Tožba, vložena 15. septembra 2023 – Uss/Svet

(Zadeva T-571/23)

(C/2023/1167)

Jezik postopka: nizozemščina

Stranki

Tožeča stranka: Artem Alexandrovich Uss (Moskva, Rusija) (zastopnik: R. Moeyersons, odvetnik)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

Sklep Sveta (SZVP) 2023/1218 (1) z dne 23. junija 2023 o spremembi Sklepa 2014/145/SZVP o omejevalnih ukrepih v zvezi z ukrepi, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine in Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2023/1216 (2) z dne 23. junija 2023 o izvajanju Uredbe (EU) št. 269/2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine razglasi za nična v delih, v katerih se nanašata na tožečo stranko;

—	Svetu naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja pet tožbenih razlogov.

Prvi tožbeni razlog: kršitev obveznosti obrazložitve. Obrazložitev uvrstitve tožeče stranke na seznam sankcij je dejansko napačna in/ali neupoštevna iz teh razlogov:

—	Tožeča stranka ni vodilni poslovnež, ki deluje v Rusiji. Njena udeležba v družbi Sibougol LLC, katere proizvodnja znaša samo 0,66 % ruske proizvodnje črnega premoga, je le 38,8 % in tožeča stranka nima nobenih deležev v družbi Krasnoyarsklesomaterialy.

—	Svet ni dokazal, da je tožeča stranka vodilni poslovnež, udeležen v gospodarskem sektorju, ki kot pomemben vir prihodkov služi vladi Ruske federacije. Svet tudi ni dokazal, da industrija črnega premoga zagotavlja pomembne prihodke.

—	Tožeča stranka nima koristi od vlade Ruske federacije. Svet ni dokazal, da so podjetja tožeče stranke prejela državne pogodbe zaradi funkcije njenega očeta. Poleg tega omejevalnih ukrepov ni mogoče naložiti na podlagi ravnanja družinskih članov.

—	Tožeča stranka ne zagotavlja vojaške tehnologije in tehnologije z dvojno rabo prek svojega podjetja Nord-Deutsche Industrieanlagenbau. Svet za to sploh ni predložil dokaza in mu je nasprotovalo italijansko sodišče.

Drugi tožbeni razlog: kršitev člena 18 EKČP.

—

Sprejetje omejevalnih ukrepov proti tožeči stranki je odziv na dejstvo, da se ji je med hišnim priporom v Italiji uspelo izogniti izročitvi v Združene države, in je zato mirovna ponudba Združenim državam in dejanje maščevanja. Ni povezano s sprejetjem sankcij ali omejevalnih ukrepov Evropske unije proti Ruski federaciji. Svet je torej možnost, da se pravice tožeče stranke omejijo, tudi uporabil v nasprotju z njenim namenom.

Tretji tožbeni razlog: kršitev člena 17 EKČP in člena 54 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

—

Sprejetje omejevalnih ukrepov proti tožeči stranki je odziv na dejstvo, da se ji je med hišnim priporom v Italiji uspelo izogniti izročitvi v Združene države, in je zato mirovna ponudba Združenim državam in dejanje maščevanja. Ni povezano s sprejetjem sankcij ali omejevalnih ukrepov Evropske unije proti Ruski federaciji. Z omejitvijo pravic tožeče stranke je Svet torej tudi zlorabil svoja pooblastila.

Četrti tožbeni razlog: kršitev načela sorazmernosti na podlagi člena 5(4) PEU.

—	Svet ni nikakor dokazal, da je sankcioniranje tožeče stranke primerno in potrebno za uresničitev končnega cilja, in da ji ni naložil bremen, ki so pretirana glede na ta cilj.

Peti tožbeni razlog: ravnanje Sveta in utemeljenost tožbe.

—	Svetu je treba ob upoštevanju njegovega ravnanja v skladu s členom 135(2) Poslovnika Splošnega sodišča naložiti plačilo stroškov.

—	Svetu je treba naložiti plačilo stroškov tudi zato, ker je tožba utemeljena.

(1) UL 2003, L 159, str. 526.

(2) UL 2023, L 159, str. 335.