1.   

opozarja, da sta spoštovanje zasebnega in družinskega življenja ter varstvo osebnih podatkov pravno izvršljivi temeljni pravici, določeni v Pogodbah, Listini in Evropski konvenciji o človekovih pravicah ter v zakonodaji in sodni praksi; poudarja, da so sklepi o ustreznosti na podlagi GDPR pravne, in ne politične odločitve ter da v pravico do zasebnosti in varstva podatkov ni mogoče poseči zaradi trgovinskih ali političnih interesov, temveč le zaradi spoštovanja drugih temeljnih pravic;

2.   

je seznanjen s prizadevanji iz izvršnega odloka 14086 za določitev omejitev v zvezi z obveščevalnimi dejavnostmi ZDA pri prestrezanju signalov, in sicer s tem, da načeli sorazmernosti in nujnosti veljata za pravni okvir ZDA na tem področju, ter uvedbo seznama legitimnih ciljev za te dejavnosti; je seznanjen, da bi bili ti načeli zavezujoči za celotno obveščevalno skupnost ZDA in da bi se lahko posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, nanje sklicevali v postopku, predvidenem v izvršnem odloku 14086; poudarja, da ta izvršni odlok predvideva pomembne izboljšave, s katerimi naj bi zagotovili, da sta ti načeli v bistvu enakovredna v pravu EU; vendar poudarja, da sta ti načeli dolgoletna ključna elementa ureditve EU o varstvu podatkov in da njuni vsebinski opredelitvi v izvršnem odloku 14086 nista v skladu z njunima opredelitvama v pravu EU in razlago Sodišča; poleg tega poudarja, da bi se za namene okvira za varstvo zasebnosti podatkov med EU in ZDA ti načeli razlagali izključno ob upoštevanju prava in pravne tradicije ZDA, ne pa prava in pravne tradicije EU; ugotavlja, da izvršni odlok 14086 navaja 12 legitimnih ciljev, ki jih je mogoče zasledovati pri zbiranju obveščevalnih podatkov s prestrezanjem signalov, in pet ciljev, za katere je takšno zbiranje prepovedano; ugotavlja, da lahko predsednik ZDA spremeni in razširi seznam legitimnih ciljev nacionalne varnosti, ne da bi moral te spremembe objaviti ali o njih obvestiti EU; poudarja, da izvršni odlok 14086 zahteva, da se obveščevalne dejavnosti prestrezanja signalov izvajajo na način, ki je nujen in sorazmeren s potrjenimi prednostmi obveščevalnih služb, kar pomeni široko razlago teh pojmov; poudarja, da bi bilo treba za celovito oceno načel sorazmernosti in nujnosti v okviru izvršnega odloka 14086 ta načela operacionalizirati in izvajati v politikah in postopkih obveščevalnih agencij ZDA; vendar je zaskrbljen, ker se ne zahteva, da analitiki za vsako odločitev o nadzoru izvedejo oceno sorazmernosti;

3.   

ugotavlja, da izvršni odlok 14086 v določenih primerih dopušča masovno zbiranje podatkov z obveščevalnimi dejavnostmi prestrezanja signalov, vključno z vsebino komunikacij; hkrati ugotavlja, da tudi določa, da bi moralo imeti ciljno usmerjeno zbiranje prednost pred masovnim zbiranjem; želi spomniti, da izvršni odlok 14086 sicer vsebuje več varoval v primeru masovnega zbiranja, vendar zanj ne predvideva neodvisnega predhodnega dovoljenja, ki prav tako ni zahtevano v izvršnem odloku 12333; opozarja, da je Sodišče v sodbi Schrems II zapisalo, da nadzor ZDA ni bil v skladu z zakonodajo EU, ker ni zahteval „objektivnega merila“, ki bi lahko upravičilo poseganje vlade v zasebnost; poudarja, da bi to ogrozilo namen teh ciljev kot varovala za omejevanje obveščevalnih dejavnosti ZDA; opozarja, da je nadzorni odbor za zasebnost in državljanske svoboščine (PCLOB) po predsedniški politični direktivi št. 28, ki je bila podlaga za sklep o ustreznosti zasebnostnega ščita, izdal poročilo o pregledu (12) in ugotovil, da je direktiva v bistvu ohranila obstoječe prakse obveščevalne skupnosti; je prepričan, da navedena direktiva ne bo ustavila organov ZDA pri elektronskem množičnem nadzoru državljanov EU;

4.   

se strinja s pomisleki Evropskega odbora za varstvo podatkov, da izvršni odlok 14086 ne predvideva zadostnih varoval pri masovnem zbiranju podatkov, in sicer ne uvaja neodvisnega predhodnega dovoljenja, jasnih in strogih pravil o hrambi podatkov, „začasnega“ masovnega zbiranja ter strožjih zaščitnih ukrepov v zvezi z razširjanjem masovno zbranih podatkov; opozarja zlasti na poseben problem, da bi lahko organi kazenskega pregona brez dodatnih omejitev pri posredovanju organom ZDA dostopali do podatkov, do katerih sicer ne bi smeli dostopati; opozarja, da nadaljnji prenosi dejansko povečujejo tveganja za varstvo podatkov; ugotavlja, da je Evropski odbor za varstvo podatkov pozval k vključitvi pravno zavezujoče obveznosti analize in ugotavljanja, ali tretja država zagotavlja sprejemljivo minimalno raven varoval;

5.   

poudarja, da se izvršni odlok 14086 ne uporablja za podatke, do katerih javni organi dostopajo na druge načine, na primer na podlagi Zakona ZDA o pojasnitvi zakonite čezmejne uporabe podatkov (Cloud Act) ali Domoljubnega zakona ZDA (Patriot Act), nakupov komercialnih podatkov ali prostovoljnih sporazumov o souporabi podatkov;

6.   

poudarja, da je temeljni problem uporaba zakonodaje ZDA za nadzor oseb, ki niso državljani ZDA, in da je evropskim državljanom onemogočeno, da bi v zvezi s tem uveljavljali učinkovito sodno varstvo; zahteva, da morajo imeti državljani EU enake pravice in privilegije kot državljani ZDA, kar zadeva dejavnosti obveščevalne skupnosti ZDA in dostop do sodišč ZDA;

7.   

je seznanjen, da tolmačenje ZDA glede „obveščevalnih dejavnosti prestrezanja signalov“ zajema vse metode dostopa do podatkov, določene v zakonu o nadzoru tujih obveščevalnih podatkov (FISA), vključno s ponudniki „računalniških storitev na daljavo“, kar je bilo vključeno s členom S1881a zakona o spremembi FISA iz leta 2008; poziva Komisijo, naj v prihodnjih pogajanjih pojasni opredelitev in področje uporabe pojma „obveščevalne dejavnosti prestrezanja signalov“ v izvršnem odloku 14086; želi spomniti, da si vlada ZDA v skladu s členom 702 zakona FISA še vedno lasti pravico, da lahko pridobi od katere koli osebe v tujini, ki ni državljan ZDA, tuje obveščevalne podatke, ki so splošno opredeljeni;

8.   

poudarja, da je bil vzpostavljen nov mehanizem pravnih sredstev, ki posameznikom iz EU, na katere se nanašajo osebni podatki, omogoča vložitev pritožbe; hkrati poudarja, da bi bile odločbe revizijskega sodišča za varstvo podatkov zaupne in ne bi bile objavljene ali dostopne pritožniku, ki bi bil obveščen le, da v reviziji niso bile ugotovljene nobene zajete kršitve ali da je to sodišče izdalo odločitev, ki zahteva ustrezno ukrepanje, s čimer je bila ogrožena njegova pravica do dostopa do njihovih podatkov ali njihovega popravka; je zaskrbljen, da to pomeni, da oseba, ki začne postopek, ne bi imela možnosti, da bi bila obveščena o vsebinskim izidu zadeve, odločitev pa bi bila dokončna; ugotavlja, da predlagani postopek uveljavljanja pravnih sredstev ne zagotavlja možnosti pritožbe na zvezno sodišče, kar med drugim pomeni da pritožnik ne more zahtevati odškodnine; poziva Komisijo, naj nadaljuje pogajanja z ZDA, da bi dosegla potrebne spremembe za odpravo teh pomislekov;

9.   

je seznanjen, da izvršni odlok 14086 uvaja nekatera jamstva za zagotovitev neodvisnosti sodnikov revizijskega sodišča za varstvo podatkov, kakor je v svojem mnenju potrdil Evropski odbor za varstvo podatkov; poudarja, da je to sodišče del izvršilne veje oblasti in ne sodstva, njegovi sodniki pa so imenovani za štiriletni mandat; poudarja, da lahko predsednik ZDA celo tajno ovrže sklepe navedenega sodišča; poudarja, da novi mehanizem pravnih sredstev ministru ZDA za pravosodje sicer ne dovoljuje, da bi razrešil in nadzoroval sodnike revizijskega sodišča za varstvo podatkov, da pa ne vpliva na ustrezne pristojnosti predsednika ZDA; poudarja, da neodvisnost teh sodnikov ni zagotovljena, dokler lahko predsednik ZDA med njihovim mandatom odstavi sodnike navedenega sodišča; ugotavlja, da bi morala Komisijo pozorno spremljati. kako se varovala za neodvisnost uporabljajo v praksi, če bo mehanizem sprejet; poudarja, da bi pritožnika zastopal „posebni zagovornik“, ki ga imenuje revizijsko sodišče za varstvo podatkov in za katerega zahteva neodvisnosti ne velja; poziva Komisijo, naj zagotovi uvedbo zahteve po neodvisnosti v primeru sprejetja sklepa o ustreznosti; ugotavlja, da revizijsko sodišče za varstvo podatkov trenutno ne izpolnjuje standardov neodvisnosti in nepristranskosti iz člena 47 Listine; ugotavlja, da bi odbor PCLOB neodvisno pregledoval delovanje novega postopka pravnih sredstev, vendar bi bil obseg tega pregleda omejen;

10.   

ugotavlja, da so ZDA sicer zagotovile nov mehanizem pravnih sredstev v zvezi z dostopom javnih organov do podatkov, da pa ostajajo odprta vprašanja glede učinkovitosti pravnih sredstev, ki so na voljo za gospodarske zadeve in ki so v skladu s sklepom o ustreznosti nespremenjena; ugotavlja, da so mehanizmi, namenjeni rešitvi teh vprašanj, v veliki meri prepuščeni presoji podjetij, ki lahko izberejo alternativne rešitve, kot so mehanizmi za reševanje sporov ali uporaba programov podjetij za varstvo zasebnosti; poziva Komisijo, naj pozorno analizira učinkovitost teh mehanizmov pravnih sredstev, če se sprejme sklep o ustreznosti;

11.   

ugotavlja, da evropska podjetja potrebujejo in si zaslužijo pravno varnost; poudarja, da je menjavanje mehanizmov za prenos podatkov, ki jih je Sodišče naknadno razveljavilo, evropskim podjetjem povzročilo dodatne stroške; zato se zaveda, da je treba zagotoviti pravno varnost in preprečiti primere, ko bi se morala podjetja nenehno prilagajati novim pravnim rešitvam, kar bi lahko bilo posebej obremenjujoče razmere za mikro-, mala in srednja podjetja; je zaskrbljen, da bi Sodišče lahko razveljavilo sklep o ustreznosti, če bi bil sprejet (tako kot njegove predhodnike), kar bi povzročilo nadaljnje pomanjkanje pravne varnosti, dodatne stroške in motnje za evropske državljane ter podjetja;

12.   

poudarja, da ZDA za razliko od vseh drugih tretjih držav, ki so prejele sklep o ustreznosti v skladu z GDPR, še vedno nimajo zvezne zakonodaje o varstvu podatkov; poudarja, da izvršni odlok 14086 v svoji uporabi ni jasen, natančen in predvidljiv, saj ga lahko predsednik ZDA, ki je tudi pooblaščen za izdajanje tajnih izvršnih odlokov, kadar koli spremeni ali prekliče; ugotavlja, da bi bil pregled ugotovitve o ustreznosti opravljen po enem letu od datuma uradnega obvestila o sklepu o ustreznosti državam članicam in nato vsaj vsaka štiri leta; poziva Komisijo, naj v primeru sprejetja morebitnega prihodnjega sklepa o ustreznosti vsaj vsaka tri leta izvede naknadne preglede, kot se zahteva v mnenju Evropskega odbora za varstvo podatkov; v zvezi s tem je zaskrbljen, da sklep ne vključuje samoderogacijske klavzule, s katero bi sklep samodejno prenehal veljati štiri leta po začetku veljavnosti, nato pa bi morala Komisija sprejeti novo odločitev; je zaskrbljen, da dejstvo, da sklep o ustreznosti ne vključuje samoderogacijske klavzule, pomeni blažji pristop do ZDA, kljub dejstvu, da okvir ZDA za zasebnost temelji na izvršnem odloku, ki omogoča tajne spremembe in ki se lahko spremeni brez odobritve kongresa ali obveščanja partnerjev v EU; zato poziva Komisijo, naj uvede takšno klavzulo;

13.   

se strinja s pomisleki, ki jih je Evropski odbor za varstvo podatkov izrazil v zvezi s pravicami posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, da ni ključnih opredelitev in posebnih pravil o avtomatiziranem sprejemanju odločitev in profiliranju, v zvezi z nejasnostmi glede uporabe načel okvira za varstvo zasebnosti podatkov za obdelovalce in potrebo po tem, da se prepreči, da bi nadaljnji prenosi ogrozili raven zaščite;

14.   

poudarja, da morajo sklepi o ustreznosti vključevati jasne in stroge mehanizme za spremljanje in pregled, da bi zagotovili, da bodo sklepi primerni tudi za prihodnost ali po potrebi preklicani oziroma spremenjeni, in da bo vedno zagotovljena temeljna pravica državljanov EU do varstva podatkov; poudarja, da bi se moral vsak prihodnji sklep o ustreznosti stalno pregledovati, ob upoštevanju pravnih in praktičnih sprememb v ZDA;