P9_TA(2023)0227

Politika konkurence – letno poročilo za leto 2022

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. junija 2023 o politiki konkurence – letno poročilo za leto 2022 (2022/2060(INI))

(C/2024/479)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 101 do 109,

—	ob upoštevanju ustreznih pravil, smernic, resolucij, javnih posvetov, sporočil in dokumentov Komisije na področju konkurence,

—	ob upoštevanju poročila Komisije o politiki konkurence za leto 2021 (COM(2022)0337) z dne 14. julija 2022 in spremljajočega delovnega dokumenta Komisije (SWD(2022)0188),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. maja 2022 o politiki konkurence – poročilo za leto 2021 (1),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) (2), ki določa cilj podnebne nevtralnosti v celotnem gospodarstvu do leta 2050 in zavezo Unije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 odstotkov glede na ravni iz leta 1990 do leta 2030,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. decembra 2021 o revidiranih smernicah o državni pomoči za spodbujanje naložb tveganega financiranja (3),

—	ob upoštevanju poročila Flash Eurobarometer 510 iz oktobra 2022 o pričakovanjih malih in srednjih podjetij glede učinkovite politike konkurence,

—	ob upoštevanju poročila Flash Eurobarometer 511 iz oktobra 2022 o vtisih državljanov o politiki konkurence,

—	ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije v zadevi T-791/19 (4),

—	ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije v zadevi T-227/21 (5),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Začasni okvir za krizne ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu po agresiji Rusije proti Ukrajini“ (6),

—	ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (uredba ES o združitvah) (7),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) 2022/1925 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2022 o tekmovalnih in pravičnih trgih v digitalnem sektorju in spremembi direktiv (EU) 2019/1937 in (EU) 2020/1828 (akt o digitalnih trgih) (8),

—	ob upoštevanju Direktive (EU) 2019/1 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o krepitvi vloge organov držav članic, pristojnih za konkurenco, da bodo učinkoviteje uveljavljali pravila konkurence, in o zagotavljanju pravilnega delovanja notranjega trga (9) (direktiva ECN+),

—	ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (10),

—	ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 773/2004 z dne 7. aprila 2004 v zvezi z vodenjem postopkov Komisije v skladu s členoma 81 in 82 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (11),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (12),

—	ob upoštevanju smernic Komisije z dne 29. septembra 2022 o uporabi prava konkurence EU za kolektivne pogodbe,

—	ob upoštevanju poročila Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA) z dne 15. decembra 2022 o izračunu tržnega deleža bonitetnih agencij,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Smernice o državni pomoči za podnebje, varstvo okolja in energijo za leto 2022“ (13),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. decembra 2022 z naslovom „Smernice o državni pomoči za širokopasovna omrežja“ (14),

—	ob upoštevanju osnutka obvestila Komisije o opredelitvi upoštevnega trga za namen prava konkurence Unije,

—	ob upoštevanju osnutka smernic Komisije o uporabi izključitve iz člena 101 PDEU za sporazume o trajnostnosti kmetijskih proizvajalcev v skladu s členom 210a Uredbe (EU) št. 1308/2013,

—	ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 1. decembra 2022 z oceno pravil o državnih subvencijah za zdravstvene in socialne storitve splošnega gospodarskega pomena ter uredbe de minimis o storitvah splošnega gospodarskega pomena (SWD(2022)0388),

—	ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

—	ob upoštevanju biltena Competition s poročilom o državni pomoči, št. 1/2022 (15),

—	ob upoštevanju mnenja Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A9-0183/2023),

A.	ker nedavne raziskave Evrobarometra (16) o politiki konkurence EU kažejo, da državljani ter mala in srednja podjetja močno podpirajo politiko konkurence in njeno izvrševanje;

B.	ker bi morala politika konkurence podpirati cilje evropskega zelenega dogovora in digitalnega kompasa ter povečati odpornost notranjega trga EU; poudarja, da so potrebni enaki konkurenčni pogoji na svetovni ravni, tudi v primeru predlogov iz svežnja „Pripravljeni na 55“;

C.	ker bi morala politika konkurence prinesti pravno varnost, ureditve za večjo prožnost pa bi morale biti začasne, ciljno usmerjene in ne bi smele ogrožati celovitosti notranjega trga;

ker je mednarodno sodelovanje bistveno za doseganje trajno enakih konkurenčnih pogojev na svetovni ravni ter za zeleni in digitalni prehod; ker evropska odvisnost od tretjih držav in svetovnih sil na področjih, kot so energija, zdravila, tehnologija ali surovine, povzroča ranljivosti in lahko zmanjšuje zmožnost Unije za ukrepanje;

Splošne ugotovitve

meni, da politika konkurence EU ščiti tržne strukture pred protikonkurenčnim ravnanjem, karteli in kopičenjem tržne moči, prav tako pa podpira učinkovite tržne strukture ter potrošniško in splošno blaginjo, da bi se spodbudile inovacije, ohranile poštene in konkurenčne cene ter zagotovila izbira za potrošnike; poudarja, da svetovna moč in pomen enotnega trga EU izhajata iz njegove notranje konkurenčnosti in enakih konkurenčnih pogojev;

meni, da je treba pravila o konkurenci, ki izhajajo iz primarnih pogodb, razlagati ob upoštevanju širših evropskih vrednot, na katerih temelji visoko konkurenčno socialno tržno gospodarstvo EU; ponovno poudarja, da politika konkurence ni sama sebi namen in da je ni mogoče izvajati izolirano, ne da bi upoštevali pravni, mednarodni, gospodarski in politični kontekst oziroma novo konkurenčno dinamiko trga, pa tudi ne brez interakcije in dopolnjevanja z drugimi strateškimi cilji politike EU, ter opozarja, da je zavezana doseganju ciljev EU iz člena 3 PEU;

poziva Komisijo, naj bo regulativni okvir primeren za odzivanje na tehnološki razvoj in cilje EU na področju digitalne povezljivosti, tako da bo financiranje kritične infrastrukture ustrezno in učinkovito, ne da bi pri tem ogrozili pravila konkurence;

pozdravlja sodbo Splošnega sodišča v zadevi Sped-Pro (T-791/19), ki potrjuje, da je varstvo pravne države pomemben dejavnik za konkurenčno pravo;

je seznanjen z osnutkom obvestila Komisije o opredelitvi upoštevnega trga za namen konkurenčnega prava EU; pozdravlja pojasnilo v osnutku, da opredelitev upoštevnega trga ne bi smela temeljiti le na ceni proizvoda, temveč tudi na ravni inovacij, ki jih ta vključuje; pozdravlja skorajšnje sprejetje osnutka, kar naj bi se zgodilo v tretjem četrtletju 2023; meni, da je inovacijska konkurenca bistven dejavnik pri določanju upoštevnega trga, in poziva Komisijo, naj pri ocenah konkurenčnosti upošteva dolgoročnejšo vizijo, ki bo zajela svetovno razsežnost in potencialno prihodnjo konkurenco; poudarja, da je treba pri opredeljevanju upoštevnega proizvodnega trga izvesti analizo vedenja potrošnikov; ceni zlasti nove prispevke k reševanju ključnih problemov pri opredelitvi trga v nekaterih hitro razvijajočih se sektorjih, kot je digitalni;

ugotavlja, da imajo tri največje bonitetne agencije več kot 90-odstotni tržni delež; obžaluje, da tržna koncentracija bonitetnih agencij ostaja velika; ugotavlja, da obstoječi ukrepi za večjo konkurenco na tem trgu ne zadostujejo;

je seznanjen z začasnim okvirom Komisije za krizo in prehod v sklopu industrijskega načrta zelenega dogovora za ničelno starost; pozdravlja pristop Komisije, da se lahko državna pomoč posameznim podjetjem v tem okviru odobri le za čezmejne naložbe ali naložbe na območjih, ki prejemajo pomoč; meni, da bi morale imeti državne subvencije, ki jih je treba priglasiti, dodano vrednost EU; ponovno poudarja, da imajo ključne surovine odločilno vlogo za ohranjanje evropske industrijske baze; meni, da predloga za evropski akt o kritičnih surovinah (17) in akt o neto ničelni industriji (18) ter revizija notranjega trga EU z električno energijo ponujajo priložnost za podporo konkurenčnosti industrije EU; je seznanjen s priložnostmi, da EU uporabi domače vire ključnih surovin, pri tem pa spoštuje svoje okoljske standarde; pozdravlja revizijo uredbe o splošnih skupinskih izjemah (19), da bi države članice lahko več vlagale v ključne sektorje za prehod na gospodarstvo z ničelno stopnjo neto emisij ogljika, kot so nizkoogljični vodik ter raziskave in razvoj, pa tudi v spremljevalne ukrepe za olajšanje digitalnega prehoda za vse sektorje;

poudarja, da je za vračanje dejavnosti v vrednostni verigi in večjo konkurenčnost na svetovni ravni bistveno, da Unija pravila o konkurenci uskladi s politikami na področju industrije in mednarodne trgovine;

poudarja, da bo trdna politika konkurence izboljšala odpornost enotnega trga EU, zlasti za mala in srednja podjetja; ugotavlja, da so ta podjetja zaradi pomembnega prispevka k zaposlovanju in dodane vrednosti bistvena za gospodarsko rast in družbeno vključenost v EU; v zvezi s tem pozdravlja revidirane smernice o državni pomoči za spodbujanje naložb tveganega financiranja, ki pojasnjujejo in poenostavljajo pravila, v skladu s katerimi lahko države članice malim in srednjim podjetjem pomagajo pri pridobivanju financiranja;

10.

meni, da bi vzajemen dostop do izvoznih trgov EU namesto protekcionističnih ukrepov spodbudil okrevanje in trajnostno rast na enotnem trgu;

Politični odziv na vojno v Ukrajini in na zakon o zmanjševanju inflacije

11.

pozdravlja hitro sprejetje začasnega kriznega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu po ruski agresiji v Ukrajini in njegova kasnejša podaljšanja; poudarja, da je pomembno usklajevati ukrepe iz začasnih kriznih okvirov, sprejete v zadnjih treh letih; je seznanjen s predlogom Komisije, da bi jih preoblikovali v začasni okvir za krizo in prehod, s tem pa področje podpore razširili na vse možne obnovljive vire energije; poudarja, da bi morala biti vsaka prožnost ciljno usmerjena, začasna, sorazmerna in skladna s cilji politike EU in ne bi smela trajno izkrivljati notranjega trga; meni, da je cilj začasnega okvira za krizo in prehod omogočiti konkurenčnost podjetij v javnem interesu;

12.

poudarja, da se je v sodnih postopkih izkazalo, da državne pomoči ni mogoče dodeliti, če prejemnik krši okoljska pravila (20), in poudarja, da bi morala Komisija dovoliti državno pomoč držav članic le, če prispeva k ciljem skupnega interesa; spodbuja države članice, naj uvedejo dodatne zavezujoče pogoje za prejemanje državne pomoči;

13.

se zaveda, da so potrebne dodatne javne in zasebne naložbe za boj proti socialni in regionalni neenakosti, razogljičenje in digitalizacijo industrije ter krepitev avtonomije v ključnih gospodarskih sektorjih; poziva Komisijo, naj zaščiti celovitost notranjega trga in zagotovi enake konkurenčne pogoje; je zelo zaskrbljen zaradi tveganja vse večje razdrobljenosti na notranjem trgu zaradi pretirane sprostitve pravil o državni pomoči in uporabe subvencij v odziv na ameriški zakon o zmanjšanju inflacije; svari Komisijo pred mednarodno konkurenco na področju subvencij in jo poziva, naj z orodji, ki jih ima na voljo, prepreči in kaznuje nepošteno konkurenco na področju subvencij; poziva jo, naj posebno pozornost nameni različnim ravnem fiskalnega manevrskega prostora, ki je na voljo državam članicam za zagotavljanje podpore in spremljanje morebitnih izkrivljajočih učinkov; poudarja, da je treba nove politične pobude, cilje in naloge, ki se financirajo iz proračuna EU, vključno z vseevropskimi in čezmejnimi projekti, financirati z dodatnimi novimi finančnimi sredstvi; poziva Komisijo, naj razišče, zakaj mehanizmi za vračilo sredstev v državah članicah niso usklajeni;

14.

znova poudarja, da odziv EU na ameriški zakon o znižanju inflacije ne bi smel temeljiti le na državni pomoči, temveč bi moral vključevati tudi druga področja politike konkurence, kot je nadzor nad združitvami; pozdravlja najnovejše sklepe Evropskega sveta, ki poziva k posodobitvi pravil o javnih naročilih, da bi spodbudili bolj zeleno industrijo in evropske standarde ter tako olajšali hitro uvajanje ključnih tehnologij; poudarja, da bi moral prenovljeni okvir za konkurenco ustvariti predvidljiv in poenostavljen regulativni okvir, ki bo omogočil večje zaupanje, hitrost in prožnost ter manjše upravno breme za podjetja, ki vlagajo in pošteno konkurirajo v Evropi; poudarja pomen usklajenega odziva, ki preprečuje izkrivljanje notranjega energetskega trga EU; poziva Komisijo, naj izboljša preglednost ocenjevanja državne pomoči, in poudarja, da je treba naknadno spremljati učinkovito izvajanje prejete državne pomoči; poziva jo, naj pri pravilih o javnih naročilih upošteva merila trajnosti in evropske suverenosti; opozarja, da izredno obsežna javna podpora ne sme postati nova stalnica in ne sme koristiti le velikim podjetjem in njihovim delničarjem; poudarja, da davčni dobropisi ne bi smeli služiti zgolj zmanjševanju davčnih obveznosti velikih podjetij; poziva države članice, naj skrbno oblikujejo davčne spodbude, da bodo prispevale k strateški avtonomiji, ne da bi nesorazmerno povečale stroške za javne blagajne;

15.

ugotavlja, da bi morala politika konkurence EU upoštevati sposobnost evropskih podjetij, da konkurirajo na svetovnih trgih; poudarja, kako pomembna sta strukturiran svetovni dialog in sodelovanje z enako mislečimi partnerji pri izvajanju politike konkurence; opozarja na potencial sporazumov o sodelovanju s tretjimi državami; pozdravlja izvajanje uredbe o tujih subvencijah; poudarja, da morajo vsa podjetja, ki delujejo na enotnem trgu EU, spoštovati enaka pravila; poziva Komisijo, naj si prizadeva za več namenskih sporazumov o konkurenci, ki bodo omogočali boljšo izmenjavo informacij med organi za konkurenco;

16.

meni, da bo konkurenca verjetno prispevala k okrevanju po krizi in odpornosti enotnega trga, namesto da bi ga ovirala, in poudarja, da je nedavna študija (21) zavrnila trditev, da bi rahljanje politike konkurence EU spodbudilo oživitev gospodarstva; obžaluje, da je bila glede na analizo iz časa pred krizo (22) državna pomoč v EU neučinkovita pri spodbujanju gospodarske rasti in naložb; poziva Komisijo, naj na podlagi merljivih kazalnikov oceni prispevek državne pomoči v EU h gospodarski rasti in rasti produktivnosti ter sistematično pregleda njene rezultate in učinek;

17.

opozarja, da bi se morali učiti iz prejšnjih kriz, če želimo doseči resnične merljive rezultate in učinek, okrevanje in enake konkurenčne pogoje; opozarja na izkušnjo iz finančne krize, da so ukrepi v odgovor na nujne potrebe slabo nadomestilo za politično posredovanje, ki temelji na zanesljivi ekonomski analizi; obžaluje, da v skladu s pojasnilom Komisije številnim predlogom zaradi nujnosti ni bila priložena ocena učinka; poziva Komisijo, naj nujnosti ne uporablja kot opravičilo, da ni pripravila ocene učinka zakonodajnih predlogov; poziva jo, naj za vsak predlog pripravi poglobljeno analizo učinkov na konkurenco, produktivnost in učinkovite naložbe;

18.

poudarja, da bi lahko novi evropski sklad za suverenost podprl industrijsko strategijo EU; meni, da bi razdrobljenost notranjega trga lahko preprečili z evropskimi investicijskimi skladi in spremenjenimi pravili o državni pomoči;

19.

meni, da so naraščajoče cene energije in hrane, na račun katerih nekatera podjetja ustvarjajo ogromne dobičke, glavno gonilo inflacije; poudarja, da so bili naraščajoči stroški energije v primerjavi s stroški v drugih delih sveta eden od ključnih dejavnikov, ki negativno vplivajo na konkurenčnost industrije EU na svetovnem trgu; znova poudarja, da mora Komisija uporabiti vsa orodja, ki jih ponuja pravo konkurence, da bi na nepristranski način odpravila izkrivljanje trga ter nepoštene cene na trgih energije in živil; poziva, naj se pri ocenjevanju, ali je pri ravnanju prevladujočih podjetij prišlo do zlorabe, upošteva ranljivost potrošnikov;

20.

poziva Komisijo, naj osnuje učinkovite instrumente, med drugim tiste, ki so potrebni za stalni mehanizem za preiskovanje trga, ki se bodo sprožili samodejno, ko bodo izpolnjeni določeni pogoji, kot je konkretno zvišanje cen, da bi preprečili morebitne prihodnje učinke zastonjkarstva; poziva zlasti k spremljanju razlik med veleprodajnimi in maloprodajnimi cenami hrane, krme in gnojil; je močno zaskrbljen zaradi pretirane koncentracije v nekaterih delih verige preskrbe s hrano v škodo potrošnikov in kmetov;

Nadzor nad združitvami

21.

poudarja, da bodo potrošniki morda tudi v primeru brezplačne dobave izdelkov ali storitev še vedno izpostavljeni nepoštenemu ravnanju, kot je poslabšanje kakovosti ali izkoriščanje; zato poziva k oblikovanju teorije škode, ki ne bi smela biti osredotočena samo na ceno, temveč bi morala upoštevati širše vidike, kot je vpliv na zasebnost državljanov; meni, da pragovi za združitve na podlagi prometa niso primerni za digitalno gospodarstvo, v katerem vrednost pogosto predstavljajo drugi dejavniki, in da se ocene združitev, ki jih opravi Komisija, ne bi smele osredotočati zgolj na cene; poudarja, da „poštena cena“ izdelka za potrošnika ni najnižja možna cena;

22.

podpira uvedbo izpodbojne domneve, da učinkovito konkurenco bistveno ovira vsaka koncentracija, ki vodi do prevladujočega položaja podjetja na upoštevnem trgu, oziroma vsaka koncentracija, ki vključuje zelo velikega udeleženca na trgu ali vratarja, kot je opredeljeno v aktu o digitalnih trgih; ugotavlja, da lahko države članice ukrepajo iz „nekonkurenčnih razlogov“, in poziva, naj Komisija pri preučevanju učinka koncentracije na notranji trg dobi enako možnost; poziva Komisijo, naj pregleda smernice o združitvah, da bi uvedla celovitejše ocenjevanje učinkovitosti nadzora nad združitvami in sodelovanja; ugotavlja, da bi bilo treba v oceni horizontalnega sodelovanja priznati tudi pomen sodelovanja na trgih, kjer prevladujejo digitalni vratarji; priznava, da je treba spodbujati sodelovanje med akterji na tradicionalnih in digitalnih trgih, tako da se pozitivnim učinkom, kot so učinkovitost in koristi, v ustrezni protimonopolni analizi da pravi pomen; poziva k vključitvi klavzul o pregledu v odločitve o odobritvi koncentracije, da bi se določili primernejši pogoji brez vpliva na odločitev kot tako; poziva Komisijo, naj pri vrednotenju digitalnih koncentracij in ocenjevanju škodljivih učinkov koncentracije podatkov gleda širše; poudarja, da je internet stvari rastoč trg, na katerem se zbira ogromna količina podatkov o potrošnikih;

23.

poziva Komisijo, naj v skladu s členom 22 uredbe ES o združitvah sprejme odločne ukrepe proti „plenilskim prevzemom“ (killer acquisitions), o katerih je treba poročati Komisiji v skladu z aktom o digitalnih trgih, in združitvam v drugih strateških sektorjih; pozdravlja sodbo Splošnega sodišča v zadevi Ilumina/Grail (T-227/21), ki potrjuje smernice Komisije o uporabi mehanizma napotitve iz člena 22 Uredbe (ES) št. 139/2004 (23) za nekatere kategorije zadev, kar Komisiji omogoča, da preuči in po možnosti prepreči združitve pod količinskimi jurisdikcijskimi pragovi pristojnosti, opredeljenimi v uredbi ES o združitvah; poziva Komisijo, naj začne revizijo uredbe ES o združitvah, če bi Sodišče Evropske unije po pritožbi razveljavilo sodbo Splošnega sodišča in smernice Komisije razglasilo za nične; pozdravlja nove smernice Komisije o uporabi člena 22 uredbe ES o združitvah v državah članicah za pregled transakcij; poudarja, kako pomembno je, da Sodišče Evropske unije potrdi to novo vlogo za učinkovito preprečevanje „plenilskih prevzemov“;

24.

poziva Komisijo, naj v celoti izkoristi digitalizacijo in skrajša postopek za preučitev koncentracije;

25.

opozarja, da sedanja uredba de minimis o državni pomoči (24) preneha veljati konec leta 2023; je seznanjen s pozivom Komisije k predložitvi dokazov za pregled uredbe de minimis o storitvah splošnega gospodarskega pomena (Uredba (EU) št. 360/2012 (25)); znova poudarja, da bi morala za storitve splošnega gospodarskega pomena veljati posebna pravila, ki varujejo dostop državljanov do osnovnih javnih storitev, za katere bi bil določen tudi jasen prag; poziva Komisijo, naj oceni, kako so načela konkurence EU vplivala na opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, tudi glede na krizo zaradi covida-19 in višje življenjske stroške, ter poziva k upoštevanju socialno-ekonomskih razmer v različnih regijah EU, zlasti pri državni podpori obrobnim in otoškim regijam v EU; meni, da bi morale biti politike EU ustrezneje usmerjene v izboljšanje regionalne proizvodne specializacije, hkrati pa bi morale preprečevati negativne učinke, kot je podpora neučinkovitim podjetjem;

Protimonopolna pravila

26.

pozdravlja pripravljenost Komisije, da pri preiskovanju protikonkurenčnosti nedovoljenega dogovarjanja v skladu s členom 101(1) PDEU upošteva učinke na trge dela in plače, o čemer priča njeno sklicevanje na sporazume med podjetji, da drug drugemu ne bodo speljevala zaposlenih (no-poach agreements) (26); poziva Komisijo, naj morebitne učinke na plače skrbno uravnoteži s skrbjo za konkurenčni trg;

27.

pozdravlja smernice Komisije o uporabi prava konkurence EU za kolektivne pogodbe (27), ki pojasnjujejo, da pravo konkurence EU samozaposlenim delavcem brez zaposlenih ne preprečuje kolektivnih pogajanj; opozarja, da imajo samozaposleni pogosto malo možnosti za kolektivna pogajanja ali pa jih sploh nimajo, kar lahko privede do prekarnih delovnih pogojev;

28.

pozdravlja oceno Uredbe (ES) št. 1/2003 in Uredbe (ES) št. 773/2004, ki jo je začela Komisija; meni, da je potreben zakonodajni pregled teh uredb; poziva k večji uporabi strukturnih ukrepov in posledično k odstranitvi prednosti vedenjskih ukrepov iz Uredbe (ES) št. 1/2003; poziva Komisijo, naj pospeši protimonopolne postopke in uvede časovne omejitve, da bi zagotovila delovanje notranjega trga;

29.

priznava, da obstaja pravna podlaga za strukturno ločitev; poziva Komisijo, naj preuči prednosti pravne podlage za ločevanje podjetij kot skrajnega strukturnega ukrepa v primeru kršitev protimonopolnih pravil; obžaluje, da prevladujočega položaja na trgu ni pripravljena reševati s strukturno ločitvijo; meni, da je ločevanje mogoče uporabiti kot strukturni ukrep tudi v primerih, ko zlorabe prevladujočega položaja na upoštevnem trgu ni mogoče ugotoviti, vendar bi se konkurenčni pogoji znatno izboljšali, če bi ta ukrep uporabili;

30.

poudarja, da sta lahko odstranitev regulativnih ovir in zmanjšanje birokracije, da bi novim konkurentom olajšali vstop, pogosto učinkovitejši način za odpravo izkrivljanja trga (28);

31.

poudarja pomen sprejetja začasnih ukrepov pri izvrševanju prava konkurence, da bi preprečili ravnanje, ki bi lahko močno škodovalo konkurenci, zlasti v zvezi z dinamičnimi in hitro razvijajočimi se trgi, kot so digitalni trgi; zato podpira Komisijo pri odločnejši uporabi začasnih ukrepov v skladu z veljavno Uredbo (ES) št. 1/2003; poziva k zakonodajnim ukrepom za zmanjšanje bremena, ki ga imajo zaradi začasnih ukrepov Komisija in nacionalni organi, pristojni za konkurenco;

32.

poziva Komisijo, naj vzpostavi javno dostopno podatkovno zbirko vseh primerov evropskega in nacionalnega prava konkurence, skupaj s povzetki v angleščini; poudarja, da je neodvisnost nacionalnih organov potrebna in pomembna, hkrati pa znova opozarja, da bi morali tesneje sodelovati in si izmenjevati informacije o dobri praksi, da se zagotovi preglednost;

33.

poudarja, kako pomembna je odškodnina za kršitve konkurenčnega prava; meni, da je treba zmanjšati breme oškodovancev, da bodo lahko uspešno zahtevali odškodnino, in sicer z uvedbo obveznosti pristojnega organa za konkurenco, da v sklepu o javnem izvrševanju določi višino odškodnine, ali z uvedbo domneve o minimalnem znesku odškodnine, izračunanem glede na kršitev prava konkurence;

34.

obžaluje, da sedem držav članic še vedno ni preneslo direktive ECN+, čeprav se je rok iztekel 4. februarja 2021; poziva Komisijo, naj oceni obseg izvajanja direktive o nepoštenih poslovnih praksah v državah članicah in poroča o rezultatih njene uporabe; poudarja, da imajo nacionalni organi, pristojni za konkurenco, pomembno vlogo pri izvrševanju prava konkurence in sprejemanju začasnih ukrepov;

Politika konkurence v digitalni dobi

35.

pozdravlja ustanovitev novih direktoratov Komisije za izvrševanje akta o digitalnih trgih; poudarja, da se naknadno izvrševanje protimonopolnih pravil in predhodno izvrševanje akta o digitalnih trgih po naravi razlikujeta; v zvezi s tem opozarja, da je pomembno ohraniti sredstva za ta dva instrumenta znotraj Komisije, vendar je usklajevanje med njima bistvenega pomena; poziva države članice, naj odobrijo dodatna finančna sredstva, da bi Komisiji omogočile zaposlitev več vedenjskih ekonomistov ter strokovnjakov za algoritme, podatkovno znanost in tehnologijo; poleg tega poziva države članice, naj za to nalogo na Komisijo napotijo dodatno osebje in nacionalne strokovnjake; poziva Komisijo, naj nameni večji proračun za pravilno izvajanje in izvrševanje te uredbe; pozdravlja tesno sodelovanje z nacionalnimi organi za konkurenco pri izvrševanju aktov o digitalnih trgih;

36.

poudarja, da na svetovnem trgu trgovin z aplikacijami prevladujeta dva ponudnika, od katerih vsak dejansko deluje kot edini vratar za svoje stranke; ugotavlja, da lahko trgovine z aplikacijami svoj položaj vratarjev uporabijo za vsiljevanje nepoštenih in protikonkurenčnih pogojev svojim poslovnim uporabnikom; poziva Komisijo, naj v odprtih protimonopolnih zadevah in pri uporabi akta o digitalnih trgih zagotovi hitro in učinkovito izvrševanje zoper protikonkurenčne prakse trgovin z aplikacijami, ki ravnajo kot vratarji; poudarja, da akt o digitalnih trgih ponuja priložnost za odpravo težav, ki so se pojavile v protimonopolnih zadevah – te so bile podlaga za člena 5 in 6 tega akta – v katerih odločno ravnanje Komisije ni privedlo do učinkovitega pravnega varstva;

37.

poudarja, da je konkurenčno pravo kljub začetku veljavnosti akta o digitalnih trgih še vedno pomembno za digitalne trge, zlasti protimonopolni postopki zoper vratarje, ki jih je treba pospešiti; meni, da lahko kršitve pravic do zasebnosti pomenijo zlorabo; spominja, da so bila nekatera podjetja, ki bodo verjetno imenovana za vratarje, predmet protimonopolnih sodb, ki niso privedle do učinkovitih sprememb ravnanja, zlasti kar zadeva dajanje prednosti sebi, in bi jih bilo treba upoštevati pri izvrševanju akta o digitalnih trgih;

38.

poziva Komisijo, naj nadgradi obstoječe pobude za boljše sodelovanje med protimonopolnimi organi in organi za varstvo podatkov, da bi nadzorovali zlorabo poslovnih podatkov in podjetjem preprečili, da bi podatke o potrošnikih uporabljala za pridobivanje nepoštene konkurenčne prednosti; poziva Komisijo, naj pri ocenjevanju dovoljenj za združitve in prevzeme v digitalnem sektorju upošteva osebne podatke in njihovo morebitno vrednost kot obvezno merilo in po potrebi preuči prevzeme pod pragovi iz uredbe ES o združitvah v skladu s členom 14 akta o digitalnih trgih; poudarja tudi, da lahko konsolidacija podatkov z združitvami in prevzemi okrepi prevladujoči položaj;

39.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da lahko vratarji, ki imajo prednost pred konkurenti zaradi količine podatkov, ki jih nadzorujejo, dosežejo kritično ekonomijo obsega, kar prispeva k nadaljnjemu nagibanju konkurenčnih ravnovesij na digitalnih trgih in zavira inovacije; pričakuje, da bo akt o digitalnih trgih to situacijo uredil;

Sektorske politike

40.

pozdravlja podaljšanje obdobja veljavnosti uredb o horizontalnih skupinskih izjemah za sporazume o raziskavah in razvoju ter sporazume o specializaciji; pozdravlja revizijo uredbe o vertikalnih skupinskih izjemah;

41.

pozdravlja, da je Komisija predstavila osnutek smernic za sporazume o trajnostnosti; poudarja, da je treba blaginjo potrošnikov razumeti široko, tako da ne bo vključevala le cen, pač pa tudi trajnostne vidike; v zvezi s tem poudarja, da bi morala pravila EU o konkurenci spodbujati horizontalno usklajevanje, da bi izboljšali okoljsko in socialno trajnostnost dobavnih verig; poudarja, da mora učinkovitost, ustvarjena s takim sporazumom na zadevnem trgu, odtehtati protikonkurenčne učinke na istem ali nepovezanem geografskem trgu;

42.

poudarja, da je cilj politike konkurence spodbujati ustvarjanje delovnih mest, trajnostno rast iz zelenega dogovora, inovacije, blaginjo potrošnikov in celovitost notranjega trga; meni, da se trajnostnost ne uresničuje le z odstopanji od določb konkurenčnega prava, temveč tudi z uporabo teh določb za spodbujanje trajnostnosti; poziva k predstavitvi osnutka smernic o zlorabah, zlasti v zvezi z doseganjem trajnostnih ciljev;

43.

ugotavlja, da banke ostajajo glavne upravičenke državne pomoči; poziva Komisijo, naj predlaga popravke sporočila o bančništvu (29) iz leta 2013, ki že močno zamujajo;

44.

meni, da je gospodarska trajnostnost telekomunikacijskih omrežij bistvena za doseganje ciljev povezljivosti iz digitalnega kompasa do leta 2030 in visoko zmogljive povezljivosti za vse državljane v EU, ne da bi pri tem ogrozili pravila konkurence; poziva Komisijo, naj obravnava in ublaži zakoreninjene asimetrije pogajalske moči, kot je določeno v evropski deklaraciji o digitalnih pravicah in načelih za digitalno desetletje (30); poziva k vzpostavitvi političnega okvira, v katerem bodo veliki proizvajalci prometa pravično prispevali k financiranju telekomunikacijskih omrežij brez poseganja v omrežno nevtralnost;

45.

meni, da je treba bistveno skrajšati procese pomembnih projektov skupnega evropskega interesa, in sicer z določitvijo šestmesečnega roka po predložitvi predloga, prav tako pa bi bilo treba malim in srednjim podjetjem olajšati sodelovanje pri teh projektih;

Državna pomoč, ki ustreza svojemu namenu

46.

obžaluje izkrivljajoče učinke agresivnega davčnega načrtovanja in davčnih sistemov nekaterih držav članic na pošteno konkurenco, saj lahko zavira inovacije in ogrozi tekmovalnost trgov, zlasti za mala in srednja podjetja; poziva, naj se podjetja, ki se izogibajo davkom z uporabo davčnih oaz tretjih držav, izključijo iz postopkov javnega naročanja in naj se jim prepove prejemanje državne pomoči, saj ta podjetja pod nepoštenimi pogoji konkurirajo podjetjem, ki nimajo sedeža v davčnih oazah; pozdravlja priporočilo Komisije (31) z dne 14. julija 2020, naj se podjetjem, povezanim z davčnimi oazami, ne dodeli finančna podpora, hkrati pa se zaščitijo pošteni davkoplačevalci; poziva Komisijo, naj preuči učinke davčnih ugodnosti za fosilna goriva;

Vključenost Parlamenta

47.

poudarja, da bi moral biti Parlament ustrezno vključen v oblikovanje politike konkurence; meni, da bi moral izkoristiti svojo pravico do posredovanja v sodnih postopkih v zvezi s pravom konkurence, kadar gre za pomembne pravne pomisleke, ki zadevajo tudi njega, v zakonodaji in pri nadzoru odločitev Komisije; ugotavlja, da bi moral biti Parlament kot opazovalec bolj vključen v dejavnosti delovnih in strokovnih skupin, kot sta Mednarodna mreža za konkurenco (ICN) in Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), da bi se bolje seznanil s problemi in spremljal dogajanje; ugotavlja, kako pomembna je delovna skupina za konkurenco; poziva Komisijo, naj začne pogajanja za medinstitucionalni sporazum o politiki konkurence; poziva Evropski svet, naj sprejme sklep na podlagi drugega pododstavka člena 48(7) PEU, ki bo omogočal sprejemanje zakonodajnih aktov na področju politike konkurence po rednem zakonodajnem postopku;

o o

48.

naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter parlamentom in organom za konkurenco držav članic.

(1) UL C 465, 6.12.2022, str. 124.

(2) UL L 243, 9.7.2021, str. 1.

(3) UL C 508, 16.12.2021, str. 1.

(4) Sodba z dne 9. februarja 2022, Sped-Pro S.A./Evropska komisija, T-791/19, ECLI:EU:T:2022:67.

(5) Sodba z dne 13. julija 2022, Ilumina, Inc./Evropska komisija, T-227/21, ECLI:EU:T:2022:447.

(6) UL C 131 I, 24.3.2022, str. 1.

(7) UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

(8) UL L 265, 12.10.2022, str. 1.

(9) UL L 11, 14.1.2019, str. 3.

(10) UL L 1, 4.1.2003, str. 1.

(11) UL L 123, 27.4.2004, str. 18.

(12) UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(13) UL C 80, 18.2.2022, str. 1.

(14) UL C 36, 31.1.2023, str. 1.

(15) Competition State aid brief, 1/2022 – februar 2022.

(16) Flash Eurobarometer 510 in Flash Eurobarometer 511.

(17) COM(2023)0160.

(18) COM(2023)0161.

(19) Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L 187, 26.6.2014, str. 1).

(20) Sodba Sodišča Evropske unije z dne 22. septembra 2020, Avstrija/Komisija, C-594/18 P, ECLI:EU:C:2020:742, točka 45.

(21) Massey, P., in McDowell, M., EU Competition Law: An Unaffordable Luxury in Times of Crisis? (Pravo konkurence EU: nedosegljiv luksuz v času krize?) World Competition.

(22) Tunali, C., in Fidrmuc, J., State Aid Policy in the European Union (Politika državne pomoči v Evropski uniji). Journal of common market studies, Wiley, 2015.

(23) Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (UL L 24, 29.1.2004, str. 1).

(24) Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L 352, 24.12.2013, str. 1).

(25) Uredba Komisije (EU) št. 360/2012 z dne 25. aprila 2012 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis za podjetja, ki opravljajo storitve splošnega gospodarskega pomena (UL L 114, 26.4.2012, str. 8).

(26) Govor izvršne podpredsednice Komisije Margrethe Vestager, 22. oktober 2021.

(27) Sporočilo Komisije s smernicami o uporabi konkurenčnega prava Unije za kolektivne pogodbe v zvezi z delovnimi pogoji samozaposlenih oseb brez zaposlenih (UL C 374, 30.9.2022, str. 2).

(28) Akademske raziskave na primer kažejo, da lahko predpisi o zasebnosti, kot je splošna uredba o varstvu podatkov, delujejo kot nedenarne ovire za trgovino, zlasti če jih izvaja velik gospodarski prostor. Peukert, C. in drugi, Regulatory export and spillovers: How GDPR affects global markets for data (Regulativni izvoz in učinki prelivanja: kako splošna uredba o varstvu podatkov vpliva na svetovne trge podatkov), VoxEU, 2020.

(29) Sporočilo o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru finančne krize od 1. avgusta 2013 (sporočilo o bančništvu) (UL C 216, 30.7.2013, str. 1).

(30) UL C 23, 23.1.2023, str. 1.

(31) Priporočilo Komisije (EU) 2020/1039 z dne 14. julija 2020 o pogojevanju državne finančne podpore podjetjem v Uniji s tem, da niso povezana z nekooperativnimi jurisdikcijami (UL L 227, 16.7.2020, str. 76).