IZJAVA O OMEJITVI ODGOVORNOSTI: To je delovni dokument, ki so ga pripravile službe Komisije. Na podlagi prava EU, ki se uporablja, zagotavlja tehnične smernice za sodelavce in organe, vključene v zaključevanje programov čezmejnega sodelovanja v okviru evropskega instrumenta sosedstva. Te smernice ne vplivajo na razlago Sodišča in Splošnega sodišča.

KAZALO

1.

Uvod in namen

2

2.

Pravni okvir in splošna načela

3

3.

Priprava na zaključek

5

3.1.

Roki in okviren časovni razpored

5

3.2.

Sprememba programov

6

3.3.

Dobre prakse in ukrepi v zvezi s pravočasnim zaključevanjem projektov in programov

6

4.

Finančno upravljanje

7

4.1.

Sprostitev obveznosti ob zaključku

7

4.2.

Sofinanciranje in najvišji prispevek EU

7

4.3.

Potrditev obračuna prispevka EU, plačanega v okviru predhodnega financiranja

8

4.4.

Izračun končne razlike ob zaključku, vključno s prožnostjo

8

4.5.

Prijava presežne količine odhodkov

8

5.

Kazalniki in uspešnost ob zaključku

9

6.

Projekti, ki niso bili izvedeni v celoti

9

7.

Projekti, na katere vpliva pravni postopek ali upravna pritožba z odložilnim učinkom ali tekoča preiskava

10

8.

Obravnava nepravilnosti v končnem obračunskem letu

11

9.

Izterjave in preklici

11

9.1.

Skupna pravila

11

9.2.

Sporočanje izterljivih in neizterljivih zneskov ob zaključku

11

9.3.

Zneski, izterjani po zaključku

12

10.

Obresti na predhodno financiranje

12

11.

Programi, pri izvajanju katerih je prišlo do motenj

12

11.1.

Ocena učinka čezmejnega sodelovanja

12

11.2.

Uporaba infrastrukture

13

11.3.

Delež sofinanciranja

13

11.4.

Posebni postopek izterjave v primeru programov, pri izvajanju katerih je prišlo do motenj

13

12.

Predložitev dokumentov o zaključku

13

12.1.

Rok za predložitev dokumentov o zaključku

13

12.2.

Spreminjanje dokumentov o zaključku po predložitvi

14

12.3.

Razpoložljivost dokumentov in elektronskih evidenc

14

13.

Vsebina dokumentov o zaključku

14

13.1.

Splošne določbe izvedbene uredbe o čezmejnem sodelovanju v okviru evropskega instrumenta sosedstva

14

13.2.

Končni tehnični del

14

13.3.

Končni zaključni računi

15

13.4.

Izjava o upravljanju in letni povzetek kontrol

15

13.5.

Revizijsko mnenje in revizijsko poročilo

15

14.

Plačilo ali izterjava končne razlike

16

15.

Vprašanja glede zakonitosti in pravilnosti

16

Priloga

17

1.   Uvod in namen

Te smernice o zaključevanju programov čezmejnega sodelovanja v okviru evropskega instrumenta sosedstva za obdobje 2014–2020 (v nadaljnjem besedilu: smernice) določajo jasen okvir glede zaključevanja skupnih operativnih programov (v nadaljnjem besedilu: programi) čezmejne komponente evropskega instrumenta sosedstva za obdobje 2014–2020 (v nadaljnjem besedilu: čezmejno sodelovanje v okviru evropskega instrumenta sosedstva), ki se financirajo iz evropskega instrumenta sosedstva, Evropskega sklada za regionalni razvoj (v nadaljnjem besedilu: ESRR) in v nekaterih primerih iz instrumenta za predpristopno pomoč (v nadaljnjem besedilu: IPA).

Namen smernic je olajšati postopek zaključevanja programov z zagotovitvijo metodološkega okvira za zaključevanje programov, namenjenega organom upravljanja in revizijskim organom, pristojnim za čezmejno sodelovanje v okviru evropskega instrumenta sosedstva. Te smernice so bile v največji možni meri usklajene s smernicami o zaključku operativnih programov, sprejetih za pomoč iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada, Kohezijskega sklada in Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, ter programov čezmejnega sodelovanja v okviru instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II) (2014–2020) (1) (v nadaljnjem besedilu: smernice v zvezi z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi). Te smernice izčrpno urejajo postopek zaključevanja programov čezmejnega sodelovanja v okviru evropskega instrumenta sosedstva in obravnavajo posebnosti pravnega okvira teh programov. Programi čezmejnega sodelovanja v okviru evropskega instrumenta sosedstva bi se torej morali zaključevati le na podlagi tega dokumenta.

V smernicah sta upoštevana kriza zaradi COVID-19 v letih 2020 in 2021 ter njen vpliv na izvajanje programov. Poleg tega je zaradi ruske vojne agresije proti Ukrajini pri izvajanju večine programov čezmejnega sodelovanja v okviru evropskega instrumenta sosedstva prišlo do motenj, v teh smernicah pa se upošteva poseben pravni akt z dne 9. novembra 2022  (2), ki obravnava povezane izzive za te programe. Tej temi je namenjeno posebno poglavje teh smernic.

Postopek zaključevanja za finančno poravnavo neporavnanih proračunskih obveznosti Unije v zvezi s programi ter morebitno sprostitev obveznosti ali izterjavo temelji na postopku letnega preverjanja in potrjevanja zaključnih računov. Dokončni zaključek programov bi moral temeljiti le na dokumentih, ki se nanašajo na končno obračunsko leto (končni zaključni računi, izjava o upravljanju in letni povzetek kontrol, revizijsko mnenje in revizijsko poročilo, ki skupaj sestavljajo sveženj zagotovil), ter končno poročilo (končni tehnični in finančni del). V ta namen smernice vključujejo različne korake, ki jih morajo izvesti organi, pristojni za zadevni program, ter posebno predlogo za končni finančni del.

2.   Pravni okvir in splošna načela

Glavna pravna besedila, relevantna za zaključevanje programov čezmejnega sodelovanja v okviru evropskega instrumenta sosedstva, so:

—	Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (3) o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba);

—	Uredba (EU) št. 232/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (4) o vzpostavitvi evropskega instrumenta sosedstva;

—	Uredba (EU) št. 236/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (5) o izvajanju instrumentov Unije za financiranje zunanjega delovanja;

—	Izvedbeni sklep Komisije o sprejetju programskega dokumenta o podpori Evropske unije na področju čezmejnega sodelovanja v okviru evropskega instrumenta sosedstva za obdobje 2014–2020 (C(2014) 7172 final);

—	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 897/2014 (6), kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/879 (7) (v nadaljnjem besedilu: izvedbena uredba o čezmejnem sodelovanju v okviru evropskega instrumenta sosedstva);

—	Uredba (EU) 2022/2192 Evropskega parlamenta in Sveta (8) o programih, pri izvajanju katerih prihaja do motenj (v nadaljnjem besedilu: uredba o motnjah pri izvajanju programov);

—	določbe o programih čezmejnega sodelovanja v okviru evropskega instrumenta sosedstva;

—	določbe sporazumov o financiranju, podpisanih s partnerskimi državami.

Temeljne določbe o zaključevanju programov vsebujejo naslednji členi izvedbene uredbe o čezmejnem sodelovanju v okviru evropskega instrumenta sosedstva:

Člen	Vsebina
15	Obdobje izvajanja
18	Rok za podpis pogodb o nepovratnih sredstvih in konec obdobja izvajanja projekta
19	Upravičene dejavnosti po koncu obdobja izvajanja projekta, opredelitev zaključka in pregledi Komisije po zaključku
48	Rok izteka upravičenosti odhodkov projektov
64	Plačilo končne razlike
65	Izjeme od sprostitve obveznosti
68	Vsebina končnega poročila
70	Obdobje vodenja evidenc
77	Rok za predložitev končnega poročila

V smernicah se uporablja naslednja terminologija:

—	„končno poročilo“ pomeni poročilo, ki ga morajo organi upravljanja predložiti v zvezi z zadnjim obračunskim leto in celotnim obdobjem trajanja programa ter je sestavljeno iz tehničnega in finančnega dela;

—	„končni tehnični del“ pomeni tehnični del končnega poročila, ki vsebuje elemente iz člena 77(2) izvedbene uredbe o čezmejnem sodelovanju v okviru evropskega instrumenta sosedstva;

—

„končni finančni del“ pomeni finančni del končnega poročila, ki vsebuje: — končne zaključne račune, predstavljene v predlogi iz Priloge I, za celotno obdobje trajanja programa; — dokumente iz člena 68(2) in (3) izvedbene uredbe o čezmejnem sodelovanju v okviru evropskega instrumenta sosedstva. Zakonodajni sveženj in smernice glede zaključevanja programov kohezijske politike, vključno s programi Interreg, se ne uporabljajo za programe čezmejnega sodelovanja v okviru evropskega instrumenta sosedstva.

V skladu s členom 19(2) in (3) izvedbene uredbe o čezmejnem sodelovanju v okviru evropskega instrumenta sosedstva se „ [p]rogram [...] obravnava kot zaključen, ko se izvršijo naslednji postopki:

a)	zaključek vseh pogodb, sklenjenih v okviru programa;

b)	plačilo ali povrnitev končne razlike;

c)	sprostitev preostalih odobritev s strani Komisije“.

Glavne mejnike v postopku zaključevanja je torej mogoče povzeti, kot je navedeno v nadaljevanju.

Za izvedbo navedenih korakov, ki jih je treba izvesti pred predložitvijo končnega poročila, sta odgovorna organ upravljanja in revizijski organ, korake po predložitvi končnega poročila pa morajo izvesti službe Komisije, ki lahko v postopku ocenjevanja od organa upravljanja in revizijskega organa zahtevajo dodatne informacije.

3.   Priprava na zaključek

3.1.   Roki in okviren časovni razpored

Roki, določeni v izvedbeni uredbi o čezmejnem sodelovanju v okviru evropskega instrumenta sosedstva, so:

—	31. december 2022: rok za podpis pogodb o nepovratnih sredstvih. V primeru programov, pri izvajanju katerih je prišlo do motenj, ta rok ne velja (9);

—	31. december 2023: konec obdobja izvajanja projektov. Med 1. januarjem 2024 in 30. septembrom 2024 se lahko izvajajo samo dejavnosti, povezane z zaključkom projektov s strani upravičencev (10) ali zaključkom programov v okviru tehnične pomoči (11);

—	30. september 2024: konec dejavnosti, povezanih z zaključkom projektov s strani upravičencev ali zaključkom v okviru programov in s strani nacionalnih organov. Končno obračunsko leto traja 15 mesecev, od 1. julija 2023 do 30. septembra 2024;

—	15. februar 2025 : rok za predložitev končnega poročila in svežnja zagotovil (12). Komisija lahko ta rok izjemoma podaljša do 1. marca;

—	31. maj 2025 : rok, do katerega mora Komisija pregledati končne zaključne račune in posredovati ustrezne informacije;

—	31. december 2025 : konec obdobja izvajanja programov.

Obdobje med končnim rokom za izvedbo projektov (31. december 2023) in rokom, do katerega mora organ upravljanja predložiti končno poročilo (15. februar 2025), zajema 13.5 meseca, kar je manj kot v primeru čezmejnega sodelovanja v okviru Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva (13) .

Na podlagi preteklih izkušenj je smiselno upoštevati okvirni čas, potreben za izvedbo posameznih korakov v zvezi s projekti in dokončanjem dela organov upravljanja, kot je navedeno v nadaljevanju.

Koraki	Čas (v mesecih)	Skupni čas (v mesecih)
Predložitev končnega poročila o projektih	3	3
Revizija končnega poročila o projektih, zagotovitev pojasnil in dodatnih informacij ter sprejetje odločitve o plačilu ali izterjavi	1,5	4,5
Končno plačilo in nesporne izterjave	2	6,5
Zadnja revizija vzorca projektov, ki jo opravi revizijski organ	2	8,5
Sprejetje odločitve o končnih izterjavah, kontradiktornih postopkih in nespornih izterjavah	2	10,5
Priprava končnih zaključnih računov in končnega poročila	1,5	12
Priprava revizijskega mnenja o letnih zaključnih računih in (končnega) revizijskega poročila	1,5	13,5

Ker je to okvirno obdobje za zaključevanju projektov enako obdobju od končnega roka za izvedbo projektov do roka za predložitev končnega poročila Komisiji, bo treba projekte, zaključene v zadnjih šestih mesecih leta 2023, zaključiti hitreje od povprečja, da bodo pravočasno pripravljeni.

Vse pogodbe, povezane z uporabo tehnične pomoči za osebje in zunanje izvajalce, je treba zaključiti pred pripravo končnih zaključnih računov, da se lahko revidirajo in vključijo v končno poročilo.

3.2.   Sprememba programov

Da bi zagotovili pravilno izvajanje programov in pravočasen zaključek, lahko organi upravljanja presodijo, da je treba njihov program prilagoditi ali spremeniti.

Zahteve za spremembo programa (14), vključno s spremembami načrtov financiranja za prenos sredstev med tematskimi cilji, je treba Komisiji posredovati dovolj zgodaj, da se odločitve lahko sprejmejo pred 31. decembrom 2023 (končni rok za izvedbo projektov).

Organi upravljanja morajo Komisijo o prilagoditvah programov, izvedenih v skladu s členom 6(1), točka (a), izvedbene uredbe o čezmejnem sodelovanju v okviru evropskega instrumenta sosedstva ali v skladu s členom 4(2) uredbe o motnjah pri izvajanju programov, obvestiti pred rokom za izvedbo projektov, tj. 31. decembrom 2023.

3.3.   Dobre prakse in ukrepi v zvezi s pravočasnim zaključevanjem projektov in programov

Uspešno, učinkovito in pravočasno zaključevanje projektov je največji izziv celotnega postopka, saj lahko morebitne zamude preprečijo pravočasno predložitev končnega poročila o programu Komisiji, tudi v primeru zamud pri majhnem številu upravičencev.

Čeprav je v večini pogodb o nepovratnih sredstvih določeno, da je treba končno poročilo o projektu predložiti v treh mesecih po koncu obdobja izvajanja, precejšnje število upravičencev projekta svoja končna poročila predloži z zamudo. V skladu z dobro prakso organi upravljanja ta element pozorno spremljajo, da se omogoči pravočasno in popolno preverjanje. Da do takšnih zamud ne bi prišlo, bo morda potrebna tudi izdatna podpora projektom, ki se zaključujejo v drugi polovici leta 2023.

Med 1. januarjem 2024 in 30. septembrom 2024 bodo upravičeni samo odhodki v zvezi z dejavnostmi, povezanimi z zaključkom projektov ali zaključkom programov v okviru tehnične pomoči.

V skladu s členom 48(2), točka (a)(iii), izvedbene uredbe o čezmejnem sodelovanju v okviru evropskega instrumenta sosedstva, primeri stroškov, povezanih z zaključkom projekta ali programa, vključujejo stroške potrjevanja odhodkov, revizije in končne ocene projektov. Poleg tega je v pogodbah o nepovratnih sredstvih za večino programov določeno 12- ali 18-mesečno obdobje izvajanja. V takih primerih se roki za zaključek projektov, ki se zaključijo v drugi polovici leta 2023, ne ujemajo z roki za zaključek programov iz izvedbene uredbe o čezmejnem sodelovanju v okviru evropskega instrumenta sosedstva. To je element, ki bi ga moral organ upravljanja upoštevati pri pripravi svojega dela v zvezi z zaključkom.

Roki za zaključek programov iz točke 3.1 nadomeščajo obdobja izvajanja, ki so morda določena v pogodbah o nepovratnih sredstvih.

Drugi primeri dobre prakse, ki se je v prejšnjem programskem obdobju uporabljala za zagotavljanje pravočasnega zaključevanja, vključujejo:

—	izvedbo posebne ocene tveganja za opredelitev upravičencev, ki bodo verjetno predložili zapoznela ali nekakovostna poročila, in zagotavljanje podpore upravičencem takih projektov;

—	izdajanje informativnih obvestil upravičencem, v katerih je poudarjen pomen pravočasne predložitve poročil in ki po možnosti vključujejo posebna navodila za zaključek;

—	revizijo postopkov in meril za upravne preglede, ki jo izvajata skupni tehnični sekretariat in organ upravljanja za zmanjšanje obsega formalnih postopkov in skrajšanja časa, potrebnega za izvedbo kontradiktornih postopkov;

—	odločitev, da se od upravičencev in partnerjev ne zahteva ponovna predložitev nebistvenih dokumentov, če je ugotovljene napake mogoče enostavno količinsko opredeliti in sprejeti sklepe, na podlagi katerih je mogoče poročilo odobriti in po potrebi določiti plačilo razlike v nepovratnih sredstvih;

—	po potrebi izboljšanje komunikacije med upravičenci in organi, pristojnimi za programe, ter med različnimi sodelujočimi enotami teh organov;

—	zgodnja izbira vzorca projektov za zadnja preverjanja na kraju samem ob upoštevanju, da je količina še nepredloženih poročil o projektih znana vnaprej.

4.   Finančno upravljanje

4.1.   Sprostitev obveznosti ob zaključku

Posebnih pravil o sprostitvi obveznosti v zvezi s sredstvi med postopkom zaključevanja ni, razen določbe člena 19 izvedbene uredbe o čezmejnem sodelovanju v okviru evropskega instrumenta sosedstva, v skladu s katero je treba po plačilu ali povrnitvi končne razlike vse neporabljene zneske, tj. preostale odobritve, sprostiti iz programov.

V členu 65 izvedbene uredbe o čezmejnem sodelovanju v okviru evropskega instrumenta sosedstva so določene izjeme od sprostitve obveznosti za letne zaključne račune. V postopku zaključevanja se zneski, v zvezi s katerimi se uporabljajo te izjeme, obravnavajo drugače, saj se lahko prijavijo ob predložitvi končnih zaključnih računov. To je pomemben vidik za organe upravljanja, saj je predložitev končnih zaključnih računov zadnja možnost za prijavo odhodkov.

4.2.   Sofinanciranje in najvišji prispevek EU

Izraz „sofinanciranje“ se v teh smernicah nanaša na razliko med upravičenimi odhodki in prispevkom EU.

V členu 12 izvedbene uredbe o čezmejnem sodelovanju v okviru evropskega instrumenta sosedstva je določeno, da sofinanciranje znaša vsaj 10 % prispevka Unije. V okviru programov je mogoče določiti višjo raven sofinanciranja (višjo od ravni, navedene v načrtu financiranja programov).

Komisija mora ob zaključku preveriti, ali je bil dosežen načrtovani ali minimalni znesek sofinanciranja, kar pomeni, da morajo odhodki, navedeni v končnem poročilu, izkazovati, da je bil odstotek sofinanciranja, določen v programu, upoštevan. V ta namen sta bila v predlogo končnega finančnega dela vključena dva stolpca, v katerih se navedeta dejanski prispevek EU in zadevni delež.

V primeru programov, v zvezi s katerimi je bilo odločeno, da možnost sofinanciranja v odziv na pandemijo COVID-19 ali rusko vojno agresijo proti Ukrajini (15) ne bo uporabljena, sofinanciranja za zadevna leta ni treba navesti. Kljub temu je treba v zvezi s temi programi še vedno dokazati, da je bil dosežen potrebni minimalni ali načrtovani odstotek sofinanciranja, določen za druga obračunska leta.

Ustrezne informacije je treba vključiti v delovni list končnih zaključnih računov „1.3 – Uskladitev s skupnim operativnim programom in sofinanciranjem“.

4.3.   Potrditev obračuna prispevka EU, plačanega v okviru predhodnega financiranja

V členu 60(3) izvedbene uredbe o čezmejnem sodelovanju v okviru evropskega instrumenta sosedstva je navedeno, da „Komisija vsako finančno leto izvajanja programa obračuna predhodna plačila v okviru predfinanciranja glede na dejansko nastale in upravičene odhodke“.

To pomeni, da Komisija izvede postopek potrjevanja obračuna za končno obračunsko leto, pri čemer upošteva upravičene odhodke, ki so dejansko nastali v končnem obračunskem letu, pa tudi upravičene odhodke iz končnih zaključnih računov.

Te informacije je treba navesti v delovnem listu končnih zaključnih računov „1.4 – Informacije za potrditev obračuna“.

V primeru programov, pri izvajanju katerih je prišlo do motenj, zneski, ki so nastali ter so jih plačali ruski in beloruski upravičenci in izvajalci ter so bili izključeni iz potrjevanja obračuna v okviru letnih zaključnih računov, predloženih po začasni prekinitvi sporazumov o financiranju, podpisanih z Rusijo in Belorusijo, niso upravičeni odhodki v okviru zadevnega programa, saj jih ni mogoče v celoti in zanesljivo preveriti in revidirati. Med upravičene odhodke ne spadajo niti zneski, ki jih je organ upravljanja med 1. julijem 2021 in presečnim datumom začasne prekinitve sporazumov o financiranju prvotno potrdil ter v zvezi s katerimi ni bilo mogoče opraviti revizije.

4.4.   Izračun končne razlike ob zaključku, vključno s prožnostjo

Komisija izračun končne razlike potrdi na podlagi podatkov, ki jih predložijo organi upravljanja.

V nasprotju z letnim potrjevanjem obračuna predhodnega financiranja se pri tem upošteva tudi prispevek EU, ki ustreza skupnemu znesku upravičenih odhodkov programa, „kot so potrjeni z revizijskim mnenjem“  (16) iz končnega poročila, in sicer tako v zvezi s projekti kot v zvezi s tehnično pomočjo. To je potrebno za zagotovitev, da se v programih upošteva ustrezen delež sofinanciranja.

Znesek za izplačilo/izterjavo, izračunan v skladu z zgoraj pojasnjenimi pravili, predstavlja končno razliko v zvezi s programom.

V skladu s členom 64 izvedbene uredbe o čezmejnem sodelovanju v okviru evropskega instrumenta sosedstva lahko plačilo končne razlike skupni prispevek EU, dodeljen posameznemu tematskemu cilju, preseže za največ 10 %. Končno plačilo Komisije sicer ne sme presegati skupnega prispevka EU k posameznim programom, določenega v izvedbenem sklepu Komisije o odobritvi programa.

Opozoriti je treba, da končna razlika vključuje zneske, ki jih od nejavnih upravičencev iz partnerskih držav ni mogoče izterjati in so določeni v sporazumih o financiranju. Podobno znesek končne razlike vključuje neizterljive zneske v skladu z določbami člena 14 uredbe o motnjah pri izvajanju programov.

Zneski, ki jih od upravičencev iz držav članic in javnih upravičencev iz partnerskih držav ni mogoče izterjati, se izključijo iz izračuna končne razlike, saj jih mora zadevna država povrniti organu upravljanja.

Več informacij o obravnavi neizterljivih zneskov je na voljo v poglavju 9.

Te informacije je treba navesti v delovnem listu končnih zaključnih računov „1.5 – Končna razlika“.

4.5.   Prijava presežne količine odhodkov

Prijava presežne količine odhodkov je v primeru programov čezmejnega sodelovanja v okviru evropskega instrumenta sosedstva sprejemljiva. Organi upravljanja lahko Komisiji prijavijo upravičene odhodke, ki presegajo najvišji prispevek EU, določen v izvedbenem sklepu Komisije o odobritvi programa. Ti presežni odhodki, prijavljeni Komisiji v končnem obračunskem letu, se ne glede na to, v katerem obračunskem letu so nastali in bili plačani, upoštevajo ob zaključku in po njem v zvezi z nadomestitvijo nepravilnih zneskov (prijavljenih v katerem koli obračunskem letu, vključno s končnim obračunskim letom) in 10-odstotno prožnostjo med tematskimi cilji ob zaključku.

5.   Kazalniki in uspešnost ob zaključku

Podatke o kazalnikih učinka in rezultatov je treba navesti v končnem tehničnem delu, vključevati pa morajo:

—	kumulativne vrednosti kazalnikov učinka in rezultatov, doseženih do konca leta 2023;

—	morebitna vprašanja, ki vplivajo na uspešnost programov, vključno z doseganjem ciljev.

Doseganje vrednosti kazalnikov in povezanih ciljev oceni Komisija, pri čemer upošteva informacije iz končnega tehničnega dela, vključno z elementi in dejavniki, kot so motnje pri izvajanju programa, ki bi lahko resno vplivale na doseganje zastavljenih ciljev.

Vrednosti kazalnikov v zvezi z dosežki, navedene v končnem poročilu o programu, se morajo nanašati na dosežke projektov, podprtih v okviru programa, do konca obdobja izvajanja (31. december 2023). Vrednosti kazalnikov v zvezi z dosežki bi morale ustrezati stanju na dan 31. decembra 2023, vendar se lahko v praksi v teh dokumentih navedejo učinki, ki so bili v okviru sofinanciranih dejavnosti doseženi do datuma predložitve končnega poročila.

V končnem poročilu je treba navesti samo učinke, ki so bili dejansko doseženi na podlagi prijavljenih odhodkov, ki so bili v okviru programa priznani kot upravičeni. V nekaterih primerih to pomeni, da bodo sporočeni nični učinki.

Organi, pristojni za program, bi morali navesti, ali sta kriza zaradi COVID-19 in njen vpliv preprečila doseganje nekaterih ciljev. Poleg tega bi morali oceniti, ali je nedoseganje ciljev posledica vpliva socialno-ekonomskih ali okoljskih dejavnikov ter večjih sprememb v gospodarskih ali okoljskih razmerah na programskem območju.

V istem smislu bi morali organi programa opisati tudi vpliv motenj, do katerih je prišlo pri izvajanju zaradi ruske agresije proti Ukrajini in vpletenosti Belorusije v to agresijo (glej poglavje 11).

6.   Projekti, ki niso bili izvedeni v celoti

V skladu s členom 38 izvedbene uredbe o čezmejnem sodelovanju v okviru evropskega instrumenta sosedstva je „[p]rojekt [...] niz dejavnosti, ki so opredeljene in se upravljajo glede na cilje, učinke, rezultate in vplive ter se poskušajo izvesti v določenem časovnem obdobju in v okviru določenega proračuna“ ter prispevajo k prednostnim nalogam programa. V tem okviru je treba vse projekte v celoti izvesti v obdobju izvajanja oziroma najpozneje do 31. decembra 2023, do katerega je treba v skladu s členom 18 izvedbene uredbe o čezmejnem sodelovanju v okviru evropskega instrumenta sosedstva zaključiti vse projektne dejavnosti.

V členu 48 izvedbene uredbe o čezmejnem sodelovanju v okviru evropskega instrumenta sosedstva so določena jasna merila glede upravičenosti odhodkov. To pomeni, da so stroški, ki so jih dejansko imeli upravičenci in so nastali v zvezi s tehnično pomočjo, upravičeni, če:

—

so nastali v obdobju izvajanja projekta, pri čemer: — so bili plačani pred predložitvijo končnega poročila o projektu ali — so bili navedeni v končnem poročilu o projektu skupaj s predvidenim datumom plačila in plačani naknadno (17) (ta praksa se močno odsvetuje, saj bi se zaradi nje zavlekel postopek preverjanja in zaključevanja);

—	so nastali in bili plačani po obdobju izvajanja projekta, če gre za stroške, povezane z zaključevanjem projekta;

—	so bili navedeni v oceni skupnega proračuna projekta;

—	so bili potrebni za izvajanje projekta;

—	jih je bilo mogoče opredeliti in preveriti;

—	so ustrezali zahtevam davčne in socialne zakonodaje, ki se uporablja;

—	so bili smotrni in upravičeni;

—	so bili podprti z računi ali dokumenti z enako dokazno vrednostjo.

Organi upravljanja morajo ta merila upoštevati pri prijavljanju upravičenih odhodkov v končnem poročilu. Organi upravljanja lahko presodijo, da so odhodki, ki so nastali in bili plačani v zvezi z dejavnostmi, izvedenimi v obdobju izvajanja projekta, upravičeni ne glede na fazo dokončne izvedbe projekta, razen če je v pogojih glede izvajanja projekta določeno drugače.

Pri osmih od petnajstih programov pogodbe o nepovratnih sredstvih vključujejo člen o slabo ali delno izvedenih projektih:

V takih primerih mora organ upravljanja oceniti kakovost izvedbe posameznih projektov in se odločiti, ali naj zniža končni znesek nepovratnih sredstev/znesek upravičenih stroškov projekta, prijavljenih Komisiji, na primer ob upoštevanju ravni doseganja kazalnikov v primerjavi s cilji, navedenimi v pogodbi o nepovratnih sredstvih, in razlogov za neskladja.

Če organ upravljanja sprejme odločitev o znižanju nepovratnih sredstev za upravičenca ali upravičence projekta, je priporočljivo, da o tem obvesti skupni nadzorni odbor, saj lahko upravičenec oziroma upravičenci takšno odločitev izpodbijajo. Vsak tak primer se obravnava neodvisno od postopka zaključevanja, saj del takih odhodkov na podlagi odločitve organa upravljanja ne bi bil prijavljen Komisiji.

V primeru programov, pri izvajanju katerih je prišlo do motenj, mora organ upravljanja pri analizi izvajanja projektov upoštevati tudi izjemne okoliščine glede na možnosti, navedene v uredbi o motnjah pri izvajanju programov (glej poglavje 11).

7.   Projekti, na katere vpliva pravni postopek ali upravna pritožba z odložilnim učinkom ali tekoča preiskava

Pred predložitvijo končnega poročila se morajo organi upravljanja odločiti, ali bodo iz končnih zaključnih računov v celoti ali delno izključili odhodke, povezane z dejavnostjo, na katero vplivajo tekoče preiskave ali ki je bila začasno prekinjena zaradi pravnega postopka ali upravne pritožbe z odložilnim učinkom.

Primeri tekočih preiskav vključujejo preiskave, ki jih izvajajo nacionalni organi, ki niso organi, pristojni za program (kot so policijske, sodne ali kazenske preiskave), in katerih izid lahko vpliva na zakonitost in pravilnost odhodkov.

Začasna prekinitev projekta zaradi pravnega postopka ali upravne pritožbe ne pomeni preložitve končnega datuma za nastanek upravičenih odhodkov, določenega v členu 18 izvedbene uredbe o čezmejnem sodelovanju v okviru evropskega instrumenta sosedstva.

Organi, pristojni za program, bi morali iz končnih zaključnih računov izključiti odhodke, povezane z morebitnimi nepravilnostmi, ugotovljenimi v tekočih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), poročilih urada OLAF ali revizijah Komisije ali Evropskega računskega sodišča.

Ker so končni zaključni računi zadnja priložnost za prijavo odhodkov, lahko vključujejo tudi zneske, ki so predmet tekočih pravnih postopkov in upravnih pritožb z odložilnim učinkom. Taki odhodki se lahko obravnavajo kot upravičeni v trenutku predložitve končnih zaključnih računov, revizijski organi pa jih lahko potrdijo.

Če se odhodki projektov, na katere vplivajo tekoče preiskave, ali projektov, ki so bili začasno prekinjeni zaradi pravnega postopka ali upravne pritožbe z odložilnim učinkom, ne izključijo iz končnih zaključnih računov, mora organ upravljanja skupaj s končnim poročilom predložiti zneske in seznam zadevnih dejavnosti ter dejavnosti, katerih odhodki se preiskujejo, z uporabo predloge iz delovnega lista končnih zaključnih računov „ 2.2 – Finančni popravki, izterjave, OLAF, pravni postopki (sredstva EU) “.

Organi upravljanja morajo Komisijo obvestiti o izidu preiskav ter v primeru, da se nepravilnosti ugotovijo po zaključku programa, izterjati neupravičeno izplačane zneske in jih povrniti Komisiji.

8.   Obravnava nepravilnosti v končnem obračunskem letu

Po predložitvi zahtevka za plačilo končne razlike Komisiji ni mogoče predložiti nobenega naknadnega zahtevka za plačilo. Vse potrebne finančne popravke, ki izhajajo iz posameznih in sistemskih nepravilnosti, je treba zato izvesti v končnih zaključnih računih, tudi če se nanašajo na odhodke, prijavljene v prejšnjih obračunskih letih.

Če se organ upravljanja odloči, da zaradi tekoče ocene zakonitosti in pravilnosti odhodkov v končnem obračunskem letu zneskov ne bo prijavil, teh odhodkov ni mogoče ponovno prijaviti, tudi če se pozneje izkaže, da so zakoniti in pravilni. Zato je treba vse tekoče ocene v okviru programa in morebitne finančne popravke zaključiti prej, da se omogoči priprava končnih zaključnih računov.

9.   Izterjave in preklici

9.1.   Skupna pravila

V skladu s členom 68(3), točka (b), izvedbene uredbe o čezmejnem sodelovanju v okviru evropskega instrumenta sosedstva morajo zaključni računi za katero koli obračunsko leto, vključno s končnim, poleg nastalih in plačanih odhodkov vključevati tudi prihodke, ki jih je ustvaril in prejel organ upravljanja, in sicer:

—	zneske, preklicane ali izterjane med obračunskim letom,

—	ter neizterljive zneske.

Organi upravljanja bi si morali prizadevati, da vse zneske izterjajo pred koncem končnega obračunskega leta in v vsakem primeru pred pripravo zaključnih računov pred predložitvijo končnega poročila, saj jih pozneje ne bo mogoče prijaviti kot neizterljive. Končni zaključni računi zato ne vsebujejo preglednice z zneski, ki jih je treba izterjati.

Neizterljivi zneski so razdeljeni v dve preglednici: ena je namenjena zneskom, za katere so države članice ali partnerske države odgovorne, druga pa zneskom, za katere niso odgovorne. Slednji zneski, vključno z zneski, ki jih od nejavnih upravičencev iz partnerskih držav ni mogoče izterjati, se upoštevajo pri izračunu končne razlike.

Zneski, izterjavi katerih se je organ upravljanja po predhodni odobritvi skupnega nadzornega odbora odpovedal, se ne vključijo v izračun končne razlike.

Informacije iz tega oddelka se navedejo v posebnih preglednicah v delovnem listu 2.2.

9.2.   Sporočanje izterljivih in neizterljivih zneskov ob zaključku

Organi upravljanja morajo v končnih zaključnih računih navesti neizterljive zneske, povezane z odhodki, prijavljenimi v prejšnjih obračunskih letih, pa tudi v končnem obračunskem letu. V končnih zaključnih računih se lahko navedejo tudi zneski, ki so postali izterljivi ali neizterljivi po izteku končnega obračunskega leta, vendar pred predložitvijo končnega poročila.

Organi upravljanja bi morali vedno najprej poskusiti izterjati zneske, da bi izkazali primerno skrbnost.

Določbe izvedbene uredbe o čezmejnem sodelovanju v okviru evropskega instrumenta sosedstva in ustreznih sporazumov o financiranju ne določajo odgovornosti organov upravljanja za zneske, ki niso bili izterjani od nejavnih upravičencev iz partnerskih držav. V končnih zaključnih računih je treba zato navesti naslednje vrste neizterjanih zneskov:

—

zneske, ki niso bili izterjani od upravičencev iz držav članic in javnih subjektov iz partnerskih držav ter ne spadajo na področje uporabe določb uredbe o motnjah pri izvajanju programov. Ti zneski se izključijo iz izračuna končne razlike (in se ne navedejo v delovnem listu 1.5), ker je zanje odgovorna druga stran. V skladu s členom 74 izvedbene uredbe o čezmejnem sodelovanju v okviru evropskega instrumenta sosedstva mora torej zadevna država članica „plača[ti] ustrezni znesek organu upravljanja“, raven odgovornosti zadevne partnerske države pa je določena z ustreznim sporazumom o financiranju;

—

zneske, ki niso bili izterjani od nejavnih upravičencev iz partnerskih držav ter ne spadajo na področje uporabe določb uredbe o motnjah pri izvajanju programov. Ti zneski se v izračun končne razlike vključijo na enak način kot zneski, potrjeni in sporočeni Komisiji, saj v ustreznih sporazumih o financiranju ni določena odgovornost v zvezi s partnerskimi državami. Izterjavo teh zneskov lahko prevzame Komisija;

—

neizterjane zneske, sporočene v skladu s členom 14 uredbe o motnjah pri izvajanju programov. Ti zneski se v izračun končne razlike vključijo na enak način kot zneski, potrjeni in sporočeni Komisiji. Z vključitvijo teh zneskov v preglednico 4 delovnega lista 2.2 se šteje, da organ upravljanja zahteva, da izterjavo teh zneskov prevzame Komisija.

9.3.   Zneski, izterjani po zaključku

Vse zneske, ki so bili prijavljeni Komisiji in nato izterjani po zaključku, morajo organi upravljanja vrniti v proračun Unije.

10.   Obresti na predhodno financiranje

V členu 8(4) finančne uredbe je določeno, da se „[o]bresti iz plačil predhodnega financiranja, izvršenih iz proračuna, [...] ne izplačajo Uniji, razen če je v [...] zadevnih sporazumih o financiranju določeno drugače“.

Nastalih obresti posledično ni treba prijaviti v nobenem trenutku, niti v končnih zaključnih računih, zato se ne odštejejo od izračuna končne razlike.

11.   Programi, pri izvajanju katerih je prišlo do motenj

Zaradi neizzvane in neupravičene ruske vojne agresije proti Ukrajini je bila 9. novembra 2022 sprejeta uredba o motnjah pri izvajanju programov. Navedena uredba se nanaša na 13 od 15 programov čezmejnega sodelovanja v okviru evropskega instrumenta sosedstva, pri izvajanju katerih je prišlo do motenj (18), in zajema več tem, kot so:

—	ocena učinka čezmejnega sodelovanja;

—	uporaba infrastrukture;

—	delež sofinanciranja;

—	postopek izterjave;

—	preostala sredstva sofinanciranja, ki so jih prenesle partnerske države.

11.1.   Ocena učinka čezmejnega sodelovanja

V členu 8(1) uredbe o motnjah pri izvajanju programov je določeno, da je treba vpliv projektov na čezmejno sodelovanje in njihove koristi oceniti v treh fazah:

—	prva faza do datuma, ko so se začele motnje pri izvajanju programov;

—	druga faza, ki zajema čas trajanja motenj pri izvajanju programa;

—	tretja faza po koncu motenj pri izvajanju programa.

V ta namen se v zvezi s programi navedeta datum začetka in vrsta motnje v skladu z opredelitvami iz člena 2 uredbe o motnjah pri izvajanju programov.

Končni tehnični del bi moral vključevati združene vrednosti kazalnikov, opredeljenih v okviru programa, ob upoštevanju vrednosti, ki so jih upravičenci iz držav članic in partnerskih držav dosegli v prvi (in, če je ustrezno, tretji) fazi, ter ciljnih vrednosti, ki so jih upravičenci iz držav članic dosegli v drugi fazi.

V zvezi s programi se lahko navedejo tudi kazalniki, doseženi v partnerskih državah v drugi fazi, pri čemer se v končni tehnični del vključi ustrezno pojasnilo.

Čezmejni vpliv projektov, vključno s potencialnim učinkom na upravičenost odhodkov, se ne obravnava zaradi posledic motenj pri izvajanju projektov s strani partnerjev iz ustreznih partnerskih držav v drugi fazi.

11.2.   Uporaba infrastrukture

V členu 8(3) uredbe o motnjah pri izvajanju programov je določeno odstopanje od člena 39(3) izvedbene uredbe o čezmejnem sodelovanju v okviru evropskega instrumenta sosedstva, ki določa obveznost glede trajnosti, v skladu s katero se projekt, ki vključuje infrastrukturni element, v petih letih po zaključku projekta ali v časovnem obdobju, določenem v pravilih o državni pomoči, ne sme bistveno spremeniti, če taka sprememba vpliva na njegovo naravo, cilje ali pogoje izvajanja in bi oslabila prvotne cilje projekta. Če organ upravljanja ne more preveriti izpolnjevanja obveznosti glede trajnosti projektov v partnerskih državah, pri izvajanju katerih je prišlo do motenj, ne zahteva izterjave zneskov ali vračila prispevka Unije. Pri teh projektih je treba zagotoviti ustrezno revizijsko sled.

11.3.   Delež sofinanciranja

V členu 3 uredbe o motnjah pri izvajanju programov je določeno, da sofinanciranje prispevka Unije iz držav članic ali partnerskih držav za nastale in plačane odhodke, ki so vključeni v letne zaključne račune za zadnja tri obračunska leta, ki se začnejo 1. julija 2021, 1. julija 2022 oziroma 1. julija 2023, ni potrebno.

Predloga končnih zaključnih računov vsebuje razčlembo odhodkov in sofinanciranja. Razlikuje med leti, v katerih izjemni ukrepi sofinanciranja niso bili izvedeni, in leti, v katerih je bil zagotovljen do 100-odstotni prispevek EU, bodisi zaradi pandemije COVID-19 bodisi zaradi motenj pri izvajanju. Poseben oddelek delovnega lista končnih zaključnih računov 1.3 je treba izpolniti samo v zvezi s programi brez sofinanciranja.

11.4.   Posebni postopek izterjave v primeru programov, pri izvajanju katerih je prišlo do motenj

Če se izterjava nanaša na zahtevek do upravičenca s sedežem v partnerski državi, lahko organ upravljanja, ki zahtevka ne more poravnati, v skladu s členom 14(5) uredbe o motnjah pri izvajanju programov zahteva, da nalogo izterjave zneskov prevzame Komisija. To je mogoče, če organ upravljanja ni uspešen pri poenostavljenem postopku izterjave. Kot je opisano v členu 14(3) uredbe o motnjah pri izvajanju programov, zadošča, da organ upravljanja dokumentira svojo odločitev, da ne bo izvedel več kot enega poskusa izterjave.

Delovni list 2.2 iz predloge končnih zaključnih računov vključuje posebno preglednico s seznamom izterjanih zneskov, posredovanih Komisiji v skladu s členom 14(5) uredbe o motnjah pri izvajanju programov.

Končni zaključni računi vključujejo tudi posebno preglednico glede uporabe sofinanciranja partnerske države, zabeležene na bančnih računih organa upravljanja na dan nastanka motenj pri izvajanju programa (delovni list 2.4 – Poravnave).

12.   Predložitev dokumentov o zaključku

12.1.   Rok za predložitev dokumentov o zaključku

Dokumente o zaključku je treba predložiti do 15. februarja 2025 prek sistema za upravljanje skladov v Evropski uniji (SFC). Komisija lahko v skladu s členom 77 izvedbene uredbe o čezmejnem sodelovanju v okviru evropskega instrumenta sosedstva na podlagi sporočila zadevnega organa upravljanja ta rok podaljša do 1. marca 2025.

Nepredložitev katerega koli dokumenta o zaključku lahko kaže resne pomanjkljivosti sistema upravljanja in nadzora programa, ki ogroža prispevek Unije, že izplačan za program. Komisija se lahko v takih primerih v skladu s členom 72 izvedbene uredbe o čezmejnem sodelovanju v okviru evropskega instrumenta sosedstva odloči za izvedbo finančnega popravka.

Vendar službe Komisije na zahtevo organa upravljanja zagotovijo podobno prožnost, kot je bila predlagana za kohezijske programe, pri čemer se lahko končno poročilo predloži do 15. februarja 2026.

12.2.   Spreminjanje dokumentov o zaključku po predložitvi

Organi upravljanja dokumentov o zaključku po predložitvi ne smejo spreminjati, razen če spremembo zahteva Komisija ali v primeru administrativnih napak.

12.3.   Razpoložljivost dokumentov in elektronskih evidenc

V členu 70 izvedbene uredbe o čezmejnem sodelovanju v okviru evropskega instrumenta sosedstva je določeno, da organ upravljanja in upravičenci evidence, povezane s programom ali projektom, hranijo pet let od datuma plačila razlike za program.

Hraniti je treba poročila, dokazila, račune, računovodske listine in vse druge dokumente, povezane s financiranjem programa (vključno z vsemi dokumenti v zvezi z oddajo javnih naročil) in projektov.

Čeprav to v izvedbeni uredbi o čezmejnem sodelovanju v okviru evropskega instrumenta sosedstva ni izrecno navedeno, bi morali organi upravljanja hraniti elektronske evidence, spletišča, programsko opremo, podatkovne zbirke in vse dokumente v elektronski obliki, ki se nanašajo na sofinancirane projekte ali tehnično pomoč.

Organ upravljanja je odgovoren za zagotovitev ustrezne revizijske sledi, vključno s seznamom transakcij, za morebitne naknadne revizije Komisije ali Evropskega računskega sodišča.

Evidence, ki se nanašajo na revizije, pritožbe, pravne spore ali izterjavo zahtevkov, ki izhajajo iz izvedbe programa ali projekta, se vodijo, dokler take revizije, pritožbe, pravni spori ali izterjave zahtevkov niso razrešeni, tudi če je to po izteku zgoraj navedenega petletnega obdobja.

13.   Vsebina dokumentov o zaključku

13.1.   Splošne določbe izvedbene uredbe o čezmejnem sodelovanju v okviru evropskega instrumenta sosedstva

V skladu s členom 77 izvedbene uredbe o čezmejnem sodelovanju v okviru evropskega instrumenta sosedstva končni tehnični del, ki ga mora organ upravljanja po odobritvi skupnega nadzornega odbora predložiti Komisiji do 15. februarja 2025, smiselno vsebuje informacije, potrebne za pripravo letnih poročil za končno obračunsko leto in celotno obdobje trajanja programa.

Za izpolnitev te dvojne zahteve je treba pripraviti končni tehnični del, in sicer za končno obračunsko leto in za celotno obdobje trajanja programa, pri čemer običajne predloge, ki se v zvezi s programi uporablja za pripravo (letnih) poročil o izvajanju, ni treba spreminjati v ta namen.

Vendar informacij o napovedi dejavnosti, ki se bodo izvajale v naslednjem obračunskem letu (člen 77(4) izvedbene uredbe o čezmejnem sodelovanju v okviru evropskega instrumenta sosedstva), in ocene stroškov, ki so nastali od 1. julija do 31. decembra v predhodnem letu (člen 68(2), točka (f), izvedbene uredbe o čezmejnem sodelovanju v okviru evropskega instrumenta sosedstva), ni treba pripraviti ali predložiti, ker ob zaključku v skladu s členom 77(5) izvedbene uredbe o čezmejnem sodelovanju v okviru evropskega instrumenta sosedstva niso pomembne.

13.2.   Končni tehnični del

Običajno predlogo tehničnega dela letnega poročila morajo organi upravljanja uporabiti tudi za pripravo končnega poročila. Informacije morajo zajemati celotno obdobje trajanje programa.

Če v izvedbeni uredbi o čezmejnem sodelovanju v okviru evropskega instrumenta sosedstva ni posebej določeno drugače, se uporabljajo podobni postopki kot v primeru programov, ki jih ureja uredba o skupnih določbah (19). Natančneje, organi upravljanja imajo na voljo dva meseca, da odgovorijo na pripombe Komisije v zvezi s poročilom. Komisija lahko na zahtevo organa upravljanja ta rok podaljša za dodatna dva meseca. Končno poročilo se sprejme, če Komisija nima pripomb ali če se vse pripombe Komisije ustrezno upoštevajo.

13.3.   Končni zaključni računi

Končni zaključni računi morajo vsebovati informacije iz člena 68(2) izvedbene uredbe o čezmejnem sodelovanju v okviru evropskega instrumenta sosedstva, razen informacij iz točke (f) (20), in sicer za končno obračunsko leto in za celotno obdobje trajanje programa.

Za končne zaključne račune se uporablja tudi člen 69 izvedbene uredbe o čezmejnem sodelovanju v okviru evropskega instrumenta sosedstva, ki ureja pregledovanje in potrjevanje letnih zaključnih računov.

Komisija pregleda končne zaključne račune in organ upravljanja pravočasno obvesti o tem, ali se strinja, da končni zaključni računi predstavljajo resnično in pošteno sliko dejanskega stanja ter da so povezane transakcije zakonite in pravilne.

13.4.   Izjava o upravljanju in letni povzetek kontrol

Organ upravljanja bi moral o letnem povzetku kontrol še naprej poročati na enak način kot v preteklih letih.

Vendar mora izjava o upravljanju za zadnje obračunsko leto v skladu s členom 77(5) izvedbene uredbe o čezmejnem sodelovanju v okviru evropskega instrumenta sosedstva zajemati zagotovila za celotno obdobje trajanja programa in zadnje obračunsko leto.

13.5.   Revizijsko mnenje in revizijsko poročilo

Revizijsko mnenje in revizijsko poročilo zajemata končno obračunsko leto in celotno obdobje trajanja programa v skladu s členom 77(5) izvedbene uredbe o čezmejnem sodelovanju v okviru evropskega instrumenta sosedstva. Zato je treba med posameznimi obdobji jasno razlikovati. V revizijskem mnenju se določi, ali končni zaključni računi predstavljajo resnično in pošteno sliko dejanskega stanja, ali so povezane transakcije zakonite in pravilne ter ali vzpostavljeni nadzorni sistem pravilno deluje. V mnenju se navede tudi, ali je na podlagi revizije mogoče dvomiti o trditvah iz izjave o upravljanju.

S končnim revizijskim mnenjem je treba potrditi skupne zneske upravičenih odhodkov in prispevka EU za celotno programsko obdobje, kot je prikazano v delovnem listu zaključnih računov 1.3.

Poleg tega revizijsko poročilo vključuje:

—	informacije o neodpravljenih pomanjkljivostih, ki izhajajo iz revizij, ki jih je opravila Komisija ali Evropsko računsko sodišče, ki bi morale biti navedene v oddelku „Druge informacije“. Te informacije je treba navesti samo v primeru, da končni zaključni računi vključujejo zadevne odhodke;

—

sklepno ugotovitev glede ocene ključne zahteve 6 – „Zanesljiv sistem za zbiranje, beleženje in hrambo podatkov za namene spremljanja, vrednotenja, finančnega upravljanja, preverjanja in revizije, vključno s povezavami s sistemi elektronske izmenjave podatkov z upravičenci“. Ta ocena bi morala vključevati potrditev, da so združeni podatki, sporočeni Komisiji, pravilni.

Službe Komisije so decembra 2022 v zvezi s programi, na katere vpliva začasna prekinitev vseh sporazumov o financiranju, sklenjenih z Rusijo in Belorusijo, revizijske organe, pristojne za zadevne programe čezmejnega sodelovanja v okviru evropskega instrumenta sosedstva, obvestile o posebnih postopkih revizije teh programov, vključno z revizijo končnih zaključnih računov, revizijo dejavnosti, revizijskimi strategijami in načinom priprave revizijskih mnenj. Predlog letnega poročila in revizijskega mnenja za namene zaključka ni treba prilagajati, temveč jih je treba uporabljati tako kot v prejšnjih obračunskih letih.

14.   Plačilo ali izterjava končne razlike

Končna razlika se plača ali izterja najpozneje v treh mesecih po datumu potrditve končnih zaključnih računov. To ne posega v pristojnost Komisije, da prekine rok za plačilo ali plačilo začasno ustavi v skladu s členoma 61 in 62 izvedbene uredbe o čezmejnem sodelovanju v okviru evropskega instrumenta sosedstva.

15.   Vprašanja glede zakonitosti in pravilnosti

Komisija lahko vprašanja v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo transakcij, povezanih z odhodki iz potrjenih končnih zaključnih računov, izpostavi po plačilu končne razlike in zaključku programa.

Kot je določeno v členu 72(6) izvedbene uredbe o čezmejnem sodelovanju v okviru evropskega instrumenta sosedstva, zaključek programa ne posega v pravico Komisije do naknadne izvedbe finančnih popravkov v zvezi z organom upravljanja.

---

(1)  Obvestilo Komisije (UL C 474, 14.12.2022, str. 1).

(2)  Uredba (EU) 2022/2192 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. novembra 2022 o posebnih določbah za programe sodelovanja za obdobje 2014–2020, ki se podpirajo v okviru evropskega instrumenta sosedstva in cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“, po motnjah pri izvajanju programov (UL L 292, 11.11.2022, str. 1).

(3)  Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

(4)  Uredba (EU) št. 232/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi evropskega instrumenta sosedstva (UL L 77, 15.3.2014, str. 27).

(5)  Uredba (EU) št. 236/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o določitvi skupnih pravil in postopkov za izvajanje instrumentov Unije za financiranje zunanjega delovanja (UL L 77, 15.3.2014, str. 95).

(6)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 897/2014 z dne 18. avgusta 2014 o določitvi posebnih določb za izvajanje programov čezmejnega sodelovanja, ki se financirajo na podlagi Uredbe (EU) št. 232/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropskega instrumenta sosedstva (UL L 244, 19.8.2014, str. 12).

(7)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/879 z dne 23. junija 2020 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 897/2014 glede posebnih določb za uskladitev določb za izvajanje programov čezmejnega sodelovanja, ki se financirajo v okviru evropskega instrumenta sosedstva, s posebnimi ukrepi v odziv na pandemijo COVID-19 (UL L 203, 26.6.2020, str. 59).

(8)  Uredba (EU) 2022/2192 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. novembra 2022 o posebnih določbah za programe sodelovanja za obdobje 2014–2020, ki se podpirajo v okviru evropskega instrumenta sosedstva in cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“, po motnjah pri izvajanju programov (UL L 292, 11.11.2022, str. 1).

(9)  V skladu s členom 6(2) uredbe o motnjah pri izvajanju programov lahko organ upravljanja programov, pri izvajanju katerih je prišlo do motenj, pogodbe, razen pogodb za velike infrastrukturne projekte, podpiše po 31. decembru 2022, če se vse projektne dejavnosti, ki se financirajo v okviru programa, končajo do 31. decembra 2023.

(10)  V skladu s členom 19 izvedbene uredbe o čezmejnem sodelovanju v okviru evropskega instrumenta sosedstva, ki se sklicuje na člen 48(2), točka (a)(iii), iste izvedbene uredbe, se lahko dejavnosti, kot so potrjevanje odhodkov, revizija in končna ocena projektov, izvedejo tudi po zaključku obdobja izvajanja projektov;

(11)  Člen 19(1) izvedbene uredbe o čezmejnem sodelovanju v okviru evropskega instrumenta sosedstva, kakor je bila spremenjena.

(12)  Več informacij je na voljo v oddelku 12.

(13)  Programsko obdobje 2007–2013.

(14)  Glej člen 6 izvedbene uredbe o čezmejnem sodelovanju v okviru evropskega instrumenta sosedstva, ki ureja prilagoditve programov (odstavek 1 navedenega člena) in spremembe programov (odstavek 2 navedenega člena).

(15)  V skladu s členom 12(4) izvedbene uredbe o čezmejnem sodelovanju v okviru evropskega instrumenta sosedstva ali členom 3 uredbe o motnjah pri izvajanju programov.

(16)  Člen 69 izvedbene uredbe o čezmejnem sodelovanju v okviru evropskega instrumenta sosedstva.

(17)  Kot je določeno v oddelku 3, morajo stroški, povezani z izvajanjem projektov, nastati in biti plačani najpozneje do 31. decembra 2023, da bi bili upravičeni. Samo stroški, povezani z zaključkom projektov in programov ter tehnično pomočjo, so upravičeni do 30. septembra 2024.

(18)  Madžarska–Slovaška–Romunija–Ukrajina, Estonija–Rusija, Latvija–Rusija, Poljska–Belorusija–Ukrajina, Poljska–Rusija, Litva–Rusija, Latvija–Litva–Rusija, Romunija–Republika Moldavija, Črnomorski bazen, Romunija–Ukrajina, jugovzhodna Finska–Rusija, Karelija in Kolarctic.

(19)  Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320).

(20)   „[O]cen[a] stroškov, ki so nastali od 1. julija do 31. decembra v predhodnem letu“.