P9_TA(2023)0133

Vloga kohezijske politike pri obravnavanju večrazsežnostnih okoljskih izzivov v Sredozemlju

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. maja 2023 o vlogi kohezijske politike pri obravnavanju večrazsežnostnih okoljskih izzivov v Sredozemlju (2022/2059(INI))

(C/2023/1061)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju člena 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in členov od 174 do 178 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (1) (v nadaljnjem besedilu: uredba o skupnih določbah),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/1058 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu (2),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/1056 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o vzpostavitvi Sklada za pravični prehod (3),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/1059 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o posebnih določbah za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), ki ga podpirajo Evropski sklad za regionalni razvoj in instrumenti za zunanje financiranje (4),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/1057 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o vzpostavitvi Evropskega socialnega sklada plus (ESS+) (5),

—	ob upoštevanju Direktive 2014/89/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o vzpostavitvi okvira za pomorsko prostorsko načrtovanje (6),

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 19. aprila 2021 o obnovljenem partnerstvu z južnim sosedstvom – nova agenda za Sredozemlje,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. februarja 2022 o osmem kohezijskem poročilu: Kohezija v Evropi do leta 2050 (COM(2022)0034),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 9. februarja 2021 z naslovom Obnovljeno partnerstvo z južnim sosedstvom (SWD(2021)0023),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640),

—	ob upoštevanju sporazuma, sprejetega na 21. konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Organizacije združenih narodov o spremembi podnebja (COP21) 12. decembra 2015 v Parizu (Pariški sporazum) (7),

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega odbora regij z dne 29. oktobra 2021 z naslovom Obnovljeno partnerstvo z južnim sosedstvom – Nova agenda za Sredozemlje (8),

—	ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 14. oktobra 2020 z naslovom Za trajnostno rabo naravnih virov na sredozemskih otokih (9),

—	ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 11. oktobra 2022 z naslovom Za makroregionalno strategijo za Sredozemlje,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. septembra 2022 o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji v EU: osmo poročilo o koheziji (10),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. septembra 2022 o obmejnih regijah EU: živi laboratoriji evropskega povezovanja (11),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. junija 2022 o otokih EU in kohezijski politiki (12),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. marca 2022 o vlogi kohezijske politike pri spodbujanju inovativne in pametne preobrazbe ter regionalne povezljivosti IKT (13),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. junija 2021 o vidiku spola v kohezijski politiki (14),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2021 o tem, kako spremeniti demografske trende v regijah EU z instrumenti kohezijske politike (15),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. marca 2021 o kohezijski politiki in regionalnih okoljskih strategijah v boju proti podnebnim spremembam (16),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. novembra 2019 o izrednih podnebnih in okoljskih razmerah (17),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru (18),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2018 o regijah EU, ki zaostajajo v razvoju (19),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. junija 2018 o kohezijski politiki in krožnem gospodarstvu (20),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. julija 2012 z naslovom Razvoj makroregionalnih strategij EU: sedanja praksa in pričakovanja za prihodnost, zlasti v Sredozemlju (21),

—	ob upoštevanju študije, opravljene za njegov Odbor za regionalni razvoj, z naslovom Otoki Evropske unije: sedanje stanje in prihodnji izzivi, objavljene marca 2021,

—	ob upoštevanju študije Službe Evropskega parlamenta za raziskave o prizadevanjih za makroregionalno strategijo za Sredozemlje, objavljene oktobra 2021,

—	ob upoštevanju prvega poročila o oceni podnebnih in okoljskih sprememb v Sredozemlju, ki so ga leta 2020 objavili sredozemski strokovnjaki za podnebne in okoljske spremembe (MedECC),

—	ob upoštevanju poročila o regionalnem napredku na področju enakosti spolov za leto 2021 – Regionalni dialog Unije za Sredozemlje o krepitvi vloge žensk v evro-sredozemski regiji (22),

—

ob upoštevanju poročila OZN za leto 2022 z naslovom Dimensions and cases of the gender-diferentiated impacts of climate change, role of women as agents of change and opportunities for women (Razsežnosti in primeri vplivov podnebnih sprememb, razčlenjeni po spolu, vloga žensk kot nosilk sprememb in priložnosti za ženske),

—	ob upoštevanju Konvencije za varstvo morskega okolja in obalnega območja Sredozemlja (Barcelonska konvencija), ki je bila sprejeta 16. februarja 1976 na konferenci pooblaščenih predstavnikov obalnih držav sredozemske regije za varstvo Sredozemskega morja,

—	ob upoštevanju poročila o misiji Odbora za peticije po obisku za ugotavljanje dejstev v laguni Mar Menor v Murcii v Španiji od 23. do 25. februarja 2022 v zvezi s poslabšanjem stanja okolja na območju lagune Mar Menor,

—	ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 09/2022 z naslovom Poraba za podnebne ukrepe v proračunu EU za obdobje 2014–2020: Znesek je bil naveden previsoko,

—	ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

—	ob upoštevanju mnenja Odbora za ribištvo,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj (A9-0094/2023),

ker imajo sredozemske države, med katerimi so države članice EU, države kandidatke in tretje države, 250 milijonov prebivalcev, od katerih jih polovica živi v Evropski uniji, tretjina pa na obalnih območjih; ker je okrepitev sodelovanja znotraj in zunaj meja EU ključnega pomena za reševanje skupnih izzivov, kot so poslabšanje okolja, onesnaževanje in podnebne spremembe, naraščanje temperature vode, bolj pogosti ekstremni vremenski dogodki, pomanjkanje vode, izguba biotske raznovrstnosti in neustrezna prehranska varnost;

B.	ker je Sredozemlje povezano geografsko območje, katerega prebivalci si delijo zgodovinsko, kulturno in okoljsko dediščino;

C.	ker mora Evropski sklad za regionalni razvoj v sedanjem programskem obdobju 2021–2027 nameniti 30 % svojih sredstev za okoljske in podnebne ukrepe, da bi podprl prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo;

D.	ker je Sredozemsko morje polzaprto morje z zelo počasno izmenjavo voda, bogato biotsko raznovrstnostjo in velikim deležem endemičnih vrst;

ker je Sredozemsko morje med najbolj prelovljenimi morji na svetu, nezakoniti, neprijavljeni in zakonsko neurejeni ribolov pa je še vedno velik razlog za zaskrbljenost; ker vse večje onesnaževanje zaradi človekovih dejavnosti, degradacija habitatov, vnos neavtohtonih vrst in vpliv podnebnih sprememb na morsko okolje in ekosisteme ogrožajo trajnostnost ribištva v Sredozemlju;

F.	ker poleg tega, da je rast prebivalstva, ki živi na obalnih območjih, stalna, Sredozemlje gosti tudi 31 % svetovnega turizma na območju, ki predstavlja manj kot 6 % svetovnega kopnega;

G.	ker so vodni viri v Sredozemlju vse bolj omejeni, kar povzroča konflikte med različnimi sektorji rabe vode (kmetijstvo, turizem, industrija in ljudje, ki živijo v regiji, ter ohranjanje biotske raznovrstnosti);

ker se je količina odpadkov v zadnjih 30 letih več kot podvojila kljub več programom, ki jih financira EU, kot je pobuda za čistejše Sredozemlje v okviru programa Obzorje 2020, in dejavnostim pod okriljem Unije za Sredozemlje; ker je Sredozemlje zaradi neustreznega ravnanja z odpadki iz rek in mestnih območij ter njihove predelave na šestem mestu po kopičenju morskih odpadkov na svetu; ker je treba zaradi škodljivih posledic približno 730 ton plastičnih odpadkov, zlasti tistih, ki so vsak dan odvrženi v Sredozemsko morje, in nastajanja trdnih komunalnih odpadkov, ki se od leta 2014 povečujejo po vsej regiji, sprejeti ambiciozne ukrepe;

ker pomorski promet v Sredozemlju, ki prevaža 20 % svetovne trgovine na območju, ki predstavlja le 1 % svetovnih oceanov, letno ustvari med 100,000 in 200,000 ton ogljikovodikovih izpustov, kot so razlitja nafte, zato je potreben prehod na večjo trajnostnost; ker industrijske dejavnosti in intenzivno kmetijstvo lahko povzročajo odtekanje v reke in kontaminacijo podtalnice ter skupaj z rafinerijami nafte in plina na morju prispevajo k vse večjemu onesnaževanju celotnega Sredozemskega morja;

J.	ker se je število morskih sesalcev v zadnjih 50 letih zmanjšalo za 41 %, približno 80 % staležev rib pa trpi zaradi prelova; ker je cilj trajnostnega ribolova dosegljiv, če imajo države članice politično voljo;

ker se Sredozemlje segreva 20 % hitreje od svetovnega povprečja; ker bo globalno segrevanje imelo hude posledice, ki jih je treba predvideti, zlasti v smislu padavin in hidrološkega cikla, pa tudi povprečnega segrevanja in ekstremno visokih temperatur (v kopenskem in morskem okolju), dviga morske gladine in zakisljevanja morske vode, kot je opisano v poročilu mreže sredozemskih strokovnjakov za podnebne in okoljske spremembe (MedECC) iz leta 2020; ker bi se lahko morska gladina do leta 2040–2050 dvignila do 25 cm; ker bo treba za izpolnitev cilja omejitve segrevanja na 1,5 oC iz Pariškega sporazuma do leta 2050 prepoloviti povpraševanje EU po energiji v primerjavi z ravnmi iz leta 2015, kar pomeni, da je treba dati prednost rešitvam za energetsko učinkovitost in okrepiti sodelovanje pri projektih trajnostne energije z drugimi državami ob sredozemski obali, tako da se izkoristi neizkoriščen potencial te regije za pomoč EU pri doseganju njenih energetskih in podnebnih ciljev;

ker se je EU zavezala, da bo vsaj 20 % večletnega finančnega okvira 2014–2020 porabila za podnebne ukrepe; ker proračun EU za obdobje 2021–2027 vključuje višji cilj 30 % za podnebne ukrepe; ker je Sredozemlje bolj izpostavljeno podnebnim spremembam kot druga regionalna morja, njegovim obalnim območjem pa grozi večje tveganje nesreč, vključno s poplavami in erozijo, ter zaslanjevanje rečnih delt in vodonosnikov, kar ogroža prehransko varnost in preživetje;

ker je bilo v preteklih letih v Sredozemlju razvitih več okvirov in pobud za transnacionalno in teritorialno sodelovanje, kot so Unija za Sredozemlje, Evro-sredozemska skupščina lokalnih in regionalnih oblasti Evropskega odbora regij (ARLEM), strategija EU za jadransko-jonsko regijo (EUSAIR), pobuda EU za zahodno Sredozemlje (WestMED), programi Interreg in ENI CBC (npr. MED, EURO-MED, ENICBC Med, NEXT MED, ADRION, MARITTIMO), sredozemsko partnerstvo za sodelovanje (MedCoopAlliance), mreže regij in lokalnih uprav (Konferenca obrobnih obmorskih regij in njena Medsredozemska komisija, mreža MedCities, organizacija Latin Arch) in evroregije (jadransko-jonska, pirenejsko-sredozemska);

ker imajo makroregije ključno vlogo pri krepitvi ekonomske, socialne in teritorialne kohezije Evropske unije in njene bližnje soseščine, saj krepijo vlogo čezmejnih območij pri skupnem reševanju specifičnih skupnih izzivov, in sicer z izmenjavami in sodelovanjem ter skupnim izvajanjem, kar prispeva k večji učinkovitosti in vplivu politik;

ker morajo sredozemska ozemlja končno imeti operativni instrument, kot je makroregionalna strategija, ki jim bo omogočila razvoj in izvajanje konkretnega akcijskega načrta in skupnih projektov v odziv na skupne prednostne naloge, opredeljene v obstoječih okvirih, kot sta Unija za Sredozemlje ali ARLEM;

ker bi lahko celostna in trajnostno vodena strategija modrega gospodarstva obravnavala večdimenzionalne okoljske izzive v Sredozemlju, pa tudi zagotavljala dostojna delovna mesta, ohranjala preživetje lokalnih skupnosti, prispevala k prehranski varnosti in podpirala zeleni prehod širšega sredozemskega območja;

ker bi morale države članice pri pomorskem prostorskem načrtovanju v skladu s cilji zelenega dogovora EU na področju podnebja in biotske raznovrstnosti uporabljati ekosistemski pristop, vključno s trdno strateško okoljsko presojo, ki upošteva kumulativne vplive vseh pomorskih dejavnosti, podnebne spremembe, previdnostno načelo, kartiranje občutljivosti in dejavno sodelovanje deležnikov;

R.	ker po navedbah več poročil škodljive učinke podnebnih sprememb in ekstremnih vremenskih dogodkov zaradi sistemske diskriminacije na podlagi spola in družbenih pričakovanj glede spolnih vlog pogosto bolj občutijo ženske kot moški;

S.	ker je zagotavljanje socialne varnosti ribičem, zlasti tistim, ki delajo v malem ribolovu, bistvenega pomena za zagotavljanje odpornosti sektorja in prehod na bolj trajnostno ribištvo;

Sredozemlje: izziv za Evropo

želi spomniti, da ozemlje EU pokriva polovico Sredozemlja in Evropska unija ne more ostati pasivna v luči številnih političnih, socialnih, gospodarskih, demografskih in okoljskih izzivov, s katerimi se sooča Sredozemlje; poudarja pomen neposrednega in raznolikega sodelovanja za mir v regiji, zlasti v vzhodnem Sredozemlju;

obžaluje stalno propadanje okolja v Sredozemlju, izgubo biotske raznovrstnosti ter vse večje onesnaževanje zraka in morja;

poudarja, da ima kohezijska politika nadaljnji potencial za ukrepanje, da se zagotovi ustrezno odzivanje na izzive, s katerimi se sooča 110 milijonov Evropejcev; meni, da morajo biti ukrepi, predvideni v okviru kohezijske politike, usklajeni z ukrepi v okviru Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost ter drugih nacionalnih politik in jih morajo dopolnjevati;

je zaskrbljen zaradi vse večjega onesnaževanja s plastiko in gospodinjskimi odpadki ter poziva k zgodovinskim prizadevanjem, da bi jih omejili in obvladovali s spodbujanjem krožnega gospodarstva, zlasti na zelo urbaniziranih območjih in otoških ozemljih, kjer so prostor in viri za shranjevanje in predelavo odpadkov omejeni; poziva države članice, regije in ustrezne organe upravljanja, naj načrtujejo in uporabijo kohezijska sredstva za naložbe v tehnologije in infrastrukturo, posebej namenjene za predelavo materialov iz ostankov odpadkov za namene krožnega gospodarstva; poziva, naj se pripravi pilotni projekt za ničelno onesnaževanje morja v Sredozemlju, s čimer bi preizkusili temeljna načela makroregionalne strategije za Sredozemlje na podlagi konkretnega cilja;

poudarja, da je zanesljiva oskrba z vodo eden od ključnih dejavnikov za dobrobit Sredozemlja; poziva, naj se pri prilagajanju sredozemskega kmetijstva na pomanjkanje vode uporabijo trajnostni ukrepi za zanesljivo oskrbo z vodo in bolj trajnosten pristop, ob upoštevanju njegovega vpliva na vodni ekosistem;

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je propadanje okolja na evropskih obalah Sredozemlja večje kot na obalah severne Evrope (zlasti v pristaniških mestih, ki niso zaščitena kot območja nadzora nad emisijami za zmanjšanje emisij v zraku);

meni, da so okoljski problemi medsektorski in zapleteni, tako da lahko vsak subjekt, regija ali država sama zagotovi le delne rešitve, in da je treba zagotoviti širok, celosten in skupen pristop za celotno sredozemsko območje;

meni, da lahko dinamika sodelovanja, ki jo sprožijo EU, njene države članice in regije, posredno vpliva na celotno območje; opozarja, da so programi neposrednega in deljenega upravljanja, kot so programi evropskega teritorialnega sodelovanja, velika priložnost za lažje usklajevanje ciljev, sredstev in projektov;

meni, da je treba nujno vzpostaviti sistem s posodobljenimi informacijami o naložbah na območju Sredozemlja, da bi spremljali okoljsko učinkovitost zadevnega financiranja; poziva k učinkovitejši in bolj usklajeni uporabi obstoječih instrumentov financiranja za reševanje izzivov v Sredozemlju, kot so ukrepi za izboljšanje morske biotske raznovrstnosti ter obnovo in zaščito morskih habitatov in vrst; ugotavlja, da so se odhodki za južno in vzhodno sosedstvo EU v proračunu za leto 2023 povečali za 280 milijonov EUR, in poziva, naj se ta dodeljena finančna sredstva med drugim uporabijo za podporo ambicioznim okoljskim ukrepom v Sredozemlju; ugotavlja, da je v sedanji strukturi skupne ribiške politike in z možnostmi financiranja ribištva prek Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo financiranje večinoma ločeno od kohezijske politike, čeprav se lahko priložnostno vzpostavijo nekatere povezave; poudarja, da se lahko iz proračuna EU sprosti velik del sredstev tudi za podporo sredozemskim projektom, in sicer prek instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje, evropskega teritorialnega sodelovanja, programa Obzorje Evropa ter programov LIFE in Erasmus, ki so odprti tudi za države, ki niso članice EU;

Sredozemlje: potencial in težave

10.

poudarja, da imajo vse sredozemske regije potencial za razvoj obnovljivih virov energije na kopnem in na morju ter za pravičen in vključujoč ekološki prehod, da bi prispevali k temeljnemu prehodu na čim bolj podnebno nevtralno gospodarstvo v prihodnjih letih, zlasti z razvojem in širjenjem obnovljivih virov energije ter povečanjem medsebojne povezanosti energetskih trgov, pa tudi s sodelovanjem pri proizvodnji in prevozu obnovljivega vodika; meni, da je zelo vprašljivo, ali bo EU lahko zadostila večjemu povpraševanju po zeleni energiji brez dodatnih naložb za zagotovitev te oskrbe v regiji ter pospešitve in poenostavitve postopkov za projekte na področju energije iz obnovljivih virov;

11.

poudarja, da lahko mala in srednja podjetja pomagajo pri iskanju inovativnih rešitev, med drugim za uporabo energije iz obnovljivih virov ter krožno in modro gospodarstvo; meni, da bi bilo treba spodbujati nadaljnjo poenostavitev, da bi zagotovili dostop do kohezijskih sredstev malim in srednjim podjetjem v vseh evropskih regijah;

12.

želi spomniti, da prelov in škodljive ribolovne prakse še vedno ogrožajo preživetje številnih vrst; je zaskrbljen zaradi nezakonitega ribolova s pridnenimi vlečnimi mrežami na zavarovanih morskih območjih Sredozemlja; je prepričan, da bo prehod na trajnostno modro gospodarstvo v sredozemski regiji prispeval k reševanju okoljskih izzivov in se bosta tako ohranila zdravje oceanskega bazena in gospodarska blaginja, hkrati pa se bodo podpirali trajnostni in vključujoči razvoj ter kakovostna delovna mesta, pri čemer bodo neposredno sodelovali gospodarski subjekti v ribiškem sektorju in predstavniki obalnih skupnosti; poziva Komisijo, naj spremlja podatke o staležih in izvede ocene učinka, preden sprejme odločitve o ribolovnih kvotah; poziva Komisijo, naj spodbuja digitalno preobrazbo in uporabo novih tehnologij na področju okoljskega spremljanja, poročanja in ocenjevanja ter upravljanja;

13.

izraža zaskrbljenost glede invazije tujerodnih vrst v Sredozemlje, ki ima lahko resne posledice za vodne ekosisteme zaradi podnebnih sprememb, dviganja morske gladine, vročinskih valov in zvišanja temperature morske vode;

14.

opozarja na vse gostejši pomorski promet in nevarnost razlitja nafte ter na tveganja, ki jih te dejavnosti pomenijo za morske ekosisteme, zlasti morske sesalce;

15.

obžaluje, da večina držav članic EU v Sredozemlju ni sprejela pomorskih prostorskih načrtov; poziva Komisijo, naj te države članice spodbudi, da bodo hitro sprejele te načrte;

16.

opozarja tako na okoljske kot na socialne posledice turizma zaradi njegove sezonske narave in nenadzorovanega razvoja (kot so križarjenja, vse hujša obalna erozija, nove prostočasne dejavnosti, ki so vir onesnaževanja, prekarno sezonsko delo in vse višje cene stanovanj); meni, da je treba vzpostaviti skrbno ravnovesje med okoljskimi cilji in ohranjanjem gospodarske konkurenčnosti, ter poudarja, kako pomembno je spodbujati odgovorni pristop k turizmu; poziva države članice in regije, naj pripravijo akcijske načrte za trajnostni turizem v posvetovanju z deležniki in civilno družbo ter v skladu s prihodnjim evropskim časovnim načrtom za trajnostni turizem, poleg tega pa naj v celoti izkoristijo sredstva instrumenta Next Generation EU in strukturne sklade za financiranje akcijskih načrtov za prehod turizma v Sredozemlju;

17.

poudarja, da se otoška ozemlja soočajo z gospodarskimi neravnovesji, povezanimi z omejitvami zaradi njihove odmaknjenosti, ki jih je treba obravnavati s konkretnimi ukrepi v skladu s členom 174 PDEU v gospodarskem, upravnem, kulturnem in socialnem sektorju;

18.

poudarja, da je udeležba žensk v gospodarstvu še vedno velik izziv za enakost spolov v Sredozemlju, saj se stopnje zaposlenosti in stopnje vključenosti v postopke odločanja v državah v regiji razlikujejo; opozarja, da bi krepitev vloge žensk in ustvarjanje pogojev za vključujočo udeležbo v javnih in zasebnih gospodarskih in socialnih subjektih lahko privedla do uresničevanja ciljev v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje;

19.

meni, da bi bilo treba glede na geografsko lego Sredozemlja med Evropo in Afriko ter njegovo vlogo razviti pristop sodelovanja za celotno sredozemsko regijo, da bi spodbudili boljše in varnejše upravljanje migracij, odpravili vzroke nedovoljenih migracij in prisilnega razseljevanja ter pomagali preprečiti humanitarne nesreče v Sredozemskem morju;

Sredozemlje: skupni prostor, ki ga je treba strukturirati

20.

meni, da je Sredozemlje povezano geografsko območje, ki ima edinstveno zgodovinsko in kulturno dediščino ter sredozemsko podnebje s podobnimi okoljskimi značilnostmi, in da se sooča s podobnimi tveganji za naravne nesreče, kot so požari, poplave, potresi, suše in vse večje pomanjkanje vodnih virov; ugotavlja, da so v zadnjih letih Sredozemlje vse bolj prizadeli ekstremni vremenski pojavi in naravne nesreče; zato poziva Komisijo, naj preuči, ali bi lahko mehanizem EU na področju civilne zaščite bolje prilagodili Sredozemlju, in pripravi predlog za okrepitev Solidarnostnega sklada; poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe za ublažitev posledic vročinskih valov in suše na obalnih območjih, ki bodo zaradi podnebnih sprememb predvidoma vse pogostejši in ki ogrožajo človeška življenja in biotsko raznovrstnost, ter naj sredstva kohezijske politike namenijo za sanacijo ekoloških nesreč, ki so se zgodile v Sredozemlju, kot je nesreča v laguni Mar Menor; poziva države članice in Komisijo, naj spremljajo območja, ki jim grozi ekološka nesreča, in ublažijo posledice s kohezijskimi skladi;

21.

pozdravlja pobudo za morski bazen v zahodnem Sredozemlju WestMed in programe Interreg, kot so Interreg Mediterranean, ADRION, NEXT MED in MARITTIMO, kot dobre primere neposrednega in raznolikega sodelovanja, tudi na regionalni ravni, s skupnimi cilji;

22.

poziva Komisijo, naj odpravi razlike v stopnjah razvoja, vključno s pomanjkljivostmi v institucionalnih in upravnih zmogljivostih, infrastrukturnih medsebojnih povezavah in trgovinskih odnosih;

23.

poziva Komisijo, naj zlasti s programi Interreg podpre mreže zavarovanih morskih območij v Sredozemlju po zgledu mreže zavarovanih sredozemskih območij (MedPAN) in naj si prizadeva za vzpostavitev svetovne mreže zavarovanih morskih območij („modri pas“), ki bo povezana z najbolj oddaljenimi regijami ter čezmorskimi državami in ozemlji;

24.

pozdravlja napredek jadransko-jonske makroregionalne strategije (EUSAIR), ki je mobilizirala države članice in njihove regije, tretje države in njihove lokalne oblasti; meni, da je EUSAIR uspešen primer, kjer se je EU izkazala za gonilno silo in dejavnik odprtosti, pri čemer je imela koristi od nadnacionalnega programa ADRION, s katerim so bili usklajeni cilji, ki podpirajo uresničevanje časovnega načrta strategije; vztraja, da je treba ta načela in podoben skupni pristop uporabiti tudi za druga sredozemska območja; meni, da bi lahko s takšno makroregionalno strategijo okrepili in pospešili politike, ki so potrebne za razvoj in ohranitev razpoložljivih sredstev, in sicer s sodelovanjem vseh udeleženih akterjev;

25.

poziva Komisijo, naj podpre makroregionalno strategijo za Sredozemlje, pri čemer naj upošteva svojo novo agendo za Sredozemlje, zlasti peto točko o ekološkem prehodu, odpornosti na podnebne spremembe, energiji in okolju; meni, da je zaradi raznolikosti in velikosti zadevnega ozemlja nujno tudi izvajanje treh ločenih, vendar usklajenih strategij, in sicer strategij za zahodno Sredozemlje, Jadransko in Jonsko morje ter vzhodno Sredozemlje; poziva k podpori zadevnih držav in organov ter k osrednji vlogi regij in lokalnih organov pri njihovem upravljanju;

26.

meni, da ima makroregionalna strategija za Sredozemlje, ki bi vključevala obsežno in dejavno sodelovanje zadevnih regionalnih in lokalnih oblasti, velik potencial za reševanje večdimenzionalnih okoljskih izzivov na celotnem območju; meni, da mora ta makroregionalna strategija temeljiti na trdnem in reprezentativnem sistemu upravljanja na več ravneh, ki bi vključeval regionalne in lokalne organe ter zagotavljal sodelovanje akterjev civilne družbe; meni, da bi lahko to strategijo uporabili zlasti za spodbujanje projektov krožnega gospodarstva, boj proti onesnaževanju s plastiko, zaščito biotske raznovrstnosti, krepitev odnosov s tretjimi državami za nadzor nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova ter zagotavljanje skladnosti s politikami Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, prispevanje k reševanju sporov glede uporabe z ustreznim pomorskim prostorskim načrtovanjem, ohranjanje socialno-ekonomskega prispevka ribištva k blaginji obalnih skupnosti, zlasti na otokih, podpiranje diverzifikacije dejavnosti ribičev, vključno s preusposabljanjem in prekvalifikacijo, spodbujanje ukrepov za upravljanje staležev v celotnem Sredozemlju ter spodbujanje tretjih držav k uvedbi zavarovanih morskih območij v njihovih teritorialnih vodah;

27.

meni, da mali ribiči in tisti v najbolj ranljivem položaju potrebujejo ad hoc oblike finančne pomoči in podpore, da bi ribičem pomagali pri vstopu v nove tržne segmente, zmanjšali gospodarsko in socialno vrzel med severom in jugom ter preprečili ogrožanje ribiških dejavnosti in zaposlitev v sektorju;

28.

poziva države članice, naj pri pripravi in izvajanju strategij lokalnega razvoja v celoti izkoristijo lokalne akcijske skupine za ribištvo ter obravnavajo ekonomske, socialne in okoljske potrebe; poziva države članice, naj poskrbijo, da bodo lokalne akcijske skupine za ribištvo vključevale vse deležnike ter da se bodo sredstva EU uporabljala po objektivnih merilih na način, ki zagotavlja trajnostni razvoj lokalnih skupnosti;

29.

želi spomniti, da vsaka uspešna izkušnja sodelovanja prispeva k ciljem miru in varnosti, blaginje, človekovega razvoja in dobrega upravljanja, ki so drugi temeljni cilji agende za Sredozemlje;

30.

poziva Evropski svet, naj Komisiji predloži podrobno makroregionalno strategijo za Sredozemlje, ki naj bi bila odobrena med španskim predsedovanjem Uniji v drugi polovici leta 2023;

o o

31.

naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij ter nacionalnim in regionalnim parlamentom držav članic.

(1) UL L 231, 30.6.2021, str. 159.

(2) UL L 231, 30.6.2021, str. 60.

(3) UL L 231, 30.6.2021, str. 1.

(4) UL L 231, 30.6.2021, str. 94.

(5) UL L 231, 30.6.2021, str. 21.

(6) UL L 257, 28.8.2014, str. 135.

(7) UL L 282, 19.10.2016, str. 4

(8) UL C 440, 29.10.2021, str. 19.

(9) UL C 440, 18.12.2020, str. 114.

(10) UL C 125, 5.4.2023, str. 100.

(11) UL C 125, 5.4.2023, str. 114.

(12) UL C 493, 27.12.2022, str. 48.