19.6.2023

Uradni list Evropske unije

C 215/3

UPRAVNA KOMISIJA ZA SOCIALNO VARNOST DELAVCEV MIGRANTOV

Menjalni tečaj za valute v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 574/72

(2023/C 215/03)

Člen 107 (1), (2) in (4) Uredbe (EGS) št. 574/72

Referenčno obdobje: Aprila 2023

Obdobje veljavnosti: Julij, avgust in september 2023

april-23	EUR	BGN	CZK	DKK	HRK	HUF	PLN
1 EUR =	1	1,95580	23,4369	7,45179		375,336	4,63201
1 BGN =	0,511300	1	11,9833	3,81010		191,909	2,36835
1 CZK =	0,0426678	0,0834496	1	0,317952		16,0148	0,197638
1 DKK =	0,134196	0,262460	3,14513	1		50,3686	0,621597
1 HRK =
1 HUF =	0,00266428	0,00521080	0,0624424	0,019854		1	0,0123410
1 PLN =	0,215889	0,422236	5,05977	1,60876		81,0309	1
1 RON =	0,202573	0,396192	4,74768	1,50953		76,0329	0,938320
1 SEK =	0,088207	0,172515	2,06729	0,657299		33,1072	0,408575
1 GBP =	1,13488	2,21960	26,5981	8,45690		425,962	5,25678
1 NOK =	0,086816	0,169794	2,03469	0,646932		32,5850	0,402131
1 ISK =	0,00668350	0,0130716	0,156640	0,0498041		2,50856	0,030958
1 CHF =	1,015681	1,98647	23,8044	7,56865		381,222	4,70465

Vir:

ECB

april-23	RON	SEK	GBP	NOK	ISK	CHF
1 EUR =	4,93649	11,33699	0,881150	11,51867	149,622	0,98456
1 BGN =	2,52403	5,79660	0,450532	5,88949	76,5018	0,503406
1 CZK =	0,210629	0,483724	0,037597	0,491476	6,38405	0,0420090
1 DKK =	0,662457	1,52138	0,118247	1,54576	20,0787	0,132124
1 HRK =
1 HUF =	0,0131522	0,0302049	0,00234763	0,0306889	0,398635	0,00262315
1 PLN =	1,065735	2,44753	0,190231	2,48675	32,3018	0,212556
1 RON =	1	2,29657	0,178497	2,33337	30,3094	0,199445
1 SEK =	0,435432	1	0,0777234	1,01602	13,1977	0,086845
1 GBP =	5,60233	12,8661	1	13,0723	169,803	1,11736
1 NOK =	0,428565	0,984228	0,0764976	1	12,9895	0,085475
1 ISK =	0,032993	0,075771	0,00588917	0,0769850	1	0,00658031
1 CHF =	5,01390	11,51477	0,894967	11,69929	151,968	1

Vir:

ECB

Opomba:

vsi navzkrižni tečaji, ki zadevajo ISK, se izračunajo na podlagi podatkov o tečaju ISK/EUR Centralne banke Islandije.

Sklic: april-23	1 EUR v nacionalni valuti	1 enota nacionalne valute v EUR
BGN	1,95580	0,51130
CZK	23,43689	0,04267
DKK	7,45179	0,13420
HRK
HUF	375,33611	0,00266
PLN	4,63201	0,21589
RON	4,93649	0,20257
SEK	11,33699	0,08821
GBP	0,88115	1,13488
NOK	11,51867	0,08682
ISK	149,62222	0,00668
CHF	0,98456	1,01568

Vir:

ECB

Opomba:

tečaji ISK/EUR temeljijo na podatkih Centralne banke Islandije.

1.	Uredba (EGS) št. 574/72 določa, da količnik pretvorbe zneska v valuto, ki je izražena v drugi valuti, Komisija izračuna na podlagi mesečnega poprečja količnikov konverzije valut med referenčnim obdobjem iz 2. odstavka, ki jih objavi Evropska centralna banka.

Referenčna obdobja so:

—	mesec januar za menjalne tečaje, veljavne od 1. aprila naprej,

—	mesec april za menjalne tečaje, veljavne od 1. julija naprej,

—	mesec julij za menjalne tečaje, veljavne od 1. oktobra naprej,

—	mesec oktober za menjalne tečaje, veljavne od 1. januarja naprej.

Menjalni tečaji za valute so objavljeni v drugem Uradnem listu Evropske unije (serije C) v mesecu februarju, maju, avgustu in novembru.

19.6.2023

Uradni list Evropske unije

C 215/11

Objava vloge za spremembo specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju v skladu s členom 105 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta

(2023/C 215/08)

V skladu s členom 98 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo v dveh mesecih od datuma te objave.

VLOGA ZA SPREMEMBO SPECIFIKACIJE PROIZVODA

„Tolna / Tolnai“

PDO-HU-A1353-AM01

Datum vloge: 25. januar 2018

1. Predpisi, ki se uporabljajo za spremembo

Člen 105 Uredbe (EU) št. 1308/2013 – sprememba, ki ni manjša

2. Opis spremembe in razlogi zanjo

2.1. Razširitev območja proizvodnje, določenega v specifikaciji proizvoda za „Tolna / Tolnai“

Območje proizvodnje je bilo razširjeno na občine Cikó, Fürged, Németkér, Pálfa in Pári. Te občine imajo podobne podnebne in geografske razmere kot razmejeno območje proizvodnje. Zaradi lastnosti tal in vin, ki se proizvajajo v teh občinah, izpolnjujejo parametre, določene v specifikaciji proizvoda za ZOP „Tolna“.

Zgoraj navedene občine spadajo v isto upravno enoto kot razmejeno območje.

Zadevne postavke: razmejeno geografsko območje.

2.2. Povečanje števila vinorodnih krajev, navedenih v specifikaciji proizvoda za „Tolna“

Na seznam manjših geografskih enot, ki se lahko navedejo, je bil vključen vinorodni kraj Ködmön-hegy. Ker se nahaja na razmejenem območju proizvodnje, je uporaba tega imena upravičena.

Zadevne postavke: dodatni pogoji.

2.3. Vključitev kategorije proizvodov gazirano biser vino

Pridelovalci vina so v odziv na spreminjajoče se potrebe trga začeli pridelovati gazirana biser vina. Napredek na področju razpoložljive tehnologije omogoča doseganje vse boljše kakovosti, zaradi česar se povečujeta povpraševanje in pridelava. Izjemna vina z ZOP „Tolna“ se lahko uporabljajo tudi za izdelavo homogenih in visokokakovostnih proizvodov, ki ustrezajo specifikaciji proizvoda.

Zadevne postavke: kategorije proizvodov vinske trte, opis vin, posebni enološki postopki, največji donosi, povezava z geografskim območjem, dodatni pogoji.

2.4. Vključitev kategorije proizvodov peneče vino

Kombinacija tržnega povpraševanja in podjetnosti pridelovalcev vina je spodbudila pridelavo različnih penečih vin. V tej vinski regiji se že dolgo pridelujejo osnovna vina za peneče vino. Obstoječe vinske kleti v družinski lasti v svojo ponudbo proizvodov dodajajo lastna peneča vina. Sorte vinske trte, navedene v specifikaciji proizvoda za vino z ZOP „Tolna“, dajejo posebno kakovostna peneča vina, kar omogoča doseganje enotne in višje kakovosti.

Zadevne postavke: kategorije proizvodov vinske trte, opis vin, posebni enološki postopki, največji donosi, povezava z geografskim območjem, dodatni pogoji.

2.5. Nove dovoljene sorte: furmint

Vzorci porabe vina se nenehno spreminjajo, pridelovalci pa se jim skušajo prilagoditi. Delež belih in aromatičnih sort na razmejenem območju se povečuje. Iz nekaterih sort, navedenih v tej vlogi, se že dolgo pridelujejo vina zanesljive kakovosti. Ključni dejavnik je lahko tudi to, da je furmint madžarska bela sorta vinske trte, na kateri bi lahko temeljila enotna vinska tržna kampanja.

Zadevne postavke: glavne sorte vinske trte.

2.6. Spremembe zaradi vključitve občin zunaj razmejenega območja proizvodnje: vključitev občine Varsád

V tej občini je vinska klet, katere lastnik želi predelovati grozdje z razmejenega območja ZOP „Tolna“.

Zadevne postavke: dodatni pogoji.

ENOTNI DOKUMENT

1. Ime prozvoda

Tolna / Tolnai

2. Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3. Kategorije proizvodov vinske trte

Vino

4.	Peneče vino

9.	Gazirano biser vino

4. Opis vin

Kategorija 1: vino – belo

Barva belih vin sega od bledo zelene do močnejše slamnato rumene barve. V njihovem vonju je čutiti predvsem note agrumov in belomesnatih sadežev. V ustih so zaznavne močne, čvrste kisline, v katerih pogosto prevladuje srednje močan delež alkohola in telo v povezavi z diskretnimi začimbnimi in lahkimi cvetličnimi notami.

*	Manjkajoči analitski parametri so v skladu z veljavno zakonodajo.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	9
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,5 g/l, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	18
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

Kategorija 1: vino – rosé

Barva vin rosé je zelo raznolika: od bledo rožnate, vijolične ali lososne do barve jagod ali malin. V njihovem vonju prevladuje svetlo rdeče jagodičevje, kot sta jagoda in malina. To so lahka vina z zaznavo svežih kislin, v katerih prevladujejo običajne note iz vonja.

*	Manjkajoči analitski parametri so v skladu z veljavno zakonodajo.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	9
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,5 g/l, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	18
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

Kategorija 1: vino – rdeče

Barva rdečih vin sega od bledo rubinaste prek temnejše rubinaste do granatno rdeče. Zanje so značilne note rdečega jagodičevja, kot so češnje ali jagode, pa tudi robide in slive, ki jih dopolnjujejo diskretne začimbne note ter note sladkih začimb zaradi staranja v sodih, kot sta vanilja in cimet. V ustih so lahkega in srednjega telesa, zanje pa so značilni žametni tanini.

*	Manjkajoči analitski parametri so v skladu z veljavno zakonodajo.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	9
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,5 g/l, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	20
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

Kategorija 4: peneče vino – belo

Njegova barva lahko sega od bledo rumene do zlato rumene. Njegov vonj določajo primarne aromatične note agrumov in koščičastega sadja, medtem ko se lahko med staranjem razvijejo tudi note keksov in briošev ter avtolize. Nežna pena, ki nastane zaradi ogljikove kisline, pridobljene z drugim alkoholnim vrenjem, je prisotna ves čas degustacije.

*	Manjkajoči analitski parametri so v skladu z veljavno zakonodajo.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	9
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4 g/l, izraženi kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	18
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

Kategorija 4: peneče vino – rosé

Njegova barva lahko sega od barve svetle čebulne lupine do svetlo rdeče. Okus in vonj ima po rdečem jagodičevju z diskretnimi začimbnimi notami, ki jih dopolnjujejo sekundarni vonji in arome, nastali med staranjem, ter prijetne in uravnotežene kisline.

*	Manjkajoči analitski parametri so v skladu z veljavno zakonodajo.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	9
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4 g/l, izraženi kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	18
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

Kategorija 4: peneče vino – rdeče

Njegova barva lahko sega od rubinaste do temno rdeče. Okus in vonj ima predvsem po rdečem jagodičevju, kot so češnje in slive, z diskretnimi sekundarnimi vonji in aromami, kot so keksi.

*	Manjkajoči analitski parametri so v skladu z veljavno zakonodajo.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	9
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4 g/l, izraženi kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	18
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

Kategorija 9: gazirano biser vino – belo

Njegova barva sega od zelenkasto bele do zlato rumene. Prevladuje vonj po lahkih agrumih in pečkatem sadju, kot sta limeta in zeleno jabolko. Zanj so značilni lahko telo in sveže, živahne kisline.

*	Manjkajoči analitski parametri so v skladu z veljavno zakonodajo.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	9
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4 g/l, izraženi kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	18
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

Kategorija 9: gazirano biser vino – rosé

Njegova barva sega od barve svetle čebulne lupine do svetlo rdeče. Ima vonj po rdečem jagodičevju, kot so maline in jagode. Za njegov okus so značilne sveže kisline in lahko telo.

*	Manjkajoči analitski parametri so v skladu z veljavno zakonodajo.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	9
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4 g/l, izraženi kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	18
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

Kategorija 9: gazirano biser vino – rdeče

Njegova barva sega od rdeče, rubinaste in škrlatne do temno rdeče. V njegovem vonju prevladuje sveže rdeče jagodičevje, kot so češnje in jagode. Za njegov okus so značilne sveže kisline in lahko telo.

*	Manjkajoči analitski parametri so v skladu z veljavno zakonodajo.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	9
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4 g/l, izraženi kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	18
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5. Enološki postopki

a. Osnovni enološki postopki

Pravila o uporabi nekaterih izrazov

Posebni enološki postopek

Povečanje deleža naravnega alkohola v moštu (obogatitev) in dosladkanje sta prepovedana med proizvodnjo vinskih proizvodov „Tolna“ s tradicionalnim izrazom „késői szüretelésű bor“ (vino pozne trgatve) ali „válogatott szüretelésű bor“ (vino iz jagodnega izbora) ali z omejenim izrazom „töppedt szőlőből készült bor“ (vino iz sušenega grozdja) ali z navedbo vinorodnega kraja.

Izbrana vinogradniška vina se morajo starati v hrastovih sodih vsaj šest mesecev.

Pravila o pridelavi grozdja

Pridelovalna praksa

Način obdelovanja vinograda in razdalja med trsi

V vinogradih, zasajenih pred 31. julijem 2009, se lahko vinski proizvodi z zaščiteno označbo porekla „Tolna“ pridelujejo do vinskega leta 2035/2036 iz grozdja iz katerega koli vinograda, v katerem sta bila uporabljena gojitvena oblika in gostota zasaditve že dovoljena.

Pravila za nove nasade

V vinogradih, zasajenih po 1. avgustu 2009:

—	gostota zasaditve ne sme biti manjša od 3 300 trsov na hektar,

—	razmik med vrstami ne sme biti manjši od 2 metrov ali večji od 3,5 metra,

—	razmik med rastlinami ne sme biti manjši od 0,6 metra ali večji od 1,2 metra.

Metoda trgatve

Za vinske proizvode z zaščiteno označbo porekla „Tolna“ sta dovoljena ročna in mehanska trgatev. Izjema so vina „Tolna“, označena z izrazi izbrani vinorodni kraj, jagodni izbor, pozna trgatev ali iz sušenega grozdja, za katera se grozdje lahko trga le ročno.

Določitev datuma trgatve:

Za določitev datuma trgatve je pristojen odbor sveta vinskih skupnosti. Poslovnik vinske regije vsebuje pravila o tem, kako je treba določiti in objaviti datum trgatve.

Zahteve glede kakovosti grozdja

Pridelovalna praksa

Najnižja vsebnost sladkorja v grozdju (g/l)

Vino

belo: 151,5

rosé: 151,5

rdeče: 151,5

Peneče vino

belo: 151,5

rosé: 151,5

rdeče: 151,5

Gazirano biser vino

belo: 151,5

rosé: 151,5

rdeče: 151,5

Najmanjši delež potencialnega naravnega alkohola v grozdju (v vol. %)

Vino

belo: 9,0

rosé: 9,0

rdeče: 9,0

Peneče vino

belo: 9,0

rosé: 9,0

rdeče: 9,0

Gazirano biser vino

belo: 9,0

rosé: 9,0

rdeče: 9,0

b. Največji donosi

Vino: belo, rosé, rdeče

100 hl/ha

14 000 kg grozdja na hektar

Vino: belo, rosé, rdeče: vina z imenom vinorodnega kraja in vina z izrazom vino pozne trgatve

80 hl/ha

11 000 kg grozdja na hektar

Peneče vino: belo, rosé, rdeče

100 hl/ha

14 000 kg grozdja na hektar

Gazirano biser vino: belo, rosé, rdeče

100 hl/ha

14 000 kg grozdja na hektar

6. Razmejeno geografsko območje

Opredelitev razmejenega območja

Območja naslednjih občin, ki so v skladu s katastrom vinogradov razvrščena v razred I ali II: Aba, Aparhant, Bátaapáti, Bikács, Bonyhád, Bonyhádvarasd, Bölcske, Cikó, Dunaföldvár, Dunaszentgyörgy, Dúzs, Fácánkert, Felsőnyék, Fürged, Grábóc, Gyönk, Györe, Györköny, Hidas, Hőgyész, Igar, Iregszemcse, Izmény, Kisdorog, Kismányok, Kisszékely, Kisvejke, Kölesd, Lengyel, Lajoskomárom, Madocsa, Magyarkeszi, Mezőkomárom, Mórágy, Mőcsény, Mucsfa, Mucsi, Nagydorog, Nagyszékely, Nagymányok, Nagyszokoly, Németkér, Ozora, Paks, Pálfa, Pári, Pincehely, Regöly, Sárszentlőrinc, Seregélyes, Simontornya, Szabadhidvég, Tamási, Tengelic, Tevel, Tolna, Tolnanémedi, Váralja in Závod.

7. Glavne sorte vinske trte

alibernet

blauburger

bíbor kadarka

cabernet franc – cabernet

cabernet sauvignon

chardonnay – kereklevelű

cserszegi fűszeres

dornfelder

ezerfürtű

ezerjó – kolmreifler

furmint – furmint bianco

hárslevelű – garszleveljü

irsai olivér – irsai

kadarka – fekete budai

királyleányka – erdei sárga

kékfrankos – blaufränkisch

kékoportó – blauer portugieser

leányka – leányszőlő

menoire

merlot

nektár

olasz rizling – olaszrizling

ottonel muskotály – muscat ottonel

pinot blanc – fehér burgundi

pinot noir – kék burgundi

rajnai rizling – riesling

rizlingszilváni – müller thurgau

sauvignon – sauvignon blanc

syrah – shiraz

szürkebarát – pinot gris

sárga muskotály – muscat lunel

tramini – traminer

zengő

zenit

zweigelt – blauer zweigeltrebe

zöld szagos – decsi szagos

zöld veltelíni – zöldveltelíni

8. Opis povezave

Opis naravnih dejavnikov, ki so skupni vinu, penečem vinu in gaziranemu biser vinu

Vinska regija Tolna leži v južnem delu Madžarske, večinoma v županiji Tolna, vendar sega tudi v županiji Baranjo in Fejér. Vinogradi Tolne so nastali predvsem na položnih, blagih, zaščitenih gričih in pobočjih, usmerjenih proti jugu.

Najpomembnejša in prevladujoča formacija vinske regije in s tem tudi najbolj razširjena kamnina, ki tvori tla, je puhlica. Debelina plasti puhlice v Hőgyészu na primer doseže 70 metrov. Manjši del vinogradov (npr. na območjih Pincehely, Hőgyész, Dúzs) je bil zasajen na peščenih tleh.

Vrste tal, ki prevladujejo na vinorodnih območjih gričevja Tolna in Külső-Somogy, so rjava tla (rjava gozdna tla tipa ramann) in rjava gozdna tla z iluviacijo gline, čeprav vinograde najdemo tudi na apnenčastih černozjomskih tleh.

Gričevnato/hribovito območje vinske regije Tolna leži večinoma v zmerno toplem in zmerno vlažnem podnebnem pasu.

Mesečna in letna količina sončnega sevanja in ur osončenosti na območju vinske regije Tolna je še posebno ugodna za gojenje vinske trte. Letna dnevna svetloba traja 4 400 ur, dejansko sončno obdobje pa lahko doseže 2 060 ur v letu. Na madžarskih vinorodnih območjih je dolgoletno povprečje letne sončne svetlobe 1 800–2 070 ur. To kaže, da je vinska regija Tolna zelo bogata s soncem. Pomemben dejavnik je tudi temperatura. Dolgoletna povprečna letna temperatura v vinski regiji znaša 11,8 °C, v rastni dobi pa 15,8 °C. Temperaturna vsota, ki se izračuna na tej osnovi, znaša 3 400 °C, medtem ko efektivna temperaturna vsota znaša 1 300 °C. Meseca z največ padavinami sta maj in junij. Prevladuje severozahodni veter.

Vinska regija Tolna se lahko na podlagi topografije, tal, podnebja in hidrografije uvrsti med odlična vinorodna območja.

8.1. Vino

Opis razmejenega območja: človeški dejavniki

V vinski regiji Tolna so trto najprej gojili Kelti in nato Rimljani.

Vse številne opatije, ki so bile ustanovljene pod dinastijo Árpádovcev, so imele vinograde, ki so jih skrbno obdelovali benediktinski in cistercijanski menihi.

V 18. stoletju so Nemci, ki so se naselili v županiji, nadalje razvijali lokalno vinogradništvo. Srbi, ki so se v tem času naselili v regiji Völgység, naj bi uvedli gojenje sorte kadarka, iz katere so pridelovali rdeče vino po novem postopku, tj. z vrenjem na kožicah.

V pridelavi grozdja in vina so takrat prevladovala rdeča vina. Pisni viri potrjujejo, da je takrat obstajalo že šest sort prevladujoče sorte kadarka. Pojav trtne uši je povzročil veliko škodo v tej vinski regiji. Vinska regija Tolna je bila ustanovljena z zakonom o vinu iz leta 1998, vendar je bila s prvim zakonom o vinu iz leta 1893 vinska regija Szekszárd opredeljena tako, da je zajemala celotno ozemlje županije Tolna, zato lahko vinsko regijo Tolna upravičeno imenujemo zgodovinska regija.

Ta večstoletna tradicija gojenja vinske trte je osnova strokovnega znanja lokalnega prebivalstva.

Opis vin

Analitske lastnosti vin, pridelanih v vinski regiji Tolna, kot so razmeroma velik delež alkohola, ugodno razmerje različnih kislin, tvorba snovi, ki vinu dajejo telo, so posledica podnebnih razmer v vinski regiji.

Vina iz vinske regije nosijo pečat vinarjev, ki so se tako izučili večstoletne tradicije gojenja vinske trte kot pridobili sodobno znanje. Organoleptične lastnosti vin se kažejo zlasti v bogastvu arom vin.

Za vina „Tolna“ sta značilni sadnost, ki izhaja iz grozdja, ter harmonija arom in okusov, ki so posledica žlahtnega staranja. Uravnotežena vsebnost kislin in ekstrakta.

Zaradi vseh teh lastnosti so vina „Tolna“ iskana tudi zunaj Madžarske, tako v državah Evropske unije kot tudi širše.

Predstavitev in prikaz vzročne povezave

Vinsko regijo Tolna sestavljajo večji griči in doline s položnimi pobočji. Griči so visoki 150–200 metrov. Prekriti so s puhlico z visoko vsebnostjo apnenca, ki je v mešanici z rjavimi gozdnimi tlemi odlična podlaga za gojenje vinske trte. S tem je izpolnjen prvi pogoj za pridelavo odličnega grozdja.

Najnižja temperaturna vsota, ki je potrebna za gojenje vinske trte, znaša 2 500 °C, najmanjša efektivna temperaturna vsota pa znaša 1 000 °C, povprečna letna temperatura pa mora biti med 9 °C in 21 °C. Ti temperaturni dejavniki dolgoročno ugodno vplivajo na kakovost tam pridelanega grozdja.

Tretji dejavnik je količina padavin. Dolgoletno povprečje letnih padavin v vinski regiji znaša 590 mm, medtem ko vinska trta v rastni dobi prejme 450 mm padavin. To je zadostna količina padavin za trto.

Najboljši dokaz odličnih razmer, ki prevladujejo v tej vinski regiji, ob upoštevanju tudi materialnih dokazov, je, da je gojenju vinske trte in pridelavi vina mogoče slediti najmanj do časa Keltov.

Vina, ki jih tržijo vinske kleti, dejavne na območju vinske regije, so pridelana iz odličnega grozdja v skladu s tradicionalno pridelavo vina in z uporabo novega znanja ter se zelo dobro prodajajo, po njih pa povprašujejo tudi v tujini.

8.2. Peneče vino

Opis razmejenega območja: človeški dejavniki

Osnovna vina za proizvodnjo penečih vin se v vinski regiji Tolna pridelujejo že skoraj pol stoletja.

Proizvajalci iz vinske regije so osvojili tradicijo proizvodnje penečega vina, začeli proizvajati peneča vina „Tolna“ in jih nato predstavili trgu.

Uspeh proizvoda je posledica strokovnega znanja in ugleda tukajšnjih pridelovalcev grozdja in vinarjev. Peneča vina „Tolna“ se proizvajajo po tradicionalni metodi z vrenjem v steklenici. Posledično se poleg primarnih sadnih arom dobro razvijejo tudi sekundarni okusi in arome.

Opis vin

Zaradi daljšega staranja lahko barva belih penečih vin sega od bledo rumene do zlato rumene, barva penečih vin rosé od barve čebulne lupine do malinovo rožnate barve, barva rdečih penečih vin pa od rubinaste do temno rdeče barve. V vonju in okusu penečih vin „Tolna“ prevladujejo intenzivni, sadni ali začimbni (v vinih rosé in rdečih vinih) primarni okusi in aromi, značilni za grozdje, ki jih dopolnjujejo sekundarne arome. Peneča vina „Tolna“ imajo sveže kisline.

Predstavitev in prikaz vzročne povezave

Podnebje vinske regije Tolna določajo celinski in sredozemski vplivi. Tudi število ur osončenosti je večje od nacionalnega povprečja. Letne količine padavin in njihova razmeroma enakomerna porazdelitev ter tla z razmeroma dobro zmogljivostjo zadrževanja vode prispevajo k ustrezni oskrbi z vodo v rastni dobi, kar je pri penečih vinih še posebno pomemben dejavnik, saj se v vinu prepreči nastanek rastlinskih, zatohlih vonjav in nezrelih, surovih kislin, ki bi jih poudaril ogljikov dioksid, nastal pri drugem alkoholnem vrenju.

Dolga rastna doba in velika temperaturna vsota ustvarjata optimalne razmere za ustrezno zorenje grozdja, iz katerega se proizvaja osnovno vino za peneča vina, in celo za ohranitev svežih kislin.

Lega vinogradov, sredozemske podnebne razmere, apnenčasta, puhličasta in ilovnata tla, bogata s hranili, in sorte vinske trte, ki so najbolj prilagojene območju proizvodnje, dajejo penečim vinom „Tolna“ edinstven značaj, kar jim pomaga ohraniti bogato aromo, kompleksen saden ali začimben vonj in arome, svež značaj in elegantne kisline kljub drugemu alkoholnemu vrenju. Zaradi daljšega staranja v skladu s tradicionalnimi metodami proizvodnje penečih vin so za peneča vina značilne elegantne, nežne sekundarne arome.

8.3. Gazirano biser vino

Opis razmejenega območja: človeški dejavniki

Pri vinih „Tolna“ se gazirana biser vina štejejo za novo kategorijo proizvodov, ki so jih pridelovalci začeli pridelovati iz grozdja, ki se tradicionalno goji v tej vinski regiji za proizvodnjo osnovnega vina za peneča vina, in ki so jih uspešno tržili na domačem trgu.

Gospodarski in tržni uspeh proizvoda je predvsem posledica strokovnega znanja in ugleda tukajšnjih pridelovalcev grozdja in vinarjev. Gazirana biser vina „Tolna“ so običajno pridelana iz sort, ki se gojijo v tej vinski regiji, njihova kakovost pa se doseže z določitvijo datuma trgatve, ki omogoča ohranitev naravnih, primarnih okusov in arom grozdja, ki se še poudarijo z dodajanjem ogljikovega dioksida pred stekleničenjem.

Opis vin

Za bela, rosé in rdeča gazirana biser vina „Tolna“ so značilne harmonične kisline, svežina in živahne, kompleksne sadne arome.

Predstavitev in prikaz vzročne povezave

To je ena od južnih vinskih regij na Madžarskem. Lokalno podnebje določajo celinski in sredozemski vplivi. To je del Madžarske, kjer najprej pride pomlad, osončenost pa je večja od nacionalnega povprečja. Letne količine padavin in njihova razmeroma enakomerna porazdelitev ter tla z razmeroma dobro zmogljivostjo zadrževanja vode prispevajo k ustrezni oskrbi z vodo v rastni dobi, kar je pri gaziranih biser vinih še posebno pomemben dejavnik, saj se v vinu prepreči nastanek rastlinskih, zatohlih vonjav in nezrelih, surovih kislin, ki bi jih poudaril ogljikov dioksid, prisoten v vinu.

9. Bistveni dodatni pogoji

Manjše geografske enote, ki se lahko navedejo, in pravila za njihovo navedbo

Pravni okvir:

zahteva organizacije, pristojne za upravljanje ZOP/ZGO, če tako določijo države članice

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Vinorodni okoliš: Völgységi

Občine v vinorodnem okolišu: Aparhant, Bátaapáti, Bonyhád, Bonyhádvarasd, Cikó, Dúzs, Grábóc, Györe, Hidas, Hőgyész, Izmény, Kisdorog, Kismányok, Kisvejke, Lengyel, Mórágy, Mőcsény,

Mucsfa, Mucsi, Nagymányok, Tevel, Váralja in Závod.

Pri vinih „Tolna“ z navedbo vinorodnega okoliša mora biti 100 % grozdja iz vinogradov na območjih navedenega okoliša, ki so po katastru vinogradov razvrščena v razred I ali II.

Občine

Občine: Aba, Aparhant, Bátaapáti, Bikács, Bonyhád, Bonyhádvarasd, Bölcske, Cikó, Dunaföldvár, Dunaszentgyörgy, Dúzs, Fácánkert, Felsőnyék, Fürged, Grábóc, Gyönk, Györe, Györköny, Hidas, Hőgyész, Igar, Iregszemcse, Izmény, Kisdorog, Kismányok, Kisszékely, Kisvejke, Kölesd, Lengyel, Lajoskomárom, Madocsa, Magyarkeszi, Mezőkomárom, Mórágy, Mőcsény, Mucsfa, Mucsi, Nagydorog, Nagyszékely, Nagymányok, Nagyszokoly, Németkér, Ozora, Paks, Pálfa, Pári, Pincehely, Regöly, Sárszentlőrinc, Seregélyes, Simontornya, Szabadhidvég, Tamási, Tengelic, Tevel, Tolnanémedi, Váralja in Závod.

Pri vinih, na katerih je navedena občina, mora biti vsaj 85 % proizvoda iz vinogradov na območjih navedene občine, ki so po katastru vinogradov razvrščena v razred I ali II, največ 15 % proizvoda pa je lahko iz drugih delov razmejenih območij vinske regije Tolna, ki so po katastru vinogradov razvrščeni v razred I ali II.

Navedena imena vinorodnih krajev:

Bonyhád: Aranybánya, Szőlő-domb

Bonyhádvarasd: Kereszt-dűlő

Lajoskomárom: Fülöp-hegy

Simontornya: Derék-hegy, Mózsé-hegy

Paks: Hideg-völgy, Sánc-hegy

Gyönk: Ködmön-hegy

Pri vinih z navedenim imenom vinorodnega kraja mora 95 % grozdja, uporabljenega za pridelavo vina, izvirati z območij navedenega vinorodnega kraja, ki so po katastru vinogradov razvrščena v razred I ali II.

Tradicionalni izrazi, katerih uporaba je dovoljena, in izrazi, katerih uporaba je omejena

Pravni okvir:

zahteva organizacije, pristojne za upravljanje ZOP/ZGO, če tako določijo države članice

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Vino

Belo: „késői szüretelésű“ (pozna trgatev), „válogatott szüretelésű“ (jagodni izbor), „muskotály“ (muškat), „cuvée“ ali „küvé“ (zvrst), „szüretlen“ (nefiltrirano), „töppedt szőlőből készült“ (iz sušenega grozdja), „primőr“ (mlado vino) ali „újbor“ (novo vino), „első szüret“ (prva trgatev) ali „virgin vintage“ (deviška trgatev), „barrique“, „barrique-ban erjesztett“ (vrenje v sodih barik) ali „hordóban erjesztett“ (vrenje v sodih), „barrique-ban érlelt“ (starano v sodih barik) ali „hordóban érlelt“ (starano v sodih)

Rosé: „válogatott szüretelésű“ (jagodni izbor), „cuvée“ ali „küvé“ (zvrst), „szüretlen“ (nefiltrirano), „primőr“ (mlado vino) ali „újbor“ (novo vino), „első szüret“ (prva trgatev) ali „virgin vintage“ (deviška trgatev)

Rdeče: „siller“, „késői szüretelésű“ (pozna trgatev), „válogatott szüretelésű“ (jagodni izbor), „muskotály“ (muškat), „cuvée“ ali „küvé“ (zvrst), „szüretlen“ (nefiltrirano), „töppedt szőlőből készült“ (iz sušenega grozdja), „primőr“ (mlado vino) ali „újbor“ (novo vino), „első szüret“ (prva trgatev) ali „virgin vintage“ (deviška trgatev), „barrique“, „barrique-ban erjesztett“ (vrenje v sodih barik) ali „hordóban erjesztett“ (vrenje v sodih), „barrique-ban érlelt“ (starano v sodih barik) ali „hordóban érlelt“ (starano v sodih)

Peneče vino

Belo, rosé, rdeče: „muskotály“ (muškat), „cuvée“ ali „küvé“ (zvrst), „első szüret“ (prva trgatev) ali „virgin vintage“ (deviška trgatev)

Gazirano biser vino

Belo, rosé, rdeče: „muskotály“ (muškat), „cuvée“ ali „küvé“ (zvrst), „első szüret“ (prva trgatev) ali „virgin vintage“ (deviška trgatev)

Dodatna pravila o označevanju

Pravni okvir:

zahteva organizacije, pristojne za upravljanje ZOP/ZGO, če tako določijo države članice

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Izraz „muskotály“ (muškat), katerega uporaba je omejena, se lahko navede na etiketah vinskih proizvodov pod naslednjimi pogoji: vsaj 85 % osnovnega vina mora biti pridelanih iz letnika ene ali več naslednjih sort vinske trte: cserszegi fűszeres, irsai olivér, nektár, ottonel muskotály, sárga muskotály.

Imeni sort alibernet in bíborkadarka ne smeta biti navedeni na etiketi.

Navedba letnika je obvezna za vina „Tolna“ iz geografskih enot, ki so manjše od razmejenega območja proizvodnje. Če je na etiketi naveden letnik, mora biti iz tega letnika najmanj 85 % vina.

V primeru mladega ali novega vina „Tolna“ mora biti 100 % vina iz navedenega letnika.

Dovoljeni sta navedba kakršne koli različice izraza „oltalom alatt álló eredetmegjelöles“ (zaščitena označba porekla) ki vključuje izpeljani pridevnik, ki se uporablja v madžarskem jeziku, in navedba tega izraza v katerem koli uradnem jeziku Evropske unije.

Kot oznaka se lahko uporabi kakršna koli različica imena manjše geografske enote, ki vsebuje pripono „-i“ za izpeljavo pridevnika v madžarščini.

Na vseh vinih z označbo „Tolna“ se lahko navedejo izrazi „termőhelyen palackozva“ (ustekleničeno na območju proizvodnje), „termelői palackozás“ (ustekleničeno pri proizvajalcu) ali „pinceszövetkezetben palackozva“ (ustekleničeno v zadružni vinski kleti).

Izraz „rozé“ se lahko nadomesti z izrazom „rosé“, izraz „küvé“ pa z izrazom „cuvée“ ali izrazom „házasítás“ (zvrst).

Pravila o predstavitvi

Pravni okvir:

zahteva organizacije, pristojne za upravljanje ZOP/ZGO, če tako določijo države članice

Vrsta dodatnega pogoja:

pakiranje na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Predstavitev

Vina „Tolna“ pozne trgatve, vina „Tolna“ iz jagodnega izbora, vina „Tolna“ iz sušenega grozdja in izbrana vinogradniška vina se lahko tržijo samo v steklenicah.

To pravilo ne velja za vina, ki jih proizvajalci proizvedejo na območju proizvodnje v lastni kleti za uživanje na kraju samem.

Vnaprejšnje obveščanje o predstavitvi

Polnilnice zunaj razmejenega območja morajo najpozneje osem dni pred začetkom predstavitve vinskega proizvoda z zaščiteno označbo porekla obvestiti sekretarja sveta vinskih skupnosti vinske regije Tolna o vsakem stekleničenju.

Proizvodnja vina zunaj razmejenega območja

Pravni okvir:

zahteva organizacije, pristojne za upravljanje ZOP/ZGO, če tako določijo države članice

Vrsta dodatnega pogoja:

odstopanje od proizvodnje na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Proizvodnja vina z zaščiteno označbo porekla „Tolna“ zunaj razmejenega območja je dovoljena samo v naslednjih občinah, ki mejijo na razmejeno območje, v spodaj navedenih županijah.

Županija Tolna: Alsónána, Alsónyék, Báta, Bátaszék, Decs, Harc, Kakasd, Kéty, Medina, Őcsény, Sióagárd, Szálka, Szekszárd, Várdomb, Varsád in Zomba.

Županija Baranja: Bisse, Csarnóta, Diósviszló, Harkány, Hegyszentmárton, Kistótfalu, Márfa, Nagytótfalu, Siklós, Szava, Túrony, Vokány, Kisharsány, Nagyharsány, Palkonya, Villány, Villánykövesd Helesfa, Kispeterd, Mozsgó, Nagypeterd, Nyugotszenterzsébet, Szigetvár, Boda, Cserkút, Hosszúhetény, Ivánbattyán, Keszü, Kiskassa, Kővágószőlős, Kővágótöttös, Mecseknádasd, Pécs, Pécsvárad, Szemely, Kisjakabfalva, Babarc, Bár, Bóly, Dunaszekcső, Hásságy, Lánycsók, Máriakéménd, Mohács, Monyoród, Nagynyárád, Olasz, Szajk, Szederkény in Versend.

Županija Bács-Kiskun: Akasztó, Bócsa, Kecel, Kiskőrös, Soltvadkert in Borota.

Fejér megye: Etyek in Dég.

Županija Pest: Szigetcsép.

Županija Somogy: Balatonboglár.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://boraszat.kormany.hu/download/0/92/f2000/TOLNA_termekleiras%204-v%C3%A1ltozat%20COM%20kn.pdf

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

19.6.2023

Uradni list Evropske unije

C 215/25

Objava vloge za spremembo specifikacije proizvoda na ravni Unije za ime v vinskem sektorju v skladu s členom 97(4) Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta

(2023/C 215/09)

V skladu s členom 98 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo v dveh mesecih od datuma te objave.

VLOGA ZA SPREMEMBO SPECIFIKACIJE PROIZVODA NA RAVNI UNIJE

„Ribera del Guadiana“

PDO-ES-A1295-AM04

Datum vloge: 26. marec 2021

1. Vložnik in pravni interes

REGULATIVNI ODBOR ZA OZNAČBO POREKLA „RIBERA DEL GUADIANA“ (CONSEJO REGULADOR DE LA DO RIBERA DEL GUADIANA)

Organ, ki zastopa gospodarske interese nosilcev dejavnosti, ki uporabljajo ZOP.

2. Postavka v specifikaciji proizvoda, na katero se sprememba nanaša

☐	Ime proizvoda

☒	Kategorija proizvoda vinske trte

☒

Povezava

☐	Omejitve trženja

3. Opis spremembe in razlogi zanjo

3.1. Vključitev novih kategorij vina

Mednarodni trg gaziranih vin se je po količini in vrednosti v zadnjih letih povečal za 32 %, v nasprotju z zmernejšo stopnjo rasti na trgu mirnih vin. Stopnja rasti v Španiji je ocenjena na približno 10 %.

Ta trend je stalnica na najpomembnejših trgih, kar pomeni, da je proizvodnja gaziranih vin priložnost za vstop na nove trge.

Ta kategorija vina je na območju označbe porekla „Ribera del Guadiana“ znana, saj jo tam proizvajajo že od 80. let prejšnjega stoletja, zahtevali pa so jo nosilci dejavnosti, ki uporabljajo označbo porekla, pa tudi najbolj reprezentativna strokovna združenja v tem sektorju.

Specifikacija proizvoda je bila zato spremenjena tako, da so bile vanjo vključene naslednje kategorije: peneče vino, kakovostno peneče vino, kakovostno aromatično peneče vino, biser vino in gazirano biser vino.

V skladu s pravili EU vključitev novih kategorij pomeni spremembo na ravni Unije.

3.2. Utemeljitev povezave z geografskim območjem za nove kategorije

Ta oddelek je treba spremeniti, da se utemelji vključitev novih kategorij. Podnebne in talne razmere, lokacija območja, strokovno znanje proizvajalcev in sorte pri označbi porekla „Ribera del Guadiana“ so primerni za proizvodnjo penečih in biser vin.

3.3. Sklic na nove kategorije v zahtevah glede pakiranja in označevanja

Nove kategorije so navedene v tem oddelku in informacije so bile ustrezno posodobljene.

ENOTNI DOKUMENT

1. Ime proizvoda

Ribera del Guadiana

2. Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3. Kategorije proizvodov vinske trte

Vino

4.	Peneče vino

5.	Kakovostno peneče vino

6.	Kakovostno aromatično peneče vino

8.	Biser vino

9.	Gazirano biser vino

4. Opis vin

4.1. Belo vino

Vidni pregled

Bistrost: bistro vino ali z malo usedlin vinskega kamna

Barva: z rumenimi do zlatimi odtenki

Vohalni pregled

Vonj: sadne in/ali cvetlične vonjave in/ali vrelne vonjave in/ali vonjave po lesu ali praženem

Okušalni pregled

Okus: sadne in/ali cvetlične zaznave in/ali vrelne zaznave in/ali zaznave po lesu ali praženem

Uravnoteženost okusa: uravnoteženo razmerje med alkoholom in kislinami, po možnosti rahlo sladek

Zaton: dolg aromatičen pookus

*	Največja mejna vrednost žveplovega dioksida pri vinu z vsebnostjo sladkorja najmanj 5 g/l: 240 mg/l

*	Pri belem vinu, proizvedenem z uporabo lesenih sodov, je najvišja vsebnost hlapnih kislin, izražena kot ocetna kislina, 1 gram na liter do 10 vol. % alkohola plus dodatnega 0,06 grama na liter za vsako odstotno točko alkohola, ki presega 10 vol. %, do največje mejne vrednosti 1,08 grama na liter.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)	15
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	9
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	10
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	180

4.2. Vino rosé

Vidni pregled

Bistrost: bistro vino ali z malo usedlin vinskega kamna

Barva: rožnata do oranžna, vključno z rdečkastimi odtenki

Vohalni pregled

Vonj: sadne in/ali cvetlične vonjave in/ali vrelne zaznave in/ali vonjave po lesu ali praženem

Okušalni pregled

Okus: sadne in/ali cvetlične zaznave in/ali vrelne zaznave in/ali zaznave po lesu ali praženem

Uravnoteženost okusa: uravnoteženo razmerje med alkoholom in kislinami, po možnosti rahlo sladek

Zaton: dolg aromatičen pookus

*	Največja mejna vrednost žveplovega dioksida pri vinu z vsebnostjo sladkorja najmanj 5 g/l: 240 mg/l

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)	15
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	9
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	10
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	180

4.3. Rdeče vino

Vidni pregled

Bistrost: bistro vino ali z malo usedlin vinskega kamna ali barvil

Barva: vijolična do opečnato rdeča

Intenzivnost barve: nizka, srednja ali visoka

Vohalni pregled

Vonj: sadne in/ali cvetlične vonjave in/ali vrelne zaznave in/ali vonjave po lesu ali praženem

Okušalni pregled

Okus: sadne in/ali cvetlične zaznave in/ali vrelne zaznave in/ali zaznave po lesu ali praženem

Uravnoteženost okusa: uravnoteženo razmerje med alkoholom in kislinami, po možnosti rahlo sladek

Zaton: dolg aromatičen pookus

*	Največja mejna vrednost žveplovega dioksida pri vinu z vsebnostjo sladkorja najmanj 5 g/l: 190 mg/l

*	Pri rdečem vinu, proizvedenem z uporabo lesenih sodov, je najvišja vsebnost hlapnih kislin, izražena kot ocetna kislina, 1 gram na liter do 10 vol. % alkohola plus dodatnega 0,06 grama na liter za vsako odstotno točko alkohola, ki presega 10 vol. %, do največje mejne vrednosti 1,2 grama na liter.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)	15
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	11
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4 grami na liter, izraženi kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	13,33
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	150

4.4. Peneče vino, kakovostno peneče vino in kakovostno aromatično peneče vino

Vidni pregled

Bistrost: bistro in sijoče vino brez suspendiranih delcev

Barva / ton / intenzivnost barve

Belo vino:

Barva: rumena do zlata

Vino rosé: rožnata do oranžna, vključno z rdečkastimi toni

Rdeča vina: vijolična do opečnato rdeča

Intenzivnost barve: nizka, srednja ali visoka

Gaziranost: vino se peni in sprošča neprekinjen niz ogljikovega dioksida v majhnih do srednje velikih mehurčkih, ki včasih oblikujejo obroč okrog roba površja, mehurčki so obstojni.

Vohalni pregled

Vonj: sadne in/ali cvetlične vonjave in/ali vrelne vonjave

Okušalni pregled

Okus: sadne in/ali cvetlične zaznave in/ali vrelne zaznave

Uravnoteženost okusa: uravnoteženo razmerje med alkoholom in kislinami, po možnosti rahlo sladek in/ali gaziran Zaton: dolg aromatičen pookus

*	Najnižja vsebnost ogljikovega dioksida (nadtlak v barih): 3,0 za peneče vino, 3,5 za kakovostno peneče vino in 3,0 za kakovostno aromatično peneče vino

*	Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) v kakovostnem aromatičnem penečem vinu: 6,0 vol. %

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)	10
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	10
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4 grami na liter, izraženi kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	13,33
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	185

4.5. Biser vino, gazirano biser vino

Vidni pregled

Bistrost: bistro in sijoče vino brez suspendiranih delcev

Barva / ton / intenzivnost barve

Belo vino: rumena do zlata

Vino rosé: rožnata do oranžna, vključno z rdečkastimi odtenki

Rdeča vina: vijolična do opečnato rdeča

Intenzivnost barve: nizka, srednja ali visoka

Gaziranost: je

Vohalni pregled

Vonj: sadne in/ali cvetlične vonjave in/ali vrelne vonjave

Okušalni pregled

Okus: sadne in/ali cvetlične zaznave in/ali vrelne zaznave

Uravnoteženost okusa: uravnoteženo razmerje med alkoholom in kislinami, po možnosti rahlo sladek in/ali gaziran

Zaton: dolg aromatičen pookus

*	Ogljikov dioksid (nadtlak v barih): 1–2,5

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v mg/l): 180–235 (i) 150–190 (ii). Največja vrednost vsake kategorije se uporablja za vina z vsebnostjo ostanka sladkorja nad 5 g/l, najmanjša pa za vina z vsebnostjo ostanka sladkorja, ki je enaka ali nižja od 5 g/l. Pri biser vinih se vrednosti (i) uporabljajo za bela vina in vina rosé, vrednosti (ii) pa za rdeča vina.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)	9
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	7
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4 grami na liter, izraženi kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	13,33
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	180

5. Enološki postopki

a. Posebni enološki postopki

Posebni enološki postopek

Pri ekstrakciji grozdnega mošta oziroma vina in ločevanju od tropin je treba uporabiti ustrezen tlak, da stopnja ekstrakcije ne bi presegla 70 litrov vina na 100 kilogramov potrganega grozdja.

Belo in rdeče vino vrste „fermentado en barrica“ (vrenje v sodu) mora vreti v hrastovih sodih s prostornino do 600 litrov.

Rdeče vino vrste „tinto roble“ (z nego v hrastu) je treba starati 90 dni, od tega vsaj 60 dni v hrastovih sodih s prostornino do 600 litrov.

Vino vrste „vino de guarda“ (vino za staranje) je treba starati 365 dni, od tega vsaj 60 dni v hrastovih sodih s prostornino do 600 litrov.

Ta obdobja staranja se začnejo 1. oktobra v letu trgatve.

b. Največji donosi

1. Bele sorte vinske trte

12 000 kilogramov grozdja na hektar

84 hektolitrov na hektar

3. Rdeče sorte vinske trte

10 000 kilogramov grozdja na hektar

70 hektolitrov na hektar

6. Razmejeno geografsko območje

—

TIERRA DE BARROS: Aceuchal, Ahillones, Alange, Almendralejo, Arroyo de San Serván, Azuaga, Berlanga, Calamonte, Corte de Peleas, Entrín Bajo, Feria, Fuente del Maestre, Granja de Torrehermosa, Higuera de Llerena, Hinojosa del Valle, Hornachos, La Morera, La Parra, Llera, Llerena, Maguilla, Mérida (levo obrežje reke Guadiana), Nogales, Palomas, Puebla del Prior, Puebla de la Reina, Ribera del Fresno, Salvatierra de los Barros, Santa Marta de los Barros, Solana de los Barros, Torre de Miguel Sesmero, Torremegía, Valencia de las Torres, Valverde de Llerena, Villafranca de los Barros in Villalba de los Barros.

—	MATANEGRA: Bienvenida, Calzadilla, Fuente de Cantos, Medina de las Torres, Puebla de Sancho Pérez, Los Santos de Maimona, Usagre, Valencia del Ventoso in Zafra.

—

RIBERA ALTA: Aljucén, Benquerencia, Campanario, Carrascalejo, Castuera, La Coronada, Cristina, Don Álvaro, Don Benito, Esparragalejo, Esparragosa de la Serena, Higuera de la Serena, La Garrovilla, Guareña, La Haba, Magacela, Malpartida de la Serena, Manchita, Medellín, Mengabril, Mérida (desno obrežje reke Guadiana), Mirandilla, Monterrubio de la Serena, La Nava de Santiago, Navalvillar de Pela, Oliva de Mérida, Quintana de la Serena, Rena, San Pedro de Mérida, Santa Amalia, Trujillanos, Valdetorres, Valverde de Mérida, Valle de la Serena, Villagonzalo, Villanueva de la Serena, Villar de Rena, Zalamea de la Serena in Zarza de Alange.

—	RIBERA BAJA: La Albuera, Almendral, Badajoz, Lobón, Montijo, Olivenza, La Roca de la Sierra, Talavera de la Real, Torremayor, Valverde de Leganés in Villar del Rey.

—

MONTÁNCHEZ: Albalá, Alcuéscar, Aldea de Trujillo, Aldeacentenera, Almoharín, Arroyomolinos de Montánchez, Casas de Don Antonio, Escurial, Garciaz, Heguijuela, Ibahernando, La Cumbre, Madroñera, Miajadas, Montánchez, Puerto de Santa Cruz, Robledillo de Trujillo, Salvatierra de Santiago, Santa Cruz de la Sierra, Santa Marta de Magasca, Torre de Santa María, Torrecilla de la Tiesa, Trujillo, Valdefuentes, Valdemorales, Villamesías in Zarza de Montánchez.

—	CAÑAMERO: Alía, Berzocana, Cañamero, Guadalupe in Valdecaballeros.

7. Sorte vinske trte

CABERNET SAUVIGNON

CAYETANA BLANCA

GRACIANO

MACABEO – VIURA

MERLOT

PARDINA – JAÉN BLANCO

SHIRAZ

TEMPRANILLO – CENCIBEL

TEMPRANILLO – TINTO FINO

8. Opis povezav

8.1 Mirna vina (kategorija 1)

Zaradi sredozemskega podnebja, ki prevladuje na tem geografskem območju, z blagimi povprečnimi temperaturami skozi vse leto in nizkimi stopnjami vlažnosti, so razmere primerne za pridelavo grozdja z uravnoteženimi kislinami, deležem alkohola, ki ni prevelik, in ustrezno fenolno zrelostjo.

Malo padavin v ključnih obdobjih gojenja trte je pomemben dejavnik, saj močno zmanjšuje tveganje za glivične bolezni, kar neposredno vpliva na kakovost proizvedenih vin.

Prevladujejo rdečkasta glinasta tla. Ta tla, splošno znana kot barros (blato), vsebujejo miocenske sedimente z znatno vsebnostjo apnenca, zato so na nekaterih območjih belkasta (zaradi apna v tleh jim pravijo caleños).

Rdeča vina so posledično bogata s tanini in barvili, imajo dober delež alkohola, primerno vsebnost kislin in saden aromatični profil.

Bela vina in vina rosé so prijetna in dobro uravnotežena, odlikujejo pa jih zelo izrazite sadne in aromatične lastnosti ter visoka povprečna vsebnost kislin.

8.2 Peneča in biser vina (kategorije 4, 5, 6, 8 in 9)

Talne in podnebne razmere na tem območju so vplivale tudi na človeške dejavnike glede posebnega ravnanja z vinsko trto, ki se tradicionalno goji v kotlasti obliki brez namakanja, z majhno gostoto zasaditve in omejeno uporabo fitofarmacevtskih sredstev.

Peneča in biser vina so proizvedena iz osnovnih vin, predvsem iz sort vinske trte macabeo, parellada, garnacha tinta in tempranillo, ki imajo lastnosti, opisane v prejšnji točki. Običajno se proizvajajo po tradicionalni metodi in so zelo prijetna, uravnotežena ter imajo močne arome.

9. Posebne dodatne zahteve (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Vsa embalaža, ki se uporablja za trženje vina z označbo porekla „Ribera del Guadiana“, mora biti označena z zaščitenimi imeni v skladu z veljavno zakonodajo EU.

—	EMBALAŽA VIN: Vina z izrazi „crianza“, „reserva“ in „gran reserva“ se lahko dajejo na trg le v steklenih posodah.

—	SISTEMI ZAPIRANJA: Za zapiranje staranih vin je treba uporabljati plutovinaste zamaške. Za vina, ki se ne starajo, se lahko dovolijo drugi sistemi zapiranja poleg plutovinastih zamaškov, če regulativni odbor meni, da ne škodijo kakovosti ali ugledu vin z zaščiteno označbo.

—	OZNAČEVANJE VIN: Za kakovostna peneča vina se lahko uporabljata izraza „premium“ in „reserva“.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://www.juntaex.es/documents/77055/621148/Pliego+de+Condiciones+Ed+8+Ver+03+Envio+para+Publicacion.pdf/7d03b40c-6f89-b936-079b-794a1ebdaa6b?t=1666866589413

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

19.6.2023

Uradni list Evropske unije

C 215/32

Objava vloge za odobritev spremembe specifikacije proizvoda na ravni Unije za ime v vinskem sektorju v skladu s členom 97(4) Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta

(2023/C 215/10)

V skladu s členom 98 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo v treh mesecih od datuma te objave.

VLOGA ZA ODOBRITEV SPREMEMBE NA RAVNI UNIJE

„La Mancha“

PDO-ES-A0045-AM05

Datum vloge: 21. junij 2022

1. Spremembe

1.1. Vložnik in pravni interes

Asociación Interprofesional de la D.O. vitivinícola La Mancha

Zastopa vse nosilce dejavnosti, ki proizvajajo zaščiteno vino.

1.2. Opis sprememb in razlogi zanje

PAKIRANJE JE OMEJENO NA RAZMEJENO OBMOČJE.

OPIS

Dodan je bil nov odstavek o pakiranju, ki določa, da mora pakiranje potekati na območju proizvodnje, opredeljenem v točki 4 specifikacije proizvoda.

Ta sprememba se nanaša na točko 8 specifikacije proizvoda in točko 9 enotnega dokumenta.

Zato se šteje, da ta sprememba spada med spremembe na ravni Unije iz člena 14(1) Uredbe (EU) 2019/33, kar pomeni dodatne omejitve pri trženju proizvoda.

RAZLOG

V skladu s členom 4 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 je razlog za vključitev te zahteve zaščita kakovosti in slovesa vin z ZOP „La Mancha“, jamstvo za njihovo poreklo ter zagotovitev njihovih posebnih značilnosti in kakovosti, povezanih z območjem porekla.

Proizvodnja vin z označbo porekla se ne konča s postopkom predelave mošta v vino z alkoholnim vrenjem in drugimi, dopolnilnimi postopki, temveč s pakiranjem. Slednje je treba šteti za zadnjo fazo proizvodnje teh vin, saj vključuje druge enološke postopke, ki bi lahko vplivali na posebne značilnosti, in sicer filtriranje, stabilizacija in različne vrste korektivnih ukrepov.

S to obveznostjo se preprečujejo morebitna tveganja pri prevozu vin zunaj območja njihove pridelave, vključno z oksidacijo in vročinskim stresom zaradi visokih ali nizkih temperatur in kvarjenja proizvoda, ki negativno vplivali na njegove kemično-fizikalne lastnosti (vsebnost kislin, polifenolov in barvil) in organoleptične lastnosti (barva, vonj, okus) ter obstojnost. Z njo se zmanjšuje tudi tveganje mikrobiološke kontaminacije (z bakterijami, virusi, glivicami, plesnijo ali kvasovkami).

Podobno pakiranje na geografskem območju proizvodnje, opredeljenem v oddelku 4 specifikacije proizvoda, omogoča boljši nadzor nad postopki pakiranja.

ENOTNI DOKUMENT

1. Ime proizvoda

La Mancha

2. Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3. Kategorije proizvodov vinske trte

Vino

5.	Kakovostno peneče vino

8.	Biser vino

4. Opis vina

1. Bela vina in vina rosé, mlada in tradicionalna vina ter bela vina iz hrastovih sodov

KRATEK OPIS

Majhen delež alkohola. Bela vina so zelenkaste do rumene barve, skoraj zlate. So drzna in sadna s primarnimi aromami, rahlo kisla in uravnotežena.

Če so bila dlje časa v sodih, je njihova barva rumena do zlata ali slamnata, s pridihom po praženem na vaniljevi podlagi ter dolgimi hrastovimi in sadnimi notami.

Vina rosé so različnih barv, od rožnate do lososno oranžne, z drznimi in primarnimi aromami. So rahlo kisla, uravnotežena in imajo saden okus.

Vina, ki vrejo v sodih, imajo arome in pookus, ki spominjajo na sod.

*	Najvišja vsebnost hlapnih kislin mladih vin: 8,33 miliekvivalenta na liter.

*	Najvišja vsebnost sulfitov: 190 mg/l, pri čemer je sladkor ≥ 5 g/l (razen vin iz hrastovih sodov).

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	9
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4 grami na liter, izraženi kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	10
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	140

2. Mlada in tradicionalna rdeča vina ter rdeča vina iz hrastovih sodov

KRATEK OPIS

Vina vijolično rdeče barve do granatne barve so drzna, sadna, s primarnimi aromami. Po okusu so tanična, z uravnoteženo vsebnostjo alkohola/kislin, dolga in sadna. Vina, ki so bila dlje časa v sodih, so granatne do rubinaste barve. So drzna, sadna, s primarnimi in vaniljevimi aromami. Okus v ustih je dolg in uravnotežen z vaniljevimi zaznavami. Z nadaljnjim zorenjem lahko pridobijo opečnate ali opečnato oranžne odtenke. So dolga in medena. V ustih so gladka, skladna, zaokrožena in strukturirana. Pri vinih, ki vrejo v sodu, slednji zagotavlja arome in pookus.

*	Najvišja vsebnost hlapnih kislin mladih vin: 8,33 miliekvivalenta na liter.

*	Najvišja vsebnost sulfitov: 180 mg/l, pri čemer je sladkor ≥ 5 g/l (razen vin iz hrastovih sodov)

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	11,5
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4 grami na liter, izraženi kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	10
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	130

3. Tradicionalno naravno sladko vino

KRATEK OPIS

Bela vina so skladna s suhimi vini, rdeča vina pa so granatno rdeče do rjavkasto rumene barve. Intenzivno aromatična, spominjajo na sadje in/ali džeme, so uravnotežena in polnega telesa.

*	Največji delež skupnega alkohola je znotraj zakonskih omejitev iz ustrezne zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	13
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4 grami na liter, izraženi kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	20
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	250

4. Belo in rdeče vino z izrazi „crianza“, „reserva“ in „gran reserva“

KRATEK OPIS

Bela vina so slamnate do zlate barve z različno intenzivnostjo, odvisno od starosti. Lesnate in pražene arome. Uravnotežena. Rdeča vina so granatno rdeče do opečnate barve, odvisno od starosti. S starostjo se arome iz sadnih spremenijo v lesnate in/ali pražene. V ustih so uravnotežena in so polnega telesa.

*	Največji delež skupnega alkohola je znotraj zakonskih omejitev iz ustrezne zakonodaje EU.

**	Najmanjši volumenski delež dejanskega alkohola je določen v specifikaciji proizvoda, odvisno od tega, ali gre za belo ali rdeče vino.

***	Spodnje meje vsebnosti hlapnih kislin, odvisno od stopnje in dolžine staranja.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4 grami na liter, izraženi kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	20
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	150

5. Kakovostno peneče vino

KRATEK OPIS

Peneča bela vina imajo svetle do zlate sijoče odtenke, medtem ko so vina rosé bledo rožnata. Mehurčki so majhni in obstojni. Arome so čiste in drzne. Po okusu so široka in uravnotežena.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4 grami na liter, izraženi kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	11,66
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

6. Biser vino

KRATEK OPIS

Biser vina so lahko bela vina z različnimi rumenimi odtenki, vina rosé z različnimi odtenki rožnate barve in rdeča vina z vijolično rdečo barvo. Po vonju imajo bela vina primarne arome, rosé in rdeča vina pa intenzivne arome, ki spominjajo na rdeče jagodičje. To so široka in uravnotežena vina z izrazito prisotnostjo ogljikovega dioksida.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4 grami na liter, izraženi kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	10
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5. Enološki postopki

5.1. Posebni enološki postopki

Bela vina, vina rosé in rdeča vina, zajeta s to ZOP, morajo biti pridelana izključno iz dovoljenih sort. Mešanje belih in rdečih sort ni dovoljeno.

Najvišja stopnja predelave je 74 litrov vina na vsakih 100 kilogramov trganega grozdja.

Bela in rosé vina so pridelana z drozganjem grozdov ter se statično ali dinamično odcedijo. Za ekstrakcijo arom in barv je grozdje mogoče predhodno macerirati, pri čemer mošt vre pri temperaturi največ 22 °C.

Pri rdečih vinih mora grozdje vreti s kožicami vsaj 3 dni pri temperaturi do največ 28 °C.

5.2. Največji donosi

1.	Vinogradi s trsi v kotlasti obliki 10 000 kilogramov grozdja na hektar

2.	Vinogradi s trsi v kotlasti obliki 74 hektolitrov na hektar

3.	Vinogradi s trsi v brajdah 13 000 kilogramov grozdja na hektar

4.	Vinogradi s trsi v brajdah 96,2 hektolitra na hektar

6. Razmejeno geografsko območje

Manča je naravna in zgodovinska regija, ki leži v avtonomni skupnosti Kastilja - Manča v središču Španije. Zajema severni del province Albacete, južni in jugozahodni del province Ciudad Real, vzhodni del province Toledo in jugozahodni del province Cuenca.

7. Sorte vinske trte

AIRÉN

BOBAL

CABERNET SAUVIGNON

GARNACHA TINTA

MACABEO – VIURA

SYRAH

TEMPRANILLO – CENCIBEL

VERDEJO

8. Opis povezave

8.1. Vino

Sestava tal ravnine pokrajine Manča je produkt miocenske sedimentacije apnenca, laporja in peska, zaradi česar je zemlja rjave ali rdečkasto rjave barve. Zaradi velike količine apnenčastih tal v pokrajini Manča je območje idealno za pridelavo polnih rdečih vin, primernih za zorenje, peščeni apnenec pa daje vinu prijetno moč.

Pomanjkanje padavin (300 do 350 mm na leto) in velika izpostavljenost sončni svetlobi (3 000 ur sonca) dajeta močno obarvana vina, pri katerih je aromatična intenzivnost očitno povečana.

Povprečni donos vinogradov je majhen, kar tudi pripomore k odlični uravnoteženosti vin.

8.2. Biser vino

Skrajno celinsko podnebje, sestava rdečkasto rjavih tal in visoke temperature v biser vinih ustvarjajo sadne arome in odtenke. Vina, opisana v oddelku o vinu, se uporabljajo za proizvodnjo teh vin. Vsebina navedenega oddelka zato velja tudi za ta vina.

8.3. Kakovostno peneče vino

Geografsko okolje omogoča gojenje sort, določenih v specifikaciji proizvoda, ki dajejo vinom širino in uravnoteženost. Podobno pomanjkanje padavin in ur sončne svetlobe ustvarja delež naravnega alkohola, kar omogoča proizvodnjo vin s predpisanimi deleži naravnega alkohola. Za proizvodnjo penečih vin se vina, navedena v oddelku o vinu, uporabljajo kot osnovno vino. Vsebina navedenega oddelka zato velja tudi za peneča vina.

9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Pravni okvir

Nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja

Dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja

Za navedbo določene posamezne sorte vinske trte mora biti vsaj 85 % uporabljenega grozdja te sorte, kar mora biti zabeleženo v evidenci vinske kleti.

Za kakovostna peneča vina z ZOP „La Mancha“ se lahko na etiketah uporabljata izraza „premium“ in „reserva“.

Pravni okvir

Nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja

pakiranje na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja

Pakiranje mora potekati na razmejenem območju proizvodnje. Proizvodnja vin z označbo porekla se ne konča s postopkom predelave mošta v vino z alkoholnim vrenjem in drugimi, dopolnilnimi postopki, temveč s pakiranjem. Slednje je treba šteti za zadnjo fazo proizvodnje teh vin, saj vključuje druge enološke postopke, ki bi lahko vplivali na posebne značilnosti, in sicer filtriranje, stabilizacija in različne vrste korektivnih ukrepov. Polnjenje na območju proizvodnje omogoča neposreden nadzor nad postopkom pakiranja in preprečuje morebitna tveganja pri prevozu, kot sta oksidacija in vročinski stres, ki bi poslabšali fizikalno-kemijske in organoleptične lastnosti vin ter vplivali na njihovo stabilnost.

Povezava na specifikacijo proizvoda

http://pagina.jccm.es/agricul/paginas/comercial-industrial/consejos_new/pliegos/AM05_La_Mancha.pdf

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 215

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Letnik 66 19. junij 2023

Vsebina		Stran
	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2023/C 215/01	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.11072 – BLACKROCK / MUBADALA / GOLDMAN SACHS / EQUITIX / CALISEN / MAPLECO) ( 1 )	1

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2023/C 215/02	Menjalni tečaji eura – 16. junij 2023	2
2023/C 215/03	Upravna komisija za socialno varnost delavcev migrantov – Menjalni tečaj za valute v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 574/72	3

	V Objave
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
	Evropska komisija
2023/C 215/04	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.11119 – GCA / STELLANTIS / ALD / LEASEPLAN) ( 1 )	5
2023/C 215/05	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.11125 – NETCEED (FORMERLY ETC GROUP) / AMADYS) ( 1 )	7
2023/C 215/06	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.11106 – STELLANTIS / MICHELIN / FORVIA / SYMBIO) ( 1 )	8
2023/C 215/07	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.11183 – SSG / ORDINA) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	10
	DRUGI AKTI
	Evropska komisija
2023/C 215/08	Objava vloge za spremembo specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju v skladu s členom 105 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta	11
2023/C 215/09	Objava vloge za spremembo specifikacije proizvoda na ravni Unije za ime v vinskem sektorju v skladu s členom 97(4) Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta	25
2023/C 215/10	Objava vloge za odobritev spremembe specifikacije proizvoda na ravni Unije za ime v vinskem sektorju v skladu s členom 97(4) Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta	32

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,0966
JPY	japonski jen	154,65
DKK	danska krona	7,4505
GBP	funt šterling	0,85428
SEK	švedska krona	11,5925
CHF	švicarski frank	0,9770
ISK	islandska krona	149,50
NOK	norveška krona	11,5170
BGN	bolgarski lev	1,9558
CZK	češka krona	23,817
HUF	madžarski forint	373,00
PLN	poljski zlot	4,4728
RON	romunski lev	4,9610
TRY	turška lira	25,9491
AUD	avstralski dolar	1,5941
CAD	kanadski dolar	1,4500
HKD	hongkonški dolar	8,5799
NZD	novozelandski dolar	1,7591
SGD	singapurski dolar	1,4647
KRW	južnokorejski won	1 397,67
ZAR	južnoafriški rand	19,9021
CNY	kitajski juan	7,8100
IDR	indonezijska rupija	16 387,75
MYR	malezijski ringit	5,0603
PHP	filipinski peso	61,246
RUB	ruski rubelj
THB	tajski bat	37,953
BRL	brazilski real	5,2790
MXN	mehiški peso	18,7771
INR	indijska rupija	89,7953


	(1) Besedilo velja za EGP.