P9_TA(2023)0192

Poročilo o Srbiji za leto 2022

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. maja 2023 o poročilu Komisije o Srbiji za leto 2022 (2022/2204(INI))

(C/2023/1065)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Srbijo na drugi strani (1), ki je začel veljati 1. septembra 2013,

—	ob upoštevanju bruseljskega sporazuma z dne 27. februarja 2023 in ohridskega sporazuma z dne 18. marca 2023 ter njegove priloge o izvajanju,

—	ob upoštevanju prošnje Srbije za članstvo v Evropski uniji z dne 19. decembra 2009,

—

ob upoštevanju mnenja Komisije z dne 12. oktobra 2011 o prošnji Srbije za članstvo v Evropski uniji (COM(2011)0668), sklepa Evropskega sveta z dne 1. marca 2012, da Srbiji podeli status države kandidatke, in sklepa Evropskega sveta z dne 27. in 28. junija 2013, da se začnejo pogajanja s Srbijo za pristop k EU,

—	ob upoštevanju sklepov predsedstva z zasedanja Evropskega sveta v Solunu 19. in 20. junija 2003,

—	ob upoštevanju izjave z vrha EU–Zahodni Balkan v Sofiji 17. maja 2019,

—	ob upoštevanju izjave, sprejete na vrhu EU-Zahodni Balkan v Zagrebu 6. maja 2020,

—	ob upoštevanju izjave iz Tirane, sprejete na vrhu EU-Zahodni Balkan 6. decembra 2022,

—	ob upoštevanju berlinskega procesa, ki se je začel 28. avgusta 2014, in 8. vrha berlinskega procesa 5. julija 2021,

—	ob upoštevanju vrha v Sofiji 10. novembra 2020, tudi izjave o skupnem regionalnem trgu in izjave o zeleni agendi za Zahodni Balkan,

—	ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti z dne 20. julija 2006 (2) in Sklepa Sveta z dne 29. maja 2006 o sklenitvi Pogodbe o Energetski skupnosti s strani Evropske skupnosti (3),

—	ob upoštevanju izjave o energetski varnosti in zelenem prehodu na Zahodnem Balkanu ter sporazumov o prostem gibanju in priznavanju poklicnih in visokošolskih kvalifikacij, sprejetih na vrhu berlinskega procesa za Zahodni Balkan 3. novembra 2022,

—

ob upoštevanju Konvencije Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, sprejete 25. junija 1998 na četrti ministrski konferenci v okviru procesa „Okolje za Evropo“, ki jo je Evropska skupnost ratificirala 17. februarja 2005, Republika Srbija pa 31. julija 2009,

—	ob upoštevanju resolucije Generalne skupščine OZN z dne 26. julija 2022 o človekovi pravici do čistega, zdravega in trajnostnega okolja,

—

ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta OZN št. 1244 z dne 10. junija 1999, svetovalnega mnenja Meddržavnega sodišča z dne 22. julija 2010 o skladnosti enostranske deklaracije o neodvisnosti Kosova z mednarodnim pravom in resolucije generalne skupščine OZN št. 64/298 z dne 9. septembra 2010, ki je potrdila vsebino mnenja Meddržavnega sodišča in pozdravila pripravljenost EU, da spodbuja dialog med Srbijo in Kosovom,

—	ob upoštevanju prvega sporazuma med vladama Srbije in Kosova z dne 19. aprila 2013 o načelih normalizacije odnosov ter sporazumov z dne 25. avgusta 2015 in stalnega dialoga o normalizaciji odnosov, ki ga podpira EU,

—	ob upoštevanju sporazuma o prostem gibanju med vladama Srbije in Kosova z dne 27. avgusta 2022 ter sporazuma o registrskih tablicah z dne 23. novembra 2022 ter časovnega načrta za izvajanje energetskih sporazumov v okviru dialoga pod okriljem EU z dne 21. junija 2022,

—	ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 9. februarja 2023 o dialogu med Beogradom in Prištino, ki ga podpira EU,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. februarja 2020 z naslovom Okrepitev pristopnega procesa – verodostojna perspektiva EU za Zahodni Balkan (COM(2020)0057),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/1529 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. septembra 2021 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA III) (4),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. oktobra 2020 z naslovom Gospodarski in naložbeni načrt za Zahodni Balkan (COM(2020)0641) in delovnega dokumenta služb Komisije z dne 6. oktobra 2020 s smernicami za izvajanje zelene agende za Zahodni Balkan (SWD(2020)0223),

—	ob upoštevanju ocene Komisije z dne 22. aprila 2022 v zvezi s programom gospodarskih reform Srbije za obdobje 2021–2023 (SWD(2021)0096) in skupnih sklepov, ki jih je Svet sprejel 24. maja 2022 v okviru ekonomskega in finančnega dialoga med EU ter Zahodnim Balkanom in Turčijo,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. oktobra 2022 z naslovom Sporočilo o širitveni politiki EU za leto 2022 (COM(2022)0528), ki mu je priložen delovni dokument služb Komisije z naslovom Serbia 2022 Report (Poročilo o Srbiji za leto 2022) (SWD(2022)0338),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. aprila 2020 z naslovom Podpora Zahodnemu Balkanu pri soočanju s COVID-19 in okrevanju po pandemiji (COM(2020)0315),

—	ob upoštevanju 12. in 13. srečanja pristopne konference s Srbijo na ministrski ravni, ki sta potekali 22. junija in 14. decembra 2021 in sta privedli do odprtja četrtega sklopa o zeleni agendi in trajnostni povezljivosti,

—	ob upoštevanju šeste seje stabilizacijsko-pridružitvenega sveta EU-Srbija 25. januarja 2022 v Bruslju,

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 13. decembra 2022 o širitvi ter procesu stabilizacije in pridružitve,

—	ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča 01/2022 z dne 10. januarja 2022 z naslovom Podpora EU pravni državi na Zahodnem Balkanu: kljub prizadevanjem temeljne težave še vedno obstajajo,

—	ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča 09/2021 z dne 3. junija 2021 z naslovom Dezinformacije, ki vplivajo na EU, se obravnavajo, vendar problem še ni rešen,

—	ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Srbiji,

—	ob upoštevanju svojega priporočila z dne 19. junija 2020 Svetu, Komisiji in podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o Zahodnem Balkanu po vrhu leta 2020 (5),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2022 o poročilu Komisije o Srbiji za leto 2021 (6),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. decembra 2021 o sodelovanju na področju boja proti organiziranemu kriminalu na Zahodnem Balkanu (7),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. decembra 2021 o prisilnem delu v tovarni Linglong in okoljskih protestih v Srbiji (8),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2022 o tujem vmešavanju v vse demokratične procese v Evropski uniji, tudi o dezinformacijah (9),

—	ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 23. in 24. junija 2022 o Ukrajini, prošnjah Ukrajine, Republike Moldavije in Gruzije za članstvo, Zahodnem Balkanu in zunanjih odnosih,

—	ob upoštevanju končnega poročila misije za opazovanje volitev Urada za demokratične institucije in človekove pravice pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi o predčasnih parlamentarnih in predsedniških volitvah 3. aprila 2022 v Srbiji, ki je bilo objavljeno 19. avgusta 2022,

—	ob upoštevanju petih krogov ocenjevanja v zvezi s Srbijo v okviru Skupine držav proti korupciji (GRECO) Sveta Evrope,

—	ob upoštevanju svetovnega indeksa zaznave korupcije za leto 2022, ki ga je organizacija Transparency International objavila 31. januarja 2023,

—	ob upoštevanju sklepov medstrankarskega dialoga v narodni skupščini Republike Srbije o izboljšanju pogojev za izvedbo parlamentarnih volitev, ki ga podpira Evropski parlament,

—	ob upoštevanju svojega priporočila z dne 23. novembra 2022 Svetu, Komisiji in podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o novi strategiji EU za širitev (10),

—	ob upoštevanju deklaracije in priporočil, sprejetih na štirinajstem srečanju stabilizacijsko-pridružitvenega parlamentarnega odbora EU-Srbija, ki je potekalo 23. in 24. novembra 2022,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. novembra 2022 o uvrstitvi Ruske federacije med države, ki podpirajo terorizem (11),

—	ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN o agresiji proti Ukrajini, sprejete 2. marca 2022,

—	ob upoštevanju Konvencije OZN o pravicah invalidov,

—	ob upoštevanju skupne izjave drugega vrha Evropskega parlamenta in predsednikov parlamentov Zahodnega Balkana 28. junija 2021, ki ga je sklical predsednik Evropskega parlamenta skupaj z vodji parlamentov Zahodnega Balkana,

—	ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A9-0172/2023),

A.	ker je širitev zgodovinsko gledano najučinkovitejši instrument zunanje politike EU in ena najuspešnejših politik Unije za spodbujanje temeljnih reform, tudi na področju pravne države, ter geostrateška naložba v dolgotrajen mir, stabilnost in varnost na vsej celini;

ker je prihodnost Zahodnega Balkana v Evropski uniji; ker je prošnja držav vzhodnega partnerstva za članstvo v EU dala nov zagon širitvi in spodbudila EU, da je pospešila izpolnitev že dolgo pričakovanih obljub Zahodnemu Balkanu, tako da je sprejela odločitev o začetku pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo ter podelila status kandidatke Bosni in Hercegovini;

C.	ker je počasnejša širitev EU ustvarila ugodne pogoje za zlonamerne tretje akterje v regiji Zahodnega Balkana, zlasti Rusijo in Kitajsko;

ker bi bilo treba Srbijo kot državo kandidatko ocenjevati v okviru pogajalskega procesa, ki ga je Srbija sprejela, in sicer na podlagi njenih dosežkov, kar vključuje spoštovanje skupnih evropskih pravic in vrednot ter neomajno zavezanost tem pravicam in vrednotam, pa tudi usklajenost z zunanjo in varnostno politiko EU; ker je pot Srbije k članstvu v EU odvisna tudi od normalizacije odnosov s Kosovom;

ker je za napredek temeljnih reform potrebna resnična politična volja političnih voditeljev v državah širitve; ker morajo EU in njeni politični voditelji v državah članicah ter voditelji držav pristopnic dokazati svojo resnično zavezanost (in obljube) širitvi s konkretnimi ukrepi in napredkom ter zagotavljati kontinuiteto, doslednost, verodostojnost in učinek;

F.	ker je vladajoča večina skozi čas nenehno spodkopavala nekatere politične pravice in državljanske svoboščine ter izvajala pritisk na neodvisne medije, politično opozicijo in organizacije civilne družbe;

G.	ker je Srbija največja prejemnica predpristopne pomoči EU na Zahodnem Balkanu, saj je od leta 2014 v okviru instrumenta IPA II prejela 1,404 milijarde EUR sredstev;

H.	ker je EU največja vlagateljica v Srbiji in njena največja trgovinska partnerica ter glavna donatorka za to državo, saj so v letu 2021 njene neposredne naložbe tam znašale 1,85 milijarde EUR;

I.	ker bo EU v naslednjih sedmih letih v sodelovanju z mednarodnimi finančnimi ustanovami v okviru gospodarskega in naložbenega načrta za Zahodni Balkan, ki se je začel izvajati leta 2020, mobilizirala do 30 milijard EUR;

J.	ker je Srbija ratificirala vse temeljne konvencije Mednarodne organizacije dela;

K.	ker so ruska vojaška agresija zoper Ukrajino in rastoče grožnje Rusije evropski varnosti še jasneje pokazale pomen usklajene skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) ter širitvenega procesa;

L.	ker je Srbija v Generalni skupščini Združenih narodov glasovala za resolucije, ki obsojajo rusko agresijo v Ukrajini, in obenem podprla spoštovanje ozemeljske celovitosti in suverenosti Ukrajine v skladu z mednarodnim pravom;

M.	ker Srbija ni uvedla sankcij proti Rusiji zaradi neizzvane in nezakonite ruske invaziji na Ukrajino; ker se je stopnja usklajenosti Srbije z evropsko skupno zunanjo in varnostno politiko zmanjšala s 64 % leta 2021 na 45 % leta 2022;

ker Rusija izkorišča svoj vpliv v Srbiji in poskuša destabilizirati sosednje suverene države, se vmešavati vanje in jim groziti; ker je Srbija postala varno zatočišče za ruska podjetja, kot so velika komunikacijska in medijska podjetja, vključno z Russia Today (RT); ker so platforme družbenih medijev postale orodje za spodbujanje protidemokratičnih političnih gibanj na Zahodnem Balkanu;

ker poročilo pobude za svobodne medije na Balkanu navaja, da se dezinformacije v Srbiji širijo veliko hitreje, kot to lahko beležijo neodvisni preverjevalci dejstev, kar razpihuje razprtije in nasprotovanje EU ter vodi v vse večjo zaskrbljenost glede varnosti v regiji; ker dezinformacije pogosto izvirajo iz lažnih ali zavajajočih izjav političnih osebnosti, o katerih nato poročajo državni mediji in se potem delijo naprej na družbenih medijih;

Zavezanost pristopu k EU

pozdravlja dejstvo, da članstvo v EU ostaja strateški cilj Srbije, in v zvezi s tem pozdravlja imenovanje nove ministrice za evropsko integracijo; poudarja, da bodo dinamiko pristopnega procesa določali napredek na področjih pravne države in temeljnih pravic, delovanja demokratičnih institucij in zavezanosti skupnim evropskim pravicam in vrednotam ter normalizacija in umirjanje odnosov s Kosovom, kot je določeno v pogajalskem okviru; v zvezi s tem poudarja pomen usklajevanja s skupno zunanjo in varnostno politiko (SZVP) EU, zlasti kar zadeva rusko vojaško agresijo zoper Ukrajino;

pričakuje, da bo Srbija oblikovala čvrsto novo skupino za pogajanja o pristopu k EU; poziva oblasti, naj razvijejo načrte za povečanje zmogljivosti, da bi Srbija okrepila svoje za izvajanje procesa pristopa k EU;

obžaluje, da se Srbija še vedno v zelo majhni meri usklajuje s SZVP, saj je raven usklajenosti padla s 64 % leta 2021 na 45 % v avgustu 2022, zlasti v povezavi z rusko vojaško agresijo proti Ukrajini; poudarja, da je Srbija ena zelo redkih evropskih držav, ki se niso uskladile s sankcijami EU proti Rusiji; poziva ustrezne organe, naj pokažejo nedvoumno zavezanost mednarodnemu pravu in vrednotam EU ter se uskladijo z omejevalnimi ukrepi EU proti Rusiji; ponavlja svoje stališče, da bodo lahko pristopna pogajanja s Srbijo napredovala le, če se bo država uskladila s sankcijami EU proti Rusiji in znatno napredovala pri reformah, povezanih z EU; poziva Srbijo, naj s preprečevanjem izogibanja ali poskusov izogibanja zagotovi učinkovito izvajanje sankcij, ki jih je EU sprejela proti Rusiji in Belorusiji;

obžaluje, da je Komisija leta 2022 ugotovila nazadovanje pri enem od pogajalskih poglavij, in sicer pri poglavju 31 o zunanji, varnostni in obrambni politiki; poudarja, da mora Srbija kot država kandidatka spoštovati načela in politike EU ter da se mora končati vsako usklajevanje z vojnohujskaškim avtokratskim režimom;

je seznanjen, da se je Srbija uskladila z EU in glasovala za ustrezne resolucije generalne skupščine OZN ter izključitev Rusije iz Sveta za človekove pravice; pozdravlja podporo Srbije ozemeljski celovitosti in suverenosti Ukrajine; vendar obžaluje, da se Srbija dosledno ni uskladila z omejevalnimi ukrepi EU in z večino izjav, ki jih je v imenu Evropske unije visoki predstavnik podal proti Rusiji, ki je napadla Ukrajino; pozdravlja, da se je Srbija uskladila z omejevalnimi ukrepi EU proti Belorusiji zaradi njene vloge pri ruski invaziji na Ukrajino in z ukrepi proti nekdanjemu ukrajinskemu vodstvu, pozdravlja pa tudi pomoč Srbije na področju energetike in pri prizadevanjih za obnovo ter njene ukrepe za zagotovitev humanitarne pomoči Ukrajini; vendar obžaluje, da se srbska vlada pogosto odloči, da javno ne napove svojih odločitev o uskladitvi s temi ukrepi;

obžaluje nadaljnje tesne odnose in partnerstvo Srbije z Rusijo, ki sprožajo vprašanja o strateški usmeritvi Srbije ter ovirajo gospodarski in politični razvoj; je zaskrbljen, ker ruski uradniki močno vplivajo na nekatere odločitve srbskih javnih ustanov; obsoja kampanjo državnih uradnikov in vplivnih medijev, s katero se poskuša spodkopati proces vključevanja v EU;

globoko obžaluje, da so nekateri glavni elementi srbske zunanje politike v nasprotju s stališči EU, vključno s podpisom načrta o posvetovanju med ministrstvom za zunanje zadeve Srbije in ministrstvom za zunanje zadeve Rusije za obdobje 2023–2024 ter srečanji z visokimi ruskimi uradniki, ki so na seznamu sankcij EU; je zaskrbljen, ker je bil za direktorja varnostno obveščevalne agencije (BIA) imenovan Aleksandar Vulin, ki je znan po svoji protievropski in prokremeljski retoriki in je v preteklosti ruskim oblastem posredoval informacije o srečanjih ruske opozicije v izgnanstvu, tudi o Vladimirju Kara-Murzi, ki ga je rusko sodišče pozneje obsodilo na 25 let zapora; izraža zaskrbljenost zaradi obtožb o prisluškovanju srbskih oblasti pripadnikom ruske opozicije v Beogradu;

poudarja, da bi vsako sodelovanje, ki bi prispevalo k avtoritarnim in protidemokratičnim praksam v Rusiji ali v Srbiji, škodilo prihodnosti odnosov med EU in Srbijo, ter poudarja, da sta medsebojno zaupanje med Srbijo in EU ter pristna zavezanost Srbije vključevanju v EU bistvenega pomena v kontekstu sedanje ruske agresije proti Ukrajini; znova poziva srbske oblasti, naj povečajo preglednost glede vloge in dejavnosti tako imenovanega rusko-srbskega humanitarnega centra v Nišu ter tako končajo vsako sodelovanje z Rusijo, še zlasti na vojaškem področju;

obžaluje, da Srbija sodeluje z avtoritarnim režimom v Iranu in gosti njegove visoke predstavnike v Beogradu, medtem ko iranski režim brutalno zatira množične proteste svojih državljanov; poziva Srbijo, naj se verodostojno distancira od protidemokratičnih režimov;

10.

opozarja, da proces pristopa k EU temelji predvsem na pristni pripravljenosti države kandidatke, da spoštuje vrednote in načela EU; je zaskrbljen zaradi nedavnega trenda zmanjševanja podpore javnosti v Srbiji za članstvo v EU, ki je padla na najnižjo raven doslej, in zaradi rastoče podpore ruskemu režimu, ki je rezultat dolgih let političnega diskurza, usmerjenega proti EU in naklonjenega Rusiji, ki ga razširjajo mediji pod nadzorom vlade in vladni uradniki, ter velikega neuspeha uradnikov, da bi se soočili in sprijaznili s preteklostjo Srbije; obsoja napade politikov in javnih funkcionarjev na EU in nekatere države članice, zlasti Francijo in Nemčijo; ugotavlja, da je to padanje podpore neposredno povezano s povečano prisotnostjo drugih mednarodnih akterjev; poziva srbske oblasti, naj spodbujajo odprto razpravo o pristopu k Evropski uniji, ki temelji na dejstvih; obžaluje, da so najvišji srbski uradniki pozive EU, naj Srbija spoštuje svoje zaveze kot država kandidatka, prikazali kot izsiljevanje; poziva srbske uradnike in uradnike EU, naj dajo prednost dejavnemu obveščanju o koristih članstva v EU;

11.

je zaskrbljen, ker je v Srbiji podpora javnosti za članstvo v EU občutno nižja kot v preostanku regije, kar kažejo tudi zadnje javnomnenjske raziskave, po katerih utegne večina državljanov Srbije nasprotovati pridružitvi Evropski uniji; obžaluje, da številne medijske hiše poročajo močno pristransko proti EU in so naklonjene Rusiji; ostaja zaskrbljen, ker javno financirane medijske hiše prispevajo k širjenju protievropskega diskurza v Srbiji, pogosto z navajanjem izjav nosilcev javnih funkcij;

12.

opozarja, da je EU glavna politična in gospodarska partnerica Srbije ter daleč največja donatorka zanjo; poziva EU, naj ponovno preuči obseg finančne pomoči, ki jo EU zagotavlja Srbiji, če bo ta še naprej podpirala protidemokratične režime ter se ne bo uskladila z omejevalnimi ukrepi in SZVP EU; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo vsi odhodki EU povsem v skladu s strateškimi cilji in interesi EU;

13.

poziva srbsko vlado, Komisijo, države članice EU in delegacijo EU v Srbiji, naj si prizadevajo za dejavnejšo in učinkovitejšo strategijo obveščanja, da bi med srbskim prebivalstvom, tudi zunaj večjih mest, promovirale vlogo in koristi pridružitve k EU ter projekte in reforme, ki jih financira EU, ter naj sprejmejo ukrepe za boj proti dezinformacijam o EU; poziva srbske politične voditelje, naj jasno in nedvoumno obveščajo o evropski poti Srbije in njenih tesnih odnosih z EU; poziva narodno skupščino, naj podpre evropsko prihodnost Srbije; ponovno poudarja, da je Evropski parlament pripravljen sodelovati v komunikacijskih dejavnostih skupaj s srbskimi poslanci, da bi zbližali EU in Srbijo;

14.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se ocena splošnega položaja v 33 pogajalskih poglavjih ni izboljšala od objave poročila Komisije o Srbiji za leto 2020 in da Komisija v letu 2022 v nobenem poglavju ni zaznala „dobrega napredka“;

Demokracija in pravna država

15.

pozdravlja ukrepe, ki jih je Srbija sprejela za uskladitev s seznamom EU, na katerem so tretje države, katerih državljani potrebujejo vizume za vstop v EU, ter poziva k takojšnjemu nadaljnjemu usklajevanju, zlasti s tistimi tretjimi državami, ki predstavljajo tveganje za EU z vidika nedovoljenih migracij ali varnosti; opozarja, da je takšna uskladitev ključnega pomena za splošne odnose med EU in Srbijo, tudi glede upravljanja migracij in vzdržnosti brezvizumskega režima; ugotavlja, da je Srbija od jeseni 2022 ukinila brezvizumske režime s šestimi državami, med katerimi so tudi tiste, ki so bile opredeljene kot prednostne (Indija, Tunizija, Burundi in Kuba), zaradi česar se je zmanjšalo število državljanov iz teh držav, ki nezakonito vstopijo v države članice EU in zaprosijo za azil; poziva Srbijo, naj še naprej prispeva k upravljanju mešanih migracijskih tokov v EU z učinkovitim sodelovanjem s sosednjimi državami, tudi Kosovom, in državami članicami EU, pri tem pa v celoti spoštuje človekove pravice in mednarodne standarde;

16.

pozdravlja dobro sodelovanje Srbije z EU pri obvladovanju nezakonitih migracij, vključno z nadaljnjim dobrim sodelovanjem z agencijo Frontex in začetkom pogajanj o sklenitvi širšega sporazuma;

17.

pozdravlja, da Srbija zmeraj dejavno sodeluje pri misijah in operacijah EU v okviru SVOP ter pomembno prispeva k njim;

18.

ugotavlja, da so bile po referendumu januarja 2022 sprejete spremembe srbske ustave, katerih cilj je okrepiti neodvisnost sodstva ter povečati preglednost in učinkovitost srbskih institucij pravne države; pozdravlja, da je srbska narodna skupščina 9. februarja 2023 sprejela nove zakone na področju pravosodja; poudarja, da bi se moral proces reform nadaljevati s sprejetjem ustrezne izvedbene zakonodaje v skladu z evropskimi najboljšimi praksami, ob doslednem izvajanju priporočil Beneške komisije in upoštevanju ustavnih rokov; ugotavlja, da je treba prebivalstvo tesno vključiti v proces reform, da bi povečali njegovo demokratično legitimnost; izraža zaskrbljenost zaradi zadeve Elektroprivreda Srbije, v kateri so odstranili tožilce, ko so začeli preučevati primer korupcije;

19.

ugotavlja, da po mnenju več organizacij civilne družbe in neodvisnih pravnih strokovnjakov zakonodaja o sodstvu še vedno daje možnost izvršilni veji oblasti, da neustrezno vpliva na delo sodstva, nacionalna konvencija o EU pa zatrjuje, da stališča civilne družbe morda niso bila dovolj upoštevana; poziva srbske javne institucije, naj kot prednostno nalogo okrepijo zaščitne ukrepe za neodvisnost in učinkovitost sodstva; poziva, naj se država pri nizu pravosodnih zakonov popolnoma uskladi z mnenji Beneške komisije in poskrbi za izvajanje rešitev, ki bodo odpravile vse neupravičene vplive na sodstvo; opozarja srbske oblasti, da bo potreben znaten in konkreten napredek, ki se bo meril glede na rezultate in dejansko izvajanje reform na področjih pravne države, sodne prakse, spoštovanja temeljnih pravic in dela državnega tožilstva;

20.

pozdravlja, da so bili pred volitvami aprila 2022 sprejeti ukrepi za izboljšanje pogojev za izvedbo volitev, in sicer zaradi medstrankarskega dialoga, ki ga je spodbujal Evropski parlament; z obžalovanjem ugotavlja, da je istočasno potekal dialog o pogojih za izvedbo volitev „brez zunanje mediacije“, ki bi lahko ogrozil medstrankarski dialog, katerega spodbuja Evropski parlament;

21.

pozdravlja pripravljenost vseh konstruktivnih sil, zlasti opozicije, da sodelujejo pri delu narodne skupščine, in pripravljenost narodne skupščine, da se dialog nadaljuje; podpira vzpostavitev parlamentarnega dialoga v Srbiji, ki ga spodbuja tudi Evropski parlament; poudarja, da je cilj dialoga izboljšati delo srbske narodne skupščine in da so vse stranke povabljene, da prispevajo k temu cilju;

22.

opozarja na pomen spoštovanja poslovnika v narodni skupščini, tudi kar zadeva pravočasno organizacijo parlamentarnih razprav in ohranjanje reda med poglavitnimi političnimi razpravami, vključno z izredno sejo parlamenta o Kosovu; obžaluje, da se med parlamentarnimi razpravami, tudi s strani vladnih uradnikov, še naprej uporablja podžigajoči jezik, uperjen zoper politične nasprotnike, civilno družbo, medije in predstavnike drugih institucij; znova poziva novo narodno skupščino, naj te prakse ne dopušča in naj učinkovito izvršuje kodeks ravnanja; ponovno poudarja, da je pomembno upoštevati postopke skupščine in ohranjati ugled najvišjega predstavniškega doma; poziva predsednika narodne skupščine, naj spoštuje postopke skupščine;

23.

je seznanjen z ugotovitvami v končnem poročilu misije za opazovanje volitev Urada za demokratične institucije in človekove pravice pri Organizaciji za varnost in sodelovanje, da so bile na parlamentarnih volitvah 3. aprila 2022 predstavljene različne politične možnosti, vendar so bili zaradi številnih pomanjkljivosti konkurenčni pogoji neenaki, kar je dajalo prednost poslancem na položaju; obžaluje, da so se skozi vso volilno kampanjo nadaljevale dolgotrajne težave z neuravnoteženim poročanjem medijev, s katerim se vrši pritisk na volivce, vključno z upravičenci do socialnih prejemkov in subvencij, in z zlorabo javnih funkcij; obžaluje resne obtožbe o manipulacijah z volilnim imenikom, na kar ni bilo ustreznega institucionalnega odziva; izraža politično zaskrbljenost, ker je bilo za ugotavljanje končnih rezultatov predčasnih parlamentarnih volitev potrebnih 93 dni; poziva srbske oblasti, naj zagotovijo, da bo ugotavljanje volilnih izidov v prihodnje učinkovito in pregledno;

24.

pozdravlja spremembe pravnega okvira za financiranje volilnih kampanj, ki so skladne s prejšnjimi priporočili Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, ter poziva srbske oblasti, naj ob posvetovanju s strokovnimi organizacijami civilne družbe in precej pred naslednjimi volitvami v celoti obravnavajo neizvedena priporočila, zlasti o dostopu konkurenčnih kandidatov do medijev, večji preglednosti financiranja kampanj in odgovornosti zanj, ter ukrepe za odpravo pritiska na volivce in zlorab upravnih virov, da se preprečijo nepravilnosti in morebitne goljufije ter zagotovi demokratično delovanje države;

25.

pozdravlja sodelovanje vseh ustreznih političnih akterjev na predčasnih parlamentarnih volitvah, s čimer je parlament bolj pluralističen; vendar obžaluje zamude pri dokončni pripravi volilnih rezultatov ter oblikovanju novega parlamenta in vlade, zaradi česar je prav tako prišlo do zamude pri sprejemanju pomembnih odločitev, tudi o reformah v zvezi z EU;

26.

pozdravlja pošteno razdelitev funkcij podpredsednikov in predsednikov odborov v novi skupščini, ki odraža njeno sestavo; obžaluje pa, da so se v delo parlamenta vrnile nezaželene prakse, vključno z odsotnostjo sej, na katerih se postavljajo vprašanja vladi, pomanjkanjem razprav o poročilih neodvisnih institucij in pogostejšo uporabo nujnih postopkov, in da se tako izničuje napredek, dosežen z reformo parlamenta v zadnjih letih; izraža zaskrbljenost, ker je ozračje v parlamentu občasno napeto in ker je nekajkrat prišlo do obstrukcije dela nekaterih parlamentarnih odborov; poziva k enaki obravnavi opozicijskih poslancev, doslednemu in učinkovitemu izvajanju parlamentarnega kodeksa ravnanja in nepristranskemu sankcioniranju kršitev parlamentarne integritete;

27.

ponovno poziva narodno skupščino, naj preneha uporabljati žaljiv podžigajoč jezik in se bori proti sovražnemu govoru in seksizmu do žensk med parlamentarno razpravo; poziva vodstvo parlamenta Srbije, tudi žensko parlamentarno mrežo v skupščini, naj v zvezi s tem deluje proaktivno;

28.

pozdravlja imenovanje nove srbske delegacije v stabilizacijsko-pridružitvenem parlamentarnem odboru EU-Srbija; spodbuja srbske poslance in poslance Evropskega parlamenta, naj še naprej konstruktivno sodelujejo;

29.

ugotavlja, da so bili v zadnjih desetih letih v srbskem parlamentu vsi sklici razen enega razpuščeni predčasno in da morebitne dodatne predčasne volitve ne bi prispevale k politični stabilnosti; poudarja, da zaporedne predčasne volitve, nenehne kampanje in dolge zamude pri oblikovanju vlad ne prispevajo k učinkovitemu demokratičnemu upravljanju države, temveč slabijo parlament, povzročajo pa tudi izostajanje parlamentarnega zakonodajnega nadzora in legitimnosti;

30.

je seznanjen z določenim napredkom v boju proti korupciji; ponovno poziva Srbijo, naj doseže prepričljive rezultate v zadevah, ki so pritegnile velik interes javnosti, vključno s primeri Krušik, Jovanjica in Belivuk; je zaskrbljen, ker je bil v teh zadevah od lanskoletnega poročila dosežen le majhen napredek, pa tudi zaradi obtožb, da je Darko Šarić vodil mednarodno hudodelsko združbo iz zapora v Srbiji; poudarja, da bo treba za oprijemljive rezultate pokazati več prizadevanj in politične volje, zlasti kar zadeva huda kazniva dejanja in organizirani kriminal, pa tudi prepričljive uspehe pri učinkovitih preiskavah, pregonu in pravnomočnih obsodbah, vključno z zamrznitvijo in zaplembo sredstev, pridobljenih s kaznivimi dejanji;

31.

ponovno poziva k zagotovitvi pravnega varstva v zvezi z nezakonitim rušenjem zasebne lastnine v soseski Savamala v Beogradu; je seznanjen, da je obsojeni policist prevzel celotno odgovornost za vso zadevo; poziva oblasti, naj nemudoma v celoti preiščejo zadevo in kazensko preganjajo vse odgovorne osebe; obžaluje dejstvo, da visoki srbski vladni uradniki kljub resnosti kršitev pravne države v javnosti še naprej banalizirajo in zasmehujejo primer srbske soseske Savamala;

32.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bil novi ombudsman ponovno izvoljen šele po izteku njegovega petletnega mandata; obžaluje, da srbska vlada ni zapolnila prostih delovnih mest v svetu za boj proti korupciji; poziva Srbijo, naj izvaja priporočila iz petega kroga ocenjevanja skupine GRECO o preprečevanju korupcije in spodbujanju integritete v osrednji vladi in organih kazenskega pregona ter zlasti o sprejetju javne strategije za preprečevanje korupcije;

33.

poudarja, da instrument IPA III predvideva modulacijo ali celo začasno prekinitev izplačevanja sredstev, če pride do znatnega nazadovanja ali stalnega pomanjkanja napredka na področju temeljnih zadev, vključno z bojem proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter svobodo medijev; v zvezi s tem poziva EU in države Zahodnega Balkana, naj vzpostavijo okvir za plodno sodelovanje med Evropskim javnim tožilstvom in ustreznimi organi iz držav Zahodnega Balkana, da bo lahko Evropsko javno tožilstvo učinkovito izvajalo svoje pristojnosti v zvezi s sredstvi IPA III v državah Zahodnega Balkana; znova poziva Komisijo, naj izvaja priporočila iz posebnega poročila Evropskega računskega sodišča 01/2022, zlasti z oblikovanjem smernic o uporabi določb IPA III o modulaciji/pogojenosti;

34.

poziva oblasti, naj v skladu z izjavo iz Tirane z dne 6. decembra 2022 spoštujejo osrednje evropske vrednote in načela, zagotavljajo primat demokracije, temeljnih pravic, vrednot in pravne države, vključno z delovanjem demokratičnih institucij in ločitvijo oblasti;

35.

je seznanjen, da je bil sprejet program za reformo sistema lokalne uprave za obdobje 2021–2025, katerega cilj je odpraviti pomanjkljivosti v delovanju lokalnih organov, in poudarja, da je izvajanje ključnega pomena; obžaluje, da lokalni organi ostajajo šibki; obžaluje, da zakon o finančnih sredstvih za Vojvodino še vedno ni bil sprejet, čeprav je predviden v ustavi;

Temeljne svoboščine in človekove pravice

36.

poudarja, da je spoštovanje človekovih pravic bistven element demokracije in napredka na evropski poti; ugotavlja, da je treba sicer ustrezen zakonodajni in institucionalni okvir Srbije za spoštovanje temeljnih pravic prenesti v prakso; poziva srbske oblasti, naj si bolj prizadevajo za varstvo in spodbujanje človekovih pravic, zlasti v zvezi s posebnimi ranljivimi skupinami, tudi s krepitvijo institucij za človekove pravice ter s preiskovanjem in pregonom storilcev kršitev človekovih pravic; spodbuja Srbijo, naj goji okolje, v katerem bodo evropske vrednote in pristopi lahko uspevali in postali stalnica v širši srbski družbi ter v katerem bo laže uresničiti evropske težnje državljanov;

37.

najostreje obsoja dejanja množičnega streljanja v Srbiji maja 2023, žaluje in izraža solidarnost z družinami žrtev in srbskim ljudstvom, poziva k temeljiti preiskavi vseh pobojev in k popolni izvršitvi pravice;

38.

izreka pohvalo vladi za konstruktiven postopek javnega posvetovanja s civilno družbo in organizacijami za človekove pravice o umiku osnutka zakona o notranjih zadevah decembra 2022, po burnem odzivu javnosti; ugotavlja, da je vlada že drugič želela uvesti zelo sporne določbe, vključno z legalizacijo uporabe biometričnih kamer za prepoznavanje obraza, ki jih je kupila od Kitajske; poziva srbsko vlado, naj uvede moratorij na uporabo biometričnega nadzora na javnih mestih in množično obdelavo biometričnih podatkov državljanov, dokler ne bo o tem vprašanju prišlo do uskladitve na ravni EU;

39.

obžaluje nadaljnje nazadovanje na področju svobode izražanja, primere sovražnega govora in kampanj blatenja ter vse večje število strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti; ponovno poudarja, da so pritisk, ustrahovanje, nadlegovanje, sovražni govor in napadi na aktiviste, novinarje in medijske hiše nesprejemljivi; poziva oblasti, naj raziščejo in kazensko preganjajo vsa taka kazniva dejanja, tudi zoper preiskovalno hišo KRIK in dnevnik Danas, ter naj ustvarijo okolje, kjer bo lahko svoboda izražanja dejansko cvetela;

40.

je seznanjen, da storilci kaznivih dejanj v primerih umora Slavka Ćuruvije, napada na Milana Jovanovića ter na televizijsko ekipo in novinarje, ki poročajo o okoljskih vprašanjih, ter napadov na lokalne medije ostajajo nekaznovani; je zaskrbljen zaradi poročil o zlorabi javnega denarja za pridobitev lastništva nad medijskimi hišami in njihovi domnevni uporabi kot orodje za zajemanje medijev v Srbiji;

41.

ponovno poudarja, da sta svoboda izražanja in neodvisnost medijev še vedno resna težava, ki jo je treba obravnavati prednostno; v zvezi s tem je zaskrbljen zaradi neravnovesja pri poročanju o članih vlade in opozicije na nacionalnih televizijskih postajah zunaj obdobja volilne kampanje; poziva Srbijo, naj izboljša in zaščiti medijsko strokovnost, raznolikost in pluralizem ter spodbuja kakovostno preiskovalno novinarstvo in medijsko pismenost; poziva k večji preglednosti javnega financiranja medijev in njegove distribucije na podlagi zaslug; poziva, naj se takoj preneha javno financiranje medijev, ki ustvarjajo dezinformacije;

42.

obžaluje, da vladajoča večina zlorablja medije za pridobitev nepoštene politične prednosti, napad na politične nasprotnike in širjenje dezinformacij; poziva k večji preglednosti lastništva medijev in njihovega financiranja, vključno z dajanjem informacij o tem na voljo javnosti, ter k vzpostavitvi okolja, ki bo neodvisnim in raziskovalnim medijem omogočalo dostop do financiranja in varno delovanje;

43.

obsoja odprtje pisarne RT (nekoč Russia Today) v Beogradu ter začetek delovanja spletnega informativnega portala v srbščini poleg že razpoložljivega mednarodnega programa v angleščini; poziva srbske oblasti, naj se borijo proti hibridnim grožnjam ter se v celoti uskladijo s sklepom Sveta o prekinitvi radiodifuzijskih dejavnosti medijskih hiš Sputnik in RT; poziva k opustitvi proruskega poročanja v vseh medijih v duhu zavzetosti Srbije za pristop k EU;

44.

je zelo zaskrbljen zaradi širjenja dezinformacij o ruski vojni agresiji proti Ukrajini; poziva srbske oblasti, naj se dejavno uprejo dezinformacijam in ne prispevajo k njihovemu širjenju ter se borijo proti najbolj razširjenim lažnim novicam; je zelo zaskrbljen, da so države pristopnice k EU na Zahodnem Balkanu še posebej prizadete zaradi napadov v obliki tujega vmešavanja in dezinformacijskih kampanj iz Rusije in Kitajske; je zaskrbljen, ker Madžarska in Srbija pomagata Kitajski in Rusiji pri uresničevanju njunih geopolitičnih ciljev; poziva Srbijo, naj se bori proti dezinformacijam, manipulativnemu diskurzu zoper EU in kampanjam dezinformiranja, ki jih sponzorira država in katerih cilj je spremeniti politično izbiro; poziva EU, naj tesneje sodeluje s Srbijo, da bi okrepili demokratično odpornost in se zoperstavili hibridnim grožnjam, tudi na področjih kibernetske varnosti, zaščite kritične infrastrukture ter prehranske in energetske varnosti;

45.

ugotavlja, da so nekatere medijske hiše, zlasti zasebne radiotelevizijske hiše, ki so blizu vladi, glavni vir nasprotovanja EU in proruskega diskurza v Srbiji in prispevajo k zmanjševanju javne podpore za pristop Srbije k Uniji; poudarja, da lahko toleranten odnos Srbije do zlonamernih zunanjih vplivov resno ogrozi njene možnosti za pristop k EU; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD), naj še naprej vodi in krepi svoje sodelovanje pri obravnavanju groženj tujega vmešavanja in manipulacije z informacijami ter naj dodatno poveča svoja prizadevanja za krepitev odpornosti regije, tako da spodbuja medijsko strokovnost in medijsko pismenost, kar bi prispevalo tudi k učinkovitejšemu strateškemu komuniciranju o odnosih med EU in Zahodnim Balkanom na splošno ter zlasti o širitvenem procesu; poziva srbske oblasti, naj se pridružijo tem prizadevanjem pod vodstvom EU;

46.

je močno zaskrbljen, ker naj bi skupina Wagner v Srbiji skušala izvajati kampanje novačenja; ugotavlja, da srbski kazenski zakonik državljanom prepoveduje udeležbo v tujih vojnah; ugotavlja, da so srbske oblasti te poskuse obsodile, in jih poziva, naj spremljajo dogodke in preprečijo, da bi se srbski državljani pridružili skupini Wagner in sodelovali pri ruski vojaški agresiji proti Ukrajini;

47.

poziva oblasti, naj obravnavajo pomanjkanje političnega pluralizma v javni radioteleviziji in celotnem medijskem spektru; obžaluje, da je bilo mogoče pluralizem opaziti le med volilno kampanjo; je zaskrbljen zaradi zamude pri izvajanju medijske strategije in s tem povezanega akcijskega plana; spodbuja njuno hitro izvajanje; poziva vlado, naj poveča preglednost pri medijskem lastništvu in financiranju ter zagotovi neodvisnost regulativnega organa za elektronske medije; opozarja, da bi bilo treba nad lastništvom medijev izvajati javni nadzor, in poziva k neodvisni preiskavi financiranja medijev;

48.

poudarja, kako pomembno je izboljšati delovanje in neodvisnost regulativnega organa za elektronske medije v skladu z medstrankarskim dialogom; poziva srbsko narodno skupščino, naj zagotovi, da bodo neodvisni regulativni organi pooblaščeni za učinkovito izvajanje nadzorne vloge s podpiranjem in spremljanjem izvajanja ugotovitev in priporočil neodvisnih regulativnih organov;

49.

ugotavlja, da je ta organ podelil štiri nacionalne frekvence kanalom, ki so v preteklosti kršili novinarske standarde, tudi tako, da so uporabljali sovražni govor in zavajali javnost, kar zlasti velja za Happy TV, niso spoštovali opozoril regulativnega organa za elektronske medije ter so širili dezinformacije in podpirali rusko utemeljevanje vojne v Ukrajini; je seznanjen z novim javnim natečajem za podelitev nacionalnih televizijskih frekvenc in licenc in poziva, naj se peta licenca podeli po preglednem in nepristranskem postopku brez nepotrebnega odlašanja in v skladu z mednarodnimi standardi medijske svobode;

50.

ponovno izraža zaskrbljenost zaradi prevladujočega položaja Telekoma Srbija, ki je v večinski lasti države, in obtožb, da ga vladajoča stranka uporablja za povečanje svojega vpliva na medijski trg v Srbiji; je zaskrbljen tudi zaradi enakih konkurenčnih pogojev na področju konkurenčnega medijskega trga; v zvezi s tem poudarja pomen napredka na področju politike konkurence EU; je zaskrbljen zaradi vsakršnega državnega financiranja Telekoma Srbija, ki bi podjetju zagotavljalo nepošteno konkurenčno prednost in prispevalo k poslabšanju položaja neodvisnih medijev v Srbiji; poziva Komisijo, naj preuči posojilo Evropske investicijske banke v višini 70 milijonov EUR Telekomu Srbija zaradi domnevne zlorabe njegovega prevladujočega položaja na trgu;

51.

poziva Srbijo, naj zagotovi popolno finančno in operativno neodvisnost regulatorjev na področju elektronskih komunikacij in poštnih storitev (RATEL) ter elektronskih medijev (REM), da bi povečala njihove zmogljivosti za proaktivno delo; poziva Srbijo, naj se uskladi z Evropskim zakonikom o elektronskih komunikacijah ter zagotovi konkurenčnost in dostop udeležencev na trgu do elektronske komunikacijske infrastrukture;

52.

poudarja pomen okvira, ki organizacijam civilne družbe omogoča svobodno delovanje ter vključujoče in plodno sodelovanje pri oblikovanju politik; želi pohvaliti delo nacionalne konvencije kot učinkovitega instrumenta pri tem; pozdravlja sprejetje nacionalne strategije za ugodnejše okolje, ki omogoča razvoj civilne družbe, in spremljajočega akcijskega načrta za izvajanje strategije za vzpostavitev ugodnega okolja za razvoj civilne družbe ter poziva k njenemu takojšnjemu izvajanju;

53.

pozdravlja živahno in pluralistično civilno družbo Srbije; izreka pohvalo vladi za sprejetje smernic o vključevanju organizacij civilne družbe v postopke odločanja; poziva srbsko vlado, naj poveča sodelovanje med javnimi organi in civilno družbo ter slednjo že v zgodnji fazi dejansko vključi v pregleden zakonodajni postopek;

54.

ostro obsoja kampanje blatenja in napade na organizacije civilne družbe, ki so prikazane kot izdajalke in sovražnice države; poleg tega obžaluje verbalne napade in kampanje blatenja političnih nasprotnikov; ponovno poziva srbsko upravo za preprečevanje pranja denarja pri srbskem ministrstvu za finance, naj dodobra pojasni te preiskave in razreši situacijo, v kateri so se znašle te organizacije civilne družbe in medijske hiše;

55.

je zaskrbljen zaradi neutemeljenih napadov v zvezi s potekajočimi pogajanji o tej resoluciji;

56.

pozdravlja močnejšo zastopanost narodnih manjšin v novem parlamentu; poziva vse novoizvoljene poslance, naj zagotovijo varstvo pravic narodnih manjšin in izvajanje ustrezne zakonodaje v praksi; pozdravlja, da so bili za ministre imenovani pripadniki narodnih manjšin in da so novembra 2022 potekale redne volitve v svete narodnih manjšin;

57.

znova poudarja, kako zaskrbljen je zaradi nasilja skupin skrajnežev, in spodbuja srbske oblasti, naj si bolj prizadevajo za nediskriminatorno obravnavo etničnih, verskih in spolnih manjšin ter drugih ranljivih skupin ter zagotovijo hitro preiskavo kaznivih dejanj iz sovraštva in primerov diskriminacije žensk, etničnih manjšin, skupnosti LGBTIQ, beguncev, razseljenih oseb in invalidov ter obsodbe zanje;

58.

poziva srbsko vlado, naj spoštuje pravice narodnih manjšin, pri čemer naj v celoti upošteva načela in zakonodajo EU, jim zagotovi, da bodo lahko ustrezno uporabljale svoje jezike ter zadovolji njihove izobraževalne potrebe; ugotavlja, da je za dejavno izvajanje protidiskriminacijske zakonodaje treba storiti več;

59.

poziva Srbijo, naj zagotovi spoštovanje pravic narodnih manjšin, vključno z dostopom do izobraževanja, informacij in verskih obredov v manjšinskih jezikih, ter ustrezno zastopanost v javni upravi v skladu z ustreznimi evropskimi standardi; poziva Srbijo, naj zaščiti in spodbuja kulturno dediščino in običaje svojih narodnih manjšin ter zlasti ustvari pozitivno ozračje za izobraževanje v manjšinskih jezikih, in obžaluje kršitve pravic manjšin na tem področju; pozdravlja, da se nadaljuje izvajanje zakona o vračilu judovskega premoženja brez dedičev ter vračilu premoženja cerkvam in verskim skupnostim;

60.

ponovno poziva k neodvisni in temeljiti preiskavi obtožb o zlorabi zakona o prebivališču in „pasivizaciji“ naslovov državljanov albanske narodnosti v srednji in južni Srbiji ter poziva srbske oblasti, naj prenehajo z vsemi diskriminatornimi praksami in ciljanjem;

61.

poziva srbsko vlado, naj bo bolj zavezana varstvu in spodbujanju kulturne dediščine; je zaskrbljen zaradi neprimernih in netrajnostnih razvojnih projektov, ki vplivajo na zaščiteno področje trdnjave v Beogradu, ki je že vključena na seznam najbolj ogroženih območij kulturne dediščine Europa Nostra, in poziva vlado, naj jo čim prej in dodobra zaščiti;

62.

pozdravlja sprejetje nacionalne strategije za enakost spolov in strategije za preprečevanje diskriminacije in zaščito pred njo, vendar ugotavlja, da bi bilo treba še naprej obravnavati diskriminacijo in nasilje na podlagi spola, vključno z verbalnim nasiljem v narodni skupščini; poziva vlado, naj sprejme zapoznel akcijski načrt in financiranje za strategijo glede nasilja nad ženskami in nasilja v družini; poziva Srbijo, naj člane vladnega organa za enakost spolov imenuje na podlagi verodostojnih izkušenj;

63.

poziva k celovitejšemu odzivu na vse oblike nasilja nad ženskami, ki jih zajema Istanbulska konvencija;

64.

pozdravlja organizacijo prve evropske parade ponosa v jugovzhodni Evropi, ki je potekala v Beogradu; obžaluje pa protislovno in nejasno komuniciranje srbskih oblasti, tudi prvotno prepoved pohoda; obsoja, da so nekateri člani vlade in nekateri mediji, ki poročajo v prid vladi, blatili organizatorje in udeležence parade; obžaluje vse verbalne napade in grožnje organizatorjem in udeležencem parade v tednih pred njo; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so preiskovanje, pregon in kaznovanje sovražnega govora, groženj in napadov na pripadnike skupnosti LGBTIQ pogosto nezadostni, in poziva k povečanju ukrepov za boj proti kaznivim dejanjem iz sovraštva proti osebam LGBTIQ; poziva k predložitvi osnutka zakona o istospolnih zvezah parlamentu;

65.

ponovno poziva k povečanju prizadevanj za zagotovitev enakih možnosti pripadnikom manjšin in boljšega varstva pravic oseb LGBTIQ; poziva vlado, naj podpre parado ponosa v Beogradu leta 2023 in zagotovi njeno nemoteno načrtovanje in organizacijo ter varnost in dobrobit udeležencev vseh prihodnjih dogodkov ponosa v Beogradu;

66.

ugotavlja, da si mora Srbija še naprej prizadevati za odpravo trgovine z ljudmi; poziva vlado, naj sprejme nacionalni akcijski načrt za obdobje 2021–2022 za izvajanje strategije za preprečevanje in zatiranje trgovine z ljudmi; ponovno poudarja, da mora Srbija izboljšati usklajenost z delovno zakonodajo EU, tudi zaradi domnevnega prisilnega dela ter kršitev človekovih pravic in trgovine z ljudmi v kitajski tovarni Linglong;

67.

pozdravlja sprejetje novega splošnega protokola za zaščito otrok pred zlorabo in zanemarjanjem; spodbuja Srbijo, naj izboljša položaj vseh otrok, zlasti tistih iz ranljivih skupin in invalidov; poziva k sprejetju nacionalnega akcijskega načrta za otrokove pravice, saj je prejšnji prenehal veljati leta 2015, in k spremembi družinskega prava, da bi izrecno prepovedali telesno kaznovanje otrok v družini in poroke otrok;

68.

je zaskrbljen zaradi kršitev otrokovih pravic v velikih ustanovah za invalidne otroke, čeprav je v institucionalni oskrbi sorazmerno malo otrok; obsoja, da se invalidke v nastanitvenih ustanovah še naprej soočajo s posebnimi oblikami nasilja; pozdravlja, da je Srbija januarja 2022 sprejela strategijo za deinstitucionalizacijo, in poziva k njenemu hitremu izvajanju in dokončanju;

69.

pozdravlja, da je Srbija sprejela zakon o začasnih oskrbovancih, s katerim je svojo zakonodajo dodatno uskladila s Konvencijo OZN o pravicah invalidov;

70.

pozdravlja sprejetje novih strategij v boju proti diskriminaciji in za vključevanje Romov, pa tudi akcijskih načrtov na področju enakosti spolov in vključevanja Romov, ter poziva k njihovemu dejanskemu izvajanju; obžaluje instrumentalizacijo in kršenje državljanskih pravic ranljivih skupin, zlasti romske skupnosti, v predvolilnem obdobju in med volitvami;

Sprava in dobri sosedski odnosi

71.

poudarja, da so dobri sosedski odnosi in regionalno sodelovanje še naprej bistveni sestavni deli širitvenega procesa; pozdravlja dejavnosti Srbije v regionalnih pobudah za sodelovanje in prizadevanja za izboljšanje dobrih sosedskih odnosov; izraža zaskrbljenost zaradi nevključujočih regionalnih pobud, kot je pobuda za odprti Balkan; poudarja pomen izvajanja dvostranskih sporazumov in reševanja odprtih dvostranskih vprašanj ter spodbuja Srbijo, naj si bolj prizadeva za spravo ter sprejme in izvaja ukrepe, ki bi dejavno prispevali k reševanju odprtih dvostranskih vprašanj; odločno obsoja splošno javno zavračanje mednarodnih sodb za vojne zločine in poudarja, da v državi kandidatki ni prostora za zanikanje genocida, vključno z genocidom v Srebrenici, ali za poveličevanje vojnih zločincev, ter poudarja, da takšne prakse niso v skladu z napredkom na evropski poti; obžaluje, da številne srbske politične stranke, tudi na ministrski ravni, še naprej podpirajo obsojene vojne zločince in jim namenjajo javni prostor, vključno z Veselinom Šljivančaninom, Dragoljubom Ojdanićem in Nikolo Šainovićem, ki so blizu vladajočim strankam v Srbiji;

72.

je zadovoljen, da se je Srbija udeležila otvoritvenega vrha Evropske politične skupnosti 6. oktobra 2022 v Pragi; obžaluje pa, da država ni zastopana na krimski platformi;

73.

poudarja pomen regionalnega sodelovanja na področju vojnih zločinov in pogrešanih oseb ter poziva Srbijo, naj obravnava vprašanje pogrešanih oseb in doseže prepričljive rezultate pri pregonu storilcev vojnih zločinov, vračanju ukradenih kulturnih bogastev in identifikaciji množičnih grobišč ter izvaja novo nacionalno strategijo za pregon vojnih zločinov; poziva srbske oblasti, naj dosežejo pravico za žrtve, tako da priznajo in spoštujejo sodbe sodišč o vojnih zločinih ter se borijo proti nekaznovanosti za zločine, storjene med vojno; pozdravlja izjavo o pogrešanih osebah, sprejeto 2. maja 2023 v okviru dialoga med Beogradom in Prištino, ter poziva k njenemu izvajanju; poziva k preglednosti in vključenosti pri poročanju o izvajanju; poziva k spoštovanju uveljavljenih praks in pravil mednarodnega prava, tudi pri poskusih, da bi srbskim sodiščem podelili splošno pristojnost za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije;

74.

ponovno izraža podporo pobudi za ustanovitev regionalne komisije za ugotavljanje dejstev o vojnih hudodelstvih in drugih hudih kršitvah človekovih pravic, zagrešenih v nekdanji Jugoslaviji (RECOM);

75.

poudarja, da mora Srbija spoštovati popolno celovitost in suverenost vseh sosednjih držav in ne sme vplivati na njihovo notranjo politiko; ostro obsoja, da se srbski visoki vladni uradniki vedno znova udeležujejo nezakonitih praznovanj dneva Republike Srbske v Bosni in Hercegovini, katerih namen je spodkopati državnost te države;

76.

poziva oblasti v Beogradu, naj sledijo pozitivnemu zgledu nekaterih sosednjih držav Srbije, ki so članice EU, in poudarja napredek, ki so ga te države dosegle, odkar so postale članice Unije, saj to lahko pripomore k tesnejšemu sodelovanju; pozdravlja nedavno izboljšanje dvostranskih odnosov med Srbijo in Hrvaško ter imenovanje ministra za človekove pravice in pravice manjšin ter socialni dialog, ki je pripadnik hrvaške manjšine;

77.

poziva k zgodovinski spravi ter odpravi diskriminacije in predsodkov iz komunistične preteklosti; ponovno poziva oblasti, naj obravnavajo zapuščino nekdanjih komunističnih tajnih služb, tako da objavijo njihove spise, zlasti spise nekdanje jugoslovanske tajne službe (UDBA) in kontraobveščevalne službe jugoslovanske ljudske armade (KOS); poziva, naj se ti arhivi na zahtevo vrnejo vladam držav naslednic;

78.

ponovno poudarja, da v celoti podpira posebnega predstavnika EU za dialog med Beogradom in Prištino Miroslava Lajčáka; poziva Srbijo in Kosovo, naj se temu dialogu pridružita v dobri veri in duhu pripravljenosti na kompromis, da bi brez nadaljnjega odlašanja dosegli celovit, pravno zavezujoč dogovor o normalizaciji njunih odnosov, ki bi temeljil na medsebojnem priznavanju in bil v skladu z mednarodnim pravom; poziva obe strani, naj doseldno, v dobri veri in pravočasno izvajajo vse ustrezne sporazume, vključno z ustanovitvijo združenja/skupnosti občin z večinoma srbskim prebivalstvom; meni, da bo dokončna in celovita rešitev okrepila sodelovanje, stabilnost in blaginjo v širši regiji;

79.

poziva obe strani, naj pokažeta vodilno vlogo in pripravljenost za sprejemanje potrebnih odločitev, ki bodo pripomogle k napredku v dialogu in spravi med družbama; poudarja, da je zaradi sedanjega geopolitičnega okolja še toliko bolj nujno za trenutek pozabiti na preteklost in začeti konstruktivna pogajanja;

80.

poudarja, da je normalizacija odnosov med Srbijo in Kosovom prednostna naloga in osnovni pogoj za pristop obeh držav k EU; potrjuje, da sta obe strani povečali prizadevanja, in spodbuja vladi Srbije in Kosova, naj se vzdržita vseh dejanj, ki bi lahko ogrozila zaupanje med stranema in konstruktivno nadaljevanje dialoga; opozarja, da je izogibanje sovražni retoriki in agresivnemu zunanjepolitičnemu pristopu do sosednjih držav pogoj za normalizacijo regionalnih odnosov;

81.

je seznanjen z nekaterimi pozitivnimi signali za zmanjšanje napetosti na obeh straneh; pozdravlja napredek v zvezi s sprejetjem predloga EU, ki je dobra podlaga za nadaljnjo normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom; poziva Srbijo, naj Kosovu ne onemogoča rednega članstva v mednarodnih organizacijah, ter poziva obe strani, naj sprejmeta predlog EU in si z vsemi močmi prizadevata, da bi končno dosegli trajno dolgoročno rešitev; v zvezi s tem globoko obžaluje, da je Srbija v Odboru ministrov Sveta Evrope glasovala proti odločitvi v zvezi s prošnjo Kosova za članstvo, kar je v nasprotju z Ohridskim sporazumom z dne 18. marca 2023, kot tudi bojkot lokalnih volitev v občinah na severu Kosova 23. aprila 2023, ki ga je organiziral Beograd, in ustrahovanje srbskih opozicijskih politikov v zvezi s tem; znova poziva, naj se z vključitvijo vseh delov družbe, žensk, večjo preglednostjo za javnost in smiselnim sodelovanjem civilne družbe izboljša kakovost dialoga;

82.

najostreje obsoja vsa dejanja, ki zmanjšujejo stabilnost ter ogrožajo proces sprave; je globoko zaskrbljen zaradi napetosti na severu Kosova ter nesprejemljivega streljanja na predvečer pravoslavnega božiča in več drugih nasilnih incidentov, katerih tarča so bili Srbi na Kosovu; obsoja samovoljno pridržanje kosovske srbske političarke Rade Trajković na mejnem prehodu Merdare decembra 2022; poziva, naj se opravijo pregledne in temeljite preiskave teh incidentov, storilci pa naj odgovarjajo za svoja dejanja; opozarja na skupno odgovornost za mir in pravno državo za vse prebivalce Kosova; je zaskrbljen zaradi vloge organiziranih kriminalnih združb, ki delujejo na severu Kosova, in njihovih domnevnih povezav z državnimi strukturami v Srbiji; poudarja, da nezmožnost učinkovitega zmanjšanja napetosti v odnosih med Srbijo in Kosovom povečuje tveganje destabilizacije v regiji; pozdravlja zavezanost Srbije procesu normalizacije;

83.

poziva pogajalske strani, naj ponovno vzpostavijo polno delovanje vseh institucij in omogočijo izvajanje dogovorov, doseženih v okviru dialoga; poziva srbske oblasti, naj vzpostavijo konstruktiven in spoštljiv dialog s kosovskimi sogovorniki;

84.

poziva srbske in kosovske oblasti, naj spodbujajo stike med ljudmi v lokalnih skupnostih, da bi okrepili dialog in spravo, tudi na nevladni ravni; v zvezi s tem izreka pohvalo kulturnim in mladinskim pobudam, kot je letni čezmejni umetniški festival Mirëdita, Dobar Dan, ki spodbujajo sodelovanje med umetniki in aktivisti Kosova in Srbije; pozdravlja stalno delo organizacij civilne družbe, ki povezujejo mlade, aktiviste, mlade politične voditelje in novinarje, kar bo utrlo pot dolgoročni spravi in boljšemu medsebojnemu razumevanju obeh družb; spodbuja vladi Kosova in Srbije, naj več vlagata v jezikovne tečaje in prevajanje kulturnih vsebin, da bi se srbska in albanska skupnost zbližali; obsoja nenehne poskuse Rusije, da bi z izkoriščanjem in podžiganjem kulturnega, etničnega in verskega razkola ter destabilizacijo prodemokratičnih sil vplivala na razmere na Zahodnem Balkanu;

85.

pozdravlja nedavne sporazume v okviru berlinskega procesa o prostem gibanju z osebnimi izkaznicami, o priznavanju visokošolskih kvalifikacij in o priznavanju poklicnih kvalifikacij za zdravnike, zobozdravnike in arhitekte; spodbuja parlament Srbije, naj čim prej ratificira te sporazume, in poziva k njihovemu čimprejšnjemu izvajanju;

86.

poudarja, da je treba okrepiti pobude EU za to regijo in poiskati sinergije med njimi, kot je strategija EU za jadransko-jonsko regijo (EUSAIR), pa tudi druge večstranske pobude, kot so jadransko-jonska pobuda (AII), srednjeevropska pobuda (CEI) in berlinski proces;

Družbeno-gospodarske reforme

87.

pozdravlja nadaljnji napredek Srbije pri razvoju delujočega tržnega gospodarstva in privabljanju večjih neposrednih tujih naložb, vendar poudarja, da dolgotrajni strukturni izzivi, vključno s pomanjkljivostmi na področju pravne države, ovirajo gospodarstvo v državi; ponovno poudarja, da so reforme na teh temeljnih področjih ter prizadevanja za boj proti korupciji, povečanje preglednosti, krepitev institucij in socialnega dialoga še vedno bistvenega pomena za gospodarski razvoj;

88.

poudarja, da je treba pri vseh naložbah spoštovati okoljske, delovne in socialne standarde; poziva Srbijo, naj izboljša usklajenost z delovnim pravom EU;

89.

pozdravlja dogovor z vrha v Tirani o znižanju stroškov gostovanja med EU in Zahodnim Balkanom od 1. oktobra 2023 ter njihovo morebitno popolno odpravo v prihodnosti; poziva organe, zasebne akterje in vse deležnike, naj si prizadevajo za uresničevanje dogovorjenih ciljev, da bi dosegli znatno znižanje stroškov gostovanja za izmenjavo podatkov;

90.

poziva srbske oblasti, naj ukrepajo proti zmanjševanju števila prebivalstva in izseljevanju, zlasti z naložbami v izobraževanje in zdravstveno varstvo ter z decentralizacijo države prek naložb v srednje velika mesta;

91.

je seznanjen z rezultati popisa prebivalstva iz leta 2022, ki so pokazali zmanjšanje števila prebivalstva za 495 975 od leta 2011; pozdravlja spodbude voditeljev manjšin k sodelovanju pri popisu prebivalstva; spodbuja oblasti, naj na podlagi rezultatov popisa dodelijo pravice ustreznim manjšinskim skupnostim; pozdravlja oblikovanje ministrstva za družino in demografijo;

92.

spodbuja Srbijo, naj zagotovi primerne finančne in institucionalne vire za svojo socialno in zaposlovalno politiko; z zaskrbljenostjo poudarja, da so potrebna dodatna prizadevanja za socialno-ekonomski razvoj obmejnih regij, da bi preprečili odseljevanje prebivalstva iz njih; opozarja, da bi lahko v ta namen uporabili programe čezmejnega sodelovanja instrumenta IPA III;

93.

je zaskrbljen zaradi naložb zlonamernih tretjih držav, tudi Rusije, v strateške sektorje v Srbiji, zlasti v energetski sektor, in zaradi nedavnih naložb Kitajske ter naraščajočega vpliva teh držav na politične, gospodarske in okoljske procese v regiji, pa tudi zaradi večjega števila projektov, ki se izvajajo zunaj rednega sistema javnih naročil na podlagi medvladnih sporazumov; je seznanjen, da kitajske naložbe predstavljajo vse večji delež vseh naložb v Srbiji, da se je povečal uvoz iz Kitajske in da se načrtuje sporazum o prosti trgovini s Kitajsko;

94.

obžaluje dejstvo, da so tuji akterji, zlasti kitajska podjetja, lahko izkoristili nižje socialne in okoljske standarde, kar je ogrozilo varnost lokalnega prebivalstva; znova poudarja, kako zaskrbljen je zaradi vse večje odvisnosti Srbije od obrambne opreme in tehnologij iz Kitajske, vključno s sistemom množičnega nadzora v Beogradu, ki ga je dobavil Huawei, in zaradi obsega posojil, ki jih bo Srbija morala vrniti Kitajski; poziva Komisijo, Evropsko banko za obnovo in razvoj ter izvajalske partnerje v okviru naložbenega okvira za Zahodni Balkan, naj vzpostavijo potrebne zaščitne ukrepe, da bi kitajskim podjetjem preprečili izogibanje pravilom o pošteni konkurenci, okoljskim in delovnim standardom ter izvajanje projektov, ki jih podpirata EU ali Evropska investicijska banka; poziva EU in srbske oblasti, naj v celoti uporabljajo gospodarski in naložbeni načrt Unije za Zahodni Balkan, da bi zagotovile trajnostno alternativo kitajskim naložbam;

95.

opozarja, da je EU najpomembnejša trgovinska partnerica Srbije, zato bi morali vsi projekti, ne glede na njihov izvor, podpirati prizadevanja Srbije za pridružitev EU ter spoštovati evropske politike in pravila o javnih naročilih, konkurenci, okolju, vključno s presojo vplivov na okolje, energetiko ali prometom; spodbuja Srbijo, naj si bolj prizadeva za vzpostavitev skupnega regionalnega trga Zahodnega Balkana na podlagi pravil EU, saj je to del priprav Srbije na zahteve notranjega trga EU;

96.

opozarja na precejšnjo pomoč EU Srbiji, zlati prek instrumenta za predpristopno pomoč; poziva srbske oblasti, naj povečajo strateško komuniciranje in izboljšajo prepoznavnost financiranja EU; ponovno poziva Evropsko komisijo, naj še naprej pozorno spremlja, kako srbske oblasti in drugi upravičenci uporabljajo finančno pomoč EU, in naj zagotovi, da so vsi odhodki EU v celoti skladni s strateškimi cilji in interesi EU, hkrati pa naj se več pozornosti nameni podpori organizacijam civilne družbe v Srbiji in tamkajšnjim neodvisnim kakovostnim medijem;

97.

poziva srbske oblasti, naj okrepijo strateško komuniciranje v zvezi s pristopom k EU in opozarja, da bi morale srbske oblasti delovati v skladu z izjavama, sprejetima na vrhu v Tirani in na Brdu, v katerih je poudarjeno, da so pluralni mediji ključni elementi vsakega demokratičnega sistema, ki bi tudi natančno odražal podporo EU Srbiji in izboljšal prepoznavnost financiranja EU; poziva ESZD, naj okrepi svoje strateško komuniciranje in prisotnost v regiji, tako da vzpostavi regionalno delovno mesto za strateške komunikacije, s katerim bi Srbijo podpirali v boju proti tujemu vmešavanju in manipulaciji z informacijami, vključno z dezinformacijami, katerih namen je spodkopati stabilnost te regije, demokratične procese in perspektivo Srbije v EU;

Energija, okolje, trajnostni razvoj in povezljivost

98.

pozdravlja sveženj Komisije za energetsko podporo v višini 1 milijarde EUR v obliki nepovratnih sredstev EU, da bi Zahodnemu Balkanu pomagala pri premagovanju energetske krize ter izgradnji odpornih in okolju prijaznih energetskih sistemov; pozdravlja podpis proračunske podpore v višini 165 milijonov EUR za boj proti energetski krizi v Srbiji; poudarja, kako pomembno je, da se sredstva iz svežnja za energetsko podporo namenijo za podporo Srbiji pri prehodu na energetsko učinkovito gospodarstvo, ki bo temeljilo na energiji iz obnovljivih virov; poziva srbske oblasti, naj pripravijo verodostojen načrt za zmanjšanje odvisnosti države od ruskih fosilnih goriv in kitajskih naložb v energetski sektor ter izgradnjo okolju prijaznih energetskih sistemov, v skladu z načrtom REPowerEU;

99.

pozdravlja napoved, da so nova energetska politika, varstvo okolja in podnebne spremembe med petimi prednostnimi nalogami vlade; ponovno poziva vlado, naj hitro sprejme in začne izvajati celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt ter opredeli ambiciozne podnebne cilje in cilje za postopno odpravo uporabe premoga v skladu s cilji EU glede podnebne nevtralnosti in Pariškim sporazumom; poziva srbsko vlado, naj okrepi prizadevanja za vključevanje podnebnih sprememb v druge sektorske politike in strategije;

100.

pozdravlja dejstvo, da se je začela izgradnja povezovalnega plinovoda med Srbijo in Bolgarijo, in ukrepe za boljšo energetsko varnost Srbije ter večjo odprtost srbskega plinskega trga za diverzifikacijo; pozdravlja nedavno podpisan sporazum o izgradnji odseka čezbalkanskega koridorja električnega omrežja v Srbiji, ki je del prizadevanj EU za izboljšanje energetske varnosti na Zahodnem Balkanu in se delno financira iz gospodarskega in naložbenega načrta za Zahodni Balkan;

101.

obžaluje, da Srbija kljub obveznostim, ki jih ima v okviru Energetske skupnosti, ni ločila svojih operaterjev prenosnih sistemov za plin in tretjim stranem odobrila dostop do povezovalnega plinovoda Horgos, pa tudi da ni zavezana reševanju problemov korupcije in pravne države na področju okolja; poziva srbske oblasti, naj zakon o presoji vplivov na okolje uskladijo z direktivo o presoji vplivov na okolje iz leta 2014 (12); izraža zaskrbljenost zaradi pomanjkanja ustreznega pravnega okvira za presojo vplivov na okolje, srbske oblasti pa poziva, naj zaustavijo negativno prakso izdajanja gradbenih dovoljenj brez predhodno opravljene presoje vplivov na okolje;

102.

je zaskrbljen zaradi stalne onesnaženosti zraka; pozdravlja novi načrt za varstvo pred onesnaževanjem zraka in ponovno poziva srbske oblasti, naj nemudoma začnejo izvajati te načrte; ponovno izraža zaskrbljenost, ker je več območij v Srbiji pogosto na svetovnem seznamu območij, kjer je zrak najbolj onesnažen, predvsem velika mesta in industrijska območja, kot so Beograd, Smederevo, Bor ter dolini Kolubare in Tamnave; poziva oblasti, naj hitro sprejmejo ukrepe za boljšo kakovost zraka, zlasti v velikih mestih in na industrijskih območjih; poudarja, da so fosilna goriva v ogljično nevtralnem gospodarstvu odvečna, in pozdravlja napovedana prizadevanja za diverzifikacijo mešanice energetskih virov, izboljšanje energetske učinkovitosti in povečanje energetske neodvisnosti; je še vedno zaskrbljen zaradi projektov proizvodnje električne energije iz premoga, ki jih financira Kitajska, in njihovega vpliva na okolje in kakovost zraka;

103.

poziva srbske oblasti, naj obravnavajo vse upravičene pomisleke, izražene v okoljskih protestih, pa tudi pomisleke zaradi okoljskega vpliva nove infrastrukture in projektov, ki jih v Srbiji izvajajo srbski akterji in kitajska podjetja, s čimer nastajajo tudi strateške odvisnosti; poziva srbske oblasti, naj izboljšajo preglednost in izvajanje ocene učinka takih projektov na okolje; poziva oblasti, naj zagotovijo varen prevoz vseh nevarnih snovi, zlasti zaradi iztirjenja vlaka v bližini mesta Pirot leta 2022;

104.

poziva vlado, naj si še naprej prizadeva za ukrepe glede onesnaževanja rek ter se še naprej usklajuje s pravnim redom EU o kakovosti vode in varstvu narave; pozdravlja ustanovitev posebne policijske enote za kazniva dejanja zoper okolje, hkrati pa poziva k povečanju njenih virov in zmogljivosti; znova izraža obžalovanje zaradi neukrepanja v zvezi z onesnaževanjem številnih rek iz tamkajšnjih rudnikov, kar negativno vpliva na zdravje lokalnega prebivalstva in okolje;

o o

105.

naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje predsedniku Evropskega sveta, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic ter predsedniku, vladi in narodni skupščini Srbije.

(1) UL L 278, 18.10.2013, str. 16.

(2) UL L 198, 20.07.2006, str. 18.

(3) UL L 198, 20.07.2006, str. 15.

(4) UL L 330, 20.9.2021, str. 1.

(5) UL C 362, 8.9.2021, str. 129.

(6) UL C 47, 7.2.2023, str. 102.

(7) UL C 251, 30.6.2022, str. 87.

(8) UL C 251, 30.6.2022, str. 124.

(9) UL C 347, 9.9.2022, str. 61.

(10) Sprejeta besedila, P9_TA(2022)0406.

(11) Sprejeta besedila, P9_TA(2022)0405.

(12) Direktiva 2014/52/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Direktive 2011/92/EU o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 124, 25.4.2014, str. 1).