ISSN 1977-1045

Uradni list

Evropske unije

C 321

European flag  

Slovenska izdaja

Informacije in objave

Letnik 66
11. september 2023


Vsebina

Stran

 

IV   Informacije

 

INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

 

Sodišče Evropske unije

2023/C 321/01

Zadnje objave Sodišča Evropske unije v Uradnem listu Evropske unije

1


 

V   Objave

 

SODNI POSTOPKI

 

Sodišče

2023/C 321/02

Zadeva C-376/20 P: Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 13. julija 2023 – Evropska komisija/CK Telecoms UK Investments Ltd, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, EE Ltd (Pritožba – Konkurenca – Uredba (ES) št. 139/2004 – Nadzor koncentracij podjetij – Mobilne telekomunikacijske storitve – Sklep o nezdružljivosti koncentracije z notranjim trgom – Oligopolni trg – Bistveno oviranje učinkovite konkurence – Neusklajeni učinki – Dokazni standard – Polje proste presoje Evropske komisije glede ekonomskih vprašanj – Meje sodnega nadzora – Smernice o horizontalnih združitvah – Dejavniki, pomembni za dokazovanje bistvenega oviranja učinkovite konkurence – Pojma pomembno gonilo konkurence in bližnji konkurenti – Bližina konkurence med strankama koncentracije – Kvantitativna analiza učinkov nameravane koncentracije na cene – Povečanje učinkovitosti – Izkrivljanje – Očitek, ki ga je Splošno sodišče Evropske unije podalo po uradni dolžnosti – Razveljavitev)

2

2023/C 321/03

Združeni zadevi C-615/20 in C-671/20, YP in drugi (Odvzem sodnikove imunitete in njegov suspenz) in drugi: Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 13. julija 2023 (predloga za sprejetje predhodne odločbe Sąd Okręgowy w Warszawie – Poljska) – Kazenski postopki zoper YP in druge (C-615/20), M. M. (C-671/20) (Predhodno odločanje – Člen 19(1), drugi pododstavek, PEU – Pravna država – Učinkovito sodno varstvo na področjih, ki jih ureja pravo Unije – Neodvisnost sodnikov – Primarnost prava Unije – Člen 4(3) PEU – Obveznost lojalnega sodelovanja – Odvzem imunitete pred kazenskim pregonom sodniku in suspenz tega sodnika s strani Izba Dyscyplinarna (disciplinski senat) pri Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče, Poljska) – Neobstoj neodvisnosti in nepristranskosti tega senata – Sprememba sestave senata, ki odloča o zadevi, ki je bila dotlej zaupana temu sodniku – Prepovedi nacionalnim sodiščem, da podvomijo o legitimnosti sodišča, ogrozijo njegovo delovanje ali presojajo zakonitost oziroma učinkovitost imenovanja sodnikov ali njihovih sodniških pristojnosti, sicer se naložijo disciplinske sankcije – Obveznost zadevnih sodišč in organov, pristojnih za imenovanje in spremembo sestave sodišča, da se vzdržijo uporabe ukrepov odvzema imunitete in suspenza zadevnega sodnika – Obveznost teh sodišč in organov, da ne upoštevajo nacionalnih določb, ki določajo navedene prepovedi)

3

2023/C 321/04

Združeni zadevi C-363/21 in C-364/21, Ferrovienord in drugi: Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 13. julija 2023 (predloga za sprejetje predhodne odločbe Corte dei Conti – Italija) – Ferrovienord SpA/Istituto Nazionale di Statistica – ISTAT (C-363/21), Federazione Italiana Triathlon/Istituto Nazionale di Statistica – ISTAT, Ministero dell’Economia e delle Finanze (C-364/21) (Predhodno odločanje – Člen 19(1), drugi pododstavek, PEU – Obveznost držav članic, da vzpostavijo pravna sredstva, potrebna za zagotovitev učinkovitega sodnega varstva na področjih, ki jih ureja pravo Unije – Ekonomska politika – Uredba (EU) št. 549/2013 – Evropski sistem nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (ESR) – Direktiva 2011/85/EU – Zahteve, ki veljajo za proračunske okvire držav članic – Nacionalna ureditev, ki omejuje pristojnost računskega sodišča – Načeli učinkovitosti in enakovrednosti – Člen 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah)

4

2023/C 321/05

Zadeva C-426/21, Ocilion IPTV Technologies: Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 13. julija 2023 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Oberster Gerichtshof – Avstrija) – Ocilion IPTV Technologies GmbH/Seven.One Entertainment Group GmbH, Puls 4 TV GmbH & Co. KG (Predhodno odločanje – Intelektualna lastnina – Avtorske pravice v informacijski družbi – Direktiva 2001/29/ES – Člen 3 – Pravica do priobčitve javnosti – Člen 5(2)(b) – Izjema, imenovana zasebno kopiranje – Ponudnik storitve Internet Protocol Television (IPTV) – Dostop do varovanih vsebin brez dovoljenja imetnikov pravic – Spletni videosnemalnik – Ponovno predvajanje z zamikom – Tehnika deduplikacij)

5

2023/C 321/06

Zadeva C-757/21 P: Sodba Sodišča (deveti senat) z dne 13. julija 2023 – Nichicon Corporation/Evropska komisija (Pritožba – Potrditev verodostojnosti sodbe s strani Splošnega sodišča – Člen 118 Poslovnika Splošnega sodišča – Prepis sodbe za vročitev – Podpis sodnikov – Omejevalni sporazumi – Člen 101 PDEU – Trg elektrolitskih kondenzatorjev iz tantala in aluminija – Dogovori in usklajena ravnanja v zvezi z več elementi cen – Pojem kršitev zaradi cilja – Dokazno breme Evropske komisije – Izjave podjetij – Zanesljivost – Geografski obseg protikonkurenčnega ravnanja – Enotna in trajajoča kršitev – Globa – Izračun osnovnega zneska – Prodaja, ki jo je treba upoštevati – Olajševalne okoliščine – Neomejena pristojnost)

6

2023/C 321/07

Zadeva C-759/21 P: Sodba Sodišča (deveti senat) z dne 13. julija 2023 – Nippon Chemi-Con Corporation/Evropska komisija (Pritožba – Potrditev verodostojnosti sodbe s strani Splošnega sodišča – Člen 118 Poslovnika Splošnega sodišča – Prepis sodbe za vročitev – Podpis sodnikov – Omejevalni sporazumi – Člen 101 PDEU – Trg elektrolitskih kondenzatorjev iz tantala in aluminija – Dogovori in usklajena ravnanja v zvezi z več elementi cen – Pojem kršitev zaradi cilja – Dokazno breme Evropske komisije – Geografski obseg protikonkurenčnega ravnanja – Enotna in trajajoča kršitev – Globa – Izračun osnovnega zneska – Prodaja, ki jo je treba upoštevati – Olajševalne okoliščine – Neomejena pristojnost)

7

2023/C 321/08

Zadeva C-765/21, Azienda Ospedale-Università di Padova: Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 13. julija 2023 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Tribunale ordinario di Padova – Italija) – D. M. / Azienda Ospedale-Università di Padova (Predhodno odločanje – Javno zdravje – Nacionalna ureditev, ki za zdravstveno osebje nalaga obveznost cepljenja – Suspenz brez plačila za osebje, ki zavrne cepivo – Uredba (ES) št. 726/2004 – Zdravila za uporabo v humani medicini – Cepiva proti covidu-19 – Uredba (ES) št. 507/2006 – Veljavnost pogojnih dovoljenj za promet – Uredba (EU) 2021/953 – Prepoved diskriminacije med cepljenimi in necepljenimi osebami – Nedopustnost)

7

2023/C 321/09

Zadeva C-35/22, CAJASUR Banco: Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 13. julija 2023 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Audiencia Provincial de Malaga – Španija) – CAJASUR Banco S.A. / JO, IM (Predhodno odločanje – Direktiva 93/13/EGS – Nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah – Člen 6(1) – Splošni pogoji pogodbe o hipotekarnem posojilu, katerih ničnost so ugotovila nacionalna sodišča – Tožba – Pripoznanje zahtevka pred odgovorom na tožbo – Nacionalna ureditev, na podlagi katere mora potrošnik v razmerju do zadevnega prodajalca ali ponudnika opraviti ravnanje pred vložitvijo tožbe, da se mu ne bi naložilo plačilo stroškov sodnega postopka – Načelo učinkovitega izvajanja sodne oblasti – Pravica do učinkovitega sodnega varstva)

8

2023/C 321/10

Združeni zadevi C-73/22 P in C-77/22 P: Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 13. julija 2023 – Grupa Azoty S.A., Azomureș SA, Lipasmata Kavalas LTD Ypokatastima Allodapis / Evropska komisija (C-73/22 P), Advansa Manufacturing GmbH, Beaulieu International Group NV in drugi / Dralon GmbH, Evropska komisija (C-77/22 P) (Pritožba – Državne pomoči – Smernice za nekatere ukrepe državne pomoči v okviru sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov – Upravičeni gospodarski sektorji – Izključitev sektorja proizvodnje gnojil in dušikovih spojin – Ničnostna tožba – Dopustnost – Pravica fizičnih ali pravnih oseb do vložitve tožbe – Člen 263, četrti odstavek, PDEU – Pogoj neposrednega nanašanja na tožečo stranko)

9

2023/C 321/11

Zadeva C-87/22, TT (Neupravičena premestitev otroka): Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 13. julija 2023 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Landesgericht Korneuburg – Avstrija) – TT / AK (Predhodno odločanje – Pristojnost v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo – Uredba (ES) št. 2201/2003 – Člena 10 in 15 – Prenos pristojnosti na sodišče druge države članice, ki je primernejše za odločanje o zadevi – Pogoji – Sodišče države članice, v katero je bil otrok neupravičeno premeščen – Haaška konvencija iz leta 1980 – Korist otroka)

10

2023/C 321/12

Zadeva C-106/22, Xella Magyarország: Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 13. julija 2023 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Fővárosi Törvényszék – Madžarska) – Xella Magyarország Építőanyagipari Kft. / Innovációs és Technológiai Miniszter (Predhodno odločanje – Prost pretok kapitala – Svoboda ustanavljanja – Uredba (EU) 2019/452 – Zakonodaja države članice, s katero se ustanavlja mehanizem pregleda tujih naložb v domača podjetja, za katera se šteje, da so strateška – Odločba, sprejeta na podlagi te zakonodaje, s katero se domači družbi prepoveduje, da bi pridobila vse deleže v drugi domači družbi – Družba, ki se prevzema, ki se šteje za strateško zaradi tega, ker je njena glavna dejavnost pridobivanje nekaterih osnovnih surovin, kot so gramoz, pesek in glina – Prevzemno podjetje, ki se šteje za tujega vlagatelja, ker spada v skupino družb, katerih krovna družba ima sedež v tretji državi – Poseg ali nevarnost posega v državni interes, javno varnost, ali javni red države članice – Cilj zagotavljanja zanesljivosti oskrbe gradbenega sektorja z osnovnimi surovinami, zlasti na regionalni ravni)

11

2023/C 321/13

Zadeva C-134/22, G GmbH: Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 13. julija 2023 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Bundesarbeitsgericht – Nemčija) – MO/SM kot stečajni upravitelj G GmbH (Predhodno odločanje – Socialna politika – Kolektivni odpusti – Direktiva 98/59/ES – Informiranje in posvetovanje – Člen 2(3), drugi pododstavek – Obveznost delodajalca, ki načrtuje kolektivni odpust, da pristojnemu organu javne oblasti predloži kopijo podatkov, o katerih so bili obveščeni predstavniki delavcev – Cilj – Posledice nespoštovanja te obveznosti)

11

2023/C 321/14

Zadeva C-136/22 P: Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 13. julija 2023 – Debregeas et associés Pharma (D & A Pharma)/Evropska agencija za zdravila (EMA) (Pritožba – Zdravila za uporabo v humani medicini – Uredba (ES) št. 726/2004 – Sklep Evropske agencije za zdravila (EMA) o neobnovitvi znanstvene svetovalne skupine – Ničnostna tožba, ki jo je vložil predlagatelj vloge za pridobitev dovoljenja za promet – Dopustnost – Pravni interes – Obstoječ in dejanski interes, ki lahko izhaja iz drugega sodnega postopka – Pogoji)

12

2023/C 321/15

Zadeva C-180/22, Mensing II: Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 13. julija 2023 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Bundesfinanzhof – Nemčija) – Finanzamt Hamm / Harry Mensing (Predhodno odločanje – Obdavčenje – Skupni sistem davka na dodano vrednost (DDV) – Direktiva 2006/112/ES – Člen 311 in naslednji – Posebna ureditev za umetniške predmete – Maržna ureditev – Obdavčljivi preprodajalci – Dobava umetniških predmetov, ki jo opravijo avtorji ali njihovi pravni nasledniki – Transakcije znotraj Skupnosti – Pravica do odbitka vstopnega davka)

13

2023/C 321/16

Zadeva C-265/22, Banco Santander (Napotilo na uradni indeks): Sodba Sodišča (deveti senat) z dne 13. julija 2023 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Juzgado de Primera Instancia no 17 de Palma de Mallorca – Španija) – ZR, PI/Banco Santander, SA (Predhodno odločanje – Varstvo potrošnikov – Direktiva 93/13/EGS – Nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah – Pogodbe o hipotekarnem kreditu – Pogoj, ki določa spremenljivo obrestno mero – Referenčni indeks, ki temelji na efektivnih obrestnih merah (EOM) za hipotekarne kredite, ki jih odobrijo kreditne institucije – Indeks, določen z regulativnim ali upravnim aktom – Navedbe iz preambule tega akta – Nadzor v zvezi z zahtevo po preglednosti – Presoja nepoštenosti)

13

2023/C 321/17

Zadeva C-313/22, ACHILLEION: Sodba Sodišča (osmi senat) z dne 13. julija 2023 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Elegktiko Synedrio – Grčija) – Achilleion Anomymi Xenodocheiaki Etaireia/Elliniko Dimosio (Predhodno odločanje – Strukturni skladi – Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) – Sofinanciranje – Uredba (ES) št. 1260/1999 – Člen 30(4) in člen 39(1) – Trajnost dejavnosti, vezanih na naložbe – Bistvena sprememba sofinancirane naložbene dejavnosti – Izterjava pomoči v primeru prenosa obrata, ki je predmet te dejavnosti – Vpliv specifičnih okoliščin tega prenosa)

14

2023/C 321/18

Zadeva C-344/22, Gemeinde A: Sodba Sodišča (deseti senat) z dne 13. julija 2023 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Bundesfinanzhof – Nemčija) – Gemeinde A / Finanzamt (Predhodno odločanje – Skupni sistem davka na dodano vrednost (DDV) – Direktiva 2006/112/ES – Člen 2(1)(c) – Opravljanje storitev za plačilo – Osebe javnega prava – Občina, ki pobira zdraviliško turistično takso za zagotavljanje vsakomur dostopnih zdraviliških zmogljivosti)

15

2023/C 321/19

Zadeva C-107/23 PPU, Lin: Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 24. julija 2023 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Curtea de Apel Braşov – Romunija) – kazenski postopek zoper C.I., C.O., K.A., L.N., S.P. (Predhodno odločanje – Zaščita finančnih interesov Evropske unije – Člen 325(1) PDEU – Konvencija ZFI – Člen 2(1) – Obveznost boja proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z odvračilnimi in učinkovitimi ukrepi – Obveznost določitve kazenskih sankcij – Davek na dodano vrednost (DDV) – Direktiva 2006/112/ES – Velika goljufija na področju DDV – Zastaralni rok za kazensko odgovornost – Sodba ustavnega sodišča, s katero je bila razveljavljena nacionalna določba, ki ureja razloge za pretrganje tega roka – Sistemsko tveganje nekaznovanosti – Varstvo temeljnih pravic – Člen 49(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah – Načelo zakonitosti v kazenskem pravu – Zahtevi po predvidljivosti in določnosti kazenskega zakona – Načelo retroaktivne uporabe milejšega kazenskega zakona (lex mitior) – Načelo pravne varnosti – Nacionalni standard varstva temeljnih pravic – Obveznost sodišč države članice, da ne uporabijo sodb ustavnega sodišča in/ali vrhovnega sodišča te države članice v primeru neskladnosti s pravom Unije – Disciplinska odgovornost sodnikov v primeru nespoštovanja teh sodb – Načelo primarnosti prava Unije)

16

2023/C 321/20

Zadeva C-665/21 P: Sklep Sodišča (osmi senat) z dne 10. maja 2023 – MKB Multifunds BV/Evropska komisija, Kraljevina Nizozemska (Pritožba – Člen 181 Poslovnika Sodišča – Državne pomoči – Domnevna državna pomoč, ki jo je država članica dodelila v korist sklada skladov – Predhodna preučitev s strani Evropske komisije – Sklep Komisije, s katerim je bil ugotovljen neobstoj državne pomoči – Ničnostna tožba – Dopustnost – Uredba (EU) 2015/1589 – Člen 1(h) – Pojem zainteresirana stranka)

17

2023/C 321/21

Zadeva C-55/23, Jurtukała: Sklep Sodišča (deseti senat) z dne 17. julija 2023 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Sąd Rejonowy Szczecin – Prawobrzeże i Zachód w Szczecinie – Poljska) – PA (Predhodno odločanje – Člen 99 Poslovnika Sodišča – Odgovor, na katerega je mogoče jasno sklepati iz sodne prakse – Pristojnost, pravo, ki se uporablja, priznavanje in izvrševanje odločb in sprejemljivost in izvrševanje javnih listin v dednih zadevah ter uvedba evropskega potrdila o dedovanju – Uredba (EU) št. 650/2012 – Člen 10(1)(a) – Subsidiarna pristojnost – Člen 267 PDEU – Obveznost upoštevanja navodil hierarhično višjega sodišča)

18

2023/C 321/22

Zadeva C-94/23 P: Pritožba, ki jo je Puma SE vložila 20. februarja 2023 zoper sodbo Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 7. decembra 2022 v zadevi T-623/21, Puma SE/EUIPO

18

2023/C 321/23

Zadeva C-270/23 P: Pritožba, ki jo je Topcart GmbH vložila 25. aprila 2023 zoper sodbo Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 15. februarja 2023 v zadevi T-8/22, Topcart/EUIPO

19

2023/C 321/24

Zadeva C-336/23, HP – Hrvatska pošta: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Visoki upravni sud Republike Hrvatske (Hrvaška) 26. maja 2023 – HP – Hrvatska pošta d.d./Povjerenik za informiranje

19

2023/C 321/25

Zadeva C-337/23, APS Beta Bulgaria und Agentsia za kontrol na prosrocheni zadalzhenia: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Sofiyski rayonen sad (Bolgarija) 29. maja 2023 – APS beta Bulgaria EOOD, Agentsia za kontrol na prosrocheni zadalzhenia AD

20

2023/C 321/26

Zadeva C-343/23 P: Pritožba, ki jo je Jean-Marc Colombani vložil 31. maja 2023 zoper sodbo Splošnega sodišča (peti senat) z dne 22. marca 2023 v zadevi T-113/22, Colombani/ESZD

22

2023/C 321/27

Zadeva C-347/23, Zabitoń: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Sąd Okręgowy w Warszawie (Poljska) 2. junija 2023 – LB, JL/Getin Noble Bank S.A.

23

2023/C 321/28

Zadeva C-348/23, BNP Paribas Bank Polska: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Sąd Okręgowy w Warszawie (Poljska) 5. junija 2023 – KCB, MB/BNP Paribas Bank Polska S.A.

23

2023/C 321/29

Zadeva C-367/23, Artemis security: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Cour de cassation (Francija) 9. junija 2023 – EA/Artemis security

24

2023/C 321/30

Zadeva C-370/23, Mesto Rimavská Sobota: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Najvyšší správny súd Slovenskej republiky (Slovaška) 13. junija 2023 – Mesto Rimavská Sobota/Ministerstvo pôdohospodárstva a rozvoja vidieka Slovenskej republiky

24

2023/C 321/31

Zadeva C-371/23, Mercedes-Benz Group: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Landgericht Duisburg (Nemčija) 13. junija 2023 – HAT/Mercedes-Benz Group AG

25

2023/C 321/32

Zadeva C-387/23, BUL INS: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Sofiyski rayonen sad (Bolgarija) 26. junija 2023 – ZD BUL INS AD/PV

26

2023/C 321/33

Zadeva C-389/23, Bulgarfrukt: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Amtsgericht Wedding (Nemčija) 27. junija 2023 – Bulgarfrukt – Fruchthandels GmbH/Oranzherii Gimel II EOOD

27

2023/C 321/34

Zadeva C-391/23, Braila Winds: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Curtea de Apel Bucureşti (Romunija) 27. junija 2023 – Braila Winds SRL/Direcția Generală Regională a Finanțelor Publice București – Administrația Fiscală pentru Contribuabili Mijlocii București, Ministerul Finanţelor, Preşedintele Agenţiei Naţionale de Administrare Fiscală, Agenţia Naţională de Administrare Fiscală

28

2023/C 321/35

Zadeva C-396/23, LEGO Juris: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Fővárosi Törvényszék (Madžarska) 29. junija 2023 – LEGO Juris A/S/SZOTI Ipari, Kereskedelmi és Szolgáltató Kft.

28

2023/C 321/36

Zadeva C-408/23, Odvetnica-notarka: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Oberlandesgericht Köln (Nemčija) 4. julija 2023 – Odvetnica in notarka/Präsidentin des Oberlandesgerichts Hamm

29

2023/C 321/37

Zadeva C-423/23, Secab: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunale Amministrativo Regionale per la Lombardia (Italija) 10. julija 2023 – Secab Soc. coop. / Autorità di Regolazione per Energia Reti e Ambiente (ARERA), Gestore dei servizi energetici (GSE) SpA

30

2023/C 321/38

Zadeva C-433/23: Tožba, vložena 12. julija 2023 – Evropska komisija/Kraljevina Španija

31

2023/C 321/39

Zadeva C-462/23: Tožba, vložena 24. julija 2023 – Evropska komisija/Republika Bolgarija

33

2023/C 321/40

Zadeva C-464/23 P: Pritožba, ki jo je EVH GmbH vložila 21. julija 2023 zoper sodbo Splošnega sodišča (četrti razširjeni senat) z dne 17. maja 2023 v zadevi T-312/20, EVH GmbH/Evropska komisija

34

2023/C 321/41

Zadeva C-465/23 P: Pritožba, ki jo je Stadtwerke Leipzig GmbH vložila 21. julija 2023 zoper sodbo Splošnega sodišča (četrti razširjeni senat) z dne 17. maja 2023 v zadevi T-313/20, Stadtwerke Leipzig GmbH/Evropska komisija

35

2023/C 321/42

Zadeva C-466/23 P: Pritožba, ki jo je Stadtwerke Hameln Weserbergland GmbH vložila 21. julija 2023 zoper sodbo Splošnega sodišča (četrti razširjeni senat) z dne 17. maja 2023 v zadevi T-314/20, Stadtwerke Hameln Weserbergland GmbH/Evropska komisija

37

2023/C 321/43

Zadeva C-467/23 P: Pritožba, ki jo je TEAG Thüringer Energie AG vložila 21. julija 2023 zoper sodbo Splošnega sodišča (četrti razširjeni senat) z dne 17. maja 2023 v zadevi T-315/20, TEAG Thüringer Energie AG/Evropska komisija

39

2023/C 321/44

Zadeva C-468/23 P: Pritožba, ki jo je EnergieVerbund Dresden GmbH vložila 21. julija 2023 zoper sodbo Splošnega sodišča (četrti razširjeni senat) z dne 17. maja 2023 v zadevi T-317/20, EnergieVerbund Dresden GmbH/Evropska komisija

40

2023/C 321/45

Zadeva C-469/23 P: Pritožba, ki jo je eins energie in sachsen GmbH & Co. KG vložila 21. julija 2023 zoper sodbo Splošnega sodišča (četrti razširjeni senat) z dne 17. maja 2023 v zadevi T-318/20, eins energie in sachsen GmbH & Co. KG/Evropska komisija

41

2023/C 321/46

Zadeva C-470/23 P: Pritožba, ki jo je GGEW, Gruppen-Gas- und Elektrizitätswerk Bergstraße AG vložila 21. julija 2023 zoper sodbo Splošnega sodišča (četrti razširjeni senat) z dne 17. maja 2023 v zadevi T-319/20, GGEW, Gruppen-Gas- und Elektrizitätswerk Bergstraße AG/Evropska komisija

43

2023/C 321/47

Zadeva C-479/23: Tožba, vložena 26. julija 2023 – Evropska komisija/Republika Bolgarija

44

2023/C 321/48

Zadeva C-480/23: Tožba, vložena 26. julija 2023 – Evropska komisija/Republika Bolgarija

45

2023/C 321/49

Zadeva C-484/23 P: Pritožba, ki jo je Mainova AG vložila 27. julija 2023 zoper sodbo Splošnega sodišča (četrti razširjeni senat) z dne 17. maja 2023 v zadevi T-320/20, Mainova AG/Evropska komisija

46

2023/C 321/50

Zadeva C-485/23 P: Pritožba, ki jo je enercity AG vložila 27. julija 2023 zoper sodbo Splošnega sodišča (četrti razširjeni senat) z dne 17. maja 2023 v zadevi T-321/20, enercity AG/Evropska komisija

47

2023/C 321/51

Zadeva C-487/23: Tožba, vložena 28. julija 2023 – Evropska komisija/Portugalska republika

48

2023/C 321/52

Zadeva C-440/20, AD: Sklep predsednika Sodišča z dne 5. junija 2023 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Landgericht Stuttgart – Nemčija) – S./AD GmbH

50

2023/C 321/53

Zadeva C-642/21, Parchetul de pe lângă Tribunalul Bihor in drugi: Sklep predsednika Sodišča z dne 16. maja 2023 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Tribunalul Bihor – Romunija) – P.C.H./Parchetul de pe lângă Tribunalul Bihor, Parchetul de pe lângă Curtea de Apel Oradea, Ministerul Public – Parchetul de pe lângă Înalta Curte de Casaţie şi Justitie, ob udeležbi Consiliul Naţional pentru Combaterea Discriminării

50

2023/C 321/54

Zadeva C-69/22: Sklep predsednika šestega senata Sodišča z dne 15. maja 2023 – Evropska komisija/Romunija

50

2023/C 321/55

Zadeva C-52/23, flightright: Sklep predsednika Sodišča z dne 23. maja 2023 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Amtsgericht Frankfurt am Main – Nemčija) – flightright GmbH/TAP Portugal

50

 

Splošno sodišče

2023/C 321/56

Zadeva T-126/23 R: Sklep predsednika Splošnega sodišča z dne 14. julija 2023 – VC/EU-OSHA (Začasna odredba – Javna naročila – Izključitev iz postopkov javnega naročanja in dodeljevanja nepovratnih sredstev, ki se financirajo iz splošnega proračuna Unije in iz ERS, za obdobje dveh let – Objava informacij v zvezi s to izključitvijo – Predlog za odlog izvršitve – Nujnost – Fumus boni juris – Tehtanje interesov)

51

2023/C 321/57

Zadeva T-349/23: Tožba, vložena 27. junija 2023 – Semedo/Parlament

51

2023/C 321/58

Zadeva T-352/23: Tožba, vložena 2. julija 2023 – Verdeja Muñiz/ECB

52

2023/C 321/59

Zadeva T-366/23: Tožba, vložena 4. julija 2023 – YH/ECB

53

2023/C 321/60

Zadeva T-385/23: Tožba, vložena 7. julija 2023 – Mincu Pătrașcu Brâncuși/Evropsko javno tožilstvo

54

2023/C 321/61

Zadeva T-393/23: Tožba, vložena 13. julija 2023 – Teva/Komisija

55

2023/C 321/62

Zadeva T-394/23: Tožba, vložena 7. julija 2023 – Klein/Komisija

56

2023/C 321/63

Zadeva T-410/23: Tožba, vložena 18. julija 2023 – BAWAG PSK/EOR

57

2023/C 321/64

Zadeva T-412/23: Tožba, vložena 14. julija 2023 – Nordea Bank/EOR

58

2023/C 321/65

Zadeva T-413/23: Tožba, vložena 14. julija 2023 – Nordea Kiinnitysluottopankki/EOR

59

2023/C 321/66

Zadeva T-414/23: Tožba, vložena 14. julija 2023 – Nordea Rahoitus Suomi/EOR

59

2023/C 321/67

Zadeva T-419/23: Tožba, vložena 19. julija 2023 – Kiene in drugi/Parlament in Svet

60

2023/C 321/68

Zadeva T-424/23: Tožba, vložena 25. julija 2023 – PlanetArt/EUIPO – Free (FreePrints)

61

2023/C 321/69

Zadeva T-425/23: Tožba, vložena 25. julija 2023 – Consejo Regulador Aceite de Jaén/EUIPO – Agrícola La Loma (VEGA DEL OBISPO BIO Jaén PRODUCTOS ECOLÓGICOS)

62

2023/C 321/70

Zadeva T-426/23: Tožba, vložena 25. julija 2023 – Chiquita Brands/EUIPO – Compagnie financière de participation (naprava modre in rumene barve ter ovalne oblike)

63

2023/C 321/71

Zadeva T-429/23: Tožba, vložena 25. julija 2023 – Hofstede Insights/EUIPO – Geert Hofstede (HOFSTEDE INSIGHTS)

64

2023/C 321/72

Zadeva T-432/23: Tožba, vložena 25. julija 2023 – Universität Koblenz/EACEA

64

2023/C 321/73

Zadeva T-433/23: Tožba, vložena 25. julija 2023 – Webedia Gaming/EUIPO (GamePro)

65

2023/C 321/74

Zadeva T-437/23: Tožba, vložena 28. julija 2023 – Almaghout/Svet

66

2023/C 321/75

Zadeva T-438/23: Tožba, vložena 31. julija 2023 – Lotum one/EUIPO – Playtika Santa Monica (WORDBLITZ)

66

2023/C 321/76

Zadeva T-439/23: Tožba, vložena 31. julija 2023 – Marcandita/EUIPO – Euronext (bnext)

67

2023/C 321/77

Zadeva T-440/23: Tožba, vložena 27. julija 2023 – Berlin Hyp/EOR

68

2023/C 321/78

Zadeva T-444/23: Tožba, vložena 31. julija 2023 – Certinvest/EUIPO – Kiddinx Studios (Tina)

69

2023/C 321/79

Zadeva T-446/23: Tožba, vložena 27. julija 2023 – UniCredit Bank/EOR

70


SL

 


IV Informacije

INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

Sodišče Evropske unije

11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/1


Zadnje objave Sodišča Evropske unije v Uradnem listu Evropske unije

(2023/C 321/01)

Zadnja objava

UL C 314, 4.9.2023

Prejšnje objave

UL C 304, 28.8.2023

UL C 296, 21.8.2023

UL C 286, 14.8.2023

UL C 278, 7.8.2023

UL C 271, 31.7.2023

UL C 261, 24.7.2023

Ta besedila so na voljo na:

EUR-Lex: http://eur-lex.europa.eu


V Objave

SODNI POSTOPKI

Sodišče

11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/2


Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 13. julija 2023 – Evropska komisija/CK Telecoms UK Investments Ltd, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, EE Ltd

(Zadeva C-376/20 P) (1)

(Pritožba - Konkurenca - Uredba (ES) št. 139/2004 - Nadzor koncentracij podjetij - Mobilne telekomunikacijske storitve - Sklep o nezdružljivosti koncentracije z notranjim trgom - Oligopolni trg - Bistveno oviranje učinkovite konkurence - Neusklajeni učinki - Dokazni standard - Polje proste presoje Evropske komisije glede ekonomskih vprašanj - Meje sodnega nadzora - Smernice o horizontalnih združitvah - Dejavniki, pomembni za dokazovanje bistvenega oviranja učinkovite konkurence - Pojma „pomembno gonilo konkurence“ in „bližnji konkurenti“ - Bližina konkurence med strankama koncentracije - Kvantitativna analiza učinkov nameravane koncentracije na cene - Povečanje učinkovitosti - Izkrivljanje - Očitek, ki ga je Splošno sodišče Evropske unije podalo po uradni dolžnosti - Razveljavitev)

(2023/C 321/02)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnica: Evropska komisija (zastopniki: sprva G. Conte, M. Farley, J. Szczodrowski in C. Urraca Caviedes, nato F. Castillo de la Torre, G. Conte, M. Farley, J. Szczodrowski in C. Urraca Caviedes, agenti)

Druge stranke v postopku: CK Telecoms UK Investments Ltd (zastopniki: sprva J. Aitken, K. Asakura, A. Coe, M. Davis, S. Prichard, solicitors, O. W. Brouwer, advocaat, M. B. Kennelly, SC, A. Müller, advocate, in T. Wessely, Rechtsanwalt, nato J. Aitken, K. Asakura, A. Coe, M. Davis, solicitors, O. W. Brouwer, advocaat, B. Kennelly, SC, A. Müller, advocate, in T. Wessely, Rechtsanwalt), Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (zastopnika: sprva S. Brandon, nato F. Shibli, agenta), EE Ltd

Intervenient v podporo pritožnice: Nadzorni organ Efte (zastopniki: sprva C. Simpson, M. Sánchez Rydelski in C. Zatschler, nato C. Simpson in M. Sánchez Rydelski, agenti)

Izrek

1.

Sodba z dne 28. maja 2020, CK Telecoms UK Investments/Komisija (T-399/16, EU:T:2020:217), se razveljavi.

2.

Zadeva se vrne v razsojanje Splošnemu sodišču Evropske unije.

3.

Odločitev o stroških se pridrži.


(1)   UL C 390, 16.11.2020.


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/3


Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 13. julija 2023 (predloga za sprejetje predhodne odločbe Sąd Okręgowy w Warszawie – Poljska) – Kazenski postopki zoper YP in druge (C-615/20), M. M. (C-671/20)

(Združeni zadevi C-615/20 in C-671/20 (1), YP in drugi (Odvzem sodnikove imunitete in njegov suspenz) in drugi)

(Predhodno odločanje - Člen 19(1), drugi pododstavek, PEU - Pravna država - Učinkovito sodno varstvo na področjih, ki jih ureja pravo Unije - Neodvisnost sodnikov - Primarnost prava Unije - Člen 4(3) PEU - Obveznost lojalnega sodelovanja - Odvzem imunitete pred kazenskim pregonom sodniku in suspenz tega sodnika s strani Izba Dyscyplinarna (disciplinski senat) pri Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče, Poljska) - Neobstoj neodvisnosti in nepristranskosti tega senata - Sprememba sestave senata, ki odloča o zadevi, ki je bila dotlej zaupana temu sodniku - Prepovedi nacionalnim sodiščem, da podvomijo o legitimnosti sodišča, ogrozijo njegovo delovanje ali presojajo zakonitost oziroma učinkovitost imenovanja sodnikov ali njihovih sodniških pristojnosti, sicer se naložijo disciplinske sankcije - Obveznost zadevnih sodišč in organov, pristojnih za imenovanje in spremembo sestave sodišča, da se vzdržijo uporabe ukrepov odvzema imunitete in suspenza zadevnega sodnika - Obveznost teh sodišč in organov, da ne upoštevajo nacionalnih določb, ki določajo navedene prepovedi)

(2023/C 321/03)

Jezik postopka: poljščina

Predložitveno sodišče

Sąd Okręgowy w Warszawie

Stranke v kazenskih postopkih v glavni stvari

YP in drugi (C-615/20), M. M. (C-671/20)

Ob udeležbi: Prokuratura Okręgowa w Warszawie, Komisja Nadzoru Finansowego in drugi (C-615/20)

Izrek

1.

Člen 19(1), drugi pododstavek, PEU je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalnim določbam, s katerimi je organu, katerega neodvisnost in nepristranskost nista zagotovljeni, podeljena pristojnost, da izda dovoljenje za začetek kazenskih postopkov zoper sodnike splošnih sodišč in da v primeru izdaje takega dovoljenja zadevne sodnike suspendira ter zniža njihovo plačo za obdobje navedenega suspenza.

2.

Člen 19(1), drugi pododstavek, PEU, načelo primarnosti prava Unije in načelo lojalnega sodelovanja, določeno v členu 4(3) PEU, je treba razlagati tako, da

se lahko na eni strani sestava senata nacionalnega sodišča, ki odloča o zadevi in ki jo sestavlja sodnik posameznik, zoper katerega je organ, katerega neodvisnost in nepristranskost nista zagotovljeni, sprejel sklep, s katerim je bil dovoljen začetek kazenskega pregona tega sodnika posameznika ter s katerim sta bila odrejena njegov suspenz in znižanje njegove plače, utemeljeno vzdrži uporabe takega sklepa, ki ovira izvajanje njene pristojnosti v tej zadevi, in

morajo na drugi strani tudi sodni organi, ki so pristojni na področju imenovanja in spremembe sestave senatov tega nacionalnega sodišča, zavrniti uporabo tega sklepa, ki navedeni sestavi senata preprečuje izvajanje te pristojnosti.

3.

Člen 19(1), drugi pododstavek, PEU ter načeli primarnosti prava Unije in lojalnega sodelovanja je treba razlagati tako, da

se mora, na eni strani, sestava senata nacionalnega sodišča – ki ji je bila zadeva, ki je bila dotlej dodeljena drugi sestavi senata tega sodišča, predodeljena zaradi sklepa, ki ga je sprejel organ, katerega neodvisnost in nepristranskost nista zagotovljeni, in s katerim je bil dovoljen začetek kazenskega pregona sodnika posameznika, ki sestavlja zadnjenavedeno sestavo senata sodišča, ter s katerim sta bila odrejena njegov suspenz in znižanje njegove plače, in ki se je odločila, da prekine odločanje v tej zadevi, dokler Sodišče ne sprejme predhodne odločbe – vzdržati uporabe tega sklepa in prenehati nadaljnjo obravnavo navedene zadeve ter

morajo, na drugi strani, sodni organi, pristojni na področju imenovanja in spremembe sestave senatov nacionalnega sodišča, v takem primeru to isto zadevo predodeliti sestavi senata, ki je bila prvotno pristojna za njeno obravnavo.

4.

Člen 19(1), drugi pododstavek, PEU ter načeli primarnosti prava Unije in lojalnega sodelovanja je treba razlagati tako, da nasprotujejo

na eni strani, nacionalnim določbam, ki nacionalnemu sodišču prepovedujejo – sicer se sodniku tega nacionalnega sodišča naložijo disciplinske sankcije – da bi preučilo zavezujočo naravo akta, ki ga je sprejel organ, katerega neodvisnost in nepristranskost nista zagotovljeni, in s katerim je bil dovoljen začetek kazenskega pregona sodnika ter s katerim sta bila odrejena njegov suspenz in znižanje njegove plače, ter da se po potrebi vzdrži uporabe tega akta, in

na drugi strani, sodni praksi ustavnega sodišča, v skladu s katero akti o imenovanju sodnikov ne morejo biti predmet sodnega nadzora, ker navedena sodna praksa to isto preučitev preprečuje.


(1)   UL C 44, 8.2.2021.

UL C 79, 8.3.2021.


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/4


Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 13. julija 2023 (predloga za sprejetje predhodne odločbe Corte dei Conti – Italija) – Ferrovienord SpA/Istituto Nazionale di Statistica – ISTAT (C-363/21), Federazione Italiana Triathlon/Istituto Nazionale di Statistica – ISTAT, Ministero dell’Economia e delle Finanze (C-364/21)

(Združeni zadevi C-363/21 in C-364/21 (1), Ferrovienord in drugi)

(Predhodno odločanje - Člen 19(1), drugi pododstavek, PEU - Obveznost držav članic, da vzpostavijo pravna sredstva, potrebna za zagotovitev učinkovitega sodnega varstva na področjih, ki jih ureja pravo Unije - Ekonomska politika - Uredba (EU) št. 549/2013 - Evropski sistem nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (ESR) - Direktiva 2011/85/EU - Zahteve, ki veljajo za proračunske okvire držav članic - Nacionalna ureditev, ki omejuje pristojnost računskega sodišča - Načeli učinkovitosti in enakovrednosti - Člen 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah)

(2023/C 321/04)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Corte dei Conti

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: Ferrovienord SpA (C-363/21), Federazione Italiana Triathlon (C-364/21)

Tožene stranke: Istituto Nazionale di Statistica – ISTAT (C-363/21), Istituto Nazionale di Statistica – ISTAT, Ministero dell’Economia e delle Finanze (C-364/21)

Ob udeležbi: Procura generale della Corte dei conti, Ministero dell’Economia e delle Finanze (C-363/21), Procura generale della Corte dei conti (C-364/21)

Izrek

Uredbo (EU) št. 473/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o skupnih določbah za spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov ter zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav članic v euroobmočju, Uredbo (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji, Direktivo Sveta 2011/85/EU z dne 8. novembra 2011 o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic in člen 19(1), drugi pododstavek, PEU v povezavi s členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in načeloma enakovrednosti in učinkovitosti

je treba razlagati tako, da

ne nasprotujejo nacionalni ureditvi, ki omejuje pristojnost računskega sodišča za odločanje o utemeljenosti uvrstitve subjekta na seznam subjektov sektorja država, če sta zagotovljena polni učinek teh uredb in te direktive ter učinkovito sodno varstvo, ki ga nalaga pravo Unije.


(1)   UL C 349, 30.8.2021.


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/5


Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 13. julija 2023 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Oberster Gerichtshof – Avstrija) – Ocilion IPTV Technologies GmbH/Seven.One Entertainment Group GmbH, Puls 4 TV GmbH & Co. KG

(Zadeva C-426/21 (1), Ocilion IPTV Technologies)

(Predhodno odločanje - Intelektualna lastnina - Avtorske pravice v informacijski družbi - Direktiva 2001/29/ES - Člen 3 - Pravica do priobčitve javnosti - Člen 5(2)(b) - Izjema, imenovana „zasebno kopiranje“ - Ponudnik storitve „Internet Protocol Television“ (IPTV) - Dostop do varovanih vsebin brez dovoljenja imetnikov pravic - Spletni videosnemalnik - Ponovno predvajanje z zamikom - Tehnika deduplikacij)

(2023/C 321/05)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Oberster Gerichtshof

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Ocilion IPTV Technologies GmbH

Toženi stranki: Seven.One Entertainment Group GmbH, Puls 4 TV GmbH & Co. KG

Izrek

1.

Člen 2 in člen 5(2)(b) Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi

je treba razlagati tako, da

storitev, ki jo operater retransmisije televizijskih oddaj po internetu ponuja poslovnim strankam in ki – prek rešitve gostovanja v oblaku ali s potrebno strojno in programsko opremo, ki je na voljo na sami lokaciji – omogoča neprekinjeno ali posamezno snemanje teh oddaj na pobudo končnih uporabnikov te storitve, ne spada v izjemo od izključne pravice avtorjev ali RTV-organizacij, da dovolijo ali prepovejo reproduciranje varovanih del, kadar operater kopijo, ki jo ustvari prvi uporabnik, ki je izbral neko oddajo, da na voljo nedoločenemu številu uporabnikov, ki si želijo ogledati isto vsebino.

2.

Člen 3(1) Direktive 2001/29

je treba razlagati tako, da

„dejanje priobčitve“ v smislu te določbe ne pomeni ponujanja – s strani operaterja retransmisije televizijskih oddaj po internetu njegovi poslovni stranki – potrebne strojne in programske opreme, vključno s tehnično podporo, ki tej stranki omogoča, da svojim strankam omogoča dostop z zamikom do televizijskih oddaj po internetu, in to tudi če je navedeni operater seznanjen s tem, da se njegova storitev lahko uporablja za dostopanje do varovanih programskih vsebin brez soglasja njihovih avtorjev.


(1)   UL C 471, 22.11.2021.


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/6


Sodba Sodišča (deveti senat) z dne 13. julija 2023 – Nichicon Corporation/Evropska komisija

(Zadeva C-757/21 P) (1)

(Pritožba - Potrditev verodostojnosti sodbe s strani Splošnega sodišča - Člen 118 Poslovnika Splošnega sodišča - Prepis sodbe za vročitev - Podpis sodnikov - Omejevalni sporazumi - Člen 101 PDEU - Trg elektrolitskih kondenzatorjev iz tantala in aluminija - Dogovori in usklajena ravnanja v zvezi z več elementi cen - Pojem kršitev „zaradi cilja“ - Dokazno breme Evropske komisije - Izjave podjetij - Zanesljivost - Geografski obseg protikonkurenčnega ravnanja - Enotna in trajajoča kršitev - Globa - Izračun osnovnega zneska - Prodaja, ki jo je treba upoštevati - Olajševalne okoliščine - Neomejena pristojnost)

(2023/C 321/06)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Pritožnica: Nichicon Corporation (zastopniki: A. Ablasser-Neuhuber, G. Fussenegger, H. Kühnert in F. Neumayr, Rechtsanwälte)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija (zastopniki: B. Ernst, M. T. Franchoo, C. Sjödin in F. van Schaik, agenti)

Izrek

1.

Pritožba se zavrne.

2.

Družba Nichicon Corporation poleg svojih stroškov nosi stroške Evropske komisije.


(1)   UL C 64, 7.2.2022.


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/7


Sodba Sodišča (deveti senat) z dne 13. julija 2023 – Nippon Chemi-Con Corporation/Evropska komisija

(Zadeva C-759/21 P) (1)

(Pritožba - Potrditev verodostojnosti sodbe s strani Splošnega sodišča - Člen 118 Poslovnika Splošnega sodišča - Prepis sodbe za vročitev - Podpis sodnikov - Omejevalni sporazumi - Člen 101 PDEU - Trg elektrolitskih kondenzatorjev iz tantala in aluminija - Dogovori in usklajena ravnanja v zvezi z več elementi cen - Pojem kršitev „zaradi cilja“ - Dokazno breme Evropske komisije - Geografski obseg protikonkurenčnega ravnanja - Enotna in trajajoča kršitev - Globa - Izračun osnovnega zneska - Prodaja, ki jo je treba upoštevati - Olajševalne okoliščine - Neomejena pristojnost)

(2023/C 321/07)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Pritožnica: Nippon Chemi-Con Corporation (zastopniki: P. Neideck, H.-J. Niemeyer, M. Röhrig, Rechtsanwälte, in I.–L. Stoicescu, avocate)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija (zastopniki: B. Ernst, M. T. Franchoo, C. Sjödin in L. Wildpanner, agenti)

Izrek

1.

Pritožba se zavrne.

2.

Družba Nippon Chemi-Con Corporation poleg svojih stroškov nosi stroške Evropske komisije.


(1)   UL C 64, 7.2.2022.


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/7


Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 13. julija 2023 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Tribunale ordinario di Padova – Italija) – D. M. / Azienda Ospedale-Università di Padova

(Zadeva C-765/21 (1), Azienda Ospedale-Università di Padova)

(Predhodno odločanje - Javno zdravje - Nacionalna ureditev, ki za zdravstveno osebje nalaga obveznost cepljenja - Suspenz brez plačila za osebje, ki zavrne cepivo - Uredba (ES) št. 726/2004 - Zdravila za uporabo v humani medicini - Cepiva proti covidu-19 - Uredba (ES) št. 507/2006 - Veljavnost pogojnih dovoljenj za promet - Uredba (EU) 2021/953 - Prepoved diskriminacije med cepljenimi in necepljenimi osebami - Nedopustnost)

(2023/C 321/08)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Tribunale ordinario di Padova

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: D. M.

Tožena stranka: Azienda Ospedale-Università di Padova

Ob udeležbi: C. S.

Izrek

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunale ordinario di Padova (sodišče v Padovi, Italija) z odločbo z dne 7. decembra 2021, je nedopusten.


(1)   UL C 138, 28.3.2022.


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/8


Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 13. julija 2023 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Audiencia Provincial de Malaga – Španija) – CAJASUR Banco S.A. / JO, IM

(Zadeva C-35/22 (1), CAJASUR Banco)

(Predhodno odločanje - Direktiva 93/13/EGS - Nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - Člen 6(1) - Splošni pogoji pogodbe o hipotekarnem posojilu, katerih ničnost so ugotovila nacionalna sodišča - Tožba - Pripoznanje zahtevka pred odgovorom na tožbo - Nacionalna ureditev, na podlagi katere mora potrošnik v razmerju do zadevnega prodajalca ali ponudnika opraviti ravnanje pred vložitvijo tožbe, da se mu ne bi naložilo plačilo stroškov sodnega postopka - Načelo učinkovitega izvajanja sodne oblasti - Pravica do učinkovitega sodnega varstva)

(2023/C 321/09)

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Audiencia Provincial de Malaga

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: CAJASUR Banco S.A.

Toženi stranki: JO, IM

Izrek

Člen 6(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah v povezavi z načelom učinkovitosti

je treba razlagati tako, da

ne nasprotuje nacionalni ureditvi, v skladu s katero – če potrošnik pred vložitvijo tožbe ni poslal opomina prodajalcu ali ponudniku, s katerim je sklenil pogodbo, ki vsebuje nepošten pogoj – mora ta potrošnik nositi svoje stroške v zvezi s sodnim postopkom, ki ga je sprožil proti temu prodajalcu ali ponudniku, da bi uveljavljal pravice, ki mu jih daje Direktiva 93/13, če je navedeni prodajalec ali ponudnik pripoznal zahtevek navedenega potrošnika pred odgovorom na tožbo, čeprav je bila ugotovljena nepoštenost tega pogoja, pod pogojem, da lahko pristojno nacionalno sodišče upošteva obstoj ustaljene nacionalne sodne prakse, s katero je bilo ugotovljeno, da so podobni pogoji nepošteni, in ravnanje prodajalca ali ponudnika, da bi ugotovilo, da je ta prodajalec ali ponudnik v slabi veri in da bi mu zato po potrebi naložilo plačilo teh stroškov.


(1)   UL C 171, 25.4.2022.


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/9


Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 13. julija 2023 – Grupa Azoty S.A., Azomureș SA, Lipasmata Kavalas LTD Ypokatastima Allodapis / Evropska komisija (C-73/22 P), Advansa Manufacturing GmbH, Beaulieu International Group NV in drugi / Dralon GmbH, Evropska komisija (C-77/22 P)

(Združeni zadevi C-73/22 P in C-77/22 P) (1)

(Pritožba - Državne pomoči - Smernice za nekatere ukrepe državne pomoči v okviru sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov - Upravičeni gospodarski sektorji - Izključitev sektorja proizvodnje gnojil in dušikovih spojin - Ničnostna tožba - Dopustnost - Pravica fizičnih ali pravnih oseb do vložitve tožbe - Člen 263, četrti odstavek, PDEU - Pogoj neposrednega nanašanja na tožečo stranko)

(2023/C 321/10)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

(Zadeva C-73/22 P)

Pritožnice: Grupa Azoty S.A., Azomureș SA, Lipasmata Kavalas LTD Ypokatastima Allodapis (zastopniki: D. Haverbeke, L. Ruessmann in P. Sellar, odvetniki)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija (zastopniki: sprva A. Bouchagiar, G. Braga da Cruz in J. Ringborg, nato A. Bouchagiar in J. Ringborg, agenti)

(Zadeva C-77/22 P)

Pritožnice: Advansa Manufacturing GmbH, Beaulieu International Group NV, Brilen SA, Cordenka GmbH & Co. KG, Dolan GmbH, Enka International GmbH & Co. KG, Glanzstoff Longlaville SAS, Infinited Fiber Company Oy, Kelheim Fibres GmbH, Nurel SA, PHP Fibers GmbH, Teijin Aramid BV, Thrace Nonwovens & Geosynthetics monoprosopi AVEE mi yfanton yfasmaton kai geosynthetikon proïonton S.A., Trevira GmbH (zastopniki: D. Haverbeke, L. Ruessmann in P. Sellar, odvetniki)

Drugi stranki v postopku: Dralon GmbH, Evropska komisija (zastopniki: sprva A. Bouchagiar, G. Braga da Cruz in J. Ringborg, nato A. Bouchagiar in J. Ringborg, agenti)

Izrek

1.

Pritožbi v zadevah C-73/22 P in C-77/22 P se zavrneta.

2.

Družbe Grupa Azoty S.A., Azomureș SA in Lipasmata Kavalas LTD Ypokatastima Allodapis nosijo svoje stroške in stroške Evropske komisije, povezane s pritožbo v zadevi C-73/22 P.

3.

Družbe Advansa Manufacturing GmbH, Beaulieu International Group NV, Brilen SA, Cordenka GmbH & Co. KG, Dolan GmbH, Enka International GmbH & Co. KG, Glanzstoff Longlaville SAS, Infinited Fiber Company Oy, Kelheim Fibres GmbH, Nurel SA, PHP Fibers GmbH, Teijin Aramid BV, Thrace Nonwovens & Geosynthetics monoprosopi AVEE mi yfanton yfasmaton kai geosynthetikon proïonton S.A. in Trevira GmbH nosijo svoje stroške in stroške Komisije, povezane s pritožbo v zadevi C-77/22 P.


(1)   UL C 165, 19.4.2022.


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/10


Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 13. julija 2023 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Landesgericht Korneuburg – Avstrija) – TT / AK

(Zadeva C-87/22 (1), TT (Neupravičena premestitev otroka))

(Predhodno odločanje - Pristojnost v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo - Uredba (ES) št. 2201/2003 - Člena 10 in 15 - Prenos pristojnosti na sodišče druge države članice, ki je primernejše za odločanje o zadevi - Pogoji - Sodišče države članice, v katero je bil otrok neupravičeno premeščen - Haaška konvencija iz leta 1980 - Korist otroka)

(2023/C 321/11)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Landesgericht Korneuburg

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: TT

Tožena stranka: AK

Izrek

1.

Člen 15 Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000

je treba razlagati tako, da

lahko sodišče države članice, ki je na podlagi člena 10 te uredbe po vsebini pristojno za zadevo v zvezi s starševsko odgovornostjo, izjemoma zaprosi za prenos pristojnosti za to zadevo, ki je določen v členu 15(1)(b) navedene uredbe, na sodišče države članice, v katero je tega otroka eden od staršev neupravičeno premestil.

2.

Člen 15(1) Uredbe št. 2201/2003

je treba razlagati tako, da

so edini pogoji, od katerih je odvisna možnost sodišča države članice, ki je po vsebini pristojno za zadevo v zvezi s starševsko odgovornostjo, da zaprosi za prenos pristojnosti za to zadevo na sodišče druge države članice, tisti, ki so izrecno navedeni v tej določbi. Pri preučitvi tistih od teh pogojev, ki se nanašata na obstoj sodišča v tej zadnji državi članici, ki bi bilo primernejše za odločanje o zadevi, in na korist otroka, mora sodišče prve države članice upoštevati obstoj postopka za vrnitev tega otroka, ki je bil uveden na podlagi člena 8, prvi odstavek in tretji odstavek, točka (f), Konvencije o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok, ki je bila 25. oktobra 1980 sklenjena v Haagu, in ki se še ni pravnomočno končal v državi članici, v katero je navedenega otroka eden od staršev neupravičeno premestil.


(1)   ULO C 213, 30.5.2022.


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/11


Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 13. julija 2023 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Fővárosi Törvényszék – Madžarska) – Xella Magyarország Építőanyagipari Kft. / Innovációs és Technológiai Miniszter

(Zadeva C-106/22 (1), Xella Magyarország)

(Predhodno odločanje - Prost pretok kapitala - Svoboda ustanavljanja - Uredba (EU) 2019/452 - Zakonodaja države članice, s katero se ustanavlja mehanizem pregleda tujih naložb v domača podjetja, za katera se šteje, da so „strateška“ - Odločba, sprejeta na podlagi te zakonodaje, s katero se domači družbi prepoveduje, da bi pridobila vse deleže v drugi domači družbi - Družba, ki se prevzema, ki se šteje za „strateško“ zaradi tega, ker je njena glavna dejavnost pridobivanje nekaterih osnovnih surovin, kot so gramoz, pesek in glina - Prevzemno podjetje, ki se šteje za „tujega vlagatelja“, ker spada v skupino družb, katerih krovna družba ima sedež v tretji državi - Poseg ali nevarnost posega v državni interes, javno varnost, ali javni red države članice - Cilj zagotavljanja zanesljivosti oskrbe gradbenega sektorja z osnovnimi surovinami, zlasti na regionalni ravni)

(2023/C 321/12)

Jezik postopka: madžarščina

Predložitveno sodišče

Fővárosi Törvényszék

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Xella Magyarország Építőanyagipari Kft.

Tožena stranka: Innovációs és Technológiai Miniszter

Ob udeležbi: „JANES ÉS TÁRSA“ Szállítmányozó, Kereskedelmi és Vendéglátó Kft.

Izrek

Določbe Pogodbe DEU na področju svobode ustanavljanja

je treba razlagati tako, da

nasprotujejo mehanizmu pregleda tujih naložb, določenem z zakonodajo države članice, ki omogoča, da se družbi rezidentki, ki spada v skupino družb s sedežem v več državah članicah in v kateri ima podjetje iz tretje države odločilen vpliv, pridobitev lastništva druge družbe rezidentke, za katero se šteje, da je strateška, prepove iz razloga, da ta pridobitev škoduje državnemu interesu zagotavljanja zanesljivosti oskrbe gradbenega sektorja, zlasti na lokalni ravni, z osnovnimi surovinami, kot so gramoz, pesek in glina, ali da ta interes ogroža.


(1)   UL C 207, 23.5.2022.


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/11


Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 13. julija 2023 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Bundesarbeitsgericht – Nemčija) – MO/SM kot stečajni upravitelj G GmbH

(Zadeva C-134/22 (1), G GmbH)

(Predhodno odločanje - Socialna politika - Kolektivni odpusti - Direktiva 98/59/ES - Informiranje in posvetovanje - Člen 2(3), drugi pododstavek - Obveznost delodajalca, ki načrtuje kolektivni odpust, da pristojnemu organu javne oblasti predloži kopijo podatkov, o katerih so bili obveščeni predstavniki delavcev - Cilj - Posledice nespoštovanja te obveznosti)

(2023/C 321/13)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesarbeitsgericht

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: MO

Tožena stranka: SM kot stečajni upravitelj G GmbH

Izrek

Člen 2(3), drugi pododstavek, Direktive Sveta 98/59/ES z dne 20. julija 1998 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti

je treba razlagati tako, da:

namen obveznosti delodajalca, da pristojnemu organu javne oblasti predloži kopijo pisnega obvestila, pri čemer mora to obvestilo vsebovati vsaj podatke iz člena 2(3), prvi pododstavek, podtočke od (i) do (v), te direktive, ni, da zagotovi individualno varstvo delavcem, na katere se nanaša kolektivni odpust.


(1)   UL C 222, 7.6.2022.


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/12


Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 13. julija 2023 – Debregeas et associés Pharma (D & A Pharma)/Evropska agencija za zdravila (EMA)

(Zadeva C-136/22 P) (1)

(Pritožba - Zdravila za uporabo v humani medicini - Uredba (ES) št. 726/2004 - Sklep Evropske agencije za zdravila (EMA) o neobnovitvi znanstvene svetovalne skupine - Ničnostna tožba, ki jo je vložil predlagatelj vloge za pridobitev dovoljenja za promet - Dopustnost - Pravni interes - Obstoječ in dejanski interes, ki lahko izhaja iz drugega sodnega postopka - Pogoji)

(2023/C 321/14)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Pritožnik: Debregeas et associés Pharma (D & A Pharma) (zastopniki: sprva E. Gouesse, D. Krzisch in N. Viguié, avocats, nato E. Gouesse in N. Viguié, avocats)

Druga stranka v postopku: Evropska agencija za zdravila (EMA) (zastopniki: C. Bortoluzzi, S. Drosos, H. Kerr in S. Marino, agenti)

Izrek

1.

Pritožba se zavrne.

2.

Debrégeas et associés Pharma SAS (D & A Pharma) nosi svoje stroške in stroške Evropske agencije za zdravila (EMA), povezane s pritožbo.


(1)   UL C 171, 25.4.2022.


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/13


Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 13. julija 2023 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Bundesfinanzhof – Nemčija) – Finanzamt Hamm / Harry Mensing

(Zadeva C-180/22 (1), Mensing II)

(Predhodno odločanje - Obdavčenje - Skupni sistem davka na dodano vrednost (DDV) - Direktiva 2006/112/ES - Člen 311 in naslednji - Posebna ureditev za umetniške predmete - Maržna ureditev - Obdavčljivi preprodajalci - Dobava umetniških predmetov, ki jo opravijo avtorji ali njihovi pravni nasledniki - Transakcije znotraj Skupnosti - Pravica do odbitka vstopnega davka)

(2023/C 321/15)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesfinanzhof

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Finanzamt Hamm

Tožena stranka: Harry Mensing

Izrek

Člena 312 in 315 ter člen 317, prvi odstavek, Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost

je treba razlagati tako, da

je davek na dodano vrednost, ki ga je obdavčljivi preprodajalec plačal iz naslova pridobitve znotraj Skupnosti umetniškega predmeta, za katerega poznejšo dobavo se uporabi maržna ureditev na podlagi člena 316(1) te direktive, del davčne osnove te dobave.


(1)   UL C 222, 7.6.2022.


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/13


Sodba Sodišča (deveti senat) z dne 13. julija 2023 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Juzgado de Primera Instancia no 17 de Palma de Mallorca – Španija) – ZR, PI/Banco Santander, SA

(Zadeva C-265/22 (1), Banco Santander (Napotilo na uradni indeks))

(Predhodno odločanje - Varstvo potrošnikov - Direktiva 93/13/EGS - Nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - Pogodbe o hipotekarnem kreditu - Pogoj, ki določa spremenljivo obrestno mero - Referenčni indeks, ki temelji na efektivnih obrestnih merah (EOM) za hipotekarne kredite, ki jih odobrijo kreditne institucije - Indeks, določen z regulativnim ali upravnim aktom - Navedbe iz preambule tega akta - Nadzor v zvezi z zahtevo po preglednosti - Presoja nepoštenosti)

(2023/C 321/16)

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Juzgado de Primera Instancia no 17 de Palma de Mallorca

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: ZR, PI

Tožena stranka: Banco Santander, SA

Izrek

Člen 3(1) ter člena 4 in 5 Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah

je treba razlagati tako, da

je za presojo preglednosti in morebitne nepoštenosti pogoja iz pogodbe o hipotekarnem kreditu s spremenljivo obrestno mero, ki kot referenčni indeks za periodično revizijo obrestne mere, ki se uporablja za ta kredit, določa indeks, določen z okrožnico, ki je bila uradno objavljena, in za katerega se uporabi povečanje, upoštevna vsebina informacij iz druge okrožnice, iz katere je razvidno, da je treba za ta indeks glede na način njegovega izračuna uporabiti negativni pribitek, da bi se ta obrestna mera uskladila s tržno obrestno mero. Upoštevno je tudi to, ali so te informacije dovolj dostopne povprečnemu potrošniku.


(1)   UL C 326, 29.8.2022.


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/14


Sodba Sodišča (osmi senat) z dne 13. julija 2023 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Elegktiko Synedrio – Grčija) – Achilleion Anomymi Xenodocheiaki Etaireia/Elliniko Dimosio

(Zadeva C-313/22 (1), ACHILLEION)

(Predhodno odločanje - Strukturni skladi - Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) - Sofinanciranje - Uredba (ES) št. 1260/1999 - Člen 30(4) in člen 39(1) - Trajnost dejavnosti, vezanih na naložbe - „Bistvena sprememba“ sofinancirane naložbene dejavnosti - Izterjava pomoči v primeru prenosa obrata, ki je predmet te dejavnosti - Vpliv specifičnih okoliščin tega prenosa)

(2023/C 321/17)

Jezik postopka: grščina

Predložitveno sodišče

Elegktiko Synedrio

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Achilleion Anomymi Xenodocheiaki Etaireia

Tožena stranka: Elliniko Dimosio

Izrek

1.

Člen 30(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1260/1999 z dne 21. junija 1999 o splošnih določbah o Strukturnih skladih

je treba razlagati tako, da

prenos obrata, ki je predmet naložbene dejavnosti, sofinancirane iz strukturnih skladov Evropske unije, lahko pomeni „bistveno spremembo“ te dejavnosti v smislu te določbe, kar mora preveriti predložitveno sodišče ob upoštevanju vseh zadevnih dejanskih in pravnih elementov glede na pogoje iz navedene določbe;

nasprotuje nacionalni ureditvi, ki prejemniku subvencije, izplačane iz naslova naložbene dejavnosti, sofinancirane iz strukturnih skladov Unije, brez izjeme nalaga, da v petih letih od sprejetja odločbe o dokončanju te naložbe ne prenese obrata, ki je predmet te dejavnosti, sicer se izvede finančni popravek, ki vključuje celotno ali delno izterjavo te subvencije.

2.

Člen 30(4) in člen 39(1) Uredbe št. 1260/1999 v povezavi s členom 17 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah

je treba razlagati tako, da

je treba izvesti finančne popravke, določene v tem členu 39(1), kadar prenos obrata, ki je predmet naložbene dejavnosti, ki se sofinancira iz strukturnih skladov Evropske unije, pomeni bistveno spremembo te dejavnosti v smislu tega člena 30(4).


(1)   UL C 311, 16.8.2022.


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/15


Sodba Sodišča (deseti senat) z dne 13. julija 2023 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Bundesfinanzhof – Nemčija) – Gemeinde A / Finanzamt

(Zadeva C-344/22 (1), Gemeinde A)

(Predhodno odločanje - Skupni sistem davka na dodano vrednost (DDV) - Direktiva 2006/112/ES - Člen 2(1)(c) - Opravljanje storitev za plačilo - Osebe javnega prava - Občina, ki pobira zdraviliško turistično takso za zagotavljanje vsakomur dostopnih zdraviliških zmogljivosti)

(2023/C 321/18)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesfinanzhof

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Gemeinde A

Tožena stranka: Finanzamt

Izrek

Člen 2(1)(c) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost

je treba razlagati tako, da

zagotavljanje zdraviliških zmogljivosti s strani občine ne pomeni „opravljanja storitev za plačilo“ v smislu te določbe, če ta občina na podlagi občinskega statuta od obiskovalcev, ki v občini bivajo, pobira zdraviliško turistično takso v nekem znesku na dan bivanja, pri čemer obveznost plačila zdraviliške turistične takse ni vezana na uporabo teh zmogljivosti, ampak na bivanje na ozemlju občine, in so navedene zmogljivosti vsakomur prosto in brezplačno dostopne.


(1)   UL C 398, 17.10.2022.


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/16


Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 24. julija 2023 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Curtea de Apel Braşov – Romunija) – kazenski postopek zoper C.I., C.O., K.A., L.N., S.P.

(Zadeva C-107/23 PPU (1), Lin (2))

(Predhodno odločanje - Zaščita finančnih interesov Evropske unije - Člen 325(1) PDEU - Konvencija ZFI - Člen 2(1) - Obveznost boja proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z odvračilnimi in učinkovitimi ukrepi - Obveznost določitve kazenskih sankcij - Davek na dodano vrednost (DDV) - Direktiva 2006/112/ES - Velika goljufija na področju DDV - Zastaralni rok za kazensko odgovornost - Sodba ustavnega sodišča, s katero je bila razveljavljena nacionalna določba, ki ureja razloge za pretrganje tega roka - Sistemsko tveganje nekaznovanosti - Varstvo temeljnih pravic - Člen 49(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah - Načelo zakonitosti v kazenskem pravu - Zahtevi po predvidljivosti in določnosti kazenskega zakona - Načelo retroaktivne uporabe milejšega kazenskega zakona (lex mitior) - Načelo pravne varnosti - Nacionalni standard varstva temeljnih pravic - Obveznost sodišč države članice, da ne uporabijo sodb ustavnega sodišča in/ali vrhovnega sodišča te države članice v primeru neskladnosti s pravom Unije - Disciplinska odgovornost sodnikov v primeru nespoštovanja teh sodb - Načelo primarnosti prava Unije)

(2023/C 321/19)

Jezik postopka: romunščina

Predložitveno sodišče

Curtea de Apel Braşov

Stranke v kazenskem postopku v glavni stvari

C.I., C.O., K.A., L.N., S.P.

Ob udeležbi: Statul român

Izrek

1.

Člen 325(1) PDEU in člen 2(1) Konvencije, pripravljene na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti, podpisane 26. julija 1995 v Bruslju in priložene Aktu Sveta z dne 26. julija 1995,

je treba razlagati tako, da

se od sodišč države članice ne zahteva, da ne uporabijo sodb ustavnega sodišča te države članice, s katerimi je nacionalna zakonska določba, ki ureja razloge za pretrganje zastaralnega roka v kazenskih zadevah, razveljavljena zaradi kršitve načela zakonitosti v kazenskem pravu – kot je varovano v nacionalnem pravu – v delu, v katerem to načelo vključuje zahtevi po predvidljivosti in določnosti kazenskega zakona, tudi če je posledica teh sodb ta, da bo zaradi zastaranja kazenske odgovornosti ustavljen postopek v velikem številu kazenskih zadev, vključno z zadevami, ki se nanašajo na kazniva dejanja velike goljufije, ki škodijo finančnim interesom Evropske unije.

Navedene določbe prava Unije pa je treba razlagati tako, da

se od sodišč te države članice zahteva, da ne uporabijo nacionalnega standarda varstva v zvezi z načelom retroaktivne uporabe milejšega kazenskega zakona (lex mitior), ki omogoča, da se ovrže pretrganje zastaralnega roka za kazensko odgovornost v takih zadevah – tudi v okviru pravnih sredstev zoper pravnomočne sodbe – s procesnimi dejanji, opravljenimi pred tako razveljavitvijo.

2.

Načelo primarnosti prava Unije

je treba razlagati tako, da

nasprotuje nacionalni ureditvi ali praksi, v skladu s katero so nacionalna splošna sodišča države članice vezana na odločbe ustavnega sodišča in na odločbe vrhovnega sodišča te države članice ter iz tega razloga nimajo možnosti – brez tveganja, da bi se uveljavljala disciplinska odgovornost zadevnih sodnikov – da po uradni dolžnosti ne uporabijo sodne prakse, ki izhaja iz teh odločb, čeprav ob upoštevanju sodbe Sodišča menijo, da je ta sodna praksa v nasprotju z določbami prava Unije z neposrednim učinkom.


(1)   UL C 189, 30.5.2023.

(2)  Ime te zadeve je izmišljeno. Ne ustreza resničnemu imenu nobene od strank v postopku.


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/17


Sklep Sodišča (osmi senat) z dne 10. maja 2023 – MKB Multifunds BV/Evropska komisija, Kraljevina Nizozemska

(Zadeva C-665/21 P) (1)

(Pritožba - Člen 181 Poslovnika Sodišča - Državne pomoči - Domnevna državna pomoč, ki jo je država članica dodelila v korist sklada skladov - Predhodna preučitev s strani Evropske komisije - Sklep Komisije, s katerim je bil ugotovljen neobstoj državne pomoči - Ničnostna tožba - Dopustnost - Uredba (EU) 2015/1589 - Člen 1(h) - Pojem „zainteresirana stranka“)

(2023/C 321/20)

Jezik postopka: nizozemščina

Stranke

Pritožnica: MKB Multifunds BV (zastopniki: sprva R. Rampersad in J. M. M. van de Hel, advocaten, nato P. Breithaupt in J. M. M. van de Hel, advocaten)

Drugi stranki v postopku: Evropska komisija (zastopniki: V. Bottka, C.-M. Carrega in M. S. Noë, agenti), Kraljevina Nizozemska (zastopnici: M. K. Bulterman in C. S. Schillemans, agentki)

Izrek

1.

Pritožba se deloma zavrže kot očitno nedopustna in deloma zavrne kot očitno neutemeljena.

2.

Družbi MKB Multifunds BV se naloži, da poleg svojih stroškov nosi tudi stroške Evropske komisije.

3.

Kraljevina Nizozemska nosi svoje stroške.


(1)   UL C 11, 10.1.2022.


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/18


Sklep Sodišča (deseti senat) z dne 17. julija 2023 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Sąd Rejonowy Szczecin – Prawobrzeże i Zachód w Szczecinie – Poljska) – PA

(Zadeva C-55/23 (1), Jurtukała (2))

(Predhodno odločanje - Člen 99 Poslovnika Sodišča - Odgovor, na katerega je mogoče jasno sklepati iz sodne prakse - Pristojnost, pravo, ki se uporablja, priznavanje in izvrševanje odločb in sprejemljivost in izvrševanje javnih listin v dednih zadevah ter uvedba evropskega potrdila o dedovanju - Uredba (EU) št. 650/2012 - Člen 10(1)(a) - Subsidiarna pristojnost - Člen 267 PDEU - Obveznost upoštevanja navodil hierarhično višjega sodišča)

(2023/C 321/21)

Jezik postopka: poljščina

Predložitveno sodišče

Sąd Rejonowy Szczecin – Prawobrzeże i Zachód w Szczecinie

Stranka

Tožeča stranka: PA

Druga stranka: MO

Izrek

Člen 10(1)(a) Uredbe (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju je treba razlagati tako, da se pravilo o subsidiarni pristojnosti iz te določbe uporabi le, če je imel zapustnik ob smrti običajno prebivališče v državi članici, ki je ta uredba ne zavezuje, ali v tretji državi.

Pravo Unije, zlasti člen 267 PDEU, je treba razlagati tako, da nasprotuje temu, da bi bilo nacionalno sodišče, ki v zadevi ponovno odloča po tem, ko je hierarhično višje sodišče njegovo odločbo razveljavilo, na podlagi nacionalnega procesnega prava vezano na pravne presoje tega višjega sodišča, če te presoje niso skladne s pravom Unije, kakor ga razlaga Sodišče.


(1)  Datum vložitve: 3. 2. 2023.

(2)  Ime te zadeve je izmišljeno. Ne ustreza resničnemu imenu nobene od strank v postopku.


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/18


Pritožba, ki jo je Puma SE vložila 20. februarja 2023 zoper sodbo Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 7. decembra 2022 v zadevi T-623/21, Puma SE/EUIPO

(Zadeva C-94/23 P)

(2023/C 321/22)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Pritožnica: Puma SE (zastopnika: M. Schunke in P. Trieb, Rechtsanwälte)

Drugi stranki v postopku: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO), Vaillant GmbH

Sodišče Evropske unije (senat za dopustitev pritožb) je s sklepom z dne 17. julija 2023 odločilo, da se pritožba ne dopusti in da družba Puma SE nosi svoje stroške.


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/19


Pritožba, ki jo je Topcart GmbH vložila 25. aprila 2023 zoper sodbo Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 15. februarja 2023 v zadevi T-8/22, Topcart/EUIPO

(Zadeva C-270/23 P)

(2023/C 321/23)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Pritožnica: Topcart GmbH (zastopnik: M. Hoffmann, Rechtsanwalt)

Druga stranka v postopku: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Sodišče Evropske unije (senat za dopustitev pritožb) je s sklepom z dne 17. julija 2023 odločilo, da se pritožba ne dopusti in da pritožnica nosi svoje stroške.


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/19


Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Visoki upravni sud Republike Hrvatske (Hrvaška) 26. maja 2023 – HP – Hrvatska pošta d.d./Povjerenik za informiranje

(Zadeva C-336/23, HP – Hrvatska pošta)

(2023/C 321/24)

Jezik postopka: hrvaščina

Predložitveno sodišče

Visoki upravni sud Republike Hrvatske

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: HP – Hrvatska pošta d.d

Tožena stranka: Povjerenik za informiranje

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali pojem „ponovna uporaba“ informacije v smislu člena 2, točka 11, Direktive (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja (UL 2019, L 172, str. 56, v nadaljevanju tudi: Direktiva) zajema dostop do katere koli informacije, ki jo je organ javnega sektorja/javno podjetje izdelalo ali jo hrani, uporabnik (fizična ali pravna oseba) pa zanjo prvič zaprosi pri organu javnega sektorja?

2.

Ali se lahko zahtevek za pridobitev informacije, ki jo je izdelal ali jo hrani organ javnega sektorja/javno podjetje in je nastala v okviru delovnega področja ali v povezavi z organizacijo in delom tega organa, šteje kot zahtevek za pridobitev informacije, za katerega veljajo določbe te direktive, oziroma ali določbe te direktive veljajo za vse zahtevke za dostop do informacij, ki jih hranijo organi javnega sektorja?

3.

Ali so zavezanci za posredovanje informacije iz člena 2 Direktive samo tisti organi javnega sektorja, od katerih se zahteva ponovna uporaba informacije, ali pa se nove opredelitve nanašajo na vse organe javnega sektorja in na vse informacije, ki jih ti organi hranijo, se pravi, ali so v členu 2 Direktive navedeni tisti zavezanci za posredovanje informacije, ki so jo sami izdelali ali jih hranijo, ali pa se osebe iz člena 2 Direktive štejejo za zavezance za posredovanje informacij samo pri ponovni uporabi informacije?

4.

Ali se izjeme od obveznosti posredovanja informacije iz člena 1(2) Direktive štejejo za izjeme, zaradi katerih lahko organi javnega sektorja zavrnejo posredovanje informacij, ki so jih izdelali ali jih hranijo, ali pa so to izjeme, ki se uporabljajo samo, kadar se od organa javnega sektorja zahteva ponovna uporaba informacije?


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/20


Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Sofiyski rayonen sad (Bolgarija) 29. maja 2023 – „APS beta Bulgaria“ EOOD, „Agentsia za kontrol na prosrocheni zadalzhenia“ AD

(Zadeva C-337/23, APS Beta Bulgaria und Agentsia za kontrol na prosrocheni zadalzhenia)

(2023/C 321/25)

Jezik postopka: bolgarščina

Predložitveno sodišče

Sofiyski rayonen sad

Predlagateljici v postopkih za izdajo plačilnega naloga:

Predlagateljici: „APS beta Bulgaria“ EOOD, „Agentsia za kontrol na prosrocheni zadalzhenia“ AD

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali je treba člen 4(2) in člen 6(1) Direktive Sveta 93/13/EGS (1) o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah (Direktiva 93/13/EGS) razlagati tako, da

če je v kreditni pogodbi določena obveznost potrošnika, da mora skleniti poroštveno pogodbo s porokom, ki ga določi upnik, vsebina poroštvene pogodbe ni „glavni predmet“ pogodbe, sklenjene s to tretjo osebo, ampak del vsebine kreditne pogodbe? Ali je pri tem pomembno, ali sta upnik in porok povezani osebi?

2.

Ali je treba točko 1(i) Priloge k Direktivi 93/13/EGS razlagati tako, da

je treba, če je potrošnik na podlagi že sklenjene kreditne pogodbe zavezan postaviti poroka – pri čemer je ena od možnosti, da kot poroka pooblasti osebo, ki jo navede upnik – za vsebino obveznosti potrošnika iz poroštvene pogodbe, sklenjene istega dne po sklenitvi kreditne pogodbe, šteti, da ni jasna, ker potrošnik ni mogel sam izbrati ali predlagati osebe, ki jo bo upnik imenoval za bodočega poroka?

3.

Če je odgovor na prejšnje vprašanje, da je vsebina poroštvene pogodbe jasna: ali je treba točko 1(i), (j) in (m) Priloge k Direktivi 93/13/EGS razlagati tako, da

je treba, če se je potrošnik zavezal, da bo v okviru že sklenjene kreditne pogodbe postavil poroka – pri čemer je ena od možnosti, da kot poroka pooblasti osebo, ki jo navede upnik – za vsebino obveznosti potrošnika iz kreditne pogodbe šteti, da ni jasna, in da lahko to povzroči ničnost kreditne pogodbe ali njenih posameznih pogojev?

4.

Ali je treba člen 4(1) Direktive 93/13/EGS v povezavi s členom 8 Direktive 2005/29/ES (2) o nepoštenih poslovnih praksah razlagati tako, da

gre, če oseba, ki odobri kredit, od potrošnika zahteva, naj sklene pogodbo z osebo, ki jo navede kreditodajalec in ki zavaruje njegovo terjatev do potrošnika, vselej za izkoriščanje manj ugodnega položaja potrošnika in s tem za agresivno poslovno prakso?

5.

Če je odgovor na četrto vprašanje nikalen: Ali je treba člen 4(1) in člen 7 Direktive 93/13/EGS v povezavi s členom 8 Direktive 2005/29/ES o nepoštenih poslovnih praksah razlagati tako, da

lahko sodišče v enostranskem sodnem postopku, kot je postopek za izdajo plačilnega naloga, v katerem potrošnik ni udeležen, dvome glede nepoštenosti pogodbenega pogoja utemelji zgolj s tem, da sumi, da je potrošnik ta pogoj sprejel zaradi nepoštene poslovne prakse, ali pa je treba slednjo jasno ugotoviti?

6.

Ali je treba člen 15(2) Direktive 2008/48/ES (3) o potrošniških kreditnih pogodbah (Direktiva 2008/48/ES) razlagati tako, da

je treba to določbo uporabljati v primerih, v katerih je kreditna pogodba povezana s pomožno storitvijo, in sicer odplačno zagotovitvijo poroštva s strani tretje osebe, in da potrošniku omogoča, da uveljavlja ne le svoje pravice zaradi ravnanja poroka, ki je v nasprotju z njegovimi obveznostmi, kot je plačilo po izteku zakonskega roka, ampak tudi procesne ugovore, s katerimi se izključi obveznost v razmerju do poroka?

7.

Ali je glede na člen 15(2) Direktive 2008/48/ES v povezavi z načelom učinkovitosti oziroma – ob predpostavki, da sta kreditna pogodba in poroštvena pogodba povezana posla –člena 5 in 7 Direktive 93/13/EGS v povezavi s točko 1(b) in (c) Priloge k tej direktivi dopustna

nacionalna sodna praksa, v skladu s katero se lahko porok iz pogodbe, povezane s potrošniško kreditno pogodbo, ki je od potrošnika prejel plačilo za zavarovanje kreditne pogodbe in je glavnemu upniku na podlagi pogodbenega pogoja kljub izteku roka iz člena 147 Zakon za zadalzheniata i dogovorite (zakon o obligacijskih razmerjih in pogodbah) – kar glede na sodno prakso povzroči ugasnitev poroštva v celoti – poplačal terjatev, kljub temu sklicuje na to, da je vstopil v pravice prvotnega upnika, in ob sklicevanju na nasprotujočo si sodno prakso o uporabi tega zakona zahteva plačilo od glavnega dolžnika?

8.

Ali je treba člen 3, točka (g), Direktive 2008/48/ES v povezavi s členom 5 Direktive 93/13/EGS razlagati tako, da

se efektivna obrestna mera za kredit v primeru obveznosti sklenitve povezane poroštvene pogodbe, ki je določena v kreditni pogodbi in zaradi katere je skupni znesek kreditne obveznosti višji, izračuna tudi glede na obroke, ki so višji zaradi plačila za poroka? Ali je pri tem pomembno, kdo je izbral poroka ter ali sta porok in glavni upnik povezani osebi?

9.

Ali je treba člen 10(2)(g) Direktive 2008/48/ES razlagati tako, da

je treba napačno navedbo efektivne obrestne mere v kreditni pogodbi, sklenjeni med prodajalcem ali ponudnikom in potrošnikom kreditojemalcem, šteti za nenavedbo efektivne obrestne mere v kreditni pogodbi in da mora nacionalno sodišče uporabiti pravne posledice, ki so v nacionalnem pravu določene za nenavedbo efektivne obrestne mere v potrošniški kreditni pogodbi? Ali je treba šteti, da so te posledice obvezno zavezujoče tudi za poroka, ki je poplačal terjatev, v razmerju do potrošnika?

10.

Ali je treba člen 23, drugi stavek, Direktive 2008/48/ES razlagati tako, da

je treba sankcijo, ki je določena v nacionalnem pravu v obliki ničnosti potrošniške kreditne pogodbe, v skladu s katero je treba vrniti zgolj odobreni znesek glavnice, šteti za sorazmerno v primerih, v katerih potrošniška kreditna pogodba ne vsebuje natančne navedbe efektivne obrestne mere, ker v njej niso navedeni stroški poklicnega poroka, ki ga je izbral upnik (čeprav je efektivna obrestna mera v besedilu kreditne pogodbe številčno navedena)?

11.

Ali je treba člen 2(2) Direktive 2009/138/ES (4) o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (Direktiva 2009/138/ES) v povezavi z delom A, točka 14, Priloge I k tej direktivi razlagati tako, da

gre pri poklicnem opravljanju dejavnosti poroka za plačilo, pri katerem družba porokinja v vseh primerih neizpolnitve plača skupni znesek kredita, ki ga je črpal potrošnik kot glavni dolžnik, to plačilo pa se ne glede na neizpolnitev s strani potrošnika plačuje z vsakim kreditnim obrokom, za „dejavnost zavarovanja“ v smislu navedene direktive?

12.

Če je odgovor na enajsto vprašanje pritrdilen: Ali je treba člen 14(1) Direktive 2009/138/ES razlagati tako, da

za osebo, ki opravlja dejavnost iz enajstega vprašanja, velja obveznost pridobitve dovoljenja pri nacionalnih regulativnih organih, ki so pristojni za izdajanje dovoljenj zavarovalnicam?


(1)   UL 1993, L 95, str. 29.

(2)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah) (UL 2005, L 149, str. 22).

(3)  Direktiva 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS (UL 2008, L 133, str. 66).

(4)  Direktiva 2009/138/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL 2009, L 335, str. 1).


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/22


Pritožba, ki jo je Jean-Marc Colombani vložil 31. maja 2023 zoper sodbo Splošnega sodišča (peti senat) z dne 22. marca 2023 v zadevi T-113/22, Colombani/ESZD

(Zadeva C-343/23 P)

(2023/C 321/26)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Pritožnik: Jean-Marc Colombani (zastopnica: N. de Montigny, avocate)

Druga stranka v postopku: Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD)

Predlogi

Pritožnik Sodišču predlaga, naj:

pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi;

zadevo obravnava in stori to, kar bi moralo storiti Splošno sodišče, in sicer:

odločbo z dne 15. junija 2012 razglasi za nično;

drugi stranki v postopku naloži simbolično plačilo 1 EUR kot nadomestilo za nepremoženjsko škodo;

drugi stranki v postopku naloži plačilo stroškov, ki so pritožniku nastali v okviru tega postopka in postopka na prvi stopnji.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnik v utemeljitev pritožbe navaja več pritožbenih razlogov.

Pritožnik uvodoma in na splošno Splošnemu sodišču očita napačno uporabo prava pri preučitvi predmeta njegove prošnje za pomoč, nezakonito omejitev, ker je upoštevalo le samostojno in aktivno posamezno ravnanje vsake od zadevnih oseb in izključilo vsako nadlegovanje ali usklajeno ravnanje ter ogrožanje enotnosti sodne prakse na tem področju.

Drugič, pritožnik Splošnemu sodišču očita tudi napačno uporabo prava pri preučitvi napake pri presoji, ki ji jo je storila ESZD, zlasti zatrjuje nezakonito prevalitev dokaznega bremena pri analizi pogoja „ prima facie dokaza“ glede negativnega ravnanja, neupoštevanje pojma sostorilstva/udeležbe, ki ne zahteva aktivnega ravnanja, izkrivljanje predloženih dokazov, kršitev načela kontradiktornosti, protislovja v obrazložitvi, napačno uporaba prava pri preučitvi „utemeljitve“ očitanih ravnanj, ki so v nasprotju s členi 11, 12, 12a, 21 in 21a Kadrovskih predpisov in ki izničujejo odgovornost najvišjih vodstvenih delavcev institucije.

Tretjič, pritožnik zatrjuje kršitev člena 24 Kadrovskih predpisov, ker je Splošno sodišče razsodilo, da je ESZD pravilno zavrnila njegovo prošnjo za pomoč.

Četrtič, pritožnik zatrjuje, da ni bil upoštevan obstoj odločbe o zavrnitvi vložene prošnje, kar pomeni napačno uporabo prava pri analizi členov 17 in 19 Kadrovskih predpisov.

Nazadnje, pritožnik zahteva priznanje nepremoženjske škode, ki jo je Splošno sodišče Evropske unije zavrnilo.


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/23


Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Sąd Okręgowy w Warszawie (Poljska) 2. junija 2023 – LB, JL/Getin Noble Bank S.A.

(Zadeva C-347/23, Zabitoń (1))

(2023/C 321/27)

Jezik postopka: poljščina

Predložitveno sodišče

Sąd Okręgowy w Warszawie

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: LB, JL

Tožena stranka: Getin Noble Bank S.A.

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je treba člen 2(b) in (c) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah (2) razlagati tako, da je treba fizično osebo, ki sklene pogodbo o hipotekarnem kreditu z namenom pridobitve sredstev za nakup stanovanjske enote, ki se bo odplačno oddajala v najem (buy-to-let), šteti za „potrošnika“ v smislu te direktive?


(1)  Ime te zadeve je izmišljeno. Ne ustreza resničnemu imenu nobene od strank v postopku.

(2)  UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 2, str. 288.


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/23


Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Sąd Okręgowy w Warszawie (Poljska) 5. junija 2023 – KCB, MB/BNP Paribas Bank Polska S.A.

(Zadeva C-348/23, BNP Paribas Bank Polska)

(2023/C 321/28)

Jezik postopka: poljščina

Predložitveno sodišče

Sąd Okręgowy w Warszawie

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: KCB, MB

Tožena stranka: BNP Paribas Bank Polska S.A.

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je treba člen 6(1) in člen 7(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah (1) ter načeli učinkovitosti in enakovrednosti razlagati tako, da nasprotujejo sodni razlagi nacionalne zakonodaje, v skladu s katero:

1.

potrošnik proti prodajalcu ali ponudniku ne more učinkovito uveljavljati zahtevkov, ki izhajajo iz obstoja nepoštenih pogojev v pogodbi, dokler ne izjavi, da se ne strinja z ohranitvijo nepoštenih pogojev v veljavi, da se strinja z izključitvijo njihove uporabe ter da razume in sprejme posledice, ki iz tega izhajajo, med katerimi je lahko tudi ničnost celotne pogodbe,

2.

potrošnik od prodajalca ali ponudnika ne more učinkovito zahtevati vračila izpolnitve brez pravnega temelja, dane na podlagi nepoštenih pogodbenih pogojev, dokler ne poda zgoraj navedene izjave,

3.

zahtevek potrošnika za vračilo izpolnitev brez pravnega temelja, danih na podlagi nepoštenih pogodbenih pogojev, ne zapade, dokler ni podal zgoraj navedene izjave,

4.

prodajalec ali ponudnik nima obveznosti potrošniku plačati zakonske obresti za zamudo pri izpolnitvi, dokler se ne seznani z zgoraj navedeno izjavo potrošnika?


(1)  UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 2, str. 288.


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/24


Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Cour de cassation (Francija) 9. junija 2023 – EA/Artemis security

(Zadeva C-367/23, Artemis security)

(2023/C 321/29)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Cour de cassation

Stranki v postopku v glavni stvari

Vlagatelj kasacijske pritožbe: EA

Nasprotna stranka v postopku s kasacijsko pritožbo: Artemis security SAS

Vprašanji za predhodno odločanje

1.

Ali člen 9(1)(a) Direktive 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa izpolnjuje pogoje za to, da ima neposredni učinek, in za možnost, da se delavec nanj sklicuje v sporu v zvezi z njim?

2.

Ali je treba člen 9(1)(a) Direktive 2003/88/ES razlagati tako, da nasprotuje nacionalni zakonodaji ali praksi, v skladu s katero je v primeru kršitve določb, sprejetih za izvajanje ukrepov, potrebnih za brezplačen zdravstveni pregled delavca, pravica delavca do odškodnine pogojena s tem, da se dokaže škoda, ki naj bi nastala zaradi te kršitve?


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/24


Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Najvyšší správny súd Slovenskej republiky (Slovaška) 13. junija 2023 – Mesto Rimavská Sobota/Ministerstvo pôdohospodárstva a rozvoja vidieka Slovenskej republiky

(Zadeva C-370/23, Mesto Rimavská Sobota)

(2023/C 321/30)

Jezik postopka: slovaščina

Predložitveno sodišče

Najvyšší správny súd Slovenskej republiky

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnik: Mesto Rimavská Sobota

Druga stranka v postopku: Ministerstvo pôdohospodárstva a rozvoja vidieka Slovenskej republiky

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je treba člen 2(b) Uredbe (EU) št. 995/2010 (1) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode, razlagati tako, da se kot dajanje lesa na trg šteje tudi prodaja neobdelanega lesa ali lesa za ogrevanje v smislu Priloge 1 k tej uredbi, če je v pogodbi določeno, da pridobitev lesa opravi kupec po navodilih in pod nadzorom prodajalca?


(1)   UL 2010, L 295, str. 23.


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/25


Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Landgericht Duisburg (Nemčija) 13. junija 2023 – HAT/Mercedes-Benz Group AG

(Zadeva C-371/23, Mercedes-Benz Group)

(2023/C 321/31)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Landgericht Duisburg

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: HT

Tožena stranka: Mercedes-Benz Group AG

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali lahko del vozila, ki zaznava temperaturo, hitrost vozila, vrtilno frekvenco motorja, uporabljeno prestavo, podtlak v polnilnem zbiralniku ali kateri koli drug parameter, da bi spremenil parametre procesa zgorevanja v motorju glede na rezultat te zaznave, zmanjša učinkovitost sistema za uravnavanje emisij v smislu člena 3, točka 10, Uredbe št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 (1) in v skladu s tem pomeni odklopno napravo v smislu člena 3, točka 10, Uredbe št. 715/2007, tudi če sprememba parametrov procesa zgorevanja, ki jo povzroči del vozila na podlagi rezultata zaznave, na eni strani poveča emisije določene škodljive snovi, na primer dušikovih oksidov, hkrati pa zmanjša emisije ene ali več drugih škodljivih snovi, na primer trdnih delcev, ogljikovodikov, ogljikovega monoksida, metana in/ali ogljikovega dioksida?

2.

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen: pod kakšnimi pogoji v takem primeru del vozila pomeni odklopno napravo?

3.

Ali je lahko vezje ali krmilni sistem v vozilu, ki s spremembo parametrov procesa zgorevanja na eni strani poveča emisije določene škodljive snovi, na primer dušikovih oksidov, hkrati pa zmanjša emisije ene ali več drugih škodljivih snovi, na primer trdnih delcev, ogljikovodikov, ogljikovega monoksida, metana in/ali ogljikovega dioksida, prepovedan v skladu z evropskim pravom z drugih vidikov kot z vidika obstoja odklopne naprave v smislu člena 3, točka 10, Uredbe št. 715/2007?

4.

Če je odgovor na tretje vprašanje pritrdilen: pod kakšnimi pogoji to velja?

5.

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen: ali je v skladu s členom 5(2), drugi stavek, točka (a), Uredbe št. 715/2007 odklopna naprava v smislu člena 3, točka 10, te uredbe dovoljena, tudi če ni potrebna za zaščito motorja pred okvarami ali poškodbami, vendar je potrebna za zagotovitev varnega delovanja vozila?

6.

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen: ali so določbe nacionalnega prava, v skladu s katerimi mora v sporu s proizvajalcem vozila glede odškodninskega zahtevka kupec tega vozila, ki uveljavlja ta zahtevek, v celoti dokazati obstoj odklopne naprave v smislu člena 3, točka 10, Uredbe št. 715/2007 in poleg tega neobstoj dejstva, na podlagi katerega je morebitna odklopna naprava v zgornjem smislu izjemoma dovoljena na podlagi člena 5(2), drugi stavek, točka (a), Uredbe št. 715/2007, ne da bi moral proizvajalec vozila v zvezi s tem zagotoviti informacije v okviru izvajanja dokazov, v nasprotju s členom 18(1), členom 26(1) in členom 46 Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 (2), navedenimi v sodbi Sodišča z dne 21. marca 2023 (zadeva C-100/21), v kolikor iz teh določb izhaja, da mora imeti kupec vozila pravico zahtevati odškodnino od njegovega proizvajalca, če je vanj vgrajena prepovedana odklopna naprava (glej točki 91 in 93 navedene sodbe)?

7.

Če je odgovor na šesto vprašanje pritrdilen: kakšno porazdelitev dokaznega bremena predvideva evropsko pravo v pravnem sporu med kupcem vozila in njegovim proizvajalcem v zvezi z odškodninskim zahtevkom prvega proti drugemu zaradi obstoja odklopne naprave v smislu člena 3, točka 10, Uredbe št. 715/2007 in obstoja dejstva, na podlagi katerega je ta izjemoma dovoljena na podlagi člena 5(2), drugi stavek, točka (a), Uredbe št. 715/2007? Ali imata zadevni stranki koristi od olajšav pri dokaznem bremenu, če da, katere, ali imata obveznosti, če da, katere? Če imata obveznosti: kakšne so posledice njihovega neupoštevanja?

8.

Če je odgovor na tretje vprašanje pritrdilen: ali so določbe nacionalnega prava, v skladu s katerimi mora v sporu s proizvajalcem vozila glede odškodninskega zahtevka kupec tega vozila, ki uveljavlja ta zahtevek, obstoj prepovedanega vezja ali krmilnega sistema dokazati iz drugega vidika, kot je vidik obstoja odklopne naprave v smislu člena 3, točka 10, Uredbe št. 715/2007, ne da bi moral proizvajalec vozila v zvezi s tem zagotoviti informacije v okviru izvajanja dokazov, v nasprotju s členom 18(1), členom 26(1) in členom 46 Direktive 2007/46/ES, navedenimi v sodbi Sodišča z dne 21. marca 2023 (zadeva C-100/21), v kolikor iz teh določb izhaja, da mora imeti kupec vozila pravico zahtevati odškodnino od njegovega proizvajalca, če je vanj vgrajeno prepovedano vezje ali krmilni sistem (glej točki 91 in 93 navedene sodbe)?

9.

Če je odgovor na osmo vprašanje pritrdilen: kakšno porazdelitev dokaznega bremena predvideva evropsko pravo v pravnem sporu med kupcem in proizvajalcem vozila v zvezi z odškodninskim zahtevkom prvega proti drugemu zaradi obstoja prepovedanega vezja ali krmilnega sistema v smislu osmega vprašanja? Ali imata zadevni stranki koristi od olajšav pri dokaznem bremenu, če da, katere, ali imata obveznosti, če da, katere? Če imata obveznosti: kakšne so posledice njihovega neupoštevanja?


(1)  Uredba (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil (UL 2007, L 171, str. 1).

(2)  Direktiva 2007/46/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (Okvirna direktiva) (UL 2007, L 263, str. 1).


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/26


Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Sofiyski rayonen sad (Bolgarija) 26. junija 2023 – ZD „BUL INS“ AD/PV

(Zadeva C-387/23, BUL INS)

(2023/C 321/32)

Jezik postopka: bolgarščina

Predložitveno sodišče

Sofiyski rayonen sad

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: ZD „BUL INS“ AD

Tožena stranka: PV

Vprašanji za predhodno odločanje

1.

Ali je treba člen 13 Direktive 2009/103/ES (1) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti razlagati tako, da postopki, ki se začnejo zaradi regresne pravice zavarovatelja iz zavarovanja civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil na podlagi nacionalnega prava, spadajo na področje uporabe prava Unije o prepovedi omejitev odgovornosti s strani zavarovalca?

2.

Če je odgovor na prvo vprašanje, da se uporabi pravo Unije, ali je treba zgoraj navedeno določbo in člen 38 Listine o temeljnih pravicah razlagati tako, da je treba fizično osebo pri takih tožbah, ki jih vloži ta oseba ali ki so vložene proti njej, glede na načelo učinkovitosti in zahteve varstva potrošnika šteti za „potrošnika“?


(1)   UL 2009, L 263, str. 11.


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/27


Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Amtsgericht Wedding (Nemčija) 27. junija 2023 – Bulgarfrukt – Fruchthandels GmbH/Oranzherii Gimel II EOOD

(Zadeva C-389/23, Bulgarfrukt)

(2023/C 321/33)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Amtsgericht Wedding

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Bulgarfrukt – Fruchthandels GmbH

Tožena stranka: Oranzherii Gimel II EOOD

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali je treba Uredbo (ES) št. 1393/2007 (1) in Uredbo (ES) št. 1896/2006 (2) razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni zakonski ureditvi, s katero se določa, da sodišče v okviru pravnega sredstva razglasi evropski plačilni nalog za ničen, če ta toženi stranki ni bil vročen ali ji ni bil pravilno vročen?

2.

Če bi bil odgovor na prvo vprašanje za predhodno odločanje pritrdilen: ali je treba navedeni uredbi razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni zakonski ureditvi, s katero se določa, da se izvršba na podlagi evropskega plačilnega naloga razglasi za nedopustno, če plačilni nalog toženi stranki ni bil vročen ali ji ni bil pravilno vročen?

3.

Če bi bil odgovor na prvo vprašanje za predhodno odločanje pritrdilen: ali je treba Uredbo št. 1896/2006 razlagati tako, da tožena stranka, ki je seznanjena z izdajo evropskega plačilnega naloga, vendar ji ta še ni bil vročen ali ji še ni bil pravilno vročen, še ne more veljavno vložiti ugovora zoper ta nalog?


(1)  Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah („vročanje pisanj“) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 (UL 2007, L 324, str. 79).

(2)  Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog (UL 2006, L 399, str. 1).


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/28


Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Curtea de Apel Bucureşti (Romunija) 27. junija 2023 – Braila Winds SRL/Direcția Generală Regională a Finanțelor Publice București – Administrația Fiscală pentru Contribuabili Mijlocii București, Ministerul Finanţelor, Preşedintele Agenţiei Naţionale de Administrare Fiscală, Agenţia Naţională de Administrare Fiscală

(Zadeva C-391/23, Braila Winds)

(2023/C 321/34)

Jezik postopka: romunščina

Predložitveno sodišče

Curtea de Apel Bucureşti

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Braila Winds SRL

Tožene stranke: Direcția Generală Regională a Finanțelor Publice București – Administrația Fiscală pentru Contribuabili Mijlocii București, Ministerul Finanţelor, Preşedintele Agenţiei Naţionale de Administrare Fiscală, Agenţia Naţională de Administrare Fiscală

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali je treba člena 107 in 108 PDEU razlagati tako, da nacionalna ureditev, kot je bila uvedena z Legea nr. 259/2021 (zakon št. 259/2021), s katerim se davek nalaga le nekaterim proizvajalcem električne energije, pomeni državno pomoč subjektom, ki so oproščeni plačila davka, za katero velja obveznost priglasitve? Ali je taka ureditev diskriminatorna, če se uporablja le za nekatere proizvajalce električne energije, vključno s proizvajalci električne energije iz obnovljivih virov?

2.

Ali je treba določbe členov 49 in 56 PDEU ter člena 17 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah razlagati tako, da nasprotujejo nacionalni ureditvi, kot je bila uvedena z zakonom št. 259/2021, s katerim se višji znesek davka nalaga le nekaterim proizvajalcem električne energije (vključno s proizvajalci energije iz obnovljivih virov), ne pa tudi drugim kategorijam proizvajalcev?

3.

Ali Direktiva (EU) 2019/944 o skupnih pravilih notranjega trga električne energije in spremembi Direktive 2012/27/EU (1), ki je bila sprejeta pred Uredbo (EU) 2022/1854 (2), nasprotuje nacionalni ureditvi, kot je bila uvedena z zakonom št. 259/2021, ki bi lahko privedla do določitve prodajnih cen ali omejitve svobode določanja prodajnih cen?

4.

Ali določbe člena 191(2) PDEU v zvezi s previdnostnim načelom in načeli, da je treba delovati preventivno, da je treba onesnaževanje odpravljati pri viru ter načelom odgovornosti povzročitelja, nasprotujejo nacionalni ureditvi, kot je bila uvedena z zakonom št. 259/2021? Ali to ogroža evropske cilje glede doseganja podnebne nevtralnosti do leta 2050 in politiko Evropske unije na področju obdavčitve energije?


(1)  Direktiva (EU) 2019/944 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o skupnih pravilih notranjega trga električne energije in spremembi Direktive 2012/27/EU (UL 2019, L 158, str. 125).

(2)  Uredba Sveta (EU) 2022/1854 z dne 6. oktobra 2022 o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije (UL 2022, L 261 I, str. 1).


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/28


Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Fővárosi Törvényszék (Madžarska) 29. junija 2023 – LEGO Juris A/S/„SZOTI“ Ipari, Kereskedelmi és Szolgáltató Kft.

(Zadeva C-396/23, LEGO Juris)

(2023/C 321/35)

Jezik postopka: madžarščina

Predložitveno sodišče

Fővárosi Törvényszék

Stranki v postopku v glavni stvari

Vložnica zahteve za ukrepanje carinskih organov: LEGO Juris A/S

Stranka, ki nasprotuje ukrepanju carinskih organov: „SZOTI“ Ipari, Kereskedelmi és Szolgáltató Kft.

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali je v skladu s pravom Unije, da sodna praksa države članice kot kršitev znamke, ki varuje kvazifotografski prikaz enega od konstrukcijskih elementov igrače za gradnjo, opredeli nedovoljeno uporabo te znamke, kot je ta iz postopka v glavni stvari, za katero je značilno, da je v zaprti embalaži zadevne modularne igrače za gradnjo mogoče najti kocko (v nadaljevanju: kos), katere obliko je mogoče zamenjati s prikazom kocke, varovanim z znamko, in navodila za sestavljanje, ki ta kos predstavljajo tako, da bi ga bilo mogoče zamenjati z znamko, medtem ko na zunanji strani zaprte embalaže igrače za gradnjo ni niti prikaza kocke, varovanega z znamko, niti znaka, ki ga je mogoče zamenjati z njo, ali sta prikazana le delno, noben drug element embalaže pa se ne nanaša na imetnika znamke?

2.

Ali je treba, če je zgoraj opisano uporabo znamke mogoče šteti za uporabo, zoper katero lahko imetnik znamke ukrepa v skladu s členom 10(2)(b) Direktive (EU) 2015/2436 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2015 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (1), to določbo razlagati tako, da lahko imetnik znamke zahteva, da se ustavi uvoz celotnega blaga, ki ga tvori igrača za gradnjo, v državo in da se v ta namen odredi zadržanje takega blaga, tudi če do uporabe znamke pride le v zvezi z enimi ali nekaj kosi igrače za gradnjo, ki jih je mogoče ločiti od blaga in so tehnično enakovredni drugim kosom, ter s prikazom teh kosov v navodilih za sestavljanje?

3.

Če je treba pravo Unije razlagati tako, da lahko imetnik znamke uveljavlja zahtevke v zvezi s celotnim blagom, tudi če gre za uporabo znamke v zvezi z enim ali nekaj kosi igrače za gradnjo, ki jih je mogoče ločiti od blaga in so tehnično enakovredni drugim kosom, ter v zvezi s prikazom teh kosov v navodilih za sestavljanje: ali je v skladu s pravom Unije priznanje diskrecijske pravice sodišča, na podlagi katere sodišče države članice ob upoštevanju, da je kršitev, ki zadeva le enega ali več kosov, ki jih je mogoče najti v zaprti embalaži, ki ni zelo resna in v primerjavi s celotnim blagom pomeni le majhen delež, delna, ter interesov, povezanih z neomejeno trgovino z igračami za gradnjo, ki je večinoma nesporna, ne odredi prepovedi nadaljnjega uvoza igrače za gradnjo v državo in s tem namenom zavrne predlog za izdajo začasne odredbe o zadržanju igrače za gradnjo?


(1)  (UL 2015, L 336, str. 1).


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/29


Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Oberlandesgericht Köln (Nemčija) 4. julija 2023 – Odvetnica in notarka/Präsidentin des Oberlandesgerichts Hamm

(Zadeva C-408/23, Odvetnica-notarka)

(2023/C 321/36)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Oberlandesgericht Köln

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Odvetnica in notarka

Tožena stranka: Präsidentin des Oberlandesgerichts Hamm (predsednica višjega deželnega sodišča v Hammu)

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali je treba člen 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in člen 6(1) Direktive Sveta 2000/78/ES (1) z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni določbi, ki obvezno nalaga, da za odvetnika-notarja ne more biti prvič imenovana oseba, ki je ob izteku roka za prijavo na mesto notarja dopolnila 60 let starosti, tudi če mora več mest ostati nezasedenih, ker na območju okrajnega sodišča, kjer je potekal razpisni postopek, ni na razpolago nobenih primernih mlajših kandidatov in se kandidati iz območij drugih okrajnih sodišč ne morejo prijaviti?

2.

Ali je na prvo vprašanje treba pritrdilno odgovoriti tedaj, če obstaja verjetnost, da v naslednjem letu na območju istega okrajnega sodišča ponovno ne bo mogoče zapolniti več razpisanih mest za odvetnika-notarja s primernimi kandidati, mlajšimi od 60 let?

3.

Ali je na prvo vprašanje treba odgovoriti pritrdilno vsaj zato, ker poleg tega obstaja verjetnost, da tudi na območjih drugih okrajnih sodišč zunaj centralnih območij večkrat ne bo mogoče zapolniti vseh razpisanih mest za odvetnika-notarja s primernimi kandidati, mlajšimi od 60 let?

4.

Ali je treba ugotoviti, da ni podana kršitev člena 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in člena 6(1) Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000, če so na območju okrajnega sodišča notarske storitve zagotovljene, čeprav kandidat, starejši od 60 let, le zaradi svoje starosti ni bil imenovan za odvetnika-notarja in je več mest ostalo nezasedenih?


(1)  Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 4, str. 79).


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/30


Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunale Amministrativo Regionale per la Lombardia (Italija) 10. julija 2023 – Secab Soc. coop. / Autorità di Regolazione per Energia Reti e Ambiente (ARERA), Gestore dei servizi energetici (GSE) SpA

(Zadeva C-423/23, Secab)

(2023/C 321/37)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Tribunale Amministrativo Regionale per la Lombardia

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Secab Soc. coop.

Toženi stranki: Autorità di Regolazione per Energia Reti e Ambiente (ARERA), Gestore dei servizi energetici (GSE) SpA

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali člen 5(4) Direktive (EU) 2019/944 (1), uvodni izjavi 3 in 12 Direktive (EU) 2018/2001 (2), uvodne izjave 27, 28, 29, 39 ter člena 6(1) in 8(2) Uredbe (EU) 2022/1854 (3) nasprotujejo nacionalni ureditvi, ki določa zgornjo mejo tržnih prihodkov od prodaje električne energije v skladu s postopkom iz člena 15a decreto-legge 27.1.2022 n. 4 (uredba z zakonsko močjo št. 4 z dne 27. 1. 2022), ki proizvajalcem ne zagotavlja, da nad to zgornjo mejo obdržijo 10 % prihodkov?

2.

Ali člen 5(4) Direktive (EU) 2019/944, uvodne izjave 2, 3 in 12 Direktive (EU) 2018/2001, uvodne izjave 27, 28, 29, 39 ter člena 6(1) in 8(2)(b) in (c) Uredbe (EU) 2022/1854 nasprotujejo nacionalni ureditvi, ki določa zgornjo mejo tržnih prihodkov od prodaje električne energije v skladu s postopkom iz člena 15a uredbe z zakonsko močjo št. 4 z dne 27. 1. 2022, ki ne ohranja in spodbuja naložb v sektor obnovljivih virov energije?

3.

Ali uvodna izjava 3 Direktive (EU) 2018/2001, uvodni izjavi 27 in 41 ter členi 7(1)(h), (i) in (j), 8(1)(a) in (d) ter 8(2) Uredbe (EU) 2022/1854 nasprotujejo nacionalni ureditvi, ki določa zgornjo mejo tržnih prihodkov od prodaje električne energije v skladu s postopkom iz člena 15a uredbe z zakonsko močjo št. 4 z dne 27. 1. 2022, ki ne določa posebne zgornje meje za prihodke od prodaje energije iz črnega premoga ali različne ureditve glede na proizvodni vir?


(1)  Direktiva (EU) 2019/944 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o skupnih pravilih notranjega trga električne energije in spremembi Direktive 2012/27/EU (UL 2019, L 158, str. 125).

(2)  Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL 2018, L 328, str. 82).

(3)  Uredba Sveta (EU) 2022/1854 z dne 6. oktobra 2022 o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije (UL 2022, L 261, str. 1).


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/31


Tožba, vložena 12. julija 2023 – Evropska komisija/Kraljevina Španija

(Zadeva C-433/23)

(2023/C 321/38)

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: C. Hermes in E. Sanfrutos Cano, agenta)

Tožena stranka: Kraljevina Španija

Predloga tožeče stranke

Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj:

1)

ugotovi, da

Kraljevina Španija ni izpolnila obveznosti, ki jih ima na podlagi člena 3 Direktive 91/271/EGS (1), ker ni sprejela potrebnih ukrepov v zvezi z zbiranjem komunalnih odpadnih voda v aglomeracijah Acorán; Adeje-Arona; Añaza; Candelaria-Casco; Candelaria-Punta Larga; Golf del Sur; Guía de Isora Litoral; La Esperanza-La Laguna Sur-Santa Cruz-Valles (La Laguna, El Rosario, Santa Cruz); Puerto de Santiago-Playa la Arena; San Isidro-Litoral; Sueño Azul; ter Valle de la Orotava na Kanarskih otokih in Medio-Andarax v Andaluziji.

Kraljevina Španija ni izpolnila obveznosti, ki jih ima na podlagi člena 4(1) in (3) Direktive 91/271/EGS, ker ni sprejela potrebnih ukrepov v zvezi s čiščenjem komunalnih odpadnih voda v aglomeracijah Acantilado de los Gigantes; Adeje-Arona; Almansa; Almodóvar del Campo; Almodóvar del Río; Alto Nerbioi-Amurrio; Alto Nerbioi-Laudio; Candelaria-Casco; Candelaria-Punta Larga; Consuegra; Donostia-San Sebastián; Estepa; Genil-Cubillas; Golf del Sur; Guareña-Oliva de Mérida-Cristina; Guía de Isora Litoral; Jódar; La Esperanza-La Laguna Sur-Santa Cruz-Valles (La Laguna, El Rosario, Santa Cruz); Lora del Río; Los Yébenes; Martos; Medio-Andarax; Posadas; Puerto de Santiago-Playa la Arena; Quintanar de la Orden; Rambla (La)-Montalbán; San Isidro-Litoral; San Roque; Santoña; Sueño Azul; Torredonjimeno; Trebujena; Trujillo; Valle de la Orotava; Venta de Baños in Villanueva del Río-Alcolea del Río.

Kraljevina Španija ni izpolnila obveznosti, ki jih ima na podlagi člena 5 Direktive 91/271/EGS in dela B iz Priloge I k tej direktivi, ker ni sprejela potrebnih ukrepov v zvezi s čiščenjem komunalnih odpadnih voda v aglomeracijah Almodóvar del Campo; Argamasilla de Alba; Cáceres; Condado de Huelva II (Chucena-Escacena-Paterna-Manzanilla); Consuegra; Don Benito-Villanueva de la Serena; Guareña-Oliva de Mérida-Cristina; Guillena; Los Yébenes; Madridejos; Mérida; Montcada; Montijo-Puebla Calzada; Palma del Condado; Quintanar de la Orden; Rubí; Sonseca; Soria; Trujillo; Venta de Baños in Villafranca de los Barros.

Kraljevina Španija ni izpolnila obveznosti, ki jih ima na podlagi člena 15 Direktive 91/271/EGS v povezavi z delom D iz Priloge 1 k isti direktivi, kar zadeva aglomeracije Acantilado de los Gigantes, Adeje-Arona, Almansa, Almodóvar del Campo, Almodóvar del Río, Alto Nerbioi-Amurrio, Alto Nerbioi-Laudio, Argamasilla de Alba, Bargas-Cabañas-Mocejón-Olías-Magán-Villaseca, Cáceres, Candelaria-Casco, Candelaria-Punta Larga, Condado de Huelva II (Chucena-Escacena-Paterna-Manzanilla), Consuegra, Don Benito-Villanueva de la Serena, Donostia-San Sebastián, Estepa, Genil-Cubillas, Golf del Sur, Guareña-Oliva de Mérida-Cristina, Guía de Isora Litoral, Guillena, Jódar, La Esperanza-La Laguna Sur-Santa Cruz-Valles (La Laguna, El Rosario, Santa Cruz), Lora del Río, Los Yébenes, Madridejos, 77 Martos, Medio-Andarax, Mérida, Montijo-Puebla Calzada, Montcada, Palma del Condado, Posadas, Puerto de Santiago-Playa la Arena, Quintanar de la Orden, Rambla (La)-Montalbán, Rubí, San Isidro-Litoral, San Roque, Santoña, Sonseca, Soria, Sueño Azul, Torredonjimeno, Trebujena, Trujillo, Valle de la Orotava, Villanueva del Río-Alcolea del Río, Venta de Baños in Villafranca de los Barros.

2)

Kraljevini Španiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Komisija v tožbi navaja štiri tožbene razloge o neizpolnitvi obveznosti v zvezi z Direktivo Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode, kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2013/64/EU (2) z dne 17. decembra 2013.

Komisija s prvim tožbenim razlogom o neizpolnitvi obveznosti Kraljevini Španiji očita, da ni izpolnila obveznosti, ki jih ima na podlagi člena 3 Direktive 91/271/EGS, ker ni sprejela potrebnih ukrepov v zvezi z zbiranjem komunalnih odpadnih voda v aglomeracijah Acorán; Adeje-Arona; Añaza; Candelaria-Casco; Candelaria-Punta Larga; Golf del Sur; Guía de Isora Litoral; La Esperanza-La Laguna Sur-Santa Cruz-Valles (La Laguna, El Rosario, Santa Cruz); Puerto de Santiago-Playa la Arena; San Isidro-Litoral; Sueño Azul; ter Valle de la Orotava na Kanarskih otokih in Medio-Andarax v Andaluziji.

V zvezi z 12 aglomeracijami na Kanarskih otokih Komisija v bistvu trdi, da te aglomeracije uporabljajo individualne sisteme, ne da bi bili izpolnjeni pogoji iz člena 3(1), tretji pododstavek, Direktive 91/271/EGS, ki to izjemo od pravila kanalizacijskega sistema pogojuje z izpolnitvijo dveh kumulativnih pogojev. Na eni strani morajo organi za vsak primer posebej utemeljiti, zakaj vzpostavitev kanalizacijskega sistema ni upravičena, bodisi ker ne bi bilo ustrezne koristi za okolje bodisi ker bi bili stroški previsoki. Na drugi strani mora individualni sistem ali drug uporabljen sistem zagotoviti enako raven varstva okolja. V zvezi z aglomeracijo Medio Andarax v Andaluziji Komisija trdi, da ta aglomeracija nima kanalizacijskega sistema za vse svoje komunalne vode.

Komisija z drugim tožbenim razlogom o neizpolnitvi obveznosti trdi, da Kraljevina Španija ni izpolnila obveznosti, ki jih ima na podlagi člena 4(1) in (3) Direktive 91/271/EGS, ker ni sprejela potrebnih ukrepov v zvezi s čiščenjem komunalnih odpadnih voda v aglomeracijah Acantilado de los Gigantes; Adeje-Arona; Almansa; Almodóvar del Campo; Almodóvar del Río; Alto Nerbioi-Amurrio; Alto Nerbioi-Laudio; Candelaria-Casco; Candelaria-Punta Larga; Consuegra; Donostia-San Sebastián; Estepa; Genil-Cubillas; Golf del Sur; Guareña-Oliva de Mérida-Cristina; Guía de Isora Litoral; Jódar; La Esperanza-La Laguna Sur-Santa Cruz-Valles (La Laguna, El Rosario, Santa Cruz); Lora del Río; Los Yébenes; Martos; Medio-Andarax; Posadas; Puerto de Santiago-Playa la Arena; Quintanar de la Orden; Rambla (La)-Montalbán; San Isidro-Litoral; San Roque; Santoña; Sueño Azul; Torredonjimeno; Trebujena; Trujillo; Valle de la Orotava; Venta de Baños in Villanueva del Río-Alcolea del Río.

Člen 4(1) Direktive 91/271/EGS določa, da države članice zagotovijo, da bo komunalna odpadna voda, ki vstopa v kanalizacijske sisteme, pred izpustom obdelana v sekundarnem postopku čiščenja ali primerljivem postopku. Odstavek 3 iste določbe pa določa, da morajo izpusti iz komunalnih čistilnih naprav izpolnjevati zahteve iz dela B Priloge I Direktive 91/271/EGS. Komisija meni, da te obveznosti v aglomeracijah, navedenih v prejšnjem odstavku, niso izpolnjene bodisi ker se odpadne vode ne zbirajo v skladu s členom 3 iste direktive, zaradi česar se jih tudi ne more očistiti, bodisi ker zbrane vode ne morejo biti v celoti obdelane na ravni čiščenja, ki se zahteva s členom 4 Direktive 91/271/EGS, prav tako pa izpusti ne izpolnjujejo zahtev iz dela B Priloge I navedene direktive, kot zahteva tretji odstavek istega člena 4.

Komisija s tretjim tožbenim razlogom o neizpolnitvi obveznosti Splošnemu sodišču predlaga, naj ugotovi, da Kraljevina Španija ni izpolnila obveznosti, ki jih ima na podlagi člena 5 Direktive 91/271/EGS iz dela B iz Priloge I k tej direktivi, ker ni sprejela potrebnih ukrepov v zvezi s čiščenjem komunalnih odpadnih voda v aglomeracijah Almodóvar del Campo; Argamasilla de Alba; Cáceres; Condado de Huelva II (Chucena-Escacena-Paterna-Manzanilla); Consuegra; Don Benito-Villanueva de la Serena; Guareña-Oliva de Mérida-Cristina; Guillena; Los Yébenes; Madridejos; Mérida; Montcada; Montijo-Puebla Calzada; Palma del Condado; Quintanar de la Orden; Rubí; Sonseca; Soria; Trujillo; Venta de Baños in Villafranca de los Barros.

Komisija v bistvu trdi, da te aglomeracije s populacijskim ekvivalentom nad 10 000, ki odpadno vodo izpuščajo na občutljiva območja, za vse svoje odpadne vode ne zagotavljajo strožjega postopka čiščenja, kot je tisti, opisan v členu 4 Direktive 91/271/EGS, kot se zahteva s členom 5(2) iste direktive, niti tega, da izpusti iz komunalnih čistilnih naprav v teh aglomeracijah na občutljivih območjih izpolnjujejo ustrezne zahteve iz dela B priloge I te direktive.

Komisija s četrtim tožbenim razlogom o neizpolnitvi obveznosti Kraljevini Španiji očita, da ni izpolnila obveznosti, ki jih ima na podlagi člena 15 Direktive 91/271/EGS v povezavi z delom D iz Priloge I k isti direktivi, kar zadeva aglomeracije Acantilado de los Gigantes, Adeje-Arona, Almansa, Almodóvar del Campo, Almodóvar del Río, Alto Nerbioi Amurrio, Alto Nerbioi-Laudio, Argamasilla de Alba, Bargas-Cabañas-Mocejón-Olías-Magán-Villaseca, Cáceres, Candelaria-Casco, Candelaria-Punta Larga, Condado de Huelva II (Chucena-Escacena-Paterna-Manzanilla), Consuegra, Don Benito-Villanueva de la Serena, Donostia-San Sebastián, Estepa, Genil-Cubillas, Golf del Sur, Guareña-Oliva de Mérida-Cristina, Guía de Isora Litoral, Guillena, Jódar, La Esperanza-La Laguna Sur-Santa Cruz-Valles (La Laguna, El Rosario, Santa Cruz), Lora del Río, Los Yébenes, Madridejos, Martos, Medio-Andarax, Mérida, Montijo-Puebla Calzada, Montcada, Palma del Condado, Posadas, Puerto de Santiago-Playa la Arena, Quintanar de la Orden, Rambla (La)-Montalbán, Rubí, San Isidro-Litoral, San Roque, Santoña, Sonseca, Soria, Sueño Azul, Torredonjimeno, Trebujena, Trujillo, Valle de la Orotava, Villanueva del Río-Alcolea del Río, Venta de Baños in Villafranca de los Barros.


(1)  Direktiva Sveta z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL, posebna izdaja v slovenščini poglavje 15, zvezek 2, str. 26).

(2)  Direktiva Sveta 2013/64/EU z dne 17. decembra 2013 o spremembi direktiv Sveta 91/271/EGS in 1999/74/EC ter direktiv 2000/60/ES, 2006/7/ES, 2006/25/ES in 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta zaradi spremembe položaja Mayotta v razmerju do Evropske unije (UL 2013, L 353, str. 8).


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/33


Tožba, vložena 24. julija 2023 – Evropska komisija/Republika Bolgarija

(Zadeva C-462/23)

(2023/C 321/39)

Jezik postopka: bolgarščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnici: N. Nikolova in B Rous Demiri)

Tožena stranka: Republika Bolgarija

Predloga

Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj:

ugotovi, da Republika Bolgarija s tem, da ni prepovedala trženja naravne mineralne vode in izvirske vode iz istega izvira pod več različnimi imeni, da ni zahtevala, da se na označbah naravnih mineralnih vod in izvirskih vod navede ime izvira in da je dovolila uporabo izraza „izvirska voda“ za vodo, ki ne izpolnjuje pogojev za uporabo izraza „izvirska voda“, ni izpolnila svojih obveznosti iz iz člena 8(2), člena 7(2)(b) in člena 9(4), prvi pododstavek, točka (c), Direktive 2009/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o izkoriščanju in trženju naravnih mineralnih vod (1);

Republiki Bolgariji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Direktiva 2009/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o izkoriščanju in trženju naravnih mineralnih vod v členu 8(2) določa pravilo „en izvir – ena označba“, s katerim je prepovedano trženje naravne mineralne vode in izvirske vode iz istega izvira pod več različnimi imeni. Poleg tega morata biti v skladu s členom 7(2)(b) v povezavi s členom 9(4)(c) Direktive na označbah naravnih mineralnih vod in izvirskih vod navedena kraj izkoriščanja izvira in ime izvira.

Bolgarsko pravo pa dovoljuje trženje naravne mineralne vode in izvirske vode iz istega izvira pod več različnimi imeni ter trženje mineralne vode in izvirske vode z enakimi lastnostmi iz istega podzemnega vodnega vira pod različnimi imeni, kar naj bi pomenilo kršitev člena 8(2) Direktive 2009/54/ES. Poleg tega bolgarsko pravo ne zahteva, da mora biti ime izvira v smislu Direktive med obveznimi navedbami na označbi naravne mineralne vode, zaradi česar ni v skladu s členom 7(2)(b) Direktive. Republika Bolgarija prav tako ni izpolnila svojih obveznosti iz člena 9(4)(b) Direktive, ker nacionalno pravo dovoljuje, da se trži izvirska voda, ki ne izpolnjuje zahtev glede označbe.

Komisija je Republiki Bolgariji 2. julija 2020 poslala uradni opomin. 23. septembra 2021 je Komisija Republiki Bolgariji poslala obrazloženo mnenje. Republika Bolgarija kljub temu še vedno ni sprejela ukrepov za prenos Direktive oziroma teh Komisiji ni sporočila.


(1)   UL 2009, L 164, str. 45.


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/34


Pritožba, ki jo je EVH GmbH vložila 21. julija 2023 zoper sodbo Splošnega sodišča (četrti razširjeni senat) z dne 17. maja 2023 v zadevi T-312/20, EVH GmbH/Evropska komisija

(Zadeva C-464/23 P)

(2023/C 321/40)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Pritožnica: EVH GmbH (zastopnika: I. Zenke, Rechtsanwältin, T. Heymann, Rechtsanwalt)

Druge stranke v postopku: Evropska komisija, Zvezna republika Nemčija, E.ON SE, RWE AG

Predloga

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

1.

razveljavi sodbo Splošnega sodišča Evropske unije z dne 17. maja 2023, EVH/Komisija (T-312/20), in razglasi ničnost sklepa Evropske komisije z dne 26. februarja 2019 v zvezi z združitvijo „RWE/E.ON Assets“ (zadeva M.8871, UL 2000, C 111, str. 1);

1a. podredno, in v vsakem primeru, zadevo T-312/20 vrne v odločanje Splošnemu sodišču, da vsebinsko ustrezno odloči;

2.

Komisiji naloži plačilo stroškov, vključno z odvetniškimi in potnimi stroški, ki so pritožnici nastali v postopku T-312/20.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica s prvim pritožbenim razlogom Splošnemu sodišču očita, da je v izpodbijani sodbi napačno razlagalo pravo Unije, in sicer člen 101 PDEU ter člen 21(1) Uredbe (ES) 139/2004 (1).

Prvič, pravo Unije naj bi bilo kršeno zaradi neuporabe člena 101 PDEU, zaradi domnevnega učinka blokade člena 21 Uredbe o združitvah (točka 392 in naslednje izpodbijane sodbe).

Drugič, neupoštevanje dokazov, ki jih je predložila pritožnica v zvezi s kartelnim sporazumom med družbama RWE in E.ON v smislu člena 101 PDEU (točka 392 in naslednje izpodbijane sodbe).

Tretjič, neupoštevanje navedb pritožnice o dejanskem stanju se iz formalnih razlogov šteje za kršitev postopkovnih pravic (točki 393 in 394, točka 406 in naslednje izpodbijane sodbe).

Pritožnica z drugim pritožbenim razlogom trdi, da Splošno sodišče Komisijin postopek nadzora koncentracij v zadevah M.8871 in M.8870 ter postopek nadzora koncentracij s strani Bundeskartellamt v zadevi B8-28/19 napačno ni štelo za integralne dele ene same koncentracije, ki bi jih bilo treba preizkusiti v postopku nadzora koncentracij.

Pri tem se Splošnemu sodišču, prvič, očita, da ni upoštevalo udeležbe v višini 16,67 % družbe RWE v družbi E.ON v zadevi B8-28/19 (točka 65 in naslednje izpodbijane sodbe).

Drugič, izpodbija se razlaga pojma „ena sama koncentracija“ v skladu s členom 3 v povezavi z 20. uvodno izjavo Uredbe o združitvah (točka 74 in naslednje izpodbijane sodbe).

Pritožnica s tretjim pritožbenim razlogom Splošnemu sodišču očita, da naj bi kršilo in napačno uporabilo člen 2 Uredbe o združitvah, zaradi napačne analize trga v zadevi M.8871.

Splošno sodišče naj bi, prvič, napačno potrdilo neopredelitev trga s strani Komisije (točka 220 in naslednje izpodbijane sodbe).

Drugič, Splošno sodišče naj ne bi nasprotovalo nezadostni napovedi razvoja dogodkov na trgu s strani Komisije (točka 229 in naslednje izpodbijane sodbe).

Tretjič, pritožnica izpodbija po njenem mnenju nezadostno presojo rasti tržne moči družbe RWE (točka 260 in naslednje izpodbijane sodbe).

Četrtič, Splošnemu sodišču se očita pomanjkljiva ocena konkurenčnega razmerja med družbama RWE in E.ON ter prenehanja družbe E.ON (točka 337 in naslednje izpodbijane sodbe).

Pritožnica s četrtim pritožbenim razlogom Splošnemu sodišču nazadnje očita, da je kršilo načelo porazdelitve dokaznega bremena, s tem da je v izpodbijani sodbi (točke 273, 278 in naslednje, 328, 341, 344 in 382) pritožnici naložilo nesorazmerno visok dokazni standard.


(1)  Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 3, str. 40).


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/35


Pritožba, ki jo je Stadtwerke Leipzig GmbH vložila 21. julija 2023 zoper sodbo Splošnega sodišča (četrti razširjeni senat) z dne 17. maja 2023 v zadevi T-313/20, Stadtwerke Leipzig GmbH/Evropska komisija

(Zadeva C-465/23 P)

(2023/C 321/41)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Pritožnica: Stadtwerke Leipzig GmbH (zastopnika: I. Zenke, Rechtsanwältin, T. Heymann, Rechtsanwalt)

Druge stranke v postopku: Evropska komisija, Zvezna republika Nemčija, E.ON SE, RWE AG

Predloga

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

1.

razveljavi sodbo Splošnega sodišča Evropske unije z dne 17. maja 2023, Stadtwerke Leipzig/Komisija (T-313/20), in razglasi ničnost sklepa Evropske komisije z dne 26. februarja v zvezi z združitvijo „RWE/E.ON Assets“ (zadeva M.8871, UL 2000, C 111, str. 1);

1a. podredno, in v vsakem primeru, zadevo T-312/20 vrne v odločanje Splošnemu sodišču, da vsebinsko ustrezno odloči;

2.

Komisiji naloži plačilo stroškov, vključno z odvetniškimi in potnimi stroški, ki so pritožnici nastali v postopku T-312/20.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica s prvim pritožbenim razlogom Splošnemu sodišču očita, da je v izpodbijani sodbi napačno razlagalo pravo Unije, in sicer člen 101 PDEU ter člen 21(1) Uredbe (ES) 139/2004 (1).

Prvič, pravo Unije naj bi bilo kršeno zaradi neuporabe člena 101 PDEU, zaradi domnevnega učinka blokade člena 21 Uredbe o združitvah (točka 392 in naslednje izpodbijane sodbe).

Drugič, neupoštevanje dokazov, ki jih je predložila pritožnica v zvezi s kartelnim sporazumom med družbama RWE in E.ON v smislu člena 101 PDEU (točka 392 in naslednje izpodbijane sodbe).

Tretjič, neupoštevanje navedb pritožnice o dejanskem stanju se iz formalnih razlogov šteje za kršitev postopkovnih pravic (točki 393 in 394, točka 406 in naslednje izpodbijane sodbe).

Pritožnica z drugim pritožbenim razlogom trdi, da Splošno sodišče Komisijin postopek nadzora koncentracij v zadevah M.8871 in M.8870 ter postopek nadzora koncentracij s strani Bundeskartellamt v zadevi B8-28/19 napačno ni štelo za integralne dele ene same koncentracije, ki bi jih bilo treba preizkusiti v postopku nadzora koncentracij.

Pri tem se Splošnemu sodišču, prvič, očita, da ni upoštevalo udeležbe v višini 16,67 % družbe RWE v družbi E.ON v zadevi B8-28/19 (točka 65 in naslednje izpodbijane sodbe).

Drugič, izpodbija se razlaga pojma „ena sama koncentracija“ v skladu s členom 3 v povezavi z 20. uvodno izjavo Uredbe o združitvah (točka 74 in naslednje izpodbijane sodbe).

Pritožnica s tretjim pritožbenim razlogom Splošnemu sodišču očita, da naj bi kršilo in napačno uporabilo člen 2 Uredbe o združitvah, zaradi napačne analize trga v zadevi M.8871.

Splošno sodišče naj bi, prvič, napačno potrdilo neopredelitev trga s strani Komisije (točka 220 in naslednje izpodbijane sodbe).

Drugič, Splošno sodišče naj ne bi nasprotovalo nezadostni napovedi razvoja dogodkov na trgu s strani Komisije (točka 229 in naslednje izpodbijane sodbe).

Tretjič, pritožnica izpodbija po njenem mnenju nezadostno presojo rasti tržne moči družbe RWE (točka 260 in naslednje izpodbijane sodbe).

Četrtič, Splošnemu sodišču se očita pomanjkljiva ocena konkurenčnega razmerja med družbama RWE in E.ON ter prenehanja družbe E.ON (točka 337 in naslednje izpodbijane sodbe).

Pritožnica s četrtim pritožbenim razlogom Splošnemu sodišču nazadnje očita, da je kršilo načelo porazdelitve dokaznega bremena, s tem da je v izpodbijani sodbi (točke 273, 278 in naslednje, 328, 341, 344 in 382) pritožnici naložilo nesorazmerno visok dokazni standard.


(1)  Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 3, str. 40).


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/37


Pritožba, ki jo je Stadtwerke Hameln Weserbergland GmbH vložila 21. julija 2023 zoper sodbo Splošnega sodišča (četrti razširjeni senat) z dne 17. maja 2023 v zadevi T-314/20, Stadtwerke Hameln Weserbergland GmbH/Evropska komisija

(Zadeva C-466/23 P)

(2023/C 321/42)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Pritožnica: Stadtwerke Hameln Weserbergland GmbH (zastopnika: I. Zenke, Rechtsanwältin, T. Heymann, Rechtsanwalt)

Druge stranke v postopku: Evropska komisija, Zvezna republika Nemčija, E.ON SE, RWE AG

Predloga

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

1.

razveljavi sodbo Splošnega sodišča Evropske unije z dne 17. maja 2023, Stadtwerke Hameln Weserbergland/Komisija (T-314/20), in razglasi ničnost sklepa Evropske komisije z dne 26. februarja 2019 v zvezi z združitvijo „RWE/E.ON Assets“ (zadeva M.8871, UL 2000, C 111, str. 1);

1a. podredno, in v vsakem primeru, zadevo T-314/20 vrne v odločanje Splošnemu sodišču, da vsebinsko ustrezno odloči;

2.

Komisiji naloži plačilo stroškov, vključno z odvetniškimi in potnimi stroški, ki so pritožnici nastali v postopku T-314/20.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica s prvim pritožbenim razlogom graja pomanjkljivo obrazložitev, izkrivljanje dejstev in kršitev postopkovnih pravic.

Prvič, izpodbijana sodba naj bi bila nezadostno obrazložena, saj iz nje ni razvidno, ali/kako naj bi Splošno sodišče ocenilo znatni vpliv na položaj tožeče stranke na trgu (točka 23 in naslednje izpodbijane sodbe).

Drugič, Splošno sodišče naj bi izkrivilo navedbe pritožnice s tem, ko je navedlo, da ni bilo posebnih okoliščin, ki bi vplivale na tržni položaj pritožnice (točka 31 izpodbijane sodbe).

Tretjič, Splošno sodišče naj bi kršilo postopkovne pravice pritožnice s tem, da ni preučilo njenega materialnega posamičnega nanašanja.

Pritožnica z drugim pritožbenim razlogom Splošnemu sodišču očita napačno uporabo člena 263(4) PDEU. V sodbi naj bi bilo napačno zanikano to, da gre v primeru tega predpisa za posamično nanašanje na pritožnico.

Splošno sodišče naj bi napačno domnevalo, da je bila formalna udeležba v postopku nadzora koncentracij M.8871 predpostavka za ugotovitev posamičnega nanašanja na pritožnico.

Drugič, presežene naj bi bile zahteve Splošnega sodišča v zvezi z dokazom obstoja nadaljnjih specifičnih okoliščin, za domnevo posamičnega nanašanja za pritožnico.

Pritožnica s tretjim pritožbenim razlogom Splošnemu sodišču očita, da ni preučilo njenih materialnopravnih tožbenih razlogov. Ob sklicevanju na sodbo v zadevi T-312/20 trdi, da je Splošno sodišče napačno razlagalo pravo Unije, in sicer člen 101 PDEU ter člen 21(1) Uredbe (ES) 139/2004 (1).

Prvič, pravo Unije naj bi bilo kršeno zaradi neuporabe člena 101 PDEU, zaradi domnevnega učinka blokade člena 21 Uredbe o združitvah (točka 392 in naslednje sodbe v zadevi T-312/20).

Drugič, neupoštevanje dokazov, ki jih je predložila pritožnica v zvezi s kartelnim sporazumom med družbama RWE in E.ON v smislu člena 101 PDEU (točka 392 in naslednje sodbe v zadevi T-312/20).

Tretjič, neupoštevanje navedb pritožnice o dejanskem stanju se iz formalnih razlogov šteje za kršitev postopkovnih pravic (točke 393 in naslednja ter 406 in naslednje sodbe v zadevi T-312/20).

Pritožnica s četrtim pritožbenim razlogom trdi, da Splošno sodišče Komisijin postopek nadzora koncentracij v zadevah M.8871 in M.8870 ter postopek nadzora koncentracij s strani Bundeskartellamt v zadevi B8-28/19 napačno ni štelo za integralne dele ene same koncentracije, ki bi jih bilo treba preizkusiti v postopku nadzora koncentracij.

Pri tem se Splošnemu sodišču, prvič, očita, da ni upoštevalo udeležbe v višini 16,67 % družbe RWE v družbi E.ON v zadevi B8-28/19 (točka 65 in naslednje sodbe v zadevi T-312/20).

Drugič, izpodbija se razlaga pojma „ena sama koncentracija“ v skladu s členom 3 v povezavi z 20. uvodno izjavo Uredbe o združitvah (točka 74 in naslednje sodbe v zadevi T-312/20).

petim pritožbenim razlogom Splošnemu sodišču očita, da naj bi kršilo in napačno uporabilo člen 2 Uredbe o združitvah, zaradi napačne analize trga v zadevi M.8871.

Splošno sodišče naj bi, prvič, napačno potrdilo neopredelitev trga s strani Komisije (točka 220 in naslednje sodbe v zadevi T-312/20).

Drugič, Splošno sodišče naj ne bi nasprotovalo nezadostni napovedi razvoja dogodkov na trgu s strani Komisije (točke 229 in naslednje sodbe v zadevi T-312/20).

Tretjič, pritožnica izpodbija po njenem mnenju nezadostno presojo rasti tržne moči družbe RWE (točka 260 in naslednje sodbe v zadevi T-312/20).

Četrtič, Splošnemu sodišču se očita pomanjkljiva ocena konkurenčnega razmerja med družbama RWE in E.ON ter prenehanja družbe E.ON (točka 339 in naslednje sodbe v zadevi T-312/20)

Pritožnica s šestim pritožbenim razlogom Splošnemu sodišču nazadnje očita, da je kršilo načelo porazdelitve dokaznega bremena s tem, da je v sodbi v zadevi T-312/20 pritožnici naložilo nesorazmerno visok dokazni standard (točke 273, 278 in naslednje, 328, 341, 344 in 382 te sodbe).


(1)  Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 3, str. 40).


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/39


Pritožba, ki jo je TEAG Thüringer Energie AG vložila 21. julija 2023 zoper sodbo Splošnega sodišča (četrti razširjeni senat) z dne 17. maja 2023 v zadevi T-315/20, TEAG Thüringer Energie AG/Evropska komisija

(Zadeva C-467/23 P)

(2023/C 321/43)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Pritožnica: TEAG Thüringer Energie AG (zastopnika: I. Zenke, Rechtsanwältin, T. Heymann, Rechtsanwalt)

Druge stranke v postopku: Evropska komisija, Zvezna republika Nemčija, E.ON SE, RWE AG

Predloga

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

1.

razveljavi sodbo Splošnega sodišča Evropske unije z dne 17. maja 2023, TEAG/Komisija (T-315/20), in razglasi ničnost sklepa Evropske komisije z dne 26. februarja 2019 v zvezi z združitvijo „RWE/E.ON Assets“ (zadeva M.8871, UL 2000, C 111, str. 1);

1a. podredno, in v vsakem primeru, zadevo T-315/20 vrne v odločanje Splošnemu sodišču, da vsebinsko ustrezno odloči;

2.

Komisiji naloži plačilo stroškov, vključno z odvetniškimi in potnimi stroški, ki so pritožnici nastali v postopku T-315/20.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica s prvim pritožbenim razlogom Splošnemu sodišču očita, da je v izpodbijani sodbi napačno razlagalo pravo Unije, in sicer člen 101 PDEU ter člen 21(1) Uredbe (ES) 139/2004 (1).

Prvič, pravo Unije naj bi bilo kršeno zaradi neuporabe člena 101 PDEU, zaradi domnevnega učinka blokade člena 21 Uredbe o združitvah (točka 392 in naslednje izpodbijane sodbe).

Drugič, neupoštevanje dokazov, ki jih je predložila pritožnica v zvezi s kartelnim sporazumom med družbama RWE in E.ON v smislu člena 101 PDEU (točka 392 in naslednje izpodbijane sodbe).

Tretjič, neupoštevanje navedb pritožnice o dejanskem stanju se iz formalnih razlogov šteje za kršitev postopkovnih pravic (točki 393 in 394, točka 406 in naslednje izpodbijane sodbe).

Pritožnica z drugim pritožbenim razlogom trdi, da Splošno sodišče Komisijin postopek nadzora koncentracij v zadevah M.8871 in M.8870 ter postopek nadzora koncentracij s strani Bundeskartellamt v zadevi B8-28/19 napačno ni štelo za integralne dele ene same koncentracije, ki bi jih bilo treba preizkusiti v postopku nadzora koncentracij.

Pri tem se Splošnemu sodišču, prvič, očita, da ni upoštevalo udeležbe v višini 16,67 % družbe RWE v družbi E.ON v zadevi B8-28/19 (točka 65 in naslednje izpodbijane sodbe).

Drugič, izpodbija se razlaga pojma „ena sama koncentracija“ v skladu s členom 3 v povezavi z 20. uvodno izjavo Uredbe o združitvah (točka 74 in naslednje izpodbijane sodbe).

Pritožnica s tretjim pritožbenim razlogom Splošnemu sodišču očita, da naj bi kršilo in napačno uporabilo člen 2 Uredbe o združitvah, zaradi napačne analize trga v zadevi M.8871.

Splošno sodišče naj bi, prvič, napačno potrdilo neopredelitev trga s strani Komisije (točka 220 in naslednje izpodbijane sodbe).

Drugič, Splošno sodišče naj ne bi nasprotovalo nezadostni napovedi razvoja dogodkov na trgu s strani Komisije (točka 229 in naslednje izpodbijane sodbe).

Tretjič, pritožnica izpodbija po njenem mnenju nezadostno presojo rasti tržne moči družbe RWE (točka 260 in naslednje izpodbijane sodbe).

Četrtič, Splošnemu sodišču se očita pomanjkljiva ocena konkurenčnega razmerja med družbama RWE in E.ON ter prenehanja družbe E.ON (točka 337 in naslednje izpodbijane sodbe).

Pritožnica s četrtim pritožbenim razlogom Splošnemu sodišču nazadnje očita, da je kršilo načelo porazdelitve dokaznega bremena, s tem da je v izpodbijani sodbi (točke 273, 278 in naslednje, 328, 341, 344 in 382) pritožnici naložilo nesorazmerno visok dokazni standard.


(1)  Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 3, str. 40).


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/40


Pritožba, ki jo je EnergieVerbund Dresden GmbH vložila 21. julija 2023 zoper sodbo Splošnega sodišča (četrti razširjeni senat) z dne 17. maja 2023 v zadevi T-317/20, EnergieVerbund Dresden GmbH/Evropska komisija

(Zadeva C-468/23 P)

(2023/C 321/44)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Pritožnica: EnergieVerbund Dresden GmbH (zastopnika: I. Zenke, Rechtsanwältin, T. Heymann, Rechtsanwalt)

Druge stranke v postopku: Evropska komisija, Zvezna republika Nemčija, E.ON SE, RWE AG

Predloga

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

1.

razveljavi sodbo Splošnega sodišča Evropske unije z dne 17. maja 2023, EnergieVerbund Dresden/Komisija (T-317/20), in razglasi ničnost sklepa Evropske komisije z dne 26. februarja 2019 v zvezi z združitvijo „RWE/E.ON Assets“ (zadeva M.8871, UL 2000, C 111, str. 1);

1a. podredno, in v vsakem primeru, zadevo T-317/20 vrne v odločanje Splošnemu sodišču, da vsebinsko ustrezno odloči;

2.

Komisiji naloži plačilo stroškov, vključno z odvetniškimi in potnimi stroški, ki so pritožnici nastali v postopku T-317/20.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica s prvim pritožbenim razlogom Splošnemu sodišču očita, da je v izpodbijani sodbi napačno razlagalo pravo Unije, in sicer člen 101 PDEU ter člen 21(1) Uredbe (ES) 139/2004 (1).

Prvič, pravo Unije naj bi bilo kršeno zaradi neuporabe člena 101 PDEU, zaradi domnevnega učinka blokade člena 21 Uredbe o združitvah (točka 391 in naslednje izpodbijane sodbe).

Drugič, neupoštevanje dokazov, ki jih je predložila pritožnica v zvezi s kartelnim sporazumom med družbama RWE in E.ON v smislu člena 101 PDEU (točka 391 in naslednje izpodbijane sodbe).

Tretjič, neupoštevanje navedb pritožnice o dejanskem stanju se iz formalnih razlogov šteje za kršitev postopkovnih pravic (točka 392 in naslednja, točka 405 in naslednje izpodbijane sodbe).

Pritožnica z drugim pritožbenim razlogom trdi, da Splošno sodišče Komisijin postopek nadzora koncentracij v zadevah M.8871 in M.8870 ter postopek nadzora koncentracij s strani Bundeskartellamt v zadevi B8-28/19 napačno ni štelo za integralne dele ene same koncentracije, ki bi jih bilo treba preizkusiti v postopku nadzora koncentracij.

Pri tem se Splošnemu sodišču, prvič, očita, da ni upoštevalo udeležbe v višini 16,67 % družbe RWE v družbi E.ON v zadevi B8-28/19 (točka 64 in naslednje izpodbijane sodbe).

Drugič, izpodbija se razlaga pojma „ena sama koncentracija“ v skladu s členom 3 v povezavi z 20. uvodno izjavo Uredbe o združitvah (točka 73 in naslednje izpodbijane sodbe).

Pritožnica s tretjim pritožbenim razlogom Splošnemu sodišču očita, da naj bi kršilo in napačno uporabilo člen 2 Uredbe o združitvah, zaradi napačne analize trga v zadevi M.8871.

Splošno sodišče naj bi, prvič, napačno potrdilo neopredelitev trga s strani Komisije (točka 219 in naslednje izpodbijane sodbe).

Drugič, Splošno sodišče naj ne bi nasprotovalo nezadostni napovedi razvoja dogodkov na trgu s strani Komisije (točka 228 in naslednje izpodbijane sodbe).

Tretjič, pritožnica izpodbija po njenem mnenju nezadostno presojo rasti tržne moči družbe RWE (točka 259 in naslednje izpodbijane sodbe).

Četrtič, Splošnemu sodišču se očita pomanjkljiva ocena konkurenčnega razmerja med družbama RWE in E.ON ter prenehanja družbe E.ON (točka 336 in naslednje izpodbijane sodbe).

Pritožnica s četrtim pritožbenim razlogom Splošnemu sodišču nazadnje očita, da je kršilo načelo porazdelitve dokaznega bremena, s tem da je v izpodbijani sodbi (točke 272, 277 in naslednje, 327, 340, 343 in 381) pritožnici naložilo nesorazmerno visok dokazni standard.


(1)  Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 3, str. 40).


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/41


Pritožba, ki jo je eins energie in sachsen GmbH & Co. KG vložila 21. julija 2023 zoper sodbo Splošnega sodišča (četrti razširjeni senat) z dne 17. maja 2023 v zadevi T-318/20, eins energie in sachsen GmbH & Co. KG/Evropska komisija

(Zadeva C-469/23 P)

(2023/C 321/45)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Pritožnica: eins energie in sachsen GmbH & Co. KG (zastopnika: I. Zenke, Rechtsanwältin, T. Heymann, Rechtsanwalt)

Druge stranke v postopku: Evropska komisija, Zvezna republika Nemčija, E.ON SE, RWE AG

Predloga

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

1.

razveljavi sodbo Splošnega sodišča Evropske unije z dne 17. maja 2023, eins energie in sachsen/Komisija (T-318/20), in razglasi ničnost sklepa Evropske komisije z dne 26. februarja 2019 v zvezi z združitvijo „RWE/E.ON Assets“ (zadeva M.8871, UL 2000, C 111, str. 1);

1a. podredno, in v vsakem primeru, zadevo T-318/20 vrne v odločanje Splošnemu sodišču, da vsebinsko ustrezno odloči;

2.

Komisiji naloži plačilo stroškov, vključno z odvetniškimi in potnimi stroški, ki so pritožnici nastali v postopku T-318/20.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica s prvim pritožbenim razlogom graja pomanjkljivo obrazložitev, izkrivljanje dejstev in kršitev postopkovnih pravic.

Prvič, izpodbijana sodba naj bi bila nezadostno obrazložena, saj iz nje ni razvidno, ali/kako naj bi Splošno sodišče ocenilo znatni vpliv na položaj tožeče stranke na trgu (točka 23 in naslednje izpodbijane sodbe).

Drugič, Splošno sodišče naj bi izkrivilo navedbe pritožnice s tem, ko je navedlo, da ni bilo posebnih okoliščin, ki bi vplivale na tržni položaj pritožnice (točka 31 izpodbijane sodbe).

Tretjič, Splošno sodišče naj bi kršilo postopkovne pravice pritožnice s tem, da ni preučilo njenega materialnega posamičnega nanašanja.

Pritožnica z drugim pritožbenim razlogom Splošnemu sodišču očita napačno uporabo člena 263(4) PDEU. V sodbi naj bi bilo napačno zanikano to, da gre v primeru tega predpisa za posamično nanašanje na pritožnico.

Splošno sodišče naj bi napačno domnevalo, da je bila formalna udeležba v postopku nadzora koncentracij M.8871 predpostavka za ugotovitev posamičnega nanašanja na pritožnico.

Drugič, presežene naj bi bile zahteve Splošnega sodišča v zvezi z dokazom obstoja nadaljnjih specifičnih okoliščin, za domnevo posamičnega nanašanja za pritožnico.

Pritožnica s tretjim pritožbenim razlogom Splošnemu sodišču očita, da ni preučilo njenih materialnopravnih tožbenih razlogov. Ob sklicevanju na sodbo v zadevi T-312/20 trdi, da je Splošno sodišče napačno razlagalo pravo Unije, in sicer člen 101 PDEU ter člen 21(1) Uredbe (ES) 139/2004 (1).

Prvič, pravo Unije naj bi bilo kršeno zaradi neuporabe člena 101 PDEU, zaradi domnevnega učinka blokade člena 21 Uredbe o združitvah (točka 392 in naslednje sodbe v zadevi T-312/20).

Drugič, neupoštevanje dokazov, ki jih je predložila pritožnica v zvezi s kartelnim sporazumom med družbama RWE in E.ON v smislu člena 101 PDEU (točka 392 in naslednje sodbe v zadevi T-312/20).

Tretjič, neupoštevanje navedb pritožnice o dejanskem stanju se iz formalnih razlogov šteje za kršitev postopkovnih pravic (točke 393 in naslednja ter 406 in naslednje sodbe v zadevi T-312/20).

Pritožnica s četrtim pritožbenim razlogom trdi, da Splošno sodišče Komisijin postopek nadzora koncentracij v zadevah M.8871 in M.8870 ter postopek nadzora koncentracij s strani Bundeskartellamt v zadevi B8-28/19 napačno ni štelo za integralne dele ene same koncentracije, ki bi jih bilo treba preizkusiti v postopku nadzora koncentracij.

Pri tem se Splošnemu sodišču, prvič, očita, da ni upoštevalo udeležbe v višini 16,67 % družbe RWE v družbi E.ON v zadevi B8-28/19 (točka 65 in naslednje sodbe v zadevi T-312/20).

Drugič, izpodbija se razlaga pojma „ena sama koncentracija“ v skladu s členom 3 v povezavi z 20. uvodno izjavo Uredbe o združitvah (točka 74 in naslednje sodbe v zadevi T-312/20).

petim pritožbenim razlogom Splošnemu sodišču očita, da naj bi kršilo in napačno uporabilo člen 2 Uredbe o združitvah, zaradi napačne analize trga v zadevi M.8871.

Splošno sodišče naj bi, prvič, napačno potrdilo neopredelitev trga s strani Komisije (točka 220 in naslednje sodbe v zadevi T-312/20).

Drugič, Splošno sodišče naj ne bi nasprotovalo nezadostni napovedi razvoja dogodkov na trgu s strani Komisije (točke 229 in naslednje sodbe v zadevi T-312/20).

Tretjič, pritožnica izpodbija po njenem mnenju nezadostno presojo rasti tržne moči družbe RWE (točka 260 in naslednje sodbe v zadevi T-312/20).

Četrtič, Splošnemu sodišču se očita pomanjkljiva ocena konkurenčnega razmerja med družbama RWE in E.ON ter prenehanja družbe E.ON (točka 339 in naslednje sodbe v zadevi T-312/20).

Pritožnica s šestim pritožbenim razlogom Splošnemu sodišču nazadnje očita, da je kršilo načelo porazdelitve dokaznega bremena s tem, da je v sodbi v zadevi T-312/20 pritožnici naložilo nesorazmerno visok dokazni standard (točke 273, 278 in naslednje, 328, 341, 344 in 382 te sodbe).


(1)  Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 3, str. 40).


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/43


Pritožba, ki jo je GGEW, Gruppen-Gas- und Elektrizitätswerk Bergstraße AG vložila 21. julija 2023 zoper sodbo Splošnega sodišča (četrti razširjeni senat) z dne 17. maja 2023 v zadevi T-319/20, GGEW, Gruppen-Gas- und Elektrizitätswerk Bergstraße AG/Evropska komisija

(Zadeva C-470/23 P)

(2023/C 321/46)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Pritožnica: GGEW, Gruppen-Gas- und Elektrizitätswerk Bergstraße AG (zastopnika: I. Zenke, Rechtsanwältin, T. Heymann, Rechtsanwalt)

Druge stranke v postopku: Evropska komisija, Zvezna republika Nemčija, E.ON SE, RWE AG

Predloga

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

1.

razveljavi sodbo Splošnega sodišča Evropske unije z dne 17. maja 2023, GGEW/Komisija (T-319/20), in razglasi ničnost sklepa Evropske komisije z dne 26. februarja 2019 v zvezi z združitvijo „RWE/E.ON Assets“ (zadeva M.8871, UL 2000, C 111, str. 1);

1a. podredno, in v vsakem primeru, zadevo T-319/20 vrne v odločanje Splošnemu sodišču, da vsebinsko ustrezno odloči;

2.

Komisiji naloži plačilo stroškov, vključno z odvetniškimi in potnimi stroški, ki so pritožnici nastali v postopku T-319/20.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica s prvim pritožbenim razlogom Splošnemu sodišču očita, da je v izpodbijani sodbi napačno razlagalo pravo Unije, in sicer člen 101 PDEU ter člen 21(1) Uredbe (ES) 139/2004 (1).

Prvič, pravo Unije naj bi bilo kršeno zaradi neuporabe člena 101 PDEU, zaradi domnevnega učinka blokade člena 21 Uredbe o združitvah (točka 391 in naslednje izpodbijane sodbe).

Drugič, neupoštevanje dokazov, ki jih je predložila pritožnica v zvezi s kartelnim sporazumom med družbama RWE in E.ON v smislu člena 101 PDEU (točka 391 in naslednje izpodbijane sodbe).

Tretjič, neupoštevanje navedb pritožnice o dejanskem stanju se iz formalnih razlogov šteje za kršitev postopkovnih pravic (točki 392 in naslednja, točke 405 in naslednje izpodbijane sodbe).

Pritožnica z drugim pritožbenim razlogom trdi, da Splošno sodišče Komisijin postopek nadzora koncentracij v zadevah M.8871 in M.8870 ter postopek nadzora koncentracij s strani Bundeskartellamt v zadevi B8-28/19 napačno ni štelo za integralne dele ene same koncentracije, ki bi jih bilo treba preizkusiti v postopku nadzora koncentracij.

Pri tem se Splošnemu sodišču, prvič, očita, da ni upoštevalo udeležbe v višini 16,67 % družbe RWE v družbi E.ON v zadevi B8-28/19 (točka 65 in naslednje izpodbijane sodbe).

Drugič, izpodbija se razlaga pojma „ena sama koncentracija“ v skladu s členom 3 v povezavi z 20. uvodno izjavo Uredbe o združitvah (točka 74 in naslednje izpodbijane sodbe).

Pritožnica s tretjim pritožbenim razlogom Splošnemu sodišču očita, da naj bi kršilo in napačno uporabilo člen 2 Uredbe o združitvah, zaradi napačne analize trga v zadevi M.8871.

Splošno sodišče naj bi, prvič, napačno potrdilo neopredelitev trga s strani Komisije (točka 219 in naslednje izpodbijane sodbe).

Drugič, Splošno sodišče naj ne bi nasprotovalo nezadostni napovedi razvoja dogodkov na trgu s strani Komisije (točka 228 in naslednje izpodbijane sodbe).

Tretjič, pritožnica izpodbija po njenem mnenju nezadostno presojo rasti tržne moči družbe RWE (točka 259 in naslednje izpodbijane sodbe).

Četrtič, Splošnemu sodišču se očita pomanjkljiva ocena konkurenčnega razmerja med družbama RWE in E.ON ter prenehanja družbe E.ON (točka 336 in naslednje izpodbijane sodbe).

Pritožnica s četrtim pritožbenim razlogom Splošnemu sodišču nazadnje očita, da je kršilo načelo porazdelitve dokaznega bremena, s tem da je v izpodbijani sodbi (točke 272, 277 in naslednje, 327, 340, 343 in 381) pritožnici naložilo nesorazmerno visok dokazni standard.


(1)  Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 3, str. 40).


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/44


Tožba, vložena 26. julija 2023 – Evropska komisija/Republika Bolgarija

(Zadeva C-479/23)

(2023/C 321/47)

Jezik postopka: bolgarščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: M. Ilkova in P. Messina)

Tožena stranka: Republika Bolgarija

Predlogi tožeče stranke

Komisija Sodišču predlaga, naj:

ugotovi, da Republika Bolgarija s tem, da ni sprejela zakonov in drugih predpisov, ki so potrebni za uskladitev z Direktivo (EU) 2019/520 (1) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2019 o interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov ter lažji čezmejni izmenjavi informacij o neplačilih cestnine v Uniji, oziroma da vsekakor o teh predpisih Komisije ni obvestila, ni izpolnila svojih obveznosti iz člena 32(1) te Direktive;

Republiki Bolgariji naloži, naj Komisiji plača pavšalni znesek, ki ustreza višjemu od teh dveh zneskov: (i) dnevnemu znesku v višini 1 800 EUR pomnoženemu s številom dni od dneva po izteku roka za prenos, ki je določen v navedeni direktivi, do dneva prenehanja neizpolnitve obveznosti oziroma – če se ta neizpolnitev nadaljuje – do dneva razglasitve sodbe v tem postopku, ali (ii) minimalnemu pavšalnemu znesku v višini 504 000 EUR;

če traja neizpolnitev obveznosti iz prve alinee do dneva razglasitve sodbe v tej zadevi, Republiki Bolgariji naloži, naj Komisiji plača periodično denarno kazen v višini dnevno 9 720 EUR od dneva razglasitve sodbe v tem postopku in dokler ta država članica ne izpolni svojih obveznosti iz te Direktive;

Republiki Bolgariji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Direktiva (EU) 2019/520 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2019 o interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov ter lažji čezmejni izmenjavi informacij o neplačilih cestnine v Uniji vsebuje okvir pravil za vzpostavitev interoperabilnosti na področju cestnin in za določitev pravne podlage za čezmejno izmenjavo informacij o vozilih in njihovih lastnikih ali imetnikih, ki v Uniji niso plačali cestnine.

V skladu s členom 32(1) Direktive so morale države članice do 19. oktobra 2021 uveljaviti zakone in druge predpise, ki so potrebni za uskladitev z Direktivo. Poleg tega so morale Komisiji takoj sporočiti besedilo teh predpisov.

Komisija je Republiki Bolgariji 19. oktobra 2021 poslala uradni opomin. 19. maja 2022 je Komisija Republiki Bolgariji poslala obrazloženo mnenje. Republika Bolgarija kljub temu doslej ni niti sprejela predpisov za prenos niti teh predpisov ni sporočila Komisiji.


(1)   UL 2019, L 91, str. 45.


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/45


Tožba, vložena 26. julija 2023 – Evropska komisija/Republika Bolgarija

(Zadeva C-480/23)

(2023/C 321/48)

Jezik postopka: bolgarščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: E. Ruseva in P. Messina)

Tožena stranka: Republika Bolgarija

Predlogi

Komisija Sodišču predlaga, naj:

ugotovi, da Republika Bolgarija s tem, da ni sprejela zakonov in drugih predpisov, ki so potrebni za uskladitev z Direktivo (EU) 2019/1161 (1) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o spremembi Direktive 2009/33/ES o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz, oziroma vsekakor o teh predpisih Komisije ni obvestila, ni izpolnila svojih obveznosti iz člena 2(1) te direktive;

Republiki Bolgariji naloži, naj Komisiji plača pavšalni znesek, ki ustreza višjemu od teh dveh zneskov: (i) dnevnemu znesku v višini 1 800 EUR pomnoženemu s številom dni od dneva po izteku roka za prenos, ki je določen v navedeni direktivi, do dneva prenehanja neizpolnitve obveznosti oziroma – če se ta neizpolnitev nadaljuje – do dneva razglasitve sodbe v tem postopku, ali (ii) minimalnemu pavšalnemu znesku v višini 504 000 EUR;

če traja neizpolnitev obveznosti iz prve alinee do dneva razglasitve sodbe v tej zadevi, Republiki Bolgariji naloži, naj Komisiji plača periodično denarno kazen v višini dnevno 10 800 EUR od dneva razglasitve sodbe v tem postopku in dokler ta država članica ne izpolni svojih obveznosti iz te Direktive;

Republiki Bolgariji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Namen Direktive (EU) 2019/1161 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o spremembi Direktive 2009/33/ES o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz je spodbujanje trga čistih in energetsko učinkovitih vozil in izboljšanje prispevka prevoznega sektorja k okoljski, podnebni in energetski politiki Unije. Za dosego teh ciljev morajo države članice v skladu z Direktivo zagotoviti, da javni naročniki in naročniki pri naročanju nekaterih vozil upoštevajo energetske in okoljske vplive med življenjsko dobo vozil, vključno s porabo energije ter emisijami CO2 in nekaterih onesnaževal.

V skladu s členom 2(1) Direktive so morale države uveljaviti zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo do 2. avgusta 2021 in o tem takoj obvestiti Komisijo. Države članice se morajo poleg tega v sprejetih predpisih za prenos Direktive sklicevati na to direktivo ali pa sklic nanjo navesti ob njihovi uradni objavi.

Komisija je Republiki Bolgariji 29. septembra 2021 poslala uradni opomin. 6. aprila 2022 je Komisija Republiki Bolgariji poslala obrazloženo mnenje. Republika Bolgarija kljub temu doslej ni niti sprejela predpisov za prenos niti teh predpisov ni sporočila Komisiji.


(1)   UL 2019, L 188, str. 116.


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/46


Pritožba, ki jo je Mainova AG vložila 27. julija 2023 zoper sodbo Splošnega sodišča (četrti razširjeni senat) z dne 17. maja 2023 v zadevi T-320/20, Mainova AG/Evropska komisija

(Zadeva C-484/23 P)

(2023/C 321/49)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Pritožnica: Mainova AG (zastopnik: C. Schalast, Rechtsanwalt)

Druge stranke v postopku: Evropska komisija, Zvezna republika Nemčija, E.ON SE, RWE AG

Predlogi

Pritožnica Sodišču predlaga:

1.

razveljavitev sodbe Splošnega sodišča z dne 17. maja 2023, Mainova/Komisija (T-320/20), in razglasitev ničnost sklepa Evropske komisije z dne 26. februarja 2019 v zvezi z združitvijo „RWE/E.ON Assets“ (zadeva M.8871, UL 2000, C 111, str. 1);

2.

podredno, razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve v odločanje Splošnemu sodišču;

3.

Komisiji naj se naloži plačilo stroškov postopkov na obeh stopnjah.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica s prvim pritožbenim razlogom Splošnemu sodišču očita pravno napačno razlago člena 263(4) PDEU. Splošno sodišče naj bi v izpodbijani sodbi zahteve v zvezi s procesnim upravičenjem na podlagi člena 263(4) PDEU določilo preozko in v nasprotju z lastno sodno prakso ter sodno prakso Sodišča. Sklicevalo naj bi se izključno na sodbo z dne 4. julija 2006, easyJet/Komisija (T-177/04), ne da bi upoštevalo okoliščine posameznega primera. K tem okoliščinam naj bi štele zlasti intenzivna udeležba pritožnice v okviru, med drugim, celotne transakcije, konkretna udeležba pritožnice pri osebnem razgovoru s Komisijo in priznanje kot prizadeta tretja oseba s strani pooblaščenca za zaslišanje Komisije. Posledično bi pravno stališče, ki se zastopa v izpodbijani sodbi, v prihodnje bistveno vplivalo na pravno varstvo zoper odločbe o združitvah.

Pritožnica z drugim pritožbenim razlogom Splošnemu sodišču očita kršitev načela skladnosti in načela pravne države. Splošno sodišče naj v svoji odločitvi v zvezi s procesnim upravičenjem ne bi upoštevalo priznanja pritožnice in zaveze pooblaščenca za zaslišanje, da se jo seznani z nadaljnjimi možnostmi glede stališča v postopku. Namesto tega naj bi Splošno sodišče menilo, da bi se pritožnica lahko bolj intenzivno udeležila postopka. Pritožnica trdi, da je zaupala izjavi pooblaščenca za zaslišanje, kot organu Komisije. Splošno sodišče naj bi s tem kršilo načelo skladnosti in načelo varstva legitimnih pričakovanj. Posledično naj bi izpodbijana sodba vodila k temu, da bi Komisija v prihodnje lahko prosto odločila o pravnih sredstvih zoper transakcije.

Pritožnica s tretjim pritožbenim razlogom navaja, da je Splošno sodišče v svoji odločbi o napačni razdelitvi celotne transakcije med RWE in E.ON napačno razlagalo člen 3(1) Uredbe (ES) št. 139/2004 (1) (Uredba o združitvah) s tem, da se je sklicevalo izključno na Prečiščeno obvestilo Komisije o pravni pristojnosti, in ni upoštevalo lastne sodne prakse, kot izhaja iz sodbe z dne 23. februarja 2006, Cementbouw Handel & Industrie/Komisija (T-282/02), kot tudi 20. uvodne izjave Uredbe o združitvah. Splošno sodišče naj bi s tem kršilo načela hierarhije predpisov, primarnosti zakonov in delitve oblasti.

Pritožnica se je s četrtim pritožbenim razlogom nazadnje sklicevala na napačno presojo „Investor Relationship Agreement“, ki sta ga predložili družbi RWE in E.ON. Splošno sodišče naj ne bi upoštevalo, da je ta dogovor v skladu z nemškim zakonom o delniških družbah brez učinka. S tem ni preučilo ključnih vprašanj in je zato sprejelo napačno odločitev.


(1)  Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 3, str. 40).


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/47


Pritožba, ki jo je enercity AG vložila 27. julija 2023 zoper sodbo Splošnega sodišča (četrti razširjeni senat) z dne 17. maja 2023 v zadevi T-321/20, enercity AG/Evropska komisija

(Zadeva C-485/23 P)

(2023/C 321/50)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Pritožnica: enercity AG (zastopnik: C. Schalast, Rechtsanwalt)

Druge stranke v postopku: Evropska komisija, Zvezna republika Nemčija, E.ON SE, RWE AG

Predlogi

Pritožnica Sodišču predlaga:

1.

razveljavitev sodbe Splošnega sodišča Evropske unije z dne 17. maja 2023, enercity/Komisija (T-321/20), in razglasitev ničnost sklepa Evropske komisije z dne 26. februarja 2019 v zvezi z združitvijo „RWE/E.ON Assets“ (zadeva M.8871, UL 2000, C 111, str. 1);

2.

podredno, razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve v odločanje Splošnemu sodišču;

3.

Komisiji naj se naloži plačilo stroškov postopkov na obeh stopnjah.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica s prvim pritožbenim razlogom Splošnemu sodišču očita pravno napačno razlago člena 263(4) PDEU. Splošno sodišče naj bi v izpodbijani sodbi zahteve v zvezi s procesnim upravičenjem na podlagi člena 263(4) PDEU določilo preozko in v nasprotju z lastno sodno prakso ter sodno prakso Sodišča. Sklicevalo naj bi se izključno na sodbo z dne 4. julija 2006, easyJet/Komisija (T-177/04), ne da bi upoštevalo okoliščine posameznega primera. K tem okoliščinam naj bi štele zlasti intenzivna udeležba pritožnice v okviru, med drugim, celotne transakcije, konkretna udeležba pritožnice pri osebnem razgovoru s Komisijo in priznanje kot prizadeta tretja oseba s strani pooblaščenca za zaslišanje Komisije. Posledično bi pravno stališče, ki se zastopa v izpodbijani sodbi, v prihodnje bistveno vplivalo na pravno varstvo zoper odločbe o združitvah.

Pritožnica z drugim pritožbenim razlogom Splošnemu sodišču očita kršitev načela skladnosti in načela pravne države. Splošno sodišče naj v svoji odločitvi v zvezi s procesnim upravičenjem ne bi upoštevalo priznanja pritožnice in zaveze pooblaščenca za zaslišanje, da se jo seznani z nadaljnjimi možnostmi glede stališča v postopku. Namesto tega naj bi Splošno sodišče menilo, da bi se pritožnica lahko bolj intenzivno udeležila postopka. Pritožnica trdi, da je zaupala izjavi pooblaščenca za zaslišanje, kot organu Komisije. Splošno sodišče naj bi s tem kršilo načelo skladnosti in načelo varstva legitimnih pričakovanj. Posledično naj bi izpodbijana sodba vodila k temu, da bi Komisija v prihodnje lahko prosto odločila o pravnih sredstvih zoper transakcije.

Pritožnica s tretjim pritožbenim razlogom navaja, da je Splošno sodišče v svoji odločbi o napačni razdelitvi celotne transakcije med RWE in E.ON napačno razlagalo člen 3(1) Uredbe (ES) št. 139/2004 (1) (Uredba o združitvah) s tem, da se je sklicevalo izključno na Prečiščeno obvestilo Komisije o pravni pristojnosti, in ni upoštevalo lastne sodne prakse, kot izhaja iz sodbe z dne 23. februarja 2006, Cementbouw Handel & Industrie/Komisija (T-282/02), kot tudi 20. uvodne izjave Uredbe o združitvah. Splošno sodišče naj bi s tem kršilo načela hierarhije predpisov, primarnosti zakonov in delitve oblasti.

Pritožnica se je s četrtim pritožbenim razlogom nazadnje sklicevala na napačno presojo „Investor Relationship Agreement“, ki sta ga predložili družbi RWE in E.ON. Splošno sodišče naj ne bi upoštevalo, da je ta dogovor v skladu z nemškim zakonom o delniških družbah brez učinka. S tem ni preučilo ključnih vprašanj in je zato sprejelo napačno odločitev.


(1)  Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 3, str. 40).


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/48


Tožba, vložena 28. julija 2023 – Evropska komisija/Portugalska republika

(Zadeva C-487/23)

(2023/C 321/51)

Jezik postopka: portugalščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: L. Santiago de Albuquerque in G. Gattinara, agenta)

Tožena stranka: Portugalska republika

Predloga tožeče stranke

Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj:

1.

ugotovi, da Portugalska republika ni izpolnila obveznosti iz člena 4(3) in (4)(b) Direktive 2011/7/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih (1), ker ni zagotovila in ker ne zagotavlja, da bi:

lokalna samouprava v letih 2013, 2014, 2015, 2016, 2017 in 2018,

osebe javnega prava, ki zagotavljajo zdravstveno varstvo (zdravstveni podsektor), v letih od 2013 do 2022,

avtonomna regija Madeira v letih od 2013 do 2022,

avtonomna regija Azori v letih 2013 in od 2015 do 2022,

plačali svoje dolgove dobaviteljem v roku, določenem v navedenem členu;

2.

Portugalski republiki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Podlaga za to tožbo je dejstvo, da Portugalska republika od leta 2012 do danes ni izpolnila obveznosti iz člena 4(3) in (4)(b) Direktive 2011/7/EU. V skladu z navedenimi določbami države članice zagotovijo, da v trgovinskih poslih, kjer je dolžnik javni organ, plačilni rok ni daljši od katerega koli od 30 dni. Ta rok se lahko podaljša do največ 60 dni za osebe javnega prava, ki zagotavljajo zdravstveno varstvo in ki so za ta namen uradno priznane. V skladu z Direktivo 2011/7/EU so morale države članice njene določbe prenesti do 16. marca 2013.

Evropska komisija je začela predhodno fazo postopka zaradi neizpolnitve obveznosti iz Direktive 2011/7/EU zoper Portugalsko republiko, potem ko je bila opozorjena na sistematično in trajno neizpolnitev obveznosti več portugalskih oseb javnega prava v zvezi s plačilom njihovih dolgov v rokih, določenih v členu 4(3) in (4)(b) Direktive 2011/7/EU. Ta neizpolnitev obveznosti na dan izteka roka, določenega v obrazloženem mnenju (5. decembra 2017), ni bila odpravljena.

Iz niza poročil o spremljanju povprečnih plačilnih rokov oseb javnega prava v različnih sektorjih portugalske javne uprave, ki jih je Portugalska republika poslala službam Komisije na njihovo zahtevo, je razvidno, da so osebe javnega prava iz različnih sektorjev portugalske javne uprave svoje dolgove dobaviteljem še naprej plačevale v rokih, daljših od tistih, določenih v členu 4(3) in (4)(b) Direktive 2011/7/EU. Konkretneje gre za te osebe javnega prava:

lokalna samouprava v letih 2013, 2014, 2015, 2016, 2017 in 2018,

osebe javnega prava, ki zagotavljajo zdravstveno varstvo (zdravstveni podsektor), v letih od 2013 do 2022,

avtonomna regija Madeira v letih od 2013 do 2022,

avtonomna regija Azori v letih 2013 in od 2015 do 2022.

Poleg tega je Portugalska republika v poročila za leta 2020, 2021 in 2022 vključila le nepopolne podatke, domnevno zato, ker naj za ta leta ne bi imela na voljo podatkov v zvezi z lokalno samoupravo zaradi spremembe računovodskega sistema, ki velja za to samoupravo. Na dan vložitve tožbe Portugalska republika ni dopolnila podatkov v teh poročilih in prav tako ni posredovala posodobljenih podatkov.

Komisija zato meni, da Portugalska republika ni izpolnila obveznosti na podlagi člena 4(3) in (4)(b) Direktive 2011/7/EU, ker ni zagotovila in ne zagotavlja, da zgoraj navedene osebe javnega prava plačajo svoje dolgove dobaviteljem v rokih, določenih v navedenem členu.


(1)   UL 2011, L 48, str. 1.


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/50


Sklep predsednika Sodišča z dne 5. junija 2023 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Landgericht Stuttgart – Nemčija) – S./AD GmbH

(Zadeva C-440/20 (1), AD)

(2023/C 321/52)

Jezik postopka: nemščina

Predsednik Sodišča je odredil izbris zadeve.


(1)   UL C 443, 21.12.2020.


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/50


Sklep predsednika Sodišča z dne 16. maja 2023 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Tribunalul Bihor – Romunija) – P.C.H./Parchetul de pe lângă Tribunalul Bihor, Parchetul de pe lângă Curtea de Apel Oradea, Ministerul Public – Parchetul de pe lângă Înalta Curte de Casaţie şi Justitie, ob udeležbi Consiliul Naţional pentru Combaterea Discriminării

(Zadeva C-642/21 (1), Parchetul de pe lângă Tribunalul Bihor in drugi)

(2023/C 321/53)

Jezik postopka: romunščina

Predsednik Sodišča je odredil izbris zadeve.


(1)   UL C 95, 28.2.2022.


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/50


Sklep predsednika šestega senata Sodišča z dne 15. maja 2023 – Evropska komisija/Romunija

(Zadeva C-69/22) (1)

(2023/C 321/54)

Jezik postopka: romunščina

Predsednik šestega senata je odredil izbris zadeve.


(1)   UL C 171, 25.4.2022.


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/50


Sklep predsednika Sodišča z dne 23. maja 2023 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Amtsgericht Frankfurt am Main – Nemčija) – flightright GmbH/TAP Portugal

(Zadeva C-52/23 (1), flightright)

(2023/C 321/55)

Jezik postopka: nemščina

Predsednik Sodišča je odredil izbris zadeve.


(1)   UL C 164, 8.5.2023.


Splošno sodišče

11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/51


Sklep predsednika Splošnega sodišča z dne 14. julija 2023 – VC/EU-OSHA

(Zadeva T-126/23 R)

(Začasna odredba - Javna naročila - Izključitev iz postopkov javnega naročanja in dodeljevanja nepovratnih sredstev, ki se financirajo iz splošnega proračuna Unije in iz ERS, za obdobje dveh let - Objava informacij v zvezi s to izključitvijo - Predlog za odlog izvršitve - Nujnost - Fumus boni juris - Tehtanje interesov)

(2023/C 321/56)

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: VC (zastopnika: J. Rodríguez Cárcamo in S. Centeno Huerta, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu

Predmet

Tožeča stranka želi s predlogom na podlagi členov 278 in 279 PDEU doseči odlog izvršitve sklepa Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) z dne 13. januarja 2023 o izključitvi tožeče stranke iz sodelovanja v postopkih javnega naročanja in v postopkih dodeljevanja nepovratnih sredstev, nagrad, razpisov in finančnih instrumentov, ki so urejeni s splošnim proračunom Evropske unije, ter v razpisnih postopkih v zvezi z Evropskim razvojnim skladom, ki so urejeni z Uredbo Sveta (EU) 2018/1877.

Izrek

1.

Izvršitev Sklepa Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) 2023/01 z dne 13. januarja 2023 o izključitvi VC iz sodelovanja v postopkih javnega naročanja in v postopkih dodeljevanja nepovratnih sredstev, nagrad, razpisov in finančnih instrumentov, ki so urejeni s splošnim proračunom Evropske unije, ter v razpisnih postopkih v zvezi z Evropskim razvojnim skladom, ki so urejeni z Uredbo Sveta (EU) 2018/1877, se odloži v delu, v katerem ta sklep v členu 4 določa objavo nekaterih informacij v zvezi z izključitvijo VC iz sodelovanja v teh postopkih na spletni strani Evropske komisije.

2.

Predlog se v preostalem zavrne.

3.

Sklep z dne 13. marca 2023, VC/EU-OSHA (T-126/23 R), se razveljavi.

4.

Odločitev o stroških se pridrži.


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/51


Tožba, vložena 27. junija 2023 – Semedo/Parlament

(Zadeva T-349/23)

(2023/C 321/57)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Monica Semedo (Grevenmacher, Luksemburg) (zastopniki: T. Bontinck, A. Guillerme, L. Burguin in L. Marchal, odvetniki)

Tožena stranka: Evropski parlament

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

razglasi ničnost sklepa z dne 7. aprila 2023, v katerem je bilo ugotovljeno, da ravnanja, ki jih navaja [zaupno(1) zoper M. Semedo, pomenijo psihično nasilje v smislu člena 12a(3) Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije;

razglasi ničnost sklepa z dne 17. aprila 2023, s katerim je bila M. Semedo naložena sankcija izgube pravice do izplačila dnevnic za deset dni, sprejeta na podlagi zgoraj navedenega sklepa;

ugotovi nezakonitost člena 9(5) sklepa predsedstva Parlamenta z dne 2. julija 2018 o delovanju svetovalnega odbora za obravnavo pritožb zaradi nadlegovanja, ki se nanašajo na poslance Evropskega parlamenta, in o njegovih postopkih za obravnavo pritožb v delu, v katerem zadevni osebi v preiskavi ni dana možnost izjave ob prisotnosti osebe po njeni izbiri oziroma vsaj njenega odvetnika;

Evropskemu parlamentu naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja dva razloga.

1.

Prvi tožbeni razlog: kršitev pravice do izjave in pravice do obrambe. Tožeča stranka trdi, da predsednica Evropskega parlamenta izpodbijanih sklepov ni sprejela v okoliščinah, ki bi tožeči stranki zagotavljale možnost izjave in uveljavljanja svoje pravice do obrambe v postopku pred svetovalnim odborom za obravnavo pritožb zaradi nadlegovanja, ki se nanašajo na poslance Evropskega parlamenta (v nadaljevanju: svetovalni odbor), in pred predsednico Parlamenta. Tožeča stranka poleg tega navaja, da je člen 9(5) sklepa z dne 2. julija 2018 o delovanju svetovalnega odbora in o njegovih postopkih za obravnavo pritožb nezakonit, ker zadevni osebi ne daje možnosti izjave v preiskavi ob prisotnosti osebe po njeni izbiri oziroma vsaj njenega odvetnika.

2.

Drugi tožbeni razlog: očitna napaka pri presoji, ker je bila v sklepu, s katerim je bilo ugotovljeno, da ravnanja M. Semedo pomenijo psihično nasilje, storjena očitna napaka pri presoji, saj prijavljena ravnanja ne izpolnjujejo meril iz člena 12a(3) Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije.


(1)  Prikriti zaupni podatki.


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/52


Tožba, vložena 2. julija 2023 – Verdeja Muñiz/ECB

(Zadeva T-352/23)

(2023/C 321/58)

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Pedro Verdeja Muñiz (Madrid, Španija) (zastopnik: F. Verdeja González, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska centralna banka (ECB)

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

vse odločitve Evropske centralne banke (v nadaljevanju: ECB), sprejete med 21. julijem 2022 in 15. junijem 2023, namenjene dvigu Euribor in posegu na finančni in hipotekarni trg, ne da bi se pri tem zaščitila tožeča stranka kot dolžnik, razglasi za nične;

ECB naloži sprejetje davčnih ukrepov, da se Euribor, ki se uporablja za hipotekarni dolg tožeče stranke, ohrani na ravni pred odločitvijo z dne 14. aprila 2022; in plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja štiri tožbene razloge.

1.

Prvi tožbeni razlog: tožeča stranka ne more niti ne sme izpodbijati odločitev ECB.

2.

Drugi tožbeni razlog: ECB ne sme povzročiti zvišanja cen v nasprotju s členom 282(2) PDEU.

3.

Tretji tožbeni razlog: ECB v skladu s členom 127(1) PDEU ne sme ravnati v nasprotju s prostim trgom.

4.

Četrti tožbeni razlog: ECB mora sprejeti učinkovite ukrepe za zaščito pred dvigom Euribor.


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/53


Tožba, vložena 4. julija 2023 – YH/ECB

(Zadeva T-366/23)

(2023/C 321/59)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: YH (zastopniki: J. Lehnhardt, R. Hübner in A. Walter, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska centralna banka

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

razglasi ničnost sklepa ECB z dne 5. maja 2023 (ECB-SSM-2023-DE-12 QLF-2022-0054, QLF-2023-0020, QLF-2023-0021), s katerim se nasprotuje, da bi tožeča stranka pridobila kvalificiran delež v družbi M.M. Warburg & Co (AG & Co.) Kommanditgesellschaft auf Aktien, M.M. Warburg & CO Hypothekenbank Aktiengesellschaft and Marcard, Stein & Co AG;

ECB naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja sedem tožbenih razlogov.

1.

Prvi tožbeni razlog: domnevne kršitve pravil postopka za oceno kvalificiranega deleža.

2.

Drugi tožbeni razlog: domnevne kršitve bistvenih postopkovnih zahtev s strani ECB, in sicer, (i) pravice do izjave, ker so se upoštevala dejstva, o katerih se tožeča stranka ni mogla izreči pred to odločitvijo, in (ii) obveznost obrazložitve odklonilne odločitve (člen 41(2)(a) Listine o temeljnih pravicah, člena 31 ter 33(1) in (2) Uredbe (EU) št. 468/2014 Evropske centralne banke (1) ter člen 22(1), prvi pododstavek, in (2), drugi pododstavek, Uredbe Sveta EU št. 1024/2013 (2).

3.

Tretji tožbeni razlog: domnevna neizvršitev preizkusa relevantnih dejstev in opustitev obveznosti, da se odločitev sprejme na dovolj trdni dejanski podlagi.

4.

Četrti tožbeni razlog: ECB je domnevno napačno razlagala in uporabila pojem „kvalificiran delež“, s tem da je napačno izračunala in pripisala glasovalne pravice in delež kapitala ter napačno presodila dejstva v zvezi s tem.

5.

Peti tožbeni razlog: ECB je domnevno napačno razlagala in uporabila merila za ocenjevanje iz člena 23(1) in (2) Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3) ter nemško zakonodajo o prenosu te direktive v oddelku 2c(1b), stavek 1, nemškega zakona o bančništvu (Kreditwesengesetz).

6.

Šesti tožbeni razlog: domnevne kršitve Listine EU o temeljnih pravicah, zlasti kršitev pravic tožeče stranke do družinskega življenja in sklepanja zakonske zveze (členi 7, 9 in 33), kršitev prepovedi diskriminacije (člen 21), kršitev domneve nedolžnosti (člen 48) in kršitev lastninske pravice (člen 17).

7.

Sedmi tožbeni razlog: domnevna kršitev načela sorazmernosti.


(1)  Uredba (EU) št. 468/2014 Evropske centralne banke z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi okvira za sodelovanje znotraj enotnega mehanizma nadzora med Evropsko centralno banko in pristojnimi nacionalnimi organi ter z imenovanimi nacionalnimi organi (okvirna uredba o EMN) (UL 2014, L 141, str. 1).

(2)  Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL 2013, L 287, str. 63).

(3)  Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL 2013, L 176, str. 338).


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/54


Tožba, vložena 7. julija 2023 – Mincu Pătrașcu Brâncuși/Evropsko javno tožilstvo

(Zadeva T-385/23)

(2023/C 321/60)

Jezik postopka: romunščina

Stranki

Tožeča stranka: Constantin Mincu Pătrașcu Brâncuși (Bukarešta, Romunija) (zastopnik: A. Şandru, odvetnik)

Tožena stranka: Evropsko javno tožilstvo

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

razveljavi obtožnico in odločitev stalnega senata Evropskega javnega tožilstva z dne 8. decembra 2022 o delni ustavitvi postopka v zadevi št. I.130/2021, v okviru katere je Evropsko javno tožilstvo izdalo obtožnico v zadevi, v kateri je obdolženec tožeča stranka, ker stalni senat ni bil sestavljen iz minimalnega števila evropskih tožilcev, določenega z ureditvijo Unije, zato gre za kršitev določb o sestavi stalnih senatov iz člena 10(1) Uredbe Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017;

[tožeča stranka] uveljavlja ugovor nezakonitosti poslovnika Evropskega javnega tožilstva, ker je v nasprotju s členom 10 Uredbe o EJT, in ugovor nezakonitosti določb poslovnika Evropskega javnega tožilstva, ki so v nasprotju s PDEU in Listino Evropske unije o temeljnih pravicah.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja dva tožbena razloga.

1.

Prvi tožbeni razlog se nanaša na kršitev člena 10(1) Uredbe o EJT pri sprejetju izpodbijanega sklepa.

Pri sprejetju izpodbijanega sklepa stalnega senata št. 10 je bil v bistvu kršen člen 10 Uredbe Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT), ki določa, da sta v sestavi stalnega senata poleg predsednika še dva stalna člana.

2.

Drugi tožbeni razlog se nanaša na uveljavljanje ugovora nezakonitosti poslovnika Evropskega javnega tožilstva.

Ker je spoštovanje določb člena 23(5) poslovnika Evropskega javnega tožilstva pri sprejetju izpodbijanega sklepa stalnega senata po mnenju EJT zadostovalo, je tožeča stranka na podlagi člena 277 PDEU uveljavljala ugovor nezakonitosti te določbe, ker je v nasprotju s členom 10(1) Uredbe o EJT, ki ne dopušča odstopanj.


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/55


Tožba, vložena 13. julija 2023 – Teva/Komisija

(Zadeva T-393/23)

(2023/C 321/61)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Teva GmbH (Ulm, Nemčija) (zastopniki: Z. West, S. Love in G. Morgan, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

njeno zahtevo za razglasitev ničnosti razglasi za dopustno in utemeljeno;

izpodbijani sklep z dne 2. maja 2023 (objavljen maja 2023) o spremembi dovoljenja za promet, ki je bilo s Sklepom C(2014)601(final) izdano za zdravilo za uporabo v humani medicini „Tecfidera – Dimethyl fumarate“, in vse poznejše sklepe, s katerimi se podaljšuje in/ali nadomešča ta sklep, vključno s katerimi koli nadaljnjimi regulatornimi ukrepi, razglasi za nične v delu, v katerem se nanašajo na njo;

Komisiji naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlog in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja en tožbeni razlog, s katerim zatrjuje, da Evropska komisija ni upoštevala roka za izpolnitev bistvene zahteve, da je treba pridobiti podaljšanje tržne zaščite, kot je to določeno v členu 14(11) Uredbe (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (1):

Tržna zaščita se lahko podaljša na enajst let le, če se dovoljenje za novo terapevtsko indikacijo pridobi v prvih osmih letih od podelitve dovoljenja za promet;

Družba Biogen je morala pridobiti dovoljenje za novo indikacijo v prvih osmih letih od izdaje dovoljenja za promet zdravila Tecfidera;

Dovoljenje za promet z zdravilom Tecfidera je bilo izdano 30. januarja 2014 in je začelo veljati 3. februarja 2014. Komisija pa je sklep o dodelitvi dovoljenja za novo terapevtsko indikacijo izdala šele 13. maja 2022 (več kot tri mesece po koncu obdobja prvih osmih let);

Za zdravilo Tecfidera torej ne bi smelo biti odobreno enoletno podaljšanje obdobja tržne ekskluzivnosti, ker družba Biogen ni izpolnila predpisanih zahtev iz člena 14(11).


(1)  Uredba (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 34, str. 229).


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/56


Tožba, vložena 7. julija 2023 – Klein/Komisija

(Zadeva T-394/23)

(2023/C 321/62)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Christoph Klein (Großgmain, Avstrija) (zastopnik: H.-J. Ahlt, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

razglasi ničnost Izvedbenega sklepa Komisije z dne 28. aprila 2023 C(2023) 2961 final z naslovom „ Izvedbeni sklep Komisije z dne 28.04.2023 o ukrepu, ki prepoveduje dajanje na trg medicinskega pripomočka ‚Inhaler Broncho-Air‘, ki ga proizvaja Primed Halberstadt Medizintechnik GmbH im Namen der Broncho-Air Medizintechnik AG “;

toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja tri tožbene razloge.

1.

Prvi tožbeni razlog: v zvezi s sklepom je prišlo do bistvenih kršitev postopka, in sicer

glede obvestitve držav članic v skladu s členom 8(3) in (4) Direktive 93/42/EGS (1), ker v okviru 25-letnega trajanja zaščitnega postopka države članice nikoli niso bile udeležene;

obveznost obrazložitve v skladu s členom 296 PDEU.

2.

Drugi tožbeni razlog: s sklepom so kršene pogodbe ali pravni predpisi, ki jih je treba uporabiti, in sicer

člen 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (2), ker je s sklepom kršena pravica do izjave s tem, da so bile prezrte navedbe tožeče stranke v zaščitnem postopku, in ni ustrezno utemeljen;

načelo sorazmernosti, ker tožena stranka ni izvedla ocene ukrepa za prepoved uporabe in je prezrla navedbe tožeče stranke v zvezi z njegovim proizvodom. Ukrepi niso niti primerni niti potrebni.

3.

Tretji tožbeni razlog: zloraba pooblastil, ker tožeča stranka s svojim sklepom ne sledi upravičenemu namenu.


(1)  Direktiva Sveta 93/42/EGS z dne 14. junija 1993 o medicinskih pripomočkih (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 12, str. 82).

(2)   UL 2012, C 326, str. 391.


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/57


Tožba, vložena 18. julija 2023 – BAWAG PSK/EOR

(Zadeva T-410/23)

(2023/C 321/63)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: BAWAG PSK Bank für Arbeit und Wirtschaft und Österreichische Postsparkasse AG (Dunaj, Avstrija) (zastopnika: F. Kruis in N. Bartmann, odvetnika)

Tožena stranka: Enotni odbor za reševanje (EOR)

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

razglasi ničnost sklepa Enotnega odbora za reševanje z dne 2. maja 2023 o izračunu predhodnih prispevkov v enotni sklad za reševanje za leto 2023 (SRB/ES/2023/23), vključno s prilogami, v delu, v katerem se nanašajo na tožečo stranko;

Enotnemu odboru za reševanje naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja osem tožbenih razlogov.

1.

Prvi tožbeni razlog: s sklepom z dne 2. maja 2023 in njegovimi prilogami je kršen člen 70(2) Uredbe (EU) št. 806/2014 (1), saj ni bila upoštevana meja, določena v tej določbi, v skladu s katero prispevki, ki jih morajo plačati vse institucije v enem letu, ne presegajo 12,5 %.

2.

Drugi tožbeni razlog: sklep z dne 2. maja 2023 in njegove priloge so nezakoniti, saj so z njimi kršeni členi 6, 7 in 20(1) Delegirane uredbe (EU) 2015/63 (2), s tem da tožena stranka ni upoštevala niti kazalnika tveganja, ki se nanaša na kapital in kvalificirane obveznosti, ki jih ima institucija in presegajo minimalne zahteve (MREL), in tudi ne kazalnikov tveganja kompleksnost („complexity“) in rešljivost („resolvability“).

3.

Tretji tožbeni razlog: sklep z dne 2. maja 2023 in njegove priloge so nezakoniti, če je člen 20 Delegirane uredbe (EU) 2015/63 treba razlagati tako, da je neupoštevanje (delnih) kazalnikov tveganja kompleksnost in rešljivost dopustno. V tem primeru člen 20 Delegirane uredbe (EU) 2015/63 krši člen 103(7) Direktive 2014/59/EU (3) in člen 70(2), drugi pododstavek, točka (b), Uredbe (EU) 806/2014. Na tej kršitvi potem temelji tudi sklep z dne 2. maja 2023.

4.

Četrti tožbeni razlog: s sklepom z dne 2. maja 2023 in njegovimi prilogami so kršeni člen 6(4), člen 9(1) in (2), v povezavi s Prilogo I k Delegirani Uredbi (EU) 2015/63, ker v nasprotju s členom 6(4) te uredbe niso bila upoštevana medbančna posojila in vloge, dodeljena v EU, temveč tista, ki so jih dodelile države članice bančne unije.

5.

Peti tožbeni razlog: sklep z dne 2. maja 2023 in njegove priloge so nezakoniti, ker je tožena stranka znesek tožeče stranke napačno izračunala.

6.

Šesti tožbeni razlog: s sklepom z dne 2. maja 2023 in njegovimi prilogami sta bistveno kršena postopek v smislu člena 263, drugi odstavek, PDEU, in pravica do dobrega upravljanja, ker ne vsebujejo zadostne obrazložitve v smislu člena 296, drugi odstavek, PDEU.

7.

Sedmi tožbeni razlog: s sklepom z dne 2. maja 2023 in njegovimi prilogami je kršena pravica do učinkovitega pravnega sredstva iz člena 47(1) Listine EU o temeljnih pravicah (4), ker je učinkovit sodni preizkus pravilnosti vsebine sklepa praktično nemogoč zaradi neobstoja obrazložitve, ki bi ustrezala zahtevam iz člena 41(2)(c) Listine.

8.

Osmi tožbeni razlog: sklep z dne 2. maja 2023 in njegove priloge so nezakoniti in kršijo pravice tožeče stranke, saj sta pravna predpisa, na katerih sklep temelji, in sicer člen 70(2), drugi pododstavek, Uredbe (EU) 806/2014 in člen 103(2) Direktive 2014/59/EU, sama nezakonita, saj določata primerjalno oceno zadevnih institucij, ta pa temelji na poslovnih skrivnostih zadevnih institucij, na ta način pa je učinkovito pravno varstvo zadevnih institucij vnaprej onemogočeno.


(1)  Uredba (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL 2014, L 225, str. 1).

(2)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/63 z dne 21. oktobra 2014 o dopolnitvi Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s predhodnimi prispevki v sheme za financiranje reševanja (UL 2015, L 11, str. 44).

(3)  Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL 2014, L 173, str. 190).

(4)   UL 2012, C 326, str. 391.


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/58


Tožba, vložena 14. julija 2023 – Nordea Bank/EOR

(Zadeva T-412/23)

(2023/C 321/64)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Nordea Bank Oyj (Helsinki, Finska) (zastopniki: H. Berger, M. Weber in D. Schoo, odvetniki)

Tožena stranka: Enotni odbor za reševanje (EOR)

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

razglasi ničnost sklepa EOR z dne 2. maja 2023, dokument št. SRB/ES/2023/23, vključno s prilogami I, II in III, v delu, v katerem se nanaša na ex-ante prispevek tožeče stranke;

EOR naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlog in bistvene trditve

V podporo svoji tožbi tožeča stranka navaja en tožbeni razlog, in sicer da je EOR kršil člen 70(2) Uredbe (EU) št. 806/2014 (1) s tem, da ni uporabil obvezne zgornje meje 12,5 % pri določitvi ciljne ravni za leto 2023.


(1)  Uredba (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL 2014, L 225, str. 1).


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/59


Tožba, vložena 14. julija 2023 – Nordea Kiinnitysluottopankki/EOR

(Zadeva T-413/23)

(2023/C 321/65)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Nordea Kiinnitysluottopankki Oyj (Helsinki, Finska) (zastopniki: H. Berger, M. Weber in D. Schoo, odvetniki)

Tožena stranka: Enotni odbor za reševanje (EOR)

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

razglasi ničnost sklepa EOR z dne 2. maja 2023, dokument št. SRB/ES/2023/23, vključno s prilogami I, II in III, v delu, v katerem se nanaša na ex-ante prispevek tožeče stranke;

EOR naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlog in bistvene trditve

V podporo svoji tožbi tožeča stranka navaja en tožbeni razlog, in sicer da je EOR kršil člen 70(2) Uredbe (EU) št. 806/2014 (1) s tem, da ni uporabil obvezne zgornje meje 12,5 % pri določitvi ciljne ravni za leto 2023.


(1)  Uredba (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL 2014, L 225, str. 1).


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/59


Tožba, vložena 14. julija 2023 – Nordea Rahoitus Suomi/EOR

(Zadeva T-414/23)

(2023/C 321/66)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Nordea Rahoitus Suomi Oy (Helsinki, Finska) (zastopniki: H. Berger, M. Weber in D. Schoo, odvetniki)

Tožena stranka: Enotni odbor za reševanje (EOR)

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

razglasi ničnost sklepa EOR z dne 2. maja 2023, dokument št. SRB/ES/2023/23, vključno s prilogami I, II in III, v delu, v katerem se nanaša na ex-ante prispevek tožeče stranke;

EOR naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlog in bistvene trditve

V podporo svoji tožbi tožeča stranka navaja en tožbeni razlog, in sicer da je EOR kršil člen 70(2) Uredbe (EU) št. 806/2014 (1) s tem, da ni uporabil obvezne zgornje meje 12,5 % pri določitvi ciljne ravni za leto 2023.


(1)  Uredba (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL 2014, L 225, str. 1).


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/60


Tožba, vložena 19. julija 2023 – Kiene in drugi/Parlament in Svet

(Zadeva T-419/23)

(2023/C 321/67)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeče stranke: Lorenz Kiene (Hoya, Nemčija), Classic Tankstellen GmbH & Co. KG (Hoya), eFuel GmbH (Hoya), eFuel Projektentwicklung GmbH (Hoya) (zastopniki: A. Dlouhy, E. Macher in M. Soppe, odvetniki)

Toženi stranki: Evropski parlament, Svet Evropske unije

Predloga

Tožeče stranke Splošnemu sodišču predlagajo, naj:

člen 1(1), od (a) do (d), Uredbe (EU) 2023/851 razglasi za ničen;

toženima strankama naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke, ki podjetniško delujejo na področju razvoja, proizvodnje in prodaje sintetičnih goriv, ki so ogljično nevtralna, za cestni promet, v zvezi z ozadjem tožbe navajajo, da izpodbijane določbe, s katerimi so bile zaostrene vrednosti emisij CO2 za vozne parke novih avtomobilov proizvajalcev osebnih avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil v Uniji do leta 2035, temeljijo na merjenju emisij CO2 izključno pri izpušni cevi vozila v uporabi. S tem naj brez obrazložitve ne bi bile upoštevane vse emisije, do katerih pride pri proizvodnji, prodaji, uporabi in odstranjevanju proizvoda izven uporabe vozila. Pri tem naj se na eni strani ne bi upoštevale deloma visoke vrednosti emisij zlasti pri proizvodnji baterijsko-električnih vozil in na drugi strani to, da se pri proizvodnji ogljično nevtralnih sintetičnih goriv uporablja CO2 iz ozračja ali iz neizogibnih izpustov, ki bi drugače prišli v ozračje, in da se pri izgorevanju zgolj tega goriva ponovno sprosti CO2, ki je bil vezan med proizvodnjo.

Tožeče stranke v utemeljitev tožbe navajajo sedem tožbenih razlogov.

1.

Prvi tožbeni razlog: kršitev temeljne pravice tožečih strank do svobode gospodarske pobude (člen 16 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (1) (v nadaljevanju: Listina)).

2.

Drugi tožbeni razlog: kršitev temeljne pravice tožečih strank do lastnine (člen 17 Listine) zaradi dejanskega razvrednotenja njihovih dosedanjih investicij.

3.

Tretji tožbeni razlog: kršitev temeljne pravice tožečih strank do enakosti pred zakonom (Člen 20 Listine), ker se ogljično nevtralna goriva brez objektivnega razloga (i) v razmerju do električne energije za polnjenje za baterijsko-električna vozila različno obravnavajo in (ii) v razmerju do fosilnih goriv enako obravnavajo.

4.

Četrti tožbeni razlog: kršitev varstva okolja na podlagi člena 37 Listine, ker se ne upošteva obremenjevanje okolja po življenjskem ciklu vozil in ker bo neobstoječa tehnološka odprtost povzročila povečane obremenitve okolja.

5.

Peti tožbeni razlog: kršitev načela sorazmernosti iz člena 5(4) PEU, ker izpodbijane določbe niso primerne, potrebne in sorazmerne za dosego zmanjšanja CO2, ki si ga je zastavila Unija.

6.

Šesti tožbeni razlog: kršitev zahtev glede okoljske politike Unije v skladu s členom 191 PDEU, ker se obremenitve okolja po življenjskem ciklu vozil brez obrazložitve ne upoštevajo, ne preprečujejo pri viru in po načelu odgovornosti povzročitelja, temveč se končno prenesejo izven Unije.

7.

Sedmi tožbeni razlog: kršitev obveznosti obrazložitve iz člena 296, drugi odstavek, PDEU, ker pristop ureditve iz izpodbijanih določb, ki odstopa od preostalih ureditev Unije, avtor uredbe ni obrazložil.


(1)   UL 2012, C 326, str. 391.


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/61


Tožba, vložena 25. julija 2023 – PlanetArt/EUIPO – Free (FreePrints)

(Zadeva T-424/23)

(2023/C 321/68)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: francoščina

Stranke

Tožeča stranka: PlanetArt LLC (Wilmington, Delaware, Združene države) (zastopnik: M. Schaffner, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe: Free (Pariz, Francija)

Podatki o postopku pred EUIPO

Prijavitelj sporne znamke: tožeča stranka pred Splošnim sodiščem

Zadevna sporna znamka: prijava figurativne znamke Evropske unije v barvah FreePrints – zahteva za registracijo št. 18 084 906

Postopek pred EUIPO: postopek z ugovorom

Izpodbijana odločba: odločba prvega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 25. maja 2023 v zadevi R 407/2022-1

Tožbeni predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

izpodbijano odločbo razveljavi;

zavrne ugovor št. B 3 101 722, ki mu je oddelek za ugovore pri EUIPO ugodil 25. januarja 2022;

omogoči, da se temu ustrezno registrira evropska znamka FreePrints št. 18 084 906;

EUIPO naloži plačilo stroškov postopka pred Splošnim sodiščem in pred EUIPO (odbor za pritožbe in oddelek za ugovore), zlasti stroškov, ki so prijavitelju nastali v teh postopkih.

Navajani tožbeni razlog

Kršitev člena 8(5) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/62


Tožba, vložena 25. julija 2023 – Consejo Regulador „Aceite de Jaén“/EUIPO – Agrícola La Loma (VEGA DEL OBISPO BIO Jaén PRODUCTOS ECOLÓGICOS)

(Zadeva T-425/23)

(2023/C 321/69)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: španščina

Stranke

Tožeča stranka: Consejo Regulador de la Indicación Geográfica Protegida „Aceite de Jaén“ (Mengíbar, Španija) (zastopnik: F. Muñoz Calvo, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe: Agrícola La Loma S. Coop. Andaluza (Torreblascopedro, Španija)

Podatki o postopku pred EUIPO

Imetnik sporne znamke: druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe

Zadevna sporna znamka: figurativna znamka VEGA DEL OBISPO BIO Jaén PRODUCTOS ECOLÓGICOS – Znamka Evropske unije št. 18 326 674

Postopek pred EUIPO: postopek za ugotovitev ničnosti

Izpodbijana odločba: odločba prvega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 1. junija 2023 v zadevi R 1119/2022-1

Tožbeni predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

izpodbijano odločbo razveljavi;

zadevo vrne odboru za pritožbe, da sprejme zakonito odločitev in razglasi delno ničnost sporne znamke.

EUIPO naloži plačilo stroškov postopka.

Navajani tožbeni razlogi

Postopkovna kršitev načela kontradiktornosti in ustvarjanje položaja nemožnosti obrambe za tožečo stranko;

kršitev člena 7(1)(f) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta ob kršitvi javnega reda Unije zaradi nespoštovanja evropskih predpisov o prodaji olivnega olja na drobno;

kršitev člena 7(1)(g) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta zaradi verjetnosti zmede s sporno znamko;

kršitev člena 7(1)(j) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta zaradi kršitve pravne ureditve Skupnosti o zaščitenih geografskih označbah.


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/63


Tožba, vložena 25. julija 2023 – Chiquita Brands/EUIPO – Compagnie financière de participation (naprava modre in rumene barve ter ovalne oblike)

(Zadeva T-426/23)

(2023/C 321/70)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Chiquita Brands LLC (Fort Lauderdale, Florida, Združene države) (zastopnika: R. Dissmann in L. Jones, odvetnika)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Compagnie financière de participation (Marseille, Francija)

Podatki o postopku pred EUIPO

Imetnik sporne znamke: tožeča stranka pred Splošnim sodiščem

Zadevna sporna znamka: figurativna znamka Evropske unije (naprava modre in rumene barve ter ovalne oblike) – znamka Evropske unije št. 7 497 191

Postopek pred EUIPO: postopek za izbris

Izpodbijana odločba: odločba prvega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 23. maja 2023 v zadevi R 2243/2021-1

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

izpodbijano odločbo razveljavi in zahtevo za ugotovitev ničnosti zavrne v obsegu, v katerem je bila zadevna znamka razglašena za neveljavno;

EUIPO naloži plačilo stroškov, vključno s stroški, nastalimi v postopku pred EUIPO.

Navajana tožbena razloga

Kršitev člena 4 in člena 7(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta glede svojstvenega razlikovalnega učinka zadevne znamke;

kršitev člena 7(3) in člena 59(2) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta glede pridobljenega razlikovalnega učinka zadevne znamke.


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/64


Tožba, vložena 25. julija 2023 – Hofstede Insights/EUIPO – Geert Hofstede (HOFSTEDE INSIGHTS)

(Zadeva T-429/23)

(2023/C 321/71)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Hofstede Insights Oy (Helsinki, Finska) (zastopnik: A. Sevillano Orbegozo, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe: Geert Hofstede BV (Meppel, Nizozemska)

Podatki o postopku pred EUIPO

Prijavitelj sporne znamke: druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe

Zadevna sporna znamka: prijava besedne znamke Evropske unije HOFSTEDE INSIGHTS – prijava znamke Evropske unije št. 18 338 780

Postopek pred EUIPO: postopek z ugovorom

Izpodbijana odločba: odločba petega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 28. aprila 2023 v zadevi R 2128/2022-5

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

izpodbijano odločbo razveljavi;

EUIPO naloži plačilo stroškov.

Navajani tožbeni razlog

Kršitev člena 8(4) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/64


Tožba, vložena 25. julija 2023 – Universität Koblenz/EACEA

(Zadeva T-432/23)

(2023/C 321/72)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Universität Koblenz (zastopnika: R. Di Prato in C. von der Lühe, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska izvajalska agencija za izobraževanje in kulturo

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

ugotovi, da zahtevki v zvezi z Grant Agreement 2012-3028 za vračilo 197 216,97 EUR, ki jih je tožena stranka uveljavljala z dopisom št. EACEA/530181(2012-3028)23D001392 z dne 12. maja 2023, ne obstajajo;

toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja, da kljub predložitvi ustreznih dokazov niso bili priznani vsi stroški, ki bi jih bilo treba povrniti. Predloženi dokazi in navedbe tožeče stranke deloma niso bili zadostno ovrednoteni. Dokazne zahteve tožene stranke so pretirane in niso v skladu s smislom in namenom ureditve Grant Agreement.


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/65


Tožba, vložena 25. julija 2023 – Webedia Gaming/EUIPO (GamePro)

(Zadeva T-433/23)

(2023/C 321/73)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Webedia Gaming GmbH (München, Nemčija) (zastopnik: O. Spieker, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Podatki o postopku pred EUIPO

Zadevna sporna znamka: prijava figurativne znamke Evropske unije GamePro – zahteva za registracijo št. 18 181 227

Izpodbijana odločba: odločba prvega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 24. maja 2023 v zadevi R 1246/2022-1

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

izpodbijano odločbo razveljavi v delu, v katerem je bila z njo zavrnjena pritožba,

EUIPO naloži plačilo stroškov.

Navajani tožbeni razlogi

Kršitev člena 7(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta;

kršitev člena 7(1)(c) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta;

kršitev člena 7(3) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/66


Tožba, vložena 28. julija 2023 – Almaghout/Svet

(Zadeva T-437/23)

(2023/C 321/74)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Hala Almaghout (zastopniki: M. Lester in M. Birdling, Barristers, ter G. Symeonidis, odvetnik)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

razglasi ničnost Sklepa (SZVP) 2023/1035 z dne 25. maja 2023  (1), s katerim je bila tožeča stranka ohranjena na seznamu v Prilogi I k Sklepu Sveta 2013/255/SZVP, kakor je bil spremenjen, in Prilogi II k Uredbi Sveta (EU) št. 36/2012 z dne 18. januarja 2012, kakor je bila spremenjena (izpodbijana ukrepa), v delu, v katerem se nanašata na tožečo stranko.

Svetu naloži plačilo njenih stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja, da je vključitev njenega imena v izpodbijana ukrepa posledica očitne napake pri presoji Sveta. Posebej poudarja, da ni več članica družine Makhlouf, da nima povezav s sirijskim režimom, da nanj nima nobenega vpliva in da v zvezi z njo ne obstaja tveganje izogibanja. V nasprotju z obrazložitvijo za uvrstitev njenega imena na seznam omejevalnih ukrepov EU proti Siriji v njenem primeru ni tveganja, da bi se katero koli podedovano premoženje uporabilo za podporo dejavnosti sirijskega režima ali bi pritekalo v posest režima.


(1)   UL 2023, L 139, str. 49.


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/66


Tožba, vložena 31. julija 2023 – Lotum one/EUIPO – Playtika Santa Monica (WORDBLITZ)

(Zadeva T-438/23)

(2023/C 321/75)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Lotum one GmbH (Bad Nauheim, Nemčija) (zastopnica: T. Hogh Holub, odvetnica)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe: Playtika Santa Monica, LLC (Henderson, Nevada, Združene države Amerike)

Podatki o postopku pred EUIPO

Prijavitelj sporne znamke: tožeča stranka

Zadevna sporna znamka: prijava figurativne znamke Evropske unije WORDBLITZ – prijava št. 18 024 980

Postopek pred EUIPO: postopek z ugovorom

Izpodbijana odločba: odločba četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 27. marca 2023 v zadevi R 1682/2021-4

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

izpodbijano odločbo razveljavi;

EUIPO naloži plačilo stroškov.

Navajani tožbeni razlog

Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/67


Tožba, vložena 31. julija 2023 – Marcandita/EUIPO – Euronext (bnext)

(Zadeva T-439/23)

(2023/C 321/76)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Marcandita, SL (Madrid, Španija) (zastopnika: J. Gracia Albero in E. Cebollero González, odvetnika)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Euronext NV (Amsterdam, Nizozemska)

Podatki o postopku pred EUIPO

Prijavitelj sporne znamke: tožeča stranka pred Splošnim sodiščem

Zadevna sporna znamka: prijava figurativne znamke Evropske unije bnext – zahteva za registracijo št. 18 309 107

Postopek pred EUIPO: postopek z ugovorom

Izpodbijana odločba: odločba četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 28. aprila 2023 v zadevi R 2111/2022-4

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

izpodbijano odločbo razveljavi;

EUIPO naloži plačilo stroškov postopka pred Splošnim sodiščem intervenientki pa naloži plačilo stroškov, ki so nastali v postopku pred oddelkom za ugovore in četrtim odborom za pritožbe pri EUIPO.

Navajani tožbeni razlog

Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/68


Tožba, vložena 27. julija 2023 – Berlin Hyp/EOR

(Zadeva T-440/23)

(2023/C 321/77)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Berlin Hyp AG (Berlin, Nemčija) (zastopniki: H. Berger, M. Weber in D. Schoo, odvetniki)

Tožena stranka: Enotni odbor za reševanje

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

sklep Enotnega odbora za reševanje z dne 2. maja 2023 o izračunu predhodnih prispevkov v enotni sklad za reševanje za leto 2023 (SRB/ES/2023/23), vključno s prilogo I, prilogo II in prilogo III, razglasi za ničen v delu, v katerem se nanaša na tožečo stranko;

EOR naloži plačilo stroškov postopka.

Tožeča stranka podredno, če bi Splošno sodišče ugotovilo, da je EOR uporabil napačen uradni jezik, in zato izpodbijani sklep pravno ne obstaja, ničnostna tožba pa zaradi neobstoja predmeta ne bi bila dopustna, predlaga, naj se,

ugotovi, da izpodbijani sklep pravno ne obstaja;

EOR naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja devet tožbenih razlogov.

1.

Prvi tožbeni razlog: s sklepom naj bi bil kršen člen 81(1) Uredbe (EU) št. 806/2014 (1) v povezavi s členom 3 Uredbe št. 1 (2), ker ni napisan v nemščini, ki si jo je izbrala tožeča stranka.

2.

Drugi tožbeni razlog: s sklepom naj bi bila kršena obveznost obrazložitve iz člena 296, drugi odstavek, PDEU, in člen 41(1) in (2)(c) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (3) ter temeljna pravica do učinkovitega sodnega varstva iz člena 47(1) Listine, saj je pomanjkljivo obrazložen, in ker je sodni preizkus sklepa praktično nemogoč.

3.

Tretji tožbeni razlog: s sklepom sta kršena člena 69 in 70 Uredbe (EU) št. 806/2014 in členi 16, 17, 41 in 53 Listine, saj je tožena stranka napačno določila ciljno letno raven; podredno naj bi se s členoma 69 in 70 Uredbe (EU) št. 806/2014 kršilo nadrejeno pravo.

4.

Četrti tožbeni razlog: s členom 7(4), drugi pododstavek, Delegirane uredbe (EU) 2015/63 (4) naj bi se kršilo nadrejeno pravo, ker naj bi dopuščal vsebinsko neustrezno in nesorazmerno razlikovanje med članicami institucionalne sheme za zaščito vlog (institutional protection scheme, v nadaljevanju: IPS) in relativizacijo kazalnika IPS.

5.

Peti tožbeni razlog: podredno naj bi se s sklepom v zvezi z določitvijo IPS indikatorja kršilo zahteve primarnega in sekundarnega prava, ki se uporabi.

6.

Šesti tožbeni razlog: s členom 6 in Prilogo I, korak 2, Delegirane uredbe (EU) 2015/63 naj bi bilo kršeno nadrejeno pravo, saj naj ne bi bilo upoštevano načelo iz sodbe Meroni (5), Komisija naj bi prekoračila pristojnosti, ki so ji bile dodeljene, kršila pa naj bi tudi zahtevo izračuna prispevkov, ki je prilagojen tveganju, načelo sorazmernosti in zahtevo po celovitem upoštevanju dejanskega stanja.

7.

Sedmi tožbeni razlog: podredno naj bi bili s sklepom kršeni členi 16, 20 in 52 Listine ter načelo sorazmernosti, ker glede določb v zvezi z določitvijo kazalnikov tveganj, na področju tveganja IV, temelji na očitni napaki pri presoji.

8.

Osmi tožbeni razlog: s sklepom naj bi bili kršeni členi 16, 20, 41 in 52 Listine, ter načelo sorazmernosti in pravica do dobrega upravljanja, ker je bila prilagoditev tveganjem izvedena napačno.

9.

Deveti tožbeni razlog: s členom 20(1), stavka 1 in 2, Delegirane uredbe (EU) 2015/63 naj bi bilo kršeno nadrejeno pravo, ker je za nedoločeno obdobje določal neuporabo enega ali več kazalnikov tveganja, pri čemer za informacije, ki so potrebne za to, ne velja zahteva glede nadzornega poročanja.


(1)  Uredba (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL 2014, L 225, str. 1).

(2)  Uredba Sveta št. 1 z dne 15. aprila 1958 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti (UL 1958, 17, str. 401).

(3)   UL 2012, C 326, str. 391.

(4)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/63 z dne 21. oktobra 2014 o dopolnitvi Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s predhodnimi prispevki v sheme za financiranje reševanja (UL 2015, L 11, str. 44).

(5)  Sodba z dne 13. junija 1958, Meroni/Visoka oblast, 10/56, EU:C:1958:8.


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/69


Tožba, vložena 31. julija 2023 – Certinvest/EUIPO – Kiddinx Studios (Tina)

(Zadeva T-444/23)

(2023/C 321/78)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Certinvest SRL (Păntăşeşti, Romunija) (zastopnik: I. Speciac, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe: Kiddinx Studios GmbH (Berlin, Nemčija)

Podatki o postopku pred EUIPO

Prijavitelj sporne znamke: tožeča stranka pred Splošnim sodiščem

Zadevna sporna znamka: prijava figurativne znamke Evropske unije Tina – zahteva za registracijo št. 18271 155

Postopek pred EUIPO: postopek z ugovorom

Izpodbijana odločba: odločba petega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 17. maja 2023 v zadevi R 1979/2022-5

Tožbeni predlog

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

izpodbijano odločbo razveljavi, tako da se pritožbi, ki jo je tožeča stranka vložila zoper odločbo oddelka za ugovore, ugodi, in se EUIPO naloži, naj nadaljuje postopek registracije zadevne znamke za vse proizvode in storitve.

Navajani tožbeni razlog

Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.


11.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 321/70


Tožba, vložena 27. julija 2023 – UniCredit Bank/EOR

(Zadeva T-446/23)

(2023/C 321/79)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: UniCredit Bank AG (München, Nemčija) (zastopnika: F. Kruis in N. Bartmann, odvetnika)

Tožena stranka: Enotni odbor za reševanje (EOR)

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

sklep Enotnega odbora za reševanje z dne 2. maja 2023 o izračunu predhodnih prispevkov v enotni sklad za reševanje za leto 2023 (SRB/ES/2023/23), vključno s prilogami, razglasi za ničen v delu, v katerem se nanaša na tožečo stranko;

Enotnemu odboru za reševanje naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja osem tožbenih razlogov, ki so enaki tožbenim razlogom, navedenim v okviru zadeve T-410/23, BAWAG PSK/EOR.