SPOROČILO KOMISIJE

o evropski državljanski pobudi „Stop Finning – Stop the Trade“ (Ustavimo odstranjevanje plavuti – ustavimo trgovino z njimi)

(2023/C 275/01)

1.   UVOD: DRŽAVLJANSKA POBUDA

Z evropsko državljansko pobudo v skladu s členom 11(4) Pogodbe o Evropski uniji lahko milijon ali več državljanov iz najmanj sedmih držav članic EU pozove Evropsko komisijo, naj v okviru svojih pristojnosti predloži ustrezen predlog v zvezi z zadevo, za katero menijo, da je za izvajanje Pogodb treba sprejeti pravni akt EU.

„Stop Finning – Stop the Trade“ (Ustavimo odstranjevanje plavuti – ustavimo trgovino z njimi) (1) je osma evropska državljanska pobuda za doseganje pragov, ki jih zahtevata Pogodba in Uredba (EU) 2019/788 o evropski državljanski pobudi (uredba o evropski državljanski pobudi) (2). Komisijo poziva, naj sprejme ukrepe za ustavitev trgovine z nepakiranimi plavutmi morskih psov v EU, vključno z uvozom, izvozom in tranzitom plavuti, kot opisano spodaj.

Čeprav je odstranjevanje plavuti na krovu plovil EU in v vodah EU prepovedano ter je treba morske pse iztovoriti tako, da se plavuti naravno držijo trupa, je EU ena od največjih izvoznic plavuti in eno od največjih tranzitnih vozlišč svetovne trgovine s plavutmi. EU je pomembna akterka pri izkoriščanju morskih psov, in ker so inšpekcijski pregledi na morju redki, se plavuti še vedno nezakonito zadržujejo, pretovarjajo ali iztovarjajo v pristaniščih EU. Naš cilj je ustaviti trgovino s plavutmi v EU, vključno z uvozom, izvozom in tranzitom plavuti, ki se ne držijo naravno trupa živali. Ker odstranjevanje plavuti preprečuje učinkovitost ukrepov za ohranjanje morskih psov, zahtevamo razširitev UREDBE (EU) št. 605/2013 tudi na trgovino s plavutmi, zato Komisijo pozivamo k oblikovanju nove uredbe, s katero bi se koncept „plavuti, ki se naravno držijo trupa“, razširil na celotno trgovino z morskimi psi in ražami v EU.

Komisija je evropsko državljansko pobudo prijavila 17. decembra 2019 (3). Ker so se izjave o podpori za pobudo zbirale med pandemijo COVID-19, se je lahko izkoristilo podaljšanje predpisanega 12-mesečnega obdobja zbiranja za 12 mesecev (tj. podpise je bilo tako mogoče zbirati od 31. januarja 2020 do 31. januarja 2022) (4). Potem ko so organi držav članic preverili zbrane podpise, so organizatorji 11. januarja 2023 svojo pobudo predložili Komisiji.

Organizatorji so podrobno pojasnili cilje pobude na sestanku s pristojnim članom Komisije 6. februarja 2023 in na javni predstavitvi v Evropskem parlamentu 27. marca 2023.

Evropski parlament je o pobudi razpravljal na plenarnem zasedanju 11. maja 2023. Komisija je med razpravo potrdila, da se strinja s pomisleki državljanov in da je tako znotraj kot zunaj EU zelo dejavna na področju zaščite in trajnostnega ribolova morskih psov. Komisija je opozorila na mednarodni okvir, v katerem EU dejavno spodbuja ohranjanje in trajnostno upravljanje morskih psov v ustreznih mednarodnih forumih, ter na pravila EU, ki že veljajo za izvajanje politike „plavuti, ki se naravno držijo trupa“.

V tem sporočilu so v skladu s členom 15(2) uredbe o evropski državljanski pobudi predstavljeni pravna in politična ocena pobude s strani Komisije, ukrepi, ki jih namerava izvesti, razlogi za to ter predvideni časovni razpored.

2.   OZADJE

2.1.   Pregled svetovnih razmer

Morski psi zajemajo približno 500 različnih vrst z različnimi ekološkimi in biološkimi značilnostmi. So pomembna skupina na področju morske biotske raznovrstnosti in imajo kot glavni plenilci ključno vlogo pri ohranjanju ravnovesja morskih ekosistemov, ki so bistveni za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Zaradi na splošno dolge življenjske dobe in nizke stopnje razmnoževanja so izpostavljeni človekovim dejavnostim, zlasti ribolovu in izgubi habitatov.

Morski psi so, podobno kot druge ribe, tudi vir hrane, in od njih je odvisno preživetje številnih ljudi. Ljudje že več sto let lovijo in uživajo morske pse, vendar sta v zadnjih desetletjih vse večje povpraševanje in globalizacija gospodarstva ustvarila dejanski svetovni trg za ribolov in porabo morskih psov. Danes flote industrijskega in obrtniškega ribolova z vsega sveta oskrbujejo tradicionalne azijske trge s plavutmi morskih psov, medtem ko se meso teh istih ujetih morskih psov po ločenih dobavnih poteh vse bolj preusmerja na rastoče trge, kot je Brazilija.

Kljub prizadevanjem za izboljšanje ohranjanja morskih psov v zadnjih letih so številne populacije morskih psov v kritičnem stanju. Celovite ocene je težko izvesti zaradi velikega števila vrst morskih psov in razlik pri populacijah v različnih regijah. Vendar so ocene populacij morskih psov v številnih regijah vse bolj zanesljive. V najnovejši globalni oceni rdečega seznama ogroženih vrst IUCN™ je bilo ocenjeno, da več kot tretjini vrst morskih psov grozi izumrtje (tj. veljajo za kritično ogrožene, ogrožene ali ranljive) (5).

Zato je v evropski državljanski pobudi upravičeno poudarjeno, da je treba nujno obravnavati zaskrbljujoče stanje morskih psov na svetovni ravni in vlogo, ki jo ima povpraševanje po plavutih morskih psov pri povečevanju ribolovnega pritiska in ogrožanju prizadevanj za ohranitev teh vrst.

2.2.   Ribolov in trgovina s plavutmi morskih psov

Po podatkih FAO (6) se je svetovni ulov morskih psov od leta 1950 potrojil in leta 2000 dosegel rekordnih 868 000 ton. Od takrat ulov upada, pri čemer se je leta 2020 zmanjšal na 665 622 ton. Po istih podatkih se je vrednost svetovne trgovine približala 1 milijardi USD na leto za proizvode iz morskih psov in približno 7 100 tonam leta 2021 za plavuti morskih psov.

Kar zadeva EU, je bilo med letoma 2017 in 2021 zabeleženo malo uvoza plavuti morskih psov, izvoz EU pa je bil znaten, saj je v povprečju znašal približno 2 300 ton in 170 milijonov EUR na leto (7). Leta 2021 je povprečna cena izvoza plavuti morskih psov znašala 16 EUR na kg, za meso morskih psov pa 1,43 EUR na kg (8). Španija je daleč največji akter med državami članicami EU pri uvozu in izvozu plavuti, ki predstavljajo več kot 99 % celotnega izvoza EU, približno 96 % tega izvoza pa predstavljajo zamrznjene plavuti morskih psov (9).

V istem obdobju so bile glavne namembne države za izvoz plavuti morskih psov iz EU (10) v letnem povprečju Singapur (985 ton, 13 milijonov EUR), Kitajska (893 ton, 11 milijonov EUR), Hongkong (194 ton, 7 milijonov EUR). Približno 82 % izvoza EU je namenjenega v Singapur in na Kitajsko, medtem ko drugi pomembni trgovinski tokovi potekajo s Hongkongom in, od nedavnega, z Japonsko. Približno 85 % izvoza zamrznjenih plavuti morskih psov je namenjenega v Singapur in na Kitajsko.

Kar zadeva ribištvo EU, so plovila EU med letoma 2019 in 2021 poročala o skupnem ulovu 248 392 ton morskih psov (11), kar je povprečno 82 797 ton na leto. Najpomembnejša vrsta je bila sinji morski pes (Prionace glauca), ki je v tem obdobju predstavljal 56 % ulova. Sledili so ji morska mačka, raža trnjevka in atlantski mako (Isurus oxyrinchus), ki so predstavljali 7 %, 6 % oziroma 3 % celotnega ulova. Za številne druge vrste je bil skupni ulov v tem obdobju manjši od 100 kg, kar kaže, da je šlo le za naključni ulov teh vrst.

Večina ulova plovil EU s parangali poteka v mednarodnih vodah v vseh oceanih, zlasti v južnem Atlantiku in južnem Tihem oceanu. Ulov v mednarodnih vodah predstavlja 60 % količine ulova. Sinji morski pes in atlantski mako se skoraj izključno lovita v mednarodnih vodah, za katere so pristojne regionalne organizacije za upravljanje ribištva in ki predstavljajo 87 % oziroma 88 % ulova (12).

Morske pse, ulovljene s plovili EU ali v vodah EU, je treba iztovoriti s plavutmi, ki se držijo trupa (glej oddelek 2.3). Predelajo se na kopnem, plavuti in trupi pa se, kot kažejo zgoraj navedeni statistični podatki, nato odpremijo na različne trge. Velika večina plavuti morskih psov je namenjena porabi v državah vzhodne in jugovzhodne Azije. Medtem se meso in drugi deli trupov zaužijejo v EU, nekateri pa se izvozijo v tretje države, zlasti v latinskoameriške države.

2.3.   Sedanji politični in pravni okviri na ravni EU in mednarodni ravni

Z evropsko državljansko pobudo se izrecno zahteva, da se Uredba (EU) št. 605/2013 razširi tako, da zajame trgovino s plavutmi. Zato poziva Komisijo, naj zahtevo, da se „plavuti naravno držijo trupa“, razširi na vso trgovino z morskimi psi in ražami v EU. V evropski državljanski pobudi je navedeno, da so plavuti glavno gonilo ribolova morskih psov glede na njihovo vrednost na azijskem trgu. Navedeno je tudi, da so sistemi izvrševanja in zagotavljanja skladnosti po vsem svetu prešibki, tudi v EU, saj uporabljena orodja in viri za nadzor ter usposabljanje in usklajevanje ustreznih organov ne zadoščajo za opredelitev vrst samo na podlagi njihovih plavuti in za zagotavljanje skladnosti z ustreznimi predpisi vzdolž vrednostne verige. Za olajšanje carinskih kontrol in prispevanje k odvračanju od trgovine s plavutmi morskih psov predlagatelji zato zahtevajo, da se trguje samo s celotnimi morskimi psi, s čimer se dejansko prepove trgovina s posameznimi deli morskih psov (plavutmi ali trupi) v EU.

EU izvaja bogat politični in pravni okvir v zvezi s trgovino z morskimi psi in ribolovom morskih psov.

Cilj Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) je zaščititi prosto živeče živali in rastline pred pretiranim izkoriščanjem zaradi mednarodne trgovine. EU je pogodbenica konvencije CITES in dejavno spodbuja varstvo morskih vrst. Na zadnji konferenci pogodbenic novembra 2022 je bilo v dodatke h konvenciji CITES dodanih skoraj 100 dodatnih vrst morskih psov in raž. Kar zadeva morske pse, je EU sopredlagateljica predloga Paname, da se družina pravih morskih psov uvrsti na seznam iz Dodatka II h konvenciji CITES, vključno s sinjim morskim psom. Ta uvrstitev na seznam bo začela veljati 25. novembra 2023. Trenutno je na seznam konvencije CITES uvrščenih 174 vrst morskih psov in raž, večina med njimi v Dodatku II, kar pomeni, da je treba trgovino nadzorovati, da bi se preprečila stopnja izkoriščenosti, ki ni združljiva z njihovim preživetjem.

V EU je trgovina z zaščitenimi in ogroženimi vrstami, vključno z morskimi vrstami, urejena s sklopom uredb, s katerimi se izvaja konvencija CITES. Uredba (ES) št. 338/97 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi (13) določa sklop določb za uvoz, izvoz in ponovni izvoz osebkov vrst, vključno z njihovimi deli ali izdelki iz njih, navedenih v njenih štirih prilogah. Priloge k Uredbi vključujejo vse vrste, uvrščene na seznam konvencije CITES, pa tudi vrste, ki niso uvrščene na seznam konvencije CITES.

Odstranjevanje plavuti morskih psov (14) je ena od glavnih groženj za ohranjanje morskih psov in EU je bila prva, ki je menila, da gre za nesprejemljivo ribolovno prakso. Uredba (ES) št. 1185/2003 (uredba o odstranjevanju plavuti morskih psov) (15) od leta 2003 prepoveduje odstranjevanje plavuti morskih psov na krovu vseh ribiških plovil v vodah EU in povsod za plovila, ki plujejo pod zastavo države članice EU. Ta uredba je bila z Uredbo (EU) št. 605/2013 (16) okrepljena s strogo politiko „plavuti, ki se naravno držijo trupa“. Prepoveduje odstranjevanje plavuti morskih psov na krovu plovil ter zadržanje na krovu, pretovarjanje ali iztovarjanje plavuti morskih psov. To pomeni, da se lahko plavuti odstranijo le ob iztovarjanju.

Države članice EU izvajajo dejavnosti spremljanja in nadzora, da bi zagotovile celovito izvajanje uredbe o odstranjevanju plavuti morskih psov. Poročati morajo o spremljanju skladnosti z Uredbo v vodah EU in vodah zunaj EU. Poročilo mora vsebovati informacije o: (i) številu iztovarjanj morskih psov; (ii) številu, datumu in kraju opravljenih inšpekcijskih pregledov; (iii) številu in vrsti odkritih primerov neskladnosti, vključno s popolno identifikacijo zadevnih plovil in uporabljeno kaznijo za vsak primer neskladnosti; (iv) skupnem iztovoru po vrsti (teža/število) in po pristanišču.

Komisija je leta 2016 poročala o izvajanju uredbe o odstranjevanju plavuti morskih psov (17). Ugotovila je, da se zdi, da je število kršitev zelo omejeno, da izvajanje politike „plavuti, ki se naravno držijo trupa“, povzroča dodatne stroške za zadevna plovila, in da je pomembno, da se politika „plavuti, ki se naravno držijo trupa“, spodbuja na mednarodnih forumih. Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF) je leta 2019 na zahtevo Komisije izvedel najnovejši pregled uredbe o odstranjevanju plavuti morskih psov in akcijskega načrta EU za morske pse (18). Ugotovil je, da je bila stopnja neskladnosti držav članic, ki so poročale, nizka ter da je bil dosežen napredek pri izvajanju ukrepov za ohranjanje in upravljanje morskih psov. Vendar je opozoril, da so potrebne boljše informacije o dejavnostih, ki jih flote EU izvajajo zunaj voda EU.

EU dejavno spodbuja politiko „plavuti, ki se naravno držijo trupa“ in splošneje zmanjšanje vplivov ribolova na morske pse. Regionalne organizacije za upravljanje ribištva, katerih članica je EU, so skozi leta izvajale posebne zavezujoče ukrepe za ohranjanje in upravljanje vrst morskih psov.

Odstranjevanje plavuti morskih psov je bilo sprva urejeno s sprejetjem razmerja med plavutmi in trupom, kar pomeni, da plavuti na krovu do točke prvega iztovarjanja ne morejo predstavljati več kot 5 % celotnega iztovorjenega trupa. Skozi leta sta se izpodbijali znanstvena podlaga in učinkovitost razmerja med plavutmi in trupom, EU pa si nenehno prizadeva, da bi vse regionalne organizacije za upravljanje ribištva, katerih članica je, sprejele politiko „plavuti, ki se naravno držijo trupa“, kot najučinkovitejše sredstvo za odpravo odstranjevanja plavuti. Na podlagi teh prizadevanj so nekatere regionalne organizacije za upravljanje ribištva sprejele politiko „plavuti, ki se naravno držijo trupa“ kot edino možnost (19) ali kot eno od možnosti (20) za uvedbo prepovedi odstranjevanja plavuti. EU si še naprej prizadeva odpraviti zahtevo glede razmerja med plavutmi in trupom, kjer se še vedno uporablja (21), in jo nadomestiti s politiko „plavuti, ki se naravno držijo trupa“ v vseh regionalnih organizacijah za upravljanje ribištva.

Čeprav je treba številne vrste morskih psov strogo zaščititi, tudi s prepovedjo zadržanja, se lahko druge lovijo v skladu z mednarodno dogovorjenimi pravili, zlasti s pravili, ki so jih sprejele regionalne organizacije za upravljanje ribištva. Regionalne organizacije za upravljanje ribištva sprejmejo ukrepe upravljanja, kot so celotni dovoljeni ulovi, na podlagi ocen staležev in znanstvenih mnenj njihovih znanstvenih organov, plovila pa poročajo o svojih ulovih. Ribolovne dejavnosti, ki vključujejo interakcije z morskimi psi, je treba sporočiti tudi v skladu z ustreznimi postopki sporočanja podatkov regionalnih organizacij za upravljanje ribištva (vključno z ocenami mrtvih zavržkov in pogostostjo velikosti). Ti podatki so na voljo v podatkovnih zbirkah različnih regionalnih organizacij za upravljanje ribištva in podpirajo znanstvena mnenja, na katerih temeljijo odločitve o upravljanju različnih vrst. Vendar so zahteve med različnimi regionalnimi organizacijami za upravljanje ribištva neenotne in obstajajo pomanjkljivosti pri sporočanju podatkov o prilovu neciljnih morskih psov, zlasti podatkov o posameznih vrstah.

Da bi se okrepila znanstvena mnenja v regionalnih organizacijah za upravljanje ribištva, EU podpira znanstveno delo s prostovoljnimi finančnimi prispevki, namenjenimi razvoju ustreznih metodologij za oceno stanja ohranjenosti ključnih vrst morskih psov in izboljšanju regulativnega okvira za ohranjanje morskih psov.

3.   OCENA PREDLOGA V POBUDI

3.1.   Odziv na pobudo

Evropska državljanska pobuda odpira pomembna vprašanja, ki so pomembna za politiko EU na področju varstva morskega okolja, varstva in ohranjanja ribolovnih virov ter zagotavljanja trajnostnega ribolova v EU in po svetu. Ohranitev sedanjega stanja bi povzročila, da bi se še naprej trgovalo z istimi proizvodi ter da bi se ohranile dejavnosti flote in gospodarskih subjektov EU. Vendar to ne bi bil še en pomemben korak naprej pri obnavljanju svetovnih populacij morskih psov in, natančneje, v boju proti negativnim učinkom, ki jih ima trgovina s plavutmi morskih psov na stanje populacij morskih psov.

Prepoved trgovine z odstranjenimi plavutmi morskih psov v EU bi veljala za tiste vrste, ki jih lovi flota EU v skladu z mednarodno dogovorjenimi pravili, zlasti s pravili, ki so jih sprejele regionalne organizacije za upravljanje ribištva. Trgovina s plavutmi morskih psov je glavni trg flote EU, ki lovi morske pse v mednarodnih vodah, EU pa je pomemben akter na svetovni ravni. Prepoved trgovine z odstranjenimi plavutmi bi lahko pomenila, da bi zadevna flota EU lovila manj morskih psov v mednarodnih vodah, zaradi česar bi se pojavili pomisleki glede njenih socialno-ekonomskih učinkov. Poleg tega bi lahko zaradi narave ločenih trgov za plavuti morskih psov in mesa morskih psov ter logističnih težav, saj te vrste večinoma lovi flota EU v mednarodnih vodah, ki jih urejajo regionalne organizacije za upravljanje ribištva, tako zmanjšanje dejavnosti utrlo pot manj trajnostnim praksam ribolova zunaj EU. Zato je treba vse ukrepe, sprejete na ravni EU, dopolniti z ukrepi na mednarodni ravni, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji in pozitivni vplivi na okolje.

Prepoved trgovine z odstranjenimi plavutmi morskih psov na ravni EU mora biti združljiva z mednarodnimi zavezami EU, vključno s pravili Svetovne trgovinske organizacije (STO). STO ne dvomi v pravico držav, da pod določenimi pogoji sprejmejo ukrepe v zvezi z vprašanji, kot je ohranjanje neobnovljivih naravnih virov ali dobrobit živali. Ti ukrepi morajo zlasti (a) dejansko slediti enemu od ciljev iz XX. člena GATT 1994, (b) zadostiti tako imenovanemu preskusu nujnosti, kar pomeni, da za dosego navedenega cilja ni na voljo manj omejevalnih ukrepov za trgovino, in (c) zagotoviti, da je ukrep oblikovan enakomerno in ne povzroča neupravičene ali samovoljne diskriminacije ali prikritega omejevanja mednarodne trgovine.

V skladu z uredbo o evropski državljanski pobudi mora Komisija v šestih mesecih od prejema pobude navesti svoje pravne in politične zaključke ter ukrepe, ki jih namerava sprejeti. Komisija v navedenem roku ni uspela zbrati vseh potrebnih podatkov in izvesti vseh ustreznih analiz, da bi v celoti ocenila ustreznost uvedbe ukrepa, kot je tisti, ki ga zahteva evropska državljanska pobuda. Poleg tega bi bilo treba pred vsakim zakonodajnim predlogom izvesti oceno učinka v zvezi z morebitnimi okoljskimi, socialnimi in ekonomskimi učinki.

Zato bo Komisija do konca leta 2023 začela oceno učinka v zvezi z okoljskimi, socialnimi in ekonomskimi posledicami uporabe politike „plavuti, ki se naravno držijo trupa“ pri dajanju morskih psov na trg v EU, bodisi za porabo v EU bodisi za mednarodno trgovino (uvoz in izvoz). Ocena bo omogočila morebitne prihodnje ukrepe, ki bodo dobro utemeljeni in bodo temeljili na dejstvih (22). To bo vključevalo analizo ekonomskih, okoljskih in socialnih učinkov za deležnike EU in tretje države, ki bi lahko bili prizadeti, morebitne spremembe v dinamiki svetovnega trga, okoljske in socialno-ekonomske koristi bolje zaščitenih populacij morskih psov ter oceno možnih alternativnih načinov za dosego zastavljenega cilja ter podrobno oceno najprimernejše pravne podlage in instrumenta. Ocena učinka bi morala začrtati nadaljnje ukrepanje Komisije v skladu z njenimi prednostnimi nalogami, zlasti v zvezi z evropskim zelenim dogovorom, gospodarstvom za ljudi, močnejšo Evropo v svetu in evropskim načinom življenja.

Komisija priznava, da je sledenje komercialnim potem in križiščem težavno zaradi nezadostne razčlenitve podatkov o iztovarjanjih in trgovini z mesom morskih psov in plavutmi na ravni vrst. Ker taksonomija ni standardizirana, je težko analizirati trende v dinamiki ulova in trgovine na svetovni ravni. Komisija je ugotovila, da bi bilo mogoče informacije o izvozu in uvozu, ki jih gospodarski subjekti predložijo nacionalnim carinskim sistemom, dopolniti. S pomočjo informacij, pridobljenih s carinskimi deklaracijami, bi se lahko analizirali trendi v dinamiki ulova in trgovine na bolj razčlenjeni ravni ter raziskale domnevno visoke stopnje goljufij, ki so jih ugotovili organizatorji evropske državljanske pobude.

Zato bo Komisija do konca leta 2023 preučila najboljše pravno sredstvo za zahtevanje podrobnejših informacij za opredelitev vrst morskih psov in njihovih proizvodov pri uvozu in izvozu. Sprejela bo sklep, ki naj bi začel veljati najpozneje 1. januarja 2025.

3.2.   Spremljevalni ukrepi na ravni EU in mednarodni ravni

EU izvaja vrsto ukrepov, ki so neposredno ali posredno usmerjeni v ohranjanje in trajnostno upravljanje morskih psov. V zvezi s tem so v evropski državljanski pobudi izpostavljene številne pomembne teme, ki jih je mogoče obravnavati z nadaljnjimi prizadevanji za izvrševanje prava EU in krepitvijo ukrepov na mednarodni ravni.

3.2.1.   Izvrševanje veljavnega prava EU

Skupna ribiška politika (SRP) zagotavlja orodja in okvir za sprejetje znanstveno utemeljenih ukrepov za zmanjšanje negativnega vpliva ribolovnih dejavnosti na morske vrste in habitate (23). Skladna (24) mora biti s ciljem okvirne direktive o morski strategiji (25), da se zagotovi, da morja EU dosežejo dobro okoljsko stanje, kar vključuje zagotavljanje zdravih ravni številčnosti in dovoljenega prilova vseh morskih vrst (26), vključno z ribami, ki se ne izkoriščajo v komercialne namene, kot so morski psi in skati. Komisija spremlja stanje morskih psov in v skladu s cilji SRP zagotavlja usklajen pristop med notranjo in zunanjo ribiško politiko za morske pse.

Od leta 2009 je cilj akcijskega načrta EU za ohranjanje in upravljanje morskih psov (EUPOA sharks) (27), ki temelji na mednarodnem akcijskem načrtu za ohranjanje in upravljanje morskih psov (glej oddelek 3.2.2), razširiti znanje o ribolovu morskih psov in vrstah morskih psov ter njihovi vlogi v ekosistemu, da se zagotovi, da je ribolov morskih psov trajnosten in da je prilov morskih psov, ki je posledica drugih vrst ribolova, ustrezno reguliran. Zagotavlja informacije za ukrepe, sprejete na ravni EU (ribolovne možnosti, tehnični ukrepi, omejitve napora in zmogljivosti, zbiranje podatkov) in na mednarodni ravni (RFMO, CITES, CMS, konvencije o regionalnih morjih).

Za več vrst morskih psov bi lahko celo omejena ribolovna dejavnost resno ogrozila njihovo ohranjanje. Te vrste so zaščitene z ukrepi EU. Zaporedne letne uredbe o ribolovnih možnostih, kot je Uredba (EU) 2023/194, ribiškim plovilom in plovilom EU iz tretjih držav, ki lovijo v vodah EU, prepovedujejo ribolov, obdržanje na krovu, pretovarjanje ali iztovarjanje vrst s seznama prepovedanih vrst, vključno z vrstami morskih psov (28). Ujete osebke je treba takoj izpustiti nepoškodovane, s čimer se prepreči, da bi plavuti ogroženih vrst končale na trgu. Enake določbe veljajo za globokomorske morske pse.

Nekatere vrste morskih psov je treba strogo zaščititi, druge pa je mogoče loviti trajnostno, če jih podpira znanost. Za te staleže se iztovarjanje upravlja z vrsto celotnih dovoljenih ulovov (TAC) v skladu z uredbami o letnih ribolovnih možnostih v vodah EU in za plovila EU v vodah zunaj EU. TAC, ki jih predlaga Komisija in sprejme Svet, temeljijo na znanstvenem mnenju in previdnostnem načelu ter upoštevajo biološke in socialno-ekonomske vidike.

Uredba (EU) 2019/1241 o ohranjanju ribolovnih virov in varstvu morskih ekosistemov s tehničnimi ukrepi (uredba o tehničnih ukrepih) (29) vsebuje splošno prepoved ribolova nekaterih redkih/občutljivih morskih psov in raž (člen 10(2) in Priloga I) (30) ter določbe o omejitvi uporabe mirujočih in visečih mrež za ulov več vrst ali družin morskih psov (člen 9(4) in Priloga III).

Organizatorji evropske državljanske pobude so izpostavili težave pri sledenju morskih psov in proizvodov iz njih na ravni vrst v celotni trgovinski in tržni verigi. Sledljivost proizvodov iz morskih psov in pregledne informacije za potrošnike imajo ključno vlogo v politiki EU za morske pse. Za zagotovitev sledljivosti je bil z Uredbo (ES) št. 1224/2009 (31) vzpostavljen nadzorni sistem Skupnosti za ribištvo, ki gospodarskim subjektom EU nalaga pravila o sledljivosti. Vsaka serija ribiških proizvodov, ki jih iztovorijo plovila EU, mora vključevati naslednje minimalne informacije o sledljivosti: (i) identifikacijsko številko, zunanjo identifikacijsko številko in ime ribiškega plovila; (ii) tričrkovno kodo FAO za vsako vrsto; (iii) trgovsko ime in latinsko ime vrste ter (iv) ustrezno geografsko območje, način proizvodnje, datum ulova in količine vsake vrste. Take informacije bi morale biti v vseh fazah vrednostne verige na voljo organom, pristojnim za nadzor in izvrševanje, ter nosilcem dejavnosti. Tekoča revizija sistema EU za nadzor ribištva (32), za katero je bil maja 2023 dosežen politični dogovor med Evropskim parlamentom in Svetom, vključuje dodatne določbe o informacijah o sledljivosti. Določa izboljšave pri poročanju o ulovu, ribolovnih dejavnostih in pregledih dobavne verige, vključno s konzerviranimi in pripravljenimi proizvodi ter uvoženimi proizvodi, in sicer: elektronsko evidentiranje podatkov o ulovu, vključno s poročanjem o zavržkih občutljivih vrst, ter spremljanje ribolovnih dejavnosti z uporabo elektronskih sredstev za spremljanje na daljavo, vključno s CCTV.

Kar zadeva informacije za potrošnike, Uredba (ES) št. 1169/2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom (33) določa, da informacije o živilih ne smejo biti zavajajoče. Poleg tega posebne določbe v ribiškem sektorju zagotavljajo visoko stopnjo obveščenosti potrošnikov. Uredba (EU) št. 1379/2013 o skupni ureditvi trgov (SUT) za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva (34) določa, da se lahko proizvodi iz morskih psov, ki niso pripravljeni ali konzervirani, vključno s fileti in plavutmi, tržijo le s komercialno oznako vrste in njenim znanstvenim imenom. Obstajajo znaki, ki kažejo na neenako izvajanje zahtev po obveznih informacijah v skladu s členom 35 uredbe o SUT, o čemer je Komisija poročala po odprtem javnem posvetovanju o izvajanju uredbe o SUT (35). To se nanaša na opredelitev znanstvenega in komercialnega imena vrste. Zato ta morebitna težava ni neposredno pomembna v okviru odstranjevanja plavuti, vendar bi lahko izboljšave pri izvajanju zahtev za označevanje prispevale k boljši opredelitvi proizvodov iz morskih psov na splošno.

Evropska državljanska pobuda je opozorila na obstoj nezakonite trgovine. Razen omejenih podatkov o zasegih vrst s seznama CITES (36) Komisija ni zbrala dokazov o obsegu domnevne nezakonite trgovine z ogroženimi vrstami v EU. Kljub temu priznava, da je nezakonita trgovina s prostoživečimi vrstami pomembno vprašanje, in predlaga nov akcijski načrt EU za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami (37), da bi se okrepili ukrepi EU proti temu razširjenemu pojavu.

Na splošno evropska državljanska pobuda opozarja na dejstvo, da izboljšanje sledljivosti ulova, iztovarjanja, uvoza in izvoza morskih psov in plavuti na ravni EU in mednarodni ravni vzdolž celotne vrednostne verige zahteva:

1)

krepitev izvrševanja prava EU o: (i) spremljanju ribolovnih in tržnih dejavnosti, (ii) nadzornih ukrepih v zvezi s predelavo, trženjem, prevozom in skladiščenjem, (iii) uvozu in izvozu proizvodov iz morskih psov, zlasti plavuti, za zadevne vrste morskih psov in (iv) pravilih o sledljivosti in označevanju, ki veljajo v državah članicah, ter

2)	zagotavljanje zbiranja popolnih in zanesljivih informacij o ribištvu in trgovini.

V ta namen (se) Komisija:

—

poziva države članice, naj zagotovijo ustrezen nadzor nad dovoljenji in potrdili CITES ter zadostne zmogljivosti na področju nadzora in sledljivosti zaščitenih morskih psov in proizvodov iz njih, kot so: (i) usposabljanja za identifikacijo ustreznih vrst morskih psov in proizvodov iz njih; (ii) razvoj in uporaba tehnologij, orodij (vključno z digitalnimi) in protokolov za analizo DNK za identifikacijo vrst morskih psov; (iii) ustrezni sistemi sledljivosti in (iv) izmenjava dobrih praks (38);

—	do konca leta 2023 državam članicam v skladu z Uredbo (ES) št. 1005/2008 pošlje zahtevo za medsebojno pomoč v zvezi z nezakonitim, neprijavljenim in nereguliranim ribolovom (39), da bi jih opozorila na proizvode iz morskih psov;

—	do konca leta 2023 poveže z Europolom, da bi preučila obseg nezakonite trgovine s plavutmi morskih psov v EU in iz nje;

—	hitro začne izvajati revidirano uredbo o nadzoru, takoj ko bo sprejeta, da bi zagotovila, da se bodo izboljšave, ki jih vključuje, začele čim prej uporabljati;

—

poziva države članice, naj okrepijo spremljanje in izvrševanje uredb EU o nadzoru in lovu morskih psov ter pravil regionalnih organizacij za upravljanje ribištva, kar je bistven korak za izboljšanje evidentiranja in poročanja o ulovu in naključnem ulovu morskih psov. To velja tudi za plovila EU, ki lovijo v vodah EU in mednarodnih vodah;

—

poziva države članice (40), naj do konca leta 2023 v skladu z okvirno direktivo o morski strategiji določijo najvišje stopnje prilova rib, ki se ne izkoriščajo v komercialne namene, kot so vrste morskih psov in skatov, v vodah EU in sprejmejo ustrezne ukrepe za upravljanje ribištva za upoštevanje takih najvišjih stopenj;

—

z letom 2024 uvede ukrepe za nadzor kakovosti podatkov in navzkrižna preverjanja med mesečnimi poročili o ulovu, ki jih pošljejo države članice v skladu z uredbo o nadzoru, na eni strani ter letno sporočenimi podatki o iztovarjanju morskih psov in informacijami, ki se zahtevajo v skladu z uredbo o ulovu morskih psov, na drugi strani, in

—	do konca leta 2023 analizira odgovore držav članic na nedavno začeto raziskavo o izvajanju zahtev glede označevanja v skladu z uredbo o SUT, pri čemer bo posebno pozornost namenila posebnemu vprašanju napačnega označevanja trgovskega imena vrste.

Druge tekoče pobude in ukrepi so pomembni podporni okviri za izboljšano politiko EU za morske pse.

„Akcijski načrt za morje“ v okviru strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2030 (41), ki ga je Komisija sprejela 21. februarja 2023, vključuje pozive k ukrepanju, naslovljene na države članice, za izboljšanje varstva občutljivih vrst, vključno z nekaterimi ranljivimi vrstami morskih psov, s ciljem zmanjšati naključni ulov pri ribolovu, zaščititi območja njihovega hranjenja in odraščanja ter izboljšati sisteme spremljanja za opredelitev obsega in porazdelitve naključnega ulova.

Cilj predloga Komisije za uredbo o obnovi narave (42), sprejetega junija 2022, je med drugim obnoviti degradirane morske habitate in habitate značilnih morskih vrst, kot so delfini in pliskavke, morski psi in morske ptice. Seznam zadevnih vrst morskih psov je v Prilogi III k predlogu in temelji na Prilogi I (Seznam prepovedanih vrst) k Uredbi (EU) 2019/1241 o tehničnih ukrepih.

Cilj misije EU za obnovo naših oceanov in voda (43) je zaščititi in obnoviti zdravje naših oceanov in voda do leta 2030. V okviru svojega prvega stebra, varstva in obnove, bo obravnavala obnovo habitatov in podpiranje združevanja vrst, vključno s plenilci, ki jih podpirajo, kot so morski psi. Za izvajanje nadzora so potrebne posebne raziskave za hitrejšo in cenejšo identifikacijo vrst iz plavuti morskih psov na podlagi DNK, projekt programa Obzorje Evropa (44) za boj proti nezakonitemu ribolovu in zavržkom pa že vključuje hitri preskus na podlagi DNK za nadzor ribištva.

Strategija „od vil do vilic“ v okviru evropskega zelenega dogovora priznava tesno povezavo med zdravimi ljudmi, zdravimi družbami in zdravim planetom ter potrebo po zagotovitvi preživetja primarnih proizvajalcev za uspešen prehod na trajnostni prehranski sistem EU.

3.2.2.   Okrepitev ukrepov na svetovni ravni

Trgovina s plavutmi morskih psov je globalna, tako kot ribolov morskih psov in drastično poslabšanje stanja populacij morskih psov. Zato je bil leta 1999 pod okriljem Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) sprejet mednarodni akcijski načrt za ohranjanje in upravljanje morskih psov (IPOA – Sharks (45)). Njegov glavni cilj je trajnostno ohranjanje in upravljanje morskih psov. IPOA zagotavlja okvir, ki pomaga pri razvoju nacionalnih, podregionalnih in regionalnih akcijskih načrtov za ohranjanje in upravljanje morskih psov. Z njim je bilo prvič prepovedano odstranjevanje plavuti morskih psov in se je uporabljal kot model za druge mednarodne akcijske načrte, kot je evropski.

Konvencija o varstvu selitvenih vrst prosto živečih živali (CMS) je okoljska pogodba Združenih narodov. Vsebuje določbe za ohranjanje in upravljanje selitvenih vrst, njihovih habitatov in njihovih selitvenih poti. Pogodbenice konvencije CMS se zavezujejo, da bodo spoštovale načela Konvencije (tj. priznale pomen selitvenih vrst ter si prizadevale za ohranitev teh vrst in njihovega habitata) in sprejele takojšnje ukrepe za zaščito vrst s podpisom mednarodnih sporazumov ali memorandumov o soglasju. EU je podpisnica memoranduma o soglasju o ohranitvi selitvenih vrst morskih psov in se zavzema za raziskave, trajnostni ribolov, varstvo habitatov in mednarodno sodelovanje na tem področju.

Čeprav EU izvaža plavuti morskih psov iz upravljanega ribolova morskih psov, to pogosto ne velja za številne plavuti, ki jih izvozijo druge države na največje potrošniške trge. Večina regionalnih organizacij za upravljanje ribištva in številne države so sprejele in izvajajo ukrepe za ohranjanje in upravljanje morskih psov, vendar so potrebne številne izboljšave, da se zagotovi, da trgovinske prakse ne bodo ogrozile prizadevanj in napredka, doseženega pri ohranjanju več vrst morskih psov. Zato je treba po vsem svetu še naprej spodbujati učinkovito prepoved odstranjevanja plavuti morskih psov, zagotoviti učinkovit nadzor nad trgovinskimi tokovi proizvodov iz morskih psov na svetovni ravni in si prizadevati za omejitev povpraševanja po teh proizvodih.

V ta namen bo Komisija v letu 2023 in pozneje:

—	spodbujala ustrezne tretje države, naj učinkovito izvajajo uvrstitev morskih psov na seznam v skladu z nedavnimi sklepi konference pogodbenic CITES CoP19 o vključitvi skoraj 100 dodatnih vrst morskih psov in raž (in njihovih proizvodov) v Dodatek II h konvenciji CITES;

—	podpirala sekretariat CITES pri krepitvi zmogljivosti držav na območju razširjenosti (46) za izvajanje uvrstitev morskih psov in drugih morskih vrst na seznam na podlagi konvencije CITES;

—

okrepila prizadevanja EU v regionalnih organih za upravljanje ribištva, da bi sprejeli nove in/ali okrepili in učinkovito izvajali sedanje ukrepe za ohranjanje in upravljanje vrst morskih psov ter ocenili učinkovitost sprejetih ukrepov in okrepili nadzorne ukrepe, da bi zagotovili pravilno uporabo in izvrševanje veljavnih pravil. To vključuje sprejetje politike „plavuti, ki se naravno držijo trupa“ kot najučinkovitejšega sredstva za odpravo odstranjevanja plavuti;

—

v vseh drugih ustreznih mednarodnih organih in organizacijah predlagala državam članicam, naj začnejo razpravo o novih in/ali okrepljenih sedanjih ukrepih za ohranjanje in upravljanje vrst morskih psov ter o njihovem učinkovitem izvajanju s krepitvijo nadzora. Komisija bo državam članicam predlagala, naj to vprašanje izpostavijo na 19. zasedanju pododbora FAO za trgovino z ribami, ki bo septembra 2023 na Norveškem, in

—	sodelovala s tretjimi državami, da bi, tudi s financiranjem projektov, spodbudila zmanjšanje povpraševanja po nezakonito pridobljenih plavutih morskih psov in podprla ključne tretje države pri krepitvi zmogljivosti za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami.

4.   SKLEPNA UGOTOVITEV IN OBETI

Evropska državljanska pobuda „Ustavimo odstranjevanje plavuti – ustavimo trgovino“ odraža družbene in okoljske pomisleke glede zaskrbljujočega stanja morskih psov na svetovni ravni in vloge povpraševanja po plavutih morskih psov. Komisija meni, da je to pomembno za politiko EU na področju varstva morskega okolja, varstva in ohranjanja ribolovnih virov ter zagotavljanju trajnostnega ribolova v EU in po svetu. Ta pobuda je usklajena z zelenim dogovorom EU in zavezanostjo EU varstvu morskih ekosistemov in ogroženih vrst na svetovni ravni ter spodbujanju mednarodnega upravljanja oceanov.

EU je bila prva, ki je obravnavala odstranjevanje plavuti morskih psov kot nesprejemljivo ribolovno prakso. V skladu z zakonodajo EU je treba morske pse, ulovljene s plovili EU ali v vodah EU, iztovoriti s plavutmi, ki se držijo trupa.

Prepoved trgovine z odstranjenimi plavutmi bi lahko pomenila, da bi zadevna flota EU lovila manj morskih psov v mednarodnih vodah, zaradi česar bi se pojavili pomisleki glede njenih socialno-ekonomskih učinkov. Ker zadevne vrste večinoma lovi flota EU v mednarodnih vodah, za katere so pristojne regionalne organizacije za upravljanje ribištva, bi tako zmanjšanje dejavnosti lahko utrlo pot manj trajnostnim praksam ribištva zunaj EU. Vendar je potrebna nadaljnja ocena širših ekonomskih, socialnih in okoljskih učinkov za deležnike EU in tretje države, ki bi lahko bili prizadeti. Za sprejemanje informiranih odločitev Komisija potrebuje popolnejše in podrobnejše podatke in statistike za analizo trendov v dinamiki ulova in trgovine.

Zato bo Komisija:

—	nemudoma začela pripravljalno delo, da bi do konca leta 2023 začela oceno učinka o okoljskih, socialnih in ekonomskih posledicah uporabe politike „plavuti, ki se naravno držijo trupa“ z dajanjem morskih psov na trg v EU, bodisi za porabo EU v EU bodisi za mednarodno trgovino (uvoz in izvoz);

—	do konca leta 2023 preučila najboljša pravna sredstva za zahtevanje podrobnejših informacij za opredelitev vrst morskih psov in njihovih proizvodov pri uvozu in izvozu ter sprejela odločitev, da bi lahko začela veljati najpozneje do 1. januarja 2025.

V evropski državljanski pobudi je bilo izpostavljenih tudi več pomembnih tem, ki jih je mogoče obravnavati z nadaljnjimi prizadevanji za izvrševanje prava EU in krepitvijo ukrepov na mednarodni ravni. Zato bo Komisija hkrati:

—	okrepila način izvrševanja zakonodaje EU v zvezi s spremljanjem ribolovnih in tržnih dejavnosti, nadzornimi ukrepi v zvezi s predelavo in trženjem, uvozom in izvozom proizvodov iz morskih psov ter pravili o sledljivosti in označevanju;

—

sprejela nadaljnje ukrepe na mednarodni ravni in se zavzemala za okrepljene ukrepe za zaščito ogroženih morskih psov in zagotovitev, da komercialne populacije morskih psov ostanejo zdrave. Njen cilj bo učinkovita prepoved odstranjevanja plavuti po vsem svetu, zagotovitev učinkovitega nadzora nad trgovinskimi tokovi proizvodov iz morskih psov na svetovni ravni in omejitev povpraševanja po proizvodih iz morskih psov, ki izhajajo iz netrajnostnega ribolova.

---

(1)  Evidenčna številka, ki jo dodeli Komisija: ECI(2020)000001 (https://europa.eu/citizens-initiative/initiatives/details/2020/000001_sl).

(2)  Uredba (EU) 2019/788 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o evropski državljanski pobudi (UL L 130, 17.5.2019, str. 55).

(3)  Sklep Komisije (EU) 2019/2252 z dne 17. decembra 2019 o predlagani državljanski pobudi „Stop Finning – Stop the Trade“ (Ustavimo odstranjevanje plavuti – ustavimo trgovino z njimi) (notificirano pod dokumentarno številko C(2019) 9203) (UL L 336, 30.12.2019, str. 312).

(4)  Uredba (EU) 2020/1042 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2020 o določitvi začasnih ukrepov glede rokov za faze zbiranja, preverjanja in pregleda iz Uredbe (EU) 2019/788 o evropski državljanski pobudi zaradi izbruha COVID-19 (UL L 231, 17.7.2020, str. 7); Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2020/2200 z dne 17. decembra 2020 o podaljšanju obdobij zbiranja izjav o podpori za nekatere evropske državljanske pobude v skladu z Uredbo (EU) 2020/1042 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 434, 23.12.2020, str. 56); Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2021/360 z dne 19. februarja 2021 o podaljšanju obdobij zbiranja izjav o podpori za nekatere evropske državljanske pobude v skladu z Uredbo (EU) 2020/1042 Evropskega parlamenta in Sveta (notificirano pod dokumentarno številko C(2021) 1121) (UL L 69, 26.2.2021, str. 9).

(5)  Rdeči seznam ogroženih vrst IUCN.

(6)  Morski psi | Mednarodni akcijski načrt za ohranjanje in upravljanje morskih psov | Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (fao.org).

(7)  Glej Prilogo.

(8)  Vir: Evropska opazovalnica trga za proizvode iz ribištva in akvakulture (EUMOFA).

(9)  Vir: Evropska opazovalnica trga za proizvode iz ribištva in akvakulture (EUMOFA).

(10)  Vir: Evropska opazovalnica trga za proizvode iz ribištva in akvakulture (EUMOFA).

(11)  Vir: statistični podatki Eurostata o ribištvu.

(12)  Vir: poročila držav članic, predložena Komisiji. Vrste raž ne spadajo na področje uporabe uredbe o odstranjevanju plavuti morskih psov, vendar se lovijo skoraj izključno v vodah EU.

(13)  Uredba Sveta (ES) št. 338/97 z dne 9. decembra 1996 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi (UL L 61, 3.3.1997, str. 1).

(14)  Odstranjevanje plavuti morskih psov je postopek, pri katerem se plavuti morskih psov odstranijo na krovu ribiških plovil, ostanek pa odvrže v morje.

(15)  Uredba Sveta (ES) št. 1185/2003 z dne 26. junija 2003 o odstranjevanju plavuti morskih psov na krovu plovil (UL L 167, 4.7.2003, str. 1).

(16)  Uredba (EU) št. 605/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1185/2003 o odstranjevanju plavuti morskih psov na krovu plovil (UL L 181, 29.6.2013, str. 1).

(17)  Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju uredbe o odstranjevanju plavuti morskih psov (COM(2016) 207 final).

(18)  ZNANSTVENI, TEHNIČNI IN GOSPODARSKI ODBOR ZA RIBIŠTVO (STECF), Review of the implementation of the shark finning regulation and assessment of the impact of the 2009 European Community Action Plan for the Conservation and Management of Sharks (CPOA) (STECF-19-17) (Pregled izvajanja uredbe o odstranjevanju plavuti morskih psov in ocena učinka akcijskega načrta Evropske skupnosti za ohranjanje in upravljanje morskih psov iz leta 2009 (STECF-19–17).

(19)  Komisija za ribištvo severovzhodnega Atlantika (NEAFC), Generalna komisija za ribištvo v Sredozemlju (GFCM), Organizacija za ribištvo severozahodnega Atlantika (NAFO).

(20)  Mednarodna komisija za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT), Komisija za tune v Indijskem oceanu (IOTC), Medameriška komisija za tropske tune (IATTC), Organizacija za ribištvo jugovzhodnega Atlantika (SEAFO), Komisija za ohranitev južnega modroplavutega tuna (CCSBT), Komisija za ribištvo zahodnega in srednjega Pacifika (WCPFC), Komisija za ribištvo severnega Pacifika (NPFC).

(21)  Regionalna organizacija za upravljanje ribištva v južnem Tihem oceanu (SPRFMO), Sporazum o ribolovu v južnem Indijskem oceanu (SIOFA), Konvencija o ohranjanju antarktičnih živih morskih virov (CCAMLR).

(22)  Glej delovni dokument Komisije; Smernice za boljše pravno urejanje, SWD(2021) 305 final.

(23)  Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22). Cilj SRP je zagotoviti, da so ribolovne dejavnosti okoljsko trajnostne ter da se upravljajo v skladu z ekonomskimi, socialnimi in zaposlitvenimi cilji (člen 2(1)). Uporablja previdnostne in ekosistemske pristope k upravljanju ribištva (člen 2(2) in (3)).

(24)  Člen 2(5), točka (j), uredbe o SRP.

(25)  Direktiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji) (UL L 164, 25.6.2008, str. 19).

(26)  Deskriptor D1C1 iz okvirne direktive o morski strategiji iz Sklepa Komisije 2017/848 o stopnji umrljivosti morskih vrst zaradi prilova.

(27)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o akcijskem načrtu Evropske skupnosti za ohranjanje in upravljanje morskih psov (COM(2009)40 final).

(28)  Uvodni izjavi 19 in 20 Uredbe Sveta (EU) 2023/194 z dne 30. januarja 2023 o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže rib za leto 2023, ki se uporabljajo v vodah Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije, ter o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže globokomorskih rib za leti 2023 in 2024 (UL L 28, 31.1.2023, str. 1).

(29)  Uredba (EU) 2019/1241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o ohranjanju ribolovnih virov in varstvu morskih ekosistemov s tehničnimi ukrepi, o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1967/2006, (ES) št. 1224/2009 ter uredb (EU) št. 1380/2013, (EU) 2016/1139, (EU) 2018/973, (EU) 2019/472 in (EU) 2019/1022 Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 894/97, (ES) št. 850/98, (ES) št. 2549/2000, (ES) št. 254/2002, (ES) št. 812/2004 in (ES) št. 2187/2005 (UL L 198, 25.7.2019, str. 105).

(30)  Vrste, za katere velja prepoved ribolova, obdržanja na krovu, pretovarjanja, iztovarjanja, skladiščenja, razstavljanja ali ponujanja za prodajo.

(31)  Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006 (UL L 343, 22.12.2009, str. 1).

(32)  Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009, uredb Sveta (ES) št. 768/2005, (ES) št. 1967/2006 in (ES) št. 1005/2008 ter Uredbe (EU) 2016/1139 Evropskega parlamenta in Sveta glede nadzora ribištva (COM(2018) 368 final).

(33)  Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004 (UL L 304, 22.11.2011, str. 18).

(34)  Uredba (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L 354, 28.12.2013, str. 1).

(35)  Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju Uredbe (EU) št. 1379/2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva (COM(2023) 101 final), Revizija akcijskega načrta EU za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami (COM(2022) 581 final).

(36)  Leta 2021 so države članice EU poročale o treh zasegih, skupaj osmih plavuti ali njihovih delih.

(37)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Revizija akcijskega načrta EU za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami (COM(2022) 581 final).

(38)  Glej gradivo za identifikacijo morskih psov | CITES.

(39)  Uredba Sveta (ES) št. 1005/2008 z dne 29. septembra 2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje in o spremembi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1936/2001 in (ES) št. 601/2004 ter o razveljavitvi uredb (ES) št. 1093/94 in (ES) št. 1447/1999 (UL L 286, 29.10.2008, str. 1).

(40)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Akcijski načrt EU: Varstvo in obnova ekosistemov za trajnostno in odporno ribištvo (COM(2023) 102 final).

(41)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Akcijski načrt EU: Varstvo in obnova ekosistemov za trajnostno in odporno ribištvo (COM(2023) 102 final).

(42)  Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o obnovi narave (COM(2022) 304 final).

(43)  Obnova naših oceanov in voda (europa.eu).

(44)  CL6-2023-FARM2FORK-01-8.

(45)  1. MEDNARODNI AKCIJSKI NAČRTI – MORSKI PSI (fao.org).

(46)  Država, katere ozemlje je na naravnem območju razširjenosti vrste.

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva M.11202 – FORTUM MARKETS / TELGE ENERGI)

(Besedilo velja za EGP)

(2023/C 275/02)

Komisija se je 31. julija 2023 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo z notranjim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1). Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

—	v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (https://competition-cases.ec.europa.eu/search). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—	v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32023M11202. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do prava EU.

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva M.11137 – EMIL FREY FRANCE / SACAPUCE / JAM PROD / GROUPE KERTRUCKS FINANCE)

(Besedilo velja za EGP)

(2023/C 275/03)

Komisija se je 3. julija 2023 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo z notranjim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1). Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v francoščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

—	v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (https://competition-cases.ec.europa.eu/search). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—	v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32023M11137. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do prava EU.

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva M.11181 – MACQUARIE / BCI / ENDEAVOUR ENERGY)

(Besedilo velja za EGP)

(2023/C 275/04)

Komisija se je 26. julija 2023 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo z notranjim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1). Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

—	v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (https://competition-cases.ec.europa.eu/search). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—	v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32023M11181. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do prava EU.

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva M.11096 – MAPFRE / VAS / JV)

(Besedilo velja za EGP)

(2023/C 275/05)

Komisija se je 28. julija 2023 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo z notranjim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1). Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

—	v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (https://competition-cases.ec.europa.eu/search). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—	v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32023M11096. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do prava EU.

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

Obvestilo nekaterim osebam in subjektom, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz Sklepa Sveta (SZVP) 2016/849 in Uredbe Sveta (EU) 2017/1509 o omejevalnih ukrepih proti Demokratični ljudski republiki Koreji

(2023/C 275/06)

Informacije v nadaljevanju so namenjene naslednjim naslovnikom: PAK Jae-gyong (št. 4), KIM Yong Chol (št. 7), HONG Sung-Mu (št. 10), JO Kyongchol (št. 11), PAK Jong-chon (št. 17), Kim Su Gil (št. 28), JON Il Ho (št. 29), YU Jin (št. 31), Yongbyon Nuclear Scientific Research Centre (št. 4), tj. osebam in subjektu iz razdelka I Priloge II k Sklepu (SZVP) 2016/849 (1) in Priloge XV k Uredbi (EU) 2017/1509 (2), ter KIM Chang Hyok (tudi: James Kim) (št. 8), RYANG Su Nyo (št. 10), PYON Won Gun (št. 11), PAE Won Chol (št. 12), RI Sin Song (št. 13), KIM Sung Su (št. 14), KIM Pyong Chol (št. 15), O Yong Ho (št. 31), Pan Systems Pyongyang (tudi Wonbang Trading Co.; Glocom; International Golden Services; International Global System) (št. 4), Eritech Computer Assembly & Communication Technology PLC (št. 5), Korea General Corporation for External Construction (vzdevka: KOGEN, GENCO) (št. 6), tj. osebam in subjektom iz Priloge III k Sklepu Sveta (SZVP) 2016/849 in Priloge XVI k Uredbi (EU) 2017/1509.

Svet namerava obdržati omejevalne ukrepe proti navedenim osebam in subjektom na podlagi novih utemeljitev. Navedene osebe obveščamo, da lahko pred 11. avgusta 2023 Svetu pošljejo zahtevo za pridobitev predvidenih utemeljitev za njihovo uvrstitev na seznam, in sicer na naslov:

Council of the European Union

General Secretariat

RELEX.1

Rue de la Loi/Wetstraat 175

1048 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

e-naslov: sanctions@consilium.europa.eu.

---

(1)  UL L 141, 28.5.2016, str. 79.

(2)  UL L 224, 31.8.2017, str. 1.

SKLEP SVETA

z dne 25. julija 2023

o imenovanju izvršnega direktorja Urada Evropske unije za intelektualno lastnino

(2023/C 275/07)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije (1) in zlasti člena 158(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Mandat sedanjega izvršnega direktorja Urada Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) se izteče 30. septembra 2023. Zato je treba imenovati novega izvršnega direktorja EUIPO.

(2)	Upravni odbor EUIPO je z dopisom z dne 6. junija 2023 Svetu predložil seznam kandidatov za delovno mesto izvršnega direktorja EUIPO -

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

---

(1)  UL L 154, 16.6.2017, str. 1.

SKLEP SVETA

z dne 14. julija 2023

o spremembi Sklepa 98/481/ES o potrditvi zunanjih revizorjev Evropske centralne banke

(2023/C 275/08)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Protokola o Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, in zlasti člena 27.1 Protokola,

ob upoštevanju Priporočila Evropske centralne banke ECB/2023/15 z dne 6. junija 2023 Svetu Evropske unije o zunanjem revizorju Evropske centralne banke (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Revizijo računovodskih izkazov Evropske centralne banke (ECB) in nacionalnih centralnih bank držav članic, katerih valuta je euro, opravljajo neodvisni zunanji revizorji, ki jih priporoči Svet ECB in potrdi Svet Evropske unije.

(2)	ECB je leta 2017 za svojega zunanjega revizorja za poslovna leta od 2018 do 2022, z možnostjo podaljšanja mandata še za poslovni leti 2023 in 2024 (2), izbrala družbo Baker Tilly GmbH & Co. KG Wirtschaftsprüfungsgesellschaft.

(3)	Mandat družbe Baker Tilly GmbH & Co. KG Wirtschaftsprüfungsgesellschaft se je iztekel po reviziji za poslovno leto 2022. Zato je treba imenovati zunanjega revizorja od poslovnega leta 2023.

(4)	ECB namerava podaljšati mandat družbe Baker Tilly GmbH & Co. KG Wirtschaftsprüfungsgesellschaft za poslovni leti 2023 in 2024. To podaljšanje je mogoče v skladu s pogodbenimi dogovori med ECB in družbo Baker Tilly GmbH & Co. KG Wirtschaftsprüfungsgesellschaft.

(5)	Svet ECB je priporočil, da se družba Baker Tilly GmbH & Co. KG Wirtschaftsprüfungsgesellschaft imenuje za zunanjega revizorja ECB za poslovni leti 2023 in 2024.

(6)	Primerno je upoštevati priporočilo Sveta ECB in v skladu s tem spremeniti Sklep Sveta 98/481/ES (3) –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

---

(1)  UL C 208, 15.6.2023, str. 1.

(2)  Priporočilo Evropske centralne banke ECB/2017/42 z dne 15. decembra 2017 Svetu Evropske unije o zunanjem revizorju Evropske centralne banke (UL C 444, 23.12.2017, str. 1).

(3)  Sklep Sveta 98/481/ES z dne 20. julija 1998 o potrditvi zunanjih revizorjev Evropske centralne banke (UL L 216, 4.8.1998, str. 7).

Obvestilo fizičnim in pravnim osebam, subjektom in organom, za katere veljajo omejevalni ukrepi, določeni v Sklepu Sveta 2012/642/SZVP, kakor je bil spremenjen s Sklepom Sveta (SZVP) 2023/1592, in Uredbi Sveta (EU) št. 765/2006, kakor se izvaja z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2023/1591, o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Belorusiji in vpletenosti Belorusije v rusko agresijo proti Ukrajini

(2023/C 275/09)

Osebe, subjekte in organe, navedene v Prilogi k Sklepu Sveta 2012/642/SZVP (1), kakor je bil spremenjen s Sklepom Sveta (SZVP) 2023/1592 (2), in v Prilogi I k Uredbi Sveta (EU) št. 765/2006 (3), kakor se izvaja z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2023/1591 (4), o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Belorusiji in vpletenosti Belorusije v rusko agresijo proti Ukrajini, obveščamo o naslednjem:

Svet Evropske unije je sklenil, da je treba te osebe, subjekte in organe uvrstiti na seznam oseb, subjektov in organov, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz Sklepa 2012/642/SZVP in Uredbe (EU) št. 765/2006 o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Belorusiji in vpletenosti Belorusije v rusko agresijo proti Ukrajini. Razlogi za uvrstitev teh oseb, subjektov in organov na seznam so navedeni v ustreznih rubrikah teh prilog.

Te osebe, subjekte in organe opozarjamo, da lahko pri pristojnih organih zadevne države članice oziroma zadevnih držav članic, kot so navedeni na spletnih mestih iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 765/2006, zaprosijo, da se jim odobri uporaba zamrznjenih sredstev za osnovne potrebe ali specifična plačila (glej člen 3 Uredbe).

Zadevne osebe, subjekti in organi lahko prošnjo za ponovno preučitev odločitve o njihovi uvrstitvi na navedeni seznam skupaj z dokazili pošljejo Svetu pred 30. novembrom 2023 na naslov:

Council of the European Union

General Secretariat

RELEX.1

Rue de la Loi/Wetstraat 175

1048 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

e-naslov: sanctions@consilium.europa.eu

Zadevne osebe, subjekte in organe obenem opozarjamo, da lahko odločitev Sveta izpodbijajo na Splošnem sodišču Evropske unije v skladu s pogoji iz člena 275, drugi odstavek, ter člena 263, četrti in šesti odstavek, Pogodbe o delovanju Evropske unije.

---

(1)  UL L 285, 17.10.2012, str. 1.

(2)  UL L 195 I, 3.8.2023, str. 31.

(3)  UL L 134, 20.5.2006, str. 1.

(4)  UL L 195 I, 3.8.2023, str. 1.

Obvestilo posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki in za katere veljajo omejevalni ukrepi, določeni v Sklepu Sveta 2012/642/SZVP in Uredbi Sveta (EU) št. 765/2006 o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Belorusiji in vpletenosti Belorusije v rusko agresijo proti Ukrajini

(2023/C 275/10)

Posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, v skladu s členom 16 Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (1) obveščamo o naslednjem:

Pravni podlagi za ta postopek obdelave sta Sklep Sveta 2012/642/SZVP (2), kakor je bil spremenjen s Sklepom Sveta (SZVP) 2023/1592 (3), in Uredba (EU) št. 765/2006 (4), kakor se izvaja z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2023/1591 (5).

Upravljavec tega postopka obdelave je Svet Evropske unije, ki ga zastopa generalna direktorica Generalnega direktorata za zunanje odnose (RELEX) Generalnega sekretariata Sveta, oddelek, pristojen za postopek obdelave, pa je RELEX.1, katerega naslov je:

Council of the European Union

General Secretariat

RELEX.1

Rue de la Loi/Wetstraat 175

1048 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

e-naslov: sanctions@consilium.europa.eu

Kontaktni podatki pooblaščene osebe za varstvo podatkov v GSS:

Pooblaščena oseba za varstvo podatkov

data.protection@consilium.europa.eu

Namen postopka obdelave je vzpostaviti in posodobiti seznam posameznikov, za katere veljajo omejevalni ukrepi v skladu s Sklepom 2012/642/SZVP, kakor je bil spremenjen s Sklepom (SZVP) 2023/1592, in Uredbo (EU) št. 765/2006, kakor se izvaja z Izvedbeno uredbo (EU) 2023/1591.

Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, so fizične osebe, ki izpolnjujejo merila za uvrstitev na seznam, določena v Sklepu 2012/642/SZVP in Uredbi (EU) št. 765/2006.

Zbrani osebni podatki vključujejo podatke, potrebne za pravilno identifikacijo zadevne osebe, utemeljitev in katere koli druge podatke v zvezi z razlogi za uvrstitev na seznam.

Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov so sklepi Sveta, sprejeti na podlagi člena 29 PEU, in uredbe Sveta, sprejete v skladu s členom 215 PDEU, ki določajo fizične osebe (posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki) ter nalagajo zamrznitev sredstev in omejitve potovanj.

Obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu v skladu s členom 5(1)(a) in za izpolnitev zakonskih obveznosti iz zgoraj navedenih pravnih aktov, ki veljajo za upravljavca, v skladu s členom 5(1)(b) Uredbe (EU) 2018/1725.

Obdelava je potrebna iz razlogov bistvenega javnega interesa v skladu s členom 10(2)(g) Uredbe (EU) 2018/1725.

Svet lahko pridobi osebne podatke posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, od držav članic in/ali Evropske službe za zunanje delovanje. Prejemnice osebnih podatkov so države članice, Evropska komisija in Evropska služba za zunanje delovanje.

Vsi osebni podatki, ki jih obdeluje Svet v kontekstu avtonomnih omejevalnih ukrepov EU, se bodo hranili pet let od trenutka, ko je bil posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, odstranjen s seznama oseb, za katere velja zamrznitev sredstev, ali ko je veljavnost ukrepa potekla ali, če je vložena tožba pri Sodišču, do izreka pravnomočne sodbe. Osebne podatke, ki jih vsebujejo dokumenti, registrirani v Svetu, hrani Svet za namene arhiviranja v javnem interesu v smislu člena 4(1)(e) Uredbe (EU) 2018/1725.

Svet bo morda moral izmenjati osebne podatke v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, s tretjo državo ali mednarodno organizacijo v kontekstu prenosa uvrstitev na sezname ZN s strani Sveta ali v kontekstu mednarodnega sodelovanja v zvezi s politiko omejevalnih ukrepov EU.

Če sklep o ustreznosti ali ustrezni zaščitni ukrepi niso sprejeti, se prenos osebnih podatkov v tretjo državo ali mednarodno organizacijo izvede pod naslednjim pogojem oziroma naslednjimi pogoji v skladu s členom 50 Uredbe (EU) 2018/1725:

—	prenos je potreben zaradi pomembnih razlogov javnega interesa;

—	prenos je potreben za uveljavljanje, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov.

Pri obdelavi osebnih podatkov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ni vključeno avtomatizirano sprejemanje odločitev.

Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, imajo pravico do obveščenosti in pravico do dostopa do svojih osebnih podatkov. Poleg tega imajo pravico, da svoje podatke popravijo in dopolnijo. Pod nekaterimi pogoji imajo lahko pravico do izbrisa svojih osebnih podatkov, lahko nasprotujejo njihovi obdelavi ali zahtevajo, da se njihova obdelava omeji.

Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, lahko te pravice uveljavljajo tako, da upravljavcu pošljejo elektronsko sporočilo in o tem v kopiji obvestijo tudi pooblaščeno osebo za varstvo podatkov, kot je navedeno zgoraj.

Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, morajo svoji prošnji priložiti kopijo identifikacijskega dokumenta, da potrdijo svojo identiteto (osebna izkaznica ali potni list). Na tem dokumentu morajo biti navedeni identifikacijska številka, država izdaje, obdobje veljavnosti, ime, naslov in datum rojstva. Vsi drugi podatki, navedeni na kopiji identifikacijskega dokumenta, kot so fotografija ali morebitne telesne značilnosti, se lahko potemnijo.

Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, imajo v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 pravico vložiti pritožbo pri Evropskem nadzorniku za varstvo podatkov (edps@edps.europa.eu).

Pred tem je priporočljivo, da posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, najprej poskusijo pridobiti pravno sredstvo tako, da stopijo v stik z upravljavcem in/ali pooblaščeno osebo Sveta za varstvo podatkov.

Brez poseganja v katero koli pravno, upravno ali izvensodno sredstvo lahko posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 vložijo pritožbo pri Evropskem nadzorniku za varstvo podatkov (edps@edps.europa.eu).

---

(1)  UL L 295, 21.11.2018, str. 39.

(2)  UL L 285, 17.10.2012, str. 1.

(3)  UL L 195 I, 3.8.2023, str. 31.

(4)  UL L 134, 20.5.2006, str. 1.

(5)  UL L 195 I, 3.8.2023, str. 1.

Menjalni tečaji eura (1)

3. avgust 2023

(2023/C 275/11)

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,0932
JPY	japonski jen	156,24
DKK	danska krona	7,4517
GBP	funt šterling	0,86468
SEK	švedska krona	11,7415
CHF	švicarski frank	0,9579
ISK	islandska krona	144,70
NOK	norveška krona	11,2765
BGN	bolgarski lev	1,9558
CZK	češka krona	24,034
HUF	madžarski forint	390,85
PLN	poljski zlot	4,4598
RON	romunski lev	4,9390
TRY	turška lira	29,4774
AUD	avstralski dolar	1,6748
CAD	kanadski dolar	1,4619
HKD	hongkonški dolar	8,5331
NZD	novozelandski dolar	1,7985
SGD	singapurski dolar	1,4678
KRW	južnokorejski won	1 422,79
ZAR	južnoafriški rand	20,3700
CNY	kitajski juan	7,8397
IDR	indonezijska rupija	16 582,02
MYR	malezijski ringit	4,9795
PHP	filipinski peso	60,744
RUB	ruski rubelj
THB	tajski bat	37,852
BRL	brazilski real	5,2996
MXN	mehiški peso	18,8294
INR	indijska rupija	90,4965

---

(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

Novi motiv na nacionalni strani eurokovancev, namenjenih za obtok

(2023/C 275/12)

Motiv na nacionalni strani novega spominskega dvoeurskega kovanca, namenjenega za obtok, ki ga izda Hrvaška

Eurokovanci, namenjeni za obtok, so zakonito plačilno sredstvo na celotnem euroobmočju. Komisija objavi opise motivov vseh novih eurokovancev, da bi z njimi seznanila javnost in vse, ki s kovanci rokujejo (1). V skladu s sklepi Sveta z dne 10. februarja 2009 (2) lahko države članice euroobmočja in države, ki so z Evropsko unijo sklenile monetarni sporazum o izdaji eurokovancev, izdajo za obtok namenjene spominske eurokovance, če izpolnjujejo določene pogoje, zlasti da uporabijo samo kovanec v vrednosti 2 EUR. Takšni kovanci imajo enake tehnične lastnosti kot ostali dvoeurski kovanci, le da je na nacionalni strani kovanca vgraviran spominski motiv z velikim simbolnim pomenom v nacionalnem ali evropskem merilu.

Država izdajateljica: Hrvaška

Priložnostni motiv: Uvedba eura kot uradne valute Hrvaške 1. januarja 2023

Opis motiva: Motiv vključuje ime države izdajateljice „HRVATSKA“ (Hrvaška) in leto izdaje „2023.“, ki sta prikazana vodoravno, ter besedi „ČLANICA EUROPODRUČJA“ (članica euroobmočja), ki sta napisani ob zunanjem robu jedra kovanca. Ti napisi simbolično tvorijo stiliziran simbol eura „€“. Drugi osrednji motiv kovanca je hrvaška šahovnica, značilni in prepoznaven hrvaški simbol, ki predstavlja del grba Republike Hrvaške.

Na obročku je dvanajst zvezd evropske zastave.

Predvideni obseg izdaje: 250 000 kovancev

Datum izdaje: september 2023

---

(1)  Za vse motive na nacionalnih straneh kovancev, ki so bili izdani leta 2002, glej UL C 373, 28.12.2001, str. 1.

(2)  Glej sklepe Sveta za ekonomske in finančne zadeve z dne 10. februarja 2009 in Priporočilo Komisije z dne 19. decembra 2008 o skupnih smernicah za nacionalne strani in izdajo eurokovancev, namenjenih obtoku (UL L 9, 14.1.2009, str. 52).

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE

z dne 28. julija 2023

o objavi zahtevka za registracijo imena iz člena 49 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta v Uradnem listu Evropske unije„Irish Grass Fed Beef“ (ZGO)

(2023/C 275/13)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (1) ter zlasti člena 50(2), točka (a), Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Zahtevek Irske za registracijo imena „Irish Grass Fed Beef“ kot zaščitene geografske označbe je bil v skladu s členom 50(2), točka (a), Uredbe (EU) št. 1151/2012 objavljen v Uradnem listu Evropske unije (2).

(2)

Komisija je 21. februarja 2022 prejela ugovor Združenega kraljestva (Severne Irske), vključno s povezanim utemeljenim ugovorom. Ugovor se je štel za dopustnega. Irska in Združeno kraljestvo (Severna Irska) sta opravila ustrezna posvetovanja in dosegla dogovor o bistveni spremembi enotnega dokumenta.

(3)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 je Irska Komisiji poslala dokumente in informacije o doseženem dogovoru z Združenim kraljestvom (Severno Irsko) v postopku ugovora glede zahtevka za registracijo imena „Irish Grass Fed Beef“ kot zaščitene geografske označbe, vključno z bistveno spremenjenim enotnim dokumentom.

(4)	V skladu s členom 50 in členom 51(4) Uredbe (EU) št. 1151/2012 je Komisija zahtevek preučila in sklenila, da izpolnjuje pogoje iz navedene uredbe.

(5)	Da se omogoči vložitev ugovorov v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012, bi bilo enotni dokument in sklic na objavo specifikacije proizvoda iz člena 50(2), točka (a), navedene uredbe za ime „Irish Grass Fed Beef“ treba objaviti v Uradnem listu Evropske unije –

SKLENILA:

---

(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2)  UL C 492, 8.12.2021, str. 12.

Objava vloge za spremembo tradicionalnega izraza v vinskem sektorju v skladu s členom 28(3) in členom 34 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z vlogami za zaščito označb porekla, geografskih označb in tradicionalnih izrazov v vinskem sektorju, postopkom ugovora, omejitvami uporabe, spremembami specifikacij proizvoda, preklicem zaščite ter označevanjem in predstavitvijo

„Vino generoso“

(2023/C 275/14)

Ta objava daje pravico do ugovora zoper vlogo v skladu s členoma 22(1) in 27(1) Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/34 (1). Izjavo o ugovoru mora Komisija prejeti v dveh mesecih po dnevu te objave.

VLOGA ZA SPREMEMBO TRADICIONALNEGA IZRAZA

„vino generoso“

Datum prejema: 5. maj 2023

Število strani (vključno s to stranjo): 4

Jezik vloge za spremembo: Špansko

Številka spisa: Ares(2023) 3171190

Tradicionalni izraz, za katerega se zahteva sprememba: „vino generoso“

Vložnik: Generalni direktorat za agroživilsko industrijo, inovacije in prehransko verigo pri španskem ministrstvu za kmetijstvo, ribištvo, in prehrano

Polni naslov (ulica in hišna številka, kraj in poštna številka, država):

Po Infanta Isabel, 1

28071 Madrid

ESPAÑA

Državljanstvo: Špansko

Telefon, faks, e-naslov:

tel. +34 913475397

faks +34 913475410

e-naslov: dgia@mapa.es; sgccala@mapa.es

Opis spremembe

V povzetku opredelitve/pogojev uporabe tradicionalnega izraza „vino generoso“ v eAmbrosii je navedeno:

„[Točka 8 dela B Priloge III k Uredbi Komisije (ES) št. 606/2009] ali vino z ZOP ‚Montilla-Moriles‘ z zgoraj navedeno opredelitvijo, pod pogojem, da se med proizvodnim postopkom ne dodaja alkohol, pri čemer je delež dejanskega alkohola najmanj 15 vol. % dosežen naravno.“

Ta opredelitev oziroma pogoji uporabe so povezani z Uredbo Komisije (ES) št. 606/2009, ki je bila razveljavljena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2019/934, ki v točki 8 dela B Priloge III določa pravila za tradicionalni izraz „vino generoso“:

„Posebni tradicionalni izraz ‚vino generoso‘ se pri likerskih vinih uporablja samo za suha likerska vina z zaščiteno označbo porekla, v celoti ali delno pridobljena s površinskim delovanjem kvasovk in:

—	samo iz belega grozdja sort vinske trte palomino de jerez, palomino fino, pedro ximénez, verdejo, zalema in garrido fino,

—	dana na trg, potem ko so zorela v povprečju dve leti v hrastovih sodih.

Pridobivanje s površinskim delovanjem kvasovk, navedeno v prvem pododstavku, pomeni biološki postopek, ki steče, ko se na prosti površini vina po popolnem alkoholnem vrenju mošta spontano razvije tipična mrena iz kvasovk, kar daje proizvodu posebne analitske in organoleptične lastnosti.“

Opredelitev/pogoji uporabe so nadomeščeni z naslednjim:

„Ime ‚vino generoso‘ se uporablja samo za vina in suha likerska vina kategorij proizvodov vinske trte 1 in 3 iz dela II Priloge VII k Uredbi (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 z zaščitenimi označbami porekla ‚Condado de Huelva‘, ‚Jerez-Xérès-Sherry‘, ‚Lebrija‘, ‚Málaga‘, ‚Manzanilla-Sanlúcar de Barrameda‘, ‚Montilla-Moriles‘ in ‚Rueda‘:

1.	proizvedena samo iz belega grozdja, pridobljenega iz sort vinske trte, odobrenih za vsako od navedenih zaščitenih označb porekla;

2.	dana na trg, potem ko so se starala v povprečju vsaj dve leti v hrastovih sodih;

3.	s samorodnim razvojem značilne mrene iz kvasovk (znane pod imenom flor) na prosti površini vina po popolnem alkoholnem vrenju mošta, kar daje proizvodu posebne analitske in organoleptične lastnosti, razen pri tradicionalnih suhih vinih z ZOP ‚Málaga‘;

4.	z najmanjšim deležem dejanskega alkohola 14 vol. % za kategorijo 1 in 15 vol. % za kategorijo 3, razen pri izjemah, določenih v zakonodaji EU;

5.

z najvišjo vsebnostjo reducirajočih sladkorjev (glukoze in fruktoze): (a) 4 grame na liter; (b) ali 9 gramov na liter, če skupna kislost, izražena v gramih vinske kisline na liter, ni več kakor 2 grama nižja od vsebnosti ostanka sladkorja; (c) ali, izključno za likerska vina, pri meji, ki je v specifikaciji proizvoda določena za ‚suho‘.“

Obrazložitev razlogov za spremembo

Tradicionalni izraz „vino generoso“ je med tistimi, ki uživajo največji ugled in tradicijo zaščitenih označb porekla Andaluzije. Navajajo ga različna pravna besedil, ki določajo ZOP.

Tradicionalni izraz je trenutno zaščiten, njegova uporaba pa je urejena na ravni Evropske unije s členom 112(a) in členom 113 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007.

Opredeljen je tudi v točki 8 dela B Priloge III k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2019/934 z dne 12. marca 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede vinorodnih območij, na katerih je mogoče delež alkohola povečati, dovoljenih enoloških postopkov in omejitev, povezanih s pridelavo in konzerviranjem proizvodov vinske trte, najmanjšega odstotnega deleža alkohola za stranske proizvode in njihovega odstranjevanja ter objave spisov OIV. Poleg tega je bil izraz prvotno vključen v elektronsko podatkovno zbirko Evropske Komisije e-Bacchus, ki jo je nadomestil elektronski register eAmbrosia. Uporabljena opredelitev temelji na točki 8 dela B Priloge III k Uredbi Komisije (ES) št. 606/2009 z dne 10. julija 2009 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 glede kategorij proizvodov vinske trte, enoloških postopkov in z njimi povezanih omejitev, ki je bila nato razveljavljena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2019/934 z dne 12. marca 2019, pri čemer so se ohranile opredelitve iz Uredbe Komisije (ES) št. 606/2009 z dne 10. julija 2009.

Zaradi jasnosti, preglednosti in pravne varnosti so nekateri tradicionalni izrazi za vina z zaščitenimi označbami porekla Andaluzije urejeni z odlokom regionalnega ministrstva za kmetijstvo, ribištvo, vodo in razvoj podeželja z dne 22. februarja 2023, objavljenim v Uradnem listu Andaluzije (BOJA) št. 42 z dne 3. marca 2023. Odlok je ustrezen pravni instrument za odobritev tradicionalnih izrazov in njihovo naknadno spremembo v registru EU. Za zagotovitev pravnega prehoda tradicionalnega izraza „vino generoso“ in z njim povezanih zaščitenih tradicionalnih izrazov iz sedanjega zakonodajnega okvira je bila opredelitev določena in objavljena. V njej so opisane lastnosti in skupne značilnosti zaščitenih označb porekla, uporabljenih pri tradicionalnem izrazu. Na ta način je omogočena poštena konkurenca med proizvajalci, hkrati pa potrošniki dobijo jasne informacije. Ena od novih značilnosti nove opredelitve je, da so opredeljene posebne zaščitene označbe porekla, ki imajo pravico do uporabe tega tradicionalnega izraza. Poleg šestih označb porekla iz Andaluzije je opredeljena tudi vinska sorta rueda, saj je njena specifikacija vedno vključevala uporabo tradicionalnega izraza.

Ime podpisnika: Generalni direktorat za živilsko industrijo

---

(1)  UL L 9, 11.1.2019, str. 46.

Objava odobrene standardne spremembe specifikacije proizvoda za zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo v sektorju kmetijskih proizvodov in živil iz člena 6b(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 664/2014

(2023/C 275/15)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 6b(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 664/2014 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE SPECIFIKACIJE PROIZVODA ZA ZAŠČITENO OZNAČBO POREKLA ALI ZAŠČITENO GEOGRAFSKO OZNAČBO IZ DRŽAVE ČLANICE UNIJE

(Uredba (EU) št. 1151/2012)

„Volailles de Licques“

EU št.: PGI-FR-0162-AM01 – 11.5.2023

ZOP ( ) ZGO (X)

1.   Ime proizvoda

„Volailles de Licques“

2.   Država članica, ki ji pripada geografsko območje

Francija

3.   Organ države članice, ki sporoči standardno spremembo

Ministère de l'agriculture et de la souveraineté alimentaire (ministrstvo za kmetijstvo in prehransko suverenost)

—

4.   Opis odobrenih sprememb

1.   Pristojna služba v državi članici

Dodani so bili kontaktni podatki nacionalnega inštituta za kakovost in poreklo (Institut national de la qualité et de l‘origine (INAO)) kot pristojne službe v državi članici.

Sprememba ne vpliva na enotni dokument.

2.   Skupina vložnikov

Navedeni so bili kontaktni podatki skupine QUALICNOR in njena pravnoorganizacijska oblika.

Sprememba vpliva na enotni dokument.

3.   Opis proizvoda

V zvezi s proizvodi z ZGO je bila s spremembo predvidena proizvodnja naslednjih dodatnih vrst:

—

pulard,

—	kopun pegatke.

Skupina vložnikov na območju že dolga leta proizvaja obe vrsti. Sloves pularda sega v leto 1987, kopuna pegatke pa v leto 2010.

Postavka je dopolnjena z merili skladnosti in organoleptičnim opisom obeh vrst.

Dodani so hitro zamrzovanje in različni možni načini pakiranja. Predelovalci bodo lahko razširili načine pakiranja, da bi se upoštevala pričakovanja potrošnikov ter hkrati zagotovila kakovost proizvodov.

Sprememba vpliva na enotni dokument.

4.   Geografsko območje

Sprememba območja je posledica upravnih sprememb zaradi združitev občin pri opredelitvi območja v veljavni specifikaciji proizvoda.

Te spremembe ne posegajo v vzročno povezavo z geografskim območjem.

Sprememba vpliva na enotni dokument.

5.   Dokazila o poreklu proizvoda z geografskega območja

Dodana sta bila naslednja dela:

—	kategorija gospodarskih subjektov, ki delujejo na geografskem območju,

—	identifikacijska prijava za odobritev gospodarskih subjektov pred začetkom zadevne dejavnosti.

Dodana je bila preglednica sledljivosti predhodnih in poznejših faz.

Sprememba ne vpliva na enotni dokument.

6.   Metoda proizvodnje

Podpostavka 5.2 Uporabljene pasme

Opredeljena so bila merila za izbor pasem in njihovih križancev.

Vse pasme rastejo počasi in so prilagojene reji na prostem. Pogoji krmljenja in reje, opredeljeni v specifikaciji proizvoda, morajo uporabljanim pasmam in križancem omogočati, da dosežejo minimalno težo trupa pri najnižji starosti ob zakolu. Poleg tega je bila dodana preglednica s povzetkom fenotipa za vsako vrsto.

Podpostavka 5.3 Način reje

Dodana so bila posebna pravila reje kopunov in kopunov pegatke. Kopuni so tako kopunjeni najpozneje v 63 dneh, kopuni pegatke pa najpozneje v 91 dneh. Poleg tega se kopuni med obdobjem pitanja vzrejajo v objektu, in sicer najpozneje od 125. dne reje in največ štiri tedne. V stavbe je nameščena razsvetljava.

Podpostavka 5.4 Krma

Delež žit je bil zmanjšan s 75 % na 70 % teže krmnega obroka.

Dodan je bil seznam surovin, ki lahko sestavljajo krmo, ki se poklada.

Podpostavka 5.5 Objekt in pašne površine za rejo

V veljavni specifikaciji proizvoda pašne površine niso bile opisane. Na splošno morajo biti pašne površine gozdnate. Navedene so bile podrobnosti o zasaditvi vrst (vrste dreves in število). Za vsako vrsto je bila navedena najmanjša pašna površina na posamezno žival, pri čemer se ta spremeni od dneva delne odstranitve za perutnino vrste pulard in kopun. Dodana sta bila obdobje sanitarnega premora, ki ga je treba upoštevati med posameznimi jatami, in obveznost vzdrževanja pašnih površin.

Glede pegatk so bila dodana posebna merila s postavitvijo zunanje kletke in namestitvijo gredi v objektih.

Nato so bila navedena merila reje v objektih. Reja v nepremičnih ali premičnih objektih in z eno jato na objekt je pravilo za vso perutnino. Določena je bila največja velikost posameznega objekta, in sicer 400 m2 za nepremične in 150 m2 za premične objekte. Za dopolnitev postavke je bila dodana preglednica, v kateri je navedena največja gostota živali na objekt.

Podpostavka 5.6 Najkrajše trajanje sanitarnega premora v objektu

Dodani so bili obveznosti čiščenja in razkuževanja, takoj ko perutnina zapusti objekt za rejo, ter obdobje sanitarnega premora.

Podpostavka 5.7 Pogoji odstranitve, prevoza in zakola

Pred odstranitvijo perutnine iz objekta za rejo morajo biti živali najmanj pet ur tešče.

Dodano je bilo tudi, da lahko prevoz traja največ tri ure, čakanje v klavnici pa 30 minut.

Sprememba vpliva na enotni dokument.

7.   Povezava

Poglavje Povezava z geografskim poreklom veljavne specifikacije proizvoda je bilo temeljito preoblikovano. Razdeljeno je bilo v tri dele, ki omogočajo razlikovanje med posebnostmi geografskega območja, posebnostmi proizvoda in vzročno povezavo. Besedilo je jedrnatejše, številne ponazoritve in zgodovinski sklici pa so bili črtani.

Sprememba vpliva na enotni dokument.

8.   Označevanje

Sedanji odstavek je bil črtan in nadomeščen s stavkom, v katerem so navedeni obvezni elementi.

Sprememba vpliva na enotni dokument.

9.   Nadzorni organ

Zdaj so navedeni kontaktni podatki francoskih organov, pristojnih za nadzor: Institut national de l‘origine et de la qualité (INAO) (nacionalni inštitut za poreklo in kakovost) in Direction générale de la concurrence, de la consommation et de la répression des fraudes (DGCCRF) (generalni direktorat za konkurenco, varstvo potrošnikov in preprečevanje goljufij). Ime in kontaktni podatki certifikacijskega organa so dostopni na spletišču inštituta INAO in v podatkovni zbirki Evropske komisije.

Sprememba vpliva na enotni dokument.

10.   Nacionalne zahteve

Postavka je predstavljena v obliki preglednice z glavnimi točkami, ki jih je treba preveriti, in metodo ocenjevanja.

Sprememba vpliva na enotni dokument.

ENOTNI DOKUMENT

„Volailles de Licques“

EU št.: PGI-FR-0162-AM01 – 11.5.2023

ZOP ( ) ZGO (X)

1.   Ime [ZOP ali ZGO]

„Volailles de Licques“

2.   Država članica ali tretja država

Francija

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1.   Vrsta proizvoda [v skladu s Prilogo XI]

Skupina 1.1 Sveže meso (in klavnični izdelki)

3.2.   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

„Volailles de Licques“ so ptice iz reda Galliformes. Vsa perutnina izvira iz trpežnih, počasi rastočih pasem, ki omogočajo dolgo rejo in zakol blizu spolne zrelosti.

Lastnosti perutnine „Volailles de Licques“ so:

—	dobra mesnatost,

—	dobro zaobljeni in mesnati trupi s čvrstim mesom,

—	dobra razvitost mišic filejev in beder.

Perutnina „Volailles de Licques“ zajema naslednje vrste živali:

piščanec: vzreja traja najmanj 81 dni. Trup tehta najmanj 1,30 kg v pakiranju „z odstranjenim črevesjem“, evisceriran, brez drobovine v pakiranju z navedbo „pripravljen za peko“ pa 0,95 kg;

pegatka: vzreja traja najmanj 94 dni. Trup tehta najmanj 1,10 kg v pakiranju „z odstranjenim črevesjem“, evisceriran, brez drobovine v pakiranju z navedbo „pripravljena za peko“ pa 0,85 kg;

puran: vzreja traja najmanj 140 dni. Trup tehta najmanj 2,70 kg v pakiranju „z odstranjenim črevesjem“, evisceriran, brez drobovine v pakiranju z navedbo „pripravljen za peko“ pa 2,30 kg;

kopun: vzreja traja najmanj 150 dni. Trup tehta najmanj 2,90 kg v pakiranju „z odstranjenim črevesjem“, evisceriran, brez drobovine v pakiranju z navedbo „pripravljen za peko“ pa 2,50 kg;

pulard: vzreja traja najmanj 120 dni. Trup tehta najmanj 1,95 kg v pakiranju „z odstranjenim črevesjem“, evisceriran, brez drobovine v pakiranju z navedbo „pripravljen za peko“ pa 1,65 kg;

kopun pegatke vzreja traja najmanj 150 dni. Trup tehta najmanj 1,80 kg v pakiranju „z odstranjenim črevesjem“, evisceriran, brez drobovine v pakiranju z navedbo „pripravljen za peko“ pa 1,40 kg.

Perutnina „Volailles de Licques“ se lahko trži v obliki celih trupov ali v razsekanih kosih, sveža ali hitro zamrznjena (razen perutnine z odstranjenim črevesjem). Trupi morajo ustrezati merilom za predstavitev razreda A. Razsekani kosi morajo biti v skladu z merili za predstavitev razreda A in so pridobljeni iz trupov, ki so v skladu z najmanjšo težo v parkiranju z navedbo „pripravljen za peko“. Perutnina „Volailles de Licques“ se lahko prodaja nepakirana ali pakirana v prozorno folijo, vakuumsko ali v zaščitni atmosferi.

Predstavljena je v obliki:

—	„pripravljen za peko“;

—	„z odstranjenim črevesjem“;

—	razsekanih kosov.

3.3.   Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

Količina krme v fazi pitanja vsebuje najmanj 70 % žit in proizvodov iz žit glede na porabo, izračunano kot tehtano povprečje.

Delež stranskih proizvodov iz žit ne sme presegati 15 % skupne teže sestave krme.

3.4.   Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Vzreja perutnine od vselitve mladih živali.

3.5.   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

—

3.6.   Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Na etiketi sta v istem vidnem polju navedena ime „Volailles de Licques“ in simbol ZGO Evropske unije.

4.   Jedrnata opredelitev geografskega območja

Celotno geografsko območje leži v departmaju Pas de Calais in obsega naslednje upravne enote:

celotna okrožja: Boulogne-sur-Mer, Calais, Montreuil in Saint-Omer,

ter naslednje celotne občine: Anvin, Aubrometz, Auchy-au-Bois, Aumerval, Auxi-le-Château, Bailleul-lès-Pernes, Beauvoir-Wavans, Bergueneuse, Blessy, Boffles, Bonnières, Boubers-sur-Canche, Bourecq, Bouret-sur-Canche, Bours, Boyaval, Buire-au-Bois, Conchy-sur-Canche, Conteville-en-Ternois, Eps, Equirre, Erin, Estrée-Blanche, Fiefs, Fleury, Floringhem, Fontaine-l'Etalon, Fontaine-lès-Boulans, Fontaine-lès-Hermans, Fortel-en-Artois, Frévent, Gennes-Ivergny, Ham-en-Artois, Haravesnes, Hestrus, Heuchin, Huclier, Isbergues, Lambres, Le Ponchel, Liettres, Ligny-lès-Aire, Ligny-sur-Canche, Linghem, Lisbourg, Marest, Mazinghem, Monchel-sur-Canche, Monchy-Cayeux, Nédon, Nédonchel, Noeux-lès-Auxi, Norrent-Fontes, Pernes, Prédefin, Pressy, Quoeux-Haut-Maînil, Quernes, Rely, Rombly, Rougefay, Sachin, Sains-lès-Pernes, Saint-Hilaire-Cottes, Tangry, Teneur, Tilly-Capelle, Tollent, Vacquerie-le-Boucq, Valhuon, Vaulx, Villers-l'Hôpital, Westrehem, Willencourt in Witternesse.

5.   Povezava z geografskim območjem

Povezava s poreklom perutnine z ZGO „Volailles de Licques“ temelji na naravnih in človeških dejavnikih okoli občine Licques, kjer proizvajajo perutnino s posebnimi lastnostmi, zaradi katerih je lahko sčasoma zaslovela.

Geografsko območje obsega velik del departmaja Pas de Calais, ki leži na severu Francije. Območje na zahodu meji na Rokavski preliv (od meje departmaja Somme do mesta Calais) in Severno morje (od mesta Calais do meje z departmajem Nord), proti vzhodu pa se širi v kmetijske površine.

Podnebje je oceansko z majhnimi temperaturnimi razlikami, milimi zimami in zmerno toplimi poletji, nanj pa vplivajo morski vetrovi in redne padavine (600 do 800 milimetrov na leto). Povprečna letna temperatura je okrog 11 °C.

Ker je podnebje milo in temperature niso skrajne, se lahko perutnina redno zadržuje na prostem.

Nadmorska višina se giblje med približno 0 in 200 metri, oblika površja pa je razgibana, saj se izmenjujejo planote in doline. Raznolika kmetijska in naravna območja vključujejo gozdnato območje in številna travinja, veliko rečno mrežo pa sestavljajo zlasti reke Authie, Canche, Ternoise, Liane, Scarpe, Lys in Aa.

Na geografskem območju prevladujeta mešana rastlinska pridelava in živinoreja, poleg tega pa sta še danes močno razširjeni tradiciji reje perutnine in gojenja žit. Te dejavnosti dajejo pečat pestri krajini, v kateri se vrstijo naravne površine, kmetijske površine za različno namensko rabo in gozdnate površine.

Perutnini so na voljo številne travnate in gozdnate pašne površine na prostem.

Perutnina „Volailles de Licques“ izvira iz trpežnih, počasi rastočih pasem, ki omogočajo dolgo rejo in zakol blizu spolne zrelosti. Prilagojena je življenju na prostem, kar omogoča izrabo pašnih površin s prostim dostopom do gozdnatega travinja.

Lastnosti perutnine „Volailles de Licques“ so tako:

—	dobra mesnatost,

—	dobro zaobljeni in mesnati trupi s čvrstim mesom,

—	dobra razvitost mišic filejev in beder.

Milo podnebje in nizka nadmorska višina sta dejavnika, zaradi katerih je geografsko območje posebej primerno za vzrejo perutnine, zlasti na travnatih pašnih površinah. Oceansko podnebje, zlasti redne padavine, ugodno vpliva na redno rast trave in trajnic, ki rastejo na pašnih površinah. Zaradi majhnih temperaturnih razlik in milih temperatur se perutnina lahko vse leto zadržuje na pašnih površinah. Zato lahko tam najde prehranska dopolnila. Poleg tega so ti pogoji ugodni tudi za redno proizvodnjo žit, ki so zgodovinsko osnovna krma perutnine.

Preteklo znanje in izkušnje rejcev, ki so izšle iz prilagojenosti okolju, se usmerjajo na:

—	uporabo počasi rastočih pasem;

—	obvladovanje tehnike spuščanja perutnine na prosto;

—	krmo na osnovi žit.

Ti tradicionalni, še danes prisotni načini reje so temelj slovesa perutnine „Volailles de Licques“.

Izvor perutnine „Volailles de Licques“ je povezan z opatijo v Licquesu, ki je bila ustanovljena leta 1051 in so jo v 13. stoletju v upravljanje prevzeli Premonstratenci, ki so krčili gozdove, začeli vzrejati perutnino, pri čemer je puran postal zgodovinski proizvod, in gojiti žita.

V 17. in 18. stoletju so 90 % prebivalstva sestavljali mali kmetje, katerih pridelki in živina so bili namenjeni lastni porabi. S perutnino so se lahko pokrile potrebe družine, postala pa je tudi menjalno blago. V delu La vie agricole sous l'Ancien Régime dans le Nord de la France (Podeželsko življenje v starem redu na severu Francije) Albérica de Calloneja je navedeno: „Če bi isto število kopunov, kokoši in piščancev, kot jih pospravimo tu v enem dnevu, v enem letu zaklali v drugih državah, bi vrsta nemara lahko izumrla.“

V 19. in 20. stoletju se je vzreja perutnine „Volailles de Licques“ razvijala v povezavi z izboljšanjem žit (pšenica, ječmen), kar je perutnini omogočilo boljšo krmo, pa tudi dopitanje. Sloves perutnine „Volailles de Licques“ je presegel meje pokrajine Licques in segel do Anglije, kot je v kmetijski monografiji L’agriculture du Pas-de-Calais (Kmetijstvo v Pas-de-Calaisu) poudaril Jean Tribondeau: „V pokrajini Boulonnais je zelo čislana vzreja puranov, s katerimi se precej trguje z Anglijo.“

Vendar proizvodnja perutnine še vedno ostaja tradicionalna, kot družinska dejavnost, kar je zgodovinski temelj vzreje na tem območju.

Od 50. let prejšnjega stoletja so strukturne spremembe podeželja omogočile, da je način vzreje postopno napredoval. Rejci perutnine „Volailles de Licques“ so želeli ohraniti ekstenzivno rejo. Od leta 1965 se združujejo v sindikatu rejcev iz pokrajine Licques, da bi ohranili tradicionalen način proizvodnje perutnine.

Proizvodnja perutnine „Volailles de Licques“ je še danes vir diverzifikacije in dodatnih prihodkov za rejce.

Sklic na objavo specifikacije proizvoda

https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-070fab1c-4223-4f7f-bacb-2218e19ecec7

---

(1)  UL L 179, 19.6.2014, str. 17.

Objava vloge za spremembo tradicionalnega izraza v vinskem sektorju v skladu s členom 28(3) in členom 34 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z vlogami za zaščito označb porekla, geografskih označb in tradicionalnih izrazov v vinskem sektorju, postopkom ugovora, omejitvami uporabe, spremembami specifikacij proizvoda, preklicem zaščite ter označevanjem in predstavitvijo

„Vino generoso de licor“

(2023/C 275/16)

Ta objava daje pravico do ugovora zoper vlogo v skladu s členoma 22(1) in 27(1) Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/34 (1). Izjavo o ugovoru mora Komisija prejeti v dveh mesecih po dnevu te objave.

VLOGA ZA SPREMEMBO TRADICIONALNEGA IZRAZA

„vino generoso de licor“

Datum prejema: 5. maj 2023

Število strani (vključno s to stranjo): 4

Jezik vloge za spremembo: Špansko

Številka spisa: Ares(2023) 3171348

Tradicionalni izraz, za katerega se zahteva sprememba: „vino generoso de licor“

Vložnik: Generalni direktorat za agroživilsko industrijo, inovacije in prehransko verigo pri ministrstvu za kmetijstvo, ribištvo, vodo in razvoj podeželja vlade Avtonomne skupnosti Andaluzije

Polni naslov (ulica in hišna številka, kraj in poštna številka, država):

C/Tabladilla, s/n,

41071 Sevilja

ESPAÑA

Državljanstvo: Špansko

Telefon, faks, e-naslov:

tel. +34 955032278

faks +34 955032460

e-naslov: dgiica.capadr@juntadeandalucia.es

Opis spremembe

V povzetku opredelitve/pogojev uporabe tradicionalnega izraza „vino generoso de licor“ v eAmbrosii je navedeno:

Ta opredelitev oziroma pogoji uporabe so povezani z Uredbo Komisije (ES) št. 606/2009, ki je bila razveljavljena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2019/934, ki v točki 10 dela B Priloge III določa pravila za tradicionalni izraz „vino generoso de licor“:

Posebni tradicionalni izraz „vino generoso de licor“ se uporablja samo za likerska vina z zaščiteno označbo porekla:

—

pridobljena iz vina „vino generoso“ iz točke 8 ali iz vina, pridobljenega s površinskim delovanjem kvasovk in primernega za proizvodnjo takšnega vina „vino generoso“, ki se mu doda mošt iz sušenega grozdja z dodatkom nevtralnega alkohola vinskega izvora za preprečitev vrenja, rektificirani zgoščeni grozdni mošt ali „vino dulce natural“,

—	dana na trg, potem ko so zorela v povprečju dve leti v hrastovih sodih.

Opredelitev/pogoji uporabe so nadomeščeni z naslednjim:

„Ime ‚vino generoso de licor‘ se uporablja samo za likerska vina z zaščitenimi označbami porekla ‚Condado de Huelva‘, ‚Jerez-Xérès-Sherry‘, ‚Lebrija‘, ‚Málaga‘ in ‚Montilla-Moriles‘:

1.

pridobljena iz: (a) vina ‚vino generoso‘; (b) ali vina, pridobljenega s površinskim delovanjem kvasovk in primernega za proizvodnjo takšnega vina ‚vino generoso‘, (c) ali vina z ZOP ‚Málaga‘, primernega za proizvodnjo takšnega vina ‚vino generoso‘, ki se mu doda eden ali več naslednjih proizvodov, pod pogojem, da je njihovo uporabo po potrebi odobrila Evropska komisija: — vino ‚vino dulce natural‘, — vino, za katero velja odstopanje iz točke 1(b) dela II Priloge VII k Uredbi (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013, lokalno znano pod imenom ‚vino tierno‘, — delno prevreti grozdni mošt, — mošt iz sušenega grozdja, ki mu je bil dodan vinski alkohol ali alkohol iz sušenega grozdja z deležem dejanskega alkohola najmanj 95 vol. % in največ 96 vol. %, ali nevtralni alkohol vinskega izvora z deležem dejanskega alkohola najmanj 96 vol. %, — zgoščeni grozdni mošt, — rektificirani zgoščeni grozdni mošt, — zgoščeni grozdni mošt, pridobljen z neposrednim segrevanjem, ki razen tega postopka ustreza opredelitvi zgoščenega grozdnega mošta,

2.	dana na trg, potem ko so zorela v povprečju dve leti v hrastovih sodih.“

Obrazložitev razlogov za spremembo

Tradicionalni izraz „vino generoso de licor“ je med tistimi, ki uživajo največji ugled in tradicijo zaščitenih označb porekla Andaluzije. Navajajo ga različna pravna besedila, ki določajo ZOP.

Tradicionalni izraz je trenutno zaščiten, njegova uporaba pa je urejena na ravni Evropske unije s členom 112(a) in členom 113 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007.

Opredeljen je tudi v točki 10 dela B Priloge III k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2019/934 z dne 12. marca 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede vinorodnih območij, na katerih je mogoče delež alkohola povečati, dovoljenih enoloških postopkov in omejitev, povezanih s pridelavo in konzerviranjem proizvodov vinske trte, najmanjšega odstotnega deleža alkohola za stranske proizvode in njihovega odstranjevanja ter objave spisov OIV. Poleg tega je bil izraz prvotno vključen v elektronsko podatkovno zbirko Evropske Komisije e-Bacchus, ki jo je nadomestil elektronski register eAmbrosia. Uporabljena opredelitev temelji na točki 10 dela B Priloge III k Uredbi Komisije (ES) št. 606/2009 z dne 10. julija 2009 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 glede kategorij proizvodov vinske trte, enoloških postopkov in z njimi povezanih omejitev, ki je bila nato razveljavljena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2019/934 z dne 12. marca 2019, pri čemer so se ohranile opredelitve iz Uredbe Komisije (ES) št. 606/2009 z dne 10. julija 2009.

Zaradi jasnosti, preglednosti in pravne varnosti so nekateri tradicionalni izrazi za vina z zaščitenimi označbami porekla Andaluzije urejeni z odlokom regionalnega ministrstva za kmetijstvo, ribištvo, vodo in razvoj podeželja z dne 22. februarja 2023, objavljenim v Uradnem listu Andaluzije (BOJA) št. 42 z dne 3. marca 2023. Odlok je ustrezen pravni instrument za odobritev tradicionalnih izrazov in njihovo naknadno spremembo v registru EU.

Za zagotovitev pravnega prehoda tradicionalnega izraza „vino generoso de licor“ iz sedanjega zakonodajnega okvira je bila opredelitev določena in objavljena. V njej so opisane lastnosti in skupne značilnosti zaščitenih označb porekla, uporabljenih pri tradicionalnem izrazu. Na ta način je omogočena poštena konkurenca med proizvajalci, hkrati pa potrošniki dobijo jasne informacije.

Ime podpisnika: Generalni direktorat za agroživilsko industrijo, inovacije in prehransko verigo

---

(1)  UL L 9, 11.1.2019, str. 46.

Objava zahtevka za registracijo imena v skladu s členom 50(2), točka (a), Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2023/C 275/17)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek v treh mesecih od datuma te objave.

ENOTNI DOKUMENT

„Ayaş Domatesi“

EU št.: PDO-TR-02883 – 9.1.2023

ZOP (x) ZGO ( )

1.   Ime

„Ayaş Domatesi“

2.   Država članica ali tretja država

Turčija

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1.   Vrsta proizvoda

Skupina 1.6 Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

3.2.   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

„Ayaş Domatesi“ je zelo sočen paradižnik s tanko kožico, ki se goji z uporabo semen in sadik lokalnega ekotipa v okrožju Ayaş v provinci Ankara. Paradižnik „Ayaş Domatesi“ je velik in mesnat, tehta 250–300 g, njegova kožica pa je zamolkle rožnato rdeče barve. Zunanja površina paradižnika je rahlo nagubana. Če plod prepolovimo, je na mesu vidna bela lisa. Zaradi visoke vsebnosti kislin ima rahlo slano in limonsko aromo. Paradižnik „Ayaş Domatesi“ ima visoko vsebnost likopena, približno 5 916 mg/100 g.

Fizikalne in kemijske lastnosti paradižnika „Ayaş Domatesi“
V vodi topna suha snov (°Bx)		najmanj 4,20
Vrednost pH		4,20 –4,70
Skupna kislost (% citronske kisline)		najmanj 0,40  %
Barvna vrednost po Hunterjevi lestvici (najnižja–najvišja)	*L	28,0 –29,0
	*a	14,0 –17,0
	*b	8,0 –12,0

3.3.   Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

—

3.4.   Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Vse faze proizvodnje je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju.

3.5.   Posebna pravila v zvezi z rezanjem, ribanjem, pakiranjem itd. proizvoda, na katerega se nanaša registrirano ime

—

3.6.   Posebna pravila v zvezi z označevanjem proizvoda, na katerega se nanaša registrirano ime

—

4.   Jedrnata opredelitev geografskega območja

Razmejeno geografsko območje je okrožje Ayaş v provinci Ankara v Osrednji Anatoliji v Turčiji.

5.   Povezava z geografskim območjem

Zahtevek za registracijo označbe porekla „Ayaş Domatesi“ temelji izključno na posebni kakovosti in značilnostih proizvoda, ki so rezultat naravnih dejavnikov, prisotnih na geografskem območju.

Paradižnik „Ayaş Domatesi“ se v okrožju Ayaş prideluje od šestdesetih let prejšnjega stoletja. „Ayaş Domatesi“ je zelo sočen paradižnik s tanko kožico, ki se goji iz semen in sadik v lokalnem ekotipu. Paradižnik „Ayaş Domatesi“ je velik in mesnat, tehta 250–300 g, njegova kožica pa je zamolkle rožnato rdeče barve. Zunanja površina paradižnika je rahlo nagubana. Če plod prepolovimo, je na mesu vidna bela lisa. Zaradi visoke vsebnosti kislin ima rahlo slano in limonsko aromo. Oblika in struktura plodu paradižnika „Ayaş Domatesi“ sta odvisni od lokalnih semen in sadik, ki se na geografskem območju prenašajo iz roda v rod. Listi so ozki, rastlina pa je pritlikava. Rastlina je visoka približno 120 cm in se razvija pozno v sezoni. Listi paradižnika so prekriti z dlačicami, ki imajo tako kot steblo intenzivno paradižnikovo aromo. Listi so sestavljeni in veliki. Čeprav je regija močno izpostavljena soncu, zaradi velike listne ploskve in številčnosti listov paradižnika „Ayaş Domatesi“ ne prihaja do sončnih ožigov plodov.

Okrožje Ayaş, ki se nahaja v pokrajini Osrednja Anatolija, ima drugačne podnebne značilnosti kot ta regija; zanj je značilna mikroklima. To podnebje vpliva na lastnosti proizvoda.

V okrožju Ayaş je mogoče opaziti prepoznavne značilnosti celinskega podnebja z mrzlimi zimami ter vročimi in suhimi poletji. Nadmorska višina je 910 m. Povprečna letna temperatura je 11,4 °C, povprečna relativna vlažnost pa 54 %. Najnižja povprečna temperatura je 0,5 °C v januarju, najvišja povprečna temperatura pa 22,2 °C v juliju in avgustu.

Največja količina padavin, tj. 57,2 mm, pade decembra, najmanjša količina padavin, tj. 9,6 mm, pa v avgustu. Paradižnik „Ayaş Domatesi“ se prosto oprašuje in pozno razvije. Za uspešno kalitev paradižnika „Ayaş Domatesi“ mora opraševanje potekati pri temperaturi najmanj 10 °C, nastavek plodov pa je manjši, ko temperatura med zorenjem pade pod 15 °C. Optimalna temperatura za kalitev peloda in nastavek plodov je 18–26 °C, relativna vlažnost zraka pa 50–80 odstotkov. Pri nizki temperaturi nastane zelo malo peloda, plodovi pa so delno oplojeni in amorfni. Med zorenjem plodov bi morala biti temperatura 18–26 °C. Pri tej temperaturi se tudi najbolje sintetizirajo barvila in s tem likopen. Paradižnik „Ayaş Domatesi“ ima visoko vsebnost likopena, približno 5 916 mg/100 g.

Podnebje v okrožju Ayaş zagotavlja najprimernejše pogoje za opraševanje in razvoj plodov. Sadike se sadijo z razmikom v vrsti 50–60 cm za namizni paradižnik in 25–30 cm, če je proizvod namenjen industriji, pri čemer je razdalja med dvema vrstama 1,8–2,0 m. Ta redka metoda sajenja, ki jo uporabljajo pridelovalci, in tla na geografskih območjih, ki imajo visoko vsebnost kalija in železa, povečujeta donos in s tem velikost plodov z zagotavljanjem kroženja zraka in izpostavljenosti soncu.

Sklic na objavo specifikacije proizvoda

(drugi pododstavek člena 6(1) te uredbe)

---

(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.