25.9.2023

Uradni list Evropske unije

C 337/8

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2023/C 337/06)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1) .

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„Muscadet Sèvre et Maine“

PDO-FR-A0494-AM02

Datum obvestila: 27. junij 2023

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1. Uradni geografski kodeks

Seznam občin je bil posodobljen po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2022 za geografsko območje in območje v neposredni bližini.

Gre za izključno redakcijsko spremembo, geografsko območje ni bilo spremenjeno.

Enotni dokument je v skladu s to spremembo spremenjen v točkah 6 in 9.

2. Geografsko območje

Dodani so bili datumi, ko je pristojni nacionalni organ odobril spremembo geografskega območja proizvodnje za dopolnilna geografska imena „Clisson“, „Gorges“ in „Le Pallet“.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

3. Razmejeno območje parcel

Dodani so bili datumi, ko je pristojni nacionalni organ odobril spremembo razmejenega območja parcel znotraj geografskega območja proizvodnje. Razmejitev parcel znotraj geografskega območja proizvodnje zajema opredelitev parcel, primernih za proizvodnjo zadevne zaščitene označbe porekla.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

4. Prehodni ukrepi

Prehodni ukrepi, ki so se iztekli, so bili črtani.

Enotni dokument zaradi tega črtanja ni spremenjen.

5. Sklic na nadzorni organ

Besedilo sklica na nadzorni organ je bilo usklajeno z besedilom, ki se pojavlja v drugih specifikacijah proizvodov za označbe. Gre zgolj za redakcijsko spremembo.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

ENOTNI DOKUMENT

1. Ime

Muscadet Sèvre et Maine

2. Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3. Kategorije proizvodov vinske trte

Vino

4. Opis vin

KRATEK OPIS

To so suha mirna bela vina. Ta vina imajo: najmanj 10-odstotni volumenski delež naravnega alkohola, najvišjo vsebnost fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze) 3 grame na liter, najvišjo vsebnost hlapnih kislin 10 miliekvivalentov na liter ter največ 12-odstotni volumenski delež skupnega alkohola po obogatitvi. Vsebnosti skupnih kislin in skupnega žveplovega dioksida vin ter skupni delež dejanskega alkohola so znotraj mejnih vrednosti, določenih v zakonodaji Unije. To so suha mirna bela vina. Imajo subtilen okus, pri katerem sta okroglost in svežina uravnoteženi, ter razvijejo kompleksen vonj, v katerem prevladuje sadna ali cvetlična aroma. Zaradi dolgega zorenja so včasih zelo primerna za staranje. Vina so skrbno ustekleničena, da se ohrani in poudari njihov aromatični izraz.

Analitska merila so v skladu z veljavnimi evropskimi predpisi.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5. Enološki postopki

5.1. Posebni enološki postopki

Pridelovalna praksa

Najmanjša gostota zasaditve vinske trte je 6 500 trsov na hektar.

Razdalja med vrstami ne sme biti večja od 1,50 metra, razdalja med trsi v isti vrsti pa mora biti med 0,90 metra in 1,10 metra.

Trsi se obrezujejo z največ 12 očesi na trs:

— bodisi s kratko rezjo na reznike z največ petimi rezniki na trs,

— bodisi z rezjo na enojni ali dvojni guyot.

Obrezovanje se konča pred brstenjem v fenofazi 5 lestvice po Eichhornu in Lorenzu.

Vinska trta se lahko ne glede na rez obreže na štiri dodatna očesa na trs, če je v fenofazi, ko ima trta 11 ali 12 listov, tako da je število enoletnih rodnih mladik na trs največ 12.

Posebni enološki postopek

Prepovedana je vsakršna toplotna obdelava potrganega grozdja pri temperaturi pod –5 °C.

Volumenski delež skupnega alkohola vin po obogatitvi ne presega 12 %.

Vina zorijo na finih vinskih drožeh od konca alkoholnega vrenja do vsaj do 1. marca leta, ki sledi letu trgatve. Ob stekleničenju ali prvi odpremi iz vinske kleti so še vedno na finih vinskih drožeh.

Poleg teh določb se pri enoloških postopkih za ta vina upoštevajo obveznosti iz zakonodaje Unije ter zakonika o kmetijstvu in morskem ribištvu.

5.2. Največji donosi

66 hektolitrov na hektar

6. Razmejeno geografsko območje

Vse faze proizvodnje potekajo na geografskem območju, ki ga je na zasedanju pristojnega nacionalnega odbora 15. junija 2017 odobril nacionalni inštitut za poreklo in kakovost (Institut national de l’origine et de la qualité). To območje je na datum, ko je pristojni nacionalni organ odobril to specifikacijo proizvoda, po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2022 zajemalo celotno ozemlje ali del ozemlja naslednjih občin:

—

departma Loire-Atlantique: Aigrefeuille-sur-Maine, Basse-Goulaine, Le Bignon (del), La Chapelle-Heulin, Château-Thébaud, Clisson, Divatte-sur-Loire (znotraj katere samo ozemlje pooblaščene občine La Chapelle-Basse-Mer), Gétigné (del), Gorges, La Haie-Fouassière, Haute-Goulaine, Le Landreau, Le Loroux-Bottereau (del), Maisdon-sur-Sèvre, Monnières, Montbert (del), Mouzillon, Le Pallet, La Regrippière, Remouillé, Saint-Fiacre-sur-Maine, Saint-Hilaire-de-Clisson, Saint-Julien-de-Concelles, Saint-Lumine-de-Clisson, Les Sorinières (del), Vallet in Vertou,

—	departma Maine-et-Loire: Sèvremoine, znotraj katere samo ozemlji pooblaščenih občin Saint-Crespin-sur-Moine in Tillières,

—	departma Vendée: Cugand (del), Montaigu-Vendée, znotraj katere samo ozemlje pooblaščene občine Saint-Hilaire-de-Loulay (del).

7. Sorte vinske trte

Melon B

8. Opis povezave

8.1. Opis naravnih dejavnikov, ki prispevajo k povezavi

Za vinograde s kontrolirano označbo porekla „Muscadet Sèvre et Maine“ je značilen razgibani relief, ki je povezan z zelo gosto vodno mrežo. Vzhodno od mesta Nantes, na pobočjih, ki se dvigajo nad Loaro in močvirjem Goulaine, ali južneje na pobočjih ob rekah Sèvre in Maine ter njunih pritokih parcele vinskih trt ležijo na gričih in oblikujejo pokrajino. To ozemlje je osrednji del geografskega območja kontrolirane označbe porekla „Muscadet“ ter se razprostira po delu departmajev Loire-Atlantique, Maine-et-Loire in Vendée.

Podnebje geografskega območja, na katero močno vpliva bližina Atlantskega oceana, je vseeno nekoliko razgibano. Tako so zimske temperature, ki so na splošno precej mile, še posebej zmerne na severu, tj. v bližini Loare in močvirja Goulaine, od koder izvira dopolnilno geografsko ime „Goulaine“, ter na zahodu območja, za katero se uporablja dopolnilno geografsko ime „Château-Thébaud“ in ki je še bolj izpostavljeno oceanskim vplivom. Občutno hladnejše so proti jugovzhodu, od koder izvirajo dopolnilna geografska imena „Mouzillon – Tillières“, „Gorges“ in „Clisson“, saj je to območje bolj oddaljeno od Loare in močvirja Goulaine. Poletja zaradi vpliva oceanskih vetrov na splošno ostajajo sveža, s pomanjkanjem padavin in precejšno osončenostjo.

Geološka struktura geografskega območja razkriva zelo raznolike kamnine, ki so nastale v paleozoiku:

—	na severu in severovzhodu prevladuje blestnik in na obrobju močvirja Goulaine tudi gnajs, med katerima ležijo žilnine zelenih kamnin, na tej metamorfni celoti pa temelji dopolnilno geografsko ime „Goulaine“,

—	na vzhodu leži velik gabrski masiv, ki je geološka podlaga za dopolnilno geografsko ime „Gorges“ in se vije vzdolž reke Sanguèze, od koder izhaja dopolnilno geografsko ime „Mouzillon – Tillières“,

—	zahodni del geografskega območja leži na substratu, ki ga sestavlja predvsem ortognajs, pa tudi malo kisel gnajs in granodiorit, ki tvorijo podlago za dopolnilno geografsko ime „Château-Thébaud“,

—

za osrednji del geografskega območja se uporablja dopolnilno geografsko ime „Le Pallet“, in sicer v predelu, kjer so kamnine malo spremenjene in močno razpokane, medtem ko ima gnajs, na katerem se razprostirajo vinogradi dopolnilnega geografskega imena „Monnières – Saint-Fiacre“, pogosto bolj spremenjen facies,

—	na jugu razpoka ločuje debelozrnati granitni masiv, značilen za geografsko območje dopolnilnega geografskega imena „Clisson“.

Matično podlago mestoma prekrivajo peščeno-glinasti sedimenti z različno vsebnostjo prodnikov.

Kljub raznolikosti teh formacij so na njih največkrat nastala prepustna, peščena in prodnata rjava tla, občasno obogatena z glino na podtalju, sestavljenem iz gabra. Na območju parcel za trgatev grozdja so tradicionalno strogo razmejene parcele, na katerih so zdrava, plitva in zmerno rodovitna tla, ki se zlahka segrevajo in imajo manjšo zmogljivost zadrževanja vode.

Menih sveti Martin, ustanovitelj opatije Vertou, je v 6. stoletju prvi uvedel vinogradništvo na gričih ob rekah Sèvre in Maine. Vinogradi so se skozi celotni srednji vek nadalje razvijali vzdolž plovnih odsekov teh dveh rek, kar je med drugim omogočilo zgodnji razcvet vinogradov z dopolnilnimi geografskimi imeni „Château-Thébaud“, „Monnières – Saint-Fiacre“ in „Le Pallet“. Od 16. stoletja se je zaradi preprodaje v Nantesu sorta melon B dokončno uveljavila v regiji. Ime „Muscadet“ se je prvič pojavilo leta 1635 v najemni pogodbi, ki jo hranijo v Gorgesu. Ob koncu 18. stoletja je bilo v župniji Monnières že skoraj dve tretjini zemljišč posajenih z vinsko trto, kar kaže, da se je regija posvetila vinogradništvu.

Po razdejanjih, ki jih so jih povzročile vojne v Vendéeju v letih 1793 in 1794, in poznejših opustošenjih zaradi trtne uši je vinogradništvo prilagodilo nove tehnike, kot so nasadi v vrstah in rez guyot. Od tedaj so znanje in izkušnje pri pridelavi ustrezno predpisani: sprejetje izključno sorte melon B, vzdrževanje zelo goste zasaditve, uravnavanje obremenitve vinske trte in omejevanje njenega donosa ter trgatev popolnoma zrelega grozdja.

8.2. Opis naravnih dejavnikov, ki prispevajo k povezavi 2

Izvajalci so v želji po proizvodnji bogatih in kompleksnih vin prevzeli posebno tehniko vinifikacije – t. i. méthode nantaise (nantsko metodo), pri kateri se vina vsaj eno zimo hranijo na finih vinskih drožeh brez pretakanja; to znanje in izkušnje izhajajo iz navade proizvajalcev, da so obdržali barik svojega najboljšega vina na drožeh za prihodnja praznovanja. Tak način zorenja daje vinom okroglost in oljnatost, zlasti s tem, da jih obogati z manoproteini in drugimi spojinami, ki izhajajo iz avtolize celičnih sten kvasovk. Poleg tega se lahko s to metodo – pri kateri vina niso obdelana in so hranjena v atmosferi, napolnjeni z ogljikovim dioksidom, kar močno omeji oksidacijo in sproščanje hlapnih spojin – do pomladi in še dlje ohranijo arome, nastale med alkoholnim vrenjem. Vina se med zorenjem obogatijo tudi s terciarnimi aromami. Grozdje, grozdni mošt in vina, ki izhajajo iz sorte melon B, namreč vsebujejo veliko koncentracijo glikozidnih prekurzorjev arom. Te molekule, ki nastanejo s povezavo aglikonov s sladkorji, so v takem stanju brez vonja. Ob pretrganju β-glikozidnih vezi zaradi različnih kemijskih in encimskih procesov se torej ustvarjajo zelo dišeče spojine, predvsem monoterpeni in C13-norizoprenoidi, pri tem pa nastaja zlasti β-damaskon, tj. spojina, znana po svoji vlogi ojačevalca sadnih arom v vinu. Da bi izvajalci vina zaščitili pred oksidacijo v posodi in jih pazljivo ustekleničili, so pridobili posebno znanje in izkušnje, da se sproščanje teh vonjev nadaljuje čim dlje in da vina ohranijo kompleksnost. Te prakse so ponekod prilagojene spremembam okolja, kot so trganje grozdja, ko je to močno zrelo, za dopolnilna geografska imena „Clisson“, „Monnières – Saint-Fiacre“ in „Mouzillon – Tillières“, ohranitev visoke vsebnosti organskih kislin v moštu za dopolnilni geografski imeni „Gorges“ in „Château-Thébaud“, zgodnja trgatev za dopolnilno geografsko ime „Goulaine“ ali praksa dolgega zorenja vin na finih vinskih drožeh za najboljša zvrstna vina. Vina, za katera se uporablja dopolnilno geografsko ime, se na drožeh ohranijo do stekleničenja. Stekleničijo se neposredno v vinskih kleteh, da se omeji tveganje oksidacije in zmanjša izguba arom.

Proizvajalci iz občine La Haie-Fouassière in okolice so že leta 1925 v želji, da bi ohranili kakovost in ugled svojih vin, po sodni poti pridobili pravico, da vina označujejo z imenom „Muscadet Grands Crus de Sèvre et Maine“. Kontrolirana označba porekla „Muscadet Sèvre et Maine“ je bila priznana leta 1936. Leta 1977 je bil uveden poseben predpis za tradicionalni izraz „sur lie“ (na drožeh), zato se vina od leta 1994 stekleničijo v vinskih kleteh v letu, ki sledu letu trgatve, da bi se omejilo vsakršno pretakanje vina.

Geografsko območje je odtlej zelo izrazito usmerjeno v vinogradništvo, pri čemer je večji del ozemlja različnih občin namenjen izključno za gojenje vinske trte sorte melon B. Leta 2016 je 600 proizvajalcev obdelovalo približno 8 000 hektarjev, pri čemer vina s kontrolirano označbo porekla „Muscadet Sèvre et Maine“ predstavljajo skoraj 70 % prodanih količin vseh kontroliranih označb porekla iz nantskih vinogradov. Za več kot polovico teh vin se uporablja izraz „sur lie“ (na drožeh).

8.3. Opis naravnih dejavnikov, ki prispevajo k povezavi 3

Vina s kontrolirano označbo porekla „Muscadet Sèvre et Maine“ so suha mirna bela vina. Imajo subtilen okus, pri katerem sta okroglost in svežina uravnoteženi, ter razvijejo kompleksen vonj, v katerem prevladuje sadna ali cvetlična aroma. Vina so skrbno ustekleničena, da se ohrani in poudari njihov aromatični izraz.

Vina, označena z izrazom „sur lie“ (na drožeh), so na splošno uravnoteženega, bolj okroglega okusa in kompleksnejšega vonja z nežnim iskrenjem, ki je posledica preostanka ogljikovega dioksida, nastalega med alkoholnim vrenjem. Med zorenjem so zaščitena pred oksidacijo, da se ohranijo njihova svežina, aromatičnost in naravno prisotni ogljikov dioksid. Ker vsebujejo preveč ogljikovega dioksida, da bi se lahko pakirala v prožno embalažo, se ustekleničijo, pri čemer je potrebna posebna previdnost.

Zaradi dolgega zorenja so včasih zelo primerna za staranje, kot na primer vina, za katera se uporablja dopolnilno geografsko ime:

—	„Château-Thébaud“, katerega vina so prepoznavna po prefinjenem in elegantnem vonju, ki sega od sadnih in cvetličnih arom do arom aromatičnih rastlin, kar so značilnosti, ki jih je mogoče v ustih začutiti pri slanih in svežih vinih z živahnim pookusom,

—	„Clisson“, katerega vina imajo na splošno zelo koncentriran okus in intenzivne, predvsem sadne arome (zrelega in kuhanega sadja),

—	„Gorges“, katerega vina najpogosteje odlikujejo močan okus, poudarjen s kislinami in grenkobo, ter mineralne ali mentolne arome,

—	„Goulaine“, katerega vina pogosto izražajo intenziven vonj, v katerem prevladujejo note svežega, zrelega in suhega sadja ter cvetlične note, odlikujejo pa se po svoji uravnoteženosti, okroglosti, zelo rahli grenkosti ter dolgotrajni žametnosti v ustih,

—	„Mouzillon – Tillières“, katerega mladostna vina pozneje pogosto izražajo intenzivne arome cvetic, agrumov, aromatičnih zelišč, biskvitne in mineralne note, koncentrirano strukturo njihovega okusa pa poudarjajo fine grenčine in rahla trpkost,

—	„Monnières – Saint-Fiacre“, katerega vina pogosto izstopajo zaradi močnega vonja po zrelem ali kandiranem sadju in balzamičnih notah, medtem ko njihov okus razkriva poln in bogat profil, njihov kremasti značaj pa je uravnotežen z zelo rahlo grenkobo,

—	„Le Pallet“, katerega vina se pogosto odlikujejo po prijetni uravnoteženosti v ustih in zelo nežnem aromatičnem vonju, v katerem prevladuje cvetlična komponenta.

Da bi izvajalci ohranili prednosti zorenja ter preprečili kakršno koli oksidacijo in izgubo aromatičnosti, se vina, za katera se uporabljajo dopolnilna geografska imena, stekleničijo neposredno v vinskih kleteh.

Groba sestava tal na geografskem območju, ki je posledica starih kamnin, povzroča zgodnji začetek rasti vinske trte in omejuje njeno bujnost. To zgodnost zorenja poudarjajo blage zime, poletna osončenost in morski vetrovi, ki vegetacijo varujejo pred škodo. V takih tleh se zaradi omejenih vodnih zalog in razpokanosti, ki omogoča globoko ukoreninjenje, vinska trta zmerno in redno oskrbuje z vodo, kar je jamstvo za doseganje dobre dozorelosti. Skozi stoletja se je v teh okoliščinah uveljavila izbira zgodnje sorte melon B, sploh ker so zmerne poletne temperature na geografskem območju popolne za ohranitev svežine in arom, ki se izražajo v vinih, pridelanih iz te nežne bele sorte vinske trte.

Dolga zgodovina vinogradništva na geografskem območju, njegova zgodnja usmeritev in značilna gostota zasaditve vinskih trt že dolgo spodbujajo združevanje praks. Ker so želeli proizvajalci ohraniti pristnost svojih proizvodov, so že od leta 1936 po postopku, uvedenem v 20. letih prejšnjega stoletja, pridobili priznanje kontrolirane označbe porekla, ki je ena prvih kontroliranih označb porekla v Franciji.

8.4. Opis naravnih dejavnikov, ki prispevajo k povezavi 4

Izvajalci lahko s svojim znanjem in izkušnjami nadzorujejo proizvodnjo ter trgajo popolnoma zrelo in zdravo grozdje. Vina v skladu z lokalnimi običaji do stekleničenja zorijo na finih vinskih drožeh, brez pretakanja. Zaradi blagih zimskih temperatur geografskega območja, ki spodbujajo izmenjave z drožmi, se med zorenjem še naprej izboljšujejo in že od naslednje pomladi razvijejo bogatejši okus. S skrbnim stekleničenjem vin se lahko ohranijo njihove bistvene značilnosti, nekatere arome pa se po pakiranju še naprej razvijajo. To znanje in izkušnje, ki so povsem prilagojeni možnostim naravnega okolja in sorti melon B, omogočajo, da se v vinih v celoti izrazijo molekule vonjav, ki nastanejo med vrenjem, in glikozidni prekurzorji arom.

Vina s kontrolirano označbo porekla, dopolnjeno z izrazom „sur lie“ (na drožeh), ustekleničena v letu, ki sledi letu trgatve, ohranjajo značilno svežino, poudarjeno z rahlim iskrenjem, ki ga povzroči preostanek ogljikovega dioksida, nastalega med vinskim vrenjem. Ta vina se stekleničijo neposredno v vinskih kleteh, da ne bi oksidirala. Ta tradicionalna praksa, s katero se čim bolj zmanjšajo koraki pri ravnanju s proizvodi, je zelo primerna za ohranjanje občutljivih spojin vonjav v vinih. Raznolikost kamnin in tal, ki so na njih nastala, razlike v topografiji in razgibanost podnebja v povezavi z oddaljenostjo vinogradniških otokov od vodnih teles deloma pojasnjujejo aromatično kompleksnost teh vin. Pestrost naravnega okolja je v povezavi z zahtevnimi vinogradniškimi praksami omogočila, da so se izrazile posebnosti in uveljavila dopolnilna geografska imena, na katerih temelji kontrolirana označba porekla:

—

„Château-Thébaud“, katerega zahodna lega na predgorjih ob reki Maine prinaša ugodno podnebje za zgodnje zorenje in katerega tla, nastala na gnajsu in granodioritu, omogočajo, da se trta globoko ukorenini, daje mošt, ki je bogat z organskimi kislinami, te pa po dolgem zorenju spodbujajo izražanje prefinjenih vin z živahnim pookusom, v katerih je zaznati svežino in mineralnost,

—

„Clisson“, kjer vzajemni vplivi med podnebjem, v katerem grozdje razmeroma pozno dozori, plitvimi peščenimi tlemi, nastalimi na granitu, strmimi pobočji ob rekah Sèvre in Maine ter praksami, pri katerih je poudarek na močni zrelosti in dolgem zorenju na finih vinskih drožeh, dajejo vinom bogat okus in značilne sadne arome,

—

„Gorges“, katerega glinasta tla, nastala s spreminjanjem gabrov, in lokalno podnebje, v katerem grozdje razmeroma pozno dozori, v povezavi s prakso trganja grozdja pred popolno tehnološko zrelostjo, ki mu sledi dolgo zorenje vin v redukcijskem okolju na finih vinskih drožeh, dajejo vinom živahen okus in zelo svež mineralen vonj,

—	„Goulaine“, kjer zemljišča, nastala na malo spremenjenih metamorfnih kamninah, v podnebju, ki je zaradi bližine Loare in močvirij zelo zmerno, spodbujajo hitro zorenje grozdja, ki zaradi zgodnje trgatve ob polni zrelosti daje izrazita, uravnotežena in mehka vina z aromami svežega in suhega sadja,

—

„Monnières – Saint-Fiacre“, ki leži na vzpetinah in gričih ob reki Sèvre ter katerega tla, nastala na ne preveč kislem, razkrojenem ali spremenjenem gnajsu, določajo počasno kinetiko zorenja, kar omogoča močno zrelost, s katero dobimo polna in močna vina z notami zrelega sadja, ki se razvijejo v note kandiranega sadja,

—

„Mouzillon – Tillières“ na vzhodnem delu vinogradov, kjer medsebojni vpliv bolj celinskega podnebja in peščeno-glinastih tal, nastalih na malo spremenjenih gabrih, spodbuja podaljšano zrelost, kar daje vina, ki po skrbnem zorenju sčasoma izrazijo intenzivne arome, v katerih je zaznati biskvitne, začimbne, sadne in cvetlične note,

—	„Le Pallet“, kjer sta dolga vinogradniška tradicija in povezanost proizvajalcev omogočili utrditev znanja in izkušenj, s katerimi se najbolje izkorišča potencial grozdja, potrganega ob polni zrelosti na prodnatih in luknjičavih tleh, kar daje vinom harmoničen okus in nežne cvetlične arome.

Izvajalci so se naučili ohraniti aromatične značilnosti teh staranih vin, tako da so med stekleničenjem čim bolj omejili stik s kisikom v zraku. S tem namenom in v skladu z lokalnimi običaji se vina stekleničijo v vinskih kleteh.

9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

stekleničenje na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Vina, za katera se lahko uporabi izraz „sur lie“ (na drožeh), se stekleničijo na razmejenem območju.

Zaradi omejevanja vsakršnega pretakanja se ta vina stekleničijo v vinskih kleteh med 1. marcem in 31. decembrom leta, ki sledi trgatvi, da se ohranijo značilnosti, ki izhajajo iz njihovega načina vinifikacije in zorenja, zlasti svežina, aromatična kompleksnost, pri čemer se nekatere sestavine izrazijo po stekleničenju, in rahlo iskrenje, ki je posledica vsebnosti naravno prisotnega ogljikovega dioksida.

Ta posebni način zorenja daje vinom okroglost in oljnatost s tem, da jih obogati zlasti z manoproteini in drugimi spojinami, ki izhajajo iz avtolize celičnih sten kvasovk. Pri tej metodi se vina ne obdelujejo in se hranijo v atmosferi, napolnjeni z ogljikovim dioksidom, kar močno omeji oksidacijo in sproščanje hlapnih spojin.

Ker vsebujejo preveč ogljikovega dioksida, da bi se lahko pakirala v prožno embalažo, se ustekleničijo, pri čemer je potrebna posebna previdnost.

Vina so ob stekleničenju ali prvi odpremi iz vinske kleti še vedno na finih vinskih drožeh.

Območje v neposredni bližini (1)

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

izjema pri proizvodnji na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za vinifikacijo, obdelavo in zorenje vin ter vinifikacijo, obdelavo, zorenje in stekleničenje vin, za katera se lahko uporabi izraz „sur lie“ (na drožeh), po uradnem geografskem kodeksu za leto 2022 zajema ozemlje naslednjih občin ali njihovih delov:

—

departma Loire-Atlantique: Ancenis-Saint-Géréon, La Bernerie-en-Retz, Le Bignon (del), La Boissière-du-Doré, Bouaye, Bouguenais, Boussay, Brains, Carquefou, Le Cellier, Chaumes-en-Retz, Chauvé, Cheix-en-Retz, La Chevrolière, Corcoué-sur-Logne, Couffé, Divatte-sur-Loire (znotraj katere samo ozemlje pooblaščene občine Barbechat), Frossay, Geneston, Gétigné (del), Legé, Ligné, La Limouzinière, Loireauxence (znotraj katere samo ozemlji pooblaščenih občin La Chapelle-Saint-Sauveur in Varades), Le Loroux-Bottereau (del), Machecoul-Saint-Même, La Marne, Mauves-sur-Loire, Mésanger, Montbert (del), Montrelais, Les Moutiers-en-Retz, Oudon, Paulx, Le Pellerin, La Planche, Pont-Saint-Martin, Pornic, Port-Saint-Père, La Remaudière, Rezé, Rouans, Saint-Aignan-Grandlieu, Saint-Colomban, Sainte-Pazanne, Saint-Étienne-de-Mer-Morte, Saint-Géréon, Saint-Hilaire-de-Chaléons, Saint-Léger-les-Vignes, Saint-Lumine-de-Coutais, Saint-Mars-de-Coutais, Saint-Père-en-Retz, Saint-Philbert-de-Grand-Lieu, Saint-Viaud, Les Sorinières (del), Thouaré-sur-Loire, Touvois,

Območje v neposredni bližini (2)

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

izjema pri proizvodnji na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Vair-sur-Loire, Vieillevigne, Villeneuve-en-Retz in Vue,

—

departma Maine-et-Loire: Beaupréau-en-Mauges (znotraj katere samo ozemlje pooblaščenih občin Beaupréau in Gesté), Ingrandes-Le Fresne sur Loire (znotraj katere samo ozemlje pooblaščene občine Fresne-sur-Loire), Mauges-sur-Loire (znotraj katere samo ozemlje pooblaščenih občin La Chapelle-Saint-Florent, Le Marillais in Saint-Florent-le-Vieil), Montrevault-sur-Èvre (znotraj katere samo ozemlje pooblaščenih občin La Boissière-sur-Èvre, La Chaussaire, Le Fief-Sauvin, Le Fuilet, Montrevault, Le Puiset-Doré, Saint-Pierre-Montlimart in Saint-Rémy-en-Mauges), Orée d’Anjou in Sèvremoine (znotraj katere samo ozemlje pooblaščenih občin Montfaucon-Montigné in Saint-Germain-sur-Moine),

—	departma Vendée: Cugand (del), Montaigu-Vendée, znotraj katere samo ozemlje pooblaščenih občin Montaigu in Saint-Hilaire-de-Loulay (del), Rocheservière, Saint-Étienne-du-Bois in Saint-Philbert-de-Bouaine.

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Za vina, ki ustrezajo proizvodnim pogojem iz specifikacije proizvoda za izraz „sur lie“ (na drožeh), je ime kontrolirane označbe porekla lahko dopolni s tem izrazom.

Ime kontrolirane označbe porekla se lahko dopolni z geografskim imenom „Val de Loire“ po pravilih iz specifikacije proizvoda za uporabo tega geografskega imena.

Ime kontrolirane označbe porekla se lahko dopolni z dopolnilnimi geografskimi imeni „Clisson“, „Gorges“, „Le Pallet“, „Château-Thébaud“, „Goulaine“, „Monnières – Saint-Fiacre“ in „Mouzillon – Tillières“ za vina, ki ustrezajo proizvodnim pogojem iz specifikacije proizvoda za ta dopolnilna geografska imena.

Velikost črk v izrazu „sur lie“ (na drožeh) in v geografskem imenu „Val de Loire“ niti po višini ter niti po širini ali debelini ne presega velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.

Na vinih, za katera se uporabijo izraz „sur lie“ (na drožeh) ali dopolnilna geografska imena „Clisson“, „Gorges“ in „Le Pallet“, je naveden letnik.

Dopolnilna geografska imena so navedena v istem vidnem polju kot ime kontrolirane označbe porekla. Velikost črk, ki sestavljajo ta imena, je po višini in širini oziroma debelini enaka velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.

Pri označevanju vin, za katera se ne uporablja dopolnilno geografsko ime, se lahko navede ime manjše geografske enote, če:

gre za kraj, zaveden v katastru,

je ta naveden v prijavi pridelka.

Velikost črk za navedbo imena kraja, zavedenega v katastru, niti po višini niti po širini oziroma debelini ne presega polovične velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla. Navedeno je v istem vidnem polju kot ime kontrolirane označbe porekla.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-27ebf794-be90-4cf6-8774-84534674caec

(1) UL L 9, 11.1.2019, str. 2.

25.9.2023

Uradni list Evropske unije

C 337/17

Objava zahtevka za odobritev spremembe specifikacije proizvoda na ravni Unije v skladu s členom 50(2), točka (a), Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2023/C 337/07)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek v treh mesecih od datuma te objave.

Zahtevek za spremembo na ravni Unije specifikacije proizvoda za zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo iz države članice Unije

(Uredba (EU) št. 1151/2012)

„Ser koryciński swojski“

EU št.: PGI-PL-0835-AM02 – 28.4.2023

ZOP ( ) ZGO (X)

1. Ime proizvoda

„Ser koryciński swojski“

2. Skupina vložnikov in pravni interes

ZARZECCY Sp. z o.o., FOODTECH Zbigniew Rybak IN SEROWAR PODLASKI Aneta Łukaszuk-Łapińska – certificirani proizvajalci sira „Ser koryciński swojski“.

3. Država članica, ki ji pripada geografsko območje

Poljska

4. Postavka v specifikaciji proizvoda, na katero se spremembe nanašajo

☐	Ime proizvoda

☒

Povezava

☐	Omejitve trženja

5. Vrsta sprememb

To je sprememba v smislu člena 53(2), točka (b), Uredbe (EU) št. 1151/2012, ki bi lahko izničila povezavo iz člena 5(2), točka (b), za zaščitene geografske označbe.

V točki 5 enotnega dokumenta je navedeno, da posebnost sira „Ser koryciński swojski“ izhaja iz dejstva, da se med drugim proizvaja iz polnomastnega nepasteriziranega mleka, zaradi katerega ima značilno aromo po svežem mleku.

6. Spremembe

Povezava

Opis

Sprememba se nanaša na uporabo pasterizacije pri pripravi mleka za proizvodnjo sira „Ser koryciński swojski“. Uvedena je bila možnost, da se sir „Ser koryciński swojski“ proizvaja tudi iz pasteriziranega mleka. Uporaba nizke pasterizacije in mlečnokislinske starterske kulture je sprememba, ki ne vpliva na specifičnost proizvoda (vključno z izgubo značilne arome po svežem mleku) ali njegovo povezavo z območjem. Sir se bo še naprej proizvajal v isti regiji, tj. Korycin, kar pomeni, da se metoda proizvodnje ne bo bistveno spremenila, razen možnosti uporabe nizke pasterizacije in dodajanja mlečnokislinske starterske kulture.

Uporaba nizke pasterizacije in dodajanje mlečnokislinske starterske kulture zagotavljata, da se mikroflora, značilna za surovo mleko, reproducira z enako sestavo, hkrati pa je odpravljeno tveganje kontaminacije surovine s patogenimi bakterijami, zaradi česar nastane proizvod s senzoričnimi lastnostmi v skladu s specifikacijo proizvoda.

Povzetek razlogov za spremembo

Prvotno se je sir „Ser koryciński swojski“ proizvajal iz nepasteriziranega mleka, saj postopek pasterizacije ni bil znan. Tehnološki napredek je omogočil uporabo pasteriziranega mleka, ne da bi se pri tem izgubile lastnosti proizvoda (sir), ki jih je mogoče pripisati predvsem njegovemu geografskemu poreklu v smislu člena 5(2), točka (b), Uredbe (EU) št. 1151/2012. Potrošniki imajo koristi od predlagane spremembe, saj zagotavlja večjo varnost proizvoda. Poleg tega proizvodnja sira iz inokuliranega pasteriziranega mleka – in ne samo surovega mleka – ne spremeni senzoričnih ali fizikalno-kemijskih lastnosti sira „Ser koryciński swojski“.

Rezultati znanstvenih raziskav kažejo, da pasterizacija mleka ne povzroča škodljivih sprememb senzoričnih ali fizikalno-kemijskih lastnosti svežega, zorjenega ali staranega sira.

Nosilci živilske dejavnosti, ki proizvajajo mlečne proizvode, morajo uporabljati postopke, ki zagotavljajo, da je vsebnost bakterij v mleku pri 30 0C tik pred toplotno obdelavo pod 300 000/ml. To pomeni, da je med molžo in predelavo mleka zelo malo možnosti za rast mikrobov. Poleg tega je treba v tem času ohraniti hladno verigo, da se zagotovi hlajenje mleka v skladu z veljavno zakonodajo. V skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 852/2004 so nosilci živilske dejavnosti odgovorni za izpolnjevanje ustreznih higienskih zahtev na vseh stopnjah proizvodnje, predelave in distribucije hrane, ki so pod njihovim nadzorom.

ENOTNI DOKUMENT

„Ser koryciński swojski“

EU št.: PGI-PL-0835-AM02 – 28.4.2023

ZGO (X) ZOP ( )

1. Ime [zop ali zgo]

„Ser koryciński swojski“

2. Država članica

Poljska.

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1. Vrsta proizvoda

Skupina 1.3 Siri

3.2. Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

„Ser koryciński swojski“ je zorjeni sir, proizveden iz surovega ali pasteriziranega polnomastnega kravjega mleka, ki se mu dodata sirilo in kuhinjska sol; kadar se uporablja pasterizirano polnomastno kravje mleko, se doda tudi mlečnokislinska kultura. Dodajo se lahko začimbe in zelišča ter semena, sadje, oreški, zelenjava in gobe.

Sir „Ser koryciński swojski“ je sploščene okrogle (geoidne) oblike in ima elipsast prečni prerez; njegov premer je največ 30 cm (odvisno od velikosti cedila, ki se uporabi pri njegovi proizvodnji, in količine sira, ki se položi vanj), tehta pa 2,5–5 kg (odvisno od uporabljenega cedila in trajanja obdobja zorenja).

Sir „Ser koryciński swojski“ ima veliko luknjic različnih velikosti in oblik. Površina sira je rebrasta.

Glede na trajanje zorenja obstajajo tri različne vrste sira, ki se prodaja pod imenom „Ser koryciński swojski“:

„Ser koryciński swojski“ – „świeży“ (sveži) zori 2–4 dni;

„Ser koryciński swojski“ – „leżakowany“ (zorjeni) zori in se stara 5–14 dni;

„Ser koryciński swojski“ – „dojrzały“ (zrel) zori in se stara več kot 14 dni.

Trajanje zorenja ne vpliva na posebne lastnosti sira „Ser koryciński swojski“ iz točke 5 enotnega dokumenta.

Opis sira „Ser koryciński swojski“ glede na trajanje zorjenja

Skupina lastnosti ali sestavin	lastnost ali sestavina	sveži sir „Ser koryciński swojski“	zorjeni sir „Ser koryciński swojski“	zreli sir „Ser koryciński swojski“
Obarvanost	Barva zunanjosti	kremna	slamnato rumenkasta	rumenkasta ali rumena
Obarvanost	barva notranjosti	kremna	kremasto slamnata	slamnato rumenkasta
Čvrstost	Čvrstost zunanjosti	enakomerno čvrsta zunanjost in notranjost	čvrsta zunanjost in mehka notranjost	nežno rumena skorja z belkastim slojem na zunanjem delu
Čvrstost	Tekstura notranjosti	vlažna, zelo prožna, z enakomerno razporejenimi majhnimi luknjami (velikimi približno 1 mm)	vlažna, prožna, z enako velikimi in enakomerno razporejenimi luknjami (velikimi približno 2 mm)	rahlo vlažna, prožna, z enako velikimi in enakomerno razporejenimi luknjami
Organoleptične lastnosti	Okus	pretežno blag in kremast, značilno gumijast, pri čemer škriplje med zobmi	rahlo slan, z značilnim oreškastim priokusom	izrazito suh, precej slana zunanja plast in nekoliko manj slana sredica, rahel oreškast okus
Organoleptične lastnosti	Vonj	prevladujoč vonj po svežem maslu	rahel vonj po suhem siru	vonj po suhem siru
Fizikalno-kemijske lastnosti	Voda	≤ 53 %	≤ 48 %	≤ 43 %
Fizikalno-kemijske lastnosti	Maščobe	≤ 20 %	≤ 22 %	≤ 30 %

3.3. Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

Pri izdelavi sira „Ser koryciński swojski“ se uporabi mleko krav, ki se pasejo na prostem vsaj 150 dni na leto. Krma živali je tradicionalna; pozimi so osnovna krma travniško seno, žitna krma (ječmen, rž, pšenica in žitne mešanice) ali silaža.

—	Osnovne surovine so kravje mleko, sirilo in kuhinjska sol (približno 3 g na 10 l mleka) ter sol, ki se vtre v sir po oblikovanju v hlebce; kadar se uporablja pasterizirano mleko, se doda tudi mlečnokislinska kultura.

—	Neobvezne surovine – poper, čili, bazilika, koper, peteršilj, luštrek, meta, njivska črnika, divji vinograjski luk, paprika, majaron, kumina, origano, šetraj, česen, drobnjak, oljke, gobe, semena, zelenjava, oreški, sadje.

Sir se proizvaja iz surovega ali pasteriziranega polnomastnega mleka. Fizična ali kemična obdelava ni dovoljena, razen pasterizacije in filtriranja makroskopskih nečistoč.

Različne začimbe se uporabljajo le za dodajanje okusa in ne spreminjajo lastnosti sira „Ser koryciński swojski“.

3.4. Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

—	Segrevanje ali pasterizacija mleka ter dodajanje sirila in soli; kadar se uporabla pasterizirano mleko, tudi dodajanje mlečnokislinske starterske kulture,

—	usirjenje,

—	ločevanje sirotke,

—	odcejanje sirotke,

—	oblikovanje,

—	vtiranje soli,

—

zorjenje.

3.5. Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

—

3.6. Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Vsi proizvajalci sira „Ser koryciński swojski“ morajo na svojih etiketah uporabiti skupni logotip za sir „Ser koryciński swojski“. Logotip „Ser koryciński swojski“ se podeli prek Združenja proizvajalcev sira koryciński („Zrzeszenie Producentów Sera Korycińskiego“).

Pravila o podeljevanju logotipa ne smejo na noben način diskriminirati proizvajalcev, ki niso člani združenja.

4. Jedrnata opredelitev geografskega območja

Sir „Ser koryciński swojski“ se proizvaja v treh občinah v okrožju Sokółka v Podlaškem vojvodstvu, in sicer v občinah Korycin, Suchowola in Janów.

5. Povezava z geografskim območjem

Povezava med sirom „Ser koryciński swojski“ in območjem temelji na posebnih lastnostih, opredeljenih v točki 5.2, in ugledu.

Sir „Ser koryciński swojski“ ima značilno obliko, ki je odvisna od tega, katero cedilo se uporabi pri njegovi proizvodnji. Poleg tega ima sir zaradi teh posod značilno rebrasto površino. Proizveden je iz nepasteriziranega ali pasteriziranega polnomastnega mleka, zaradi katerega ima značilno aromo po svežem mleku. Kadar se uporablja pasterizirano mleko, se značilna aroma po svežem mleku ohrani z nizko pasterizacijo in inokulacijo surovine z mlečnokislinsko startersko kulturo, proizvedeno iz surovega mleka. Sir je vlažen in prožen ter ima številne enako velike in enakomerno razporejene luknjice.

Posebne lastnosti sira „Ser koryciński swojski“ so se razvile v dolgoletnem obdobju njegove proizvodnje, pri čemer se je poznavanje metod proizvodnje in s tem povezanih praktičnih znanj prenašalo iz roda v rod, ker priročniki o tehnologiji in proizvodnji mlečnih izdelkov ne opisujejo načina proizvodnje tega sira, ki je tesno povezana z geografskim območjem, opredeljenim v točki 4. Proizvod je zelo cenjen, kar dokazujejo številni članki v medijih in navedbe na internetu ter številne prejete nagrade. Sir „Ser koryciński swojski“ se prodaja v uglednih trgovinah po cenah, ki so do 50 % višje od cen drugih vrst sirov iz sirotke. Sir „Ser koryciński swojski“ se prodaja prek interneta po popolnoma enaki ceni kot sir „oscypek“, tj. proizvod z zaščiteno označbo porekla.

Geografsko območje, na katerem se proizvaja sir „Ser koryciński swojski“, leži v mezoregiji planote Białystok, ki je del makroregije severna Podlaška nižina, tj. območja ledeniškega jezerskega območja, za katerega so značilne močvirnate depresije na obsežni planoti. Pokrajina na tem območju je raznolika zaradi stalnega delovanja ledenikov. Severna Podlaška nižina zajema več manjših območij, in sicer doline, povodja, ravnine in planote, vključno s planoto Białystok. Planote so večinoma ledeniškega izvora, pri čemer je zanje značilna velika morfološka raznolikost. Najpogostejša reliefna oblika so erodirane ledeniške vzpetine in kami, ki so v nekaterih delih visoki do 200 m nadmorske višine.

Na vzhodnih delih teh nižinskih predelov je podnebje veliko bolj podobno celinskemu (medtem ko na zahodu Poljske prevladuje vpliv oceanskega podnebja). Območje, kjer se proizvaja sir „Ser koryciński swojski“, leži v južnem delu severovzhodne Poljske, ki je poleg gorskih območij najhladnejša regija v državi. Zime so dolge (povprečno trajajo približno 110 dni), temperature na tem območju pa so med najnižjimi v državi: januarja je povprečna temperatura zraka od -5 do -6 °C (januarsko povprečje v Varšavi je približno -3,5 °C), pri čemer se snežna odeja ohrani precej dolgo. Poletja trajajo približno 90 dni in so precej topla, pri čemer je povprečna julijska temperatura približno 18 °C. Prehodna obdobja so krajša kot v osrednjem delu države. Na leto pade povprečno okrog 650 mm padavin. Večina padavin pade od aprila do septembra. To je ugoden dejavnik, saj 70 % vseh padavin pade med rastno dobo, kar ugodno vpliva na travnike in pašnike. Prav tako je ugodna pogostost padavin med rastno dobo, saj je v tem obdobju približno 94 deževnih dni. Rastna doba je kratka. Začne se konec prve tretjine aprila in konča konec oktobra, kar pomeni, da traja približno 200 dni.

V regiji, v kateri se proizvaja sir „Ser koryciński swojski“, ni težke industrije. V industrijskih obratih na tem območju se predelujejo agroživilski proizvodi, zlasti mleko. Večina zemljišč se uporablja za kmetijstvo ali je poraščena z gozdovi. Kmetijska zemljišča, ki so skoraj v celoti v lasti posameznih kmetij, pokrivajo velik del tega območja. Večina kmetijskih zemljišč ima nizko proizvodno vrednost oziroma je redko posejana z drevesi.

Podlaško vojvodstvo, ki zajema območje, opredeljeno v točki 4, je usmerjeno v proizvodnjo mleka in mlečnih proizvodov, kar dokazuje dejstvo, da je na tem območju največji delež travišč na Poljskem, ki pokrivajo 35,4 % obdelovalnih površin. Pašniki pokrivajo 13 %, travniki pa 22,4 % zemljišč. Vojvodstvo je po številu glav živine drugo največje v državi. V tem vojvodstvu se proizvede ena tretjina mleka, proizvedenega na Poljskem, in ena petina masla. Proizvajalci mleka na tem območju proizvedejo povprečno 33,3 tone mleka, medtem ko znaša povprečje na nacionalni ravni 16,2 tone. Njegov delež na nacionalni ravni se stalno povečuje.

To vojvodstvo je že dolgo usmerjeno v proizvodnjo mleka in mlečnih izdelkov zaradi nizke ravni industrializacije v preteklosti ter omejenega obsega naložb, visoke brezposelnosti in nizkih plač. V preteklosti se je prodajalo zlasti surovo mleko, vendar je veliko kmetij proizvajalo tudi maslo in sir „Ser koryciński swojski“ za lastno uporabo ali prodajo. Proizvodnjo sirov je zagotovila zlasti, da se je porabilo mleko in da je bila raznolikost prehrane večja. Dokaz, da imajo proizvajalci sira „Ser koryciński swojski“ posebno znanje in spretnosti, je predvsem to, da pri proizvodnji sira uporabljajo polnomastno kravje mleko in da obračajo proizvod med zorjenjem v različnih fazah, ki jih določi proizvajalec na podlagi svojega znanja in izkušenj.

Sir koryciński („ser koryciński“) je dobil prvo nagrado in naziv „Smak Roku“ na kmetijskem sejmu Polagra leta 2004, nagrado „Perła“ na tekmovanju Naša kulturna dediščina („Nasze Kulinarne Dziedzictwo“) in naziv „Podlaska Marka Roku“ v kategoriji okusa. Vsako jesen od leta 2004 poteka festival sira koryciński („Święto sera korycińskiego“). Leta 2005 je bil sir „Ser koryciński swojski“ vključen na nacionalni seznam tradicionalnih proizvodov Ministrstva za kmetijstvo in razvoj podeželja.

Sir „Ser koryciński swojski“ je vse bolj prepoznaven in iskan, zlasti v severnem in osrednjem delu Poljske. Proizvod se predstavi vsako leto v Varšavi na festivalu Podlaška v prestolnici („Podlasie w stolicy“). V regionalnih in nacionalnih medijih se redno omenja, kako je sir koryciński Prepoznaven in priljubljen: Gazeta Wyborcza (Białystok), 4.–5. junij 2005 – „Podlasie w stolicy“; Kurier Poranny, 4. julij 2005 – „Tłoczno i smacznie“; Gazeta Współczesna, 12. september 2005 – „Zrób sobie swojski ser“; Gazeta Współczesna, 29. september 2005 – „Święto sera po raz drugi“; Gazeta Współczesna, 4. oktober 2005 – „Gospodynie z Gminy Korycin twierdzą, że nie ma to jak … Swojskiego sera smak“; Gazeta Współczesna, 29. november 2005 – „Projekt dla sera“; Gazeta Współczesna, 24. september 2007 – „Magia Smaku“; Gazeta Współczesna, 25. september 2007 – „Pierwsza przydomowa serowarnia“; Gazeta Współczesna, 23. oktober 2007 – „Sery to jest przyszłość“; Kurier Poranny, 17. oktober 2007 – „Niektórzy wracają“; Kurier Poranny, 19. januar 2008 – „Dobra marka To jest to!“; Gazeta Współczesna, 17. marec 2008 – „Pierwszy Festiwal Kuchni Podlaskiej“; GWAGRO, 19. maj 2008 – „Danie warte ‚Perły‘ “; Gazeta Współczesna, 11. junij 2008 – „Podlasie w stolicy“; Gazeta Współczesna, 19. junij 2008 – „Serowarnia po polsku“; Gazeta Wyborcza Duży Format, 16. februar 2009 „Bambus w szynce“; Gazeta Współczesna, 17. marec 2009 – „To były smaki“; Gazeta Wyborcza (Białystok), 15. maj 2009 – „Wspólna dla wszystkich jest kaczka - mowa o potrawach przygotowanych na Międzynarodowy Festiwal Kuchni“; Gazeta Współczesna, 9. junij 2009 – „Dobre smaki można promować“; Gazeta Współczesna, 16. junij 2009 – „Regionalne specjały – próbujmy i kupujmy“. Pri iskanju izraza „ser korycinski“ po internetu se prikaže 10 strani rezultatov; sir „Ser koryciński swojski“ je opisan tudi v prosti enciklopediji Wikipedija.

Sklic na objavo specifikacije

https://www.gov.pl/web/rolnictwo/wnioski-przekazane-komisji-europejskiej

(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 337

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Letnik 66 25. september 2023

Vsebina		Stran
	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2023/C 337/01	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.11193 – BAOSTEEL / SAUDI ARAMCO / PIF / JV) ( 1 )	1
2023/C 337/02	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.11223 – PAI PARTNERS / INFRA GROUP) ( 1 )	2

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropski parlament
2023/C 337/03	Obvestilo Evropskega parlamenta o nagradi Državljan Evrope – CIVI EUROPAEO PRAEMIUM	3
	Evropska komisija
2023/C 337/04	Menjalni tečaji eura – 22. september 2023	5

	V Objave
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
	Evropska komisija
2023/C 337/05	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.11297 – KKR / INFRACAPITAL / ZENOBE ENERGY) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	6
	DRUGI AKTI
	Evropska komisija
2023/C 337/06	Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33	8
2023/C 337/07	Objava zahtevka za odobritev spremembe specifikacije proizvoda na ravni Unije v skladu s členom 50(2), točka (a), Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil	17

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,0647
JPY	japonski jen	157,87
DKK	danska krona	7,4557
GBP	funt šterling	0,86795
SEK	švedska krona	11,8790
CHF	švicarski frank	0,9650
ISK	islandska krona	145,30
NOK	norveška krona	11,4270
BGN	bolgarski lev	1,9558
CZK	češka krona	24,360
HUF	madžarski forint	386,70
PLN	poljski zlot	4,5925
RON	romunski lev	4,9686
TRY	turška lira	28,9233
AUD	avstralski dolar	1,6496
CAD	kanadski dolar	1,4303
HKD	hongkonški dolar	8,3262
NZD	novozelandski dolar	1,7833
SGD	singapurski dolar	1,4529
KRW	južnokorejski won	1 419,23
ZAR	južnoafriški rand	19,9970
CNY	kitajski juan	7,7766
IDR	indonezijska rupija	16 369,76
MYR	malezijski ringit	4,9908
PHP	filipinski peso	60,430
RUB	ruski rubelj
THB	tajski bat	38,287
BRL	brazilski real	5,2295
MXN	mehiški peso	18,2660
INR	indijska rupija	88,2975


	(1) Besedilo velja za EGP.