P9_TA(2023)0239

Kakovostna pripravništva v EU

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. junija 2023 s priporočili Komisiji o kakovostnih pripravništvih v Uniji (2020/2005(INL))

(C/2024/484)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju člena 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—	ob upoštevanju člena 292 PDEU v povezavi s členoma 153 in 166 PDEU,

—	ob upoštevanju točke (b) člena 153(2) PDEU v povezavi s točko (b) člena 153(1) PDEU,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 10. marca 2014 o okviru za kakovost pripravništev (1) (v nadaljnjem besedilu: priporočilo Sveta iz leta 2014),

—	ob upoštevanju zbirnega poročila Komisije s povzetkom dejstev z dne 3. avgusta 2022 o spletnem javnem posvetovanju v podporo oceni priporočila Sveta iz leta 2014 o okviru za kakovost pripravništev (2),

—	ob upoštevanju poročila Eurofounda z dne 27. julija 2017 z naslovom Fraudulent contracting of work: Abusing traineeship status (Austria, Finland, Spain and UK) (Sklepanje goljufivih pogodb o zaposlitvi: zloraba statusa pripravnika (Avstrija, Finska, Španija in Združeno kraljestvo)) (3),

—	ob upoštevanju poročila Komisije iz oktobra 2018 z naslovom Traineeships under the Youth Guarantee – Experience from the ground (Pripravništva v okviru jamstva za mlade – izkušnje s terena) (4),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. oktobra 2016 z naslovom Jamstvo za mlade in pobuda za zaposlovanje mladih: po treh letih izvajanja (COM(2016)0646),

—	ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 4. oktobra 2016 z naslovom Applying the Quality Framework for Traineeships (Uporaba okvira za kakovost pripravništev) (SWD(2016)0324),

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 30. oktobra 2020 o Mostu do delovnih mest – okrepitev jamstva za mlade in nadomestitvi Priporočila Sveta z dne 22. aprila 2013 o vzpostavitvi jamstva za mladino (5),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. oktobra 2020 o jamstvu za mlade (6),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2020 o močni socialni Evropi za pravičen prehod (7),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. februarja 2022 o krepitvi vloge mladih v Evropi: zaposlovanje in socialno okrevanje po pandemiji (8),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. novembra 2022 o zapuščini evropskega leta mladih 2022 (9),

—

ob upoštevanju evropskega stebra socialnih pravic, ki so ga Evropski parlament, Svet in Komisija 17. novembra 2017 razglasili na vrhu v Göteborgu, zlasti njegovih načel št. 1 in št. 4, akcijskega načrta za evropski steber socialnih pravic in izjave s socialnega vrha v Portu leta 2021, ki zavezuje k prizadevanjem za socialno Evropo in krepitvi socialne kohezije,

—

ob upoštevanju poročila o končnem izidu Konference o prihodnosti Evrope z dne 30. novembra 2022, sprejetega v okviru evropskega leta mladih, zlasti predloga št. 47, ukrepa št. 5, v katerem se poziva, naj se zagotovi, da bodo pripravništva in zaposlitve mladih v skladu s standardi kakovosti, vključno s plačilom, naj se odpravijo minimalne plače za mlade in druge diskriminatorne določbe delovnega prava, ki najbolj prizadenejo mlade, s pravnim instrumentom pa naj se prepove neplačano pripravništvo na trgu delovne sile in zunaj formalnega izobraževanja,

—	ob upoštevanju ocene Komisije z dne 10. januarja 2023 priporočila Sveta o okviru za kakovost pripravništev,

—	ob upoštevanju Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, katerega pogodbenice so vse države članice EU, zlasti točke (a)(i) člena 7 o pravičnih plačah in enakem plačilu, točke (c) člena 7 o enakih možnostih za vse in člena 9 o pravici do socialne varnosti za vse,

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/1700 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. oktobra 2019 o ustanovitvi skupnega okvira za evropsko statistiko v zvezi z osebami in gospodinjstvi na podlagi podatkov na individualni ravni, zbranih z vzorci, spremembi uredb (ES) št. 808/2004, (ES) št. 452/2008 in (ES) št. 1338/2008 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1177/2003 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (ES) št. 577/98 (10),

—	ob upoštevanju strategije o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030,

—	ob upoštevanju svoje resolucije Parlamenta z dne 13. decembra 2022 o enakim pravicam za invalide naproti (11),

—	ob upoštevanju Konvencije OZN o pravicah invalidov iz leta 2006,

—	ob upoštevanju členov 47 in 54 Poslovnika,

—	ob upoštevanju mnenja Odbora za kulturo in izobraževanje,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A9-0186/2023),

ker so pripravništva osnoven način, da mladi pridobijo izkušnje, preden najdejo stabilno zaposlitev; ker lahko pripravništva olajšajo prehod iz izobraževanja ali poklicnega usposabljanja na trg dela; ker je osrednjega pomena, da se ustvarijo optimalni pogoji in spodbude, da se mladim omogoči dostop do visokokakovostnih pripravništev, da bodo lahko pridobili koristne učne in delovne izkušnje ter razvili ustrezne spretnosti; ker bi morali imeti pripravniki, ki opravljajo pripravništva na odprtem trgu dela, pripravništva v okviru aktivnih politik trga dela in pripravništva, ki so del obveznega poklicnega usposabljanja, pravico do plačila, kot je določeno v Prilogi I; ker bi morali imeti pripravniki, ki opravljajo pripravništvo z namenom pridobitve izobrazbenih kvalifikacij, dostop do ustreznega nadomestila, kot je določeno v Prilogi II;

B.	ker je pandemija covida-19 prekinila številne izobraževalne in zaposlitvene priložnosti ter tako ustvarila ovire za pridobivanje spretnosti; ker je to nesorazmerno vplivalo predvsem na prehod mladih iz prikrajšanih okolij med izobraževanjem in delom;

ker po Uniji obstajajo različne vrste pripravništva; ker je pripravništvo mogoče razumeti kot časovno omejeno delovno prakso, ki vključuje elementa učenja in usposabljanja, da bi posameznik pridobil praktične in poklicne izkušnje, s čimer bi se izboljšala njegova zaposljivost ter olajšal prehod v stabilno zaposlitev; ker je Parlament je večkrat obsodil prakso neplačanih pripravništev kot obliko izkoriščanja mladih delavcev in kršitev njihovih pravic ter pozval k skupnemu pravnemu okviru za zagotovitev pravičnega plačila pripravništev, da bi preprečili izkoriščevalske prakse (12);

ker lahko večino pripravništev po Uniji razdelimo v naslednje kategorije: pripravništva na odprtem trgu, pripravništva v okviru aktivnih politik trga dela, pripravništva, ki so del poklicnega usposabljanja, in pripravništva, ki so del akademskega ali poklicnega učnega načrta; ker so vse te različne vrste pripravništev priložnost za mlade, da se usposabljajo in pridobijo spretnosti za trg dela in bi jim morale zagotoviti lažji dostop do kakovostnih delovnih mest v prihodnosti, obenem pa izpolnjevati njihove osebne potrebe; ker imajo Unija, države članice in socialni partnerji ključno vlogo pri zagotavljanju dostopa do kakovostnih pripravništev;

E.	ker po Uniji obstajajo različni pravni okviri in pristopi, ki urejajo pripravništva; ker takšne regulativne razlike ne obstajajo le med državami članicami, temveč v nekaterih primerih tudi znotraj iste države članice;

F.	ker so študije pokazale, da obstaja povezava med kakovostjo pripravništva in rezultati na področju zaposlovanja (13), pri tem pa je plačilo ključno merilo kakovosti, ki določa visoko kakovost pripravništva (14);

G.	ker priporočilo Sveta iz leta 2014 obravnava pripravništva na odprtem trgu in pripravništva v okviru aktivnih politik trga dela;

ker priporočilo Sveta iz leta 2014 državam članicam priporoča, da v prakso uvedejo naslednja načela okvira za kakovost pripravništev: sklenitev pisnega sporazuma o pripravništvu, učne cilje in cilje usposabljanja, delovne pogoje pripravnikov, pravice in obveznosti pripravnika in ponudnika pripravništva, razumno omejitev trajanja pripravništev, ustrezno priznavanje pripravništev z uporabo orodij Unije (kot je Europass), zahteve za preglednost, vzpostavitev čezmejnih pripravništev, uporabo evropskih strukturnih in investicijskih skladov za povečanje števila pripravništev in uporabo samega okvira za kakovost pripravništev;

ker je lahko posameznik izpostavljen različnim oblikam diskriminacije na podlagi različnih dejavnikov, med drugim, vendar ne izključno, na podlagi njegovega spola, rase, barve kože, državljanstva, etničnega ali socialnega in ekonomskega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti (15); ker je ključnega pomena, da se osredotočimo na preprečevanje in odpravljanje vseh oblik diskriminacije pripravnikov ter zagotovimo, da so pripravništva dostopna osebam in skupinam oseb, ki so najbolj oddaljene od trga dela; ker je za mlade, ki živijo v slabših finančnih razmerah, vključno z osebami, ki živijo v enostarševskih gospodinjstvih, invalidi, migranti, osebami z nižjo stopnjo izobrazbe, mladimi, ki ne živijo s starši, in osebe iz gospodinjstev z nizko intenzivnostjo dela, manj verjetno, da bodo imeli dostop do sredstev, potrebnih za opravljanje neplačanih ali slabo plačanih pripravništev (16);

J.	ker je imelo julija 2022 87 milijonov državljanov Unije eno od oblik invalidnosti; ker se invalidi še vedno soočajo z ovirami pri dostopu do visokokakovostnih pripravništev in iskanju zaposlitve na odprtem trgu dela;

ker so visokokakovostna pripravništva bistvena za ustrezno izobraževanje in usposabljanje mladih za potrebe trga dela ter za odpravo neusklajenosti med ponudbo spretnosti ter povpraševanjem po njih in posledičnim pomanjkanjem na trgu dela v Uniji, pri čemer je treba upoštevati osebne interese pripravnikov in poudariti potencialno dodano vrednost za delodajalce in pripravnike; ker vse preveč mladih ne najde stabilne zaposlitve, ker razpoložljiva delovna mesta morda ne ustrezajo njihovemu naboru spretnosti; ker se obenem 40 % delodajalcev (17) sooča s težavami pri iskanju zaposlenih s pravimi spretnostmi; ker je stopnja brezposelnosti mladih v Uniji 15,1-odstotna in ker so po podatkih Eurostata (18) ob trenutni krizi življenjskih stroškov mladi skupina, ki se sooča z največjim tveganjem, da bo živela v revščini, saj je vsak četrti mladi izpostavljen tveganju revščine ali socialne izključenosti, pri čemer je tveganje revščine ali socialne izključenosti večje pri mladih ženskah;

ker je v Uniji približno polovica vseh oseb, starih med 15 in 34 let, delovne izkušnje pridobila tako, da je opravila vsaj eno pripravništvo; ker večina mladih poroča, da so opravili dve neplačani pripravništvi, preden so dobili stabilno zaposlitev (19); ker to pomeni, da v Uniji vsako leto približno štirje milijoni ljudi opravijo vsaj eno pripravništvo (20);

M.	ker se glede na raziskavo Eurobarometra večina anketiranih pripravnikov strinja, da jim je ali jim bo njihova izkušnja koristila pri iskanju stabilne zaposlitve (71 %), skoraj tretjina pa se s tem ne strinja (28 %) (21);

N.	ker raziskave potrjujejo, da je pomen pripravništev pri zagotavljanju lažjega prehoda k zaposlitvi odvisen od njihove kakovosti v smislu učne vsebine in delovnih pogojev (22);

O.	ker je glede na zgoraj navedeno raziskavo Eurobarometra le 40 % pripravnikov prejelo finančno nadomestilo in ker več kot polovica teh pripravnikov (53 %) meni, da nadomestilo ni zadostovalo za pokritje njihovih osnovnih življenjskih stroškov (23);

P.	ker se pripravništva še vedno redko opravljajo v drugi državi članici, saj raziskava Eurobarometra kaže, da se v Uniji le 9 % pripravništev opravi v tujini (24);

Q.	ker nimamo ažurnih primerjalnih podatkov o pripravništvih na ravni Unije in na nacionalni ravni, zlasti glede pripravništev na odprtem trgu dela; ker razpoložljivi podatki o pripravništvih v Uniji temeljijo na različnih opredelitvah, kar povzroča težave pri njihovi primerljivosti;

ker so spodbude za delodajalce ključne pri zagotavljanju kakovostnih pripravništev, zlasti kadar so ti delodajalci mikropodjetja ter mala in srednja podjetja; ker se spodbuja krepitev digitalnih spretnosti ter potrebnih digitalnih orodij za podporo pripravnikom med opravljanjem pripravništva; ker glede tega program prakse za digitalne priložnosti, ki je na voljo v okviru programa Erasmus+, študentom in mladim diplomantom omogoča pridobivanje digitalnih spretnosti na delovnem mestu in izkušenj v tehnološkem sektorju; ker bi bilo treba kakovostna pripravništva na splošno izvajati s fizično prisotnostjo; ker je delo na daljavo ali hibridno delo vse bolj pravilo v številnih sektorjih in podjetjih; ker bi moral biti v zvezi s tem kateri koli del prakse na daljavo ali hibriden del sprejemljiv le, če prisotnost na delovnem mestu ni potrebna ali mogoča, in bi moral izpolnjevati merila kakovosti;

poudarja, da so pripravništva predvsem učna izkušnja, ki ne bi smela nadomestiti začetniških delovnih mest; poziva Komisijo in države članice, naj v tesnem sodelovanji s socialnimi partnerji mladim omogočijo lažji in boljši dostop do visokokakovostnih, plačanih in vključujočih pripravništev, zlasti tistim, ki prihajajo iz ranljivih okolij, da bi dosegli cilj Unije glede socialne kohezije in vključevanja;

poudarja, da potrebujemo visokokakovostna pripravništva, da bi izboljšali spretnosti in zaposljivost mladih, kar bi olajšalo njihov prehod na trg dela; poudarja, da so lahko pripravništva za mlade priložnost, da se učijo in preizkušajo različne poklicne poti, da bi ugotovili, katera dela najbolj ustrezajo njihovim talentom in željam;

poudarja, da je potrebno ustrezno izobraževanje in usposabljanje mladih za potrebe trga dela, da bi odpravili neusklajenosti med ponudbo spretnosti ter povpraševanjem po njih, pri čemer je treba upoštevati osebne interese pripravnikov in poudarja potencialno dodano vrednost za delodajalce in pripravnike; v zvezi s tem tudi poudarja, da je treba pripravništva nuditi na področjih, ki so povezana s potrebami po spretnostih, pomanjkanjem delavcev in v sektorjih, usmerjenih v prihodnost, ob upoštevanju zelenega in digitalnega prehoda;

poudarja, da Unija ne sme spodbujati prekarnosti ter da z javnimi financami ni mogoče podpirati nekakovostnih in neplačanih pripravništev; vztraja, da bi morali delodajalci prejemati in koristiti finančno javno podporo le, če izpolnjujejo merila kakovosti, pravo in kolektivne pogodbe;

opozarja, da lahko visokokakovostna pripravništva pomembno prispevajo k uresničitvi socialnih ciljev Unije do leta 2030, in sicer ciljev, da bi se vsaj 60 % vseh odraslih vsako leto udeležilo programov usposabljanja ter da bi bilo vsaj 78 % oseb, starih od 20 do 64 let, zaposlenih, s kakovostnimi priložnostmi pa bi zmanjšali stopnjo oseb, ki niso zaposlene, se ne izobražujejo ali usposabljajo na 9 % s kakovostnimi priložnostmi v skladu z agendo za trajnostni razvoj do leta 2030 ter zlasti s cilji trajnostnega razvoja OZN št. 1, 4, 8 in 10;

poudarja, da je treba mlade zaščititi pred več zaporednimi pripravništvi s strogim nadzorom uporabe pogodb za prehod med izobraževanjem in trgom dela;

poudarja, da visokokakovostna pripravništva spodbujajo idejo vseživljenjskega učenja in prispevajo k prilagajanju dinamičnim spremembam na trgu dela ter posledično podaljšujejo delovno življenje;

Revizija sedanjega okvira

poziva Komisijo, naj priporočilo Sveta o okviru za kakovost pripravništev iz leta 2014 posodobi in ga spremeni v močnejši zakonodajni instrument;

priznava, da so obstoječa načela okvira za kakovost pripravništev še vedno relevantna za usmerjanje delodajalcev pri ponujanju visokokakovostnih pripravništev; je seznanjen, da so mladi na trgu dela v ranljivem položaju; poudarja, da je treba v okvir za kakovost pripravništev vključiti nova načela, da bi izboljšali kakovost pripravništev in olajšali prehod vseh mladih iz izobraževanja na trg dela; zato poziva Komisijo, naj v posodobljen okvir za kakovost pripravništev vključi naslednja dodatna načela:

—	dostop pripravnikov do ustreznega nadomestila v skladu z življenjskimi stroški,

—	dostop pripravnikov do socialne zaščite v skladu z nacionalnimi sistemi,

—	širši dostop do pripravništev za pripravnike iz ranljivih okolij, vključno z invalidnimi pripravniki, z uporabo presečnega pristopa,

—	dostopna delovna mesta,

—	skladnost katerega koli dela pripravništva, ki se izvaja na daljavo, z merili kakovosti,

—	jasni učni cilji ter dostop do ustreznega mentorstva in usmerjanja s strani usposobljenih mentorjev za medgeneracijski prenos spretnosti,

—	poročanje o nepravilnostih in slabih pogojih v obdobju pripravništva v sodelovanju z nacionalnimi inšpektorati za delo in ustreznimi organi po ustaljenih kanalih;

10.

poziva Komisijo, naj predlaga direktivo o pripravništvih na odprtem trgu dela, pripravništvih v okviru aktivnih politik trga dela in pripravništvih, ki so obvezen del poklicnega usposabljanja, da bi zagotovili minimalne standarde kakovosti, vključno s pravili o trajanju pripravništva, dostopu do socialne zaščite v skladu z nacionalnim pravom in prakso ter plačilu, ki zagotavlja dostojen življenjski standard, da bi se izognili izkoriščevalskim praksam, v skladu z osnutkom direktive iz Priloge I;

Pomoč in ozaveščanje

11.

obsoja uporabo statusa pripravništva za sklepanje pogodb z visoko kvalificiranimi in specializiranimi delavci, čeprav so v resnici zaposleni in bi moralo biti njihovo delovno razmerje priznano kot tako; posledice take zlorabe so pogosto negotovost delovnih mest, manjše plačilo in pomanjkanje socialnega varstva, zlasti brez plačanega dopusta, zdravstvenega varstva ali starševskega dopusta, pa tudi brez dodatkov ob koncu leta; poudarja, da je treba preprečiti formalizacijo in legitimizacijo takih praks;

12.

ponovno poudarja, da lahko Evropski socialni sklad plus (ESS+), Mehanizem za okrevanje in odpornost ter z njim povezana preglednica kazalnikov, ki povezuje financiranje s politikami instrumenta NextGenerationEU, in jamstvo za mlade pomembno prispevajo k povečanju števila visokokakovostnih pripravništev, tudi tistih, ki so dostopna prikrajšanim skupinam; poziva države članice, naj ob podpori Komisije izkoristijo vsa razpoložljiva sredstva na tem področju; poziva države članice, naj povečajo naložbe, tudi prek ESS+, v podporo ukrepom za vključevanje prikrajšanih mladih;

13.

poziva države članice, naj bolje izkoristijo ESS+, ki bi moral pomagati pri napredovanju v izobraževanju in usposabljanju ter prehodu v zaposlitev, s podporo razvoju spretnosti in kompetenc, vključno z izpopolnjevanjem, preusposabljanjem, vseživljenjskim učenjem in zaposljivostjo, da bi vsem olajšali polno udeležbo v družbi, zlasti osebam, ki prihajajo iz ranljivega okolja, da bi jim zagotovili dostop do enakih možnosti, ter prispevati h konkurenčnosti (25); poudarja posebno vlogo, ki jo ima program Erasmus+ pri spodbujanju mobilnosti mladih pripravnikov na trgu dela v Uniji;

14.

poziva Komisijo, naj na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ozavešča o razpoložljivih sredstvih Unije, da se vsem zagotovi dostop do visokokakovostnih pripravništev, zlasti osebam, ki prihajajo iz ranljivega okolja, da bi jim zagotovili dostop do enakih možnosti;

15.

poziva Komisijo, naj spodbuja izmenjavo dobre prakse med državami članicami na področju visokokakovostnih pripravništev, ki so dostopna vsem; spodbuja države članice, naj delodajalce, zlasti mikropodjetja ter mala in srednja podjetja, usmerjajo in jim pomagajo, da bodo lahko ti nudili visokokakovostna pripravništva, in naj s spodbudami podpirajo tiste delodajalce, ki pripravnikom po uspešnem zaključku pripravništva ponudijo visokokakovostno zaposlitev;

16.

poziva Komisijo, naj med evropskim letom spretnosti posebno pozornost nameni zagotavljanju kakovostnih, dostopnih in plačanih pripravništev, zlasti na odprtem trgu dela, in sicer kot nadaljevanje evropskega leta mladih in v skladu s poročilom o končnem izidu Konference o prihodnosti Evrope iz maja 2022;

17.

poziva Komisijo, naj državam članicam pomaga pri pravnih poizvedbah, povezanih z izvajanjem okvira za kakovost pripravništev;

Najboljše prakse in spremljanje

18.

poziva države članice, naj vzpostavijo ustrezne sisteme spremljanja, da bodo prve delovne izkušnje pripravnikov visokokakovostne; poziva Komisijo, naj predstavi smernice za ustrezne sisteme spremljanja, da se zagotovi enotno zbiranje podatkov;

19.

poziva nacionalne inšpektorate za trg dela, naj zagotavljajo skladnost z obstoječimi predpisi o visokokakovostnih pripravništvih; v zvezi s tem poziva k nadaljnjemu ozaveščanju, usposabljanju in krepitvi zmogljivosti nacionalnih inšpektoratov za trg dela;

20.

poziva k večjemu sodelovanju med vsemi vključenimi deležniki, zlasti med izobraževalnimi službami in javnimi službami za zaposlovanje, ponudniki pripravništev, vključno z delodajalci, nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi ter udeležbo socialnih partnerjev, organizacijami mladih in pripravnikov; predlaga, naj se po analogiji z evropsko koalicijo za vajeništva oblikuje evropska koalicija za pripravništva, ki bi združila vlade in ključne deležnike, da bi izboljšali kakovost in ponudbo pripravništev po vsej Uniji, hkrati pa spodbujali mobilnost pripravnikov, zlasti z zagotavljanjem dostopa do zadostnih finančnih sredstev, in vključno z jezikovnimi tečaji;

21.

poziva, naj se v sodelovanju z javnimi službami za zaposlovanje in ustreznimi akterji na lokalni ravni podprejo lokalni pakti za spretnosti, da bi zagotovili, da pripravništva prispevajo k odpravi neskladja med ponudbo spretnosti ter povpraševanjem po njih;

Zbiranje podatkov

22.

poziva k boljšemu in bolj primerljivemu zbiranju podatkov o pripravništvih na nacionalni ravni in na ravni Unije; poziva, naj se primerljivi podatki o pripravništvih vključijo v pregled socialnih kazalnikov;

23.

poudarja, da so potrebni dodatni podatki, zlasti o: statistiki neplačanih pripravništev in v katerih sektorjih prevladuje ta težava; ovirah, s katerimi se pripravniki srečujejo pri iskanju visokokakovostnega pripravništva, in načinih, kako jih premagati; posledicah nedavne socialno-ekonomske krize na pripravnike; izzivih, s katerimi se srečujejo pri opravljanju pripravništva, in načinih, kako jih premagati; morebitnih ovirah, s katerimi se pri ponujanju visokokakovostnih pripravništev srečujejo delodajalci, in načinih, kako jih premagati; prednostih in slabostih digitalnih pripravništev; izkušnjah invalidnih pripravnikov in pripravnikov, ki prihajajo iz ranljivih okolij; ovirah za čezmejna pripravništva in načinih, kako jih premagati;

Dostopnost

24.

opozarja, da je prepovedana vsakršna diskriminacija na kateri koli podlagi, kot je denimo spol, rasa, barva kože, državljanstvo, etnično ali socialno in ekonomsko poreklo, genetska značilnost, jezik, vera ali prepričanje, politično ali drugo mnenje, pripadnost narodnostni manjšini, premoženje, rojstvo, invalidnost, starost ali spolna usmerjenost; poziva države članice, naj sprejmejo posebne ukrepe, ki bi to zagotovili (26);

25.

poudarja, da morajo biti visokokakovostna pripravništva vključujoča in dostopna vsem; izpostavlja zlasti, da je treba invalide podpreti pri dostopu do visokokakovostnih pripravništev in jim hkrati zagotoviti vključujoč postopek zaposlovanja ter da je treba zmanjšati ovire za invalide; poziva k opredelitvi invalidnosti na ravni Unije in Komisijo poziva, naj pospeši uvedbi evropske kartice ugodnosti za invalide, da bi olajšali mobilnost invalidov in njihovo možnost opravljanja pripravništva v drugih državah članicah; poudarja, da je treba pripravnikom z različnimi vrstami invalidnosti zagotoviti dostopno delovno mesto, prilagojeno njihovim potrebam; poziva k reviziji Direktive Sveta 2000/78/ES (27), da bi izboljšali člen o razumni prilagoditvi na delovnem mestu v skladu s Konvencijo OZN o pravicah invalidov; poziva, naj se odpravi blokada pri sprejemanju predloga protidiskriminacijske direktive (COM(2008)0426); poudarja, da je treba ločiti prejemke in podporo za invalidnost, da bi omogočili kritje dodatnih stroškov invalidnih praktikantov; poudarja pomen osebne asistence za podporo invalidom, da bi podprli neodvisno življenje; poziva k večjemu sodelovanju med socialnimi partnerji in organizacijami, ki zastopajo osebe, pri katerih obstaja večje tveganje diskriminacije;

26.

poudarja potrebo po vseživljenjskem učenju; poziva, naj bodo pripravništva dostopna ljudem vseh starosti; izpostavlja, da so pripravništva lahko koristna tako za ponudnika pripravništva kot za pripravnika; v zvezi s tem opozarja na velik potencial starejših, ki je premalo cenjen;

27.

podarja, da je treba mladim iz prikrajšanih okolij, zlasti mladim, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, ponujati priložnosti; v zvezi s tem podpira cilj na ravni Unije, ki določa, da bi moral delež mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, do leta 2030 znašati manj kot 9 % (28);

Čezmejna mobilnost

28.

poziva države članice, naj bolj spodbujajo čezmejna pripravništva; v zvezi s tem poudarja potencial mreže EURES kot orodja za usklajevanje pripravništev in posredovanje zaposlitve; poziva Komisijo, naj še naprej razvija EURES, tako da zainteresiranim pripravnikom, ki želijo izkoristiti prednosti čezmejne mobilnosti, zagotavljajo jasnejše informacije v oblikah, ki so dostopne osebam z različnimi vrstami invalidnosti, ter boljše storitve usmerjanja in posredovanja zaposlitev; države članice poziva, naj EURES med drugim promovirajo med ponudniki pripravništev, mladimi, brezposelnimi in novimi diplomanti; poziva Komisijo in države članice, naj olajšajo priznavanje in potrjevanje znanja, spretnosti in kompetence, pridobljenih med pripravništvom, zlasti ko gre za čezmejno priznavanje spretnosti; poudarja, da je pripravništvo veljavna delovna izkušnja, ki bi jo bilo treba v postopkih zaposlovanja priznati;

29.

poziva Komisijo, naj na podlagi točke (b) člena 153(2) PDEU v povezavi s točko (b) člena 153(1) PDEU predloži predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o okviru za kakovostna pripravništva, ki bo določal minimalne zahteve za standarde kakovosti in ustrezno plačilo za pripravništva na odprtem trgu dela, pripravništva v okviru aktivnih politik trga dela in pripravništva, ki so obvezen del poklicnega usposabljanja, v skladu z osnutkom direktive iz Priloge I;

30.

poziva Komisijo, naj na podlagi člena 166(4) PDEU predloži predlog sklepa Parlamenta in Sveta o okviru za kakovost pripravništev za pripravništva, ki se opravljajo z namenom pridobitve izobrazbenih kvalifikacij, v skladu z osnutkom sklepa iz Priloge II;

31.

meni, da je za predloge iz te resolucije potrebno zadostno financiranje in da bi bilo treba financiranje zahtevanih predlogov kriti z ustreznimi proračunskimi sredstvi Unije;

o o

32.

naroči svoji predsednici, naj posreduje to resolucijo in priložena priporočila Komisiji in Svetu.

(1) UL C 88, 27.3.2014, str. 1.

(2) https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/have-your-say/initiatives/13118-Quality-Framework-for-Traineeships-review-evaluation-/public-consultation_sl

(3) https://www.eurofound.europa.eu/publications/information-sheet/2017/fraudulent-contracting-of-work-abusing-traineeship-status-austria-finland-spain-and-uk

(4) https://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=738&langId=sl&pubId=8163&further Pubs=yes

(5) UL C 372, 4.11.2020, str. 1.

(6) UL C 395, 29.9.2021, str. 101.

(7) UL C 445, 29.10.2021, str. 75.

(8) UL C 342, 6.9.2022, str. 265.

(9) UL C 167, 11.5.2023, str. 83.

(10) UL L 261 I, 14.10.2019, str. 1.

(11) UL C 177, 17.5.2023, str. 13.

(12) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. februarja 2022 o krepitvi vloge mladih v Evropi: zaposlovanje in socialno okrevanje po pandemiji (UL C 342, 6.9.2022, str. 265).

(13) https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2022/699459/EPRS_ STU(2022)699459_EN.pdf, str. 1

(14) https://www.ilo.org/wcmsp5/groups/public/---dgreports/---dcomm/---publ/documents/publication/wcms_799773.pdf

(15) Člen 21 o prepovedi diskriminacije Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. http://fra.europa.eu/sl/eu-charter/article/21-prepoved-diskriminacije

(16) https://www.youthforum.org/files/230111-DP-CostUnpaidInternships.pdf

(17) https://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=1146&langId=sl

(18) https://www.cedefop.europa.eu/files/9173_en.pdf

(19) https://www.youthforum.org/files/230111-DP-CostUnpaidInternships.pdf

(20) https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2022/699459/EPRS_STU (2022)699459_EN.pdf, str. 2

(21) https://europa.eu/eurobarometer/surveys/detail/1091

(22) Ocena učinka, ki je priložena predlogu priporočila Sveta o okviru za kakovost pripravništev (SWD(2013)0495).

(23) Prav tam.

(24) Prav tam.

(25) https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32021R1057&; from=SL

(26) Člen 21 o prepovedi diskriminacije Listine Evropske unije o temeljnih pravicah http://fra.europa.eu/sl/eu-charter/article/21-prepoved-diskriminacije

(27) Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (UL L 303, 2.12.2000, str. 16).

(28) https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=Statistics_on_young_people_neither_in_employment_nor_in_education_or_training#To_what_extent_are_young_adults_neither_in_employment_nor_in_education_or_training.3F_The_transition_from_education_to_work

PRILOGA I K RESOLUCIJI

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kakovostnih pripravništvih

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 153(2), točka (b), v povezavi s členom 153(1), točka (b), Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Načelo št. 1 evropskega stebra socialnih pravic določa, da ima vsakdo pravico do kakovostnega in vključujočega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja, da lahko ohrani in pridobi znanja in spretnosti, ki mu omogočajo polno udeležbo v družbi in uspešno obvladovanje prehodov na trgu dela. Načelo št. 3 evropskega stebra socialnih pravic poudarja, da ima vsakdo ne glede na spol, raso ali narodnost, vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost pravico do enakega obravnavanja in enakih možnosti med drugim tudi v zvezi z zaposlitvijo in izobraževanjem.

(2)	Člen 14(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah določa, da ima vsakdo pravico do izobraževanja in ima dostop do poklicnega in nadaljnjega usposabljanja.

(3)

Cilj strategije o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030 je zagotoviti polno udeležbo invalidov v družbi, in sicer enako kot drugim v Uniji in zunaj nje. Komisija se v okviru te strategije zavezuje, da bo invalidom omogočila udeležbo na usposabljanjih in pridobivanje novih spretnosti, kar je temeljni pogoj za zaposlovanje in neodvisnost.

(4)	Pripravništva so postala pomembna vstopna točka na trg dela.

(5)

Socialno-ekonomski stroški se večajo, če pripravništva, zlasti tista, ki se ponavljajo, nadomeščajo redno zaposlitev: to so predvsem delovna mesta začetnikov, ki se običajno nudijo pripravnikom. Poleg tega nekvalitetna pripravništva, zlasti tista z malo učne vsebine, ne prispevajo k zaposljivosti pripravnika in ne koristijo nobeni strani. Socialni stroški so lahko povezani tudi s slabo plačanimi ali neplačanimi pripravništvi, ki zmanjšujejo poklicne priložnosti ljudi iz prikrajšanih skupin.

(6)

Finančne razmere posameznikov močno vplivajo na njihovo odločitev za neplačano ali slabo plačano pripravništvo. Mladi iz ranljivih okolij so nepravično izključeni iz dostopa do zaposlitvenih priložnosti v organizacijah in sektorjih, ki ponujajo neplačana pripravništva in posredno diskriminirajo nekatere skupine mladih.

(7)

Obstajajo dokazi o povezavi med kakovostjo pripravništva in končno zaposlitvijo. Pomen pripravništev pri zagotavljanju lažjega prehoda k zaposlitvi je odvisen od njihove kakovosti v smislu učne vsebine in delovnih pogojev. Kakovostna pripravništva spodbujajo mlade k vstopu na trg dela, izboljšujejo prihodnje možnosti in duševno stabilnost, povečujejo usklajevanje ponudbe in povpraševanja na trgu dela, prinašajo neposredne koristi za produktivnost in spodbujajo mobilnost, zlasti z zmanjševanjem stroškov iskanja in usklajevanja tako za podjetja kot pripravnike.

(8)

Dokazano je, da pri velikemu številu pripravništev ni povezave med nalogami in učnimi cilji. Kakovostna pripravništva morajo zagotavljati temeljito in smiselno učno vsebino. To pomeni, da je potrebna opredelitev posebnih znanj in spretnosti, ki se bodo pridobili, nadzor in mentorstvo pripravnika ter spremljanje njegovega napredka med pripravništvom.

(9)

Težave so bile ugotovljene tudi v zvezi z delovnimi pogoji, kot so dolg delovni čas, pomanjkanje socialne varnosti, pomanjkanje zdravstvenega in nezgodnega zavarovanja ter bolniške odsotnosti, zaščita pred zdravstvenimi in varnostnimi tveganji ali tveganji pri delu, malo ali nič plačila in nejasni pogoji v sporazumih o pripravništvu.

(10)

Države članice bi morale zagotoviti, da so pripravniki vključeni v sistem socialne varnosti, zlasti v zvezi z zdravjem, brezposelnostjo in pokojninskimi pravicami v skladu z nacionalnim pravom in prakso. Ponudniki pripravništva bi morali zagotoviti, da so pripravniki zavarovani za primer nesreče, vključno z nesrečami na delovnem mestu v skladu z nacionalnim pravom in prakso.

(11)

Pripravništva na odprtem trgu dela v nekaterih državah članicah še vedno niso urejena. Ker ni regulativnega okvira ali instrumenta ali zaradi pomanjkanja preglednosti glede delovnih pogojev pripravništev ter njihove učne vsebine, lahko številni ponudniki pripravništva izkoriščajo pripravnike kot poceni ali celo neplačano delovno silo.

(12)

Pomanjkanje takih informacij in zavezujoča merila kakovosti so eden izmed vzrokov za nizko kakovost pripravništev in ta problem je precej bolj razširjen na področju pripravništev kot na področju redne zaposlitve. Večje zahteve po preglednosti ter spolno nevtralna in vključujoča obvestila ali objave, ki oglašujejo delovna mesta za pripravništvo, izboljšujejo dostopnost pripravništev.

(13)

Socialni partnerji in drugi ustrezni deležniki, kot so študentski sindikati, mladinske organizacije in ponudniki vseživljenjskega poklicnega usmerjanja imajo ključno vlogo pri oblikovanju, izvajanju in spremljanju politik in programov usposabljanja. Sodelovanje med njimi bi lahko pripravnikom zagotovilo ciljno usmerjene informacije o razpoložljivih poklicnih možnostih in potrebah po znanjih in spretnostih na trgih dela ter o pravicah in odgovornostih pripravnikov.

(14)	Evropski parlament je večkrat obsodil prakso neplačanih pripravništev kot obliko izkoriščanja mladih delavcev in kršitev njihovih pravic ter pozval k skupnemu pravnemu okviru za zagotovitev pravičnega plačila pripravništev, da bi preprečili izkoriščevalske prakse.

(15)	Ta direktiva bi morala določati minimalne standarde za ugotavljanje, kaj so visokokakovostna pripravništva.

(16)	Ta direktiva bi morala zajemati pripravnike, ki opravljajo pripravništva na odprtem trgu dela, pripravništva v okviru aktivnih politik trga dela, vključno s tistimi, ki jih ponuja jamstvo za mlade, in pripravništva, ki so obvezni del poklicnega usposabljanja.

(17)	Te direktive ob upoštevanju njene narave in cilja ni mogoče razlagati, kot da državam članicam preprečuje ohranjanje ali vzpostavljanje ugodnejših določb za pripravnike,

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1. Ta direktiva vzpostavlja okvir za izboljšanje kakovosti in dostopnosti pripravništev ter delovnih pogojev pripravnikov, ki opravljajo taka pripravništva. Ta direktiva se uporablja za naslednja pripravništva:

(a)	pripravništva na odprtem trgu;

(b)	pripravništva v okviru aktivnih politik trga dela;

(c)	pripravništva, ki so obvezen del poklicnega usposabljanja.

Člen 2

Opredelitev pojmov

1. V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)	„pripravništvo na odprtem trgu“ pomeni neobvezen, dvostranski, zasebni sporazum, sklenjen med pripravnikom in ponudnikom pripravništva brez sodelovanja tretje strani in brez formalne povezave z izobraževalno ustanovo ali ustanovo za usposabljanje;

(b)	„pripravništvo v okviru aktivnih politik trga dela“ pomeni pripravništvo, ki ga organizira javni zavod za zaposlovanje v sodelovanju s ponudnikom pripravništva na podlagi sporazuma med tremi stranmi, da bi brezposelnim ali neaktivnim mladim pomagal pri zaposlovanju;

(c)	„pripravništvo, ki je obvezen del poklicnega usposabljanja“ pomeni pripravništvo, ki je namenjeno obveznemu uvodu v poklicno prakso na določenem delovnem področju;

(d)

„sporazum o pripravništvu“ pomeni kratkoročni sporazum, ki določa pripravništvo na odprtem trgu, pripravništvo v okviru aktivnih politik trga dela ali pripravništvo, ki je obvezni del poklicnega usposabljanja in vključuje element učenja in usposabljanja, ki izpolnjuje pogoje pogodbe o zaposlitvi ali delovnega razmerja, kot so opredeljeni v nacionalnem pravu, kolektivni pogodbi ali nacionalni praksi, veljavni v vsaki državi članici, ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropske unije;

(e)

„pripravnik“ pomeni osebo, ki na podlagi sporazuma o pripravništvu opravlja pripravništvo na odprtem trgu, pripravništvo v okviru aktivnih politik trga dela ali pripravništvo, ki je obvezen del poklicnega usposabljanja, da bi pridobil praktične in poklicne izkušnje, s čimer bi se izboljšala zaposljivost ter olajšal prehod v redno zaposlitev.

(f)	„ponudnik pripravništva“ pomeni podjetje, javni zavod za zaposlovanje ali drugi javni, zasebni oziroma neprofitni subjekt, ki zagotavlja pripravništva na odprtem trgu, pripravništva v okviru aktivnih politik trga dela ali pripravništva, ki so obvezen del poklicnega usposabljanja.

Člen 3

Merila kakovosti

1. Države članice zagotovijo, da imajo pripravniki pravico do:

(a)

pisnega sporazuma o pripravništvu, v katerem so določeni vsaj:

(i)	trajanje pripravništva in določbe o morebitnem podaljšanju pripravništva;

(ii)	za sporazume o pripravništvu, ki spadajo na področje uporabe te direktive, plačilo, ki je zagotovljeno pripravniku v skladu z Direktivo (EU) 2022/2041 Evropskega parlamenta in Sveta (1);

(iii)

pravice in obveznosti pripravnika in ponudnika pripravništva, vključno z nalogami, ki jih opravi pripravnik ter, kadar je primerno, s politiko zaupnosti ponudnika pripravništva in njegovim lastništvom pravic intelektualne lastnine;

(iv)	dogovori o mentorstvu in ocenjevanju, ki ga izvaja mentor, ki pripravnika vodi skozi dodeljene naloge;

(v)	učni cilji, ki sta jih skupaj določila ter obravnavala pripravnik in ponudnik pripravništva in, v primeru člena 2, točki (b) and (c), druge udeležene strani, da bi pripravniku pomagali pridobiti praktične izkušnje in ustrezne spretnosti.

Naloge iz točke (iii) se določijo glede na učne cilje iz točke (v) in omogočajo doseganje teh učnih ciljev;

(b)	pravice iz direktiv 2003/88/ES (2) in (EU) 2019/1152 (3) Evropskega parlamenta in Sveta, kot se izvajajo z nacionalnim pravom in praksami;

(c)	dostop pripravnikov do socialne zaščite v skladu z nacionalnimi sistemi, vključno z zdravstvenim zavarovanjem, nadomestili za brezposelnost in pokojninskimi prispevki.

2. Države članice zagotovijo podporo ponudnikom pripravništva, ki nudijo pripravništvo invalidom.

Člen 4

Trajanje, obnovitev in podaljšanje pripravništva

1. Države članice zagotovijo, da je trajanje pripravništev časovno omejeno in ni krajše od enega meseca, ob upoštevanju nacionalnih praks;

2. Države članice zagotovijo, da se z uporabo dogovorov v zvezi s trajanjem, obnovitvijo ali podaljšanjem pripravništva ne nadomeščajo začetniška delovna mesta, prosta delovna mesta za polni delovni čas ali pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, med drugim tako, da se podaljšuje isto pripravništvo na istem delovnem mestu za istega ponudnika pripravništva.

3. Države članice pojasnijo okoliščine in pogoje, pod katerimi se pripravništvo lahko podaljša ali obnovi po izteku začetnega sporazuma o pripravništvu.

4. Države članice zagotovijo, da lahko na podlagi sporazuma o pripravništvu pripravnik ali ponudnik pripravništva sporazum prekineta s pisnim obvestilom, pri čemer glede na trajanje pripravništva in ustrezno nacionalno prakso vnaprej predložita obvestilo o odpovedi s primernim rokom.

Člen 5

Priznavanje pripravništev

1. Države članice zagotovijo priznavanje in potrjevanje znanj, spretnosti in usposobljenosti, pridobljenih med opravljanjem pripravništva, ter ki jih ponudniki pripravništev na podlagi ocene potrdijo s spričevalom.

2. Države članice zagotovijo, da se pripravništva priznajo kot delovne izkušnje v postopkih zaposlovanja.

Člen 6

Zahteve glede preglednosti

1. Države članice zagotovijo, da ponudniki pripravništev v svoje spolno nevtralne in vključujoče objave in oglase prostih delovnih mest vključijo informacije o pogojih pripravništva, vključno s plačilom, delovnimi pogoji, pričakovanimi nalogami ter zdravstvenim in nezgodnim zavarovanjem.

2. Ponudniki pripravništev zagotovijo informacije o politikah zaposlovanja, vključno z deležem pripravnikov, ki jih je zaposlil ponudnik pripravništva po njihovem pripravništvu v zadnjih letih.

3. Ponudniki pripravništev pri izdaji ali oglaševanju objav za prosta delovna mesta za pripravništvo ne zahtevajo predhodnih delovnih izkušenj.

4. Države članice zagotovijo, da inšpektorji za delo prepovejo nadomeščanje začetniških delovnih mest ali delovnih mest za nedoločen čas s pripravništvom.

Člen 7

Socialni dialog in sodelovanje deležnikov

1. Države članice brez poseganja v avtonomijo socialnih partnerjev ter v skladu z nacionalnim pravom in prakso zagotovijo učinkovito sodelovanje socialnih partnerjev in drugih ustreznih deležnikov pri oblikovanju, izvajanju in spremljanju pravic in obveznosti iz te direktive.

2. Pripravniki imajo dostop do sredstev zastopanja delavcev, vključno s sindikati.

Člen 8

Kazni

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive, ali že veljavnih ustreznih določb v zvezi s pravicami, ki spadajo na področje uporabe te direktive, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvajajo. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice o teh pravilih in ukrepih uradno obvestijo Komisijo do … [tri leta po začetku veljavnosti te direktive] in jo brez odlašanja uradno obvestijo o vsakršni naknadni spremembi, ki nanje vpliva.

Člen 9

Prepoved poslabšanja položaja in ugodnejše določbe

1. Te direktive ni mogoče uporabiti za zmanjšanje obstoječih pravic pripravnikov niti ne more ta direktiva biti podlaga za zmanjšanje splošne ravni varstva, ki jo imajo pripravniki na področju, ki ga zajema ta direktiva.

2. Ta direktiva ne vpliva na pravico držav članic, da uporabljajo ali uvedejo zakone in druge predpise, ki so za pripravnike ugodnejši, ali da spodbujajo ali dovolijo uporabo kolektivnih pogodb, ki so za pripravnike ugodnejše.

Člen 10

Zbiranje podatkov, spremljanje in ocenjevanje

1. Komisija objavi smernice za zagotovitev enotnega zbiranja podatkov. Komisija spremlja uporabo teh smernic.

2. Države članice zagotovijo, da se zbiranje podatkov o pripravništvih na nacionalni ravni izvaja v skladu s smernicami Komisije iz odstavka 1. Zbrane podatke vsako leto predložijo Komisiji.

Člen 11

Poročanje in pregled

Komisija do… [tri leta po datumu začetka veljavnosti te direktive] oceni uporabo te direktive in njen vpliv v praksi ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo.

Člen 12

Prenos

1. Države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo do … [dve leti po datumu začetka veljavnosti te uredbe]. O tem takoj obvestijo Komisijo.

2. Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

Člen 13

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 14

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V …,

Za Evropski parlament

predsednica

Za Svet

predsednik/predsednica

(1) Direktiva (EU) 2022/2041 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o ustreznih minimalnih plačah v Evropski uniji (UL L 275, 25.10.2022, str. 33).

(2) Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa (UL L 299, 18.11.2003, str. 9).

(3) Direktiva (EU) 2019/1152 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih v Evropski uniji (UL L 186, 11.7.2019, str. 105).

PRILOGA II K RESOLUCIJI

Predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o okviru za kakovost pripravništev

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 166(4) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

(2)	Člen 14(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah določa, da ima vsakdo pravico do izobraževanja in ima dostop do poklicnega in nadaljnjega usposabljanja.

(3)

(4)	Pripravništva, ki se izvajajo z namenom pridobitve izobrazbenih kvalifikacij, študentom ponujajo konkretno učno izkušnjo na delovnem mestu z združevanjem akademskega znanja s praktičnimi izkušnjami, kar jim omogoča, da najdejo svoja poklicna interesna področja in izboljšajo svojo zaposljivost.

(5)

Socialno-ekonomski stroški se večajo, če pripravništva, zlasti tista, ki se ponavljajo, nadomeščajo redno zaposlitev: to so predvsem delovna mesta začetnikov, ki se običajno nudijo pripravnikom. Poleg tega nekakovostna pripravništva, zlasti tista z malo učne vsebine, ne prispevajo k zaposljivosti pripravnika in ne koristijo nobeni strani. Socialni stroški so lahko povezani tudi z neplačanimi pripravništvi, ki zmanjšujejo poklicne priložnosti ljudi iz prikrajšanih skupin.

(6)

Obstajajo dokazi o povezavi med kakovostjo pripravništva in končno zaposlitvijo. Pomen pripravništev pri zagotavljanju lažjega prehoda k zaposlitvi je odvisen od njihove kakovosti v smislu učne vsebine in pogojev usposabljanja. Kakovostna pripravništva spodbujajo mlade k vstopu na trg dela, izboljšujejo prihodnje možnosti in duševno stabilnost, izboljšujejo usklajevanje ponudbe in povpraševanja na trgu dela, prinašajo neposredne koristi za produktivnost in spodbujajo mobilnost, zlasti z zmanjševanjem stroškov iskanja in usklajevanja tako za podjetja kot pripravnike.

(7)

Dokazi kažejo, da pri velikemu številu pripravništev ni povezave med nalogami in učnimi cilji. Kakovostna pripravništva morajo zagotavljati temeljito in smiselno učno vsebino. To pomeni, da je potrebna opredelitev posebnih znanj in spretnosti, ki se bodo pridobili, nadzor in mentorstvo pripravnika ter spremljanje njegovega napredka med pripravništvom.

(8)

Težave so bile ugotovljene tudi v zvezi s pogoji usposabljanja, kot so dolg delovni čas, pomanjkanje socialne varnosti, pomanjkanje zdravstvenega in nezgodnega zavarovanja ter bolniške odsotnosti, zaščita pred zdravstvenimi in varnostnimi tveganji ali tveganji pri delu, nizko nadomestilo ali neobstoj nadomestila, nejasni pogoji v sporazumih o pripravništvu.

(9)

Pripravništva, sklenjena z namenom pridobitve izobrazbenih kvalifikacij v nekaterih državah članicah še vedno niso urejena. Ker ni regulativnega okvira ali instrumenta ali zaradi pomanjkanja preglednosti glede pogojev usposabljanja v okviru pripravništev ter njihove učne vsebine, lahko številni ponudniki pripravništev izkoriščajo pripravnike kot poceni ali celo neplačano delovno silo.

(10)

Okrepljen in posodobljen okvir za kakovost pripravništev bo podpiral izboljšanje pogojev usposabljanja in učne vsebine pripravništev. Glavni elementi okvira za kakovost pripravništev so pisni sporazum o pripravništvu, v katerem so navedeni cilji izobraževanja, dostojni pogoji usposabljanja, vključno z višino nadomestila, ki ustreza življenjskim stroškom, pravicami in obveznostmi ter zahteva po razumni omejitvi trajanja pripravništva.

(11)

Pomanjkanje informacij je eden od vzrokov za slabo kakovost pripravništev in je precej bolj razširjeno na področju pripravništev kot na področju redne zaposlitve. Večje zahteve po preglednosti v zvezi s spolno nevtralnimi in vključujočimi obvestili ali objavami, ki oglašujejo delovna mesta za pripravništvo, izboljšujejo dostopnost pripravništev.

(12)

Ključni deležniki, kot so socialni partnerji, študentski sindikati, predstavniki študentov, mladinske organizacije in službe za vseživljenjsko poklicno usmerjanje, imajo osrednjo vlogo pri oblikovanju, izvajanju in spremljanju politik in programov usposabljanja. Sodelovanje med njimi bi lahko pripravnikom zagotovilo ciljno usmerjene informacije o razpoložljivih poklicnih možnostih in potrebah po spretnostih na trgih dela ter o pravicah in odgovornostih pripravnikov.

(13)

Ena od priložnosti je povečanje čezmejne mobilnosti pripravnikov v Uniji. Pomanjkanje dostojnega nadomestila ovira razvoj čezmejne mobilnosti pripravnikov, zlasti študentov iz prikrajšanih skupin. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da upravne in pravne ovire čezmejni mobilnosti pripravnikov v nekaterih primerih vplivajo na več držav članic prejemnic. V tem smislu so pomembne informacije o pravici čezmejne mobilnosti pripravnikov. Z zagotavljanjem načel in smernic, ki bi jih bilo treba uporabiti kot referenco, bi okvir za kakovost pripravništev olajšal tudi dostop do nadnacionalnih pripravništev.

(14)	Ponudniki pripravništev, ki spoštujejo okvir za kakovost pripravništev, lahko dobijo finančno podporo iz sredstev Unije in nacionalnih sredstev. To vključuje morebitni prispevek k stroškom pripravništev za ponudnike.

(15)	Evropski parlament je večkrat obsodil prakso neplačanih pripravništev kot obliko izkoriščanja mladih delavcev in kršitev njihovih pravic ter pozval k skupnemu pravnemu okviru za zagotovitev pravičnega plačila pripravništev, da bi preprečili izkoriščevalske prakse.

(16)	Okvir za kakovost pripravništev je pomembna referenčna točka za opredelitev visokokakovostnega pripravništva.

(17)	Ta sklep bi moral zajemati pripravnike, ki opravljajo pripravništvo z namenom pridobitve izobrazbenih kvalifikacij.

(18)

Pripravniki, na katere se nanaša ta sklep, bi morali imeti dostop do ustreznega nadomestila, ki ga določi vsaka država članica glede na nacionalne socialno-ekonomske razmere in življenjske stroške. Zajemati bi moralo vsaj osnovne življenjske potrebščine, kot so hrana, nastanitev in prevoz. Moralo bi biti finančno ali drugače dopolnjeno s prejemki v naravi.

(19)	Tega sklepa ob upoštevanju njegove narave in cilja ni mogoče razlagati, kot da državam članicam preprečuje ohranjanje ali vzpostavljanje ugodnejših določb za pripravnike, –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Cilji

Cilji okvira za kakovost pripravništev so izboljšati:

(a)	kakovost pripravništev, ki se izvajajo z namenom pridobitve izobrazbenih kvalifikacij, zlasti kar zadeva vsebino učenja in usposabljanja ter pogoje usposabljanja, da se olajša prehod v zaposlitev;

(b)	dostopnost takih pripravništev, zlasti za povečanje udeležbe mladih iz prikrajšanih skupin in invalidov z izvajanjem členov od 2 do 13.

Člen 2

Sklenitev pisnega sporazuma o pripravništvu

1. Države članice zahtevajo, da pripravništva temeljijo na pisnem sporazumu, ki ga na začetku pripravništva skleneta pripravnik in ponudnik pripravništva.

2. Države članice zahtevajo, da se v sporazumih o pripravništvu navedejo učni cilji, pogoji usposabljanja, ustrezno nadomestilo, ki ga ponudnik pripravništva zagotovi pripravniku, pravice in obveznosti strank na podlagi veljavnega prava Unije in nacionalnega prava ter trajanje pripravništva.

Člen 3

Učni cilji in cilji usposabljanja

1. Države članice spodbujajo najboljše prakse v zvezi z učnimi cilji in cilji usposabljanja, ki jih skupaj določijo pripravnik, ponudnik pripravništva in izobraževalna ustanova, da bi pripravniku pomagali pridobiti praktične izkušnje in ustrezne spretnosti. Naloge, dodeljene pripravniku, bi morale omogočiti uresničitev teh ciljev.

2. Države članice spodbujajo ponudnike pripravništev, da imenujejo mentorja za pripravnike, ki pripravnike usmerja skozi dodeljene naloge, spremlja in ocenjuje njihov napredek ob zagotavljanju medgeneracijskega prenosa znanj in spretnosti.

Člen 4

Pogoji usposabljanja, ki se uporabljajo za pripravnike

1. Države članice zagotovijo, da se spoštujejo pravice, pogoji usposabljanja in dostop do socialne zaščite udeležencev usposabljanja na podlagi veljavnega prava Unije in nacionalnega prava, vključno z omejitvami najdaljšega tedenskega delovnega časa, najkrajšim dnevnim in tedenskim časom počitka, minimalnim dopustom, bolniško odsotnostjo, pravicami do dela na daljavo in dostopom do zastopanja, ter da so ure in trajanje usposabljanja v skladu z zadevnim načrtom študija, kadar se usposabljanje in izobraževanje izvajata hkrati.

2. Države članice zagotovijo, da so pripravniki vključeni v sistem zdravstvenega in nezgodnega zavarovanja ter imajo pravico do bolniške odsotnosti v skladu z nacionalnim pravom in prakso.

3. Države članice zagotovijo, da imajo pripravniki, na katere se nanaša ta sklep, dostop do ustreznega nadomestila, ki ga določi vsaka država članica glede na nacionalne socialno-ekonomske razmere in življenjske stroške.

4. Države članice zagotovijo, da vsak del pripravništva, ki se izvaja na daljavo, izpolnjuje pogoje usposabljanja, da ga mentor ustrezno spremlja in da se z njim v celoti izvaja okvir za kakovost pripravništev.

5. Države članice zagotovijo, da imajo nacionalni inšpektorati za delo in ustrezni organi vzpostavljene kanale za prijavljanje nepravilnosti in slabih pogojev za pripravnike.

Člen 5

Pravice in obveznosti

Države članice spodbujajo zadevne strani k zagotovitvi, da sporazum o pripravništvu določa pravice in obveznosti pripravnika in ponudnika pripravništva, vključno, kadar je primerno, s politiko zaupnosti ponudnika pripravništva in njegovim lastništvom pravic intelektualne lastnine.

Člen 6

Trajanje pripravništva

1. Države članice zagotovijo omejeno trajanje pripravništev, ki praviloma niso daljša od šestih mesecev, razen kadar je daljše trajanje utemeljeno, ob upoštevanju nacionalnih praks.

2. Države članice spodbujajo prakso, v skladu s katero se v sporazumu o pripravništvu navede, da lahko pripravnik ali ponudnik pripravništva sporazum prekineta s pisnim obvestilom vsem stranem, pri čemer vnaprej predložita obvestilo o odpovedi s primernim rokom glede na trajanje pripravništva in ustrezno nacionalno prakso.

Člen 7

Priznavanje pripravništev

Države članice zagotovijo priznavanje, potrjevanje in certificiranje znanja, spretnosti in kompetenc, pridobljenih med pripravništvom, s strani ponudnika pripravništva in tudi izobraževalne ustanove.

Člen 8

Dostopnost pripravništev

1. Države članice spodbujajo večji dostop do pripravništev za pripravnike iz ranljivih okolij, vključno z invalidnimi pripravniki.

2. Države članice zagotovijo, da so delovna mesta prilagojena tako, da so dostopna invalidnim pripravnikom.

Člen 9

Zahteve glede preglednosti

Države članice spodbujajo ponudnike pripravništev, da v svoja spolno nevtralna in vključujoča obvestila in oglase vključijo informacije o pogojih pripravništva, zlasti v zvezi z nadomestilom, zdravstvenim in nezgodnim zavarovanjem ter pričakovanimi nalogami, ter da zagotovijo informacije o politikah zaposlovanja, vključno z deležem pripravnikov, zaposlenih v zadnjih letih.

Člen 10

Čezmejna pripravništva

1. Države članice olajšajo čezmejno mobilnost pripravnikov v Uniji, med drugim s pojasnitvijo nacionalnega pravnega okvira za pripravništva in določitvijo jasnih pravil o sprejemanju pripravnikov iz drugih držav članic in pošiljanju pripravnikov v druge države članice ter zmanjševanjem upravnih postopkov.

2. Države članice v primeru državljanov tretjih držav, ki opravljajo pripravništvo Uniji, olajšajo uporabo okvira za kakovost pripravništev zanje.

3. Države članice v okviru mobilnosti zunaj Unije spodbujajo, da se okvir za kakovost pripravništev spoštuje v sporazumih med izobraževalnimi ustanovami in ponudniki pripravništev.

Člen 11

Finančna podpora

Države članice spodbujajo uporabo nacionalnih sredstev in/ali sredstev Unije, kot so Evropski socialni sklad plus, Evropski sklad za regionalni razvoj, Mehanizem za okrevanje in odpornost, za ponudnike pripravništev, ki spoštujejo okvir za kakovost pripravništev.

Člen 12

Zbiranje podatkov, spremljanje in ocenjevanje

1. Komisija objavi smernice za ustrezne sisteme spremljanja, da se zagotovi enotnost zbiranja podatkov za boljše in primerljivo zbiranje podatkov o pripravništvih na nacionalni ravni.

2. Komisija na podlagi smernic, objavljanih na podlagi odstavka 1, v sodelovanju z državami članicami in zlasti prek EMCO spremlja napredek pri uporabi okvira za kakovost pripravništev na podlagi tega sklepa ter analizira učinek sprejetih politik.

Člen 13

Izvajanje okvira za kakovost pripravništev

1. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za čimprejšnje izvajanje okvira za kakovost pripravništev.

2. Države članice Komisiji do … [tri leta po datumu sprejetja tega sklepa] predložijo informacije o ukrepih, sprejetih v skladu s tem sklepom.

3. Države članice spodbujajo dejavno sodelovanje deležnikov, zlasti socialnih partnerjev, študentskih sindikatov, predstavnikov študentov, mladinskih organizacij in služb za vseživljenjsko poklicno usmerjanje, pri uporabi okvira za kakovost pripravništev.