Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva M.11104 – HUTCHISON PORTS SOKHNA / GOLDEN CHANCE INVESTMENT ENTERPRISE / CMA TERMINALS / JV)

(Besedilo velja za EGP)

(2023/C 249/01)

Komisija se je 7. julija 2023 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo z notranjim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1). Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

—	v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (https://competition-cases.ec.europa.eu/search). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—	v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32023M11104. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do prava EU.

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

Zelo velike spletne platforme in zelo veliki spletni iskalniki, določeni v skladu s členom 33(4) Uredbe (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o enotnem trgu digitalnih storitev in spremembi Direktive 2000/31/ES (Akt o digitalnih storitvah) (1)

(2023/C 249/02)

Določena storitev	Vrsta	Datum sklepa o določitvi	Datum objave v Uradnem listu EU
AliExpress	Zelo velika spletna platforma	25. april 2023	14. julija 2023
Amazon Store	Zelo velika spletna platforma	25. april 2023	14. julija 2023
App Store	Zelo velika spletna platforma	25. april 2023	14. julija 2023
Bing	Zelo velik spletni iskalnik	25. april 2023	14. julija 2023
Booking.com	Zelo velika spletna platforma	25. april 2023	14. julija 2023
Facebook	Zelo velika spletna platforma	25. april 2023	14. julija 2023
Google Maps	Zelo velika spletna platforma	25. april 2023	14. julija 2023
Google Play	Zelo velika spletna platforma	25. april 2023	14. julija 2023
Google Search	Zelo velik spletni iskalnik	25. april 2023	14. julija 2023
Google Shopping	Zelo velika spletna platforma	25. april 2023	14. julija 2023
Instagram	Zelo velika spletna platforma	25. april 2023	14. julija 2023
LinkedIn	Zelo velika spletna platforma	25. april 2023	14. julija 2023
Pinterest	Zelo velika spletna platforma	25. april 2023	14. julija 2023
Snapchat	Zelo velika spletna platforma	25. april 2023	14. julija 2023
TikTok	Zelo velika spletna platforma	25. april 2023	14. julija 2023
Twitter	Zelo velika spletna platforma	25. april 2023	14. julija 2023
YouTube	Zelo velika spletna platforma	25. april 2023	14. julija 2023
Wikipedia	Zelo velika spletna platforma	25. april 2023	14. julija 2023
Zalando	Zelo velika spletna platforma	25. april 2023	14. julija 2023

---

(1)  Uredba (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o enotnem trgu digitalnih storitev in spremembi Direktive 2000/31/ES (Akt o digitalnih storitvah) (UL L 277, 27.10.2022, str. 1).

MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 6. junija 2023

o predlogu direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti

(CON/2023/15)

(2023/C 249/03)

Uvod in pravna podlaga

Evropska komisija je 23. februarja 2022 objavila predlog direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti in spremembi Direktive (EU) 2019/1937 (1) (v nadaljnjem besedilu: predlagana direktiva).

Evropska centralna banka (ECB) se je odločila, da o predlagani direktivi poda mnenje na lastno pobudo. Pristojnost ECB, da poda mnenje, izhaja iz členov 127(4) in 282(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije, saj predlagana direktiva vsebuje določbe, ki vplivajo na naloge ECB, ki se nanašajo na bonitetni nadzor kreditnih institucij, v skladu s členom 127(6) Pogodbe in na prispevek Evropskega sistema centralnih bank k nemotenemu vodenju politik glede stabilnosti finančnega sistema, kakor je navedeno v členu 127(5) Pogodbe. To mnenje je v skladu s prvim stavkom člena 17.5 Poslovnika Evropske centralne banke sprejel Svet ECB.

1.   Splošne pripombe

1.1.

Predlagana direktiva nekaterim velikim podjetjem nalaga obveznost izvajanja skrbnega pregleda na področju človekovih pravic in okolja (2), kar vključuje prepoznavanje dejanskih ali morebitnih negativnih vplivov (3), vključitev skrbnega pregleda v politike podjetij (4), preprečevanje ali ublažitev negativnih vplivov (5), vzpostavitev pritožbenega postopka (6), spremljanje ukrepov in politik (7) ter poročanje (8). V ta namen predlagana direktiva „podjetje“, za katero se uporablja, opredeljuje tako, da to zajema tudi „regulirani finančni podjem“ (9), ki med drugim vključuje kreditno institucijo, kot je opredeljena v Uredbi (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (10) (v nadaljnjem besedilu: kreditna institucija).

1.2.

Poleg tega predlagana direktiva od podjetij, za katera se uporablja, zahteva, da sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi prepoznajo dejanske in morebitne negativne vplive na človekove pravice ter negativne vplive na okolje, ki izhajajo iz njihovega lastnega poslovanja ali poslovanja njihovih hčerinskih družb in – kadar so povezani z njihovimi vrednostnimi verigami – iz vzpostavljenih poslovnih odnosov (11). Pri reguliranih finančnih podjemih, vključno s kreditnimi institucijami, pojem „vrednostna veriga“ v skladu z opredelitvijo v predlagani direktivi vključuje dejavnosti strank, ki prejmejo posojila, kredite in druge finančne storitve (12). Skrbni pregled na področju človekovih pravic in okolja je sicer zunaj pristojnosti ECB, bi pa predlagana direktiva lahko imela pomembne praktične posledice za kreditne institucije. S tega vidika se priporoča, da se v predlagani direktivi predvidi ureditev sodelovanja in izmenjave informacij med organi, pristojnimi za nadzor usklajenosti kreditnih institucij s predlagano direktivo, in organi, pristojnimi za bonitetni nadzor kreditnih institucij, vključno z ECB. V zvezi s tem ECB ugotavlja, da sta sozakonodajalca Unije vzpostavila ureditev za sodelovanje in izmenjavo informacij med organi za bonitetni nadzor in nadzornimi organi, pristojnimi za nadzor usklajenosti kreditnih institucij z zakonodajo Unije, ki ureja druga področja dejavnosti zunaj pristojnosti ECB za bonitetni nadzor kreditnih institucij. Taka ureditev je bila na primer vzpostavljena na področjih zahtev glede preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma (13), trgov finančnih instrumentov (14) in tržnih infrastruktur (15).

1.3.

Predlagana direktiva uvaja civilno odgovornost podjetij, ki ne izpolnijo obveznosti glede preprečevanja morebitnih negativnih vplivov in odprave dejanskih negativnih vplivov, če zaradi neizpolnitve teh obveznosti nastane škoda (16). Čeprav je treba podrobnosti ureditve civilne odgovornosti še opredeliti (na primer opredelitev zajete škode in dokazno breme), je pričakovati, da se bo zaradi te ureditve odgovornosti za banke znatno povečalo pravdno tveganje. ECB pričakuje, da bodo nadzorovane kreditne institucije to tveganje upravljale v skladu s pričakovanji ECB glede bonitetnega nadzora, ki jih je sporočila ECB. V zvezi s tem je treba ugotoviti, da je ECB doslej pri ocenjevanju izpostavljenosti posamezne banke okoljskim, socialnim in upravljavskim tveganjem uporabila tveganju prilagojen pristop. ECB je na primer sporočila, da morajo banke razumeti, kakšne so posledice prehoda na bolj trajnostno gospodarstvo za njihove transakcije in izpostavljenosti, ter taka tveganja upoštevati v svoji splošni strategiji upravljanja tveganj (17). S tega vidika se lahko nadaljnje posojanje za financiranje dejavnosti, ki je izpostavljena visokim tveganjem prehoda, obravnava kot skladno z zanesljivim upravljanjem tveganj samo, če ima posojilojemalec verodostojen in znanstveno utemeljen načrt prehoda, usklajen s Pariškim sporazumom (18), za upravljanje in zmanjševanje tveganja prehoda v daljšem časovnem obdobju. Zanesljivo upravljanje tveganja prehoda vključuje tudi zanesljivo upravljanje pravdnega tveganja. V tem okviru ECB poudarja, da bi bilo treba pri uvedbi civilne odgovornosti v zvezi z negativnim vplivom takega posojanja upoštevati in priznati vlogo načrtovanja prehoda v družbah. V skladu z zgoraj navedenim nadzornim pristopom se lahko posojanje za financiranje dejavnosti, ki je izpostavljena visokim tveganjem prehoda, kljub temu šteje za skladno z zanesljivimi pristopi k upravljanju tveganj, če je mejni prispevek načrtovanih ali izvedenih dejavnosti skladen z verodostojnimi načrti prehoda. To je bistveno, če se želi zagotoviti, da bodo banke lahko financirale prizadevanja za prehod tistih strank, ki še niso usklajene s podnebnimi cilji EU in Pariškim sporazumom, imajo pa načrt za uskladitev.

1.4.

Predlagana direktiva podjetjem, za katera se uporablja, nalaga obveznost, da sprejmejo načrt prehoda za zagotavljanje, da sta poslovni model in strategija podjetja združljiva s prehodom na trajnostno gospodarstvo in omejitvijo globalnega segrevanja na 1,5 °C v skladu s Pariškim sporazumom (19). Konkretno mora podjetje, ki kot glavno tveganje opredeli podnebne spremembe, v svoj načrt vključiti cilje zmanjšanja emisij. Medtem ko je s predlagano direktivo predpisana obveznost sprejetja načrta prehoda, so vsebina in praktične zahteve za razkritje načrta prehoda predpisane ločeno v Direktivi (EU) 2022/2464 Evropskega parlamenta in Sveta (20) (v nadaljnjem besedilu: direktiva o poročanju podjetij o trajnostnosti). Zato je zelo pomembno, da se opredelitve in zahteve predlagane direktive in direktive o poročanju podjetij o trajnostnosti tesno uskladijo in poenotijo. ECB poudarja, da je treba v okviru navedenih dveh zakonodajnih aktov zagotoviti doslednost in interoperabilnost načrtov prehoda. Pomembno je opozoriti, da bi se lahko načrti prehoda, predpisani s predlagano direktivo in direktivo o poročanju podjetij o trajnostnosti, po svojih ciljih in namenu razlikovali od načrtov prehoda, predpisanih z bonitetnega vidika v Direktivi 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (21) (v nadaljnjem besedilu: direktiva o kapitalskih zahtevah), ki je trenutno v postopku revizije. Cilj direktive o kapitalskih zahtevah je zagotoviti, da kreditne institucije celovito ocenijo okoljska, socialna in upravljavska tveganja ter da v prihodnost usmerjene vidike teh tveganj zaradi zagotovitve odpornosti kreditne institucije vključijo v svoje strategije, oblikovanje cen, stalno spremljanje in upravljanje tveganj.

1.5.

Predlagana direktiva države članice pooblašča, da imenujejo enega ali več nadzornih organov za nadzorovanje izpolnjevanja obveznosti iz direktive (22). V zvezi s tem bi lahko bili organi, ki so zdaj imenovani kot pristojni organi za nadzor reguliranih finančnih podjemov, imenovani tudi za nadzorne organe za namene predlagane direktive v zvezi s tistimi finančnimi podjemi, za katere se uporablja predlagana direktiva (23). ECB poudarja, da je nadzorovanje izpolnjevanja obveznosti iz predlagane direktive drugačna naloga od bonitetnih nalog pristojnih nacionalnih organov v okviru enotnega mehanizma nadzora (EMN) (24). Če bi države članice pristojne nacionalne organe v okviru EMN imenovale kot nadzorne organe v skladu s predlagano direktivo, bi jim morale zagotoviti sredstva in vire, da bodo lahko te nove naloge opravljali brez škode za njihove sedanje bonitetne pristojnosti. Poleg tega ECB ponovno poudarja potrebo po ustrezni ureditvi za usklajevanje, sodelovanje in izmenjavo informacij med organi, pristojnimi za nadzorovanje, ali kreditne institucije izpolnjujejo svoje obveznosti iz predlagane direktive, in organi, pristojnimi za bonitetni nadzor kreditnih institucij, vključno z ECB. Taka ureditev bi morala prispevati k temu, da bi bilo čim manj nepotrebnega podvajanja zahtev glede poročanja in nedoslednega odločanja v zvezi z nadzorovanimi kreditnimi institucijami.

1.6.

Komisija naj bi vzpostavila evropsko mrežo nadzornih organov, ki jo bodo sestavljali predstavniki nadzornih organov, ki jih imenujejo države članice, in v kateri bodo lahko na povabilo Komisije sodelovale evropske agencije, z namenom izmenjave informacij, zagotavljanja medsebojne pomoči in oblikovanja ukrepov za učinkovito sodelovanje (25). Predlagana direktiva utemeljeno izključuje možnost, da bi bila ECB pooblaščena za nadzor nad tem, ali so pomembne kreditne institucije, ki so pod njenim neposrednim nadzorom, usklajene s predlagano direktivo. To se ujema z razumevanjem ECB, da ta naloga ne spada v okvir nalog bonitetnega nadzora, ki se lahko v skladu s členom 127(6) Pogodbe prenesejo na ECB. Ne glede na to pa je po mnenju ECB ključno, da se predlagana evropska mreža nadzornih organov razširi in vanjo vključi ECB v vlogi bonitetnega nadzornika kreditnih institucij. S tem bi zagotovili koordinacijo in zanesljivo pravno podlago za ureditev sodelovanja in izmenjave informacij med ECB in nadzornimi organi, imenovanimi v skladu s predlagano direktivo, zlasti v zvezi z reguliranimi finančnimi podjemi pod neposrednim bonitetnim nadzorom ECB (tj. pomembne kreditne institucije), ki bi bili hkrati pod nadzorom nacionalnih nadzornih organov, ki jih države članice imenujejo za namene predlagane direktive.

1.7.

Predlagana direktiva vsebuje opredelitev vrednostne verige reguliranih finančnih podjemov. To bi lahko vplivalo na prihodnje regulativne okvire, na primer na evropske standarde poročanja o trajnostnosti, ki jih pripravlja Evropska svetovalna skupina za računovodsko poročanje (26) in jih bo Komisija sprejela v okviru direktive o poročanju podjetij o trajnostnosti. Opredelitev bi bilo treba skrbno oceniti v povezavi z bonitetnimi regulativnimi okviri, saj morda ni primerna za uporabo v teh okvirih. Z vidika bonitetnega nadzora je namreč pomembno, da imajo regulirani finančni podjemi celovit pregled nad tveganji prehoda, ki so značilna za njihovo vrednostno verigo. Zato je morda potrebna bolj poglobljena analiza in nadaljnji razmislek o opredelitvi vrednostne verige v delu, v katerem se nanaša na regulirane finančne podjeme.

1.8.

ECB nazadnje poudarja pomen postopnega in urejenega začetka veljavnosti predlagane direktive, da lahko podjetja svoje notranje postopke in poslovna razmerja prilagodijo novim zahtevam. To je zlasti pomembno za to, da lahko regulirani finančni podjemi pravilno ponovno ocenijo tveganja in preprečijo posledice ostrega prehoda, ki bi lahko povzročil nenadno prenehanje zagotavljanja finančnih storitev, to pa bi lahko negativno vplivalo na finančno stabilnost. Kadar ECB priporoča, da se predlagana direktiva spremeni, so konkretni predlogi sprememb besedila s pripadajočimi pojasnili navedeni v ločenem tehničnem delovnem dokumentu. Tehnični delovni dokument je dostopen v angleščini na spletišču EUR-Lex.

---

(1)  COM(2022) 71 final.

(2)  Glej člen 4 predlagane direktive.

(3)  Glej člen 6 predlagane direktive.

(4)  Glej člen 5 predlagane direktive.

(5)  Glej člena 7 in 8 predlagane direktive.

(6)  Glej člen 9 predlagane direktive.

(7)  Glej člen 10 predlagane direktive.

(8)  Glej člen 11 predlagane direktive.

(9)  Glej člen 3, točka (a)(iv), predlagane direktive.

(10)  Glej člen 4(1), točka 1, Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(11)  Glej člen 6(1) predlagane direktive.

(12)  Glej člen 3, točka (g), predlagane direktive.

(13)  Glej člen 49 Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73) in odstavke 3.1 do 3.8 Mnenja ECB CON/2022/4. Vsa mnenja ECB so dostopna na spletišču EUR-Lex.

(14)  Glej člen 79 Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).

(15)  Glej člen 84 Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012, str. 1).

(16)  Glej člen 22 predlagane direktive.

(17)  Glej Vodnik o podnebnih in okoljskih tveganjih, ki ga je izdala ECB in je dostopen na spletišču bančnega nadzora ECB na naslovu www.bankingsupervision.europa.eu. Glej tudi sporočilo za javnost ECB sets deadlines for banks to deal with climate risks, dostopno na spletišču bančnega nadzora ECB na naslovu www.bankingsupervision.europa.eu

(18)  Glej govor Franka Eldersona z naslovom Running up that hill – how climate-related and environmental risks turned mainstream in banking supervision and next steps for banks’ risk management practices, dostopen na spletišču ECB na naslovu www.ecb.europa.eu

(19)  Glej člen 15 predlagane direktive.

(20)  Glej Direktivo (EU) 2022/2464 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 537/2014, Direktive 2004/109/ES, Direktive 2006/43/ES in Direktive 2013/34/EU glede poročanja podjetij o trajnostnosti (UL L 322, 16.12.2022, str. 15).

(21)  Glej člen 76 Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

(22)  Člen 17(1) predlagane direktive.

(23)  Člen 17(5) predlagane direktive.

(24)  Glej člen 2(2) Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29.10.2013, str. 63).

(25)  Člen 21 predlagane direktive.

(26)  Glej Evropska svetovalna skupina za računovodsko poročanje, First Set of draft ESRS (prvi sklop evropskih standardov poročanja o trajnostnosti), november 2022, dostopno na spletišču navedene svetovalne skupine na naslovu www.efrag.org

Menjalni tečaji eura (1)

13. julij 2023

(2023/C 249/04)

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,1182
JPY	japonski jen	154,84
DKK	danska krona	7,4523
GBP	funt šterling	0,85553
SEK	švedska krona	11,5100
CHF	švicarski frank	0,9644
ISK	islandska krona	146,90
NOK	norveška krona	11,2480
BGN	bolgarski lev	1,9558
CZK	češka krona	23,752
HUF	madžarski forint	375,15
PLN	poljski zlot	4,4323
RON	romunski lev	4,9433
TRY	turška lira	29,2478
AUD	avstralski dolar	1,6299
CAD	kanadski dolar	1,4714
HKD	hongkonški dolar	8,7481
NZD	novozelandski dolar	1,7580
SGD	singapurski dolar	1,4816
KRW	južnokorejski won	1 418,67
ZAR	južnoafriški rand	20,2148
CNY	kitajski juan	8,0098
IDR	indonezijska rupija	16 727,49
MYR	malezijski ringit	5,1280
PHP	filipinski peso	60,780
RUB	ruski rubelj
THB	tajski bat	38,667
BRL	brazilski real	5,3747
MXN	mehiški peso	18,9248
INR	indijska rupija	91,7935

---

(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

Predhodna priglasitev koncentracije

(M.11147 – NESTLE / PAI PARTNERS / JV)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2023/C 249/05)

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).

(2)  UL C 366, 14.12.2013, str. 5.

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.11173 – HEDIN/TORPEDO)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2023/C 249/06)

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).

(2)  Ciljna skupina je sestavljena iz osmih podjetij, ki so trenutno v lasti podjetij Torpedo-Garage Ansorg, Hermann und Thomas GmbH u. Co KG in Torpedo LT Investment GmbH, tj. (i) Torpedo Garage Südwest GmbH, (ii) Torpedo Garage Saarland GmbH, (iii) TG Autohandelsgesellschaft mbH, (iv) TG Automobile GmbH, (v) Torpedo-Rent GmbH, (vi) Torpedo Logistik & Service GmbH, (vii) Torpedo Services GmbH, (viii) Torpedo eMobility GmbH.

(3)  UL C 366, 14.12.2013, str. 5.

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.11202 – FORTUM MARKETS / TELGE ENERGI)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2023/C 249/07)

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).

(2)  UL C 366, 14.12.2013, str. 5.

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2023/C 249/08)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„Izsáki Arany Sárfehér“

PDO-HU-A1341-AM03

Datum obvestila: 25.4.2023

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1.   Sprememba organoleptičnega opisa penečih vin

Zadevne postavke v specifikaciji proizvoda: OPIS VIN

Sprememba vpliva na enotni dokument.

Razlogi: Organoleptične značilnosti penečega vina so spremenjene zaradi uporabe sodobnih tehnik pridelave vina.

2.   Črtanje metode trgatve

Zadevne postavke v specifikaciji proizvoda: POSEBNI ENOLOŠKI POSTOPKI

Sprememba vpliva na enotni dokument.

Razlogi: Zahteva po ročnem trganju je črtana. Cilj je uskladiti trgatev z vsakdanjo prakso zaradi preoblikovanja tehnik pridelave grozdja in zmanjšane uporabe fizičnega dela v sektorju.

3.   Ureditev tehnik fermentacije in staranja penečega vina je poenostavljena in standardizirana

Zadevne postavke v specifikaciji proizvoda: POSEBNI ENOLOŠKI POSTOPKI

Sprememba vpliva na enotni dokument.

Razlogi: Nesmotrna pravila, ki veljajo za postopke proizvodnje tega proizvoda, so poenostavljena.

4.   Pojasnitev gojitvenih oblik vinske trte

Zadevne postavke v specifikaciji proizvoda: POSEBNI ENOLOŠKI POSTOPKI

Sprememba vpliva na enotni dokument.

Razlogi: Gojitvene oblike so opredeljene v skladu s tistimi, ki so določene v načrtu prestrukturiranja vinorodnega območja.

5.   Sprememba besede „prerijska“ v „travnata“ v opisu povezave

Zadevne postavke v specifikaciji proizvoda: POVEZAVA Z GEOGRAFSKIM OBMOČJEM

Sprememba vpliva na enotni dokument.

Razlogi: Navedba o vrsti tal je popravljena.

6.   Črtanje sklica na vsebnost sladkorjev v okviru „povezave z geografskim območjem“ za peneče vino

Zadevne postavke v specifikaciji proizvoda: POVEZAVA Z GEOGRAFSKIM OBMOČJEM

Sprememba vpliva na enotni dokument.

Razlogi: Zaradi spremembe organoleptičnih značilnosti je bilo v okviru povezave upravičeno črtati tudi sklic na vsebnost sladkorja.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime za registracijo

Izsáki Arany Sárfehér

2.   Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

4.	Peneče vino

4.   Opis vin

1.   Belo vino

KRATEK OPIS

Nevtralno belo vino bledo zelene ali blede slamnate barve z diskretno aromo sadja (kutine in divje hruške) in divjega cvetja, kar je značilna aroma za pridelovalno območje, sorto vinske trte ter način pridelave, ter z značilno kislostjo in zmernim deležem alkohola. Suho ali polsuho vino, glede na vsebnost sladkorja.

*	Za največji delež skupnega alkohola in najvišjo vsebnost skupnega žveplovega dioksida se uporabljajo mejne vrednosti iz zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	9,87
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,5  g/l, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	18
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	200

2.   Belo peneče vino

KRATEK OPIS

Bledo zelene, blede slamnato rumene barve, z obstojno, enakomerno prisotnostjo ogljikovega dioksida. Lahke, diskretne arome sadja, kot so kutina, divja hruška ali citrusi; pojavljajo se lahko tudi cvetlične note. V ustih je ob svežih kislinah lahkega in srednjega telesa, z enakomerno porazdeljenim ogljikovim dioksidom ter srednje dolgo obstojnostjo, diskretno pa se lahko pojavljajo tudi sadni okusi v aromi.

*	Za največji delež skupnega alkohola in najvišjo vsebnost skupnega žveplovega dioksida se uporabljajo mejne vrednosti iz zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	9,87
Najnižja vsebnost skupnih kislin	5,0  g/l, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	235

5.   Enološki postopki

5.1.   Posebni enološki postopki

1.   Zahteve glede proizvodnje vina

Ustrezna omejitev pri proizvodnji vin

VINO

—	grozdje mora biti predelano na dan trgatve;

—	stiskanje se lahko izvede le z diskontinuirano delujočo stiskalnico;

—	čiščenje mošta;

—	nadzorovana fermentacija mošta.

PENEČE VINO

—	3 meseci fermentacije;

—	vsaj 6 mesecev dodatne fermentacije penečega vina.

Vse stopnje enoloških postopkov, navedenih za PENEČE VINO, morajo biti izvedene zaporedoma v ustreznem vrstnem redu.

2.   Gojitvena oblika vinske trte, razmik in število rodnih očes

Gojitvena oblika vinske trte

Gojitvene oblike, ki se lahko uporabijo: rez na glavo, moser, modificirani moser, špalir v obliki senčnice in sylvoz.

Gostota vinske trte: najmanj 4 000 trsov/ha

Pri zasaditvi vinograda in nadomeščanju izgubljenih trsov se lahko kot razmnoževalni material uporabijo samo ukoreninjeni potaknjenci.

Stopnja manjkajočih trsov in delež tujih trsov v vinogradu skupaj ne smeta preseči 10 % števila trsov ob zasaditvi.

Določitev datuma trgatve

(a)	Datum začetka trgatve določi svet skupnost proizvajalcev vina Izsák na podlagi preizkusne trgatve, ki se izvede vsak teden od 1. avgusta.

(b)	Noben proizvod, pridobljen iz grozdja, obranega pred datumom začetka trgatve, ki ga določi skupnost proizvajalcev vina, ne more pridobiti potrdila o poreklu za vino, označeno z ZOP Izsák, in ga ni mogoče tržiti z oznako ZOP Izsák.

(c)	Datum trgatve je objavljen v obliki obvestila skupnosti proizvajalcev vina.

VINO

Najnižja vsebnost naravnega sladkorja v grozdju je 16,0 MM° (po madžarski lestvici za grozdni mošt).

Najmanjši delež potencialnega alkohola v grozdju je 9,87 vol. %.

PENEČE VINO

Najnižja vsebnost naravnega sladkorja v grozdju je 14,0 MM° (po madžarski lestvici za grozdni mošt).

Najmanjši delež potencialnega alkohola v grozdju je 8,42 vol. %.

5.2.   Največji donos

1.	Vino 100 hektolitrov na hektar

2.	Vino 14 300 kilogramov grozdja na hektar

3.	Peneče vino 100 hektolitrov na hektar

4.	Peneče vino 14 300 kilogramov grozdja na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

Opis razmejenega območja

Območja naslednjih občin, ki so v katastru vinogradov uvrščena v razreda I in II: Ágasegyháza, Ballószög, Fülöpháza, Fülöpszállás, Helvécia, Izsák, Kunszentmiklós, Orgovány, Páhi in Szabadszállás.

7.   Sorte vinske trte

arany sárfehér – huszár szőlő

8.   Opis povezave

8.1.   Vino

1.   Opis razmejenega območja

(a)   Naravni in kulturni dejavniki:

razmejeno območje je med rekama Donava in Tisa. Okoljske značilnosti pridelovalnega območja večinoma določa njegova lega v nižinski ravnici. Večina območja je na manj kot 120 m nadmorske višine. Teren je raven, razlike v nadmorski višini ne presegajo 10–15 m.

Tla na pridelovalnem območju imajo majhno variabilnost, pri čemer je večina območja sestavljena iz apnenčastih peščenih tal (humus in svišč), osnovnih travnatih tal in občasnih apnenčastih nanosov puhlice. Peščena tla se običajno hitro segrejejo in s svojimi svetlejšimi barvami bolje odsevajo sončno svetlobo, kar pripomore k zorenju grozdja. Zaradi več kot 75-odstotne vsebnosti kremena so tla odporna proti trtni uši. Njihova hranilna zmožnost in vsebnost mineralov sta nižji.

Podnebne pogoje pridelovalnega območja določa celinsko podnebje, za katero so značilna predvsem vroča poletja in mrzle zime. Zaradi podnebnih pogojev ter ravnine in razmeroma nizke nadmorske višine je v nekaterih letih trgatve možna zimska pozeba, do katere pa lahko pride tudi spomladi in jeseni. Povprečna temperatura se giblje okrog 10–11 °C. Povprečna osončenost je 2 000 ur na leto. Na leto pade v povprečju 450–500 mm padavin, kar v veliki meri zadostuje za potrebe grozdja, čeprav padavine niso enakomerno razporejene skozi leto. Območje ima dobro oskrbo z vodo, podtalnica pa je blizu površja, kar uravnava jezero Kolon, ki je ključni dejavnik pri določanju razpoložljivosti podtalnice.

(b)   Človeški dejavniki:

Sorta vinske trte, značilna za razmejeno območje, je arany sárfehér, ki je bila izbrana iz lokalnega vinograda leta 1873. Ime sorte je bilo večkrat spremenjeno (1873: izsáki sárfehér, 1967: izsáki, 1999: arany sárfehér).

Razvita je bila gojitvena oblika, ki je posebej prilagojena za sorto. Trta se obrezuje na glavo s kratkim in gladkim obrezovanjem z rezniki in nizko obremenitvijo. Za tako gojenje mora biti vinska trta v dobrem stanju, ki se ohranja z redno uporabo organskega gnojila. Gojitvena oblika z visokim kordonom se uporablja na pobočjih, ki se dvigajo z ravnice; tukaj je proizvodnja omejena in uporablja se obrezovanje z zavarovanimi rezniki.

2.   Opis vin:

Bledo zelene ali blede slamnate barve, s posebno aromo, ki izvira iz sorte vinske trte ter spominja na kutino, divjo hruško in zdravilne rastline.

Vino je bogatega, izrazito kislega okusa, z zmernim deležem alkohola in nevtralno.

3.   Predstavitev in prikaz vzročne povezave:

Okolje predvsem zaradi podtalnice blizu površja ter posebnosti peščenih tal znatno vpliva na značilnosti vin iz grozdja arany sárfehér. Zanje je značilna zlasti posebna sestava kislin in visoka kislost ter zmeren delež alkohola.

Vina imajo nižjo vsebnost mineralov, ki je značilna za peščena tla.

Vina s pridelovalnega območja so predvsem vina s kratkim zorenjem.

Tradicije, povezane z arany sárfehér kot najpomembnejšo sorto vinske trte na pridelovalnem območju, izhajajo iz strastnega lokalnega patriotizma, zavzetosti in vztrajnosti prebivalcev območja Izsák, v precejšnji meri pa so tudi rezultat izjemnega in plodnega dela Lászla Kostke.

Stalni tehnološki razvoj v podjetjih, ki na območju Izsák proizvajajo vino, je omogočil uvajanje reduktivne tehnologije.

Sorta je zelo primerna za okolje območja, saj njegova rodovitnost in kakovost letine domačinom omogočata zaposlovanje in preživljanje.

8.2.   Peneče vino

1.   Opis razmejenega območja

(a)   Naravni in kulturni dejavniki:

Razmejeno območje je med rekama Donava in Tisa. Okoljske značilnosti pridelovalnega območja večinoma določa njegova lega v nižinski ravnici. Večina območja je na manj kot 120 m nadmorske višine. Teren je raven, razlike v nadmorski višini pa ne presegajo 10–15 m. Tla na pridelovalnem območju imajo majhno variabilnost, pri čemer je večina območja sestavljena iz apnenčastih peščenih tal (humus in svišč), osnovnih travnatih tal in občasnih apnenčastih nanosov puhlice. Peščena tla se običajno hitro segrejejo in s svojimi svetlejšimi barvami bolje odsevajo sončno svetlobo, kar pripomore k zorenju grozdja. Zaradi več kot 75-odstotne vsebnosti kremena so tla odporna proti trtni uši. Njihova hranilna zmožnost in vsebnost mineralov sta nižji.

Podnebne pogoje pridelovalnega območja določa celinsko podnebje, za katero so značilna predvsem vroča poletja in mrzle zime. Zaradi podnebnih pogojev ter ravnine in razmeroma nizke nadmorske višine je v nekaterih letih trgatve možna zimska pozeba, do katere pa lahko pride tudi spomladi in jeseni. Povprečna temperatura se giblje okrog 10–11 °C. Povprečna osončenost je 2 000 ur na leto. Na leto pade v povprečju 450–500 mm padavin, kar v veliki meri zadostuje za potrebe grozdja, čeprav padavine niso enakomerno razporejene skozi leto. Območje ima dobro oskrbo z vodo, podtalnica pa je blizu površja, kar uravnava jezero Kolon, ki je ključni dejavnik pri določanju razpoložljivosti podtalnice.

(b)   Človeški dejavniki:

S svojo posebno sestavo kislin, visoko kislostjo, nevtralnostjo in zmernim deležem alkohola je vino idealno za proizvodnjo penečega vina. Peneče vino se tukaj proizvaja od leta 1972. Peneča vina, ki se tukaj proizvajajo, so vina IZSÁKI ARANY SÁRFEHÉR, ki se v celoti pridobivajo iz vina iz sorte arany sárfehér, edinstvene in posebne sorte vinske trte, ki se goji na območju.

2.   Opis vin

Bleščeče, bistro, dišeče peneče vino bledo zelene ali blede slamnate barve, z očitno kislo strukturo in izjemno lahkostjo, ki je značilna za sorto, značilnim sadnim okusom in aromo, svežino, fino porazdeljenim ogljikovim dioksidom in dolgo obstojnimi mehurčki.

3.   Predstavitev in prikaz vzročne povezave

Tla in podnebje predvsem zaradi podtalnice blizu površja ter posebnosti peščenih tal znatno vplivajo na značilnosti penečih vin iz grozdja arany sárfehér.

Zaradi apnenčastih tal ima peneče vino izvrstno in izrazito kislo sestavo.

Podtalnica, ki je v peščenih tleh blizu površja, ustvarja izjemno lahko peneče vino.

Izmerjene kumulativne temperature med rastno sezono in pozitiven učinek osončenosti pripomoreta k zorenju grozdja, s čimer peneče vino pridobi svoj sadni značaj.

Predelava grozdja s hitro reduktivno tehnologijo ohranja svežo aromo sorte ter ji hkrati zagotavlja elegantno barvo.

Avtolizna aroma, ki nastaja med proizvodnjo penečega vina, je diskretna.

9.   Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, druge zahteve)

Pravila glede označb

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

Dodatne določbe v zvezi z označevanjem

Opis pogoja:

Lahko se uporabi tradicionalni izraz „vino z zaščitenim poreklom“.

Na etiketi ne sme biti navedeno ime občine kot manjše geografske enote.

Lahko so navedena imena krajev skupaj z zaščiteno označbo porekla Izsáki Arany Sárfehér.

—	Izsák – Gedeon

—	Izsák – Szajor

—	Izsák – Kisizsák

—	Izsák – Páskom

—	Izsák – Osztály

Ime vinograda se lahko uporabi samo, če je bilo 100 % vina proizvedenega v tem vinogradu.

V predstavitvi mora biti prikazana certifikacijska oznaka, ki jo je izdala skupnost proizvajalcev vina Izsák.

Povezava do specifikacije proizvoda

https://boraszat.kormany.hu/download/c/06/13000/Term%C3%A9kle%C3%ADr%C3%A1s%20Izsaki%20Arany%20Sarfeher%20v3%20m%C3%B3dos%C3%ADt%C3%A1sok%20jel%C3%B6l%C3%A9s%C3%A9vel.pdf

---

(1)  UL L 9, 11.1.2019, str. 2.

Objava odobrene standardne spremembe specifikacije proizvoda za geografsko označbo v sektorju žganih pijač iz člena 8(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2021/1235

(2023/C 249/09)

To sporočilo je objavljeno v skladu s členom 8(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2021/1235 (1).

„Pacharán Navarro“

EU št.: PGI-ES-01878-AM01

Poslano 30. januarja 2023

1.   Sprememba

1.1.   Pojasnilo, da spremembe spadajo v opredelitev standardne spremembe, kot je določena v členu 31 Uredbe (EU) 2019/787

Gre za standardne spremembe, ker ne ustrezajo nobeni od okoliščin iz člena 31(3) Uredbe (EU) 2019/787 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o opredelitvi, opisu, predstavitvi in označevanju žganih pijač, uporabi imen žganih pijač pri predstavitvi in označevanju drugih živil, zaščiti geografskih označb žganih pijač, uporabi etanola in destilatov kmetijskega porekla v alkoholnih pijačah ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 110/2008.

1.2.   Opis spremembe in razlogi zanjo

1.   SPREMEMBE MEJNIH VREDNOSTI ABSORBANCE

Opis

Oddelek (c) Opis žgane pijače je bil spremenjen v pododdelku (c2) Parametri kakovosti. V tem oddelku so bile spremenjene vrednosti absorbance, uporabljene za oceno barve žgane pijače.

Povzetek razlogov za spremembo

Predlagane vrednosti bolje odražajo lastnosti, ki se ocenjujejo, krepijo kakovost zaščitene žgane pijače pacharán in jo razlikujejo od drugih takšnih pijač, za katere ne velja nobena od naslednjih zahtev:

—	večja intenzivnost barve je znamenje višje kakovosti proizvoda, tako da so največje vrednosti absorbance, navedene za valovne dolžine, ki opredeljujejo barvo zaščitene žgane pijače pacharán, omejevale kakovost proizvoda in so bile zato črtane,

—	kot je navedeno v opisu proizvoda, je „Pacharán Navarro“„zelo sijoče in intenzivno granatne ali češnjevo rdeče barve z obrobo vijolične barve in/ali vijoličnih odtenkov“, zato je najmanjša vrednost absorbance pri 520 nm (rdeča) povečana z 0,40 na 0,50,

—	v interesu kakovosti proizvoda je bila dodana vrednost za preverjanje oksidacije: odtenek (T), izražen kot mejna vrednost 1,8 v razmerju med absorbanco pri 420 nm in absorbanci pri 520 nm. Sprememba vpliva na enotni dokument.

2.   POSODOBITEV PRAVNIH SKLICEV

Opis

Revizija specifikacije proizvoda zaradi začetka veljavnosti Uredbe (EU) 2019/787.

Povzetek razlogov za spremembo

Specifikacija proizvoda je bila revidirana zaradi uskladitve s trenutno veljavno zakonodajo: izraz „tehnična dokumentacija“ je bil spremenjen v „specifikacija proizvoda“, sklici na Uredbo (ES) št. 110/2008, ki je bila razveljavljena, pa so bili spremenjeni tako, da se nanašajo na Uredbo (EU) 2019/787 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019.

V oddelku (a) Ime in kategorija je bila kategorija žgane pijače spremenjena v „32“, tj. v kategorijo v skladu s Prilogo I k Uredbi (EU) 2019/787, ki je zdaj v veljavi.

To ne vključuje spremembe pravnega imena ali opredelitve te kategorije ali zaščitenega proizvoda. Edini spremembi sta številka kategorije in sklic na uredbo, ki se uporablja.

Ta del je bil tudi razdeljen na dva ločena oddelka – (a) Ime in (b) Kategorija – v skladu s strukturo iz člena 22 Uredbe (EU) 2019/787.

Oddelek (f) Zakonodaja se zdaj nanaša na trenutno veljavno uredbo, tj. Uredbo (EU) 2019/787 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019.

Sprememba vpliva na enotni dokument.

2.   Enotni dokument

2.1.   Ime

Pacharán Navarro

2.2.   Kategorija ali kategorije žgane pijače

32.	Žgana pijača, aromatizirana s trnuljami, ali pacharán

2.3.   Država vložnika

Španija

2.4.   Jezik zahtevka

Španščina

2.5.   Opis žgane pijače

Fizikalne, kemijske in organoleptične lastnosti ter posebne značilnosti proizvoda v primerjavi z žganimi pijačami iste kategorije

„Pacharán Navarro“ je žgana pijača rdeče barve z značilno aromo trnulj, proizvedena z namakanjem jagod trnulje (Prunus spinosa L.) v etanolu kmetijskega porekla, skupaj s sladkorjem in čistim eteričnim oljem janeža, s končnim volumenskim deležem alkohola med 25 % in 30 %.

Fizikalno-kemijski parametri

Delež alkohola: med 25 vol. % in 30 vol. %

Sladkorji skupaj: med 80 g/l in 250 g/l, izraženimi kot saharoza

Kakovostni parametri

Barva: žgana pijača pacharán je zelo sijoče in intenzivno granatne ali češnjevo rdeče barve z obrobo vijolične barve in/ali vijoličnih odtenkov. Barva se oceni z določitvijo absorbance pri treh valovnih dolžinah, pri čemer se uporabijo naslednje najmanjše vrednosti:

najmanjša absorbanca pri 420 nm:	0,50,
najmanjša absorbanca pri 520 nm:	0,50,
najmanjša absorbanca pri 620 nm:	0,05.

Oksidacija: opredeljena kot merilo odtenka (T), izraženo kot razmerje med absorbanco pri 420 nm in absorbanco pri 520 nm.

Ton: ne presega 1,80.

Videz: mora se bleščati, kar je znak, da je pijača mlada in bistra. To se meri z motnostjo.

Motnost: ne presega 10 enot nefelometrijske motnosti (NTU).

2.6.   Jedrnata opredelitev geografskega območja

Geografsko območje proizvodnje žgane pijače pacharán, zaščitene z geografsko označbo „Pacharán Navarro“, je ozemlje avtonomne skupnosti Navarra.

2.7.   Območje NUTS

1.	ES2 – severovzhod

2.	ES220 – Navarra

3.	ES22 – Navarra

2.8.   Metoda proizvodnje žgane pijače

Žgana pijača pacharán, zaščitena s to geografsko označbo, mora biti narejena z namakanjem jagod trnulje v alkoholu kmetijskega porekla, pri čemer se pred namakanjem ali po njem dodata čisto eterično olje janeža in sladkor.

Namakanje traja od (najmanj) enega meseca do (največ) osem mesecev.

Za žgano pijačo „Pacharán Navarro“ je potrebnih od 125 g do 300 g jagod trnulje (Prunus spinosa L.) na liter končnega proizvoda.

Uporabijo se samo čista eterična olja rastline Pimpinella anisum, L. (janež, na območju proizvodnje splošno znan kot anís verde, matalahúga, matalahúva, simiente ali hierba dulce) in/ali rastline Illicum verum L. (zvezdasti janež, na območju proizvodnje splošno znan kot anís estrellado, badián ali badiana).

Etanol kmetijskega porekla, ki se uporablja za proizvodnjo tega proizvoda, mora imeti volumenski delež alkohola najmanj 96 % in izpolnjevati še druge zahteve, določene v veljavni zakonodaji. Po dodajanju pitne vode in postopku namakanja znaša delež alkohola med 26 vol. % in 60 vol. %.

Ko je postopek namakanja končan, se tekočina pretoči in nato pred nadaljevanjem proizvodnje filtrira.

Med proizvodnim postopkom se delež alkohola zmanjša na končni želeni delež v končnem proizvodu, ki mora biti med 25 vol. % in 30 vol. %.

Prepovedani postopki

Uporaba aditivov ali katerih koli sestavin, ki niso navedene zgoraj, ni dovoljena.

Ponovna uporaba serije jagod trnulje za drugo namakanje ni dovoljena.

2.9.   Posebna pravila označevanja

2.9.1.   Embalaža

Za ohranitev kakovosti proizvoda

—	Proizvod je treba ustekleničiti v istih prostorih, v katerih je bil izdelan.

—	Za embalažo je treba uporabiti steklene ali keramične steklenice; za posode, manjše od 100 ml, se lahko uporabijo drugi materiali, ki jih je EU odobrila kot primerne za živila.

Največja prostornina ene steklenice je 3 litre.

Steklenice, v katerih je žgana pijača „Pacharán Navarro“ dostopna na trgu, ne smejo vsebovati jagod trnulje ali katerega koli drugega sadja.

2.9.2.   Označevanje

Steklenice morajo biti označene z:

—	geografsko označbo „Pacharán Navarro“,

—	nazivom in/ali registracijsko številko proizvajalca.

Oznaka skladnosti geografske označbe „Pacharán Navarro“, ki jo sestavljata logotip geografske označbe z navedbo „Indicación Geográfica Pacharán Navarro“ in serijska številka, ki jo izda nadzorni organ, namesti pa se med postopkom označevanja, mora biti prikazana na vsaki prodajni enoti za končnega potrošnika (tj. na vsaki steklenici).

2.10.   Opis povezave žgane pijače z geografskim poreklom, po potrebi vključno s posebnimi elementi opisa proizvoda ali metode proizvodnje, ki dokazujejo to povezavo

Povezava z geografskim območjem

Povezava temelji na poznanosti imena pacharán, ki ima dva možna etimološkega izvora v baskovskem jeziku, tj. maternem jeziku na opredeljenem geografskem območju, tako dobro znano ter je zaradi slovesa lokalnega proizvoda postalo generično ime za to vrsto žganja, najprej v Španiji in zdaj še drugje v Evropi; ter

na dolgoletni tradiciji izdelave in pitja tega žganja v Navarri, ki se v literaturi omenja od srednjega veka do današnjih dni.

Ta tradicija je sčasoma privedla do uvedbe industrijske proizvodnje žganja pacharán v prvi polovici 19. stoletja. Tri podjetja, ki delujejo še danes, izvirajo iz navedenega obdobja, še dve pa sta bili ustanovljeni v drugi polovici istega stoletja.

Zaradi tradicije in slovesa proizvoda mu je ministrstvo za kmetijstvo in naravno okolje navarrske vlade z regionalnim odlokom z dne 22. junija 1987 podelilo naziv „Označba kakovosti Navarre“. Vse od takrat je priznan v različnih nacionalnih shemah in shemah kakovosti EU (Uredba Sveta (EGS) št. 1576/89; Uredba (ES) št. 110/2008).

O ugledu in lokalni tradiciji žganja pacharán v Navarri pričajo številne publikacije, med drugim knjige, vodniki po restavracijah, turistični vodniki itd.

Jagode trnulje, ki dajejo žganju pacharán njegove organoleptične lastnosti, rastejo na črnem trnu (znanstveno ime Prunus spinosa L.), divji rastlini, ki je sorodna češnji in slivi. Črni trni rastejo po vsej Evropi, zelo razširjeni pa so v gorah Navarre.

Zaradi močne lokalne tradicije izdelave žganja pacharán se je leta 1987 začelo gojenje črnega trna; Navarra je edini kraj v Evropi, kjer poleg divjega raste tudi gojeni črni trn.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://cutt.ly/Ssm5peS

---

(1)  UL L 270, 29.7.2021, str. 1.