V skladu s členom 98 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo v treh mesecih od datuma te objave.

„Minervois-la-Livinière“

PDO-FR-A0667-AM02

Datum vloge: 23. september 2022

VLOŽNIK IN PRAVNI INTERES

Syndicat du Cru Minervois-la-Livinière

Skupina vložnikov zagotavlja zaščito in upravljanje ZOP ter spoštovanje njene specifikacije proizvoda.

OPIS SPREMEMBE IN RAZLOGI ZANJO

Sprememba imena ZOP

Organ za zaščito in upravljanje ter vsi zadevni gospodarski subjekti želijo, da bi bila iz njihove ZOP odstranjena „matična“ označba ali označba porekla, ki je ZOP „Minervois“, in da bi se ohranilo samo ime „La Livinière“. Ta sprememba imena ustreza postopku hierarhične razvrstitve različnih označb v tem sektorju. ZOP „La Livinière“ je v skladu s specifikacijo proizvoda in posebnimi pogoji proizvodnje, ki ji omogočajo, da se razlikuje od drugih. Geografsko območje te označbe leži v osrčju Minervoisa v regiji Petit Causse, za katero so značilni južna izpostavljenost in enakomerna pobočja, ki tvorijo naraven amfiteater, ta pa je najpogosteje zaščiten pred padavinami, ki lahko dosežejo druge predele Minervoisa. Človeška skupnost je močan element pokrajine La Livinière in je prispevala k oblikovanju identitete te označbe, ki se kaže v izjemni homogenosti proizvodov.

Ta sprememba imena označbe se nanaša na različne točke specifikacije proizvoda:

—	na ravni naslova specifikacije proizvoda za označbo,

—

na ravni poglavja I specifikacije proizvoda: 1. točko I – Ime označbe, v kateri je določeno, da „se lahko kontrolirana označba porekla ‚La Livinière‘, ki je bila z odlokom z dne 12. februarja 1999 prvotno priznana kot kontrolirana označba porekla ‚Minervois-La Livinière‘, uporabi samo za vina, ki ustrezajo posebnim določbam specifikacije proizvoda“; Ta sprememba je vključena v točko 1.1 enotnega dokumenta o novem imenu; 2. točko III – Barve in vrsta proizvoda. Ta sprememba je vključena tudi v točko enotnega dokumenta o opisu vin; 3. točko X – Povezava z geografskim območjem. Ta sprememba je vključena tudi v točko enotnega dokumenta o povezavi z geografskim območjem; 4. točko XII – Pravila o predstavitvi in označevanju. Ta sprememba je vključena tudi v točko enotnega dokumenta o dodatnih pogojih.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Novo ime/nova imena

La Livinière

2.   Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

4.   OPIS VIN

1.   Analitske lastnosti

KRATEK OPIS

To so suha mirna rdeča vina. — Ta vina imajo najmanj 13-odstotni volumenski delež naravnega alkohola, pri čemer se za grozdje šteje, da je dovolj zrelo, če vsebuje manj kot 218 gramov sladkorja na liter mošta, — vsebnost jabolčne kisline za vina, ki se tržijo neustekleničena ali ustekleničena, ne presega 0,4 grama na liter, — vsebnost fermentirnega sladkorja (glukoza in fruktoza) za vina, ki se tržijo v velikih količinah ali pakirana: ne presega 3 gramov na liter za vina z volumenskim deležem naravnega alkohola največ 14 %; ne presega 4 gramov na liter za vina z volumenskim deležem naravnega alkohola več kot 14 %.

Vsebnosti skupnih kislin, hlapnih kislin in skupnega žveplovega dioksida ter največji delež skupnega alkohola in najmanjši delež dejanskega alkohola so v skladu z mejnimi vrednostmi, določenimi v evropski zakonodaji.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

2.   Organoleptične lastnosti

KRATEK OPIS

Vina so pridelana z zvrščanjem več sort vinske trte po tradiciji languedoških vinogradov, pri čemer je največji delež sort vinske trte grenache N, mourvèdre N in syrah N. So intenzivne škrlatne barve z rjavkastordečimi odtenki ter imajo bogato in gosto telo.

Vina so kompleksna in imajo, če so zorela v hrastovih sodih, aromo po začimbah, kuhanem sadju ali marmeladi, obogatena pa so z vonjem po vanilji ali kakavu.

So močna in topla, zelo stanovitna, koncentrirana, tanična, vendar vedno uravnotežena. Če so primerna za daljše shranjevanje, dolgo zadržijo topen in žameten okus ter prijetne tople in sadne note, ki so značilne za najboljša vina z juga Francije.

5.   Enološki postopki

5.1.   Posebni enološki postopki

Pridelovalna praksa

Najmanjša gostota zasaditve vinske trte je 4 000 trsov na hektar. Najmanjša gostota vinske trte, zasajene po 31. juliju 2019, je 4 200 trsov na hektar.

Razmik med vrstami je največ 2,50 metra.

Vsak trs ima na voljo največ 2,50 kvadratnega metra površine. Ta površina se pridobi tako, da se zmnoži razdalja med vrstami z razdaljo med trsi.

Rez se opravi pred fenološko fazo E (po Baggioniliju), to je pri treh razprtih listih na prvih dveh očesih.

Vinska trta se obrezuje s kratko rezjo in z največ 12 očesi na trs; vsak reznik ima največ dve očesi.

Sorta vinske trte syrah N se lahko obrezuje z rezjo na enojni guyot in z največ desetimi očesi na trs; od tega z največ šestimi očesi na šparon in enim ali dvema nadomestnima lesoma z enim ali največ dvema očesoma.

Višina listja pri vinski trti, gojeni v špalirju, mora omogočati 1,60 kvadratnega metra zunanje površine rastlinskega pokrova za pridelavo enega kilograma grozdja. To pravilo se uporablja od 30. junija vsako leto.

Največja povprečna obremenitev na parcelo je določena na 7 000 kilogramov na hektar.

Namakanje se lahko dovoli.

Posebni enološki postopek

Vina se pridelujejo z zvrščanjem grozdja, mošta ali vin, pridelanih iz najmanj dveh sort vinske trte;

delež vseh sort vinske trte grenache N, lledonner pelut N, mourvèdre N, syrah N znaša najmanj 40 % zvrsti,

delež vseh sort vinske trte carignan N, cinsaut N, grenache N, mourvèdre N in syrah N je najmanj 80 % zvrsti, pri čemer ena od teh sort vinske trte ne more predstavljati več kot 80 % zvrsti,

vina zorijo vsaj do 15. oktobra leta, ki sledi letu trgatve,

prepovedana je uporaba tople maceracije, kontinuirane fermentacije, kadi za recikliranje tropin, navpičnih naprav za pecljanje, odcejalnikov s polžem in kontinuiranih stiskalnic.

Za enološke postopke veljajo obveznosti na ravni Unije ter iz zakonika o kmetijstvu in morskem ribištvu.

5.2.   Največji donosi

51 hektolitrov na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

Trgatev, vinifikacija, obdelava in zorenje vina potekajo na ozemlju naslednjih občin:

—	departma Aude: Azille,

—	departma Hérault: Azillanet, Cesseras, Félines-Minervois, La Livinière in Siran.

7.   Sorte vinske trte

Carignan N

Cinsaut N - cinsault

Grenache N

Lledoner pelut N

Mourvèdre N - monastrell

Piquepoul noir N

Rivairenc N - aspiran noir

Syrah N - shiraz

Terret noir N

8.   Opis povezave

8.1.   Opis geografskega območja

Geografsko območje leži v regiji Petit Causse, obdaja pa ga predgorje Montagne Noire, najjužnejši del hribovja Seveni. Geografsko območje se razteza na ozemlju petih občin departmaja Hérault in ene občine departmaja Aude na jugu Francije.

V osončeni pokrajini z razgibanim reliefom se vinogradi izmenjujejo z griči, ki so porasli z bori, garigo, brinom ali hrasti ter jih sekajo rečne doline in večje depresije.

Vinogradi ležijo v smeri jug–jugovzhod, na nadmorski višini od 120 do 330 metrov.

Geografsko območje je na zahodu omejeno z reko Ognon, pritokom reke Aude, na vzhodu pa z masivom Serre d’Oupia in reko Espène.

Geografsko območje je sinklinalna vboklina, na sredini napolnjena s terciarnimi usedlinami iz molase, ločenimi s plastmi peščenca, na severu s konglomerati iz jezerskih apnencev in na jugu z raztresenimi kamnitimi terasami.

Za podnebje so značilni malo letnih padavin, in sicer od 400 do 500 milimetrov, letna temperatura nad 14 °C in več kot 2 400 sončnih ur.

Regijo Petit Causse pred padavinami z zahoda varuje naravna pregrada gričevja Laure Minervois, medtem ko masiv Serre d’Oupia zadržuje morski zrak iz Sredozemlja. Čeprav je regija vroča in suha ter poleti trpi veliko pomanjkanje vode, pa zvečer z grebenov gorovja Causse zapihajo sveži vetrovi.

8.2.   Informacije o proizvodu in človeški dejavniki, pomembni za povezavo

Vinska trta je v regiji Minervois prisotna od rimske dobe.

Z ustanovitvijo province Narbonne leta 118 pr. n. št. se je ta kultura trajno ustalila v tej regiji, zelo ugodni za trgovino, saj jo je prečkala rimska cesta med krajema Toulouse in Lodève, ki je potekala severno od rimske ceste Via Domitia.

Imena treh občin pričajo o tej dobi in vinogradniški kulturi v njej: La Livinière za Cella Vinaria (vinska klet), Siran za Villa de Sirius iz imena prvega rimskega legionarja, ki je prišel v regijo, Félines za Figulina, lončarska delavnica, predvsem za izdelavo amfor.

Odprtje prekopa Canal du Midi leta 1680, izboljšanje cestnega omrežja in izgradnja železniške proge v 19. stoletju so prispevali k razvoju monokulture vinske trte. To blaginjo pa so prekinili napadi trtnih uši in presežna proizvodnja, ki je dosegla svoj vrh leta 1907 z vinogradniško krizo, zaradi katere se je zanetil upor na jugu Francije, ki pa je privedel tudi do organizacije vinogradništva, zlasti z razvojem zadružnega sistema.

Leta 1922 je bil v regiji Minervois ustanovljen Syndicat de défense (združenje za zaščito). Najprej je bila priznana kontrolirana označba porekla leta 1951 za vina vrhunske kakovosti na razmejenem območju, nato pa še kontrolirana označba porekla „Minervois“ z odlokom z dne 15. februarja 1985 po prenovi trsnega izbora in določitvi natančnejših pogojev proizvodnje.

Vendar pa so bili strokovnjaki iz regije „La Livinière“ vedno prepričani, da imajo na voljo ozemlje ter znanje in spretnosti, ki lahko v izvirnost njihove proizvodnje rdečih vin vtisnejo svoj pečat. Na začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja so z uporabo tehničnih struktur in na pobudo zadružne kleti v občini La Livinière, ki ji je predsedoval Maurice Piccinini, iskali najboljše ujemanje med sorto vinske trte in kraji zasaditve, čim bolj prilagodili tehnike rezi in gojitvenih oblik vinske trte, trgali grozdje ob optimalni zrelosti in izboljšali tehnike pridelave vina. Maurice Piccinini je leta 1988 ustanovil Syndicat de défense (združenje za zaščito). Kontrolirana označba porekla „Minervois-La Livinière“ je bila priznana leta 1999.

Leta 2018 je 45 pridelovalcev pridelalo 11 000 hl, od tega dve zadružni kleti pridelata 20 % količin.

Vina so pridelana z zvrščanjem več sort vinske trte po tradiciji languedoških vinogradov, pri čemer je največji delež sort vinske trte grenache N, mourvèdre N in syrah N.

Izvajalci so znali iz roda v rod s prilagoditvijo tehnik pridelave vina iz grozdja iztisniti najboljše. Zelo hitro se je uveljavilo zorenje v kleti po vrenju, da vino pridobi kompleksne arome, predvsem pa da tanini v vinu postanejo svilnati in zaokroženi. Za dosego tega cilja je v specifikaciji proizvoda opredeljeno najkrajše obdobje zorenja do 15. oktobra leta, ki sledi letu trgatve.

8.3.    „Vzročna medsebojna povezava“

Podnebje na geografskem območju, ki je zaščiteno pred morskimi vplivi z vzhoda ali zahoda in leži v smeri jug–jugovzhod, je vroče in suho. Zaradi lege ob masivu Montagne Noire in vpliva gradienta nadmorske višine pa so noči vseeno sveže.

Te posebne razmere so primerne za doseganje optimalne zrelosti grozdja, določeno vsebnost kisline in želeno uravnoteženost med alkoholom in tanini.

Te razmere v povezavi z natančno razmejitvijo parcel za trgatev, pri kateri imajo prednost dobro izpostavljene parcele na močno skeletnih glinastolapornatih tleh, ki ne prinašajo prav velikih naravnih donosov, pridelovalcem omogočajo, da sorto vinske trte uskladijo z vinogradniško lego, ki prispeva k posebnemu izrazu vin, ki so koncentrirana in močna.

Sorta vinske trte grenache N daje vinu topel in okrogel okus, zato dobro uspeva na kamnitih terasah in laporjih. Zgodnja sorta vinske trte syrah N daje vinu bogato vsebnost sladkorja in sadne arome. Zgodovinska sorta vinske trte cinsaut N lahko daje vinu prefinjenost, carignan N pa telo in tanine. Sorta vinske trte mourvèdre N prispeva nežne tanine in začimbne poudarke.

Proizvajalci na tem ozemlju so znali temu kraju s pomenljivim imenom in bogato zgodovino pridobiti sodobno in priznano kontrolirano označbo porekla.

Proizvod s kontrolirano označbo porekla „La Livinière“ spada med najboljša vina regije Languedoc.

„Livinage“, uveden na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, ki je zapečatil sloves in žlahtnost te kontrolirane označbe porekla, je postal nepogrešljiv dogodek, ki se ga udeležujejo strokovnjaki za vino in novinarji, da bi okušali vina, se srečevali s pridelovalci in odkrivali bogato raznovrstnost krajev.

9.   Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Vina, za katera se v skladu s to specifikacijo proizvoda zahteva kontrolirana označba porekla „La Livinière“ in ki se predstavljajo s to označbo, se po trgatvi ne smejo prijaviti, oglaševati, odpošiljati, dati v prodajo ali prodati, ne da bi bil na prijavi pridelka, v oglasih, prospektih, na etiketah, računih ali na kakršni koli embalaži z razločno pisavo naveden izraz „appellation contrôlée“ (kontrolirana označba).

Neobvezne navedbe, katerih uporabo lahko v skladu z določbami Unije urejajo države članice, so na etiketah napisane s črkami, katerih velikost po višini, širini in debelini ne presega dvakratne velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.

Pri označevanju vin s kontrolirano označbo porekla se lahko navede večja geografska enota „Languedoc“.

Velikost črk za navedbo večje geografske enote niti po višini niti po širini ne presega polovične velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

izjema pri proizvodnji na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za vinifikacijo ter obdelavo in zorenje vin, zajema ozemlje ali del ozemlja naslednjih občin departmaja Aude:

—

Pépieux,

—	Peyriac-Minervois: kraj, poimenovan „Les Tuileries d’Affiac“.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-71b54b4c-4520-4c67-be83-bc7f50bb737b

---

(1)   UL L 347, 20.12.2013, str. 671.