P9_TA(2023)0203

Načrt za socialno Evropo dve leti po Portu

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. maja 2023 o načrtu za socialno Evropo dve leti po socialnem vrhu v Portu (2023/2586(RSP))

(C/2023/1072)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju evropskega stebra socialnih pravic, ki so ga 17. novembra 2017 slovesno razglasili Parlament, Svet in Komisija,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. marca 2021 z naslovom „Akcijski načrt evropskega stebra socialnih pravic“ (COM(2021)0102),

—	ob upoštevanju izjave Evropskega sveta iz Porta z dne 8. maja 2021,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7. septembra 2022 o evropski strategiji oskrbe (COM(2022)0440),

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 8. decembra 2022 o dostopu do cenovno dostopne visokokakovostne dolgotrajne oskrbe (1),

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 30. januarja 2023 o zadostnem minimalnem dohodku za aktivno vključevanje (2),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. marca 2023 o zadostnem minimalnem dohodku za aktivno vključevanje (3),

—	ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

—	ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve,

ker je trajnostni razvoj eden od temeljnih ciljev EU; ker so trije medsebojno povezani stebri trajnostnega razvoja gospodarski, socialni in okoljski steber; ker trajnostni razvoj med drugim temelji na polni zaposlenosti, družbenem napredku in pravičnosti; ker je visoko konkurenčno socialno tržno gospodarstvo, usmerjeno v polno zaposlenost in socialni napredek, temeljni cilj EU, določen v členu 3(3) Pogodbe o Evropski uniji; ker je v sedanjem času poudarek na gospodarski in okoljski trajnostnosti;

ker je bil leta 2017 v Göteborgu razglašen evropski steber socialnih pravic, v katerem je določenih 20 načel in so vzpostavljena socialna pravila v smeri močne socialne Evrope 21. stoletja, ki bo pravična, vključujoča in polna priložnosti; ker se je Svet na socialnem vrhu v Portu maja 2021 zavezal trem krovnim ciljem za leto 2030 v zvezi z zaposlenostjo, usposabljanjem in revščino; ker bi moralo do leta 2030 biti zaposlenih 78 % prebivalstva, starega od 20 do 64 let; ker ta cilj ne zajema kakovosti delovnih mest in delovnih pogojev; ker bi se moralo vsako leto vsaj 60 % odraslih udeležiti programov usposabljanja; ker bi bilo treba število oseb, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost, do leta 2030 zmanjšati za vsaj 15 milijonov, med katerimi bi moralo biti 5 milijonov otrok; ker se je po navedbah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) tveganje mobilnosti navzdol za gospodinjstva z nižjimi srednjimi dohodki v zadnjih dveh desetletjih povečalo, pri čemer se pričakuje, da se bo ta trend nadaljeval (4); ker trije krovni cilji izvajanja stebra ne zajemajo v celoti;

ker krovne cilje, ki jih je določila Komisija, države članice izvajajo že zadnje leto; ker nove krize, ki so se pojavile po določitvi ciljev, ustvarjajo dodaten pritisk v zvezi z doseganjem teh ciljev; ker je pet držav članic doseglo svoje nacionalne cilje glede zaposlenosti, polovica pa jih je presegla 78-odstotni cilj glede zaposlenosti; ker napovedi kažejo, da vse države članice ne bodo dosegle cilja glede zaposlenosti do leta 2030 (5);

D.	ker je socialno gospodarstvo ključno gonilo izvajanja evropskega stebra socialnih pravic in lahko dejavno prispeva k doseganju krovnih ciljev do leta 2030;

ker so se z inflacijo na ravni EU življenjski stroški povprečnih gospodinjstev povečali za približno 10 %, pojavnost materialne in socialne prikrajšanosti za približno 2 %, stopnja energijske revščine in absolutna dohodkovna revščina pa za približno 5 %; ker se pričakuje, da bodo v nekaterih državah članicah in med ranljivimi skupinami ustrezni učinki na blaginjo nekajkrat večji; ker se bodo s tem verjetno povečale obstoječe vrzeli v zvezi z revščino in socialno izključenostjo po EU (6); ker Evropa potrebuje novo vizijo, da bi do leta 2050 postala inovativna industrijska lokacija, zlasti v okviru ameriškega zakona o zmanjšanju inflacije in drugih podobnih naložbenih načrtov iz drugih držav, ki niso članice EU;

ker po podatkih Eurofounda cilj 60-odstotne udeležbe na tečajih usposabljanja (ki jih plača delodajalec) leta 2021 ni bil dosežen v nobeni državi članici; ker podatki kažejo tudi, da so bili v usposabljanje najredkeje vključeni tisti, ki bi ga najbolj potrebovali (mladi, tisti z nižjimi stopnjami izobrazbe in tisti na nizko kvalificiranih delovnih mestih);

ker je Komisija septembra 2022 predstavila evropska strategija oskrbe, Svet pa je decembra 2022 kot del izvajanja načela 18 evropskega stebra socialnih pravic sprejel priporočilo Sveta o dolgotrajni oskrbi; ker je pandemija covida-19 razkrila in poudarila netrajnostne delovne pogoje poklicnih oskrbovalcev, veliko breme, s katerim se zaradi odsotnosti formalne oskrbe spoprijemajo neformalni oskrbovalci, in visoko izpostavljenost oseb, ki potrebujejo oskrbo, okužbam, hudim boleznim in smrti; ker se z oskrbo v skupnosti in na domu dokazano zmanjša izpostavljenost oseb, ki potrebujejo oskrbo, okužbam; ker je Odbor za socialno zaščito (SPC) v svojem poročilu o dolgotrajni oskrbi za leto 2021 navedel, da potrebe po dolgotrajni oskrbi povečajo tveganje revščine in socialne izključenosti; ker bi glede na demografski razvoj dolgotrajna oskrba morala biti dostopnejša, zagotavljati neodvisnost in kakovost oskrbe, zagotavljati trajnostne delovne pogoje ter podpirati neformalne oskrbovalce;

ponavlja, da je pomembno prilagoditi sklepe s socialnega vrha v Portu leta 2021, v katerih je poudarjeno, da še vedno živimo v obdobju, kot ga še ni bilo; ugotavlja, da sta covid-19 in sedanja vojaška agresija Rusije proti Ukrajini v naši neposredni bližini povzročila krizo življenjskih stroškov in energetsko krizo, ki najbolj prizadeneta najranljivejše družbene skupine, to pa poglablja neenakosti; poudarja, da je evropski steber socialnih pravic pomemben kot vodilo za bolj socialno Evropo, in v zvezi s tem pozdravlja svoj akcijski načrt; poziva Komisijo in države članice, naj socialne inovacije uporabijo kot ključno gonilo za reševanje socialno-ekonomskih izzivov, in jih poziva, naj upoštevajo priporočilo Parlamenta iz resolucije o akcijskem načrtu EU za socialno gospodarstvo (7); poudarja pa, da iz njega izhajajoči krovni cilji za leto 2030 o zaposlovanju, spretnostih in revščini, ki jih je določila Komisija in podprl Svet, ne zadostujejo za njegovo polno izvajanje; poudarja, da je evropski steber socialnih pravic zmogljivo orodje za to, da bo evropski projekt uspešno ščitil zdravje, varnost in življenjske razmere Evropejcev; poudarja, da so socialni dialog, demokracija na delovnem mestu in pravica do kolektivnih pogajanj izredno pomembni za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic in doseganje navzgor usmerjene konvergence življenjskih razmer in delovnih pogojev po vsej Evropi;

poziva Komisijo in Svet, naj sprejmeta ukrepe za ublažitev učinka kriz na ljudi in trge dela v državah članicah s tem, da bi se prek ustvarjanja kakovostnih delovnih mest ohranile visoke stopnje zaposlenosti in socialnih prispevkov; poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo delovanje trgov dela in spodbujajo vključevanje žensk, mladih in ranljivih skupin na trg dela; zato poziva Komisijo, države članice in socialne partnerje v EU, naj se trudijo, da bodo do leta 2030 dosegli najmanj 80-odstotno pokritost s kolektivnimi pogajanji, da bi izboljšali življenjske razmere in delovne pogoje v EU, kar bi prispevalo k dobremu počutju pri delu in navzgor usmerjeni socialni konvergenci ter zmanjšalo revščino in socialno izključenost zaposlenih ter plačno neenakost; ugotavlja, da se je treba z revščino zaposlenih spopasti z zagotavljanjem dostojnih plač; poudarja, da je treba spodbujati uporabo programov izpopolnjevanja in preusposabljanja, da bi okrepili vlogo delavcev in konkurenčnost;

pozdravlja sprejetje direktive o ustreznih minimalnih plačah v EU (8) in direktive o preglednosti plačil (9); poziva Svet, naj se dogovori o splošnem pristopu v zvezi z direktivo o platformnem delu (10), da bi izboljšali zaščito delavcev in delovne pogoje delavcev v platformnem gospodarstvu in ustvarili lojalno konkurenco; pozdravlja, da je Komisija zavezana zdravju in varnosti pri delu; poudarja, da so potrebni nadaljnji ukrepi za doseganje cilja brez smrti na delovnem mestu; pozdravlja zavezo Komisije, da bo po sprejetju resolucije Parlamenta z dne 2. februarja 2023 (11) pripravila zakonodajni predlog; pozdravlja, da se je začelo dvostopenjsko posvetovanje s socialnimi partnerji v EU;

ugotavlja, da gospodarske posledice krize zaradi covida-19 kljub instrumentu za podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah v okviru evropskega sistema pozavarovanja za primer brezposelnosti trajajo dlje, kot se je pričakovalo; poudarja pa, da je bilo s tem instrumentom rešenih več tisoč delovnih mest in da je bil pretres na trgu dela blažji, kot se je pričakovalo; v zvezi s tem ugotavlja, da bi bilo treba instrument uporabljati še naprej, in sicer do konca izrednih razmer, ter da bi moral tudi v prihodnje temeljiti na posojilih in se hitro aktivirati v primeru novih zunanjih finančnih ali gospodarskih pretresov;

je zelo zaskrbljen zaradi splošne erozije skupin srednjega dohodkovnega razreda v EU, ki so hrbtenica naših gospodarstev in ključno prispevajo za naše nacionalne sisteme socialnega varstva ter so bistvene za stabilnost naših demokracij, in s tem zaradi gospodarske polarizacije, zlasti zaradi naraščajočega števila skupin z nižjimi dohodki zaradi upada gospodarske rasti, neugodnih gibanj na trgu dela in davčnih reform, sprejetih v zadnjih letih; v zvezi s tem poziva k akcijskemu načrtu EU za povečanje in utrditev skupin srednjega dohodkovnega razreda;

pozdravlja sporočilo Komisije z naslovom Dolgoročna konkurenčnost EU: pogled v obdobje po letu 2030, katerega cilj je racionalizirati in poenostaviti zahteve glede poročanja za 25 % za vsako od zelenih, digitalnih in gospodarskih tematskih področij, ter predstavitev predloga Komisije za uresničitev tega cilja do jeseni 2023; poziva Komisijo, naj hitro pokaže to zavezanost in s tem poveča konkurenčnost vseh podjetij v EU, vključno z malimi in srednjimi podjetji, ter izboljša osnovne pogoje za socialno pravičnost in blaginjo; opozarja, da so mala in srednja podjetja hrbtenica naše socialne kohezije;

poudarja, kako pomembno je zmanjšati dohodkovne neenakosti in se boriti proti revščini, saj je bilo leta 2021 21,7 % prebivalstva EU (95,4 milijona ljudi) izpostavljenih tveganju revščine ali socialne izključenosti, ter poziva k zavezi k doseganju cilja EU glede revščine v zvezi s tem; opozarja na načelo 14 evropskega stebra socialnih pravic, v skladu s katerim ima vsakdo, ki nima zadostnih sredstev, pravico do ustreznega minimalnega dohodka, ki zagotavlja dostojno življenje v vseh življenjskih obdobjih; ponavlja točke iz njegove resolucije z dne 15. marca 2023 o zadostnem minimalnem dohodku za aktivno vključevanje;

poudarja, da ima v skladu z načelom 15 evropskega stebra socialnih pravic vsak starejši pravico do sredstev, ki mu zagotavljajo dostojno življenje, ter da imajo delavci in samozaposleni v pokoju pravico do pokojnine, ki je sorazmerna z njihovimi prispevki in zagotavlja ustrezen dohodek; hkrati meni, da bi morale države članice zagotoviti dolgoročno dohodkovno varnost, da so minimalne pokojnine dovolj visoke, da preprečujejo revščino v starosti, da imajo ženske in moški enake možnosti za pridobitev pokojninskih pravic ter da se odpravijo razlike v pokojninah med spoloma; poziva države članice, naj spodbujajo ciljno usmerjene spodbude za lažji postopen prehod v upokojitev, med drugim s podpiranjem prožnega delovnega časa in ustreznim prilagajanjem delovnih mest; ponavlja socialno zavezo iz Porta, ki Komisijo in države članice poziva, naj sprejmejo ukrepe za okrepitev nacionalnih sistemov socialne zaščite, da bi vsem zagotovili dostojno življenje, hkrati pa ohranili trajnostnost teh sistemov; poudarja, da bi Komisija lahko prispevala k oblikovanju konvencije OZN o pravicah starejših;

poziva Komisijo, naj hitro ukrepa na podlagi prihodnjega zakonodajnega samoiniciativnega poročila Parlamenta o kakovostnih pripravništvih v EU; pozdravlja evropsko leto spretnosti ter poudarja, da je pomemben dostop do usposabljanja in preusposabljanja zlasti v industrijah in sektorjih, ki se morajo temeljito spremeniti, da bi dosegli zeleni in digitalni prehod, pri katerem ne bo nihče prezrt; poudarja vlogo socialnih partnerjev pri razvoju strategij znanj in spretnosti za zeleno gospodarstvo na vseh ravneh, da se zagotovi, da takšno usposabljanje poteka med delovnim časom in brez znižanja plač, ter predloži podrobne informacije o spretnostih, potrebnih za dvojni prehod; poziva Komisijo, naj pripravi zakonodajni predlog o evropski izkaznici socialnega zavarovanja, da bodo imeli nacionalni organi, kot so inšpektorati za delo in socialno varnost, ter socialni partnerji, ki sodelujejo pri inšpekcijah dela in socialne varnosti, na voljo instrument v realnem času, da bodo lahko učinkovito izvrševali nacionalno pravo in pravo EU;

10.

pozdravlja zavezo Komisije, da bo do konca leta 2023 predstavila predlog o oblikovanju evropske kartice ugodnosti za invalide, ki bo priznana v vseh državah članicah; pozdravlja sedanja pogajanja socialnih partnerjev o delu na daljavo in pravici do odklopa, na podlagi katerih bi predlagali pravno zavezujoč dogovor, ki bi se izvajal v obliki direktive; poziva Komisijo in države članice, naj si prizadevajo za hitro izvajanje evropske strategije oskrbe in podporo negovalcem; poziva države članice, naj izvajajo priporočilo Sveta o cenovno dostopni visokokakovostni dolgotrajni oskrbi; pozdravlja pobudo Komisije za uvedbo celovitega pristopa k duševnemu zdravju ter ponovno poziva k direktivi o psiholoških tveganjih in dobrem počutju na delu;

11.

ugotavlja, da je Komisija sicer začela številne zakonodajne in nezakonodajne pobude, vendar EU evropskega stebra socialnih pravic še ne izvaja v celoti; poudarja, da je treba akcijski načrt redno pregledovati; poudarja, da morajo Komisija in države članice nadalje zakonodajno ukrepati, da bi poskrbele za polno izvajanje evropskega stebra socialnih pravic, pri tem pa se zlasti osredotočiti na izvedbena načela 11. (otroško varstvo), 12. (socialna zaščita), 19. (stanovanja) in 20. načelo (osnovne storitve); poudarja, da bi moral biti naslednji akcijski načrt evropskega stebra socialnih pravic podprt s celovito strategijo EU za boj proti revščini, da se reši večdimenzionalno vprašanje socialne izključenosti;

12.

poziva, naj se sprejmejo posebni ukrepi za zagotovitev spoštovanja pravice do izobraževanja in usposabljanja za vse, tako da se vsem delavcem zagotovi visokokakovostno usposabljanje in plačan dopust za izobraževanje;

13.

ponovno poziva, naj Svet sprejme horizontalno direktivo o nediskriminaciji (12), ki je v obravnavi od leta 2008, da bi v celoti izvajali 3. načelo evropskega stebra socialnih pravic in obljube iz ustanovnih pogodb EU glede enakega obravnavanja;

14.

ponovno opozarja, da je pri 11. načelu o otroškem varstvu in podpori za otroke potrebno nadaljnje ukrepanje, da bi prekinili generacijski krog revščine in spodbujali socialno mobilnost; meni, da bi morali imeti vsi otroci dostop do cenovno dostopnih in kakovostnih storitev izobraževanja in varstva, zlasti do predšolske vzgoje; opozarja Komisijo in države članice na svoj večkratni poziv, naj se poveča financiranje evropskega jamstva za otroke, tako da se mu dodeli namenski proračun v višini vsaj 20 milijard EUR; poziva države članice, naj predložijo nacionalne akcijske načrte ter zagotovijo, da se bodo učinkovito izvajali in da bodo ustrezali ključnim načelom iz priporočila Sveta (EU) 2021/1004 o vzpostavitvi evropskega jamstva za otroke (13); poudarja, da bi morale države članice še naprej v celoti izvajati okrepljeno jamstvo za mlade;

15.

meni, da bi se morali za obdobja oskrbe, ko negovalec preide na delo s skrajšanim delovnim časom ali opusti plačano zaposlitev, plačevati pokojninski prispevki (14);

16.

opozarja, da je treba za pravilno izvajanje 12. načela primerne socialne zaščite, upoštevati aktualne trende, kot so podnebne spremembe, digitalizacijo gospodarstva in staranje prebivalstva, ter da je treba to načelo razširiti, da bo zajemalo tveganja zaradi neenakega vpliva podnebnih sprememb in degradacije okolja na različne dohodkovne razrede in delavce v različnih sektorjih, pa tudi socialne posledice preobrazbe naših družb v podnebno nevtralne; poziva Komisijo in države članice, naj predlagajo evropski akcijski načrt za socialno zaščito, ki bo upošteval tveganje socialne izključenosti, ki je posledica podnebnih sprememb in nazadovanja okolja; poziva države članice, naj na podlagi Socialnega sklada za podnebje postavijo temelje za razvoj zelenih sistemov socialne zaščite na nacionalni ravni s podporo EU;

17.

pozdravlja vzpostavitev platforme EU za boj proti brezdomstvu in poudarja, da je treba zagotoviti podporo EU, da bi uresničil svoje ambicije in cilje iz lizbonske deklaracije; poudarja, da bi morali imeti vsi socialno ogroženi v skladu z 19. načelom možnost pridobitve socialnega stanovanja in kakovostne pomoči pri tem; poziva Komisijo, naj oblikuje ambiciozen akcijski načrt, ki bo spoštoval načelo subsidiarnosti, da bi dosegla zelena in dostopna socialna stanovanja, s tem pa izpolnila potrebe vseh državljanov EU po stanovanjih in izkoreninila brezdomstvo do leta 2030; poudarja, da je treba v sedanjih razmerah odpraviti energijsko revščino in prepovedati odklop v kritičnih časih za ranljiva gospodinjstva in energijsko revne odjemalce; ponovno poziva k sprejetju načela „bivališče na prvem mestu“, da bi spodbudili dostop do stanovanj, in ugotavlja, da bi morala stanovanja temeljiti na načelih univerzalnega oblikovanja, da se zagotovi dostopnost;

18.

izraža zaskrbljenost glede pomanjkljivega dostopa do kakovostnih osnovnih storitev, vključno z vodo, sanitarno oskrbo, energijo, prometom, finančnimi storitvami in digitalnimi komunikacijami za tiste, ki jih potrebujejo (20. načelo), saj so te storitve zdaj pod še večjim pritiskom; poudarja, da so bile manj razvite regije ter podeželska in redko poseljena območja nesorazmerno prizadeta, zaradi česar so se vse večje gospodarske, socialne in teritorialne razlike med regijami EU še poglobile; poziva Komisijo, naj opredeli, katere strožje socialne določbe Uredbe (EU) št. 360/2012 za storitve splošnega gospodarskega pomena (15) so potrebne, in na podlagi te ocene predlaga revizijo za izboljšanje dostopa do vode, sanitarnih storitev, energije, prometa, finančnih storitev in digitalnih komunikacij ter stanovanj;

19.

glede na okvir industrijskega načrta za zeleni dogovor ponovno poudarja, da bi moralo biti financiranje EU, vključno z državno pomočjo, pogojeno s cilji javne politike, zlasti socialnimi zahtevami, da bi se ponujala kakovostna delovna mesta, spodbujala kolektivna pogajanja, spoštovale pravice delavcev in standardi EU ter izboljšali delovni pogoji; poziva Komisijo in države članice, naj izvršujejo socialno klavzulo v obstoječi direktivi o javnem naročanju (16) ter razmislijo o reviziji direktive na podlagi presoje učinka, da bi še poostrile socialne klavzule v javnih naročilih in od gospodarskih subjektov in podizvajalcev zahtevale, da brez izjeme spoštujejo pravice delavcev, vključno s pravico do kolektivnih pogajanj in s tem upoštevajo nedavno sprejeto direktivo o ustreznih minimalnih plačah v EU;

20.

poudarja, da je treba okrepiti socialno razsežnost evropskega semestra in izvajanje evropskega stebra socialnih pravic, zlasti glede na pregled ekonomskega upravljanja; poziva Komisijo, naj razmisli o predstavitvi instrumenta za okvir socialne konvergence, da bi preprečila tveganja za socialno konvergenco, zaznala morebitne ovire za ustrezno izvajanje stebra in določila socialne cilje; meni, da bi bilo treba v priporočila za posamezne države vključiti tveganja socialnih razlik in jih upoštevati pri določanju poti fiskalnega prilagajanja;

21.

meni, da je treba za uresničitev pravične in socialne Evrope ter zagotovitev najvišje ravni socialne zaščite pri zelenem in digitalnem prehodu poskrbeti za trajnostno, pravično in vključujočo Evropo, kjer bodo socialne pravice popolnoma varovane in zaščitene vsaj toliko kot gospodarski in okoljski standardi; poudarja, da je treba sprejeti ukrepe za večjo vlogo evropskega stebra socialnih pravic za zagotovitev, da bodo socialni vidiki enakovredni gospodarskim in okoljskim ter da bodo socialne pravice v Evropi v središču prihodnjih politik EU, socialna konvergenca pa ena od glavnih prednostnih nalog EU; ugotavlja, da bodo zato potrebne socialne naložbe za izvajanje stebra v prihodnjih pobudah financiranja in reviziji večletnega finančnega okvira;

22.

ponovno poziva Komisijo, naj pregleda direktivo o agencijah za začasno delo (17), da bi vzpostavila pravni okvir, s katerim bi zagotovili dostojne delovne pogoje in enako obravnavo sezonskih delavcev znotraj EU in mobilnih delavcev, ki imajo sklenjene pogodbe za določen čas z agencijami za začasno delo in drugimi oblikami posrednikov na trgu dela, vključno z agencijami za zaposlovanje, kot je Komisija obljubila v izjavi iz Porta;

23.

poziva Komisijo, naj predstavi pravni okvir za predvidevanje in obvladovanje sprememb, povezanih z zelenim in digitalnim prehodom v svetu dela, pri čemer naj se osredotoči, prvič, na pomen ohranjanja visokokakovostnih zaposlitev, s tem, da pomaga delavcem na spreminjajočem se trgu dela, in naj zagotovi dostop do ustreznega usposabljanja, ter, drugič, na vključevanje socialnih partnerjev v postopke odločanja, tudi s spodbujanjem kolektivnih pogajanj o predvidevanju in obvladovanju sprememb;

24.

ponovno poudarja, da je pomembno, da Evropski organ za delo (ELA) dobro in učinkovito deluje, ter poziva Komisijo, naj izkoristi priložnost, ki se ponuja z oceno, potrebno do 1. avgusta 2024, da vloži zakonodajni predlog za pregled področja uporabe uredbe o ustanovitvi ELA (18) ter v celoti izkoristi potencial tega organa, zlasti kar zadeva njegova preiskovalna pooblastila;

25.

ponovno poudarja pravico do osebnega posredovanja in pravico, da za nikogar ne smejo veljati odločitve, sprejete izključno z avtomatizirano obdelavo, kot je določeno v splošni uredbi o varstvu podatkov (19); poudarja, da so potrebni ukrepi EU za nadaljnjo uveljavitev načela človeškega nadzora v svet dela in za urejanje algoritmičnega upravljanja; poziva Komisijo, naj razmisli o zakonodajnem predlogu o umetni inteligenci na delovnem mestu;

26.

poziva k večji povezanosti akcijskega načrta za evropski steber socialnih pravic z ustreznimi strategijami, vključno s strateškim okvirjem EU za Rome, strategijo za enakost spolov, strategijo za boj proti brezdomstvu in strategijo za boj proti rasizmu;

27.

poziva, naj se v skladu s sklepi Konference o prihodnosti Evrope in resolucijo Evropskega parlamenta z dne 9. junija 2022 o pozivu k sklicu konvencije za revizijo temeljnih pogodb (20) v pogodbi vključi protokol o socialnem napredku, da se zagotovita celovita zaščita in varstvo pravic delavcev, sindikalnih pravic in socialnih pravic;

28.

naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 476, 15.12.2022, str. 1.

(2) UL C 41, 3.2.2023, str. 1.

(3) Sprejeta besedila, P9_TA(2023)0076.

(4) OECD, „A Broken Social Elevator? How to Promote Social Mobility“ (Pokvarjeno socialno dvigalo? Kako spodbujati socialno mobilnost), OECD Publishing, Pariz, 15. junij 2018.

(5) Evropska komisija, „Commission welcomes Member States’ targets for a more social Europe by 2030“ (Komisija pozdravlja cilje držav članic za bolj socialno Evropo do leta 2030), 16. junij 2022.

(6) Menyhert, B., „The effect of rising energy and consumer prices on household finances, poverty and social exclusion in the EU“, (Učinek rastočih cen energije in potrošniškega blaga na finančno stanje gospodinjstev, revščino in socialno izključenost v EU), Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2022.

(7) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. julija 2022 o akcijskem načrtu EU za socialno gospodarstvo (UL C 47, 7.2.2023, str. 171).

(8) Direktiva (EU) 2022/2041 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o ustreznih minimalnih plačah v Evropski uniji (UL L 275, 25.10.2022, str. 33).

(9) Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. marca 2021 o krepitvi uporabe načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske s preglednostjo plačil in mehanizmi za izvrševanje (COM(2021)0093).

(10) Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. decembra 2021 o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu (COM(2021)0762).

(11) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. februarja 2023 s priporočili Komisiji o reviziji direktive o Evropskem svetu delavcev, sprejeta besedila, P9_TA(2023)0028.

(12) Stališče Evropskega parlamenta z dne 2. aprila 2009 o predlogu direktive Sveta o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost (UL C 137 E, 27.5.2010, str. 68).

(13) Priporočilo Sveta (EU) 2021/1004 z dne 14. junija 2021 o vzpostavitvi evropskega jamstva za otroke (UL L 223, 22.6.2021, str. 14).

(14) Evropska Komisija, „Končno poročilo skupine na visoki ravni za prihodnost socialne zaščite in socialne države v EU“, Urad za publikacije EU, januar 2023.

(15) Uredba Komisije (EU) št. 360/2012 z dne 25. aprila 2012 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis za podjetja, ki opravljajo storitve splošnega gospodarskega pomena (UL L 114, 26.4.2012, str. 8).

(16) Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).

(17) Direktiva 2008/104/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela (UL L 327, 5.12.2008, str. 9).

(18) Uredba (EU) 2019/1149 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o ustanovitvi Evropskega organa za delo, spremembi uredb (ES) št. 883/2004, (EU) št. 492/2011 in (EU) 2016/589 ter razveljavitvi Odločbe (EU) 2016/344 (UL L 186, 11.7.2019, str. 21).

(19) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(20) UL C 493, 27.12.2022, str. 130.