Poročevalec:

Carlos Manuel TRINDADE

Zaprosilo	Svet Evropske unije, 9. 6. 2023
Pravna podlaga	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo
Datum sprejetja na seji strokovne skupine	5. 9. 2023
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju	20. 9. 2023
Plenarno zasedanje št.	581
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	197/2/5

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor pozdravlja predlog sklepa Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic. Te smernice so dragocena podlaga za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest v okoljsko in socialno trajnostnem in konkurenčnem gospodarstvu. Usklajevanje politik zaposlovanja in spremljanje socialnih kazalnikov držav članic sta ključna za spodbujanje navzgor usmerjene konvergence med njimi ter zmanjšanje socialnih in gospodarskih razlik.

1.2

EESO poziva države članice, naj načelo navzgor usmerjene konvergence uporabljajo tudi, ko gre za delovanje trga dela, Komisijo pa, naj oblikuje postopek za izvajanje tega načela.

1.3

EESO opozarja na še vedno prisotno politično nestabilnost ter visoko stopnjo inflacije in visoke obrestne mere, kar zmanjšuje kupno moč državljanov in konkurenčnost podjetij, to pa vpliva na naložbene odločitve v zasebnem in javnem sektorju. Te težave bi lahko ogrozile izvajanje smernic za politike zaposlovanja v državah članicah ter uresničevanje evropskega stebra socialnih pravic in ciljev do leta 2030.

1.4

Glede na te okoliščine EESO meni, da je še toliko pomembneje sprejeti ukrepe, s katerimi se bosta okrepila vloga socialnih partnerjev in njihovo sodelovanje pri oblikovanju in izvajanju reform in politik na področju zaposlovanja, socialnega varstva in gospodarstva, kar vključuje tudi krepitev njihovih zmogljivosti.

1.5

EESO poziva države članice, naj vzpostavijo ugodno okolje, med drugim za organizacije civilne družbe, ki so dejavne na področju zaposlovanja in socialnih vprašanj.

1.6

EESO ponovno izraža zaskrbljenost zaradi morebitnih posledic ponovne uvedbe fiskalnih pravil leta 2024, s čimer bi se odpravila začasna prekinitev iz zadnjih let. V zvezi s tem opozarja na svoje nedavno stališče o spremembah proračunskega okvira EU, ki bi moral: (a) okrepiti javne naložbe, (b) omogočiti več cikličnega manevrskega prostora ter (c) dopuščati večjo prožnost in razlikovanje med posameznimi državami, kar zadeva načine za prilagoditev dolga, hkrati pa zagotoviti fiskalno vzdržnost (1).

1.7

EESO je trdno prepričan, da varčevanje ni rešitev, kot se je pokazalo že v preteklosti. Nasprotno, potrebna rešitev so trajnostne in solidarnostne javne politike, podobne tistim, ki so se izvajale med pandemijo in ob izbruhu vojne.

1.8

EESO se zavzema za lažji dostop do trga dela, zlasti s povečanjem stopnje udeležbe žensk, mladih, invalidov, neaktivnih oseb, nizko usposobljenih državljanov, oseb iz držav, ki niso članice EU, in oseb iz drugih ranljivih skupin. To bi spodbudilo ekonomsko in socialno vzdržnost podjetij ter prispevalo k izboljšanju kvalifikacij zaposlenih in izboljšanju delovnih pogojev. Ta cilj je mogoče doseči tako, da se v celoti izkoristijo digitalne tehnologije in uvedena orodja za okoljsko trajnostnost ter spodbuja vseživljenjsko učenje. EU in države članice bi morale okrepiti trajnostno zaposlovanje v podeželskih regijah, zlasti tako da povečajo konkurenčnost MSP in mikropodjetij ter regionalne proizvodnje, na primer s podpiranjem podjetij socialne ekonomije in spodbujanjem podjetništva, med drugim z ustrezno davčno politiko in podpornimi sredstvi.

1.9

EESO ugotavlja, da je nujno povečati ponudbo delovne sile in izboljšati dostop do vseživljenjske zaposlitve, spretnosti ter kompetenc. To pomeni, da mora biti vsaka država članica sposobna načrtovati učinkovito usklajevanje naložbenih ukrepov za usposabljanje in trg dela, ki so predvideni v nacionalnih načrtih za okrevanje in odpornost ter strukturnih skladih. Zaradi hitrega tehnološkega razvoja in zelenega prehoda je še toliko pomembneje priznati in zagotoviti pravico do vseživljenjskega učenja ter učinkovitega dostopa do kakovostnega izobraževanja in usposabljanja ter nadgrajevanja znanj in spretnosti. Zaposlovanje državljanov tretjih držav in priznavanje kvalifikacij sta lahko pomembni orodji za premagovanje pomanjkanja delovne sile in izboljšanje vključevanja na trg dela.

1.10

V zvezi z izboljšanjem delovanja trgov dela in učinkovitosti socialnega dialoga ponavlja svoja stališča, kot so (2): — vsaka država članica mora sprejeti ukrepe za varnost in preprečevanje tveganj, ki bodo osnova za spodbujanje širše kulture preprečevanja tveganj kot temeljnega elementa za širjenje skupne kulture dela, — socialni dialog in kolektivna pogajanja so pomembni elementi vzdržnosti in odpornosti evropskih gospodarstev, vendar je v nekaterih državah članicah še vedno treba vzpostaviti nacionalni regulativni in institucionalni okvir, ki bo spodbujal in podpiral sisteme odnosov med delodajalci in delojemalci.

1.11

Kar zadeva spodbujanje enakih možnosti za vse, socialno vključevanje in boj proti revščini, EESO ponovno poudarja pomen oblikovanja učinkovitih politik vključevanja, med drugimi ustreznih ukrepov za podpiranje udeležbe nizko usposobljenih in neaktivnih oseb na trg dela ter za izboljšanje njihove zaposljivosti, saj je poleg drugih skladnih strategij za boj proti revščini bistveno sprejeti ukrepe za preprečevanje tveganja novih oblik revščine med delavci z nizkimi dohodki. EESO ponavlja tudi naslednja stališča (3):

1.11.1

Za zmanjšanje revščine zaposlenih je potrebna kombinacija različnih instrumentov politike in ukrepov, o katerih se dogovorijo socialni partnerji. Med temi instrumenti politike so poleg dostojne plače, vključno z ustrezno minimalno plačo, dobro zasnovane in začasne finančne spodbude skupaj z usmerjenimi in učinkovitimi ukrepi za pridobivanje in izpopolnjevanje znanj in spretnosti. Države članice bi bilo treba pri teh procesih podpirati.

1.11.2

Ciljno usmerjena podpora je zlasti pomembna za dolgotrajno brezposelne in/ali neaktivne osebe, saj povečuje njihovo možnost za (ponovni) vstop na trg dela in je pomemben dejavnik pri ohranjanju zaposlitve. Ker je pandemija še posebej močno prizadela mlade, so nujni specifični ukrepi.

1.11.3

Potrebni so ukrepi za ponovno vključitev oseb, ki so najbolj oddaljene od trga dela, da se zmanjša stopnja neaktivnosti. To je zlasti pomembno v sedanjih razmerah resnega pomanjkanja delovne sile po vsej EU. Države članice, zlasti tiste, ki so bile v pregledu socialnih kazalnikov opredeljene kot manj uspešne, bi bilo treba (tudi z dosledno uporabo sredstev EU) spodbujati k vzpostavitvi okvira, ki bo delodajalcem omogočal zaposlovanje invalidov ali uporabo priložnosti za samozaposlitev, kadar je to mogoče. Pri tem so ključnega pomena subjekti socialne ekonomije.

2.   Splošne ugotovitve in ozadje

2.1

Pomladanski sveženj evropskega semestra vključuje sporočilo o njegovih glavnih elementih, poročila in posebna priporočila za vsako od 27 držav članic (4).

2.2

Leta 2023 je predlog Evropske komisije za smernice za politike zaposlovanja držav članic enak predlogu iz leta 2022, saj se okoliščine niso spremenile, zlasti elementi, povezani z rusko invazijo na Ukrajino.

2.3

Uspešnost EU je bila glede na posledice pandemije in vojno v Ukrajini boljša od pričakovane. Kljub pričakovani počasnejši gospodarski rasti v letu 2023 (1,0 % v letu 2023 v primerjavi s 3,5 % v letu 2022) naj bi rast v letu 2024 predvidoma znašala 1,7 %. Vendar sta nadaljevanje vojne in vztrajna inflacija povzročili precejšen padec kupne moči (5), kar ostaja izziv za podjetja, zlasti MSP in mikropodjetja.

2.4

Naglo zvišanje obrestnih mer je vplivalo na raven naložb, zlasti v MSP in mikropodjetjih, pa tudi na stanovanjske stroške, kar zmanjšuje konkurenčnost podjetij, kupno moč gospodinjstev in sposobnost evropskega gospodarstva za ustvarjanje delovnih mest ter zagotavljanje dostojnega življenjskega standarda, vse to pa bi lahko ogrozilo evropske cilje za leto 2030.

2.5

EESO ponovno poudarja, da „[bi morale] politike zaposlovanja držav članic […] ob tem, da si prizadevajo za vključevanje in pravičnost, izražati tudi gospodarski in družbeni razvoj. Vpliv politik trga dela bi bilo treba skrbno oceniti, tako da bodo spodbujale trajnostno okrevanje, ne pa znižanja stopnje zaposlenosti, manj kakovostnih delovnih mest in zmanjšanja kupne moči posameznikov. Pomanjkanju delovne sile ter znanj in spretnosti bi bilo treba nameniti večjo pozornost, slediti pa bi morala posebna priporočila in pobude politike v skladu z akcijskim načrtom evropskega stebra socialnih pravic“ (6).

2.6

EESO ugotavlja (7), da se navzgor usmerjena konvergenca med državami članicami ni izvajala, ko gre za delovanje trga dela, zato države poziva, naj uporabljajo smernice za zaposlovanje in poskrbijo za konvergenco.

2.7

EESO ugotavlja, da so smernice za zaposlovanje neposredno povezane z merili Pakta za stabilnost in rast, ki določajo zgornjo mejo primanjkljaja in javnega dolga v državah članicah v višini 3 % oziroma 60 % BDP. Ta pravila so bila v obdobju 2020–2022 in v letu 2023 začasno preklicana, saj so se zaradi pandemije in vojne v Ukrajini zvišale cene energije in hrane, kar je privedlo do visoke inflacije in zvišanja obrestnih mer, to pa je negativno vplivalo na odplačevanje javnega dolga, primanjkljaje in javne naložbe v državah članicah.

2.8

Stalna negotovost, inflacija in visoke obrestne mere upravičujejo nadaljevanje javnih politik, ki podpirajo gospodinjstva in podjetja, kar bi lahko pomenilo, da se javna poraba povečuje ali vsaj ne zmanjšuje. EESO poziva, naj se oceni učinkovitost javnih politik, vključno z zamislimi o morebitnih prihrankih/prerazporeditvah, da bi bile te politike dobro zasnovane in bi se dosegli pričakovani rezultati.

2.9

Če pa bodo leta 2024 ponovno uvedena pravila Pakta za stabilnost in rast, kot namerava predlagati Komisija (8), EESO glede na pretekle izkušnje izraža resno zaskrbljenost zaradi možnih varčevalnih ukrepov in njihovega morebitnega vpliva na izvajanje smernic za zaposlovanje.

2.10

Predlagana nova pravila (9) predvidevajo, da bo Komisija na podlagi svoje metodologije za analizo vzdržnosti dolga predstavila referenčno fiskalno prilagoditveno pot, ki bo trajala štiri leta. Vsaka država članica naj bi predložila srednjeročni načrt, v katerem bodo določene njena fiskalna referenčna smer ter zaveze glede prednostnih javnih naložb in reform, ki bodo skupaj zagotavljale vzdržno in postopno zmanjševanje dolga ter trajnostno in vključujočo rast, pri čemer se bodo izognile prociklični fiskalni politiki, ter širše reformne in naložbene zaveze, tudi v zvezi z zelenim in digitalnim prehodom, socialno in ekonomsko odpornostjo ter izvajanjem evropskega stebra socialnih pravic. Da bi državam članicam zagotovila smernice za pripravo njihovega srednjeročnega fiskalnega strukturnega načrta, mora Komisija predstaviti tehnično usmeritev, s pomočjo katere se bo javnofinančni primanjkljaj zmanjšal in ohranil pod referenčno vrednostjo 3 % BDP. EESO izraža zaskrbljenost, da bi v skladu z novim pravilom, ki ga predvideva Komisija, morale države članice s primanjkljajem nad 3 % BDP tega zmanjšati za vsaj 0,5 % BDP na leto. To bi pomenilo, da bi moralo vseh 14 zadevnih držav članic zmanjšati svoje odhodke in jih prerazporediti in/ali zvišati davke.

2.11

V zvezi s tem EESO opozarja, da bi morala EU preprečiti ponovitev ekonomskega in socialnega stanja, kakršno je bilo med krizo leta 2008, ko so nekatere države članice probleme reševale z varčevalnimi ukrepi. To je namreč povzročilo stečaj številnih MSP, zmanjšanje delovnih mest, nižje plače, večjo revščino in nezadostno financiranje javnih storitev, kar je vplivalo na dostop ljudi do zdravstva in izobraževanja. Zdaj, 15 let pozneje, ko se spopadamo z novo, od zunaj povzročeno krizo zaradi vojne, bi lahko varčevanje resno vplivalo na izvajanje smernic za zaposlovanje, zeleni in digitalni prehod ter izvajanje evropskega stebra socialnih pravic.

2.12

V tem okviru EESO poziva Komisijo, naj ustrezno upošteva naslednje predloge: (i) razmislek o izvedljivosti uvedbe „zlatega pravila za javne naložbe“, da bi državam članicam omogočili, da dodelijo zadostna sredstva za podporo zelenemu in digitalnemu prehodu ter doseganje ciljev EU; (ii) ohranitev uspešnih solidarnostnih mehanizmov EU, kot je mehanizem za okrevanje in odpornost; (iii) zagotovitev, da so v državah članicah izpolnjeni pogoji za dostop do javnega financiranja in da podjetja, ki ne izpolnjujejo davčnih obveznosti in delovne zakonodaje, ne dobijo dostopa do javnega financiranja.

3.   Posebne ugotovitve

3.1   Smernica 5: Spodbujanje povpraševanja po delovni sili

3.1.1

Države članice bi se morale posebej osredotočiti na dejavno spodbujanje trajnostnega socialnega tržnega gospodarstva ter spodbujanje in podpiranje naložb v ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, pri čemer morajo izkoristiti možnosti digitalnega in zelenega prehoda, da bi dosegle cilje zaposlovanja do leta 2030. Osredotočiti bi se morale tudi na povečanje stopnje udeležbe žensk, mladih, invalidov, neaktivnih oseb, nizko usposobljenih državljanov, oseb, ki prihajajo iz tretjih držav, in oseb iz drugih ranljivih skupin (10) ter zagotoviti ustrezne storitve in ukrepe za podporo zaposlovanju.

3.1.2

Leta 2021 je stopnja neaktivnosti v petih državah članicah presegala 30 % (11), kar je nesprejemljivo. EESO poziva države članice, naj se hitro odzovejo in predlagajo učinkovite ukrepe za zmanjšanje te stopnje ter vrnitev več ljudi na trg dela.

3.1.3

EESO meni, da bi morale države članice pospešiti izvajanje načrtov za okrevanje in odpornost ter razpoložljiva finančna orodja uporabiti za povečanje javnih in zasebnih naložb. Vključevanje nacionalnih socialnih partnerjev v izvajanje teh načrtov je bistveno za učinkovitost in dodano vrednost predlaganih rešitev. EESO meni, da morajo biti javna sredstva namenjena spodbujanju ustvarjanja kakovostnih delovnih mest, s posebnim poudarkom na mladih, ženskah in invalidih, ter da bi moral biti s tem neposredno povezan dostop do takšnih sredstev.

3.1.4

Inflacija in obrestne mere vodijo k upadu gospodarske rasti in realnemu padcu plač v vseh državah članicah (12), ki imajo še vedno velik delež revnih zaposlenih v Evropi. EESO podpira poziv državam članicam, naj spremljajo in blažijo posledice inflacijskih pritiskov, zlasti za energijo, hrano in kupno moč gospodinjstev, kamor sodijo tudi ukrepi za boj proti energetski revščini ter ukrepi v zvezi s porabo energije in za večjo energetsko učinkovitost. Države članice bi morale spodbujati kolektivna pogajanja in razvoj plač, vključno z zakonsko določenimi minimalnimi plačami, s čimer bi ohranile kupno moč, zlasti delavcev z nizkimi plačami, ob spoštovanju avtonomije socialnih partnerjev in nacionalnih praks.

3.1.5

EESO ponavlja stališča iz mnenja SOC/737 (13) o stalni potrebi po vlaganju v kulturo preprečevanja nesreč, poklicnih bolezni in tveganj na delovnem mestu (3.1.6), minimalnih plačah (3.1.7) ter avtonomiji socialnih partnerjev in kolektivnih pogajanjih (3.1.8).

3.2   Smernica 6: Krepitev ponudbe delovne sile in izboljšanje dostopa do zaposlitve ter vseživljenjskega pridobivanja spretnosti in kompetenc

3.2.1

EESO ponovno izraža podporo pozivu Komisije državam članicam, naj podpirajo trajnostnost, produktivnost, zaposljivost in človeški kapital, in sicer s spodbujanjem vseživljenjskega pridobivanja znanj in spretnosti ter odzivanjem na sedanje in prihodnje potrebe trga dela, da bi dosegli krovni cilj EU glede znanj in spretnosti do leta 2030. Strinja se tudi s pozivom državam članicam, naj posodobijo sisteme izobraževanja in usposabljanja ter vlagajo vanje, da bi zagotovile visokokakovostno in vključujoče izobraževanje, vključno s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem, ter dostop do digitalnih, jezikovnih in podjetniških znanj in spretnosti. Svet dela se spreminja, a spretnosti, kot so reševanje problemov, ustvarjalnost in inovativnost, so še naprej pomembne.

3.2.2

Na podlagi skupnega poročila o zaposlovanju za leto 2023 je mogoče izpostaviti nekatere vidike sedanjega stanja, med drugim:

3.2.2.1

stopnja osipa v izobraževanju in usposabljanju je leta 2021 znašala 9,7 %, pri čemer obstajajo razlike med državami članicami, regijami in najbolj prikrajšanimi skupinami prebivalstva, kjer je ta stopnja najvišja;

3.2.2.2

socialno-ekonomske razlike se še naprej kažejo v neenakosti učnih rezultatov: 22 % 15-letnikov ne dosega minimalnih standardov učenja (pri branju, matematiki in naravoslovju). Ta številka je veliko višja od evropskega cilja za leto 2030, ki predvideva delež, nižji od 15 %. Pri najbolj prikrajšanih skupinah prebivalstva je razpon večji in prav tu bi lahko učenje in oživljanje tradicionalnih poklicev ter spretnosti pripomoglo k iskanju rešitev;

3.2.2.3

stopnja digitalizacije med učenci osmega razreda (13 let) je še vedno nezadostna, saj so rezultati pri računalniški in informacijski pismenosti pod 15 %, pri čemer so rezultati pri dekletih spodbudni (približno 10 %);

3.2.2.4

kljub povečanju deleža terciarnega izobraževanja, ki je leta 2021 v EU doseglo 41,2 %, so še vedno razlike med državami članicami in med spoloma;

3.2.2.5

udeležba v usposabljanju odraslih je v vseh državah članicah večja pri najbolj izobraženih in nižja pri tistih z najnižjimi stopnjami izobrazbe, pri čemer obstajajo razlike med državami članicami, mestnimi in podeželskimi območji ter med najbolj prikrajšanimi deli prebivalstva, kjer je prisoten razkorak. EESO meni, da bi bilo treba na podeželskih območjih uporabo tehnologij okrepiti z dobro infrastrukturo, ki bi podpirala spletno izobraževanje in usposabljanje ter morebitno delo na daljavo;

3.2.2.6

leta 2021 je imelo le 54 % odraslega prebivalstva EU osnovna digitalna znanja in spretnosti, kar je precej pod ciljem 80 % do leta 2030;

3.2.2.7

položaj mladih se je izboljšal, čeprav pogosto za ceno negotovih in nekakovostnih delovnih mest: stopnja brezposelnosti mladih v starosti od 15 do 24 let se je znižala z 19,1 % (3. četrtletje 2020) na 15,3 % (3. četrtletje 2022). Ta stopnja je skoraj trikrat višja kot pri osebah, starih od 25 do 74 let (5,2 %), razlike med državami članicami pa so še vedno prisotne. EESO meni, da je treba posodobiti okvir za kakovost pripravništev, da bo mladim pomagali vstopati na trg dela;

3.2.2.8

delež mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, je ostal na ravni 13,1 %, pri čemer se med državami članicami še vedno pojavljajo razlike. Razlike so tudi med ženskami in moškimi (14,5 % v primerjavi z 11,8 %) ter med mladimi iz tretjih držav in državljani EU (24,7 % v primerjavi z 12,3 %). Po mnenju EESO je treba razlike v zaposlovanju med podeželjem in mesti obravnavati z ustreznimi javnimi ukrepi. Priznava velik potencial izobraževanja v alternaciji za spodbuditev in povečanje vstopa mladih na trg dela ter poziva države članice, naj ta instrument okrepijo in ga uporabljajo;

3.2.2.9

razlike med spoloma v stopnji zaposlenosti so v EU še vedno visoke (78,5 % pri moških in 67,7 % pri ženskah), plačna vrzel med spoloma pa še vedno znaša 13 % (2020);

3.2.2.10

stopnja zaposlenosti starejših (55 do 64 let) je leta 2021 dosegla 60,5 % (1,3 odstotne točke več kot leta 2020 in 15,4 odstotne točke več kot pred desetletjem). Treba je omeniti, da je bilo med starejšim prebivalstvom povečanje zaposlenosti večje med ženskami kot moškimi. Med državami članicami EU so velike razlike (v severnih državah EU so stopnje nad 70 %, v drugih pa pod 50 %);

3.2.2.11

v EU se stopnje zaposlenosti med državljani in osebami iz tretjih držav razlikujejo za 10,8 odstotne točke (74,2 % v primerjavi s 63,4 %), razlike pa so tudi med državami članicami (14). Opozoriti je treba, da se stopnje zaposlenosti pri osebah z visoko stopnjo izobrazbe skorajda ne razlikujejo, pri osebah z nizko stopnjo izobrazbe pa stopnja zaposlenosti državljanov EU znaša 54,7 %. EESO poziva države članice, naj s kvalificiranimi delavci iz tretjih držav ublažijo pomanjkanje delovne sile, pri čemer naj jim nudijo dostojne delovne, stanovanjske in druge socialne pogoje ter dostop do državljanstva, kadar izpolnjujejo ustrezne pogoje;

3.2.2.12

potencial za povečanje udeležbe invalidov na trgu dela je precejšen, saj je razlika v stopnjah zaposlenosti kar 23 odstotnih točk, razlike med državami članicami pa so precejšnje. EESO poudarja, da je bistveni pogoj za povečanje zaposlenosti med temi osebami, da imajo znanja in spretnosti, ki jih potrebujejo delodajalci, pogosto v okviru lokalnih trgov dela. Tudi delo na daljavo ponuja nove priložnosti za lažji dostop do trga dela. EESO poziva države članice, naj obravnavajo to vprašanje.

3.2.3

EESO ponavlja stališča iz mnenja SOC/737 o potrebi po vseživljenjskih znanjih in spretnostih ter usposabljanju (3.2.1), hudem pomanjkanju delovne sile in naložbah v izobraževanje odraslih (3.2.4), potrebi po zvišanju ravni kvalifikacij v vseh državah članicah (3.2.7) ter plačni vrzeli med spoloma (3.2.9).

3.3   Smernica 7: Izboljšanje delovanja trgov dela in učinkovitosti socialnega dialoga

3.3.1

EESO podpira poziv državam članicam, naj sodelujejo s socialnimi partnerji, da bi določile pravične, pregledne in predvidljive delovne pogoje ter zagotovile ravnovesje med pravicami in obveznostmi delodajalcev in delavcev. Predlagati bi morale ustrezne politike in ukrepe za zmanjšanje in preprečevanje segmentacije in negotovosti na trgih dela, za boj proti neprijavljenemu delu in navidezni samozaposlitvi ter za spodbujanje prehoda na zaposlitve za nedoločen čas. Države članice bi morale v sodelovanju s socialnimi partnerji izboljšati delovanje trgov dela in učinkovitost socialnega dialoga (15).

3.3.2

Na podlagi skupnega poročila o zaposlovanju za leto 2023 je mogoče izpostaviti nekatere vidike sedanjega stanja, med drugim:

3.3.2.1

delo za določen čas med zaposlenimi, starimi od 20 do 60 let, je doseglo 11,2 %, pri čemer se kažejo razlike med državami članicami. V nekaterih državah članicah je stopnja dela za določen čas visoka (nad 15 %) in le malo delavcev preide na pogodbe za nedoločen čas (manj kot 30 %);

3.3.2.2

delo prek agencij za začasno delo je najbolj razširjeno med mladimi, starimi od 15 do 24 let (48,9 %), kar je za 37 odstotnih točk več kot pri osebah, starih od 25 do 54 let, in za 42,7 odstotne točke več kot pri osebah, starih od 55 do 64 let. Države članice imajo zelo različne stopnje, ki se gibljejo med 3 % in 55 %. Razlike med spoloma pri delu za določen čas so se nekoliko povečale, med državami članicami pa obstajajo razlike;

3.3.2.3

neprostovoljna zaposlitev za določen čas je dosegla 7,8 %, razlike med državami članicami pa so še vedno prisotne;

3.3.2.4

stopnja dela s krajšim delovnim časom je znašala 17,2 %, med državami članicami pa so velike razlike. Na splošno je precejšen delež dela s krajšim delovnim časom v državah članicah neprostovoljen. EESO meni, da je treba odpraviti ovire, ki ljudem preprečujejo sprejemanje drugačnih odločitev, ter predvideti načine za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja in storitve družinske podpore. Zlasti je pomembna razpoložljivost varstva otrok in oskrbe starejših;

3.3.2.5

samozaposlitev (brez zaposlenih) je v EU leta 2020 predstavljala 9 % vseh zaposlitev med osebami, starimi od 20 do 64 let. Tudi tukaj so med državami članicami razlike;

3.3.2.6

digitalne platforme so razširile svoje poslovanje v EU, prihodki pa naj bi se povečali s treh milijard leta 2016 na 14 milijard leta 2020 (4,7-kratno povečanje). Njihov konsolidirani dobiček se je v istem obdobju povečal z 2,6 milijarde na 6,3 milijarde (2,4-kratno povečanje). Devet od desetih platform v EU svoje delavce uvršča med samozaposlene. Kot je navedla Evropska komisija (16), se ocenjuje, „da je do 5,5 milijona oseb [od 28 milijonov], ki delajo prek digitalnih platform dela, napačno označenih kot samozaposlene osebe, zaradi česar niso upravičene do pravic in zaščite delavcev, ki veljajo za druge. V teh primerih se pogosto srečujejo s slabimi delovnimi pogoji in/ali neustreznim dostopom do socialne zaščite.“ Nekatere države članice so sprejele zakonodajne ukrepe za izboljšanje delovnih pogojev na platformah, v drugih državah članicah pa so socialni partnerji s pogajanji dosegli sektorske kolektivne pogodbe;

3.3.2.7

inšpektorati za delo in sindikati imajo ključno vlogo pri odkrivanju in preprečevanju slabih delovnih pogojev ter boju proti neprijavljenemu delu. EESO meni, da je treba na tem področju storiti še veliko več, zlasti v delovno intenzivnih sektorjih, za katere je značilno množično zaposlovanje priseljencev. V zvezi s tem pozdravlja koristno delo, ki ga je opravil Evropski organ za delo;

3.3.2.8

v EU se je med pandemijo uveljavilo delo na daljavo, države članice pa so za ureditev te oblike dela uporabile različna sredstva, vključno z zakonodajo, sektorskimi kolektivnimi pogajanji, podjetniškimi kolektivnimi pogodbami ter individualnimi sporazumi med delodajalci in delavci. Ugotovljena so bila tveganja, povezana z delom na daljavo, kot so obdobja z visoko delovno obremenitvijo, izolacija, neravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem ter psihosocialna tveganja. Vendar delo na daljavo ponuja tudi številne priložnosti, ker olajšuje dostop do trga dela zlasti tistim, ki so od njega bolj oddaljeni, na primer invalidom ali osebam, ki živijo na podeželju. Če bi bilo delo na daljavo ustrezno vodeno in plačano, bi lahko izboljšalo usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja;

3.3.2.9

dolgotrajna brezposelnost v EU je leta 2021 znašala 2,8 %, pri čemer so med državami članicami razlike;

3.3.2.10

leta 2021 je v EU 42,2 % tistih, ki so bili kratkotrajni brezposelni, prejemalo nadomestila za brezposelnost, s še vedno velikimi razlikami med državami članicami (v nekaterih je nadomestilo prejemalo več kot 50 % brezposelnih, v drugih pa manj kot 25 %);

3.3.2.11

javni zavodi za zaposlovanje imajo ključno vlogo, vendar je pomembno, da okrepijo svoje zmogljivosti in razširijo dejavnosti. Spodbujati bi bilo treba tudi njihovo sodelovanje z zasebnimi zavodi za zaposlovanje in socialnimi službami. EESO meni, da bi bilo treba še naprej razvijati odnose s socialnimi partnerji.

3.3.3

Ponavlja stališča iz mnenja SOC/737 o vlogi socialnih partnerjev pri preobrazbi trga dela in socialnem dialogu (3.3.2 in 3.3.4).

3.4   Smernica 8: Spodbujanje enakih možnosti za vse, krepitev socialne vključenosti in boj proti revščini

3.4.1

EESO podpira poziv Komisije državam članicam, naj spodbujajo vključujoče trge dela, ki so odprti za vse, tako da uvedejo učinkovite ukrepe za boj proti vsem oblikam diskriminacije in spodbujajo enake možnosti za vse, zlasti za skupine, ki so premalo zastopane na trgu dela. Zagotoviti bi bilo treba enako obravnavo pri zaposlovanju, socialni zaščiti, zdravstvenem varstvu, otroškem varstvu, dolgotrajni oskrbi, izobraževanju ter dostopu do blaga in storitev, tudi do stanovanj, ne glede na spol, raso ali etnično poreklo, vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost (17). EESO poziva države članice, naj izboljšajo dostop do storitev za podporo zaposlovanju, tudi z razširitvijo uporabe podprtih oblik dela in nadaljnjo podporo socialnemu podjetništvu.

3.4.2

EESO meni, da je za vključujoče trge dela potrebno sodelovanje socialnih partnerjev, zavodov za zaposlovanje in civilne družbe na splošno, da bi dosegli neaktivne osebe in jih (ponovno) vključili na trg dela. Najboljši način za izhod iz revščine so kakovostna delovna mesta in sodobna znanja in spretnosti, ki se nenehno razvijajo, prispevajo k osebni izpolnitvi in zagotavljajo polno udeležbo v družbenem življenju in uveljavljanje pravic vsakega državljana.

3.4.3

EESO ponavlja stališča iz mnenja SOC/737 o spodbujanju enakih možnosti za vse in vključujočih trgih dela (3.4.1), prilagojenem pristopu k ranljivim skupinam (3.4.2), boju proti revščini otrok (3.4.5) ter staranju prebivalstva in socialni varnosti (3.4.7).

---

(1)  Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Ponovni razmislek o proračunskem okviru EU za trajnostno okrevanje in pravičen prehod (mnenje na lastno pobudo) (UL C 105, 4.3.2022, str. 11).

(2)  Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog sklepa Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (COM(2021) 282 final – 2021/0137 (NLE)) (UL C 517, 22.12.2021, str. 97).

(3)  Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog sklepa Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (COM(2022) 241 final) (UL C 486, 21.12.2022, str. 161).

(4)  COM(2023) 600 final, 24.5.2023, in COM(2023) 599 final, 24.5.2023.

(5)  Skupno poročilo o zaposlovanju, 2023 (COM(2022) 783 final), str. 21.

(6)   UL C 486, 22.12.2022, str. 161.

(7)  Skupno poročilo o zaposlovanju, 2023 (COM(2022) 783 final).

(8)  COM(2023) 600 final, str. 10.

(9)  Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o učinkovitem usklajevanju ekonomskih politik in večstranskem proračunskem nadzoru ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 (COM(2023) 240 final, 2023/0138 (COD)).

(10)  Smernica 5.

(11)  Economically inactive population in Europe by country 2022 (Ekonomsko neaktivno prebivalstvo v posameznih evropskih državah leta 2022), Statista (raziskovalni oddelek), in skupno poročilo o zaposlovanju (COM(2022) 783 final), str. 24.

(12)  Med letom 2021 in 3. četrtletjem 2022 so realni dobiček beležile le Poljska, Madžarska in Bolgarija; skupno poročilo o zaposlovanju, str. 41.

(13)   UL C 486, 21.12.2022, str. 161.

(14)  Skupno poročilo o zaposlovanju (COM(2022) 783 final), str. 66.

(15)  Smernica 7.

(16)  Skupno poročilo o zaposlovanju za leto 2023.

(17)  Smernica 8.