|
Uradni list |
SL Serija C |
|
C/2023/1342 |
29.11.2023 |
Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o spodbujanju vključevanja (1) mladih v postopke odločanja o politikah v Evropski uniji
(C/2023/1342)
SVET EVROPSKE UNIJE IN PREDSTAVNIKI VLAD DRŽAV ČLANIC, KI SO SE SESTALI V SVETU –
OB UPOŠTEVANJU NASLEDNJEGA:
|
1. |
Vrsta gospodarskih in socialnih kriz v zadnjih letih, skupaj s svetovno zdravstveno krizo zaradi COVID-19 in podnebno krizo ter posledicami ruske vojne agresije v Ukrajini, so med drugim močno vplivale na mlade, saj so se povečale neenakosti in kršitve človekovih pravic, hkrati pa se je povečala zapletenost izzivov, s katerimi se mladi v Evropski uniji (EU) soočajo vsak dan. Obravnavanje teh izzivov je del strategije Evropske unije za mlade za obdobje 2019–2027 (2) in zlasti evropskega cilja mladih št. 3 „Vključujoče družbe“. |
|
2. |
Ta izpostavljenost zaporednim krizam je izpostavila nekatere že obstoječe strukturne težave naše družbe. Kompleksnost izzivov, s katerimi se soočajo mladi, je postala očitnejša kot kdaj koli prej in temelji na tesni povezavi med dejavniki, kot so dostop do zaposlitve, stanovanja in kakovostnega izobraževanja pod enakimi pogoji, kar zadeva socialno kohezijo in socialno-čustveno dobrobit ter politično in družbeno participacijo, ter izpolnjevanje pričakovanj mladih: Evropska unija priložnosti, v kateri je zagotovljeno polno uživanje pravice do socialne pravičnosti (3). |
|
3. |
Boj proti socialni izključenosti, diskriminaciji in nasilju vseh vrst je eden od prednostnih ciljev Evropske unije. Zlasti je načelo nediskriminacije temeljna vrednota Evropske unije, zapisana v Pogodbi o delovanju Evropske unije, členih 9, 10 in 18 Pogodbe o delovanju Evropske unije in členih 14, 21, 24, 32 in 33 Listine o temeljnih pravicah. |
|
4. |
Za Evropejce in Evropejke, stare od 16 do 29 let, je verjetnost hudega materialnega pomanjkanja večja kot pri splošnem prebivalstvu. Leta 2021 je bilo tveganje revščine ali socialne izključenosti večje pri osebah, starih od 16 do 29 let, kot pri splošnem prebivalstvu (24,8 % v primerjavi z 21,6 %). Ta trend – večje tveganje revščine ali socialne izključenosti med mladimi – je mogoče opaziti v skoraj polovici (13 od 27) držav članic EU (4). |
|
5. |
Možnosti za samostojno življenje so še vedno nezadostne, pri čemer je treba upoštevati težave, s katerimi se soočajo mladi v EU pri dostopu do stanovanja zaradi negotovih delovnih mest in visokih stroškov nakupa ali najema, ki si jih velik delež mladih ne more privoščiti. Dostop do dostojnega stanovanja je osnovni pogoj za zagotavljanje resnično vključujočih in enakopravnih družb, kar je razvidno iz resolucije Evropskega parlamenta (5), ki spodbuja EU, naj dostop do dostojnih in cenovno dostopnih stanovanj prizna kot človekovo pravico, ki je za mlade še bolj pereče vprašanje (6). |
|
6. |
Še en problem, ki ga je treba obravnavati, so različne oblike nasilja, ki so jim izpostavljeni mladi Evropejci in Evropejke, s posebnim poudarkom na psihološkem nasilju, povezanem z napačnimi informacijami in dezinformacijami, ter vplivu družbenih omrežij na duševno zdravje. Agencija EU za temeljne pravice je v svojem poročilu za leto 2021 (7) navedla, da je stopnja fizičnega nasilja, nadlegovanja in kibernetskega nadlegovanja med mladimi mnogo višja kot v drugih starostnih skupinah. Poleg tega je bilo v poročilu poudarjeno dejstvo, da so LGBTI osebe, invalidi, etnične manjšine in mlade ženske še posebej izpostavljeni nasilju in nadlegovanju. To velja še toliko bolj, kadar so mladi izpostavljeni različnim in presečnim oblikam diskriminacije ali druge prikrajšanosti, kot je razvidno iz sklepov predsedstva o varnosti LGBTI oseb v Evropski uniji, Evropska komisija pa je sprejela tudi pomembne strategije in akcijske načrte za spodbujanje Unije enakosti (8) (9). |
|
7. |
Glede na najnovejšo raziskavo Evropskega parlamenta o mladih (10) je 55 % mladih v EU navedlo, da o Evropski uniji ne razumejo veliko ali pa sploh nič. Večina anketiranih mladih je menila, da nimajo veliko ali nobene besede glede pomembnih odločitev, zakonov in politik, ki jih zadevajo (11). Mladi vse pogosteje uporabljajo neinstitucionalne načine političnega izražanja. Tak razvoj se lahko vidi kot v bistvu pozitiven, vendar je zaskrbljujoče, če temelji na prepričanju, da evropske institucije mladim ne zagotavljajo nobene možnosti za sodelovanje v postopkih odločanja ali obravnavanje njihovih potreb in težav. Zato je za celovit pristop k izzivom, s katerimi se soočajo mladi, potrebna njihova udeležba in participacija v javnih institucijah in procesih oblikovanja politik, in sicer z neinstitucionalnimi in institucionalnimi oblikami participacije. |
|
8. |
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) (12) poudarja, da je treba izvesti oceno učinka postopkov oblikovanja politik EU na mlade, da bi upoštevali potrebe in pričakovanja mladih in prihodnjih generacij ter ponudili področje uporabe, ki bi zajemalo vsa področja politike, ki neposredno in posredno zadevajo mlade. Ocena učinka presega tradicionalno področje mladinskih politik. |
|
9. |
Evropski parlament (13) v svoji resoluciji o zapuščini evropskega leta mladih 2022 poziva Komisijo, naj sprejme celovit „mladinski test EU“, da bi zagotovila smiselno sodelovanje, participacijo in zavezanost mladih pri pripravi vseh politik EU, vzpostavila sistematično oceno učinka svojih predlogov, da bi zagotovila, da bodo spodbujali in odražali potrebe mladih, ter sprejme blažilne ukrepe, če imajo negativen učinek. |
|
10. |
Evropski odbor regij (14) v Listini o mladih in demokraciji poziva k vzpostavitvi mehanizma za mladinski test, s katerim bi zagotovili, da se za vso novo zakonodajo in politike EU izvede ocena učinka, osredotočena na mlade, ki vključuje tudi posvetovanje z mladinskimi organizacijami na različnih ravneh in mladinskimi strokovnjaki na ravni EU ter razvoj blažitvenih ukrepov, če se ugotovi negativen učinek. |
|
11. |
Poročilo o končnem izidu Konference o prihodnosti Evrope poziva k uvedbi pregleda zakonodaje z vidika mladih, vključno z oceno učinka in posvetovalnim mehanizmom s predstavniki mladih, kadar se šteje, da zakonodaja vpliva na mlade, in kot je opisano v predlogu 47, „k zagotovitvi, da se vse oblikovanje politik na ravni EU obravnava z vidika mladih“. Poleg tega poročilo poziva k pripravi „mladinskega testa EU‘, da bi se za vso novo zakonodajo in politike izvedla ocena učinka, osredotočena na mlade, vključno s posvetovanjem z mladimi“ (15). |
OB PRIZNAVANJU NASLEDNJEGA:
|
12. |
Kot je poudarjeno v strategiji Evropske unije za mlade 2019–2027: „Vedno več mladih izgublja zaupanje v EU in ima težave pri razumevanju njenih načel, vrednot in njenega delovanja. Demokratični primanjkljaji v procesih EU so tudi eden od razlogov povečanja evroskepticizma med mladimi (16).“ Kljub temu pa raziskava Eurobarometra o mladih in demokraciji iz leta 2022 kaže, da imajo mladi nekatera pričakovanja glede EU, kot so ohranjanje miru, povečanje zaposlitvenih možnosti za mlade, boj proti revščini ter ekonomskim in socialnim neenakostim (17). |
|
13. |
V šestem ciklu posvetovanj v okviru mladinskega dialoga EU, ki so bila izvedena, da bi mladim dali glas v procesu oblikovanja strategije EU za mlade, je postalo jasno, da so mladi izrazili mnenje, da so premalo zastopani v postopkih odločanja, in da imajo omejeno sposobnost medsektorskega vpliva na vse politike, ki vplivajo na izzive, s katerimi se soočajo na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni. To mnenje je še vedno prisotno v nedavno zaključenem devetem ciklu mladinskega dialoga, v katerem mladi še naprej zahtevajo, „ustrezne ukrepe za vključevanje smiselne participacije mladih v vsa ustrezna področja politike“ (18). |
|
14. |
Raziskava Flash Eurobarometer iz junija 2021 je pokazala, da je eno od glavnih pričakovanj mladih za družbo kot celoto in zlasti za nosilce odločanja, da bolj prisluhnejo njihovim stališčem in obravnavajo njihove potrebe. Tako je odgovorilo 33 % mladih (19). |
|
15. |
Kot kažejo statistični podatki o starizmu, je starost pomemben dejavnik diskriminacije, ki povzroča neenakosti v naših družbah, kakor priznava Svetovna zdravstvena organizacija (20); zato je bistveno, da se to upošteva pri oblikovanju javnih politik v zvezi z mladinskimi vprašanji, da bi zaščitili vrednote medgeneracijske solidarnosti kot enega od temeljnih stebrov socialne kohezije. |
|
16. |
Pri prehodu iz izobraževanja in usposabljanja na trg dela se številni mladi v Evropi še naprej srečujejo z ovirami in imajo resne težave pri iskanju dostojne zaposlitve, ki jim bo omogočila, da v celoti uresničijo svoje življenjske projekte in imajo boljše možnosti za prihodnost. |
|
17. |
Mladi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, predstavljajo znaten delež vseh mladih v Evropi. Leta 2021 13,1 % vseh oseb v starosti od 15 do 29 let (tj. več kot 9,3 milijona posameznikov) ni bilo zaposlenih in se niso izobraževali ali usposabljali, pri čemer so bile med državami članicami EU velike razlike. Poleg tega je tej skupini v evropskem letu spretnosti namenjena posebna pozornost (21). |
|
18. |
Brezposelnost bolj zadeva mlade in močno vpliva na tiste, ki so socialno izključeni, ter tiste, ki živijo in delajo v ogroženih regijah v državah članicah EU, vključno z najbolj oddaljenimi regijami (22). To nakazuje, da so mladi še bolj ranljivi, kar zadeva brezposelnost, zaradi presečnosti različnih oblik neenakosti, ki jih zadevajo, ali različnih oblik izključenosti, s katerimi se srečujejo (23) . (24). |
|
19. |
Izobraževanje, delo, stanovanje in dostop do kakovostnih storitev so temeljne pravice za vse, tudi za tiste, ki so pri vstopu v novo fazo življenja v prikrajšenem položaju ali se soočajo z negotovimi zaposlitvenimi možnostmi in drugimi medsektorskimi izzivi, ki še povečujejo te neenakosti, saj pomanjkanje priložnosti zmanjšuje njihove možnosti za boljše življenje in številne mlade postavlja v slabši položaj že od samega začetka (25). |
|
20. |
Ta prikrajšanost se eksponentno poveča v primeru mladih žensk, mladih LGBTI, mladih z migrantskim ozadjem in mladih invalidov. |
|
21. |
Podnebna kriza in posledice globalnega segrevanja še nikoli niso bile tako pereče kot danes in še posebej vplivajo na življenja mladih. Da ne bi ogrozili življenjskih priložnosti mladih, so na številnih področjih politike potrebni strukturni, dolgoročni in trajnostni ukrepi, ki morajo biti posebej namenjeni mladim, ki se soočajo z različnimi oblikami diskriminacije ali so drugače v prikrajšanem položaju. |
|
22. |
Prihodnje sporočilo Evropske komisije o zapuščini evropskega leta mladih 2022 in vmesna ocena strategije Evropske unije za mlade 2019–2027 sta odlična priložnost za pregled preteklih izkušenj in krepitev obstoječih ključnih orodij mladinske politike (26) ter za umestitev prednostnih nalog, kot je dobrobit mladih, v središče oblikovanja politik in zagotavljanje enakih možnosti za uresničitev njihovih življenjskih načrtov brez nasilja ter ob popolnem zavedanju in uživanju njihovih pravic (27). |
|
23. |
Vloga koordinatorja EU za mlade v Evropski komisiji, ki krepi medsektorsko sodelovanje in vključevanje, pa tudi razvoj in izmenjavo znanja o mladinskih vprašanjih v službah Evropske komisije ter tesno sodelovanje z različnimi deležniki, da bi zagotovili usklajeno komunikacijo z mladimi, je pomembna inovacija, ki je zrasla iz strategije Evropske unije za mlade za obdobje 2019–2027. |
OB UPOŠTEVANJU NASLEDNJEGA:
|
24. |
Vsi mladi so vir za družbo in v vseh politikah in dejavnostih, ki zadevajo mlade, bi morali podpirati njihovo pravico do participacije pri oblikovanju, izvajanju, spremljanju in vrednotenju politik, ki vplivajo nanje, in sicer z resnično participacijo mladih in mladinskih organizacij. Evropska unija bi morala torej varovati pravice mladih, obravnavati njihove izzive ter se odzivati na njihove potrebe in pričakovanja, med drugim s programi, kot sta Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota. Na ta način se lahko zagotovi, da EU vlaga v lastno prihodnost ter ohranja svojo gospodarsko, socialno in okoljsko trajnostnost. |
|
25. |
Mladi so pravni subjekti z vsem svojim potencialom, sposobnostmi in talenti, ki so bistveni za vsako družbo, zato bi jih bilo treba v celoti vključiti v politične procese in postopke odločanja. |
|
26. |
Participacija mladih je bistven pogoj za legitimizacijo in povečanje učinkovitosti katerega koli političnega procesa ter za omogočanje, da mladi zaupajo evropskim institucijam in verjamejo vanje, s čimer se krepijo vezi, ki jih povezujejo z identiteto in vrednotami Evrope, ki se tudi mora zavezati prihodnosti svojih mladih. |
|
27. |
Mladi v Evropi so kompleksna in raznolika skupina in EU bi morala zagotoviti, da se pri oblikovanju politik, usmerjenih v mlade, uporabi pristop, ki temelji na pravicah in vključuje vidik mladih, kar bo omogočilo, da bodo te politike resnično vključujoče in namenjene vsem mladim v vseh raznolikostih, ki obstajajo po vsej Evropi. |
|
28. |
Življenja mladih oblikujejo politike, zasidrane v večplastnih področjih politik in na različnih stopnjah izvajanja. Zato je mogoče le z vključevanjem mladih v različna področja politik zagotoviti, da bodo v predvidenih politikah ali programih upoštevane specifične potrebe mladih ali zanje doseženi posebni učinki (28). |
|
29. |
Te evropske politike se morajo osredotočiti tudi na dobrobit, duševno zdravje in zdravstveno varstvo, vključno s skupnim razmislekom in nadaljnjimi političnimi ukrepi za zaščito vloge mladih pri skupni uporabi virov in sposobnosti mladih, da vplivajo na procese odločanja z generacijskega vidika, in sicer z medgeneracijskim sodelovanjem. |
EVROPSKA KOMISIJA NAJ:
|
30. |
Okrepi vključevanje mladih v vsa področja politike v skladu s strategijo Evropske unije za mlade za obdobje 2019–2027 in evropskim letom mladih, da bi spodbudili vključevanje vidika mladih v oblikovanje politik EU. Natančneje, vidik mladih naj vključi v oblikovanje, izvajanje, spremljanje in vrednotenje politik ter ta vidik uporabi na vseh področjih, ki vplivajo na življenje mladih, pri čemer se (po potrebi na ravni EU) vključi koordinator EU za mlade. |
|
31. |
Zagotovi, da se obstoječa orodja Komisije za boljše pravno urejanje uporabljajo v celoti, pri oblikovanju politik EU pa upoštevajo učinki na mlade. Večje vključevanje vidika mladih v oblikovanje politik bi lahko prispevalo k ciljem ocene mladinskega testa EU. |
|
32. |
Preuči in nadalje analizira uporabo ocene regulativnega učinka politik EU na mlade. To lahko vključuje morebitno uporabo ocene učinka mladinskega testa EU. Tak mladinski test lahko razumemo kot analitično orodje, s katerim bi ocenili vpliv politik EU na mlade. Lahko bi se zgledovala po modelih, ki v nekaterih državah članicah že obstajajo. |
DRŽAVE ČLANICE IN KOMISIJO SE POZIVA, NAJ V SKLADU Z NAČELOM SUBSIDIARNOSTI NA SVOJIH PODROČJIH PRISTOJNOSTI IN NA USTREZNIH RAVNEH:
|
33. |
Sodelujejo za vključevanje mladih v vsa področja politike, kadar je to ustrezno, v skladu s strategijo Evropske unije za mlade za obdobje 2019–2027, da bi spodbudili vključevanje vidika mladih v oblikovanje politik v EU. Natančneje, spodbujajo naj vključevanje mladih v odločanje ter oblikovanje, izvajanje, spremljanje in vrednotenje politik, pri čemer naj ta vidik uporabijo na vseh področjih, ki vplivajo na življenje mladih. |
|
34. |
Izboljšajo sodelovanje, vključno z vzajemnim učenjem, med Evropsko komisijo, državami članicami, mladinskimi organizacijami in drugimi ustreznimi deležniki, tudi z obstoječimi praksami, kot so dejavnosti vzajemnega učenja, pri uporabi vključujočih pristopov v javnih politikah, ki analizirajo njihov vpliv na življenje mladih. |
|
35. |
Spodbujajo odločanje, ki temelji na dokazih in empiričnih podatkih (29), ter priznajo, da sta vključevanje mladih in njihova resnična participacija bistvena za oblikovanje javnih politik. |
|
36. |
Skupaj z ustreznimi deležniki sodelujejo pri potrebnih prizadevanjih za vključitev mladinske razsežnosti v oceno učinka in vrednotenje politik v EU, da bi izboljšali postopke odločanja in mladim v EU omogočili, da imajo pomembno vlogo pri opredeljevanju lastne prihodnosti. |
|
37. |
Gradijo na dosežkih in soustvarjalnem pristopu evropskega leta mladih ter še naprej spodbujajo sodelovanje na več ravneh, ki vključuje evropske institucije, države članice in mlade v EU, s poudarkom na vrednotah preglednosti in dostopnosti, da bi pozitivno vplivali na vezi, ki mlade Evropejce in Evropejke povezujejo z EU. |
(1) V teh sklepih se vključevanje mladih razume kot „pristop, ki vidik in potrebe mladih vključuje v postopke oblikovanja, spremljanja in vrednotenja politik ter v postopke odločanja. Vključevanje zagotavlja, da se izzivi in pomisleki, povezani z mladimi, ne obravnavajo ločeno, temveč se medsektorsko vključijo v širše okvire politike.“
(2) „Izboljšati odločitve politike z vidika učinka teh odločitev na mlade v vseh sektorjih, zlasti v zaposlovanju, izobraževanju, zdravstvu in socialnem vključevanju.“
(3) Raziskava Flash Eurobarometer o mladih in demokraciji, opravljena med 22. februarjem in 4. marcem 2022, je pokazala: najpogostejša pričakovanja mladih glede evropskega leta mladih 2022 so bila, da bodo nosilci odločanja bolj prisluhnili njihovim zahtevam in ukrepali v zvezi z njimi (72 %) ter podprli njihov osebni, družbeni in poklicni razvoj (71 %). Zaradi ruske vojne agresije v Ukrajini so mladi postali še trdneje prepričani, da so ohranjanje miru, krepitev mednarodne varnosti in spodbujanje mednarodnega sodelovanja primarni cilj EU (37 %). Naslednja največja pričakovanja so, da bi EU povečala zaposlitvene možnosti za mlade (33 %), se borila proti revščini ter ekonomskim in socialnim neenakostim (32 %) ter spodbujala okolju prijazne politike in se borila proti podnebnim spremembam (31 %). Mladi vidijo duševno in telesno zdravje ter dobrobit (34 %), varstvo okolja in boj proti podnebnim spremembam (34 %), pa tudi izobraževanje in usposabljanje, vključno s prostim gibanjem učencev (33 %), kot glavna prednostna področja evropskega leta mladih.
(4) Eurostat. Pojasnjeni statistični podatki: Mladi in socialna vključenost.
(5) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. januarja 2021 o dostopu do dostojnih in cenovno dostopnih stanovanj za vse (2019/2187(INI)).
(6) Glede na podatke Eurostata za leto 2020 je bila v vseh državah članicah EU stopnja hude stanovanjske prikrajšanosti med mladimi višja kot med celotnim prebivalstvom.
(7) Agencija Evropske unije za temeljne pravice, Poročilo o temeljnih pravicah za leto 2021.
(8) Sklepi predsedstva o varnosti LGBTI oseb v Evropski uniji, 9942/23.
(9) V letih 2020 in 2021 je bilo sprejetih pet strategij za enakost, da bi napredovali na poti do Unije enakosti: strategija za enakost spolov za obdobje 2020–2025 (COM(2020) 152 final); strategija za enakost LGBTIQ oseb za obdobje 2020–2025, (COM(2020) 698 final); akcijski načrt EU za boj proti rasizmu za obdobje 2020–2025 (COM(2020) 565 final); strateški okvir EU za enakost, vključevanje in udeležbo Romov za obdobje 2020-2030 (COM(2020) 620 final); strategija o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030 (COM(2021) 101 final).
(10) Flash Eurobarometer, poročilo iz septembra 2021.
(11) Ta občutek se povečuje z oddaljenostjo obravnavanega področja upravljanja: 53 % jih meni, da imajo malo ali nič besede v zvezi z odločitvami, zakoni in politikami, ki vplivajo na njihovo lokalno območje, in kar 70 % v zvezi z zadevami, ki zadevajo EU kot celoto.
(12) Evropski ekonomsko-socialni odbor, Mladinski test EU (mnenje na lastno pobudo), 21. september 2022, SOC/728 – EESC-2022.
(13) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. novembra 2022 o zapuščini evropskega leta mladih 2022 (2022/2953(RSP))
(14) Listina o mladih in demokraciji. Evropski odbor regij, november 2022.
(15) Konferenca o prihodnosti Evrope. Poročilo o končnem izidu, maj 2022.
(16) V ciljih mladih, ki izhajajo iz strukturiranega dialoga z mladimi v obdobju 2017–2018, je navedeno, da so bili kot eden od razlogov za vse večji evroskepticizem med mladimi opredeljeni tudi demokratični primanjkljaji v procesih EU, nato pa so predlagani specifični ukrepi v zvezi z navedenimi primanjkljaji. Evropska strategija za mlade, Priloga 3.
(17) Glej opombo 4.
(18) Resolucija Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o rezultatih devetega cikla mladinskega dialoga EU (2023/C 185/04).
(19) Flash Eurobarometer, raziskava Evropskega parlamenta o mladih, september 2021.
(20) Po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije je starizem tretji najpomembnejši vzrok diskriminacije po vsem svetu.
(21) Sklep (EU) 2023/936 Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem letu spretnosti, UL L 125, 11.5.2023, str. 1.
(22) Eurostat, Statistics explained (Eurostat, razlaga statističnih podatkov): Stopnja brezposelnosti mladih, avgust 2022.
(23) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, Unija enakosti: strategija za enakost spolov za obdobje 2020–2025, COM(2020) 152 final.
(24) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, Unija enakosti: strategija za enakost LGBTIQ oseb za obdobje 2020–2025, COM(2020) 698 final.
(25) Priporočilo CM/Rec(2015) 3, sprejeto v Odboru ministrov Sveta Evrope 21. januarja 2015.
(26) Instrumenti, kot so navedeni v oddelku 3 EUYS: „Sodelujejo na podlagi instrumentov in upravljanja“.
(27) Glej opombo 3.
(28) Reykjaviška deklaracija, „Naše vrednote nas združujejo“, po četrtem vrhu voditeljev in voditeljic držav in vlad držav članic Sveta Evrope (16. in 17. maj 2023, Reykjavik).
(29) Resolucija Sveta Evropske unije in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o okviru za evropsko sodelovanje na področju mladine: Strategija Evropske unije za mlade 2019–2027, UL C 456, 18.12.2018, str. 1.
PRILOGA
Spodbujanje mladinskih politik je stalnica zadnjih let, kar dokazujejo:
|
— |
Strategija Evropske unije za mlade za obdobje 2019–2027 z 11 evropskimi cilji mladih, ki so bili pred pandemijo oblikovani za prednostna področja za mlade v Evropi in ta področja predstavljajo. |
|
— |
Poudarek na mladih v evropskem stebru socialnih pravic, ki določa 20 ključnih načel, ki so bistvena za pravične in učinkovite trge dela ter sisteme socialne zaščite. |
|
— |
Sprejetje akcijskega načrta Evropske komisije za integracijo in vključevanje za obdobje 2021–2027 leta 2020, v katerem je posebna pozornost namenjena mladim Evropejcem in Evropejkam. |
|
— |
Zaveza iz leta 2020 o uporabi okrepljenega jamstva za mlade, s čimer se je okrepila široka podpora zaposlovanju mladih po vsej EU z bolj vključujočim pristopom. |
|
— |
Razglasitev leta 2022 za evropsko leto mladih s ciljem krepitve, opolnomočenja in spodbujanja novih prostorov in priložnosti za mlade, da participirajo in imajo vodilno vlogo v Evropi. |
ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2023/1342/oj
ISSN 1977-1045 (electronic edition)