(1)

Evropski steber socialnih pravic (v nadaljnjem besedilu: steber), ki so ga 17. novembra 2017 skupno razglasili Evropski parlament, Svet in Komisija (2), določa več načel v podporo pravičnim in dobro delujočim trgom dela in sistemom socialnega varstva. Steber vključuje prvo načelo o pravici do kakovostnega in vključujočega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja, drugo načelo o enakosti spolov, tretje načelo o enakih možnostih, četrto načelo o aktivni podpori zaposlovanju, peto načelo o varni in prilagodljivi zaposlitvi ter načela 11 in 16 do 20 o socialni zaščiti in vključevanju otrok, invalidov in brezdomcev ter dostopu do osnovnih storitev, zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe.

(2)

Evropski svet je junija 2021 v skladu z Izjavo iz Porta pozdravil krovne cilje EU za leto 2030 iz akcijskega načrta za evropski steber socialnih pravic (3). Namen teh ciljev je doseči najmanj 78-odstotno stopnjo zaposlenosti, najmanj 60-odstotno udeležbo odraslih v programih usposabljanja na letni ravni in zmanjšanje števila ljudi, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost, za vsaj 15 milijonov (od tega vsaj 5 milijonov otrok). Države članice so nato določile nacionalne cilje na vseh treh področjih, da bi prispevale k doseganju teh skupnih ciljev.

(3)

Kljub napredku, ki je bil v zadnjem desetletju dosežen pri zmanjševanju revščine in socialne izključenosti, je bilo leta 2021 še vedno ogroženih 95,4 milijona ljudi. Tveganje revščine se je povečalo za ljudi, ki živijo v gospodinjstvih (navidezno) brez delovno aktivnih članov, v številnih državah članicah pa sta se stopnja in trajanje revščine še poslabšala. Za rešitev te težave je ključno kakovostno in trajnostno zaposlovanje. Zaradi načina delovanja socialnega gospodarstva, njegovih ukrepov in ciljev, za katere si prizadeva, ima socialno gospodarstvo ključno vlogo pri izboljšanju socialne vključenosti in enakega dostopa do trga dela. Zato prispeva k uspešnemu izvajanju stebra.

(4)

Subjekti socialnega gospodarstva lahko ustvarjajo in ohranjajo kakovostna delovna mesta, pa tudi prispevajo k vključevanju prikrajšanih skupin v družbo in na trg dela ter k enakim možnostim za vse. To je v skladu z okvirom vključujočega okrevanja, kot je poudarjeno v smernicah za politike zaposlovanja držav članic iz Sklepa Sveta (EU) 2022/2296 (4). Subjekti socialnega gospodarstva lahko spodbujajo trajnostni gospodarski in industrijski razvoj ter aktivno udeležbo državljanov in državljank v družbi. Prav tako znatno prispevajo k sistemom socialnega varstva Unije, saj dopolnjujejo javne storitve, oživljajo podeželska in redko poseljena območja v Uniji ter imajo pomembno vlogo v mednarodni razvojni politiki.

(5)

Komisija je 9. decembra 2021 sprejela akcijski načrt za socialno gospodarstvo (5). Ta akcijski načrt prispeva k izvajanju prednostne naloge Komisije glede ustvarjanja gospodarstva po meri ljudi ter je v skladu s sklepi Sveta o spodbujanju socialnega gospodarstva kot ključnega gonila gospodarskega in socialnega razvoja v Evropi iz leta 2015 (6). Komisija je v tem akcijskem načrtu predstavila konkretne ukrepe, ki jih je treba izvajati na ravni Unije in na nacionalni ravni. Cilji ukrepov so spodbujati socialne inovacije, podpreti razvoj socialnega gospodarstva ter sprostiti njegovo družbeno in gospodarsko preobrazbeno moč. Ukrepi so osredotočeni na ustvarjanje ustreznih pogojev za uspešno socialno gospodarstvo, pri čemer se ustvarjajo priložnosti za zagon in razširitev subjektov socialnega gospodarstva, ki vključujejo podjetja in druge oblike organizacij, ter zagotavlja večja prepoznavnost socialnega gospodarstva in njegovega potenciala. Evropski parlament je ta akcijski načrt pozdravil v svoji resoluciji z dne 6. julija 2022 (7).

(6)

Združeni narodi so 18. aprila 2023 sprejeli resolucijo o spodbujanju socialnega in solidarnostnega gospodarstva za trajnostni razvoj, ki vsebuje globalno opredelitev socialnega in solidarnostnega gospodarstva ter časovni načrt za podporo njegovemu razvoju na svetovni ravni. Tudi druge mednarodne organizacije so sprejele strategije za razvoj socialnega gospodarstva, kot sta resolucija o dostojnem delu ter socialnem in solidarnostnem gospodarstvu, ki jo je 10. junija 2022 v okviru 110. mednarodne konference dela sprejela Mednarodna organizacija dela, ter priporočilo Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) o socialnem in solidarnostnem gospodarstvu ter socialnih inovacijah, ki je bilo prav tako sprejeto 10. junija 2022.

(7)

Socialno gospodarstvo, ki mu v nekaterih državah članicah pravijo tudi solidarnostno gospodarstvo ali socialno in solidarnostno gospodarstvo, zajema raznolik nabor subjektov z različnimi poslovnimi in organizacijskimi modeli, ki dajejo družbenemu cilju, vključno s socialnimi in okoljskimi cilji, prednost pred dobičkom. Subjekti socialnega gospodarstva, vključno z njihovimi opredelitvami, se lahko med državami članicami nekoliko razlikujejo in imajo lahko različne pravne oblike in statuse, kot so zadruge, vzajemne družbe, združenja, fundacije in socialna podjetja. Sledijo skupnim načelom ponovnega vlaganja vsega ali večine svojega dobička v uresničevanje socialnih ali okoljskih ciljev ter izvajanja demokratičnega ali participativnega upravljanja. Posebna oblika upravljanja in vodenja, ki jo prevzamejo subjekti socialnega gospodarstva, se razlikuje glede na njihovo naravo, obseg in okvir delovanja. Načelo demokratičnega ali participativnega upravljanja ima zato različne oblike, od neposrednega sodelovanja članov v postopkih upravljanja do predstavniškega sodelovanja članov ali partnerjev v ločenih upravljavskih in vodstvenih funkcijah. Na primer, v zadrugah, vzajemnih družbah in združenjih se to načelo pogosto uresničuje v obliki „ena oseba, en glas“. Za postopke odločanja v subjektih socialnega gospodarstva je značilen sklop nadzornih sistemov in odnosov med različnimi akterji, ki so vključeni v subjekt, vključno s poslovodji, partnerji, zaposlenimi in upravičenci. Socialno gospodarstvo z združevanjem teh različnih akterjev spodbuja večdeležniško prizadevanje, ki je osredotočeno na kulturo udeležbe, odgovornosti in preglednosti ter usmerjeno k doseganju skupnega cilja.

(8)

Subjekti socialnega gospodarstva si pogosto prizadevajo ustvariti gospodarske priložnosti, ki spodbujajo socialno vključevanje prikrajšanih skupin, vključno z invalidi in osebami s težavami z duševnim zdravjem, in njihovo vključevanje na trg dela. Socialna podjetja za vključevanje na trg dela so vrsta socialnih podjetij, ki se osredotočajo na pomoč tem skupinam ljudi pri vključevanju v družbo in na trg dela tako, da zagotavljajo delovna mesta na različnih ravneh spretnosti z vključujočimi in prožnimi delovnimi pogoji. Zagotavljanje jezikovne podpore delavcem migrantom ter prilagojenih nalog in delovnih okolij za invalide lahko tem na primer omogoči izhod iz revščine in socialne izključenosti. Te zaposlitvene priložnosti so lahko odskočna deska v druge sektorje na trgu dela, saj dolgotrajno brezposelnim in drugim ljudem, ki se soočajo s težavami pri dostopu do trga dela, pomagajo pri premagovanju ovir pri zaposlovanju.

(9)

Nova podjetja iz socialnega gospodarstva so lahko močno orodje za ustvarjanje delovnih mest in pozitivne družbene spremembe. Socialno gospodarstvo lahko nekaterim premalo zastopanim skupinam, kot so ženske ali mladi, zagotovi priložnosti, da vstopijo na trg dela ali ustanovijo socialna podjetja. Po podatkih raziskave Global Entrepreneurship Monitor je približno 55 % socialnih podjetnikov na svetu moških, 45 % pa žensk, medtem ko je pri običajni samozaposlitvi moških dvakrat več kot žensk. Glede na nedavno raziskavo Eurobarometer o odnosu mladih do socialnega podjetništva mladi cenijo pomen socialnih in okoljskih ciljev ter participativnega vodenja. Države članice bi lahko preučile načine za zmanjšanje odvračilnih dejavnikov za potencialne podjetnike, kot je zagotavljanje, da ohranijo dostop do ustrezne socialne zaščite. Nekatere države članice so zmanjšale prispevke za socialno varnost, da bi subjekte socialnega gospodarstva spodbudile k zaposlovanju delavcev. Zagotovitev okvira, ki omogoča prenos podjetij na zaposlene za oblikovanje delavskih zadrug ali drugih zadevnih modelov socialnega gospodarstva, ki so v lasti delavcev, je lahko tudi eden od načinov za zagotovitev nadaljnjega delovanja malih in družinskih podjetij ter preprečitev izgube delovnih mest, na primer zaradi prestrukturiranja. Države članice lahko izvajajo tudi ukrepe za olajšanje preoblikovanja običajnih podjetij v subjekte socialnega gospodarstva.

(10)

Subjekti socialnega gospodarstva spodbujajo tudi vključevanje mladih, zlasti mladih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo. Zagotavljajo programe usposabljanja in razvoja spretnosti ter vajeništva iz Priporočila Sveta z dne 15. marca 2018 o evropskem okviru za kakovostna in učinkovita vajeništva (8), pa tudi zaposlitvene priložnosti. Zato prispevajo k ciljem, določenim v okviru jamstva za mlade iz Priporočila Sveta z dne 30. oktobra 2020 o Mostu do delovnih mest – okrepitev jamstva za mlade (9) in Priporočila Sveta z dne 16. junija 2022 o evropskem pristopu k mikrodokazilom za vseživljenjsko učenje in zaposljivost (10). Subjekte socialnega gospodarstva je mogoče v tej vlogi podpirati s sredstvi Unije, na primer iz programa Evropski socialni sklad plus, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/1057 Evropskega parlamenta in Sveta (11). V zvezi s tem so bile v državah članicah izvedene uspešne pobude za sodelovanje med javnimi zavodi za zaposlovanje in subjekti socialnega gospodarstva (12). Subjekti socialnega gospodarstva imajo v okviru teh pobud pomembno vlogo pri opredeljevanju ljudi, ki potrebujejo pomoč, in razvoju prilagojenih načrtov, da ti lažje dosežejo socialno in poklicno vključenost, kar vključuje priložnosti za usposabljanje in delo.

(11)

Subjekti socialnega gospodarstva lahko spodbujajo pravične delovne pogoje z vključevanjem zaposlenih v svoje upravljanje in odločanje. Spodbujanje socialnega dialoga v socialnem gospodarstvu lahko izboljša delovne pogoje zaposlenih. Države članice lahko ta vidik socialnega gospodarstva spodbujajo, se nanj opirajo ter znanje in izkušnje s tega področja uporabijo tako, da subjekte socialnega gospodarstva vključijo v oblikovanje in izvajanje aktivnih politik trga dela (13). Države članice lahko preučijo tudi možnosti za olajšanje sodelovanja delodajalcev v socialnem gospodarstvu v socialnem dialogu.

(12)

Socialno gospodarstvo prispeva k strategijam Unije enakosti, ki jih je sprejela Komisija, s spodbujanjem socialnega vključevanja prikrajšanih in premalo zastopanih skupin, na primer z zagotavljanjem socialnih storitev in storitev oskrbe (vključno z otroškim varstvom, zdravstvenim varstvom in dolgotrajno oskrbo), socialnih stanovanj ter podpore otrokom in mladim s posebnimi potrebami. Subjekti socialnega gospodarstva prispevajo k zmanjševanju neenakosti, kot je vrzel stopnje delovne aktivnosti med spoloma, in sicer z neposrednim zaposlovanjem velikega deleža žensk in zagotavljanjem storitev oskrbe, ki oskrbovalcem, med katerimi je večina žensk, omogočajo vključevanje na trg dela. Socialno gospodarstvo lahko kot pomemben partner javnega sektorja pomembno prispeva k oblikovanju in zagotavljanju storitev bivalne oskrbe ter oskrbe na domu in v skupnosti. Javni organi in subjekti socialnega gospodarstva lahko v okviru pobud za partnerstvo zagotavljajo visokokakovostne, dostopne in cenovno ugodne storitve oskrbe.

(13)

Sistemi poklicnega izobraževanja in usposabljanja imajo ključno vlogo pri opremljanju ljudi s spretnostmi, ki jih potrebujejo na delovnem mestu, za osebni razvoj in državljanstvo. Prav tako pripomorejo k zagotavljanju usposobljene delovne sile, ki lahko prispeva k pravičnemu dvojnemu zelenemu in digitalnemu prehodu. Subjekti socialnega gospodarstva zagotavljajo zaposlitvene priložnosti, usposabljanje na delovnem mestu in programe učenja na delovnem mestu, ki so prilagojeni potrebam posameznikov in lokalnega gospodarstva. Pripomorejo lahko k uvajanju individualnih učnih računov, kot možnim načinom za dosego ciljev iz Priporočila Sveta z dne 16. junija 2022 o individualnih učnih računih (14). Subjekti socialnega gospodarstva lahko prispevajo tudi k odpravi sedanje digitalne vrzeli med spoloma z zagotavljanjem ciljno usmerjene podpore, ki krepi digitalna znanja in spretnosti žensk. Tako lahko prispevajo k doseganju usposobljene in prilagodljive delovne sile, ki se lahko odziva na spremembe na trgu dela, kar bi lahko olajšalo prehajanje med delovnimi mesti in ublažilo pomanjkanje delovne sile ter s tem prispevalo k splošni gospodarski rasti. Države članice lahko ta potencial izkoristijo med zbiranjem podatkov o spretnostih, omogočanjem usposabljanja in oblikovanjem učnih načrtov.

(14)

Izzive, ki jih prinašajo dvojni prehod in demografske spremembe, je treba reševati na regionalni in lokalni ravni, da se doseže gospodarska socialna in teritorialna kohezija. Subjekti socialnega gospodarstva na splošno delujejo od spodaj navzgor, pri čemer so blizu skupnostim, državljanom in državljankam ter težavam, s katerimi se ti soočajo, pogosto delujejo kot socialni inovatorji in iščejo rešitve, ki jih je mogoče razširiti ali ponoviti in ki prispevajo k sistemskim spremembam. Socialno gospodarstvo lahko prispeva tudi k strateški avtonomiji Unije z ustvarjanjem podjetij v strateških sektorjih, ki služijo interesom in potrebam lokalnih skupnosti. Socialno gospodarstvo bi lahko na primer nizko usposobljenim delavcem iz sektorjev, ki se soočajo z velikimi spremembami, ponudilo možnosti za izpopolnjevanje in skupinam z nizkimi dohodki zagotovilo cenovno ugodne osnovne dobrine. Na oddaljenih in podeželskih območjih, kjer je manj ponudb delovnih mest in izobraževanja, lahko subjekti socialnega gospodarstva zagotovijo nujno potrebne priložnosti in tako povečajo privlačnost teh regij. Razvoj ekosistemov socialnega gospodarstva Unije zato prispeva k blaženju posledic staranja prebivalstva, depopulacije in drugih demografskih trendov ter k spodbujanju lokalnega gospodarskega in industrijskega razvoja, tudi na podeželju in oddaljenih območjih ter v najbolj oddaljenih regijah Unije, na primer v sektorju kmetijstva, ekološke pridelave hrane in modrega gospodarstva.

(15)

Spodbujanje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in ugodnih ekosistemov za socialne inovacije krepi socialno gospodarstvo in spodbuja spremembe za podnebno nevtralno gospodarstvo v skladu z evropskim zelenim dogovorom (15) in industrijskim načrtom v okviru zelenega dogovora (16). Glede na pomembno vlogo socialnega gospodarstva pri razvoju krožnega gospodarstva tako kot tudi v proizvodnji in distribuciji energije iz obnovljivih virov pod vodstvom državljanov preko zadrug za energijo iz obnovljivih virov in drugih energetskih skupnosti bi lahko oblikovanje medsektorskih in skladnih ukrepov industrijske politike o ponovni uporabi, popravilih in recikliranju spodbudilo delujoč trg sekundarnih surovin, pri čemer bi se optimiziral prispevek socialnega gospodarstva k ciljem iz akcijskega načrta za krožno gospodarstvo (17) in spodbudila konkurenčnost neto ničelne industrije Unije. Subjekti socialnega gospodarstva, ki delujejo na digitalnem področju, so pokazali potencial za opolnomočenje državljanov in podjetij, da sodelujejo pri vključujočem digitalnem prehodu, osredotočenem na posameznika, ter imajo dejavno vlogo pri doseganju ciljev programa politike Digitalno desetletje do leta 2030, vzpostavljenega s Sklepom (EU) 2022/2481 Evropskega parlamenta in Sveta (18), ter Evropske deklaracije o digitalnih pravicah in načelih za digitalno desetletje (19). Za okrepitev odpornosti tega dvojnega prehoda na zeleno in digitalno družbo je Komisija maja 2021 posodobila svojo industrijsko strategijo Unije. V strategiji so opredeljeni izzivi, s katerimi se sooča 14 industrijskih ekosistemov, vključno z ekosistemom lokalnega in socialnega gospodarstva, za katerega je bil sooblikovan načrt za prehod.

(16)

Da bi socialno gospodarstvo lahko izkoristilo svoj potencial pri podpiranju dostopa do trga dela, socialnega vključevanja, razvoja spretnosti, teritorialne kohezije, ekonomske demokracije, podnebne nevtralnosti in trajnostnega gospodarskega razvoja, je potreben omogočitveni okvir. Ker je socialno gospodarstvo lahko prisotno v vseh gospodarskih sektorjih in nanj vplivajo horizontalne in sektorske politike in določbe, je treba v omogočitvenem okviru upoštevati posebne značilnosti socialnega gospodarstva in dodatne ovire, s katerimi se subjekti socialnega gospodarstva soočajo pri svojem razvoju in ki omejujejo njihovo zmožnost delovanja skupaj z običajnimi podjetji. Subjekti socialnega gospodarstva si v prvi vrsti ne prizadevajo predvsem za čim večjo učinkovitost in dobiček, temveč predvsem za ustvarjanje pozitivnih družbenih rezultatov. Potrebujejo podporne ukrepe ter ugodna finančna, upravna in pravna okolja, v katerih se upoštevajo posebne značilnosti njihovih poslovnih modelov v smislu upravljanja, razporeditve dobička, delovnih pogojev in učinka. Ti ukrepi jim na primer omogočajo, da zaposlujejo delavce, ki so manj produktivni, ali zagotavljajo socialne storitve po dostopnih cenah. Za vzpostavitev omogočitvenih okvirov so potrebne celovite strategije. To lahko vključuje sprejemanje regulativnih ukrepov ali izvajanje oziroma prilagajanje politik in pobud za podporo prispevkom socialnega gospodarstva k socialnim in okoljskim ciljem ter povečanje njihove gospodarske in industrijske vrednosti. S temi strategijami bi bilo treba spremljati napredek in meriti učinkovitost pobud, po potrebi izvajati prilagoditve in izboljšave ter na koncu doseči učinkovitejše in prodornejše rezultate v sektorju. Strategije bo morda treba sprejeti na različnih ravneh upravljanja (nacionalni, regionalni in lokalni), odvisno od institucionalne organizacije in razmer v posamezni državi članici. V regijah, mestih in na drugih podnacionalnih ravneh bi se lahko sprejele strategije za socialno gospodarstvo, ki so jasno povezane s cilji in prednostnimi nalogami za regionalni razvoj, da bi se čim bolj povečale vzajemne koristi.

(17)

Za uspešen razvoj in izvajanje strategij za socialno gospodarstvo je bistveno vključiti deležnike na področju socialnega gospodarstva in omogočiti sodelovanje najranljivejših oseb. Več držav članic je že ustanovilo skupine na visoki ravni, ki spodbujajo dialog med javnimi organi in subjekti socialnega gospodarstva (na primer francoski visoki svet za socialno in solidarnostno gospodarstvo, španski svet za razvoj socialnega gospodarstva, portugalski nacionalni svet za socialno gospodarstvo ter italijanski nacionalni svet tretjega sektorja). Predstavniške mreže socialnega gospodarstva so prav tako lahko platforma za skupno ukrepanje, lajšajo lahko sodelovanje in izmenjavo informacij ter ustvarjajo priložnosti za krepitev zmogljivosti in vzajemno učenje.

(18)

Javna finančna podpora ima lahko pomembno vlogo pri omogočanju zagona in razvoja subjektov socialnega gospodarstva. Subjekti socialnega gospodarstva imajo na splošno večje težave pri dostopu do finančnih sredstev kot druga podjetja. Analiza finančnih trgov socialnih podjetij je na primer kljub nekaterim izboljšavam razkrila vztrajno neusklajenost med ponudbo in povpraševanjem po financiranju za socialna podjetja v Uniji, in sicer v smislu dostopa do dolžniškega in lastniškega kapitala. Ker si subjekti socialnega gospodarstva prizadevajo ustvarjati pozitivne socialne ali okoljske učinke ter lahko dobiček med svoje financerje in lastnike razdelijo le v omejenem obsegu, če sploh, običajno niso primerni za vlagatelje, ki si prizadevajo za znatne finančne donose. Podporni ukrepi, ki so na voljo za reševanje tega vprašanja, so običajno neenotni in se precej razlikujejo po svoji učinkovitosti. Ukrepi segajo od nepovratnih sredstev in subvencij do storitev svetovanja in krepitve zmogljivosti, pogosto pa jih zagotavljajo inkubatorji. Zato je še vedno veliko možnosti za izboljšave pri zagotavljanju prilagojenega financiranja za različne faze življenjskega cikla subjekta socialnega gospodarstva, koristna pa bi bila tudi nadaljnja podpora pri mobilizaciji zasebnega financiranja in drugih dopolnilnih ukrepov za izboljšanje dostopa subjektov socialnega gospodarstva do financiranja. En tak pristop vključuje zagotavljanje možnosti posameznim varčevalcem ali zaposlenim, ki so vključeni v pokojninske ali varčevalne načrte, ki jih financirajo delodajalci, da izberejo varčevalni načrt, pri katerem se del njihovih prihrankov vloži v socialno podjetje (20).

(19)

Unija zagotavlja številne možnosti financiranja za podporo socialnemu gospodarstvu. Financiranje se zagotavlja v okviru Evropskega socialnega sklada plus, Evropskega sklada za regionalni razvoj, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/1058 Evropskega parlamenta in Sveta (21), Sklada za pravični prehod, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/1056 Evropskega parlamenta in Sveta (22), Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (23), programa Enotni trg, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/690 Evropskega parlamenta in Sveta (24), programa InvestEU, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta (25), in po potrebi mehanizma za okrevanje in odpornost, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta (26).

Unija prek platforme fi-compass zagotavlja tudi svetovalno podporo za oblikovanje finančnih instrumentov v okviru skladov kohezijske politike. Države članice, vključno z regionalnimi in lokalnimi organi, bi lahko te priložnosti bolje izkoristile s sprejetjem posebnih ukrepov za socialno gospodarstvo. Tehnična podpora (27) je še en instrument Unije, ki je na voljo za izboljšanje zmogljivosti držav članic, da oblikujejo in izvajajo politike za okrepitev socialnega gospodarstva.

(20)

Zagotavljanje blaga in storitev ter sodelovanje z javnimi organi in običajnimi podjetji sta bistvena za razvoj socialnega gospodarstva, ustvarjanje prihodkov in pomoč subjektom socialnega gospodarstva, da postanejo finančno samozadostni. Ker pravila in strategije Unije ter nacionalna pravila in strategije o javnem naročanju omogočajo prožnost, lahko naročniki javno naročanje uporabljajo bolj strateško, tako da določijo inovativna, zelena in socialna merila, s čimer nazadnje prispevajo k bolj trajnostnemu, vključujočemu in konkurenčnemu gospodarstvu. Vendar se večina naročil še vedno odda izključno na podlagi cene. Ker si subjekti socialnega gospodarstva prizadevajo za zagotavljanje družbenih in kolektivnih koristi in ne za zagotavljanje storitev po najnižji ceni, težko konkurirajo v rednih postopkih javnega naročanja, čeprav jim lahko zagotovijo širšo dodano vrednost. Obstajajo tudi možnosti za povečanje poslovne zmogljivosti subjektov socialnega gospodarstva, med drugim z bolj sistemskim vključevanjem v običajne poslovne vrednostne verige in sklepanjem partnerstev z njimi za oddajo skupnih ponudb za javna naročila in ustvarjanje novih tržnih priložnosti.

(21)

Javni organi pogosto ne izkoristijo v celoti trenutnih možnosti pravil državne pomoči za podporo socialnemu gospodarstvu, kadar trg sam ne zmore doseči zadovoljivega dostopa do trga dela in socialne vključenosti, saj se omejijo na ukrepe pod splošnim pragom de minimis in ne izkoristijo možnosti za vzpostavitev ukrepov v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 651/2014 (28) (uredba o splošnih skupinskih izjemah), kot so regionalna pomoč, pomoč za tvegano financiranje ali pomoč za zaposlovanje prikrajšanih delavcev. Pomoč de minimis je trenutno omejena na 200 000 EUR v treh letih, vendar bodo sedanja pravila prenehala veljati 31. decembra 2023 in so v postopku revizije. Pravila Unije, ki urejajo storitve splošnega gospodarskega pomena, prav tako omogočajo odobritev državne pomoči, vendar javni organi teh možnosti pogosto ne izkoristijo v celoti, zlasti za socialne storitve na področju vključevanja ranljivih oseb na trg dela. Javni organi morajo najprej preučiti, ali se ukrep šteje za državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe.

(22)

Tudi davčna politika ima lahko pomembno vlogo pri spodbujanju socialnega gospodarstva in zagotavljanju, da si lahko subjekti socialnega gospodarstva privoščijo delovati skupaj z običajnimi podjetji, kar ustvarja pravičnejše poslovno okolje, hkrati pa prispeva k socialni vključenosti in boljšemu dostopu do zaposlitve. Nekatere države članice so vzpostavile okvir obdavčitve, ki spodbuja razvoj sektorja, vključno z davčnimi spodbudami, prilagojenimi potrebam socialnega gospodarstva, ob hkratnem priznavanju njegove raznolikosti in preprečevanju razdrobljenosti. V več državah članicah še vedno obstajajo upravne ovire za družbeno koristne donacije prek meja držav članic. Dobro zasnovane davčne spodbude za donacije družbeno koristnim subjektom socialnega gospodarstva lahko v skladu z načelom nediskriminacije iz Pogodbe spodbudijo njihovo financiranje, tudi zunaj meja Unije. Opozoriti je treba tudi, da so lahko določeno blago in storitve, ki jih pogosto dobavljajo subjekti socialnega gospodarstva, upravičeni do znižane stopnje DDV v skladu s členom 98 in Prilogo III k Direktivi Sveta 2006/112/ES (29).

(23)

Za subjekte socialnega gospodarstva so zlasti pomembni postopki merjenja in upravljanja socialnega učinka, saj jim omogočajo razumevanje in sporočanje učinka ter dostop do financiranja, usmerjenega k učinkom. Merjenje socialnega učinka vključuje uporabo metrik in orodij za merjenje socialnega učinka posameznega ukrepa ali pobude. Upravljanje socialnega učinka vključuje vzpostavitev sistemov, postopkov in zmožnosti, ki jih organizacija potrebuje za proaktivno upravljanje in povečanje svojega učinka. Vendar lahko širok nabor okvirov in orodij, ki so na voljo, predstavlja izziv, zlasti za subjekte z manj viri. Spremljanje družbenih rezultatov javnih naložb omogoča javni nadzor, lahko podpre utemeljitev uporabe denarja davkoplačevalcev za podporo subjektom ali dejavnostim socialnega gospodarstva in pripomore k preprečevanju „lažnega predstavljanja učinkov“ (pretirano ali neresnično navajanje učinka). V zvezi s tem bi bili koristni dobro premišljeni in sorazmerni pristopi merjenja in upravljanja socialnega učinka, ki so prilagojeni potrebam posameznih subjektov. Temeljiti bi morali na standardnih metodah in kazalnikih, pa tudi na dejavnikih, kot so velikost, stopnja razvoja in raznolikost subjektov. Povezovanje metodologij za merjenje in upravljanje socialnega učinka s cilji Združenih narodov za trajnostni razvoj lahko zagotovi koristen okvir za ponazarjanje učinka.

(24)

Prepoznavnost in priznavanje socialnega gospodarstva na nacionalnih in regionalnih ravneh v Uniji sta se v zadnjem desetletju izboljšala. Vendar potencial sektorja v veliko državah članicah ostaja neizkoriščen. Zaradi pomanjkanja usklajevanja in izmenjav med državami članicami se ohranjajo razlike v razvoju socialnega gospodarstva, zato imajo države članice jasno priložnost za koristi od učenja in izmenjave dobrih praks. Poleg tega je ozaveščenost širše javnosti o socialnem gospodarstvu in njegovih pozitivnih prispevkih omejena. To lahko ovira razvoj podpornih politik in tržnih priložnosti za socialno gospodarstvo. Z reguliranjem in hkratnim zagotavljanjem, da nova zakonodaja izpolnjuje potrebe subjektov socialnega gospodarstva, se lahko povečata ozaveščenost in njihova legitimnost, s čimer se olajša dostop do financiranja in trgov. Nacionalni javni organi in deležniki so začeli izvajati več pobud, kot so posebne pravne oblike, oznake in statusi (30) za socialno gospodarstvo, ter obsežne komunikacijske kampanje za povečanje razumevanja in prepoznavnosti socialnega gospodarstva. Druge uspešne reforme vključujejo ustanovitev posebnih ministrskih oddelkov za socialno gospodarstvo ter okrepljen dialog med deležniki in javnimi organi. Povečanje prepoznavnosti socialnega gospodarstva je ključno, da se v celoti prizna njegov pozitivni učinek na družbo, kot je poudarjeno v akcijskem načrtu za socialno gospodarstvo v okviru uvedbe vstopne točke za socialno gospodarstvo.

(25)

Točni podatki in statistika so ključni za boljše razumevanje poslovnih modelov socialnega gospodarstva in sprejemanje odločitev politike, ki temeljijo na dokazih. Vendar primanjkuje zanesljivih podatkov o socialnem gospodarstvu, vključno s podatki o njegovi gospodarski dodani vrednosti in uspešnosti. Obstoječi podatki so pogosto nepopolni in jih je težko primerjati. Na primer, čeprav je na voljo finančna podpora iz proračuna Unije, je le nekaj držav članic svoje nacionalne računovodske sisteme razširilo za zbiranje dodatnih podatkov (kot so satelitski računi) o socialnem gospodarstvu. Socialno gospodarstvo običajno ni vključeno v strukturno statistiko podjetij, na primer kadar statistika temelji na gospodarskih podatkih, ki jih ustvarijo pridobitna podjetja, tradicionalni subjekti socialnega gospodarstva pa so vključeni le v preostale kategorije. Z zagotavljanjem osnovnih statističnih podatkov o velikosti, delovni sili, razvoju in izzivih socialnega gospodarstva bi bili uvedeni strategije in ukrepi učinkovitejši in prilagojeni različnim razmeram v sektorju.

(26)

V širšem smislu je lahko spodbujanje socialnega gospodarstva kritičnega pomena za uresničitev ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj –