—

razglasi ničnost odločbe komisije natečaja EPSO/AD/394/21-1(AD7), s katero tožeča stranka ni bila uvrščena na rezervni seznam, sporočen 18. oktobra 2022

—

razglasi ničnost odločbe komisije natečaja EPSO/AD/394/21-1(AD7), sporočene 2. decembra 2022, s katero je bila zavrnjena zahteva za ponovno preučitev odločbe o njeni izključitvi iz rezervnega seznama

—

razglasi ničnost odločbe o zavrnitvi pritožbe, vložene 1. marca 2023, ki je bila fiktivno sprejeta 1. julija 2023, ker EPSO ni odgovoril v roku 4-ih mesecev v skladu s členom 90 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije (v nadaljevanju: Kadrovski predpisi), in Evropski komisiji naloži plačilo stroškov.

1.

Prvi tožbeni razlog: kršitev pravnih določb, ki urejajo jezikovno ureditev v evropskih institucijah. Kršitev načela enakosti. Kršitev člena 27 Kadrovskih predpisov. Kršitev obveznosti obrazložitve. Z razpisom natečaja, zoper katerega tožeča stranka uveljavlja ugovor nezakonitosti, je bila možnost izbire jezikov, uporabljenih med potekom preizkusov v ocenjevalnem centru, omejena na angleščino in francoščino. Pri tem je prišlo do kršitev določb o jezikovni ureditvi v Uniji, s katero je vsem 24-im uradnim jezikom priznano enako dostojanstvo. Na podlagi tega sta bila poleg tega kršena načelo enakega obravnavanja kandidatov in člen 27 Kadrovskih predpisov, ker je raven jezikovnega znanja, ki je pri vsakem kandidatu različna, pogojevala njihovo uspešnost in ocenjevanje njihovih sposobnosti. Obrazložitev, ki je bila podana za izbiro jezikovne ureditve in ki v bistvu temelji na interesu službe, ni v skladu s standardi, ki se zahtevajo za celovitost obrazložitve.

2.

Drugi tožbeni razlog: kršitev načela enakosti, kršitev razpisa natečaja, kršitev načela dobrega upravljanja (korelat pravice do obrambe), kršitev obveznosti obrazložitve, kršitev obveznosti upoštevanja dobrega počutja kandidatov, kršitev načela, ki se nanaša na spoštovanje legitimnih pričakovanj kandidatov. Zaradi tehničnih in organizacijskih težav med potekom preizkusov na predhodno določen datum je morala tožeča stranka ponovno opraviti študijo primera pod različnimi pogoji od tistih, ki so bili zagotovljeni drugim kandidatom. Pri tem so bila kršena zgoraj navedena načela.

3.

Tretji tožbeni razlog: očitna napaka pri presoji, kršitev Kadrovskih predpisov, kršitev razpisa natečaja, kršitev načela enakosti, kršitev načela enakosti v povezavi s stalnostjo sestave natečajne komisije, prekoračitev pooblastil, kršitev načela sorazmernosti.

Z zaupanjem poprave pisnih izdelkov zunanjim ocenjevalcem ter z razdelitvijo komisije na več sestav med potekom ustnih preizkusov so bila kršena navedena načela, predvsem zaradi opustitve preventivnega preverjanja sposobnosti zunanjih ocenjevalcev ter njihove ravni znanja angleščine in francoščine.

4.

Četrti tožbeni razlog: očitna napaka pri presoji, kršitev razpisa natečaja, kršitev načela enakosti tudi v povezavi s kršitvijo lastnih omejitev, kršitev načela dobrega upravljanja v povezavi s pripustitvijo kandidatov, ki niso uspešno opravili preizkusov računalniško podprtih testov, na ocenjevalni center ter njihova vključitev v primerjalno oceno dosežkov.

Na preizkus na ocenjevalnem centru so bili pripuščeni tudi kandidati, ki niso uspešno opravili računalniško podprtih testov, s čimer so bila kršena zgoraj navedena načela in pravila.

5.

Peti tožbeni razlog: kršitev lastnih omejitev in posledična kršitev načela enakosti, kršitev načela dobrega upravljanja, ker pri preizkusih ni bila zagotovljena ustrezna presoja sposobnosti ustne komunikacije kandidatov.

6

Šesti tožbeni razlog: očitna napaka pri presoji, kršitev obveznosti obrazložitve, kršitev Kadrovskih predpisov, kršitev načela enakosti, kršitev razpisa natečaja, prekoračitev pooblastil pri razgovoru za ugotavljanje kompetenc v sektorju in pri razgovoru o kompetencah zaradi močnih nihanj v sestavi natečajne komisije, ki je ocenjevala kandidate, in zaradi nespoštovanja obveznosti vzdržanja s strani članov komisije, med njimi podpredsednice.

7

Sedmi tožbeni razlog: kršitev člena 27 Kadrovskih predpisov, ker je bil uveden sistem izbora osebja, ki je temeljil na kvotah, in ne na sposobnostih kandidata. Iz dokumenta, objavljenega na spletni strani Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), je razvidno, da so morale biti kvote z rezervnega seznama pridržane za kandidate, namenjene drugim institucijam.