—

ob upoštevanju Celovitega in okrepljenega sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Armenijo na drugi strani (1) (v nadaljnjem besedilu: sporazum o partnerstvu), ki je začel v celoti veljati 1. marca 2021,

—

ob upoštevanju skupnega delovnega dokumenta služb Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 17. maja 2022 o Poročilu o izvajanju partnerstva z Armenijo (SWD(2022)0154),

—

ob upoštevanju izjave z dne 6. oktobra 2022 po štiristranskem srečanju med predsednikom Alijevom, predsednikom vlade Pašinjanom, predsednikom Macronom in predsednikom Michelom,

—

ob upoštevanju izjave visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko v imenu Evropske unije z dne 19. novembra 2020 o Gorskem Karabahu,

—

ob upoštevanju sklepov Meddržavnega sodišča z dne 7. decembra 2021 v zadevah med Armenijo in Azerbajdžanom,

—

ob upoštevanju sklepov Meddržavnega sodišča z dne 22. februarja 2023 o uporabi Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije (Armenija proti Azerbajdžanu in Azerbajdžan proti Armeniji),

—

ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP),

—

ob upoštevanju sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 26. maja 2020 v zadevi Makuchyan in Minasyan proti Azerbajdžanu in Madžarski (17247/13), ki je postala pravnomočna 12. oktobra 2020,

—

ob upoštevanju dejavnosti sopredsednikov skupine iz Minska v okviru Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE),

—

ob upoštevanju skupnega delovnega dokumenta služb Komisije z dne 2. julija 2021 z naslovom Okrevanje, odpornost in reforme: prednostne naloge vzhodnega partnerstva po letu 2020 (SWD(2021)0186),

—

ob upoštevanju indeksa vzhodnega partnerstva za leto 2021,

—

ob upoštevanju poročil Evropske komisije za boj proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI) pri Svetu Evrope, zlasti njenega četrtega poročila o Armeniji, ki je bilo objavljeno 4. oktobra 2016, in njenih sklepov o izvajanju priporočil, ki zadevajo Armenijo, objavljenih 10. septembra 2019,

—

ob upoštevanju resolucije 2418 parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 25. januarja 2022 o domnevnih kršitvah pravic oseb LGBTI na Južnem Kavkazu,

—

ob upoštevanju poročila, ki ga je komisarka Sveta Evrope za človekove pravice objavila 29. januarja 2019, potem ko je od 16. do 20. septembra 2018 obiskala Armenijo,

—

ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 18. marca 2020 z naslovom Politika vzhodnega partnerstva po letu 2020: Krepitev odpornosti – vzhodno partnerstvo, ki prinaša rezultate za vse (JOIN(2020)0007),

—

ob upoštevanju gospodarskega in naložbenega načrta, objavljenega 2. julija 2021,

—

ob upoštevanju večletnega okvirnega programa Komisije za Armenijo (2021–2027),

—

ob upoštevanju rezultatov četrtega srečanja Partnerskega sveta EU–Armenija 18. maja 2022,

—

ob upoštevanju končnega poročila misije za opazovanje volitev Urada OVSE za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR) z dne 27. oktobra 2021 o predčasnih parlamentarnih volitvah v Armeniji 20. junija 2021,

—

ob upoštevanju načrta EU za sodelovanje s civilno družbo v Armeniji za obdobje 2021–2027,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. julija 2018 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi celovitega in okrepljenega sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Armenijo na drugi strani (2),

—

ob upoštevanju svojega priporočila z dne 19. junija 2020 Svetu, Komisiji in podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o vzhodnem partnerstvu pred vrhom junija 2020 (3),

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, tudi tistih z dne 13. septembra 2012 o Azerbajdžanu: primer Ramila Safarova (4), z dne 15. aprila 2015 o stoti obletnici armenskega genocida (5), z dne 20. maja 2021 o vojnih ujetnikih po nedavnem konfliktu med Armenijo in Azerbajdžanom (6), z dne 10. marca 2022 o uničevanju kulturne dediščine v Gorskem Karabahu (7), z dne 8. junija 2022 o varnosti na območju vzhodnega partnerstva in vlogi skupne varnostne in obrambne politike (8), z dne 18. januarja 2023 o izvajanju skupne zunanje in varnostne politike – letno poročilo za leto 2022 (9) in z dne 19. januarja 2023 o humanitarnih posledicah blokade v Gorskem Karabahu (10),

—

ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A9-0036/2023),

A.

ker so konflikt v Gorskem Karabahu ter nedavni vdori Azerbajdžana na suvereno ozemlje Armenije v več kot treh desetletjih povzročili več deset tisoč žrtev, ogromno uničenje in razselitev več sto tisoč ljudi; ker konflikt v Gorskem Karabahu še ni rešen;

B.

ker se ocenjuje, da naj bi bilo zaradi prvega konflikta v Gorskem Karabahu v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, še vedno približno 4 500 Azerbajdžancev in Armencev pogrešanih, več sto tisoč oseb pa notranje razseljenih;

C.

ker sta se strani v skladu z izjavo o premirju z dne 9. novembra 2020 zavezali, da bosta ostali na položajih, ki sta jih zasedali tega dne, izmenjali vojne ujetnike in druge pripornike ter odpravili blokado vseh gospodarskih in prometnih povezav v regiji;

D.

ker je bila tristranska izjava z dne 9. novembra 2020 sprejeta po 44 dneh vojne, ki jo je leta 2020 začel Azerbajdžan, vendar se izjava ne izvaja v celoti in premirje se vedno znova krši, zaradi česar prihaja do novih žrtev; ker je 44-dnevna vojna povzročila 3 825 smrtnih žrtev na armenski strani, 203 osebe, vključno s civilisti, pa so še vedno pogrešane;

E.

ker je Azerbajdžan septembra 2022 napadel tri armenske province: Gegharkunik, Sjunik in Vajoc Dzor; ker so armenske oblasti poročale, da je bilo v napadu zasedenih 220 km2 suverenega ozemlja Armenije, da je v njem umrlo 201 ljudi, tako vojakov kot civilistov, in da je 27 ljudi še vedno pogrešanih;

F.

ker armenske oblasti ocenjujejo, da je obstreljevanje civilnih objektov in infrastrukture prizadelo 36 skupnosti in naselij, 192 hiš, dve šoli, en zdravstveni center in tri gostišča ter električne vode in cevovode; ker gre za očitno kršitev ozemeljske celovitosti Armenije in norm mednarodnega prava, ki prepovedujejo napade na civilno infrastrukturo;

G.

ker azerbajdžanska vojaška dejanja sledijo zaskrbljujočim izjavam azerbajdžanskih oblasti, ki ozemlje Republike Armenije opredeljujejo kot azerbajdžansko ozemlje prednikov in grozijo z uporabo sile; ker je od decembra 2022 blokiran civilni promet med Armenijo in Gorskim Karabahom po Lačinskem koridorju, kar negativno vpliva na preskrbo s hrano ter drugimi osnovnimi potrebščinami in storitvami v regiji;

H.

ker je Meddržavno sodišče 22. februarja 2023 izdalo zavezujočo odredbo, v kateri je navedlo, da mora Azerbajdžan sprejeti vse razpoložljive ukrepe, da bi omogočil neovirano gibanje oseb, vozil in tovora po Lačinskem koridorju v obeh smereh;

I.

ker je Evropsko sodišče za človekove pravice 16. septembra 2022 odločilo, da njegov začasni ukrep z dne 29. septembra 2020, s katerim je strani pozvalo, naj spoštujeta svoje zaveze v skladu s Konvencijo Sveta Evrope o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, tudi v zvezi z vojnimi ujetniki, še vedno velja in se uporablja za zadevne dogodke;

J.

ker obstajajo verodostojna poročila, vključno z videoposnetki, o zunajsodnih pobojih, prisilnih izginotjih in skrunjenju posmrtnih ostankov armenskih vojnih ujetnikov in drugih pripornikov; ker je Meddržavno sodišče 7. decembra 2021 odredilo in 12. oktobra 2022 ponovno potrdilo, da mora Azerbajdžan pred nasiljem in telesnimi poškodbami zaščititi vse osebe, ki so bile zajete v konfliktu leta 2020 in ki ostajajo v priporu, ter jim zagotoviti varnost in enakost pred zakonom; ker so se pojavili tudi videoposnetki o domnevnih vojnih hudodelstvih nad Azerbajdžanci med vojno leta 2020;

K.

ker je kljub temu, da so azerbajdžanske oblasti izpustile nekatere armenske vojne ujetnike, v Azerbajdžanu v neznanih razmerah še vedno pridržano neznano število vojakov in civilistov;

L.

ker je EU zavezana spodbujanju varne, stabilne, mirne in uspešne regije Južnega Kavkaza v korist vseh ljudi, ki živijo v regiji, in ker je EU pripravljena dejavno sodelovati kot poštena posrednica pri mediaciji za oblikovanje trajne mirovne rešitve in kot zanesljiva partnerica;

M.

ker EU podpira mirno reševanje vseh nerešenih regionalnih sporov z uporabo diplomatskih sredstev;

N.

ker je EU po štiristranskem srečanju med predsednikom Alijevom, predsednikom vlade Pašinjanom, predsednikom Macronom in predsednikom Michelom 6. oktobra 2022 v Pragi 20. oktobra 2022 napotila začasno zmogljivost za spremljanje razmer vzdolž armenske strani mednarodne meje z Azerbajdžanom, da bi spremljala in analizirala razmere v regiji ter o njih poročala, misija te zmogljivosti pa je trajala do 19. decembra 2022; ker se je EU 23. januarja 2023 odločila, da v Armeniji odpre civilno misijo; ker se je misija Evropske unije v Armeniji začela 20. februarja 2023;

O.

ker sta Armenija in Azerbajdžan predlagala pogoje za mirovno pogodbo, ki bo urejala njune meddržavne odnose; ker so se politični voditelji obeh držav nedavno dogovorili, da bodo pospešili vsebinsko delo, da bi dosegli napredek v zvezi z osnutkom besedila;

P.

ker je izid konflikta v Gorskem Karabahu leta 2020 in njegovi okolici travmatiziral armensko družbo in državo pahnil v globoko politično krizo; ker so bile leta 2021 v državi izvedene predčasne parlamentarne volitve; ker je volilna kampanja razkrila globoko polarizacijo, ki se je odražala v ostri retoriki; ker izid volitev ni zmanjšal političnih napetosti, ki so jih še dodatno zaostrili varnostni izzivi, s katerimi se sooča Armenija;

Q.

ker je treba za trajno normalizacijo odnosov med Armenijo in Azerbajdžanom končati vse nasilje, obravnavati vse temeljne vzroke konflikta, zlasti zagotoviti pravice in varnost armenskega prebivalstva Gorskega Karabaha, ter v celoti izvajati vse dogovore, ki sta jih dosegla Armenija in Azerbajdžan, da se zagotovi dolgoročna stabilnost dvostranskih odnosov in celotne širše regije; ker je ta cilj mogoče doseči le, če lahko armenske in azerbajdžanske oblasti zagotovijo mirno sobivanje in spoštovanje pravic manjšin;

R.

ker so oboroženi spopadi med Armenijo in Azerbajdžanom imeli katastrofalne posledice za kulturno, versko in zgodovinsko dediščino celotne regije;

S.

ker so bile v odredbi Meddržavnega sodišča z dne 7. decembra 2021, s katero je bilo Azerbajdžanu naloženo, naj prepreči in kaznuje dejanja vandalizma in skrunjenja armenske kulturne dediščine, podane resne obtožbe o vpletenosti azerbajdžanskih organov v uničevanje pokopališč, cerkva in zgodovinskih spomenikov v Gorskem Karabahu;

T.

ker je Armenija po uničujočem potresu 6. februarja 2023 pokazala solidarnost s prebivalci Turčije, saj je poslala reševalce in humanitarno pomoč; ker lahko ta zgodovinski korak prispeva k normalizaciji odnosov med državama;

U.

ker odnosi med EU in Armenijo temeljijo na skupnih vrednotah, kot so demokracija, pravna država, človekove pravice in temeljne svoboščine, ter na skupnem interesu, da Armenija izvaja gospodarske in politične reforme ter se angažira v regionalnem sodelovanju, tudi v okviru vzhodnega partnerstva; ker bi moral biti končni cilj Unije podpreti Armenijo pri njenem procesu reform;

V.

ker je varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, tudi s spoštovanjem Ustanovne listine OZN, Splošne deklaracije o človekovih pravicah in Evropske konvencije o človekovih pravicah, ključno načelo sporazuma CEPA;

W.

ker se zagovorniki človekovih pravic, aktivisti in neodvisne organizacije civilne družbe pogosto soočajo s spletnim sovražnim govorom, kampanjami blatenja in napadi različnih desničarskih skupin, povezanih s prejšnjimi režimi v Armeniji; ker jim ni zagotovljena zaščita in priznanje za delo, ki ga opravljajo za družbo in demokratične reforme v državi, zlasti za spodbujanje človekovih pravic, demokracije in pravne države;

X.

ker je 20. oktobra 2022 zvečer mlad homoseksualni par, starosti 16 in 21 let, izvedel dvojni samomor, in sicer zaradi vsesplošne diskriminacije v armenski družbi, katero je omogočilo več let vladnega neukrepanja, kar zadeva pobude za boj proti diskriminaciji in za enakost; ker sovražni govor, ki se nekaznovano širi na družbenih medijih in aplikacijah za pošiljanje sporočil, spodbuja obstoječo diskriminacijo oseb LGBTIQ; ker je nedavno na družbenih medijih prišlo do napadov na nevladno organizacijo „Right Side“, ki se zavzema za človekove pravice transspolnih oseb; ker napadalci širijo lažne informacije, spodbujajo sovraštvo in grozijo s smrtjo ustanoviteljici organizacije, transspolni zagovornici človekovih pravic Lilit Martirosjan; ker se je od poletja 2022 zgodilo več nasilnih napadov na transspolne ženske, vključno z incidentom julija 2022 v Erevanu, kjer je storilec napad prenašal v živo na družbenih medijih in požel pohvale;

Y.

ker vlada in državne institucije v Armeniji v najboljšem primeru ne upoštevajo človekovih pravic oseb LGBTIQ, v najslabšem primeru pa se dejavno borijo proti njim; ker mavrični zemljevid iz leta 2022 in indeks Mednarodnega združenja lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev za Evropo kažeta, da je Armenija med državami z najbolj pomanjkljivo zakonodajo in politiko za zaščito oseb LGBTIQ in da je bila glede tega skupaj z Rusko federacijo tretja najslabša država med vsemi članicami Sveta Evrope;

Z.

ker je parlamentarna skupščina Sveta Evrope leta 2022 sprejela resolucijo o kršitvah pravic oseb LGBTI na južnem Kavkazu in večkrat pozvala oblasti, naj reformirajo zakonodajo, da bi takšne kršitve odpravile; ker priporočila odražajo ugotovitve Evropske komisije Sveta Evrope za boj proti rasizmu in nestrpnosti iz leta 2016; ker je komisija ECRI že leta 2019 ugotovila, da njena priporočila niso bila dovolj upoštevana in da ni bila sprejeta nobena od ustreznih določb novega kazenskega zakonika; ker je zaskrbljujoča neodzivnost vlade na priporočila mednarodnih organov;

AA.

ker je Evropsko sodišče za človekove pravice v sodbi v zadevah 71367/12 in 72961/12 (Oganezova proti Armeniji) priznalo, da so v zvezi s sovražnim govorom, zlasti na podlagi spolne usmerjenosti in spolnega življenja, potrebni kazenskopravni ukrepi; ker nacionalna zakonodaja trenutno prepoveduje sovražni govor, spolna usmerjenost in spolna identiteta pa kljub priporočilom ustreznih mednarodnih organov v zvezi s tem še vedno nista vključeni v značilnosti žrtev kaznivega dejanja;

AB.

ker je Armenija v petih letih od 2016 do 2021 svoj indeks zaznave korupcije na lestvici organizacije Transparency International izboljšala za 16 točk;

AC.

ker je Armenija dosegla znatne demokratične izboljšave in pozitivno napredovala na področju korupcije, a so se v letu 2021 obljubljene protikorupcijske in pravosodne reforme upočasnile zaradi politične in gospodarske krize, ki sta jo povzročila pandemija in obnovitev konflikta v Gorskem Karabahu;

AD.

ker je Armenija po indeksu demokracije za leto 2021, ki ga pripravlja Economist Intelligence Unit, in svetovnem indeksu svobode medijev za leto 2022, ki ga pripravlja organizacija Reporters Without Borders, na prvem mestu med državami v svojem sosedstvu;

AE.

ker je Armenija izboljšala svoj položaj v poročilu Svetovne banke z naslovom Ženske, podjetja in pravo 2022, poročilu o svetovnem indeksu zagonskih ekosistemov za leto 2022 in poročilu Svetovnega gospodarskega foruma o konkurenčnosti sektorja potovanj in turizma za leto 2021;

AF.

ker je glede na indeks organizacije Eastern Partnership Civil Society Forum za obdobje 2020–2021 Armenija dosegla boljše uvrstitve, zlasti z vidika demokracije in dobrega upravljanja; ker je organizacija Freedom House v svojem poročilu Nations in Transit za leto 2022 Armenijo pozitivno ocenila;

AG.

ker je ruska vojaška agresija proti Ukrajini negativno vplivala na regijo Južnega Kavkaza in dodatno zapletla varnostne razmere v regiji;

AH.

ker se je izkazalo, da domnevna ruska pripravljenost, da jamči za varnost Armenije, ne obstaja, kar dokazuje njena neodzivnost na nenehne napade Azerbajdžana, tudi po tem, ko se je Armenija poskušala obrniti na Organizacijo pogodbe o kolektivni varnosti; ker so demokratične stranke in organizacije civilne družbe v Armeniji začele preizpraševati članstvo države v Organizaciji pogodbe o kolektivni varnosti; ker ruske mirovne sile, ki so bile napotene v regijo, niso bile niti pripravljene niti sposobne preprečiti nadaljnjih napadov Azerbajdžana, njihova prisotnost pa se stalno zmanjšuje, zlasti od začetka ruske nezakonite vojaške agresije proti Ukrajini;

AI.

ker je Armenija tarča dezinformacij iz sosednjih držav, zlasti ruskih medijskih hiš, saj armenski mediji novice večinoma povzemajo po ruskih virih in agencijah;

AJ.

ker je Armenija tarča azerbajdžanskih informacijskih operacij, katerih namen je zlasti nadlegovati uporabnike družbenih medijev in razširjati napačne informacije;