15.6.2023

Uradni list Evropske unije

C 208/1

PRIPOROČILO EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 6. junija 2023

Svetu Evropske unije o zunanjem revizorju Evropske centralne banke

(ECB/2023/15)

(2023/C 208/01)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti člena 27.1 Statuta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Revizijo računovodskih izkazov Evropske centralne banke (ECB) in nacionalnih centralnih bank držav članic, katerih valuta je euro, opravljajo neodvisni zunanji revizorji, ki jih priporoči Svet ECB in potrdi Svet Evropske unije.

(2)	ECB je leta 2017 za svojega zunanjega revizorja za poslovna leta 2018 do 2022, z možnostjo podaljšanja mandata za do dve poslovni leti (tj. do 2023 ali do 2024), izbrala družbo Baker Tilly GmbH & Co. KG Wirtschaftsprüfungsgesellschaft (1).

(3)	Mandat sedanjega zunanjega revizorja ECB, družbe Baker Tilly GmbH & Co. KG Wirtschaftsprüfungsgesellschaft, bo potekel po reviziji za poslovno leto 2022. Zaradi tega je treba imenovati zunanjega revizorja od poslovnega leta 2023.

(4)	ECB namerava mandat družbe Baker Tilly GmbH & Co. KG Wirtschaftsprüfungsgesellschaft podaljšati na poslovni leti 2023 in 2024. To podaljšanje je možno v skladu s pogodbenim dogovorom med ECB in družbo Baker Tilly GmbH & Co. KG Wirtschaftsprüfungsgesellschaft –

SPREJEL NASLEDNJE PRIPOROČILO:

Priporoči se, da se družba Baker Tilly GmbH & Co. KG Wirtschaftsprüfungsgesellschaft imenuje za zunanjega revizorja ECB za poslovni leti 2023 in 2024.

V Frankfurtu na Majni, 6. junija 2023

Predsednica ECB

Christine LAGARDE

(1) Priporočilo Evropske centralne banke ECB/2017/42 z dne 15. decembra 2017 Svetu Evropske unije o zunanjem revizorju Evropske centralne banke (UL C 444, 23.12.2017, str. 1).

15.6.2023

Uradni list Evropske unije

C 208/3

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva M.10817 – ADVENT / DEM BUSINESS / HPM BUSINESS)

(Besedilo velja za EGP)

(2023/C 208/02)

Komisija se je 9. januarja 2023 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo z notranjim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1). Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

—	v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—	v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32023M10817. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do prava EU.

(1) UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

15.6.2023

Uradni list Evropske unije

C 208/4

Menjalni tečaji eura (1)

14. junij 2023

(2023/C 208/03)

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,0809
JPY	japonski jen	151,21
DKK	danska krona	7,4529
GBP	funt šterling	0,85455
SEK	švedska krona	11,5605
CHF	švicarski frank	0,9751
ISK	islandska krona	148,70
NOK	norveška krona	11,4760
BGN	bolgarski lev	1,9558
CZK	češka krona	23,796
HUF	madžarski forint	370,80
PLN	poljski zlot	4,4553
RON	romunski lev	4,9560
TRY	turška lira	25,4895
AUD	avstralski dolar	1,5915
CAD	kanadski dolar	1,4378
HKD	hongkonški dolar	8,4645
NZD	novozelandski dolar	1,7501
SGD	singapurski dolar	1,4499
KRW	južnokorejski won	1 380,92
ZAR	južnoafriški rand	19,9120
CNY	kitajski juan	7,7363
IDR	indonezijska rupija	16 100,20
MYR	malezijski ringit	4,9954
PHP	filipinski peso	60,437
RUB	ruski rubelj
THB	tajski bat	37,518
BRL	brazilski real	5,2489
MXN	mehiški peso	18,6113
INR	indijska rupija	88,6945

(1) Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

15.6.2023

Uradni list Evropske unije

C 208/5

Vmesna posodobitev osebnih prejemkov in pokojnin uradnikov in drugih uslužbencev Evropske unije ter korekcijskih koeficientov, ki se zanje uporabljajo, v letu 2023 (1)

(2023/C 208/04)

Tabela zneskov osnovnih mesečnih plač za vsak razred in stopnjo v funkcionalnih skupinah AD in AST iz člena 66 kadrovskih predpisov, ki se uporabljajo od 1. januarja 2023:

1.1.2023	STOPNJE
RAZREDI	1	2	3	4	5
16	21 211,18	22 102,50	23 031,28
15	18 747,14	19 534,93	20 355,79	20 922,13	21 211,18
14	16 569,31	17 265,60	17 991,12	18 491,65	18 747,14
13	14 644,53	15 259,90	15 901,13	16 343,55	16 569,31
12	12 943,31	13 487,20	14 053,96	14 444,95	14 644,53
11	11 439,71	11 920,42	12 421,33	12 766,92	12 943,31
10	10 110,82	10 535,67	10 978,41	11 283,83	11 439,71
9	8 936,26	9 311,77	9 703,09	9 973,02	10 110,82
8	7 898,16	8 230,05	8 575,88	8 814,49	8 936,26
7	6 980,66	7 274,00	7 579,65	7 790,54	7 898,16
6	6 169,72	6 429,00	6 699,14	6 885,53	6 980,66
5	5 453,02	5 682,16	5 920,93	6 085,67	6 169,72
4	4 819,56	5 022,07	5 233,11	5 378,71	5 453,02
3	4 259,65	4 438,68	4 625,20	4 753,86	4 819,56
2	3 764,84	3 923,04	4 087,89	4 201,63	4 259,65
1	3 327,49	3 467,31	3 613,00	3 713,56	3 764,84

Tabela zneskov osnovnih mesečnih plač za vsak razred in stopnjo v funkcionalni skupini AST/SC iz člena 66 kadrovskih predpisov, ki se uporabljajo od 1. januarja 2023:

1.1.2023	STOPNJE
RAZREDI	1	2	3	4	5
6	5 409,74	5 637,08	5 873,95	6 037,35	6 120,77
5	4 781,30	4 982,22	5 192,32	5 336,02	5 409,74
4	4 225,88	4 403,45	4 588,50	4 716,15	4 781,30
3	3 734,96	3 891,91	4 055,48	4 168,28	4 225,88
2	3 301,08	3 439,81	3 584,37	3 684,07	3 734,96
1	2 917,61	3 040,22	3 167,98	3 256,09	3 301,08

Tabela korekcijskih koeficientov, ki se uporabljajo za osebne prejemke in pokojnine uradnikov in drugih uslužbencev Evropske unije, iz člena 64 kadrovskih predpisov, ki vključuje:

—	korekcijske koeficiente, ki se uporabljajo od 1. januarja 2023 za osebne prejemke uradnikov in drugih uslužbencev iz člena 64 kadrovskih predpisov (navedeni v stolpcu 2 naslednje tabele),

—	julija 2023 za nakazila, ki jih izvršijo uradniki in drugi uslužbenci, v skladu s členom 17(3) Priloge VII h kadrovskim predpisom (navedeni v stolpcu 3 naslednje tabele),

—

korekcijske koeficiente, ki se uporabljajo od 1. januarja 2023 za pokojnine v skladu s členom 20(1) Priloge XIII h kadrovskim predpisom (navedeni v stolpcu 4 naslednje tabele).

	Osebni prejemek	Nakazilo	Pokojnina
Država/Kraj	1.1.2023	1.7.2023	1.1.2023
Bolgarija	65,6	62,0
Češka	95,9	82,9
Danska	132,1	134,8	134,8
Nemčija	100,3	100,3	100,3
Karlsruhe	95,3
München	111,9
Estonija	94,1	97,9
Irska	135,4	128,6	128,6
Grčija	86,2	82,7
Španija	94,2	90,5
Francija	115,6	106,6	106,6
Hrvaška	80,3	69,9
Italija	95,2	95,7
Varese	92,7
Ciper	80,9	81,4
Latvija	85,0	80,0
Litva	90,7	79,6
Madžarska	75,6	64,2
Malta	90,5	93,4
Nizozemska	111,8	111,6	111,6
Avstrija	109,7	112,4	112,4
Poljska	75,6	64,6
Portugalska	94,2	88,8
Romunija	71,5	60,5
Slovenija	87,4	83,3
Slovaška	80,9	81,1
Finska	117,9	119,0	119,0
Švedska	124,5	114,3	114,3
Združeno kraljestvo			127,5

4.1

Znesek nadomestila med starševskim dopustom iz člena 42a, drugi odstavek, kadrovskih predpisov, ki se uporablja od 1. januarja 2023, je 1 143,01 EUR.

4.2

Znesek nadomestila med starševskim dopustom iz člena 42a, tretji odstavek, kadrovskih predpisov, ki se uporablja od 1. januarja 2023, je 1 524,03 EUR.

5.1

Osnovni znesek gospodinjskega dodatka iz člena 1(1) Priloge VII h kadrovskim predpisom, ki se uporablja od 1. januarja 2023, je 213,77 EUR.

5.2

Znesek otroškega dodatka iz člena 2(1) Priloge VII h kadrovskim predpisom, ki se uporablja od 1. januarja 2023, je 467,13 EUR.

5.3

Znesek dodatka za šolanje iz člena 3(1) Priloge VII h kadrovskim predpisom, ki se uporablja od 1. januarja 2023, je 316,95 EUR.

5.4

Znesek dodatka za šolanje iz člena 3(2) Priloge VII h kadrovskim predpisom, ki se uporablja od 1. januarja 2023, je 114,12 EUR.

5.5

Minimalni znesek izselitvenega dodatka iz člena 69 kadrovskih predpisov in člena 4(1), drugi pododstavek, Priloge VII h kadrovskim predpisom, ki se uporablja od 1. januarja 2023, je 633,60 EUR.

5.6

Znesek izselitvenega dodatka iz člena 134 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, ki se uporablja od 1. januarja 2023, je 455,48 EUR.

6.1

Znesek kilometrine iz člena 7(2) Priloge VII h kadrovskim predpisom, ki se uporablja od 1. januarja 2023, je:

0 –200 km	0,0000
201 –1 000 km	0,2356
1 001 –2 000 km	0,3929
2 001 –3 000 km	0,2356
3 001 –4 000 km	0,0784
4 001 –10 000 km	0,0378
nad 10 000 km	0,0000

6.2

Znesek pavšalnega dodatka h kilometrini iz člena 7(2) Priloge VII h kadrovskim predpisom, ki se uporablja od 1. januarja 2023, je:

—	117,83 EUR, če je geografska razdalja med krajema iz odstavka 1 med 600 km in 1 200 km,

—	235,65 EUR, če je geografska razdalja med krajema iz odstavka 1 večja od 1 200 km.

7.1

Znesek kilometrine iz člena 8(2) Priloge VII h kadrovskim predpisom, ki se uporablja od 1. januarja 2023, je:

0 EUR za vsak kilometer od	0 do 200 km
0,4751 EUR za vsak kilometer od	201 do 1 000 km
0,7919 EUR za vsak kilometer od	1 001 do 2 000 km
0,4751 EUR za vsak kilometer od	2 001 do 3 000 km
0,1582 EUR za vsak kilometer od	3 001 do 4 000 km
0,0764 EUR za vsak kilometer od	4 001 do 10 000 km
0 EUR za vsak km nad	10 000 km

7.2

Znesek pavšalnega dodatka h kilometrini iz člena 8(2) Priloge VII h kadrovskim predpisom, ki se uporablja od 1. januarja 2023, je:

—	237,55 EUR, če je geografska razdalja med krajem zaposlitve in matičnim krajem med 600 km in 1 200 km,

—	475,06 EUR, če je geografska razdalja med krajem zaposlitve in matičnim krajem večja od 1 200 km.

Znesek hranarine iz člena 10(1) Priloge VII h kadrovskim predpisom, ki se uporablja od 1. januarja 2023, je:

—	49,10 EUR za uradnika, ki je upravičen do gospodinjskega dodatka,

—	39,60 EUR za uradnika, ki ni upravičen do gospodinjskega dodatka.

Znesek spodnje meje nadomestila za nastanitev iz člena 24(3) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, ki se uporablja od 1. januarja 2023, je:

—	1 397,84 EUR za uslužbenca, ki je upravičen do gospodinjskega dodatka,

—	831,14 EUR za uslužbenca, ki ni upravičen do gospodinjskega dodatka.

10.1

Znesek spodnje oziroma zgornje meje nadomestila za primer brezposelnosti iz člena 28a(3), drugi pododstavek, Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, ki se uporablja od 1. januarja 2023, je:

—	1 676,42 EUR (spodnja meja),

—	3 352,86 EUR (zgornja meja).

10.2

Znesek standardnega dodatka iz člena 28a(7) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, ki se uporablja od 1. januarja 2023, je:

—	1 524,03 EUR.

11.

Tabela zneskov lestvice osnovnih plač iz člena 93 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, ki se uporabljajo od 1. januarja 2023:

FUNKCIJA	1.1.2023				STOPNJE
SKUPINE	RAZREDI	1	2	3	4	5	6	7
IV	18	7 312,03	7 464,09	7 619,29	7 777,75	7 939,51	8 104,61	8 273,13
	17	6 462,57	6 596,94	6 734,14	6 874,19	7 017,14	7 163,06	7 312,03
	16	5 711,77	5 830,54	5 951,80	6 075,57	6 201,93	6 330,92	6 462,57
	15	5 048,19	5 153,18	5 260,36	5 369,75	5 481,43	5 595,40	5 711,77
	14	4 461,74	4 554,52	4 649,25	4 745,92	4 844,65	4 945,36	5 048,19
	13	3 943,39	4 025,41	4 109,11	4 194,58	4 281,79	4 370,84	4 461,74
III	12	5 048,13	5 153,10	5 260,28	5 369,65	5 481,30	5 595,29	5 711,64
	11	4 461,71	4 554,47	4 649,18	4 745,85	4 844,55	4 945,29	5 048,13
	10	3 943,38	4 025,38	4 109,09	4 194,55	4 281,76	4 370,81	4 461,71
	9	3 485,29	3 557,76	3 631,75	3 707,29	3 784,38	3 863,05	3 943,38
	8	3 080,41	3 144,47	3 209,87	3 276,60	3 344,75	3 414,30	3 485,29
II	7	3 485,21	3 557,71	3 631,69	3 707,22	3 784,36	3 863,05	3 943,39
	6	3 080,28	3 144,32	3 209,73	3 276,49	3 344,63	3 414,20	3 485,21
	5	2 722,36	2 778,97	2 836,78	2 895,79	2 956,00	3 017,50	3 080,28
	4	2 406,04	2 456,09	2 507,18	2 559,33	2 612,55	2 666,89	2 722,36
I	3	2 964,06	3 025,56	3 088,37	3 152,46	3 217,87	3 284,67	3 352,86
	2	2 620,35	2 674,73	2 730,25	2 786,91	2 844,75	2 903,80	2 964,06
	1	2 316,51	2 364,60	2 413,66	2 463,74	2 514,89	2 567,08	2 620,35

12.

Znesek spodnje meje nadomestila za nastanitev iz člena 94 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, ki se uporablja od 1. januarja 2023, je:

—	1 051,42 EUR za uslužbenca, ki je upravičen do gospodinjskega dodatka,

—	623,38 EUR za uslužbenca, ki ni upravičen do gospodinjskega dodatka.

13.1

Znesek spodnje oziroma zgornje meje nadomestila za primer brezposelnosti iz člena 96(3), drugi pododstavek, Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, ki se uporablja od 1. januarja 2023, je:

—	1 257,32 EUR (spodnja meja),

—	2 514,60 EUR (zgornja meja).

13.2

Znesek standardnega dodatka iz člena 96(7) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, ki se uporablja od 1. januarja 2023, je 1 143,02 EUR.

13.3

Znesek spodnje oziroma zgornje meje nadomestila za primer brezposelnosti iz člena 136 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, ki se uporablja od 1. januarja 2023, je:

—	1 106,15 EUR (spodnja meja),

—	2 602,75 EUR (zgornja meja).

14.

Znesek dodatkov za izmensko delo iz člena 1(1), prvi pododstavek, Uredbe Sveta (ESPJ, EGS, Euratom) št. 300/76 (2), je:

—	479,13 EUR,

—	723,17 EUR,

—	790,70 EUR,

—	1 077,97 EUR.

15.

Koeficient, ki se uporablja od 1. januarja 2023 za zneske iz člena 4 Uredbe Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 260/68 (3), je:

—

6,9163.

16.

Tabela zneskov iz člena 8(2) Priloge XIII h KP, ki se uporabljajo od 1. januarja 2023:

1.1.2023	STOPNJE
RAZREDI	1	2	3	4	5	6	7	8
16	21 211,18	22 102,50	23 031,28
15	18 747,14	19 534,93	20 355,79	20 922,13	21 211,18	22 102,50	0,00	0,00
14	16 569,31	17 265,60	17 991,12	18 491,65	18 747,14	19 534,93	20 355,79	21 211,18
13	14 644,53	15 259,90	15 901,13	16 343,55	16 569,31
12	12 943,31	13 487,20	14 053,96	14 444,95	14 644,53	15 259,90	15 901,13	16 569,31
11	11 439,71	11 920,42	12 421,33	12 766,92	12 943,31	13 487,20	14 053,96	14 644,53
10	10 110,82	10 535,67	10 978,41	11 283,83	11 439,71	11 920,42	12 421,33	12 943,31
9	8 936,26	9 311,77	9 703,09	9 973,02	10 110,82
8	7 898,16	8 230,05	8 575,88	8 814,49	8 936,26	9 311,77	9 703,09	10 110,82
7	6 980,66	7 274,00	7 579,65	7 790,54	7 898,16	8 230,05	8 575,88	8 936,26
6	6 169,72	6 429,00	6 699,14	6 885,53	6 980,66	7 274,00	7 579,65	7 898,16
5	5 453,02	5 682,16	5 920,93	6 085,67	6 169,72	6 429,00	6 699,14	6 980,66
4	4 819,56	5 022,07	5 233,11	5 378,71	5 453,02	5 682,16	5 920,93	6 169,72
3	4 259,65	4 438,68	4 625,20	4 753,86	4 819,56	5 022,07	5 233,11	5 453,02
2	3 764,84	3 923,04	4 087,89	4 201,63	4 259,65	4 438,68	4 625,20	4 819,56
1	3 327,49	3 467,31	3 613,00	3 713,56	3 764,84

17.

Znesek fiksnega dodatka iz prejšnjega člena 4a Priloge VII h kadrovskim predpisom, kot so veljali pred 1. majem 2004, ki se uporablja od 1. januarja 2023, za uporabo člena 18(1) Priloge XIII h kadrovskim predpisom je:

—	165,29 EUR mesečno za uradnike v razredu C4 ali C5,

—	253,43 EUR mesečno za uradnike v razredu C1, C2 ali C3.

18.

Tabela zneskov lestvice osnovnih plač iz člena 133 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, ki se uporabljajo od 1. januarja 2023:

Razred	1	2	3	4	5	6	7
Osnovna plača za polni delovni čas	2 107,14	2 454,82	2 661,53	2 885,67	3 128,65	3 392,14	3 677,80
Razred	8	9	10	11	12	13	14
Osnovna plača za polni delovni čas	3 987,53	4 323,31	4 687,36	5 082,09	5 510,08	5 974,07	6 477,15
Razred	15	16	17	18	19
Osnovna plača za polni delovni čas	7 022,59	7 613,97	8 255,16	8 950,31	9 704,05

19.

Za uslužbence, v referenčnem obdobju razporejene na delovnih mestih v Litvi in na Poljskem, bi bilo treba vse sklice na 1. januar 2023 v točkah 1 do 18 zgoraj razumeti kot sklice na 16. november 2022 v skladu s členom 8(3), točka (a), Priloge XI h kadrovskim predpisom.

20.

Za uslužbence, v referenčnem obdobju razporejene na delovnih mestih na Madžarskem, bi bilo treba vse sklice na 1. januar 2023 v točkah 1 do 18 zgoraj razumeti kot sklice na 1. november 2022 v skladu s členom 8(3), točka (a), Priloge XI h kadrovskim predpisom.

21.

Za upokojence, ki v referenčnem obdobju prebivajo v Litvi, na Poljskem in v Romuniji, bi bilo treba vse sklice na 1. januar 2023 v točkah 1 do 18 zgoraj razumeti kot sklice na 16. november 2022 v skladu s členom 8(3), točka (a), Priloge XI h kadrovskim predpisom.

22.

Za upokojence, ki v referenčnem obdobju prebivajo na Madžarskem, bi bilo treba vse sklice na 1. januar 2023 v točkah 1 do 18 zgoraj razumeti kot sklice na 1. november 2022 v skladu s členom 8(3), točka (a), Priloge XI h kadrovskim predpisom.

(1) V skladu s poročilom Eurostata z referenčno oznako Ares(2023)3417031 z dne 16. maja 2023 o vmesni posodobitvi osebnih prejemkov in pokojnin uradnikov EU.

(2) Uredba Sveta (ESPJ, EGS, Euratom) št. 300/76 z dne 9. februarja 1976 o kategorijah uradnikov, upravičenih do dodatkov za izmensko delo, ter stopnje in pogoji dodeljevanja dodatkov (UL L 38, 13.2.1976, str. 1). Uredba, kakor je bila dopolnjena z Uredbo (Euratom, ESPJ, EGS) št. 1307/87 (UL L 124, 13.5.1987, str. 6).

(3) Uredba Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 260/68 z dne 29. februarja 1968 o pogojih in postopku obdavčevanja v korist Evropskih skupnosti (UL L 56, 4.3.1968, str. 8).

15.6.2023

Uradni list Evropske unije

C 208/12

Vmesna posodobitev ponderjev (korekcijskih koeficientov), ki se uporabljajo za osebne prejemke uradnikov, začasnih uslužbencev in pogodbenih uslužbencev Evropske unije, ki delajo v delegacijah zunaj EU (1)

(2023/C 208/05)

AVGUST 2022

KRAJ ZAPOSLITVE	Ekonomska pariteta avgust 2022	Devizni tečaj avgust 2022 (*1)	Ponder avgust 2022 (*2)
Argentina	122,8	132,467	92,7
Belorusija	2,301	3,42510	67,2
Gana	7,791	7,65905	101,7
Liberija	242,2	155,185	156,1
Moldavija	17,43	19,7701	88,2
Nigerija	425,1	431,432	98,5
Pakistan	160,1	234,580	68,2
Rusija	79,66	61,6088	129,3
Singapur	1,820	1,40090	129,9
Šrilanka	263,3	369,556	71,2
Ukrajina	29,33	37,0147	79,2
Združeni arabski emirati	3,859	3,72210	103,7

SEPTEMBER 2022

KRAJ ZAPOSLITVE	Ekonomska pariteta september 2022	Devizni tečaj september 2022 (*3)	Ponder september 2022 (*4)
Argentina	131,2	137,867	95,2
Egipt	15,62	19,1225	81,7
Malavi	788,8	1 053,00	74,9
Mali	639,1	655,957	97,4
Turčija	7,801	18,2390	42,8

OKTOBER 2022

KRAJ ZAPOSLITVE	Ekonomska pariteta oktober 2022	Devizni tečaj oktober 2022 (*5)	Ponder oktober 2022 (*6)
Argentina	139,5	141,960	98,3
Bocvana	9,819	12,9032	76,1
Kolumbija	3 256	4 296,33	75,8
Kuba ( (*5))	1,334	0,97060	137,4
Esvatini	11,70	17,4466	67,1
Haiti	123,9	114,212	108,5
Jamajka	190,0	144,918	131,1
Laos	10 395	15 882,0	65,5
Mavretanija	33,30	36,5800	91,0
Ruanda	1 025	1 003,37	102,2
Šrilanka	287,5	350,924	81,9
Turčija	8,199	18,0000	45,6
Uganda	3 148	3 744,98	84,1

NOVEMBER 2022

KRAJ ZAPOSLITVE	Ekonomska pariteta november 2022	Devizni tečaj november 2022 (*7)	Ponder november 2022 (2)
Kambodža	38 490	4 145,50	92,8
Salvador (*7)	0,9195	0,99510	92,4
Nova Zelandija	1,525	1,71510	88,9
Sierra Leone	14 419	17 096,9	84,3

DECEMBER 2022

KRAJ ZAPOSLITVE	Ekonomska pariteta december 2022	Devizni tečaj december 2022 (*8)	Ponder december 2022 (3)
Argentina	154,5	171,651	90,0
Brazilija	5,599	5,51260	101,6
Burundi	2 271	2 130,32	106,6
Vzhodni Kongo	3 106	2 133,33	145,6
Etiopija	45,67	55,7711	81,9
Gana	8,441	13,6309	61,9
Gvajana	223,4	217,565	102,7
Iran	109 412	43 692,7	250,4
Kazahstan	404,9	483,58	83,7
Madagaskar	3 889	4 480,84	86,8
Moldavija	18,52	20,1360	92,0
Mjanmar	1 508	2 176,86	69,3
Niger	530,0	655,957	80,8
Severna Makedonija	32,68	61,6950	53,0
Pakistan	172,0	233,412	73,7
Paragvaj	5 305	7 503,36	70,7
Šrilanka	309,9	378,769	81,8
Ukrajina	30,81	37,9070	81,3
Zambija	17,79	17,5297	101,5

JANUAR 2023

KRAJ ZAPOSLITVE	Ekonomska pariteta januar 2023	Devizni tečaj januar 2023 (*9)	Ponder januar 2023 (*10)
Afganistan (*11)
Albanija	70,78	113,860	62,2
Alžirija	93,65	145,826	64,2
Angola	886,0	535,302	165,5
Argentina	161,0	187,476	85,9
Armenija	509,5	419,070	121,6
Avstralija	1,631	1,5859	102,8
Azerbajdžan	1,898	1,81033	104,8
Bangladeš	87,21	109,200	79,9
Barbados	2,597	2,13436	121,7
Belorusija	2,375	2,67840	88,7
Benin	642,4	655,957	97,9
Bolivija	5,778	7,35846	78,5
Bosna in Hercegovina	1,216	1,95583	62,2
Bocvana	10,20	13,6240	74,9
Brazilija	5,755	5,53510	104,0
Burkina Faso	575,9	655,957	87,8
Burundi	2 206	2 199,07	100,3
Kambodža	3 877	4 389,00	88,3
Kamerun	583,8	655,957	89,0
Kanada	1,476	1,44750	102,0
Zelenortski otoki	76,26	110,265	69,2
Srednjeafriška republika	676,1	655,957	103,1
Čad	636,4	655,957	97,0
Čile	682,1	936,249	72,9
Kitajska	5,979	7,41510	80,6
Kolumbija	3 439	5 052,99	68,1
Zahodni Kongo	748,7	655,957	114,1
Kostarika	581,0	621,076	93,5
Kuba (*9)	1,416	1,06490	133,0
Vzhodni Kongo	3 126	2 140,25	146,1
Džibuti	205,3	188,894	108,7
Dominikanska republika	46,11	59,1370	78,0
Ekvador (*9)	0,9212	1,06490	86,5
Egipt	16,32	26,2607	62,1
Salvador (*9)	0,9519	1,06490	89,4
Eritreja	17,48	15,9735	109,4
Esvatini	12,31	18,1967	67,6
Etiopija	47,11	57,2722	82,3
Fidži	1,661	2,36967	70,1
Gabon	722,3	655,957	110,1
Gambija	57,54	64,1900	89,6
Gruzija	2,594	2,87120	90,3
Gana	8,641	8,82245	97,9
Grenlandija	8,507	7,43650	114,4
Gvatemala	8,578	8,35669	102,6
Gvineja	11 588	9 097,3	127,4
Gvineja Bissau	469,1	655,957	71,5
Gvajana	225,7	222,020	101,7
Haiti	129,4	153,730	84,2
Honduras	23,41	26,1986	89,4
Hongkong	9,698	8,29940	116,9
Islandija	192,2	152,500	126,0
Indija	82,59	88,2295	93,6
Indonezija	11 476	16 680,4	68,8
Iran	111 738	44 045,4	253,7
Irak (*11)
Izrael	4,135	3,75750	110,0
Slonokoščena obala	564,1	655,957	86,0
Jamajka	200,8	159,631	125,8
Japonska	134,8	142,240	94,8
Jordanija	0,7153	0,75501	94,7
Kazahstan	408,5	489,730	83,4
Kenija	126,0	130,927	96,2
Kosovo	0,5602	1,00000	56,0
Kuvajt	0,2929	0,32602	89,8
Kirgizistan	76,09	91,2406	83,4
Laos	10 682	18 339,5	58,2
Libanon (*11)
Lesoto	10,98	18,1967	60,3
Liberija	253,1	164,434	153,9
Libija (*11)
Madagaskar	3 908	4 716,39	82,9
Malavi	823,2	1 121,08	73,4
Malezija	3,824	4,71060	81,2
Mali	647,7	655,957	98,7
Mavretanija	35,06	39,3050	89,2
Mavricij	36,48	46,5306	78,4
Mehika	14,78	20,6510	71,6
Moldavija	18,84	20,4199	92,3
Mongolija	2 447	3 665,15	66,8
Črna gora	0,5838	1,00000	58,4
Maroko	8,292	11,1380	74,4
Mozambik	74,79	68,0750	109,9
Mjanmar	1 523	2 236,29	68,1
Namibija	13,25	18,1967	72,8
Nepal	98,28	140,490	70,0
Nova Kaledonija	113,5	119,332	95,1
Nova Zelandija	1,589	1,68870	94,1
Nikaragva	34,28	38,8582	88,2
Niger	538,9	655,957	82,2
Nigerija	448,7	485,352	92,4
Severna Makedonija	32,64	61,5020	53,1
Norveška	13,50	10,5500	128,0
Pakistan	174,4	241,133	72,3
Panama (*9)	1,109	1,06490	104,1
Papuanska Nova Gvineja	3,789	3,74965	101,0
Paragvaj	5 349	7 824,85	68,4
Peru	3,703	4,06685	91,1
Filipini	51,37	59,3670	86,5
Katar	4,440	3,87624	114,5
Rusija	79,70	72,6226	109,7
Ruanda	1 104	1 133,61	97,4
Sveti Tomaž in Princ	24,87	24,5000	101,5
Saudova Arabija	4,052	3,99338	101,5
Senegal	559,4	655,957	85,3
Srbija	75,87	117,295	64,7
Sierra Leone	15 257	19 883,5	76,7
Singapur	1,827	1,43600	127,2
Somalija (*11)
Južna Afrika	11,34	18,1967	62,3
Južna Koreja	1 245	1 350,18	92,2
Južni Sudan	216,3	714,594	30,3
Šrilanka	333,3	389,597	85,5
Sudan (*11)
Švica (Bern)	1,359	0,984000	138,1
Švica (Ženeva)	1,359	0,984000	138,1
Sirija (*11)
Tajvan	25,49	32,6935	78,0
Tadžikistan	8,331	10,8718	76,6
Tanzanija	2 436	2 450,14	99,4
Tajska	25,99	36,8770	70,5
Vzhodni Timor (*9)	0,8471	1,06490	79,5
Togo	628,3	655,957	95,8
Trinidad in Tobago	7,332	7,41090	98,9
Tunizija	2,451	3,31210	74,0
Turčija	8,550	19,9340	42,9
Turkmenistan	5,336	3,72715	143,2
Uganda	3 316	3 934,91	84,3
Ukrajina	31,29	38,9419	80,4
Združeni arabski emirati	3,724	3,91120	95,2
Združeno kraljestvo	0,9638	0,88549	108,8
Združene države Amerike (New York)	1,157	1,06490	108,6
Združene države Amerike (San Francisco)	1,094	1,06490	102,7
Združene države Amerike (Washington)	1,094	1,06490	102,7
Urugvaj	40,17	42,0817	95,5
Uzbekistan	8 493	11 894,9	71,4
Venezuela (*11)
Vietnam	17 802	25 121,0	70,9
Zahodni breg – Območje Gaze	4,135	3,75750	110,0
Jemen (*11)
Zambija	18,08	19,0749	94,8
Zimbabve (*11)

(1) V skladu s poročilom Eurostata z dne 15. maja 2023 (Ares(2023)3382993) o vmesni posodobitvi ponderjev (korekcijskih koeficientov), ki se uporabljajo za osebne prejemke uradnikov, začasnih uslužbencev in pogodbenih uslužbencev Evropske unije, ki delajo na delegacijah zunaj EU, v skladu s členom 64 kadrovskih predpisov ter Prilogo X in Prilogo XI h kadrovskim predpisom, ki se uporabljajo za uradnike in druge uslužbence Evropske unije. Nadaljnje informacije so na voljo na spletišču Eurostata (http://ec.europa.eu/eurostat > „Data“ > „Database“ > „Economy and finance“ > „Prices“ > „Correction coefficients“).

(*1) 1 EUR = x enot v nacionalni valuti, razen USD za: jih ni v zgornji tabeli.

(*2) Bruselj in Luxembourg = 100.

(*3) 1 EUR = x enot v nacionalni valuti, razen USD za: jih ni v zgornji tabeli.

(*4) Bruselj in Luxembourg = 100.

(*5) 1 EUR = x enot v nacionalni valuti, razen USD za: jih ni v zgornji tabeli.

(*6) Bruselj in Luxembourg = 100.

(*7) 1 EUR = x enot v nacionalni valuti, razen USD za: jih ni v zgornji tabeli.

(2) Bruselj in Luxembourg = 100.

(*8) 1 EUR = x enot v nacionalni valuti, razen USD za: jih ni v zgornji tabeli.

(3) Bruselj in Luxembourg = 100.

(*9) 1 EUR = x enot v nacionalni valuti, razen USD za: Ekvador, Salvador, Panamo, Vzhodni Timor.

(*10) Bruselj in Luxembourg = 100.

(*11) Ni na voljo zaradi nestabilnih lokalnih razmer ali nezanesljivih podatkov.

15.6.2023

Uradni list Evropske unije

C 208/19

OBVESTILO

Uredba (EU) 2021/821 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2021 o vzpostavitvi režima Unije za nadzor izvoza, posredovanja, tehnične pomoči, tranzita in prenosa blaga z dvojno rabo (1): informacije o ukrepih, ki so jih države članice sprejele v skladu s členi 4, 5, 6, 7, 8, 9, 11, 12, 22 in 23

(2023/C 208/06)

Členi 4, 5, 6, 7, 8, 9, 11, 12, 22 in 23 Uredbe (EU) 2021/821 Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: Uredba) določajo, da bi morali biti ukrepi, ki jih države članice sprejmejo pri izvajanju Uredbe, objavljeni v Uradnem listu Evropske unije.

Poleg tega so se Komisija in države članice odločile objaviti tudi dodatne informacije o ukrepih, ki so jih države članice uvedle na podlagi člena 4, ter tako zagotoviti, da imajo izvozniki dostop do celovitih informacij o nadzoru, ki se izvaja po vsej EU.

1. INFORMACIJE, KI SO JIH DRŽAVE ČLANICE PREDLOŽILE V SKLADU S ČLENOM 4(3) UREDBE (OBVEZNO DOVOLJENJE ZA IZVOZ BLAGA Z DVOJNO RABO, KI NI NAVEDENO V PRILOGI I)

Država članica lahko pri izvajanju člena 4(3) razširi uporabo člena 4(1) na blago z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, če izvoznik utemeljeno sumi, da je to blago namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1) ali bi bilo za tako uporabo lahko namenjeno.

Države članice, ki pri izvajanju člena 4(3) naložijo obveznost dovoljenja za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I, morajo v skladu s členom 4(4) Uredbe po potrebi o tem obvestiti druge države članice in Komisijo. Preglednica v nadaljevanju vsebuje pregled ukrepov, ki so jih sprejele države članice in o katerih so uradno obvestile Komisijo. Podrobni ukrepi, o katerih je bila Komisija uradno obveščena, so navedeni takoj za tem.

Država članica	Ali je država članica pri izvajanju člena 4(3) sprejela nacionalno zakonodajo, ki zahteva dovoljenje za izvoz blaga?
BELGIJA	deloma DA
BOLGARIJA	NE
ČEŠKA	NE
DANSKA	DA
NEMČIJA	NE
ESTONIJA	NE
IRSKA	NE
GRČIJA	NE
ŠPANIJA	NE
FRANCIJA	NE
HRVAŠKA	DA
ITALIJA	NE
CIPER	NE
LATVIJA	DA
LITVA	DA
LUKSEMBURG	DA
MADŽARSKA	DA
MALTA	NE
NIZOZEMSKA	DA
AVSTRIJA	DA
POLJSKA	NE
PORTUGALSKA	NE
ROMUNIJA	DA
SLOVENIJA	DA
SLOVAŠKA	NE
FINSKA	DA
ŠVEDSKA	DA

1.1 Belgija

Izvozno dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, je potrebno v flamski in valonski regiji, če izvoznik utemeljeno sumi, da je ali bi lahko bilo to blago kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1).

(člen 5 uredbe flamske vlade z dne 14. marca 2014 o urejanju izvoza, tranzita in prenosa blaga z dvojno rabo ter zagotavljanja tehnične pomoči (Uradni list Belgije z dne 2. maja 2014); člen 4 uredbe valonske vlade z dne 6. februarja 2014 o urejanju izvoza, tranzita in prenosa blaga in tehnologije z dvojno rabo (Uradni list Belgije z dne 19. februarja 2014))

1.2 Hrvaška

Izvozno dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, je potrebno, če izvoznik utemeljeno sumi, da je ali bi lahko bilo to blago kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1).

(zakon o nadzoru blaga z dvojno rabo (Ur. l. 80/11 in 68/2013))

1.3 Latvija

(člen 5(7) in člen 17(1) zakona o kroženju strateškega blaga z dne 21. junija 2007; točka 31 uredbe št. 657 (20. 10. 2010) Postopki za izdajo ali zavrnitev izdaje dovoljenja za strateško blago in drugih dokumentov v zvezi s kroženjem strateškega blaga)

1.4 Luksemburg

(člen 45(1) zakona o nadzoru izvoza z dne 27. junija 2018)

1.5 Madžarska

(člen 7 uredbe vlade št. 13 iz leta 2011 o dovoljenju za blago z dvojno rabo v zunanji trgovini)

1.6 Nizozemska

(člen 2 zakona o strateških storitvah (Wet strategische diensten) ter člena 2 in 3 uredbe o strateškem blagu (Besluit strategische goederen))

1.7 Avstrija

(člen 5 prve uredbe o zunanji trgovini iz leta 2011 (Erste Außenwirtschaftsverordnung 2011), BGBl. II št. 343/2011, objavljena 28. oktobra 2011)

1.8 Finska

(člen 4(4) zakona št. 562/1996)

1.9 Romunija

(člen 5(4) GO 43/2022 o nadzornem režimu za dejavnosti v zvezi z blagom z dvojno rabo)

1.10 Švedska

Izvozno dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, je potrebno, če izvoznik utemeljeno sumi, da je ali bi lahko bilo blago, ki ga predlaga za izvoz, namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1).

(oddelek 4a Odloka o nadzoru blaga z dvojno rabo in tehnične pomoči (2000:1217))

1.11 Litva

(resolucija vlade št. 932 o odobritvi pravil za izdajanje dovoljenj za izvoz, uvoz, tranzit in posredovanje strateškega blaga ter pravil za izvajanje nadzora strateškega blaga)

1.12 Slovenija

(člen 4(1) Zakona o nadzoru izvoza blaga z dvojno rabo (Uradni list RS, št. 37/04, 8/10 in 29/23))

1.13 Danska

(člen 2(6) danskega zakona o nadzoru izvoza)

2. INFORMACIJE, KI SO JIH DRŽAVE ČLANICE PREDLOŽILE V SKLADU S ČLENOM 5(3) UREDBE (OBVEZNO DOVOLJENJE ZA IZVOZ BLAGA ZA KIBERNETSKI NADZOR, KI NI NAVEDENO V PRILOGI I)

Država članica lahko sprejme ali ohrani nacionalno zakonodajo, ki zahteva dovoljenje za izvoz blaga za kibernetski nadzor, ki ni navedeno v Prilogi I, če izvoznik utemeljeno sumi, da je ali bi lahko bilo to blago kot celota ali po delih namenjeno za uporabo v povezavi z notranjo represijo in/ali hudimi kršitvami človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava.

Preglednica v nadaljevanju vsebuje pregled ukrepov, ki so jih sprejele države članice in o katerih so uradno obvestile Komisijo. Podrobni ukrepi, o katerih je bila Komisija uradno obveščena, so navedeni takoj za tem.

Država članica	Ali je država članica pri izvajanju člena 5(3) sprejela nacionalno zakonodajo, ki zahteva dovoljenje za izvoz blaga?
BELGIJA	NE
BOLGARIJA	NE
ČEŠKA	NE
DANSKA	DA
NEMČIJA	NE
ESTONIJA	NE
IRSKA	NE
GRČIJA	NE
ŠPANIJA	NE
FRANCIJA	NE
HRVAŠKA	NE
ITALIJA	NE
CIPER	NE
LATVIJA	NE
LITVA	NE
LUKSEMBURG	NE
MADŽARSKA	NE
MALTA	NE
NIZOZEMSKA	NE
AVSTRIJA	NE
POLJSKA	NE
PORTUGALSKA	NE
ROMUNIJA	DA
SLOVENIJA	DA
SLOVAŠKA	NE
FINSKA	NE
ŠVEDSKA	DA

2.1 Švedska

Izvozno dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, je potrebno, če izvoznik utemeljeno sumi, da je ali bi lahko bilo blago za kibernetski nadzor, ki ga predlaga za izvoz, namenjeno za katero koli uporabo iz člena 5(1) Uredbe.

(oddelek 4a Odloka o nadzoru blaga z dvojno rabo in tehnične pomoči (2000:1217))

2.2 Romunija

(člen 5(4) GO 43/2022 o nadzornem režimu za dejavnosti v zvezi z blagom z dvojno rabo)

2.3 Slovenija

(člen 4(2) Zakona o nadzoru izvoza blaga z dvojno rabo (Uradni list RS, št. 37/04, 8/10 in 29/23))

2.4 Danska

(člen 2(8) danskega zakona o nadzoru izvoza)

3. INFORMACIJE, KI SO JIH DRŽAVE ČLANICE PREDLOŽILE V SKLADU S ČLENOM 6(3) UREDBE (RAZŠIRITEV NADZORA POSREDOVANJA)

Komisija mora v skladu s členom 6(3) v povezavi s členom 6(5) Uredbe objaviti ukrepe držav članic za razširitev uporabe člena 6(1) na blago z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, za uporabe iz člena 4(1) ter na blago z dvojno rabo za končno vojaško uporabo in namembne države iz člena 4(2).

Preglednica v nadaljevanju vsebuje pregled ukrepov, ki so jih sprejele države članice in o katerih so uradno obvestile Komisijo. Podrobni ukrepi, o katerih je bila uradno obveščena Komisija, so navedeni takoj za tem.

Država članica	Ali je bila uporaba nadzora posredovanja iz člena 6(1) razširjena v skladu s členom 6(3)?
BELGIJA	NE
BOLGARIJA	DA
ČEŠKA	DA
DANSKA	NE
NEMČIJA	NE
ESTONIJA	DA
IRSKA	NE
GRČIJA	DA
ŠPANIJA	DA
FRANCIJA	NE
HRVAŠKA	DA
ITALIJA	DA
CIPER	NE
LATVIJA	DA
LITVA	NE
LUKSEMBURG	DA
MADŽARSKA	DA
MALTA	NE
NIZOZEMSKA	DA
AVSTRIJA	DA
POLJSKA	NE
PORTUGALSKA	NE
ROMUNIJA	NE
SLOVENIJA	NE
SLOVAŠKA	NE
FINSKA	DA
ŠVEDSKA	DA

3.1 Bolgarija

Dovoljenje je potrebno za posredovanje blaga z dvojno rabo iz Priloge I k Uredbi, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(2) Uredbe, in blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, če je ali bi lahko bilo to blago kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1) Uredbe.

(člen 34(4) zakona o nadzoru izvoza obrambnih proizvodov ter blaga in tehnologij z dvojno rabo, Uradni list št. 26 z dne 29. marca 2011, začetek veljavnosti 30. junija 2012)

3.2 Češka

Dovoljenje je potrebno za posredovanje blaga z dvojno rabo, če pristojni organ posrednika obvesti, da je ali bi lahko bilo blago z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1) Uredbe, ali da je ali bi lahko bilo blago z dvojno rabo kot celota ali po delih namenjeno za končno vojaško uporabo iz člena 4(2) Uredbe.

(člen 3 zakona št. 594/2004 ZZ o izvajanju režima Evropske skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo (kakor je bil spremenjen))

3.3 Estonija

Dovoljenje je potrebno za posredovanje blaga z dvojno rabo, ki ima značilnosti strateškega blaga zaradi svoje končne uporabe ali končnega uporabnika, javne varnosti ali spoštovanja človekovih pravic, čeprav tako blago še ni bilo vneseno na seznam strateškega blaga.

(člen 6(7) zakona o strateškem blagu)

3.4 Grčija

Dovoljenje je potrebno za posredovanje blaga z dvojno rabo, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za končno vojaško uporabo in namembne države iz člena 4(2) Uredbe.

(odstavek 3.2.3 ministrske odločbe št. 121837/e3/21837/28-9-2009)

3.5 Španija

(člen 2.3(b) kraljevega odloka št. 679/2014 z dne 1. avgusta 2014 o nadzoru zunanje trgovine z obrambnim materialom, drugim materialom ter blagom in tehnologijami z dvojno rabo)

3.6 Hrvaška

Dovoljenje je potrebno za posredovanje blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, če pristojni organ posrednika obvesti, da je ali bi lahko bilo blago z dvojno rabo kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1) in (2) Uredbe.

(zakon o nadzoru blaga z dvojno rabo (Ur. l. 80/11 in 68/2013))

3.7 Italija

(člen 9 zakonodajnega odloka št. 221/2017 z dne 15. decembra 2017, veljavnega od 1. februarja 2018)

3.8 Latvija

(člen 5(7) zakona o kroženju strateškega blaga z dne 21. junija 2007; točka 31 uredbe št. 657 (20. 10. 2010) Postopki za izdajo ali zavrnitev izdaje dovoljenja za strateško blago in drugih dokumentov v zvezi s kroženjem strateškega blaga)

3.9 Luksemburg

Dovoljenje je potrebno za posredovanje blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1) Uredbe, ter za končno vojaško uporabo in namembne države iz člena 4(2) Uredbe.

(člen 42(1) zakona o nadzoru izvoza z dne 27. junija 2018)

3.10 Madžarska

Dovoljenje je potrebno za posredovanje blaga z dvojno rabo iz Priloge I k Uredbi, če je ali bi lahko bilo zadevno blago namenjeno za končno vojaško uporabo in namembne države iz člena 4(2) Uredbe, in blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, če je ali bi lahko bilo to blago namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1) in (2) Uredbe.

(člen 17(1) uredbe vlade št. 13 iz leta 2011 o dovoljenju za blago z dvojno rabo v zunanji trgovini)

3.11 Nizozemska

Dovoljenje je potrebno za posredovanje blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1) Uredbe, ter za blago z dvojno rabo, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za končno vojaško uporabo in namembne države iz člena 4(2) Uredbe.

(člen 4 zakona o strateških storitvah (Wet strategische diensten))

Dovoljenje je potrebno tudi za posredništvo pri 37 kemijskih snoveh, če je namembna država Irak, ne glede na konkretnega prejemnika ali končnega uporabnika.

(uredba o blagu z dvojno rabo za Irak – Regeling goederen voor tweeërlei gebruik Irak)

3.12 Avstrija

Dovoljenje je potrebno za posredovanje blaga z dvojno rabo, če pristojni organ posrednika uradno obvesti, da je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1) in (2) Uredbe.

(člen 15.1 zakona o zunanji trgovini iz leta 2011 (Außenwirtschaftsgesetz 2011, BGBl. I št. 26/2011))

3.13 Finska

Dovoljenje je potrebno za posredovanje blaga z dvojno rabo iz Priloge I k Uredbi, če je pristojni organ posrednika uradno obvestil, da je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(2) Uredbe, in posredovanje blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, če je pristojni organ posrednika uradno obvestil, da je ali bi lahko bilo to blago kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1) navedene uredbe.

(člen 3(2) in člen 4(1) zakona št. 562/1996)

3.14 Švedska

(oddelek 4b, odstavek 1, Odloka o nadzoru blaga z dvojno rabo in tehnične pomoči (2000:1217))

4. INFORMACIJE, KI SO JIH DRŽAVE ČLANICE PREDLOŽILE V SKLADU S ČLENOM 6(4) UREDBE (RAZŠIRITEV NADZORA POSREDOVANJA)

Komisija mora v skladu s členom 6(4) v povezavi s členom 6(5) Uredbe objaviti ukrepe držav članic, ki uvajajo obvezno dovoljenje za posredništvo pri blagu z dvojno rabo, če posrednik utemeljeno sumi, da je ali bi lahko bilo to blago namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1).

Država članica	Ali je bil nadzor posredovanja razširjen v skladu s členom 6(4)?
BELGIJA	NE
BOLGARIJA	DA
ČEŠKA	DA
DANSKA	NE
NEMČIJA	NE
ESTONIJA	DA
IRSKA	NE
GRČIJA	DA
ŠPANIJA	DA
FRANCIJA	NE
HRVAŠKA	DA
ITALIJA	DA
CIPER	NE
LATVIJA	DA
LITVA	NE
LUKSEMBURG	DA
MADŽARSKA	DA
MALTA	NE
NIZOZEMSKA	DA
AVSTRIJA	DA
POLJSKA	NE
PORTUGALSKA	NE
ROMUNIJA	DA
SLOVENIJA	NE
SLOVAŠKA	NE
FINSKA	DA
ŠVEDSKA	DA

4.1 Bolgarija

Dovoljenje je potrebno za posredovanje blaga z dvojno rabo, če posrednik utemeljeno sumi, da je ali bi lahko bilo zadevno blago namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1) Uredbe.

(člen 47 zakona o nadzoru izvoza obrambnih proizvodov ter blaga in tehnologij z dvojno rabo (objavljen, Uradni list št. 26 z dne 29. marca 2011))

4.2 Češka

Če posrednik utemeljeno sumi, da je ali bi lahko bilo blago z dvojno rabo namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1) Uredbe, o tem uradno obvesti pristojni organ, ta pa se lahko odloči za uvedbo obveznega dovoljenja.

(člen 3(4) zakona št. 594/2004 ZZ o izvajanju režima Evropske skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo)

4.3 Estonija

Če posrednik utemeljeno sumi, da je ali bi lahko bilo blago z dvojno rabo namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1) Uredbe, o tem takoj uradno obvesti Komisijo za strateško blago, policijo ali varnostne organe. Po takem uradnem obvestilu se lahko Komisija za strateško blago odloči za uvedbo obveznega dovoljenja.

(člen 77 zakona o strateškem blagu)

4.4 Grčija

Dovoljenje je potrebno za posredovanje blaga z dvojno rabo, če posrednik utemeljeno sumi, da je ali bi lahko bilo zadevno blago namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1) Uredbe.

(člen 3.2.2 ministrske odločbe št. 121837/e3/21837/28-9-2009)

4.5 Španija

Če posrednik utemeljeno sumi, da je ali bi lahko bilo blago z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, za katero ponuja posredniške storitve, kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo in namembne države iz člena 4(1) in (2), mora o tem uradno obvestiti pristojni organ, ta pa bo odločil, ali je za take posredniške storitve potrebno dovoljenje.

(člen 2.3(c) kraljevega odloka št. 679/2014 z dne 1. avgusta 2014 o nadzoru zunanje trgovine z obrambnim materialom, drugim materialom ter blagom in tehnologijami z dvojno rabo)

4.6 Hrvaška

Če posrednik utemeljeno sumi, da je ali bi lahko bilo blago z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1) in (2) Uredbe, o tem uradno obvesti pristojni organ, ta pa se lahko odloči za uvedbo obveznega dovoljenja.

(člen 3 zakona o nadzoru blaga z dvojno rabo (Ur. l. 80/11 in 68/2013))

4.7 Italija

Dovoljenje je potrebno za posredovanje blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, če posrednik utemeljeno sumi, da je ali bi lahko bilo zadevno blago namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1) Uredbe.

(člen 9 zakonodajnega odloka št. 221/2017 z dne 15. decembra 2017, veljavnega od 1. februarja 2018)

4.8 Latvija

4.9 Luksemburg

(člen 42(2) zakona o nadzoru izvoza z dne 27. junija 2018)

4.10 Madžarska

Dovoljenje je potrebno za posredovanje blaga z dvojno rabo, če posrednik utemeljeno sumi, da je ali bi lahko bilo zadevno blago namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1) Uredbe.

(člen 17(2) uredbe vlade št. 13 iz leta 2011 o dovoljenju za blago z dvojno rabo v zunanji trgovini)

4.11 Nizozemska

Dovoljenje je potrebno za posredovanje blaga z dvojno rabo, če je ali bi lahko bilo zadevno blago namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1) Uredbe.

(člen 4(5) zakona o strateških storitvah (Wet strategische diensten))

4.12 Avstrija

(člen 5 prve uredbe o zunanji trgovini iz leta 2011 (Erste Außenwirtschaftsverordnung 2011), BGBl. II št. 343/2011, objavljena 28. oktobra 2011)

4.13 Romunija

Dovoljenje je potrebno za posredovanje blaga z dvojno rabo, če posrednik utemeljeno sumi, da je ali bi lahko bilo zadevno blago namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1) Uredbe.

(člen 15(3) GO 43/2022 o nadzornem režimu za dejavnosti v zvezi z blagom z dvojno rabo)

4.14 Finska

(člen 3(2) in člen 4(4) zakona št. 562/1996)

4.15 Švedska

(oddelek 4b, odstavek 2, Odloka o nadzoru blaga z dvojno rabo in tehnične pomoči (2000:1217))

5. INFORMACIJE, KI SO JIH DRŽAVE ČLANICE PREDLOŽILE V SKLADU S ČLENOM 7(3) UREDBE (RAZŠIRITEV NADZORA TRANZITA)

Komisija mora v skladu s členom 7(3) v povezavi s členom 7(4) Uredbe objaviti ukrepe držav članic za razširitev uporabe člena 7(1) na blago z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, za uporabe iz člena 4(1) ter na blago z dvojno rabo za končno vojaško uporabo in namembne države iz člena 4(2).

Preglednica v nadaljevanju vsebuje pregled ukrepov, ki so jih sprejele države članice in o katerih so uradno obvestile Komisijo. Podrobnosti o ukrepih so navedene za tem.

Država članica	Ali so bile določbe o nadzoru tranzita iz člena 7(1) razširjene v skladu s členom 7(3)?
BELGIJA	deloma DA
BOLGARIJA	NE
ČEŠKA	DA
DANSKA	NE
NEMČIJA	NE
ESTONIJA	DA
IRSKA	NE
GRČIJA	DA
ŠPANIJA	DA
FRANCIJA	DA
HRVAŠKA	DA
ITALIJA	DA
CIPER	NE
LATVIJA	DA
LITVA	DA
LUKSEMBURG	DA
MADŽARSKA	DA
MALTA	NE
NIZOZEMSKA	DA
AVSTRIJA	DA
POLJSKA	NE
PORTUGALSKA	NE
ROMUNIJA	NE
SLOVENIJA	NE
SLOVAŠKA	NE
FINSKA	DA
ŠVEDSKA	DA

5.1 Belgija

Tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, lahko pristojni organi v flamski in valonski regiji prepovejo, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za uporabe iz člena 4(1) Uredbe.

(člena 6 in 7 uredbe flamske vlade z dne 14. marca 2014 o urejanju izvoza, tranzita in prenosa blaga z dvojno rabo ter zagotavljanja tehnične pomoči (Uradni list Belgije z dne 2. maja 2014); člena 5 in 6 uredbe valonske vlade z dne 6. februarja 2014 o urejanju izvoza, tranzita in prenosa blaga in tehnologije z dvojno rabo (Uradni list Belgije z dne 19. februarja 2014))

5.2 Češka

Tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, lahko pristojni organ prepove, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za uporabe iz člena 4(1) Uredbe.

Tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, lahko pristojni organ prepove, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za končno vojaško uporabo in namembne države iz člena 4(2).

(člen 13b(1) zakona št. 594/2004 ZZ o izvajanju režima Evropske skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo)

5.3 Estonija

(členi 3, 6 in 7 zakona o strateškem blagu)

5.4 Grčija

(člen 3.3.3 ministrske odločbe št. 121837/e3/21837/28-9-2009)

5.5 Španija

(člen 11 zakona št. 53/2007 z dne 28. decembra o nadzoru nad zunanjo trgovino z obrambnim materialom in materialom z dvojno rabo)

5.6 Francija

(člen 3(I) odloka št. 2020-74 z dne 31. januarja 2020, kakor je bil spremenjen z odlokom št. 2020-1481 z dne 30. novembra 2020)

5.7 Hrvaška

(zakon o nadzoru blaga z dvojno rabo (Ur. l. 80/11 in 68/2013))

5.8 Italija

(člen 7 zakonodajnega odloka št. 221/2017 z dne 15. decembra 2017, veljavnega od 1. februarja 2018)

5.9 Latvija

5.10 Luksemburg

(člen 43(2) zakona o nadzoru izvoza z dne 27. junija 2018)

Te določbe se ne uporabljajo za tranzit blaga z dvojno rabo, ki je odposlano brez pretovarjanja ali zamenjave prevoznega sredstva (pretovarjanje ali sprememba prevoza se ne šteje za iztovarjanje zaradi zavarovanja tovora blaga na ladji ali zrakoplovu, če se tako blago ponovno vkrca na isto ladjo ali zrakoplov), in tranzit blaga z dvojno rabo, za katero že obstaja splošno dovoljenje za izvoz iz Evropske unije.

(člen 43(3) zakona o nadzoru izvoza z dne 27. junija 2018)

5.11 Madžarska

(člen 18 uredbe vlade št. 13 iz leta 2011 o dovoljenju za blago z dvojno rabo v zunanji trgovini)

5.12 Nizozemska

(člen 4a(1) in člen 2 uredbe o strateškem blagu (Besluit strategische goederen))

5.13 Avstrija

(člen 15 zakona o zunanji trgovini iz leta 2011 (Außenwirtschaftsgesetz 2011, BGBl. I št. 26/2011))

5.14 Finska

(člen 3(3) in člen 4(1) zakona št. 562/1996)

5.15 Švedska

(oddelek 4c Odloka o nadzoru blaga z dvojno rabo in tehnične pomoči (2000:1217))

5.16 Litva

Tranzit blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, lahko pristojni organ prepove, če je ali bi lahko bilo namenjeno za uporabe iz člena 4(1) Uredbe.

(Zakon Republike Litve o nadzoru strateškega blaga št. XIV-1738, 22. december 2022)

6. INFORMACIJE, KI SO JIH DRŽAVE ČLANICE PREDLOŽILE V SKLADU S ČLENOM 8(4) UREDBE (RAZŠIRITEV TEHNIČNE POMOČI)

Država članica lahko v skladu s členom 8(4) Uredbe razširi razširi zahtevo glede pridobitve dovoljenja za zagotavljanje tehnične pomoči v zvezi z blagom z dvojno rabo, navedenim v Prilogi I, če je pristojni organ izvajalca tehnične pomoči obvestil, da je ali bi lahko bilo zadevno blago v celoti ali deloma namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1).

Preglednica v nadaljevanju vsebuje pregled ukrepov, ki so jih sprejele države članice in o katerih so uradno obvestile Komisijo. Podrobnosti o ukrepih so navedene za tem.

Država članica	Ali je država članica pri izvajanju člena 8(4) sprejela nacionalno zakonodajo, ki zahteva dovoljenje za izvoz blaga?
BELGIJA	NE
BOLGARIJA	NE
ČEŠKA	NE
DANSKA	NE
NEMČIJA	NE
ESTONIJA	NE
IRSKA	NE
GRČIJA	NE
ŠPANIJA	NE
FRANCIJA	NE
HRVAŠKA	NE
ITALIJA	NE
CIPER	NE
LATVIJA	NE
LITVA	NE
LUKSEMBURG	NE
MADŽARSKA	NE
MALTA	NE
NIZOZEMSKA	NE
AVSTRIJA	NE
POLJSKA	NE
PORTUGALSKA	NE
ROMUNIJA	NE
SLOVENIJA	NE
SLOVAŠKA	NE
FINSKA	NE
ŠVEDSKA	DA

6.1. Švedska

Za zagotavljanje tehnične pomoči v zvezi z blagom z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I Uredbe, se zahteva pridobitev dovoljenja, če je pristojni organ izvajalca tehnične pomoči obvestil, da je ali bi lahko bilo zadevno blago v celoti ali deloma namenjeno za katero koli uporabi iz člena 4(1) Uredbe.

(oddelek 4d, odstavek 1, Odloka o nadzoru blaga z dvojno rabo in tehnične pomoči (2000:1217))

7. INFORMACIJE, KI SO JIH DRŽAVE ČLANICE PREDLOŽILE V SKLADU S ČLENOM 8(5) UREDBE (TEHNIČNA POMOČ)

Država članica lahko v skladu s členom 8(5) sprejme ali ohrani nacionalno zakonodajo, ki zahteva dovoljenje za zagotavljanje tehnične pomoči, kadar ima oseba, ki zagotavlja tehnično pomoč za blago z dvojno rabo, razloge za sum, da je ali bi lahko bilo to blago namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1).

Preglednica v nadaljevanju vsebuje pregled ukrepov, ki so jih sprejele države članice in o katerih so uradno obvestile Komisijo. Podrobnosti o ukrepih so navedene za tem.

Država članica	Ali je država članica pri izvajanju člena 8(5) sprejela nacionalno zakonodajo, ki zahteva dovoljenje za izvoz blaga?
BELGIJA	NE
BOLGARIJA	NE
ČEŠKA	NE
DANSKA	NE
NEMČIJA	NE
ESTONIJA	NE
IRSKA	NE
GRČIJA	NE
ŠPANIJA	NE
FRANCIJA	NE
HRVAŠKA	NE
ITALIJA	NE
CIPER	NE
LATVIJA	NE
LITVA	NE
LUKSEMBURG	NE
MADŽARSKA	NE
MALTA	NE
NIZOZEMSKA	NE
AVSTRIJA	NE
POLJSKA	NE
PORTUGALSKA	NE
ROMUNIJA	NE
SLOVENIJA	NE
SLOVAŠKA	NE
FINSKA	NE
ŠVEDSKA	DA

7.1. Švedska

Če oseba, ki zagotavlja tehnično pomoč za blago z dvojno rabo, utemeljeno sumi, da je ali bi lahko bilo blago z dvojno rabo, za katero se predlaga tehnična pomoč, namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1) Uredbe, o tem uradno obvesti pristojni organ, ki se lahko odloči za uvedbo obveznega dovoljenja.

(oddelek 4d, odstavek 2, Odloka o nadzoru blaga z dvojno rabo in tehnične pomoči (2000:1217))

8 INFORMACIJE, KI SO JIH DRŽAVE ČLANICE PREDLOŽILE V SKLADU S ČLENOM 9 UREDBE (RAZŠIRITEV NADZORA NA BLAGO, KI NI NAVEDENO NA SEZNAMU, ZARADI JAVNE VARNOSTI, VKLJUČNO S PREPREČEVANJEM TERORISTIČNIH DEJANJ, ALI SPOŠTOVANJA ČLOVEKOVIH PRAVIC)

Komisija mora v skladu s členom 9(4) Uredbe objaviti ukrepe držav članic, ki zaradi javne varnosti, vključno s preprečevanjem terorističnih dejanj, ali spoštovanja človekovih pravic prepovejo oziroma uvedejo obvezno dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I.

Preglednica v nadaljevanju vsebuje pregled ukrepov, ki so jih sprejele države članice in o katerih so uradno obvestile Komisijo. Podrobnosti o ukrepih so navedene za tem.

Država članica	Ali je bil v zvezi z blagom, ki ni navedeno na seznamu, zaradi javne varnosti, vključno s preprečevanjem terorističnih dejanj, ali spoštovanja človekovih pravic uveden dodaten nadzor v skladu s členom 9(1)?
BELGIJA	NE
BOLGARIJA	DA
ČEŠKA	DA
DANSKA	NE
NEMČIJA	DA
ESTONIJA	DA
IRSKA	DA
GRČIJA	NE
ŠPANIJA	DA
FRANCIJA	DA
HRVAŠKA	NE
ITALIJA	NE
CIPER	NE
LATVIJA	DA
LITVA	DA
LUKSEMBURG	DA
MADŽARSKA	NE
MALTA	NE
NIZOZEMSKA	DA
AVSTRIJA	DA
POLJSKA	NE
PORTUGALSKA	NE
ROMUNIJA	DA
SLOVENIJA	DA
SLOVAŠKA	NE
FINSKA	NE
ŠVEDSKA	NE

8.1 Bolgarija

Zaradi javne varnosti ali spoštovanja človekovih pravic se lahko z zakonom Sveta ministrov zahteva dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, ali pa se lahko tak izvoz prepove.

(člen 34(1), pododstavek 3, zakona o nadzoru izvoza obrambnih proizvodov ter blaga in tehnologij z dvojno rabo (Uradni list št. 26 z dne 29. marca 2011))

8.2 Češka

Zaradi javne varnosti ali spoštovanja človekovih pravic se lahko z vladnim odlokom zahteva dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, ali pa se lahko tak izvoz prepove.

(člen 3(1), točka (d), zakona št. 594/2004 ZZ)

8.3 Nemčija

a. Del I, oddelek B, nemškega kontrolnega seznama izvoza

Zaradi javne varnosti ali spoštovanja človekovih pravic se lahko zahteva dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, ali pa se lahko tak izvoz prepove.

(oddelek 8(1) št. 2 odloka o zunanji trgovini (Aussenwirtschaftsverordnung – AWV) v povezavi z delom I oddelka B nemškega kontrolnega seznama izvoza)

Za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, je potrebno dovoljenje, če je blago navedeno v delu I, oddelek B, nemškega kontrolnega seznama izvoza.

(člen 8(1), točka 2, odloka o zunanji trgovini (Außenwirtschaftsverordnung – AWV))

Del I, oddelek B, nemškega kontrolnega seznama izvoza vsebuje naslednje točke:

—

2B909 Stroji za oblikovalno valjanje in stroji s kombiniranima funkcijama oblikovalnega valjanja in potisnega oblikovanja, razen strojev, ki so zajeti v točki 2B009, 2B109 ali 2B209 v skladu z Uredbo (EU) 2021/821, kakor je bila spremenjena, ki imajo vse naslednje značilnosti, ter posebej zanje zasnovani sestavni deli:

(a)	ki se v skladu s proizvajalčevimi tehničnimi specifikacijami lahko opremijo z numeričnimi krmilnimi enotami, računalniškim krmiljenjem ali „play-back“ krmiljenjem in

(b)	s pritisno silo valjev nad 60 kN, če je država nakupovalka ali namembna država Sirija.

—

2B952 Oprema za ravnanje z biološkimi snovmi, razen opreme, ki je zajeta v točki 2B352 v skladu z Uredbo (EU) 2021/821, kakor je bila spremenjena, če so države nakupovalke ali namembne države Iran, Severna Koreja ali Sirija:

(a)	kvasila z zmožnostjo vzgoje patogenih „mikroorganizmov“, virusov ali z zmožnostjo proizvajanja toksinov brez aerosolske vzpodbude, s kapaciteto 10 litrov ali več;

(b)	mešala za kvasila, ki so zajeta v točki 2B352(a) v skladu z Uredbo (EU) 2021/821, kakor je bila spremenjena. Tehnična opomba: Kvasila vključujejo bioreaktorje, kemostate in tekočinske sisteme.

—

2B993 Navedena oprema za nanašanje kovinskih prevlek na neelektronske podlage ter posebej zanjo zasnovani sestavni deli in dodatki, če je država nakupovalka ali namembna država Iran:

(a)	proizvodna oprema za kemične postopke nanašanja (CVD);

(b)	proizvodna oprema s fizičnim nanašanjem z uporabo elektronskega curka (EB-PVD);

(c)	proizvodna oprema za nanašanje z indukcijskim ali dielektričnim segrevanjem.

—

5A902 Nadzorni sistemi, oprema in komponente za IKT (informacijske in komunikacijske tehnologije) za javna omrežja, ki niso navedeni v točki 5D001(e) v Prilogi I k Uredbi (EU) 2021/821, kakor je bila spremenjena, če je namembni kraj zunaj carinskega območja Evropske unije in zunaj območij, navedenih v Prilogi II, oddelek A, del 2, k Uredbi (EU) 2021/821, kot sledi:

(a)	centri za spremljanje (zmogljivosti za spremljanje kazenskega pregona) za sisteme za zakonito prestrezanje (npr. v skladu s standardoma ETSI ES 201 158, ETSI ES 201 671 ali enakovrednimi standardi ali specifikacijami) in njihove posebej zasnovane sestavne dele;

(b)

sistemi ali naprave za zadržanje podatkov o klicih (npr. podatkov o prestreženi komunikaciji (IRI) na podlagi standarda ETSI TS 102 656 ali enakovrednih standardov ali specifikacij) in njihove posebej zasnovane sestavne dele.

Tehnična opomba:

Podatki o klicih vključujejo informacije o signalizaciji, izvoru in usmerišču (npr. telefonske številke, naslove IP ali MAC), datumu in času ter geografskem izvoru komunikacije.

Opomba:

V točki 5A902 niso zajeti nadzorni sistemi ali naprave, ki so zasnovani posebej za katerega koli od naslednjih namenov:

(a)	izstavljanje računov;

(b)	funkcije zbiranja podatkov znotraj omrežnih elementov (npr. telefonska centrala ali register domačih lokacij);

(c)	kakovost storitev v omrežju (Quality of Service – QoS);

(d)	zadovoljstvo uporabnikov (kakovost izkušnje: Quality of Experience – QoE);

(e)	obratovanje v telekomunikacijskih družbah (ponudniki storitev).

—

5A911 Bazne postaje za digitalni „snopovni radio“, če je država nakupovalka ali namembna država Sudan ali Južni Sudan.

Tehnična opomba:

„Snopovni radio“ je postopek celične radijske komunikacije z naročniki mobilne telefonije, ki so jim dodeljeni frekvenčni pasovi za komunikacijo. Digitalni „snopovni radio“ (npr. TETRA, prizemni snopovni radio) uporablja digitalno modulacijo.

—

5D902„Programska oprema“, ki ni navedena v točki 5D001(e) v Prilogi I k Uredbi (EU) 2021/821, kakor je bila spremenjena, če je namembni kraj zunaj carinskega območja Evropske unije in zunaj območij, navedenih v Prilogi II, oddelek A, del 2, k Uredbi (EU) 2021/821, kot sledi:

(a)	„programska oprema“, posebej zasnovana ali prilagojena za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ namestitev, funkcij ali kazalnikov zmogljivosti, ki so zajeti v točki 5A902;

(b)	„programska oprema“, posebej zasnovana ali prilagojena za doseganje značilnosti, funkcij ali kazalnikov zmogljivosti, ki so zajeti v točki 5A902.

—	5D911„Programska oprema“, zasnovana ali prilagojena posebej za „uporabo“ opreme, ki je zajeta v točki 5A911, če je država nakupovalka ali namembna država Sudan ali Južni Sudan.

—

5E902„Tehnologija“, ki ni navedena v točki 5E001(a) v Prilogi I k Uredbi (EU) 2021/821, kakor je bila spremenjena, v skladu s splošno opombo o tehnologiji za „razvoj“, „proizvodnjo“ in „uporabo“ namestitev, funkcij ali značilnosti zmogljivosti, ki so zajete v točki 5A902, ali „programska oprema“, ki je zajeta v točki 5D902, če je namembni kraj zunaj carinskega območja Evropske unije in zunaj območij, navedenih v Prilogi II, oddelek A, del 2, k Uredbi (EU) 2021/821.

—	6A908 Radarski navigacijski ali nadzorovalni sistemi za nadzor plovbe ali zračnega prometa, ki niso zajeti v točki 6A008 ali 6A108 v skladu z Uredbo (EU) 2021/821, kakor je bila spremenjena, in posebej zanje zasnovani sestavni deli, če je država nakupovalka ali namembna država Iran.

—	6D908„Programska oprema“, posebej razvita ali prilagojena za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ opreme, ki je zajeta v točki 6A908, če je država nakupovalka ali namembna država Iran.

—

9A904„Vesoljska plovila“ in druga oprema:

(a)	antene, zasnovane za uporabo v povezavi z „vesoljskimi plovili“, če je namembni kraj zunaj carinskega območja Evropske unije in zunaj območij, navedenih v Prilogi II, oddelek A, del 2, k Uredbi (EU) 2021/821.

(b)

„laserski“ komunikacijski terminali (LCT, „laserske“ podatkovne komunikacijske postaje), razen tistih iz točke 9A004 Priloge I k Uredbi (EU) 2021/821, kakor je bila spremenjena, za uporabo v povezavi z „vesoljskimi plovili“, če je namembni kraj zunaj carinskega območja Evropske unije in zunaj območij, navedenih v Prilogi II, oddelek A, del 2, k Uredbi (EU) 2021/821.

Tehnična opomba:

Točka 9A904 vključuje blago, ki se v naslednjih primerih uporablja z „vesoljskimi plovili“, in sicer na tleh in na „vesoljskem plovilu“:

1.	uporaba kot koristni tovor za navzgornjo ali navzdolnjo povezavo;

2.	komunikacija med „vesoljskimi plovili“ ali

3.	uporaba v povezavi s prenosom telemetrijskih signalov.

—

9A991 Kopenska vozila, ki niso zajeta v delu I A seznama izvoza, kot sledi:

(a)

priklopniki in polpriklopniki s koristnim tovorom od 25 000 kg do 70 000 kg, ki imajo eno ali več vojaških značilnosti ter zmogljivosti za prevoz vozil, ki so zajeta v točki 0006 iz dela I A, ter vlečne enote z zmogljivostjo za njihov prevoz in z eno ali več vojaškimi značilnostmi, če je država nakupovalka ali namembna država Iran, Libija, Mjanmar, Pakistan, Severna Koreja, Sirija ali Somalija;

Opomba:

Vlečne enote iz točke 9A991(a) obsegajo vsa vozila, katerih osnovna funkcija je vleka.

(b)

drugi tovornjaki in terenska vozila z eno ali več vojaškimi značilnostmi, če je država nakupovalka ali namembna država Iran, Libija, Mjanmar, Severna Koreja, Sirija ali Somalija.

Opomba 1: Vojaške značilnosti, določene v točki 9A991, zajemajo:

(a)	sposobnost prečkanja plitvin v višini 1,2 metra ali več;

(b)	okovje za strelno in drugo orožje;

(c)	okovje za maskirno mrežo;

(d)	okrogle strešne line z drsnim ali vrtljivim pokrovom;

(e)	emajliranje za vojaško uporabo;

(f)	vlečno kljuko za priklopnike s tako imenovano vtičnico NATO.

Opomba 2: V točki 9A991 niso zajeta kopenska vozila, kadar jih njihovi uporabniki uporabljajo za svojo lastno uporabo.

—

9A992 Tovornjaki, kot sledi:

(a)	tovornjaki s pogonom na vsa kolesa s koristnim tovorom nad 1 000 kg, če je država nakupovalka ali namembna država Severna Koreja;

(b)	tovornjaki s tremi ali več osmi in največjo dovoljeno skupno maso vozila nad 20 000 kg, če je država nakupovalka ali namembna država Iran ali Sirija.

—

9A993 Helikopterji, sistemi za prenos moči za helikopterje, plinskoturbinski motorji in pomožne pogonske enote (auxiliary power units – APU) za uporabo v helikopterjih ter posebej zanje zasnovani sestavni deli, če je država nakupovalka ali namembna država Iran, Kuba, Libija, Mjanmar, Severna Koreja, Sirija ali Somalija.

—	9A994 Zračno hlajene pogonske enote (aeronavtični motorji) z delovno prostornino od 100 cm3 do 600 cm3, ki se lahko uporabljajo v „zračnih plovilih“ brez posadke, ter posebej zanje zasnovani sestavni deli, če je država nakupovalka ali namembna država Iran.

—	9D904„Programska oprema“, posebej zasnovana ali spremenjena za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ blaga iz točke 9A904, če je namembni kraj zunaj carinskega območja Evropske unije in zunaj območij, navedenih v Prilogi II, oddelek A, del 2, k Uredbi (EU) 2021/821.

—

9E904„Tehnologija“ v skladu s splošno opombo o tehnologiji, razen tiste, ki je navedena v točkah 5E001.b.2, 9E001 in 9E002 Priloge I k Uredbi (EU) 2021/821, kakor je bila spremenjena, za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ blaga iz točke 9A904, če je namembni kraj zunaj carinskega območja Evropske unije in zunaj območij, navedenih v Prilogi II, oddelek A, del 2, k Uredbi (EU) 2021/821.

—	9E991„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za „razvoj“ ali „proizvodnjo“ opreme, ki je zajeta v točki 9A993, če je država nakupovalka ali namembna država Iran, Kuba, Libija, Mjanmar, Severna Koreja ali Sirija.

—

9E992„Tehnologija“ v skladu s splošno opombo o tehnologiji, razen tiste, ki je zajeta v točki 9E101(b) v skladu z Uredbo (EU) 2021/821, kakor je bila spremenjena, za „proizvodnjo“„zračnih plovil brez posadke“, če je namembni kraj zunaj carinskega območja Evropske unije in zunaj območij, navedenih v Prilogi II, oddelek A, del 2, k Uredbi (EU) 2021/821.

b. Člen 9 odloka o zunanji trgovini (Aussenwirtschaftsverordnung - AWV)

Za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I, se zahteva dovoljenje, če je organ BAFA izvoznika obvestil, da je zadevno blago v celoti ali delno namenjeno ali bi lahko bilo namenjeno izgradnji ali obratovanju jedrskega objekta v smislu skupine 0 iz Priloge I k Uredbi (EU) 2021/821 ali vgradnji v takšen objekt, in če je namembna država Alžirija, Irak, Iran, Izrael, Jordanija, Libija, Demokratična ljudska republika Koreja, Pakistan ali Sirija. Če je izvozniku znano, da je blago v celoti ali delno namenjeno a zgoraj navedeno uporabo, mora uradno obvestiti organ BAFA. Organ BAFA odloči, ali je za zadevni izvoz potrebno dovoljenje ali ne. Ta oddelek se ne uporablja za področje, ki ga urejata člena 4 in 10 Uredbe (EU) 2021/821.

(člen 9 nemškega odloka o zunanji trgovini – Außenwirtschaftsverordnung – AWV)

c. Člen 6 zakona o zunanji trgovini (Aussenwirtschaftsgesetz- AWG)

V skladu s členom 6 zakona o zunanji trgovini (Außenwirtschaftsgesetz – AWG) se lahko z upravnim aktom omejijo posli, pravni posli in dejavnosti ali uvedejo obveznosti ukrepanja, da se v posameznem primeru prepreči nevarnost za interese, npr. za bistvene varnostne interese Zvezne republike Nemčije, mirno sobivanje narodov, odnose Zvezne republike Nemčije s tujino, javni red ali varnost Zvezne republike Nemčije.

8.4 Estonija

Zaradi javne varnosti ali spoštovanja človekovih pravic se lahko s sklepom Komisije za strateško blago zahteva dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, ali pa se lahko tak izvoz prepove.

(člen 2(11) in člen 6(2) zakona o strateškem blagu)

8.5 Irska

Zaradi javne varnosti ali spoštovanja človekovih pravic se lahko zahteva dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, ali pa se lahko tak izvoz prepove.

(člen 12(2) izvedbenega predpisa št. 443 iz leta 2009, odlok o nadzoru izvoza (blago z dvojno rabo) iz leta 2009, kakor je bil spremenjen)

8.6 Francija

Zaradi javne varnosti ali spoštovanja človekovih pravic se lahko zahteva dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, ali pa se lahko tak izvoz prepove. (odlok št. 2010-292)

Uveden je bil nacionalni nadzor izvoza blaga z dvojno rabo, kot je določeno v naslednjih odredbah: ministrskem odloku z dne 31. julija 2014 o izvozu nekaterih vrst helikopterjev in pripadajočih rezervnih delov v tretje države (objavljen v Uradnem listu Francoske republike z dne 8. avgusta 2014) in ministrskem odloku z dne 31. julija 2014 o izvozu solzivca in sredstev za obvladovanje neredov v tretje države (objavljen v Uradnem listu Francoske republike z dne 8. avgusta 2014).

8.7 Latvija

Odbor za nadzor strateškega blaga lahko zaradi javne varnosti ali spoštovanja človekovih pravic zahteva dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, ali pa lahko tak izvoz prepove.

Velja nacionalni seznam blaga, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi.

–10A901

Orožje, pri katerem se uporablja robno tulčno strelivo (robni vžig), posebej zasnovani sestavni deli in strelivo.

–10A902

Oprema, nadomestni deli in sestavni deli, povezani z zrakoplovi. Nadzor velja le za opremo zrakoplovov ter njihove nadomestne in sestavne dele, ki se lahko uporabijo za civilne in vojaške zrakoplove.

–10A903

Zračne puške z energijo, ki presega 12 J.

–10A906

Namerilne naprave za orožje za nočno gledanje in sestavni deli.

–10A907

Protipehotne mine.

–10D901

Programska oprema, razvita za obveščevalne službe in zasnovana posebej za prikrito pridobivanje, uničenje ali spreminjanje informacij iz računalnikov, omrežij ali drugih informacijskih sistemov.

–10E902

Vojaška pomoč in tehnična pomoč, povezana z vojaškim blagom.

(uredba št. 645 z dne 25. septembra 2007 – „uredba o nacionalnem seznamu strateškega blaga in storitev“, člen 3(1) zakona o kroženju strateškega blaga z dne 21. junija 2007)

8.8 Luksemburg

Zaradi javne varnosti ali spoštovanja človekovih pravic se lahko zahteva dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, ali pa se lahko tak izvoz prepove.

Izvoznik, ki ve ali sumi, da tak izvoz ali ti izdelki vplivajo ali bi lahko vplivali na nacionalno ali zunanjo varnost države Veliko vojvodstvo Luksemburg ali varstvo človekovih pravic, o tem obvesti ministra, pristojna za zunanjo trgovino in zunanje zadeve, ta pa izvozniku ali njegovemu pooblaščenemu zastopniku sporočita, ali je treba zaprositi za dovoljenje ali ne.

(člen 45(2) zakona z dne 27. junija 2018)

8.9 Nizozemska

Minister za zunanje zadeve lahko zaradi javne varnosti, vključno s preprečevanjem terorističnih dejanj, ali spoštovanja človekovih pravic zahteva dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, ali tak izvoz prepove.

(člen 4 uredbe o strateškem blagu – Besluit strategische goederen)

Sprejet je bil nacionalni nadzor izvoza blaga za notranjo represijo in posredniških storitev v Sirijo ter izvoza blaga za notranjo represijo v Egipt in Ukrajino.

(uredba o blagu z dvojno rabo – Regeling goederen voor tweeërlei gebruik)

Uvedena so obvezna dovoljenja za izvoz 37 kemijskih snovi v Irak, ne glede na konkretnega prejemnika ali končnega uporabnika.

(uredba o blagu z dvojno rabo za Irak – Regeling goederen voor tweeërlei gebruik Irak)

8.10 Avstrija

Zaradi javne varnosti ali spoštovanja človekovih pravic se lahko zahteva dovoljenje za izvoz ali tranzit blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, ali pa se lahko tak izvoz prepove.

(člen 20 zakona o zunanji trgovini iz leta 2011 (Außenwirtschaftsgesetz 2011, BGBl. I št. 26/2011))

8.11 Romunija

Za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, vendar zanj velja režim nadzora izvoza v skladu z določbami člena 9, je potrebno individualno izvozno dovoljenje.

(izvleček iz člena 10(1) GO 43/2022 o nadzornem režimu za dejavnosti v zvezi z blagom z dvojno rabo)

8.12 Španija

Za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, in je navedeno v Prilogi III.4 in Prilogi III.5 kraljevega odloka št. 679/2014 z dne 1. avgusta 2014, je potrebno dovoljenje.

(člen 2(3)(a) – kraljevi odlok št. 679/2014 z dne 1. avgusta 2014 o nadzoru zunanje trgovine z obrambnim materialom, drugim materialom ter blagom in tehnologijami z dvojno rabo)

—

1C901 Amonijev nitrat (CAS 6484-52-2) v eksplozivni obliki s koncentracijo dušika 31,5 % ali več.

Opomba 1: Predmet nadzora v točki 1C901 so amonijev nitrat, tehnični amonijev nitrat, amonijev nitrat v granulah, porozni amonijev nitrat in vse druge oblike, v katerih se lahko uporablja kot oksidativna trdna snov.

Opomba 2: Točka 1C901 vključuje eksplozivne mešanice amonijevega nitrata s kurilnimi olji, emulzijami, hidrogeli in eksplozivi, odpornimi na vodo.

Opomba 3: Predmet nadzora v točki 1C901 ni amonijev nitrat v gnojilih z visoko gostoto in majhno poroznostjo.

Opomba 4: Predmet nadzora v točki 1C901 niso amonijev nitrat (UN 1942 in UN 2426) za proizvodnjo eksplozivov ter matrice emulzij, suspenzije in geli na osnovi amonijevega nitrata (UN 3375), ki se uporabljajo za proizvodnjo eksplozivov; te ureja dopolnilno tehnično navodilo št. 30 uredbe o eksplozivih, odobreno s kraljevim odlokom 130/2017 z dne 24. februarja.

—

5A901 Radiofrekvenčni sistemi in oprema, ki niso navedeni v točkah 5.A.1.f in 5.A.1.h, komponente in dodatki, posebej zasnovani ali prirejeni za razvoj katere koli od naslednjih funkcij:

1.	prevzemanje nadzora brezpilotnih letal in njihovo upravljanje;

2.	namerno in selektivno motenje, odbijanje, zaviranje, slabšanje ali zavajanje radiofrekvenčnih signalov za nadzor brezpilotnih letal in njihovo upravljanje;

3.	uporaba posebnih značilnosti radiofrekvenčnega protokola, ki ga uporabljajo brezpilotna letala, za oviranje njihovega delovanja.

Opomba: Za sisteme za motenje GNSS glej tudi Nadzor vojaškega blaga, kategorija 11.b.

—

5A902 Sistemi, oprema in komponente za nadzor javnih informacijskih in komunikacijskih omrežij, ki niso določeni v točki 5A001 Priloge I k Uredbi (EU) 2021/821 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2021, zasnovani za katero koli od naslednjih funkcij:

spremljanje zakonitih aplikacij za prestrezanje (v skladu z varnostnimi zahtevami za zakonito prestrezanje in telekomunikacije za omrežne funkcije ETSI ES 201 158, izročilnim vmesnikom za zakonito prestrezanje telekomunikacijskega prometa ETSI ES 201 671 ali enakovrednimi standardi in specifikacijami) in posebej zanje zasnovane komponente;

2.	shranjevanje podatkov o klicih (v skladu z zahtevami za zakonito prestrezanje podatkov s strani organov kazenskega pregona za obdelavo podatkov ETSI TS 102 656 ali enakovrednimi standardi in specifikacijami) in posebej zanje zasnovane komponente.

Tehnična opomba: Podatki o klicih vključujejo informacije o signalizaciji, izvoru in usmerišču (npr. telefonske številke, naslove IP ali MAC), datumu in času ter geografskem izvoru komunikacije.

Opomba: V točki 5A902 niso zajeti nadzorni sistemi, oprema ali sestavni deli, ki so zasnovani posebej za katerega koli od naslednjih namenov:

(a)	izdajanje računov;

(b)	funkcije zbiranja podatkov znotraj omrežnih elementov;

(c)	kakovost storitev omrežja ali

(d)	zadovoljstvo uporabnikov.

—

5D902 Programska oprema, ki ni določena v točki 5D001 Priloge I k Uredbi (EU) 2021/821 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2021, posebej zasnovana ali prirejena za razvoj, proizvodnjo, uporabo, funkcionalno konfiguracijo in nadzor učinkovitosti nadzornih sistemov, opreme in komponent iz točke 5A902.

8.13 Litva

Zaradi javne varnosti, vključno s preprečevanjem terorističnih dejanj, ali spoštovanja človekovih pravic se lahko zahteva dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, ali pa se lahko tak izvoz prepove.

(Zakon Republike Litve o nadzoru strateškega blaga št. XIV-1738, 22. december 2022)

8.14 Slovenija

Zaradi javne varnosti ali spoštovanja človekovih pravic se lahko zahteva dovoljenje za izvoz ali tranzit blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, ali pa se lahko tak izvoz prepove.

(člen 4(3) Zakona o nadzoru izvoza blaga z dvojno rabo (Uradni list RS, št. 37/04, 8/10 in 29/23))

9. INFORMACIJE, KI SO JIH DRŽAVE ČLANICE PREDLOŽILE V SKLADU S ČLENOM 11(5) UREDBE (PRENOSI ZNOTRAJ SKUPNOSTI)

Države članice, ki uvajajo obvezno dovoljenje za prenos blaga, ki ni navedeno v Prilogi IV k Uredbi (v Prilogi IV je navedeno blago, ki ni odobreno za prosti pretok na enotnem trgu), s svojega ozemlja v drugo državo članico, morajo v skladu s členom 11(5) o tem obvestiti Komisijo, ta pa nato objavi to informacijo v Uradnem listu Evropske unije.

Preglednica v nadaljevanju vsebuje pregled ukrepov, ki so jih sprejele države članice in o katerih so uradno obvestile Komisijo. Podrobnosti o ukrepih so navedene za tem.

Država članica	Ali so bili sprejeti posebni ukrepi za razširitev nadzora nad prenosom znotraj EU v skladu s členom 11(2)?
BELGIJA	NE
BOLGARIJA	DA
ČEŠKA	DA
DANSKA	NE
NEMČIJA	DA
ESTONIJA	DA
IRSKA	NE
GRČIJA	DA
ŠPANIJA	NE
FRANCIJA	NE
HRVAŠKA	NE
ITALIJA	NE
CIPER	NE
LATVIJA	NE
LITVA	NE
LUKSEMBURG	DA
MADŽARSKA	DA
MALTA	NE
NIZOZEMSKA	DA
AVSTRIJA	NE
POLJSKA	NE
PORTUGALSKA	NE
ROMUNIJA	NE
SLOVENIJA	NE
SLOVAŠKA	DA
FINSKA	NE
ŠVEDSKA	DA

9.1 Bolgarija

Bolgarija je razširila nadzor nad prenosom znotraj EU, kakor je določeno v členu 11(2) Uredbe, za nekatere prenose znotraj EU pa je uvedla zahtevo za predložitev dodatnih informacij pristojnim organom, kakor je določeno v členu 11(8) Uredbe.

(člen 51(8) in (9) zakona o nadzoru izvoza obrambnih proizvodov ter blaga in tehnologij z dvojno rabo, Uradni list št. 26 z dne 29. marca 2011, začetek veljavnosti 30. junija 2012)

9.2 Češka

Z zakonom št. 594/2004 ZZ je razširjen nadzor v zvezi s prenosi znotraj EU iz Češke v skladu s členom 11(2) Uredbe.

9.3 Nemčija

S členom 11 odloka o zunanji trgovini (Aussenwirtschaftsverordnung – AWV) je razširjen nadzor v zvezi s prenosi znotraj EU iz Nemčije v skladu s členom 11(2) Uredbe.

9.4 Estonija

S členom 3(6) zakona o strateškem blagu je razširjen nadzor v zvezi s prenosi znotraj EU, kakor je določeno v členu 11(2) Uredbe.

9.5 Grčija

S členom 3(4) ministrske odločbe št. 121837/E3/21837 z dne 28. septembra 2009 je razširjen nadzor v zvezi s prenosi znotraj EU iz Grčije v skladu s členom 11(2) Uredbe.

9.6 Luksemburg

Za prenos blaga z dvojno rabo, razen tistega iz Priloge IV k Uredbi, z ozemlja Velikega vodstva Luksemburg v drugo državo članico se lahko zahteva obvezno dovoljenje v primerih iz člena 11(2) Uredbe.

(člen 44 zakona o nadzoru izvoza z dne 27. junija 2018)

9.7 Madžarska

V členu 16 uredbe vlade št. 13 iz leta 2011 o dovoljenju za blago z dvojno rabo v zunanji trgovini je določeno obvezno dovoljenje za blago z dvojno rabo, ki je navedeno na seznamu, za prenose znotraj EU, če veljajo pogoji, določeni v členu 11(2) Uredbe.

9.8 Nizozemska

Obvezno dovoljenje za prenose znotraj EU se lahko zahteva v posameznih primerih v zvezi z blagom z dvojno rabo.

(člen 4a(2) uredbe o strateškem blagu (Besluit strategische goederen))

9.9 Slovaška

S členom 23(2) zakona št. 39/2011 ZZ je razširjen nadzor v zvezi s prenosi znotraj EU iz Slovaške republike v skladu s členom 11(2) Uredbe.

9.10 Švedska

Za blago z dvojno rabo se lahko uvede zahteva po dovoljenju za prenose znotraj EU v skladu s členom 11(2) Uredbe, če je pristojni organ upravljavca obvestil, da so pogoji iz člena 11(2)(a) do (b) izpolnjeni.

Za blago z dvojno rabo iz Priloge I k Uredbi se lahko zahteva po dovoljenju za prenose znotraj EU lahko uvede le, če je pristojni organ obvestil upravljavca, da je ali bi lahko bilo blago kot celota ali po delih namenjeno za uporabe iz člena 4(1).

Če je upravljavcu znano, da je ali bi lahko bilo blago z dvojno rabo, navedeno v Prilogi I k Uredbi, ki ga namerava prenesti v skladu s členom 11(2), namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1) Uredbe, o tem uradno obvesti pristojni organ, ki se lahko odloči za uvedbo obveznega dovoljenja.

(oddelek 4e Odloka o nadzoru blaga z dvojno rabo in tehnične pomoči (2000:1217))

10. INFORMACIJE, KI SO JIH DRŽAVE ČLANICE PREDLOŽILE V SKLADU S ČLENOM 11(8) UREDBE (PRENOSI ZNOTRAJ SKUPNOSTI)

Države članice lahko za prenos blaga iz Priloge I, del 2, skupina 5, ki ni navedeno v Prilogi IV k Uredbi, z njihovega ozemlja v drugo državo članico za navedeno blago v skladu s členom 11(8) zahtevajo, naj se pristojnim organom navedene države članice predložijo dodatne informacije.

Preglednica v nadaljevanju vsebuje pregled ukrepov, ki so jih sprejele države članice in o katerih so uradno obvestile Komisijo. Podrobnosti o ukrepih so navedene za tem.

Država članica	Ali so bili sprejeti posebni ukrepi za razširitev nadzora nad prenosom znotraj EU v skladu s členom 11(8)?
BELGIJA	NE
BOLGARIJA	DA
ČEŠKA	NE
DANSKA	NE
NEMČIJA	NE
ESTONIJA	NE
IRSKA	NE
GRČIJA	NE
ŠPANIJA	NE
FRANCIJA	NE
HRVAŠKA	NE
ITALIJA	NE
CIPER	NE
LATVIJA	NE
LITVA	NE
LUKSEMBURG	DA
MADŽARSKA	NE
MALTA	NE
NIZOZEMSKA	NE
AVSTRIJA	NE
POLJSKA	NE
PORTUGALSKA	NE
ROMUNIJA	NE
SLOVENIJA	NE
SLOVAŠKA	NE
FINSKA	NE
ŠVEDSKA	NE

10.1 Bolgarija

Medresorska komisija lahko za prenos blaga z dvojno rabo iz Priloge I, del 2, skupina 5, ki ni navedeno v Prilogi IV k Uredbi, z ozemlja Republike Bolgarije na ozemlje druge države članice od osebe, ki izvaja prenos, v zvezi z zadevnim blagom zahteva dodatne informacije.

(člen 51(9) zakona o nadzoru izvoza obrambnih proizvodov ter blaga in tehnologij z dvojno rabo, Uradni list št. 26 z dne 29. marca 2011, začetek veljavnosti 30. junija 2012)

10.2 Luksemburg

Za prenos blaga z dvojno rabo iz Priloge I, del 2, skupina 5, ki ni navedeno v Prilogi IV k Uredbi, z ozemlja Velikega vojvodstva Luksemburg na ozemlje druge države članice se v okviru vloge za dovoljenje predložijo naslednje dodatne informacije:

1.	navedba komercialne referenčne številke blaga, njegov splošni opis in značilnosti;

2.	predstavitev kriptografskih storitev, ki jih je treba zagotoviti;

3.	predstavitev izvajanja algoritmov;

4.	predstavitev varnostnih norm ali standardov;

5.	predstavitev vrste podatkov, na katere se nanaša storitev;

6.	dokument v zvezi s tehničnimi specifikacijami blaga (v 12 točkah).

(člen 10(1), pododstavek 1, točka 2, in pododstavek 2, točka 4, uredbe Velikega vojvodstva z dne 14. decembra 2018 ter Priloga 15 k tej uredbi)

11. INFORMACIJE, KI SO JIH DRŽAVE ČLANICE PREDLOŽILE V SKLADU S ČLENOM 12(6), TOČKA (B), UREDBE (NACIONALNA SPLOŠNA IZVOZNA DOVOLJENJA)

Komisija mora v skladu s členom 12(6), točka (b), Uredbe objaviti ukrepe držav članic v zvezi s kakršnimi koli izdanimi ali spremenjenimi nacionalnimi splošnimi izvoznimi dovoljenji.

Preglednica v nadaljevanju vsebuje pregled ukrepov, ki so jih sprejele države članice in o katerih so uradno obvestile Komisijo. Podrobnosti o ukrepih so navedene za tem.

Država članica	Ali je vaša država članica izdala ali spremenila nacionalna splošna izvozna dovoljenja v skladu s členom 12(6)?
BELGIJA	NE
BOLGARIJA	NE
ČEŠKA	NE
DANSKA	NE
NEMČIJA	DA
ESTONIJA	NE
IRSKA	NE
GRČIJA	DA
ŠPANIJA	NE
FRANCIJA	DA
HRVAŠKA	DA (vendar se NE uporablja)
ITALIJA	DA
CIPER	NE
LATVIJA	NE
LITVA	NE
LUKSEMBURG	NE
MADŽARSKA	NE
MALTA	NE
NIZOZEMSKA	DA
AVSTRIJA	DA
POLJSKA	NE
PORTUGALSKA	NE
ROMUNIJA	NE
SLOVENIJA	NE
SLOVAŠKA	NE
FINSKA	DA (vendar se NE uporablja)
ŠVEDSKA	NE

11.1 Nemčija

V Nemčiji velja sedem nacionalnih splošnih izvoznih dovoljenj:

1	splošno dovoljenje št. 12 za izvoz določenega blaga z dvojno rabo pod določeno mejno vrednostjo
2	splošno dovoljenje št. 13 za izvoz določenega blaga z dvojno rabo v določenih okoliščinah
3	splošno dovoljenje št. 14 za ventile in črpalke
4	splošno dovoljenje št. 15 za izvoz določenega blaga z dvojno rabo po izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije (Brexit)
5	splošno dovoljenje št. 16 za izvoz blaga s področja telekomunikacij in varnosti podatkov
6	splošno dovoljenje št. 17 za izvoz frekvenčnih pretvornikov
7	splošno dovoljenje št. 32 za izvoz nekaterega blaga z dvojno rabo v Ukrajino (razen območij, ki niso pod nadzorom ukrajinske vlade) za (i) državne agencije, institucije in organizacije ukrajinske vlade, (ii) nekatere agencije za humanitarno pomoč, (iii) nekatere predstavnike medijev, humanitarne delavce, razvojne delavce in osebje, dodeljeno tem posameznikom, in sicer izključno za lastno uporabo

11.2 Grčija

Nacionalno splošno izvozno dovoljenje se uporablja za izvoz določenega blaga z dvojno rabo v naslednje namembne države: Argentino, Republiko Korejo, Rusko federacijo, Ukrajino, Turčijo in Južno Afriko.

(ministrska odločba št. 125263/e3/25263/6-2-2007)

11.3 Francija

V Franciji velja osem nacionalnih splošnih izvoznih dovoljenj:

1	nacionalno splošno izvozno dovoljenje za industrijsko blago, kot je opredeljeno v uredbi z dne 18. julija 2002 o izvozu industrijskega blaga, za katero se v Evropski skupnosti izvaja strateški nadzor (kakor je bila objavljena v Uradnem listu Francoske republike št. 176 z dne 30. julija 2002 (besedilo 11) in spremenjena z uredbo z dne 21. junija 2004 o širitvi Evropske unije, kakor je bila objavljena v Uradnem listu Francoske republike z dne 31. julija 2004 (besedilo 5))
2	nacionalno splošno izvozno dovoljenje za kemične izdelke, kot je opredeljeno v uredbi z dne 18. julija 2002 o izvozu kemičnih izdelkov z dvojno rabo (kakor je bila objavljena v Uradnem listu Francoske republike št. 176 z dne 30. julija 2002 (besedilo 12) in spremenjena z uredbo z dne 21. junija 2004 o širitvi Evropske unije, kakor je bila objavljena v Uradnem listu Francoske republike z dne 31. julija 2004 (besedilo 6))
3	nacionalno splošno izvozno dovoljenje za grafit, kot je opredeljeno v uredbi z dne 18. julija 2002 o izvozu grafita jedrske kakovosti (kakor je bila objavljena v Uradnem listu Francoske republike št. 176 z dne 30. julija 2002 (besedilo 13) in spremenjena z uredbo z dne 21. junija 2004 o širitvi Evropske unije, kakor je bila objavljena v Uradnem listu Francoske republike z dne 31. julija 2004 (besedilo 7))
4	nacionalno splošno izvozno dovoljenje za biološke proizvode, kot je opredeljeno v uredbi z dne 14. maja 2007 in spremenjeno z uredbo z dne 18. marca 2010 o izvozu nekaterih genskih elementov in gensko spremenjenih organizmov (kakor je bila objavljena v Uradnem listu Francoske republike z dne 20. marca 2010)
5	nacionalno splošno izvozno dovoljenje za določeno blago z dvojno rabo za francoske oborožene sile v tretjih državah (ministrski odlok z dne 31. julija 2014, objavljen v Uradnem listu Francoske republike z dne 8. avgusta 2014)
6	nacionalno splošno dovoljenje za izvoz ali prenos znotraj EU določenega blaga z dvojno rabo za razstave ali sejme (ministrski odlok z dne 31. julija 2014, objavljen v Uradnem listu Francoske republike z dne 8. avgusta 2014)
7	nacionalno splošno dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo za popravila civilnih zrakoplovov, imenovano tudi nacionalno splošno dovoljenje za „aeronavtično opremo“ (ministrski odlok z dne 14. januarja 2019, objavljen v Uradnem listu Francoske republike z dne 18. januarja 2019 (besedilo 19))
8	nacionalno splošno izvozno dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo majhne vrednosti (ministrski odlok z dne 25. junija 2021, objavljen v Uradnem listu Francoske republike z dne 25. julija 2021 – besedilo 11)

Posebno blago, zajeto z dovoljenji, je navedeno v ustreznih uredbah.

11.4 Hrvaška

Nacionalno splošno izvozno dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo v skladu s členom 12(6) Uredbe lahko izda ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (zakon o nadzoru blaga z dvojno rabo (Ur. l. 80/11 in 68/2013)).

11.5 Italija

Nacionalno splošno izvozno dovoljenje se uporablja za izvoz določenega blaga z dvojno rabo v naslednje namembne države: na Antarktiko (italijanske baze), v Argentino, Republiko Korejo in Turčijo.

(uredba z dne 4. avgusta 2003, objavljena v uradnem listu št. 202 z dne 1. septembra 2003)

11.6 Nizozemska

Na Nizozemskem veljata dve nacionalni splošni izvozni dovoljenji:

nacionalno splošno izvozno dovoljenje se uporablja za izvoz določenega blaga z dvojno rabo v vse namembne države, razen:

—	v Avstralijo, na Japonsko, v Kanado, na Norveško, Novo Zelandijo, v Švico in Združene države Amerike (ki so zajete že v Prilogi II, del 3, k Uredbi)

—	v Afganistan, Burmo/Mjanmar, Irak, Iran, Libanon, Libijo, Pakistan, Severno Korejo, Sirijo, Somalijo in Sudan

(nacionalno splošno dovoljenje NL002 (Nationale Algemene Uitvoervergunning NL002))

nacionalno splošno izvozno dovoljenje za izvoz blaga za informacijsko varnost v vse namembne države, razen v:

—	države, za katere velja embargo na orožje v skladu s členom 2, točka 19, Uredbe

—

Afganistan, Armenijo, Azerbajdžan, Bahrajn, Bangladeš, Burundi, Džibuti, Egipt, Ekvatorialno Gvinejo, Esvatini, Etiopijo, Gambijo, Gvinejo, Gvinejo Bissau, Indijo, Jemen, Katar, Kazahstan, na Kitajsko (vključno s Tajvanom, Hongkongom in Macaom), Kubo, v Kuvajt, Laos, Oman, Pakistan, Ruando, Saudovo Arabijo, Sirijo, Tadžikistan, na Tajsko, v Turčijo, Turkmenistan, Ukrajino, Uzbekistan, Vietnam in Združene arabske emirate

(nacionalno splošno dovoljenje NL010 – Nationale Algemene Uitvoervergunning NL010 (items voor informatiebeveiliging))

11.7 Avstrija

V Avstriji veljajo štiri nacionalna splošna izvozna dovoljenja:

1	AT001 za nekatero blago z dvojno rabo, če je ponovno izvoženo v državo izvora brez sprememb, ali če se blago enake količine in kakovosti izvozi v državo izvora, ali če se tehnologija ponovno izvozi z manjšimi dopolnitvami, in sicer v vsakem primeru v treh mesecih po njegovem uvozu v Evropsko unijo
2	AT002 za izvoz določenega blaga z dvojno rabo pod določeno mejno vrednostjo
3	AT003 za ventile in črpalke, določene v točkah 2B350g in 2B350i, v nekatere namembne države
4	AT004 za frekvenčne pretvornike, določene v točki 3A225, ter pripadajočo programsko opremo in tehnologijo

Podrobnosti teh dovoljenj so določene v členih 3 do 3c prvega odloka o zunanji trgovini, BGBl. II št. 343/2011 z dne 28. oktobra 2011, kakor je bil spremenjen z odlokom BGBl. II št. 430/2015 z dne 17. decembra 2015. Pogoji za njihovo uporabo (zahteve glede registracije in obveščanja) so navedeni v členu 16 navedenega odloka.

11.8 Finska

Nacionalno splošno izvozno dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo v skladu s členom 12(6) Uredbe lahko izda ministrstvo za zunanje zadeve v skladu s členom 3(1) zakona o dvojni rabi št. 562/1996 (kakor je bil spremenjen).

12. INFORMACIJE, KI SO JIH DRŽAVE ČLANICE PREDLOŽILE V SKLADU S ČLENOM 22 UREDBE (POSEBEJ POOBLAŠČENI CARINSKI URADI)

Države članice morajo v skladu s členom 22 Komisiji sporočiti, ali so izkoristile možnost za določitev, da se lahko carinske formalnosti za izvoz blaga z dvojno rabo opravijo samo v za to pooblaščenih carinskih uradih.

Preglednica v nadaljevanju vsebuje pregled ukrepov, ki so jih sprejele države članice in o katerih so uradno obvestile Komisijo. Podrobnosti o ukrepih so navedene za tem.

Država članica	Ali so bili v skladu s členom 22(1) določeni carinski uradi, v katerih se lahko opravijo carinske formalnosti za izvoz blaga z dvojno rabo?
BELGIJA	NE
BOLGARIJA	DA
ČEŠKA	NE
DANSKA	NE
NEMČIJA	NE
ESTONIJA	DA
IRSKA	NE
GRČIJA	NE
ŠPANIJA	NE
FRANCIJA	NE
HRVAŠKA	NE
ITALIJA	NE
CIPER	NE
LATVIJA	NE
LITVA	DA
LUKSEMBURG	NE
MADŽARSKA	NE
MALTA	NE
NIZOZEMSKA	NE
AVSTRIJA	NE
POLJSKA	DA
PORTUGALSKA	NE
ROMUNIJA	DA
SLOVENIJA	NE
SLOVAŠKA	NE
FINSKA	NE
ŠVEDSKA	NE

12.1 Bolgarija

Območne carinske urade Republike Bolgarije za strateško blago je odobril generalni direktor carinskega organa z odredbo ministrstva za finance št. 55/32-11385 z dne 14. januarja 2016 (Uradni list 9/2016). Seznam carinskih uradov v Bolgariji, prek katerih lahko blago in tehnologije z dvojno rabo izstopijo iz carinskega območja EU ali vstopijo vanj, je objavljen na naslednjem spletišču: http://www.mi.government.bg/en/themes/evropeisko-i-nacionalno-zakonodatelstvo-v-oblastta-na-eksportniya-kontrol-i-nerazprostranenieto-na-or-225-338.html

12.2 Estonija

Seznam carinskih uradov v Estoniji, prek katerih lahko blago in tehnologije z dvojno rabo izstopijo iz carinskega območja EU ali vstopijo vanj, je objavljen na naslednjem spletišču: http://www.emta.ee/index.php?id=24795

12.3 Litva

Seznam carinskih uradov v Litvi, prek katerih lahko blago in tehnologije z dvojno rabo izstopijo iz carinskega območja EU ali vstopijo vanj, je objavljen na naslednjem spletišču: https://www.lrmuitine.lt/web/guest/verslui/apribojimai/bendra#en.

12.4 Poljska

Seznam carinskih uradov na Poljskem, prek katerih lahko blago in tehnologije z dvojno rabo izstopijo iz carinskega območja EU ali vstopijo vanj, je objavljen na naslednjem spletišču: http://isap.sejm.gov.pl/DetailsServlet?id=WDU20150000136&min=1.

12.5 Romunija

Seznam carinskih uradov v Romuniji, prek katerih lahko blago in tehnologije z dvojno rabo izstopijo iz carinskega območja EU ali vstopijo vanj, je objavljen na naslednjem spletišču: https://www.customs.ro/agenti-economici/instruirea-operatorilor-economici/vamuirea-marfurilor/produse-strategice.

13. INFORMACIJE, KI SO JIH DRŽAVE ČLANICE PREDLOŽILE V SKLADU S ČLENOM 23(1), TOČKA (A), UREDBE (NACIONALNI ORGANI, POOBLAŠČENI ZA: IZDAJO IZVOZNIH DOVOLJENJ ZA BLAGO Z DVOJNO RABO; IZDAJO DOVOLJENJ ZA IZVAJANJE POSREDNIŠKIH STORITEV IN TEHNIČNE POMOČI V SKLADU Z UREDBO; PREPOVED TRANZITA NEUNIJSKEGA BLAGA Z DVOJNO RABO V SKLADU Z UREDBO)

Komisija mora v skladu s členom 23(1), točka (a), Uredbe objaviti seznam organov, pooblaščenih za:

—	izdajo izvoznih dovoljenj za blago z dvojno rabo;

—	izdajo dovoljenj za izvajanje posredniških storitev in tehnične pomoči v skladu z Uredbo;

—	prepoved tranzita neunijskega blaga z dvojno rabo v skladu z Uredbo.

13.1 Belgija

Za regijo Bruselj – glavno mesto (kraji s poštnimi številkami od 1000 do 1299)

Service Public Régional de Bruxelles Brussels International –

Cellule licences – Cel vergunningen

Cataldo ALU

City-Center

Boulevard du Jardin Botanique 20

1035 Bruxelles/Brussel

BELGIJA

tel. +32 28003727

faks +32 28003824

e-naslov: calu@sprb.brussels

Spletišče: http://international.brussels/qui-sommes-nous/#permits-unit

Za Valonijo (kraji s poštnimi številkami od 1300 do 1499 in od 4000 do 7999)

Service public de Wallonie

Direction Générale de l’Economie, de l’Emploi et de la Recherche

Direction des Licences d'Armes

Michel Moreels

Chaussée de Louvain 14

5000 Namur

BELGIJA

tel. +32 81649751

faks +32 81649759/60

e-naslov: licences.dgo6@spw.wallonie.be

Spletišče: http://economie.wallonie.be/Licences_armes/Accueil.html

Za Flandrijo (kraji s poštnimi številkami od 1500 do 3999 in od 8000 do 9999)

Flemish Department of Foreign Affairs (flamski oddelek za zunanje zadeve)

Strategic Goods Control Unit (enota za nadzor strateškega blaga)

Michael Peeters

Havenlaan 88, p. p. 80

1000 Brussel

BELGIJA

tel. +32 499589934

e-naslov: csg@buza.vlaanderen

Spletišče: www.fdfa.be/csg

13.2 Bolgarija

Medresorska komisija za nadzor izvoza in neširjenje orožja za množično uničevanje pri ministrstvu za gospodarstvo

1000 Sofia

8 Slavyanska Str.

BOLGARIJA

tel. +359 29407771, +359 29407786

faks +359 29880727

e-naslov: ivan.penchev@mi.government.bg in n.grahovska@mi.government.bg

Spletišče: www.exportcontrol.bg; http://www.mi.government.bg

13.3 Češka

Urad za dovoljenja ministrstva za industrijo in trgovino

Na Františku 32

110 15 Prague 1

ČEŠKA

tel. +420 224907638

faks +420 224214558 ali +420 224221811

e-naslov: leitgeb@mpo.cz ali dual@mpo.cz

Spletišče: www.mpo.cz

13.4 Danska

Nadzor izvoza

Danski organ za gospodarske dejavnosti

Langelinie Allé 17

2100 Copenhagen

DANSKA

tel. +45 35291000

faks +45 35466632

e-naslov: eksportkontrol@erst.dk

Spletišče: v angleščini: www.exportcontrols.dk; v danščini: www.eksportkontrol.dk

13.5 Nemčija

Bundesamt für Wirtschaft und Ausfuhrkontrolle (zvezni urad za gospodarske zadeve in nadzor izvoza)

Frankfurter Strasse 29-35

65760 Eschborn

NEMČIJA

tel. +49 61969080

faks +49 61969081800

e-naslov: ausfuhrkontrolle@bafa.bund.de

Spletišče: http://www.bafa.de/Ausfuhr

13.6 Estonija

Komisija za strateško blago, ministrstvo za zunanje zadeve

Islandi väljak 1

15049 Tallinn

ESTONIJA

tel. +372 6377192

faks +372 6377199

e-naslov: stratkom@vm.ee

Spletišče: v angleščini: http://www.vm.ee/?q=en/taxonomy/term/58;

v estonščini: http://www.vm.ee/?q=taxonomy/term/50

13.7 Irska

Trade Regulation and Investment Screening Unit

Department of Enterprise, Trade and Employment

Earlsfort Centre

Lower Hatch Street

Dublin 2

IRELAND

Kontaktna oseba: Yvonne Cassidy

tel. +353 16312328

e-naslov: exportcontrol@enterprise.gov.ie yvonne.cassidy@enterprise.gov.ie

internet: https://enterprise.gov.ie/en/what-we-do/trade-investment/export-licences/

13.8 Grčija

Ministrstvo za zunanje zadeve

Generalni sekretariat za mednarodne gospodarske odnose in odprtost

B6 Direktorat za multilateralne gospodarske odnose in trgovinsko politiko

ul. Zalokosta 10

106 71 Atene

GRČIJA

tel. +30 2103682785, -2786, -2758

e-naslov: db6@mfa.gr; eleni.karaiskou@mfa.gr; skourti.hara@mfa.gr; skourti.katerina@mfa.gr

13.9 Španija

Organi, pooblaščeni za izdajo dovoljenj in odločanje o prepovedi tranzita neskupnostnega blaga z dvojno rabo, so Secretaría General de Comercio Exterior (generalni sekretariat za zunanjo trgovino), carinski oddelek (Agencia Tributaria – Aduanas) in ministrstvo za zunanje zadeve (Ministerio de Asuntos Exteriores, Unión Europea y Cooperación).

Kontaktna oseba na uradu za dovoljenja: Ramón Muro Martínez, generalni podsekretar

Ministerio de Industria, Comercio y Turismo

Paseo de la Castellana, 162, 7a

28046 Madrid

ŠPANIJA

tel. +34 913492587

faks +34 913492470

e-naslov: rmuro@mincotur.es; sgdefensa.sscc@comercio.mineco.es

Spletišče: http://www.comercio.gob.es/es-ES/comercio-exterior/informacion-sectorial/material-de-defensa-y-de-doble-uso/Paginas/conceptos.aspx

13.10 Francija

Ministère de l'Économie et des Finances

Direction Générale des Enterprises

Service des biens à double usage (SBDU)

67 rue Barbès – BP 80001

94201 Ivry-sur-Seine Cedex

FRANCIJA

tel. +33 179843419

e-naslov: doublusage@finances.gouv.fr

Spletišče: https://www.entreprises.gouv.fr/biens-double-usage

13.11 Hrvaška

Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve

Direktorat za gospodarske zadeve in razvojno sodelovanje

Služba za nadzor izvoza

Trg N. Š. Zrinskog 7-8

10000 Zagreb

HRVAŠKA

Kontaktni osebi: Vesna Focht, Silvija Šplajt

tel. +385 14598123, 122

faks +385 14597788

e-naslov: kontrola.izvoza@mvep.hr

Spletišče: http://gd.mvep.hr/hr/kontrola-izvoza/

13.12 Italija

Ministrstvo za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje

Nacionalni organ – UAMA (Enota za dovoljenja za materiale za oborožitev), 1 Piazzale della Farnesina

00135 Rim

ITALIJA

tel. +39 0636912853

e-naslov: uama.dualuse@esteri.it; uama.dualuse@cert.esteri.it; giovanni.brignone@esteri.it

internet: https://www.esteri.it/mae/it/ministero/struttura/uama/legislazione.html

13.13 Ciper

Ministrstvo za energijo, trgovino in industrijo)

Andrea Araouzou 6

1421 Nicosia

CIPER

tel. +357 22867100, 22867197

faks +357 22375120, 22375443

e-naslov: pevgeniou@meci.gov.cy

Spletišče: http://www.meci.gov.cy/MECI/trade/ts.nsf

13.14 Latvija

Odbor za nadzor strateškega blaga

Predsednik odbora: Andris Pelšs

Poslovni sekretar: Nauris Rumpe

Ministrstvo za zunanje zadeve

3, K. Valdemara street

Riga, LV-1395

LATVIJA

tel. +371 67016426

e-naslov: nauris.rumpe@mfa.gov.lv

Spletišče: https://www.mfa.gov.lv/tautiesiem-arzemes/aktualitates-tautiesiem/20440-strategiskas-nozimes-precu-kontrole?lang=lv-LV

13.15 Litva

Organ, pooblaščen za izdajanje izvoznih dovoljenj za blago z dvojno rabo, in organi, pooblaščeni za izdajanje dovoljenj za opravljanje posredniških storitev, tehnične pomoči in tranzita:

Ministrstvo Republike Litve za gospodarstvo in inovacije

Gedimino ave. 38

LT-01104 Vilnius

LITVA

Kontaktni podatki:

Sektor za izvozno politiko

Oddelek za gospodarski razvoj

tel. +370 65906035, +370 65915769

e-naslov: vienaslangelis@eimin.lt

Spletišče: http://eimin.lrv.lt/lt/veiklos-sritys/eksportas/strateginiu-prekiu-kontrole

Organ, pooblaščen za prepoved tranzita neskupnostnega blaga z dvojno rabo:

Carinski oddelek ministrstva republike Litve za finance

A. Jaksto str. 1/25

LT-01105 Vilnius

LITVA

Kontaktni podatki:

Služba za carinski kriminal

tel. +370 52616960

e-naslov: budetmd@lrmuitine.lt

13.16 Luksemburg

(1)

Minister, pristojen za zunanjo trgovino

(2)

Minister, pristojen za zunanje zadeve

Poštni naslov

Ministère de l’Economie

Office du contrôle des exportations, importations et du transit (OCEIT)

19-21 Boulevard Royal

L-2449 Luxembourg

LUXEMBOURG

tel. +352 226162

e-naslov: oceit@eco.etat.lu

13.17 Madžarska

Vladni urad glavnega mesta Budimpešta

Oddelek za trgovino, obrambno industrijo, nadzor izvoza in preskus plemenitih kovin

Enota za nadzor izvoza

Németvölgyi út 37-39

1124 Budapest

MADŽARSKA

tel. +36 14585577

faks +36 14585869

e-naslov: exportcontrol@bfkh.gov.hu

Spletišče: http://mkeh.gov.hu/haditechnika/kettos_felhasznalasu

13.18 Malta

Commerce Department (oddelek za trgovino)

Brian Montebello

Trade Services (službe za trgovino)

MALTA

tel. +356 25690214

faks +356 21240516

e-naslov: brian.montebello@gov.mt

Spletišče: https://commerce.gov.mt/en/Trade_Services/Imports%20and%20Exports/Pages/DUAL%20USE/DUAL-USE-TRADE-CONTROLS.aspx

13.19 Nizozemska

Ministrstvo za zunanje zadeve

Generalni direktorat za mednarodne odnose

Oddelek za trgovinsko politiko in gospodarsko upravljanje

PO Box 20061

2500 EB The Hague

NIZOZEMSKA

tel. +31 703485954

Nizozemska carinska uprava/centralni urad za uvoz in izvoz

PO Box 30003

9700 RD Groningen

NIZOZEMSKA

tel. +31 881512400

faks +31 881513182

e-naslov: DRN-CDIU.groningen@belastingdienst.nl

Spletišče: www.rijksoverheid.nl/exportcontrole

13.20 Avstrija

Zvezno ministrstvo za digitalne in gospodarske zadeve

Sektor za upravljanje zunanje trgovine

Stubenring 1, 1010 Vienna

AVSTRIJA

tel. +43 171100802335

faks +43 171100808366

e-naslov: POST.III2_19@bmdw.gv.at

Spletišče: http://www.bmdw.gv.at/pawa

13.21 Poljska

Ministrstvo za podjetništvo in tehnologijo

Oddelek za trgovino s strateškim blagom in tehnično varnost

Pl. Trzech Krzyzy 3/5

00-507 Warszawa

POLJSKA

tel. +48 222629665

faks +48 222629140

e-naslov: SekretariatDOT@mpit.gov.pl

Spletišče: https://www.gov.pl/web/przedsiebiorczosc-technologia/zezwolenia-na-obrot-produktami-podwojnego-zastosowania

13.22 Portugalska

Autoridade Tributária e Aduaneira

Carinski in davčni organ

Rua da Alfândega, 5

1049-006 Lisboa

PORTUGALSKA

Direktorica: Luísa Nobre; uradna oseba za dovoljenja: Maria Oliveira

tel. +351 218813843

faks +351 218813986

e-naslov: dsl@at.gov.pt

Spletišče: http://www.dgaiec.min-financas.pt/pt/licenciamento/bens_tecnologias_duplo_uso/bens_tecnologias_duplo_uso.htm

13.23 Romunija

Ministrstvo za zunanje zadeve

Oddelek za nadzor izvoza – ANCEX

Ul. Polonă nr. 8, sektor 1

010501, Bucureşti

ROMANIA

tel. +40 374306905, +40 374306935, +40 374306950

e-naslov: dancex@mae.ro Internet: www.ancex.ro

13.24 Slovenija

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport

Kotnikova ulica 5

SI-1000 Ljubljana

SLOVENIA

tel. +386 14003564

faks +386 14003588

e-naslov: gp.mgts@gov.si

internet: https://www.gov.si/teme/nadzor-strateske-trgovine/

13.25 Slovaška

Za namene člena 9(6), točka (a), in člena 10(4) Uredbe:

Ministrstvo Slovaške republike za gospodarstvo

Oddelek za trgovinske ukrepe

Mlynské nivy 44/a

827 15 Bratislava 212

SLOVAŠKA

tel. +421 248544059

faks +421 243423915

e-naslov: Monika.Maruniakova@mhsr.sk

Spletišče: www.economy.gov.sk

Za namen člena 9(6), točka (b), Uredbe:

Urad finančne uprave za kazniva dejanja

Oddelek za droge in nevarne materiale

Enota za usklajevanje

Bajkalská 24

824 97 Bratislava

SLOVAŠKA

tel. +421 258251221

e-naslov: Jozef.Pullmann@financnasprava.sk

13.26 Finska

Ministrstvo Finske za zunanje zadeve

Enota za nadzor izvoza

Merikasarminkatu 5F

FI-00160 HELSINKI

Poštni naslov:

PO Box 176

FI-00023 GOVERNMENT

FINSKA

tel. +358 295350000

e-naslov: vientivalvonta.um@formin.fi

Spletišče: http://formin.finland.fi/vientivalvonta

13.27 Švedska

Inšpektorat za strateške proizvode (Inspektionen för strategiska produkter – ISP)

Naslov za obiske:

Vretenvägen 13B, Solna

Poštni naslov: Box 6086,

SE-171 06 Solna

ŠVEDSKA

tel. +46 84063100

faks +46 84203100

e-naslov: registrator@isp.se.

Spletišče: http://www.isp.se/

ISP je pooblaščen za izdajo dovoljenj v vseh primerih, razen v tistih, ki so navedeni v točki 2 v nadaljevanju.

Švedski organ za varstvo pred sevanji (Strålsäkerhetsmyndigheten), oddelek za neširjenje jedrskega orožja in jedrsko varnost

Solna strandväg 96

SE-171 16 Stockholm

ŠVEDSKA

tel. +46 87994000

faks +46 87994010

e-naslov: registrator@ssm.se

Spletišče: http://www.ssm.se

Švedski organ za varstvo pred sevanji je pooblaščen za izdajanje dovoljenj za tranzit proizvodov iz skupine 0 iz Priloge 1 k Uredbi.

(1) UL L 206, 11.6.2021, str. 1.

15.6.2023

Uradni list Evropske unije

C 208/62

Obvestilo Nadzornega organa Efte o obrestnih merah za vračilo državne pomoči in referenčnih obrestnih merah / diskontnih stopnjah za države Efte, ki veljajo od 1. marca 2023

(Objavljeno v skladu s pravili o načinu določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj iz dela VII Smernic Nadzornega organa o državni pomoči ter členom 10 Odločbe Nadzornega organa št. 195/04/COL z dne 14. julija 2004 (1))

(2023/C 208/07)

Izhodiščne obrestne mere so izračunane v skladu s poglavjem o načinu določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj Smernic Nadzornega organa o državni pomoči, kakor so bile spremenjene z Odločbo Nadzornega organa št. 788/08/COL z dne 17. decembra 2008. Za pridobitev veljavnih referenčnih stopenj je treba v skladu s Smernicami o državni pomoči ustrezne mere prišteti izhodiščni obrestni meri.

Izhodiščne obrestne mere so bile določene, kot sledi:

	Islandija	Lihtenštajn	Norveška
1.3.2023 –	6,37	–0,12	3,15

(1) UL L 139, 25.5.2006, str. 37, in Dopolnilo EGP k UL št. 26/2006, 25.5.2006, str. 1.

15.6.2023

Uradni list Evropske unije

C 208/63

Zahtevek za svetovalno mnenje Sodišča Efte, ki ga je dne 1. februarja 2023 vložilo Héraðsdómur Reykjaness v zadevi Elva Dögg Sverrisdóttir in Ólafur Viggó Sigurðsson proti Íslandsbanki hf.

(Zadeva E-1/23)

(2023/C 208/08)

Sodišče Héraðsdómur Reykjaness (Okrožno sodišče v Reykjanesu) je 1. februarja 2023 pri Sodišču Efte vložilo zahtevek za svetovalno mnenje v zadevi Elva Dögg Sverrisdóttir in Ólafur Viggó Sigurðsson proti Íslandsbanki hf., ki ga je tajništvo Sodišča Efte prejelo 22. februarja 2023, glede naslednjega vprašanja:

Ali je to, da je v pogojih za potrošniško nepremičninsko hipoteko s spremenljivo obrestno mero navedeno, da se bodo pri prilagoditvah posojilne obrestne mere upoštevali dejavniki, ki vključujejo stroške poslovanja in druge nepredvidene stroške, združljivo z Direktivo 2014/17/EU (glej zlasti člen 24 Direktive) in po potrebi s členom 10(2)(f) Direktive 2008/48/ES (glej uvodno izjavo 19 Direktive 2014/17/EU)?

15.6.2023

Uradni list Evropske unije

C 208/64

Objava odobrene standardne spremembe specifikacije proizvoda za zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo v sektorju kmetijskih proizvodov in živil iz člena 6b(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 664/2014

(2023/C 208/09)

To sporočilo je objavljeno v skladu s členom 6b(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 664/2014 (1).

Obvestilo o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo iz države članice

(Uredba (EU) št. 1151/2012)

„Liquirizia di Calabria“

EU št.: PDO-IT-0644-AM03 – 22.3.2023

ZOP (X) ZGO ( )

1. Ime proizvoda

„Liquirizia di Calabria“

2. Država članica, ki ji pripada geografsko območje

Italija

3. Organ države članice, ki sporoči standardno spremembo

Ministrstvo za kmetijstvo, prehransko suverenost in gozdarstvo

—

4. Opis odobrenih sprememb

1. Črtanje besed „in datum pakiranja proizvodov v posameznem pakiranju“.

Opis

V členu 8 specifikacije proizvoda in točki 3.6 enotnega dokumenta so bile črtane besede „in datum pakiranja proizvodov v posameznem pakiranju“.

Razlog: Sprememba se je izkazala za potrebno, saj je bilo ugotovljeno, da potrošniki datum pakiranja, natisnjen na etiketi, pogosto zamenjajo z datumom „porabiti do“ ali „uporabno najmanj do“, kar povzroča dvom, negotovost, zmedo in nezaupanje do proizvajalca in proizvoda samega.

Poleg tega morajo gospodarski subjekti kriti dodatne stroške tiskanja za navedbo tega datuma na pogosto zelo majhni embalaži, kar zadeva velikost tiskarskega prostora, tudi da zagotovijo najmanjšo velikost, ki se zahteva z zadevno zakonodajo.

Črtanje tega podatka z etikete ni v nasprotju s pravili o sledljivosti proizvoda, saj je poleg datuma „uporabno najmanj do“ vedno navedena tudi proizvodna serija. To omogoča popolno sledljivost proizvoda, vključno z datumom pakiranja.

Sprememba člena 8 specifikacije proizvoda in točke 3.6 enotnega dokumenta.

Ta sprememba vpliva na enotni dokument.

2. Popravek opisa logotipa

Opis

Opis: v členu 8 specifikacije proizvoda je bil stavek „Zunaj romba so na obeh zgornjih straneh od desne proti levi napisane besede ‚Liquirizia di Calabria‘, besede ‚ZOP Zaščitena označba porekla‘ pa so napisane od desne proti levi na obeh spodnjih straneh“ spremenjen v „Zunaj romba so na obeh zgornjih straneh od leve proti desni napisane besede ‚Liquirizia di Calabria‘, besede ‚ZOP. zaščitena označba porekla‘ pa so napisane od leve proti desni na obeh spodnjih straneh.“

Razlog: Z zahtevano spremembo je popravljen opis logotipa, saj besedilo v logotipu ni natisnjeno od desne proti levi, temveč od leve proti desni.

Sprememba se nanaša na člen 8 specifikacije proizvoda.

Sprememba ne vpliva na enotni dokument.

ENOTNI DOKUMENT

„Liquirizia di Calabria“

EU št.: PDO-IT-0644-AM03 – 22.3.2023

ZOP (X) ZGO ( )

1. Ime proizvoda

„Liquirizia di Calabria“

2. Država članica ali tretja država

Italija

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1. Vrsta proizvoda (V skladu s Prilogo XI)

Skupina 1.8 Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itn.)

3.2. Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

Zaščitena označba porekla „Liquirizia di Calabria“ se uporablja izključno za sveži ali posušeni golostebelni sladki koren in njegov izvleček. Pridobljen mora biti iz gojenih ali samoniklih rastlin Glychirrhiza glabra (družina metuljnic) sorte typica, po kalabrijsko „Cordara“.

Ob dajanju na trg ima proizvod z zaščiteno označbo porekla „Liquirizia di Calabria“ naslednje značilnosti:

sveža korenina:

svetlorumena barva,

sladek, aromatičen, izrazit in dolgotrajen okus,

vsebnost vlage ≤ 52 %,

vsebnost glicirizinske kisline ≤ 1,40 %“;

posušena korenina:

od svetlorumene do rumenorjave barve,

sladek, saden in nekoliko oster okus,

vsebnost vlage ≤ 12 %,

vsebnost glicirizinske kisline: ≤ 5 % na suho snov;

izvleček korenine:

od kostanjeve barve žgane gline do črne,

sladek, aromatičen, izrazit in dolgotrajen okus,

vsebnost vlage med 9 in 15 %,

vsebnost glicirizinske kisline: ≤ 6 % na suho snov.

3.3. Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

—

3.4. Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Vse faze proizvodnje, od gojenja do pobiranja pridelka, ter dehidracija in predelava morajo potekati na opredeljenem geografskem območju.

3.5. Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Sladki koren z ZOP „Liquirizia di Calabria“ se prodaja v kartonski, stekleni, kovinski, keramični in polipropilenski embalaži ali embalaži iz polietilena visoke gostote (HDPE) in vseh materialih, dovoljenih z veljavno zakonodajo o embalaži za živilske proizvode. Dovoljena masa embalaže je od 5 g do 25 kg. V vseh primerih mora biti embalaža zapečatena tako, da se pri odprtju pečat pretrga.

3.6. Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Na etiketi morata biti logotip označbe in serijska številka, ki jo dodeli nadzorni organ. Logotip proizvoda z ZOP „Liquirizia di Calabria“ sestavlja stilizirana podoba romba z enako dolgimi stranicami in pravimi koti. Natisnjen celotni logotip mora v višino in širino meriti najmanj 0,5 cm. Logotip označbe se lahko natisne v vseh barvah.

4. Jedrnata opredelitev geografskega območja

Območje pridelave sladkega korena „Liquirizia di Calabria“ vključuje celotno ozemlje občin, navedenih v specifikaciji proizvoda, v katerih je do nadmorske višine 650 metrov ugotovljena prisotnost golostebelnega sladkega korena Glycyrrhiza glabra sorte typica, po kalabrijsko „Cordara“, kot samonikle ali gojene rastline. Na severu območje omejuje masiv Pollino, ki se proti severovzhodu polagoma spušča proti ozemlju občine Rocca Imperiale, ki označuje mejo z deželo Bazilikata. Območje obsega dolino reke Crati, in sicer ozemlje na obeh bregovih reke, ki teče od juga proti severu in se na severovzhodu izliva v Jonsko morje, pri čemer prečka ravnino Sibari. Na tirenskem pobočju zadevno območje od severa proti jugu sestavljajo ozemlja med občinama Falconara Albanese in Nicotera. Na jonskem pobočju od severa proti jugu vključuje območja ravnine Sibari, obsežne ravnine v pokrajini Crotone, do skrajnega konca Kalabrije.

5. Povezava z geografskim območjem

Kalabrija ima zaradi svoje konfiguracije in orografije edinstvene značilnosti v primerjavi z drugimi italijanskimi deželami. Ker leži na skrajnem koncu italijanskega škornja, se šteje za dolg in ozek polotok, ki ga na približno 800 kilometrih obale obdaja morje. Po nekaterih vidikih jo je mogoče primerjati z deželo Apulijo, vendar se po drugih od nje popolnoma razlikuje. Visoke gorske verige Apeninov, ki so popolnoma edinstven element v panorami italijanskih dežel, namreč Kalabrijo po dolžini delijo na dva dela. Za Kalabrijo so zaradi njene konfiguracije in orografije značilne edinstvene ter zelo posebne biološke, pedološke in podnebne razmere v primerjavi s preostalim polotokom, kar zadeva povprečne temperature, temperaturni razpon, vlažnost, padavinski režim, vetrovne razmere ter količino in intenzivnost sončnega obsevanja, torej tudi temperaturo tal. To je bilo obširno potrjeno s številnimi znanstvenimi študijami. Zaradi tega posebnega okolja je bila ta rastlinska vrsta skozi stoletja pod močnim prilagoditvenim pritiskom, kar je vplivalo na njene lastnosti v smislu sestave, hranilnosti in arom, na podlagi katerih se je izoblikoval poseben kemotip „Liquirizia di Calabria“. Ta posebna vrsta sladkega korena je kot prepoznavni znak Kalabrije dobro poznana že vse od 17. stoletja, kot je razvidno iz številnih dokumentov, med katerimi je znameniti Tratato di terapeutica e farmacologia (Razprava o terapevtiki in farmakologiji), zv. I (1903), v katerem je navedeno, da „[…] izhaja iz vrste Glycyrrhiza Glabra (Leguminosae Papilionaceae), ki je značilna za jugozahodno Evropo. Ponekod je zdravilna korenina poznana kot kalabrijski sladki koren [‚Liquirizia di Calabria‘], da se loči od ruskega sladkega korena, ki je svetlejše barve in se pridobiva iz vrste Glycyrrhiza glandulifera ali echinata, ki raste v jugovzhodni Evropi.“ Poleg tega je v 14. izdaji znamenite enciklopedije Encyclopaedia Britannica iz leta 1928 navedeno: „The preparation of the juice is a widely extended industry along the Mediterranean coast, , but the quality best appreciated in Great Britain is Made in Calabria.“ („Dejavnost pridobivanja soka je močno razširjena vzdolž sredozemske obale, vendar je v Veliki Britaniji najbolj cenjen sok iz Kalabrije.“). Mnenje iz te enciklopedije je potrjeno v poročilu ministrstva za zunanje zadeve Združenih držav Amerike z naslovom „The Licorice Plant“ iz leta 1985. „Liquirizia di Calabria“ označuje celovit „proizvod“, rezultat medsebojnega vpliva narave in človekovega dela, ki se je prenašal skozi stoletja in dejansko uteleša tradicijo dežele Kalabrije, kot je razvidno iz različnih del, na primer slike Saint-Nona s konca 18. stoletja, dela Vincenza Padule z naslovom Stato delle persone in Calabria – I concari (1864), dokumenta združenja SVIMEZ (združenje za razvoj industrije v južni Italiji) z naslovom Piante officinali in Calabria: presupposti e prospettive iz leta 1951, dela Augusta Placanice z naslovom Pece e liquirizia nei casali cosentini del Settecento: forma d'industrie e forze di lavoro (1980), dela Gennara Matacene I „Conci“ e la produzione del succo di liquerizia in Calabria (1986), dela Vittoria Marzija et al. z naslovom La dolce industria. Conci e liquirizia in provincia di Cosenza dal XVIII al XX secolo (1991) ter številnih drugih besedil, ki opisujejo gojenje, proizvodnjo in uporabo sladkega korena, ki so bila objavljena od 18. stoletja do danes.

V Kalabriji je bilo v drugi polovici 18. stoletja gojenje sladkega korena razširjeno vzdolž celotne jonske obale, zlasti na severni meji z Bazilikato in na obsežni ravnini Sibari, in sicer vse do mest Crotone in Reggio Calabria, kjer je bogato uspeval. Sicer so ga obilno pridelovali tudi v dolini reke Crati, ki iz mesta Cosenza teče do ravnine Sibari, in na obsežnih območjih tirenskega pobočja. Sladki koren se danes obsežno goji na istih območjih, proizvodnja pa se je znatno povečala zaradi prizadevanj kmeta iz Corigliana, ki je pred več desetletji začel širiti to dragoceno korenino, da bi jo promoviral kot posebno kulturno rastlino v duhu alternativnega gojenja zdravilnih rastlin, po katerih je v Italiji veliko neizpolnjenega povpraševanja.

Sklic na objavo specifikacije proizvoda

https://www.politicheagricole.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/18909

(1) UL L 179, 19.6.2014, str. 17.

15.6.2023

Uradni list Evropske unije

C 208/68

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2023/C 208/10)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„Haute Vallée de l’Orb“

PGI-FR-A1163-AM01

Datum obvestila: 31. marec 2023

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1. Organoleptični opis proizvodov

V točki 3.3 poglavja I specifikacije proizvoda z zaščiteno geografsko označbo „Haute Vallée de l’Orb“ je dopolnjen organoleptični opis vin z ZGO.

Enotni dokument je dopolnjen v točki o opisu vin.

2. Območje v neposredni bližini

Spremenjena je bila točka 4.2 poglavja I specifikacije proizvoda z zaščiteno geografsko označbo „Haute Vallée de l’Orb“, ki se nanaša na območje v neposredni bližini, in sicer so dodane naslednje tri občine: Caussiniojouls, Laurens, Saint-Pons-de-Thomières. Cilj je ozemlje, na katerem so vinifikacijske enote opredeljenih proizvajalcev, vključiti v območje proizvodnje ZGO. Te občine mejijo na sedanje območje v neposredni bližini, s čimer se ohranja enotno območje.

Enotni dokument je dopolnjen v točki o dodatnih pogojih, ki se nanašajo na območje v neposredni bližini.

3. Trsni izbor

Spremenjena je bila točka 5 poglavja I specifikacije proizvoda z zaščiteno geografsko označbo „Haute Vallée de l’Orb“, in sicer tako, da so na seznam sort, ki se uporabljajo za proizvodnjo vin z ZGO, dodane naslednje sorte:

—	bele sorte: cabernet blanc B, colombard B, floreal B, muscaris B, sauvignac B, soreli B, souvignier gris B, voltis B,

—	rdeče sorte: aramon N, artaban N, cabernet cortis N, caladoc N, chenanson N, vidoc N,

—	sive sorte (gris): pinot gris G.

Te sorte vinske trte so odporne proti suši in glivičnim boleznim. Omogočajo manjšo uporabo fitofarmacevtskih sredstev, hkrati pa ustrezajo sortam vinske trte, ki se uporabljajo za proizvodnjo ZGO, tako z vidika fiziološke kot tudi enološke primernosti. Ne spreminjajo lastnosti vin z ZGO.

Vključitev teh sort vinske trte vpliva na enotni dokument. Dodane so bile v točko o sortah vinske trte.

4. Največji donos proizvodnje

Spremenjena je bila točka 6 o donosu poglavja I specifikacije proizvoda z zaščiteno geografsko označbo „Haute Vallée de l’Orb“. Mirna vina z zaščiteno geografsko označbo „Haute Vallée de l’Orb“ se pridelujejo v količini največ 80 hektolitrov na hektar za rdeča in bela vina ter vina rosé namesto 65 hl/ha za rdeča vina in 70 hl/ha za vina rosé in bela vina. Cilj je razviti proizvodnjo te ZGO, ki ima zelo dinamičen trg, in prilagoditi obseg donosa tržnemu segmentu vin z ZGO v regiji.

Enotni dokument je spremenjen v točki o največjih donosih.

5. Povezava z geografskim območjem

Točka 8 o povezavi z geografskim območjem poglavja I specifikacije proizvoda z zaščiteno geografsko označbo „Haute Vallée de l’Orb“, je bila spremenjena v zadnjem odstavku točke 8.1, da bi se dopolnil opis posebnosti geografskega območja.

Enotni dokument je spremenjen in dopolnjen v točki o povezavi z geografskim območjem.

6. Nadzorni organ

Poglavje III specifikacije proizvoda z zaščiteno geografsko označbo „Haute Vallée de l’Orb“ je bilo spremenjeno zaradi poenostavitve točke o nadzornem organu in podrobne določitve, da nadzor nad upoštevanjem specifikacije proizvoda na podlagi odobrenega načrta nadzora izvaja tretji organ, ki jamči za usposobljenost, nepristranskost in neodvisnost ter ki ga je pooblastil inštitut INAO.

Ta poenostavitev ne vpliva na enotni dokument.

ENOTNI DOKUMENT

1. Ime

Haute Vallée de l’Orb

2. Vrsta geografske označbe

ZGO – zaščitena geografska označba

3. Kategorije proizvodov vinske trte

Vino

5.	Kakovostno peneče vino

16.	Vino iz prezrelega grozdja

4. Opis vin

1. mirna rdeča in bela vina ter vina rosé

KRATEK OPIS

Zaščitena geografska označba „Haute Vallée de l’Orb“ se uporablja za mirna vina, kakovostna peneča vina ter vina iz prezrelega grozdja, in sicer rdeča, rosé in bela.

Za proizvedena vina sta značilni zlasti izrazita aromatičnost in svežina.

Rdeča vina, pridelana iz sort grozdja syrah, pinot, merlot ali marselan, ki se potrga po počasnem zorenju na parcelah z zmernim donosom, imajo globoko češnjevo do rubinasto barvo ter dobro koncentracijo okusa s taninsko strukturo, ki se čuti, je pa svilnata, in svežino, ki jim daje posebno napetost. Za vonj so značilne note rdečega jagodičja, murv in črnega popra.

Bela vina so pridelana iz sort vinske trte chardonnay, sauvignon ali viognier, ki dozorijo vsaj 10 dni pozneje v primerjavi s preostalim delom departmaja. Njihova barva sega od zelenorumene do slamnato rumene. So zelo aromatična, z notami belega cvetja, citrusov, pušpana in eksotičnega sadja, živahna in z dolgim pookusom, ki ga daje vsebnost kislin.

Vina rosé se proizvajajo iz sort grozdja cinsaut, syrah, carignan ali cabernet sauvignon, katerega trgatev se opravi zgodaj, tako da se ohranijo vsebnost kislin in zmerni deleži alkohola. Vina so precej svetla, od češnjevo rožnate do rahlo lososove barve, z amil alkoholnimi notami ter notami črnega ribeza in češenj. So zelo pitna, zaradi vsebnosti kislin pa imajo čvrst okus.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	11,5
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

2. rdeča in bela vina ter vina rosé iz prezrelega grozdja

KRATEK OPIS

Vina, pridelana iz prezrelega grozdja, so pri belih vinih jantarne barve, pri rdečih vinih pa od granatne do opečnate barve. V ustih so zaokrožena in mastna z rahlo sladkostjo, ki je dobro uravnotežena s kislinami, ter razvijejo kompleksne arome črnega jagodičja, začimb, kot so cimet in klinčki, ter oreščkov.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

3. kakovostna peneča rdeča in bela vina ter kakovostna peneča vina rosé

KRATEK OPIS

Kakovostna peneča vina se pridelujejo izključno s sekundarnim vrenjem v steklenicah. Imajo fine in elegantne mehurčke s cvetličnimi ali sadnimi aromami, ki so odvisne od sort vinske trte, uporabljenih za osnovno vino.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5. Enološki postopki

5.1. Posebni enološki postopki

Posebni enološki postopek

Kakovostna peneča vina z zaščiteno geografsko označbo „Haute Vallée de l’Orb“ se pridelujejo izključno s sekundarnim vrenjem v steklenicah.

Poleg teh določb se pri enoloških postopkih za ta vina upoštevajo obveznosti iz zakonodaje Unije ter zakonika o kmetijstvu in morskem ribištvu.

5.2. Največji donosi

1. mirna vina

80 hektolitrov na hektar

2. vina iz prezrelega grozdja

30 hektolitrov na hektar

3. kakovostna peneča vina

70 hektolitrov na hektar

6. Razmejeno geografsko območje

Trgatev ter vinifikacija in obdelava vina z geografsko označbo „Haute Vallée de l’Orb“ potekajo na ozemlju naslednjih občin departmaja Hérault:

Avène, Les Aires, Bédarieux, Le Bousquet-d’Orb, Camplong, Carlencas-et-Levas, Colombières-sur-Orb, Combes, Dio-et-Valquières, Graissessac, Hérépian, Joncels, Lamalou-les-Bains, Lunas, Mons, Olargues, Pézènes-les-Mines, Le Poujol-sur-Orb, Le Pradal, Prémian, Roquebrun, Rosis, Saint-Etienne-d’Albagnan, Saint-Etienne-d’Estréchoux, Saint-Gervais-sur-Mare, Saint-Julien, Saint-Martin-de-l’Arçon, Saint-Vincent-d’Olargues, Taussac-la-Billière, La Tour-sur-Orb, Vieussan in Villemagne.

7. Sorte vinske trte

Aramon N

Artaban N

Bourboulenc B – doucillon blanc

Cabernet blanc B

Cabernet cortis N

Cabernet franc N

Cabernet-sauvignon N

Caladoc N

Carignan N

Carignan blanc B

Chardonnay B

Chasan B

Chenanson N

Cinsaut N – cinsault

Clairette B

Colombard B

Cot N – malbec

Floreal B

Grenache N

Grenache blanc B

Grenache gris G

Macabeu B – macabeo

Marsanne B

Marselan N

Merlot N

Morrastel N – minustellu, graciano

Mourvèdre N – monastrell

Muscaris B

Muscat à petits grains blancs B – muscat, moscato

Muscat à petits grains rouges Rg – muscat, moscato

Petit verdot N

Pinot gris G

Pinot noir N

Roussanne B

Sauvignac

Sauvignon B – sauvignon blanc

Soreli B

Souvignier gris Rs

Syrah N – shiraz

Tempranillo N

Terret blanc B

Terret gris G

Terret noir N

Vermentino B – rolle

Vidoc N

Viognier B

Voltis B

8. Opis povezave

8.1. Posebnosti geografskega območja

Geografsko območje te zaščitene geografske označbe, ki leži v departmaju Hérault na jugu Francije, je naravno dobro opredeljeno z gorami, ki ga obdajajo:

—	Espinouse in Caroux (1 065 m nadmorske višine) na severu,

—	Avants-Monts (753 m nadmorske višine) na jugu,

—	Monts d’Orb in Escandorgue od vzhoda proti zahodu.

Ta regija leži na skrajnem zahodu Sevenov, na zahodu pa je podaljšana z gorovjem Montagne Noire. Tri doline, ki sledijo glavnim prelomom, Orb, Mare in Jaur, se zajedajo v gore in poudarjajo surov stik reliefov. Dolino Haute Vallée de l’Orb zaznamujejo številni substrati. Leži na geološkem prelomnem območju Sevenov na jugu Centralnega masiva.

Tla so raznolika tako po kemijski sestavi kot po teksturi. Tako je bilo na območju proizvodnje opredeljenih sedem talno-krajinskih enot, v katerih vinska trta uspeva homogeno po naklonu, globini in skeletu (planote na vulkanskih formacijah, griči na metamorfnih substratih, pobočja na peščenjaku in laporju, jerovične sedimentne kamnine ruffes du Lodévois, apnenčaste planote in griči, novejše koluvialne ravnine, kisli peščenjaki).

Po podnebju zaznamuje Haute Vallée de l’Orb oslabljena sredozemska mezoklima. Za večino vinorodnega območja so značilne:

—	različne stopnje vlage, ki prejmejo med 800 in 1 200 mm vode na leto,

—	vinske trte, ki ležijo na „svežem do hladnem“ območju, kjer so aktivne temperature v rastni dobi vinske trte nižje od 1 350 °C.

Zgodnjega pomanjkanja vode ni, med zorenjem je pomanjkanje zmerno.

Gorato območje proizvodnje s številnimi različnimi tipi od ene doline do druge ali od enega pobočja do drugega zaznamuje tipično poletno podnebje. Med razvojem in zorenjem grozdja se topli dnevi izmenjujejo s hladnimi nočmi. Te značilne temperaturne razlike omogočajo podaljšano zorenje zaradi visokih povprečnih temperatur ter ohranjanje arom in kislin zaradi nizkih nočnih temperatur, kar vinom daje svežino in aromatični izraz.

8.2. Posebnosti proizvoda

Vinska trta je bila v regijo prinesena že v antiki, v srednjem veku pa so menihi iz opatij Joncels in Villemagne v sedanjih občinah zaščitene geografske označbe razvili gojenje vinske trte na gričih doline Haute Vallée de l’Orb.

Vendar je kmetijstvo v kantonih Hauts ostalo raznoliko in je temeljilo na samooskrbi, ki so jo sestavljali živinoreja, malo žit, kostanj in vinska trta.

V 19. stoletju so z razvojem rudarske dejavnosti številni rudarji obdelovali majhne parcele z vinsko trto in tako prispevali k razvoju lokalnega vinogradništva.

V zadnjem času so proizvajalci, ki želijo zadovoljiti potrebe novih potrošnikov, razvili pridelavo vin z močnim aromatičnim izrazom.

Strogi pogoji proizvodnje jamčijo za visoko kakovost in tipičnost vin.

Z odlokom z dne 5. aprila 1982 je bilo priznano deželno vino Haute Vallée de l’Orb. Trenutno je tam približno deset proizvajalcev, ki proizvedejo 5 000 hektolitrov rdečih in belih vin ter vin rosé, ki se večinoma stekleničijo na območju proizvodnje.

V primerjavi z vini, proizvedenimi na južnejših legah in nižjih nadmorskih višinah, pokušnja izkaže, da jih zaznamuje večja aromatična moč različnih vrst, sadna in cvetlična pri belih vinih ter sadna in začimbna pri rdečih vinih in vinih rosé. Tudi vsebnost kislin je močnejša, kar okrepi svežino belih vin, rdečim vinom in vinom rosé pa doda živahnost. Pri rdečih vinih so barve močnejše in imajo svilnato taninsko strukturo.

8.3. Vzročna povezava med posebnostmi geografskega območja in posebnostmi proizvoda

Naravne razmere v dolini Haute Vallée de l’Orb na splošno omogočajo, da vinska trta doseže zadostno zrelost in dobro zdravje grozdja. To geografsko območje vinom daje njihovo posebnost.

Raznolikost tal omogoča, da so vinogradi dobro preskrbljeni z vodo med celotno rastno dobo. Prav tako relativna heterogenost mikroklime zaradi posebnega geografskega položaja v sredogorju z različnimi nakloni, izpostavljenostjo in nadmorskimi višinami omogoča optimizacijo sajenja vsake sorte vinske trte po posebnostih parcele.

Tako so bile pri nedavnem prestrukturiranju vinogradov izbrane sorte vinske trte severnega ali oceanskega izvora chardonnay B, viognier B, sauvignon B, syrah N, cabernet sauvignon N, cabernet franc N, merlot N, pinot N, pri čemer bolj tradicionalno sredozemske sorte vinske trte (clairette B, muscat à petits grains B, grenache B in N, cinsault N, carignan N, mourvèdre N itd.) niso bile opuščene, ampak se uporabljajo le v najtoplejših razmerah (po nadmorski višini, naklonu, izpostavljenosti). Tudi pri gojitvenih oblikah vinske trte je bilo treba zaradi verjetnosti težavnega zorenja v nekaterih razmerah določiti ustrezne ciljne donose, ki izhajajo iz pridelovalnih praks, prilagojenih možnostim podnebja in tal.

Pri vseh obstoječih kombinacijah vedno obstaja povezava med sredozemskim tipom podnebja z občutnimi temperaturnimi nihanji med dnevom in nočjo ter dejansko kakovostjo zrelega grozdja. Organske kisline, polifenolne spojine in prekurzorji arom so manj razgrajeni kot v razmerah, ko so podnevi in ponoči visoke poletne temperature. Tako proizvedena vina imajo lahko dobro uravnoteženo strukturo, ki daje vtis lahkotnosti.

Vina iz doline Haute Vallée de l’Orb, ki se večinoma prodajajo neposredno, zavzemajo privilegirano mesto v gospodarskem razvoju kantonov Hauts, zlasti prek vinskega turizma, ko se turisti, ki jih je vsako leto več, srečajo z vinogradniki v njihovih kleteh in obiščejo vinogradniške festivale.

9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

izjema pri proizvodnji na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za vinifikacijo in obdelavo vin z zaščiteno geografsko označbo „Haute Vallée de l’Orb“, zajema naslednje sosednje občine geografskega območja:

Berlou, Brénas, Cabrerolles, Cambon-et-Salvergues, Castanet-le-Haut, Causses-et-Veyran, Caussiniojouls, Ceilhes-et-Rocozels, Cessenon, Faugères, Ferrières-Puissarou, Fos, Fraïsse-sur-Agout, Laurens, Lodève, Lavalette, Les Plans, Octon, Mérifons, Montesquieu, Riols, Roqueredonde, Roquessels, Saint-Géniès-de-Varansal, Saint-Nazaire-de-Ladarez, Saint-Pons-de-Thomières, Salasc in Valmascle.

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Zaščitena geografska označba „Haute Vallée de l’Orb“ se lahko dopolni z imenom ene ali več sort vinske trte.

Zaščitena geografska označba „Haute Vallée de l’Orb“ se lahko dopolni z izrazoma „primeur“ ali „nouveau“ (mlado vino). Izraza „primeur“ ali „nouveau“ (mlado vino) se uporabljata za mirna vina.

Etiketa vključuje logotip ZGO Evropske unije, kadar je navedba „zaščitena geografska označba“ nadomeščena s tradicionalnim izrazom „vin de pays“ (deželno vino).

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-70f18729-e4b2-4879-ae2c-5390d5fb9833

(1) UL L 9, 11.1.2019, str. 2.

15.6.2023

Uradni list Evropske unije

C 208/75

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2023/C 208/11)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„Rosé des Riceys“

PDO-FR-A1363-AM03

Datum obvestila: 19.4.2023

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1. Gostota zasaditve

V poglavju I, del VI, točka (1)(a), specifikacije proizvoda so bila spremenjena splošna pravila o gostoti, da se pri zasaditvi omogoči večji razmik med vrstami in manjši razmik med debli rastlin.

Ta nova pravila, sprejeta po več letih preizkušanja, bodo omogočila lažje prilagajanje vinogradov podnebnim spremembam in kmetijsko-okoljskim praksam. Zmanjšanje najmanjšega razmika med debli rastlin delno nadomesti manjšo gostoto pri zasaditvi.

Zaradi te spremembe je spremenjena točka 5 enotnega dokumenta.

2. Pravila rezi

V poglavju I, del VI, točka (1)(b), specifikacije proizvoda se opis metod obrezovanja — kordonska oblika royat, enojni ali dvojni guyot – spremeni, da se upoštevajo nova pravila glede gostote.

Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

3. Druge pridelovalne prakse

V poglavje I, del VI, točka (2), specifikacije proizvoda se dodata dve pridelovalni praksi:

—	Pas med vrstama mora biti od 30. novembra do 31. januarja naslednjega leta pokrit z rastlinsko odejo, bodisi samoraslo ali zasejano.

—	Pri zasaditvi vinskih trsov in nadomestnih trsov se vsi deli rastline (cepiči in podlage) pred cepljenjem tretirajo z vročo vodo. V nasprotnem primeru se rastline tretirajo z vročo vodo pred zasaditvijo. Tretiranje z vročo vodo se izvede v obratu, ki ga odobri FranceAgriMer.

Nova pravila imajo agroekološke razloge.

Ta dodatna pravila ne vplivajo na enotni dokument.

4. Podatki o nadzornem organu

V oddelku II poglavja III specifikacije proizvoda je bil posodobljen naslov nadzornega organa.

Spremenjena je bila ubeseditev drugega odstavka, tretji odstavek pa je bil črtan zaradi uskladitve z novimi redakcijskimi pravili v točki II specifikacij proizvoda.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

ENOTNI DOKUMENT

1. Ime

Rosé des Riceys

2. Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3. Kategorije proizvodov vinske trte

Vino

4. Opis vin

Analitske lastnosti

KRATEK OPIS

Vina so mirna vina rosé. Vina imajo najmanj 10-odstotni volumenski delež naravnega alkohola.

V primeru obogatitve volumenski delež skupnega alkohola v vinu ne presega 13 % po obogatitvi.

Vina vsebujejo največ 3 g fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze) na liter.

Na videz je vino sijoče in izrazite barve, ki prehaja iz svetlo rožnate barve lososa v živo rdečo barvo. Vino je nežno in blago, njegov okus pa se dolgo ohrani v ustih. Mlado vino ima lahko arome po rdečem jagodičju. Po večletnem shranjevanju razvije večplastno cvetico, za katero so pogosto značilne arome po suhem sadju in začimbah, včasih tudi kandiranem sadju, odvisno od letnika. Vino se na splošno odlikuje po svoji nežnosti, uravnoteženem okusu in skladnosti.

Standardi iz splošnih predpisov se uporabljajo za največji delež skupnega alkohola, najmanjši delež dejanskega alkohola, najnižjo vsebnost skupnih kislin, najvišjo vsebnost hlapnih kislin in najvišjo vsebnost skupnega žveplovega dioksida.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)	13
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	v miliekvivalentih na liter
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5. Enološki postopki

5.1. Posebni enološki postopki

1. Enološki postopki

Omejitve pri obdelavi

Prepovedana je uporaba oglja za enološko uporabo, samostojno ali v mešanici z drugimi pripravki.

Prepovedana je uporaba lesenih trsk.

Volumenski delež uporabljenega mošta v vrenju se lahko med postopkom obogatitve poveča za največ 1,12 % za povečanje volumenskega deleža alkohola za 1 %.

Poleg zgoraj navedenih določb je treba pri vinih v zvezi z enološkimi postopki upoštevati obveznosti, določene na ravni Unije ter v zakoniku o kmetijstvu in morskem ribištvu.

2. Gostota zasaditve

Pridelovalna praksa

—

Splošne določbe

Vinske trte se zasadijo tako, da je razmik med vrstami največ 2 m.

Med debli trsov v isti vrsti je od 0,7 do 1,5 m razmika.

Vsota razmika med vrstami in razmika med debli trsov v isti vrsti lahko znaša največ 3 m.

Kakršno koli preoblikovanje parcele, zaradi katerega se spremeni gostota zasaditve, je do izkrčenja prepovedano.

—	Posebne določbe

Da se omogoči prehajanje prilagojenih strojev, so lahko na parcelah

—	z več kot 35-odstotnim naklonom ali

—	z več kot 25-odstotnim naklonom in več kot 10-odstotnim nagibom prehodi širine od 1,5 do 3 m, in sicer največ po eden na šest vrst. V tem primeru lahko vsota razmika med drugimi vrstami in razmika med debli trsov v isti vrsti znaša največ 2,3 m.

3. Pravila rezi

Pridelovalna praksa

Prepovedana sta vsako prekrivanje med debli trsov in rast vej s plodovi druga nad drugo.

Na kvadratni meter je lahko največ 18 očes.

Rez se opravi najpozneje pred fenološko fazo (F) (12 po Lorentzu), to je pri štirih razprtih listih.

Vinske trte se obrezujejo z naslednjimi tehnikami:

—	rez v kordonu z rezniki Royat,

—	rez v enojnem ali dvojnem Guyotu ali v asimetričnem Guyotu.

5.2. Največji donosi

15 500 kg grozdja na hektar

6. Razmejeno geografsko območje

Vse faze proizvodnje se izvajajo na geografskem območju, ki ga je na zasedanju pristojnega nacionalnega odbora 12. februarja 1969 odobril nacionalni inštitut za poreklo in kakovost (Institut national de l’origine et de la qualité).

To območje je na datum, ko je pristojni nacionalni organ odobril to specifikacijo proizvoda, na podlagi uradnega geografskega kodeksa iz leta 2019 obsegalo ozemlje naslednjih občin:

(a)	trgatev grozdja, vinifikacija, obdelava in donegovanje vina potekajo na ozemlju naslednje občine departmaja Aube: Les Riceys;

(b)	vinifikacija, obdelava in donegovanje vina potekajo tudi na ozemlju naslednjih občin departmaja Aube: Avirey-Lingey, Bagneux-la-Fosse, Balnot-sur-Laignes, Bragelogne-Beauvoir, Gyé-sur-Seine, Mussy-sur-Seine in Neuville-sur-Seine.

7. Sorte vinske trte

Pinot noir N

8. Opis povezave

Povezava z geografskim območjem

1. Informacije o geografskem območju

—

Opis naravnih dejavnikov, ki prispevajo k povezavi

Geografsko območje obsega osem občin na južnem delu departmaja Aube. Pokrajina Riceys je del geološkega zaporedja območja Côte des Bar. Kimeridgijski sloj sestavlja pretežni del geološke podlage, v sredino katere so globoko vrezane dolina Laignes in številne stranske dolinice. Na kimeridgijski podlagi, za katero je značilno izmenjevanje laporja in apnenčastih plasti, se razvijejo najboljša tla za vinograde, ki so sestavljena iz drobnih ilovnato-apnenčastih usedlin sive barve, s katerimi so prekrita pobočja, in prepredena s številnimi kamenčki, ki prispevajo k segrevanju tal. Vinske trte, zasajene na natančno razmejenih parcelah, ležijo na najstrmejših, najvišjih in najbolj osončenih goricah, ki gledajo proti vzhodu in jugu. Podnebje je zaradi severne lege precej mrzlo, toda krožna oblika vinogradov, ki jih z vseh strani obdajajo dolinice, prispeva k temu, da v njih vlada pravo mezopodnebje, ki je zelo ugodno.

—

Opis človeških dejavnikov, ki prispevajo k povezavi

Potrjeni izvor vinogradov na območju Riceys sega v 8. stoletje, pri čemer obstajajo dokumenti, ki potrjujejo obstoj vinskih trt na ozemlju te občine. Od začetka 18. stoletja je z Nizozemsko, Belgijo, pariškim območjem in severnim delom Francije potekala obsežna trgovina z vini z območja Riceys, kar potrjujejo statistični podatki odprav, ki so jih ustanovile pogodbene pisarne v Šampanji. Leto 1875 je bilo za vinograde zelo uspešno. Z vini z območja Riceys je trgovalo skoraj 35 trgovcev. Ta uspeh sta skrhala kriza, ki jo je povzročil napad trtne uši, in razmah tekstilne industrije v departmaju Aube, kamor se je preusmerila podeželska delovna sila. Vinogradi so si deloma opomogli, ko je bil departma Aube leta 1927 vključen v vinogradniško pokrajino Šampanjo, vendar so le stežka ponovno zaživeli. Vztrajali so le še nekateri pridelovalci, katerih vztrajnost je bila poplačana s priznanjem kontrolirane označbe porekla „Rosé des Riceys“8. decembra 1947. Ker so se v 60. letih prejšnjega stoletja priselili številni mladi vinogradniki, je obujena vinogradniška dejavnost dala nov razmah proizvodnji. 26. septembra 1968 je bil ustanovljen sindikat proizvajalcev vin z ZOP „Rosé des Riceys“ (Syndicat des Producteurs de l'AOC Rosé des Riceys).

2. Informacije o kakovosti in značilnostih proizvoda

„Rosé des Riceys“ je mirno vino, ki je obvezno letniško. Na videz je vino sijoče in izrazite barve, ki prehaja iz svetlo rožnate barve lososa v živo rdečo barvo. Vino je nežno in blago, njegov okus pa se dolgo ohrani v ustih. Mlado vino ima lahko arome po rdečem jagodičju. Po večletnem shranjevanju razvije večplastno cvetico, za katero so pogosto značilne arome po suhem sadju in začimbah, včasih tudi kandiranem sadju, odvisno od letnika. Vino se na splošno odlikuje po svoji nežnosti, uravnoteženem okusu in skladnosti.

3. Medsebojni vzročni vplivi

S kamenčki prepredena tla na pobočjih, ki so najbolj izpostavljena proti jugu in vzhodu ter najstrmejša, zaradi optimalne osvetljenosti in dobre segretosti spomladi omogočajo zgodnji začetek rasti vegetacije, boljšo fotosintezo in zorenje grozdnih jagod. Ker deli goric, poraslih z vinsko trto, ležijo dovolj visoko, nimajo stika s hladnim zrakom, ki se zadržuje na dnu dolinic, plašč gozdov, ki poraščajo zgornje dele pobočij, in številni pogozdeni otočki, ki prepredajo to območje, pa zagotavljajo dragoceno zaščito pred masami hladnega zraka, ki prihaja s planot. Pobočja, porasla z vinsko trto, zaradi svoje strmosti omogočajo optimalno naravno odvajanje vode, h kateremu prispevajo tudi razpoke v kimeridgijski apnenčasti kamninski podlagi. V laporni kamninski podlagi, ki se izmenjuje z apnenčastimi plastmi, se hranijo potrebne zaloge vode za poletje, zlasti za vroča in suha leta. Visoke poletne temperature skupaj s toplimi sončnimi žarki, ki grejejo kimeridgijske kamenčke, tudi omogočajo, da vino s staranjem razvije značilne note kandiranega sadja in začimb. Sorto pinot noir N je že v 19. stoletju Jules GUYOT priznal kot najboljšo sorto za pridelavo vina z območja Riceys. Obrano grozdje je treba prenesti v kad nepoškodovano, da bi se čim bolj ohranile arome sorte pinot noir N, zlasti njihov razvoj med alkoholnim vrenjem, trajanje katerega v celoti nadzira proizvajalec vina s svojim znanjem in veščinami ter izkušnjami. V. RENDU navaja, da „so na območju Riceys izbrane površine namenjene prvemu stiskanju. Vinarji se izogibajo dolgemu alkoholnemu vrenju, da bi to vino ohranilo nežen in naraven okus, značilen za vino z območja Riceys.“

9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Navedba letnika

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja.

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju.

Opis pogoja:

Na vinih se obvezno navede letnik.

Dodatno ime

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja.

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju.

Opis pogoja:

Pri označevanju vin s kontrolirano označbo porekla se lahko navede ime manjše geografske enote, če:

—	gre za ime kraja, zavedenega v katastru;

—	je ta naveden na prijavi pridelka.

Navedba kraja je dovoljena samo, če vse grozdje, iz katerega so vina proizvedena, izvira iz zadevnega kraja.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-8082be37-91d9-4a88-9a29-b3ca9ea93d34

(1) UL L 9, 11.1.2019, str. 2.

15.6.2023

Uradni list Evropske unije

C 208/80

Objava vloge za spremembo specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju v skladu s členom 105 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta

(2023/C 208/12)

V skladu s členom 98 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo v dveh mesecih od datuma te objave.

VLOGA ZA SPREMEMBO SPECIFIKACIJE PROIZVODA

„Beira Interior“

PDO-PT-A1546-AM01

Datum vloge: 21. marec 2017

1. Predpisi, ki se uporabijo za spremembo

Člen 105 Uredbe (EU) št. 1308/2013 – sprememba, ki ni manjša

2. Opis spremembe in razlogi zanjo

2.1. Posodobitev podatkov – podatki o vložniku

Opis: posodobitev podatkov o vložniku.

Razlogi: podatki so zastareli, zato je potrebna posodobitev. To je potrebno za uskladitev enotnega dokumenta in specifikacije proizvoda s predpisi in razjasnitev prejšnjega opisa.

Spremenjeni oddelki v enotnem dokumentu: ta sprememba ne zadeva enotnega dokumenta.

Spremenjeni oddelki specifikacije proizvoda: Drugi podatki – podrobnosti o vložniku.

2.2. Posodobitev podatkov – podatki o deležnikih

Opis: črtanje podatkov o deležnikih.

Razlogi: zaradi nesporazuma so bile podrobnosti o vložniku pomotoma vnesene v to polje. Ti podatki so zdaj črtani. To je potrebno za uskladitev enotnega dokumenta in specifikacije proizvoda s predpisi in razjasnitev prejšnjega opisa.

Spremenjeni oddelki v enotnem dokumentu: ta sprememba ne zadeva enotnega dokumenta.

Spremenjeni oddelki specifikacije proizvoda: Drugi podatki – deležniki.

2.3. Posodobitev podatkov – podatki o kontrolnih organih

Opis: posodobitev podatkov o kontrolnih organih.

Razlogi: podatki so zastareli, zato je potrebna posodobitev. To je potrebno za uskladitev enotnega dokumenta in specifikacije proizvoda s predpisi in razjasnitev prejšnjega opisa.

Spremenjeni oddelki v enotnem dokumentu: ta sprememba ne zadeva enotnega dokumenta.

Spremenjeni oddelki specifikacije proizvoda: Drugi podatki – podatki o kontrolnih organih.

2.4. Posodobitev podatkov – podatki o pristojnih nadzornih organih

Opis: Posodobitev podatkov – podatki o pristojnih nadzornih organih

Razlogi: podatki so zastareli, zato je potrebna posodobitev. To je potrebno za uskladitev enotnega dokumenta in specifikacije proizvoda s predpisi in razjasnitev prejšnjega opisa.

Spremenjeni oddelki v enotnem dokumentu: ta sprememba ne zadeva enotnega dokumenta.

Spremenjeni oddelki specifikacije proizvoda: Drugi podatki – podatki o pristojnih nadzornih organih.

2.5. Glavne sorte vinske trte – vključitev novih sort

Opis: sprememba/prilagoditev seznama sort

Razlogi: Trsni izbor za proizvodnjo vin v regiji Beira Interior, je treba uskladiti z novim pravnim okvirom nacionalnega trsnega izbora za proizvodnjo vina na Portugalskem, vključno z novimi sortami, ki so se izkazale za pomembne pri določanju lastnosti vin v regiji.

Dodane sorte so: alvarinho, azal, batoca, chasselas, códega-do-larinho, moscatel-galego-branco, nebbiolo, rabigato, sangiovese, tinta-francisca, tinta-negra, verdejo, verdelho, vinhão, viognier in viosinho. Te sorte so značilne za tradicionalno sortno sestavo na geografskem območju, zato njihova vključitev ne spremeni posebnega značaja vin z ZOP „Beira Interior“.

Spremenjeni oddelki enotnega dokumenta: Glavne sorte vinske trte.

Spremenjeni oddelki specifikacije proizvoda: Glavne sorte vinske trte.

2.6. Naslov Kategorija proizvoda – dodajanje nove kategorije proizvoda vinske trte

Opis: dodana je kategorija Likersko vino.

Razlogi: namen je povečati gospodarsko vrednost proizvoda, ki že obstaja v regiji, z vlogo za dodelitev ZOP.

To vrsto proizvoda, znano po kakovosti in posebnih značilnostih, proizvajalci že proizvajajo po tradicionalnih postopkih v regiji. Z odločitvijo, da se ta novi proizvod vključi v ZOP „Beira Interior“, se priznajo njegov pomen in kakovost ter dodana vrednost za proizvajalce.

Spremenjeni oddelki enotnega dokumenta: Kategorije proizvodov vinske trte, Opis vina, Posebni enološki postopki, Povezava z geografskim območjem in Dodatni pogoji.

Spremenjeni oddelki specifikacije proizvoda: Kategorije proizvodov vinske trte, Opis vina, Posebni enološki postopki, Povezava z geografskim območjem in Dodatni pogoji.

2.7. Sprememba razmejenega geografskega območja

Opis: meje razmejenega geografskega območja so pravilne in geografsko območje se ni spremenilo.

Razlogi: meje območja proizvodnje je treba uskladiti z reorganizacijo ozemlja krajevnih skupnosti. Ta prilagoditev ne spremeni geografskega območja, saj se spremenijo le imena geografskih upravnih enot na ravni krajevnih skupnosti.

Spremenjeni oddelki enotnega dokumenta: Razmejeno geografsko območje.

Spremenjeni oddelki specifikacije proizvoda: Razmejeno geografsko območje.

2.8. Naslov Sprememba pridelovalnih praks

Opis: pridelovalne zahteve so bile poenostavljene.

Razlogi: pridelovalne zahteve so bile poenostavljene ter se zdaj nanašajo samo na gojitveno obliko (enosortne trte, nizka gojitvena oblika, in sicer kotlasta gojitvena oblika ali kordonska gojitvena oblika royat) in vrsto tal. Gre za spremembo, ki odraža najpogostejše in najučinkovitejše prakse v regiji, kar ne pomeni spremembe z vidika posebnih lastnosti vin z ZOP „Beira Interior“, temveč prispeva k njihovi optimizaciji.

Spremenjeni oddelki enotnega dokumenta: Enološki postopki.

Spremenjeni oddelki specifikacije proizvoda: Enološki postopki.

ENOTNI DOKUMENT

1. Ime prozvoda

Beira Interior

2. Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3. Kategorije proizvodov vinske trte

Vino

3.	Likersko vino

5.	Kakovostno peneče vino

4. Opis vina

1. Vino – bela vina in vina rosé

Bela vina – barve citrina ali slamnato rumene barve, srednje intenzivnosti. Srednje močna aroma, pri kateri običajno prevladujejo agrumi in belo sadje. Mineralne in rastlinske note, uravnotežene s tropskim in koščičastim sadjem ter rahlimi cvetličnimi zaznavami. Srednja po obstojnosti v ustih in telesu, sveža in s kislimi notami, uravnoteženimi z alkoholom.

Vina rosé – odtenki, ki segajo od rdeče, češnjevo rdeče do bledo rožnate barve, bistra in sijoča. V aromi prevladuje rdeče sadje, pri mladih vinih pa so jasno zaznavne cvetlične note. Okus je saden, z notami rdečega sadja in mineralnimi notami. Sveža in kiselkasta, z uravnoteženim alkoholom.

Za druge analitske parametre se uporabljajo vrednosti iz zakonodaje.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	11
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

2. Vino (rdeča vina)

Rdeča vina – srednja intenzivnost barve z odtenki od češnjevo rdeče do vijolične, bistra in sijoča. Arome začimb in rdečega sadja z mineralnimi notami. Srednje do zelo krepka struktura, počasno zorenje, kar omogoča razvoj (zmerno do izrazito) zaznavnih taninov v vinih, ki so nežna in obstojna. Suha in trpka, uravnotežena z alkoholom in sladkimi notami.

Za druge analitske parametre se uporabljajo vrednosti iz zakonodaje.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	12
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

3. Likersko vino

Barva sega od češnjevo rdeče do granatne in je srednje intenzivna, s staranjem pa pridobiva svetlejše odtenke in zlate odseve. S staranjem vino pridobi tudi arome agrumov z notama medu in suhega sadja. Ta vina so s svojo izrazito svežino ter zmerno ali visoko vsebnostjo kislin precej uravnotežena in imajo dober zaton.

Za druge analitske parametre se uporabljajo vrednosti iz zakonodaje.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	15
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

4. Kakovostno peneče vino

Bela vina – zelenkasto bele do slamnato rumene barve, po videzu bistra ter z drobnimi, obstojnimi mehurčki. Primarne arome belega in tropskega sadja. Saden, kiselkast in svež okus z občutno mineralnostjo. Lahko imajo note po staranju, zlasti po zrelem jabolku in suhem sadju. Dober in dolg zaton.

Rdeča – barve segajo od svetlo rdeče do rubinaste; ta vina so po videzu bistra z drobnimi, obstojnimi mehurčki. Primarne arome rdečega jagodičja ter saden, kiselkast in svež okus z občutno mineralnostjo. Dober in dolg zaton.

Vina rosé – barve segajo od češnjevo rdeče do bledo rožnate; ta vina so po videzu bistra z drobnimi, obstojnimi mehurčki. Primarne arome rdečega jagodičja ter saden, kiselkast in svež okus z mineralnostjo. Dober, dolg zaton.

Za druge analitske parametre se uporabljajo vrednosti iz zakonodaje.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	11
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5. Enološki postopki

a. Osnovni enološki postopki

1. Vina, kakovostna peneča vina in likerska vina – gojitvene oblike vinske trte in tla

Pridelovalna praksa

Vinske trte, ki se uporabljajo za proizvode vinske trte, upravičene do uporabe ZOP „Beira Interior“, morajo biti enosortne in nizke gojitvene oblike, in sicer kotlaste gojitvene oblike ali kordonske gojitvene oblike royat.

Vinske trte, ki so namenjene za proizvode vinske trte, upravičenih do uporabe ZGO „Beira Interior“, se morajo zasaditi ali že rasti v tleh z naslednjimi lastnostmi:

rjava ali rdeča sredozemska tla, ki so nastala iz metamorfnega skrilavca in gnajsa;

rjava ali rdeča sredozemska tla, ki so nastala iz predkambrijskega skrilavca ali vrste peščenjaka (greywacke);

granitni in migmatitni nehuminski litosoli.

2. Vino in kakovostno peneče vino –volumenski delež naravnega alkohola

Pomembna omejitev pri proizvodnji vin

Mošt, ki se uporablja za proizvodnjo vin in penečih vin z ZOP „Beira Interior“, mora imeti najmanjši volumenski delež naravnega alkohola, ki je enak najmanjšemu zahtevanemu volumenskemu deležu dejanskega alkohola.

3. Likerska vina – proizvodnja

Pomembna omejitev pri proizvodnji vin

Likersko vino se proizvede iz mošta na začetku vrenja, ki je pridelan iz grozdja za proizvode z ZOP „Beira Interior“ in ki se mu doda vinski destilat z deležem dejanskega alkohola 77 vol. % v skladu z lastnostmi iz ustreznih predpisov, in sicer do 20 vol. % za največji delež dejanskega alkohola.

4. Kakovostno peneče vino – metoda

Poseben enološki postopek

Tehnološka metoda, ki se uporablja pri proizvodnji kakovostnih penečih vin z ZOP „Beira Interior“, je tradicionalna metoda vrenja v steklenici.

5. Kakovostna peneča vina – najkrajše obdobje staranja

Poseben enološki postopek

Kakovostno peneče vino mora ostati v prostorih polnilnice najmanj devet mesecev po datumu ustekleničenja, preden se lahko da na trg.

b. Največji donosi

Vino, kakovostno peneče vino in likersko vino

55 hektolitrov na hektar

6. Razmejeno geografsko območje

Geografsko območje proizvodnje vin z ZOP „Beira Interior“ zajema:

—	v občini Almeida krajevne skupnosti Almeida, Castelo Bom, združeni krajevni skupnosti Junça in Naves ter v občini Malpartida združeni krajevni skupnosti Malpartida in Vale de Coelha,

—

v občini Figueira de Castelo Rodrigo krajevne skupnosti Castelo Rodrigo, Figueira de Castelo Rodrigo, Mata de Lobos, Vermiosa, združene krajevne skupnosti Algodres, Vale de Afonsinho in Vilar de Amargo, združeni krajevni skupnosti Almofala in Escarigo, združene krajevne skupnosti Freixeda do Torrão, Quintã de Pêro Martins in Penha de Águia, združeni krajevni skupnosti Colmeal in Vilar Torpim ter združeni krajevni skupnosti Cinco Vilas in Reigada; — občine Belmonte, Castelo Branco, Covilhã, Fundão, Manteigas in Penamacor,

—	v občini Guarda krajevne skupnosti Benespera, Famalicão, Gonçalo, Valhelhas in Vela,

—	v občini Idanha-a-Nova krajevne skupnosti Aldeia de Santa Margarida, Medelim, Oledo, São Miguel de Acha ter združeni krajevni skupnosti Monsanto in Idanha-a-Velha,

—	v občini Sabugal krajevne skupnosti Bendada in Casteleiro ter Santo Estêvão v združenih krajevnih skupnostih Santo Estêvão in Moita,

—	v občini Vila Velha de Ródão krajevno skupnost z istim imenom,

—	občino Pinhel,

—

v občini Celorico da Beira krajevne skupnosti Baraçal, Forno Telheiro, Lajeosa do Mondego, Maçal do Chão, Minhocal, Ratoeira, združeni krajevni skupnosti Açores in Velosa ter Celorico (Santa Maria) in Celorico (São Pedro) v združenih krajevnih skupnostih Celorico (São Pedro in Santa Maria) in Vila Boa do Mondego,

—	v občini Guarda krajevne skupnosti Avelãs da Ribeira, Codesseiro, Porto da Carne, Sobral da Serra in Vila Cortês do Mondego,

—	v občini Mêda krajevne skupnosti Barreira, Coriscada, Marialva, Rabaçal ter Carvalhal in Vale Flor v združenih krajevnih skupnostih Vale Flor, Carvalhal in Pai Penela,

—

v občini Trancoso krajevne skupnosti Cogula, Cótimos, Granja, Moimentinha, Póvoa do Concelho, Tamanhos, Valdujo, združeni krajevni skupnosti Freches in Torres, združeni krajevni skupnosti Vale do Seixo in Vila Garcia, združeni krajevni skupnosti Vila Franca das Naves in Feital, združene krajevne skupnosti Vilares, Carnicães in Trancoso (São Pedro) ter Souto Maior v združenih krajevnih skupnostih Trancoso (São Pedro in Santa Maria) in Souto Maior.

7. Glavne sorte vinske trte

Alfrocheiro – tinta-bastardinha

Alicante-bouschet

Alicante-branco

Alvarinho

Aragonez – tinta-roriz, tempranillo

Arinto – pedernã

Arinto-do-interior

Azal

Baga

Bastardo – graciosa

Batoca – alvaraça

Bical – borrado-das-moscas

Cabernet-sauvignon

Caladoc

Camarate

Castelão – joão-de-santarém(1), periquita

Cercial – cercial-da-bairrada

Chardonnay

Chasselas

Códega-do-larinho

Encruzado

Fernão-pires – maria-gomes

Folgasão – terrantez

Folha-de-figueira – dona-branca

Fonte-cal

Gouveio

Grand-noir

Jaen – mencia

Malvasia-fina – boal, bual

Malvasia-rei

Marufo – mourisco-roxo

Merlot

Moscatel-galego-branco – muscat-à-petits-grains

Mourisco

Nebbiolo

Petit-bouschet

Petit-verdot

Pinot-noir

Rabigato

Rabo-de-ovelha

Riesling

Rufete – tinta-pinheira

Sangiovese

Sauvignon – sauvignon-blanc

Semillon

Syrah – shiraz

Síria – roupeiro, códega

Tamarez – molinha

Tinta-barroca

Tinta-carvalha

Tinta-francisca

Tinta negra mole, saborinho

Tinto-cão

Touriga-franca

Touriga-nacional

Trincadeira – tinta-amarela, trincadeira-preta

Verdejo

Verdelho

Vinhão – sousão

Viognier

Viosinho

8. Opis povezave

Vino, kakovostno peneče vino in likersko vino

Podrobnosti o geografskem območju, ki so pomembne za povezavo

Geografsko območje, na katerem se pridelujejo vina, kakovostna peneča vina in likerska vina, ki so upravičena do uporabe ZOP „Beira Interior“, leži v osrednjem/severnem delu celinske Portugalske. To je najvišje ležeča vinorodna regija v državi, saj je trta v njej zasajena na nadmorski višini od 300 metrov do 750 metrov. Glavne značilnosti reliefa regije so gore Estrela, Gardunha, Açor, Marofa in Malcata.

Skrajni severni del regije se razteza v del hidrografskega bazena rek Côa in Águeda, na skrajnem jugu pa do porečij Zêzere in zgornji Tejo.

Večina tal je granitnega izvora, preostanek sestoji pretežno iz skrilavca, med njima pa so kremenove žile, iz katerih so nastala tla.

Podnebje je celinsko, zanj pa so značilne mrzle in ostre zime s temperaturami pod ničlo ter vroča in suha poletja. Povprečna letna količina padavin znaša med 400 mm/m2 in 700 mm/m2, vendar jih večina pade pozimi in spomladi. V tem obdobju se zato v tleh običajno zadržuje odvečna voda. Poleti pa skoraj nikoli ne dežuje. Julij in avgust sta najbolj sušna meseca v letu, saj takrat v povprečju zapade manj kot 10 mm/m2 padavin. Zaradi nadmorske višine se poleti pojavljajo velike temperaturne razlike, saj so dnevi vroči, noči pa hladne.

Geografsko območje je bilo tesno povezano z vinogradi in pridelavo vina že pred rimskimi časi. Prisotnost stiskalnic, vklesanih v granit, jasno dokazuje, da je imelo vino za to regijo velik pomen vse od rimskih časov. V 12. stoletju so razcvet vinogradništva spodbudili verski redovi, ki so se preselili v to regijo.

Lastnosti vin je mogoče pripisati naboru sort vinskih trt, ki se uporabljajo v regiji ter so dobro prilagojene lokalnemu podnebju in tlom, kar je sad strokovnega znanja, pridobljenega v letih, in novejših izkušenj.

Posebne lastnosti proizvodov, povezanih z geografskim območjem:

vina, kakovostna peneča vina in likerska vina so sveža in aromatična z občutno mineralnostjo in izrazito vsebnostjo kislin.

Povezava z geografskim območjem

Na vina, kakovostna peneča vina in likerska vina z ZOP „Beira Interior“ močno vpliva nadmorska višina.

V vinogradih z ZOP „Beira Interior“ so skrajne temperature v poletnih mesecih zmerne zaradi vpliva nadmorske višine. Zaradi nadmorske višine je ozračje manj gosto in atmosferski tlak nizek, zato se toplota sončnih žarkov ne ohrani tako učinkovito, kar pomeni, da se na vsakih 100 metrov nadmorske višine temperatura zniža za približno 0,65 °C.

V podnebju, za katerega so značilne mrzle in ostre zime ter vroča in suha poletja, je nadmorska višina odločilni dejavnik v najbolj kritični fazi zorenja grozdja (julij in avgust), saj blaži vročinske udare. Po drugi strani pa manjša gostota ozračja določa temperaturni razpon od dneva do noči: hladne poletne noči omogočajo počasnejše in bolj uravnoteženo zorenje grozdja, kar prinaša nižjo vsebnost sladkorja in dobro raven naravnih kislin v grozdju. To daje vinom, kakovostnim penečim vinom in likerskim vinom z ZOP „Beira Interior“ značilno svežino in uravnotežene kisline.

Počasno zorenje grozdja je zelo pomembno tudi za razvoj fenolnih spojin in aromatičnih predhodnih sestavin v grozdju, zaradi katerih so vina, kakovostna peneča vina in likerska vina bolj aromatična.

Večinoma granitna tla so ključni dejavnik za občutno mineralnost vin, kakovostnih penečih vin in likerskih vin z ZOP „Beira Interior“.

Povezava med podnebnimi in talnimi dejavniki na eni strani ter sortami vinske trte v regiji na drugi strani daje vinom posebne lastnosti, ki jih zaznamujejo mineralnost, svežina in vsebnost kislin.

Človeški dejavnik, zaradi katerega so se ohranile več tisoč let stare tradicije, se odraža pri izboru sort vinskih trt, ki so najbolje prilagojene razmeram na geografskem območju, in je odločilnega pomena za pridelavo grozdja, ki vinom, kakovostnim penečim vinom in likerskim vinom z ZOP „Beira Interior“ daje njihove posebne lastnosti.

9. Bistveni dodatni pogoji

Vina, kakovostna peneča vina in likerska vina

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

odstopanje od proizvodnje na razmejenem geografskem območju.

Opis pogoja:

Vina z ZOP „Beira Interior“ se lahko pridelujejo iz grozdja, pridelanega v regiji Beira Interior in predelanega v vino zunaj njenih meja, pod pogojem, da certifikacijski organ izda dovoljenje za vsak primer posebej, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

—	vinska klet ni oddaljena več kot 10 km od meje območja ZOP „Beira Interior“,

—	dovoljenje izda certifikacijski organ v sosednji regiji, kjer se grozdje predeluje v vino.

Vina, kakovostna peneča vina in likerska vina

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

ocena označevanja pred dajanjem na trg

Blagovna znamka mora biti registrirana pri INPI (nacionalnemu inštitutu za industrijsko lastnino), vendar se ne uporablja izključno za ZOP.

Vino (belo in rdeče) – z izrazom „Seleção“

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Na seznamu sort v regiji se lahko za proizvodnjo vin, ki so upravičena do izraza „Seleção“ (izbor), uporabijo:

Aragonez (tinta-roriz, tempranillo)

Arinto (pedernã)

Bastardo

Bical (borrado-das-moscas)

Malvasia-fina

Rufete (tinta-pinheira)

Síria (roupeiro, códega)

Tamarez (molinha)

Touriga nacional

Trincadeira (tinta-amarela, trincadeira-preta)

• Belo vino (upravičeno do izraza „Seleção“):

—	najkrajše obdobje staranja mora biti šest mesecev,

—	delež dejanskega alkohola mora biti vsaj 12 vol. %.

• Rdeče vino (upravičeno do izraza „Seleção“):

—	najkrajše obdobje staranja mora biti dvanajst mesecev,

—	delež dejanskega alkohola mora biti vsaj 13 vol. %.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://www.ivv.gov.pt/np4/8617.html

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

15.6.2023

Uradni list Evropske unije

C 208/90

Popravek Sklepa Sveta z dne 28. marca 2023 o imenovanju članov in namestnikov članov upravnega odbora Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop)

( Uradni list Evropske unije C 116 z dne 31. marca 2023 )

(2023/C 208/13)

Stran 18, člen 1, tabela „III. Predstavniki organizacij delodajalcev“, vnos za Romunijo, druga celica:

besedilo:

„Adriana RADA“

se glasi:

„Adrian RADA“.

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 208

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Letnik 66 15. junij 2023

Vsebina		Stran
	I Resolucije, priporočila in mnenja
	PRIPOROČILA
	Evropska centralna banka
2023/C 208/01	Priporočilo Evropske Centralne Banke z dne 6. junija 2023 Svetu Evropske unije o zunanjem revizorju Evropske centralne banke (ECB/2023/15)	1

	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2023/C 208/02	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.10817 – ADVENT / DEM BUSINESS / HPM BUSINESS) ( 1 )	3

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2023/C 208/03	Menjalni tečaji eura – 14. junij 2023	4
2023/C 208/04	Vmesna posodobitev osebnih prejemkov in pokojnin uradnikov in drugih uslužbencev Evropske unije ter korekcijskih koeficientov, ki se zanje uporabljajo, v letu 2023	5
2023/C 208/05	Vmesna posodobitev ponderjev (korekcijskih koeficientov), ki se uporabljajo za osebne prejemke uradnikov, začasnih uslužbencev in pogodbenih uslužbencev Evropske unije, ki delajo v delegacijah zunaj EU	12
	INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC
2023/C 208/06	Obvestilo – Uredba (EU) 2021/821 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2021 o vzpostavitvi režima Unije za nadzor izvoza, posredovanja, tehnične pomoči, tranzita in prenosa blaga z dvojno rabo: informacije o ukrepih, ki so jih države članice sprejele v skladu s členi 4, 5, 6, 7, 8, 9, 11, 12, 22 in 23	19
	INFORMACIJE V ZVEZI Z EVROPSKIM GOSPODARSKIM PROSTOROM
	Nadzorni organ Efte
2023/C 208/07	Obvestilo Nadzornega organa Efte o obrestnih merah za vračilo državne pomoči in referenčnih obrestnih merah / diskontnih stopnjah za države Efte, ki veljajo od 1. marca 2023 (Objavljeno v skladu s pravili o načinu določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj iz dela VII Smernic Nadzornega organa o državni pomoči ter členom 10 Odločbe Nadzornega organa št. 195/04/COL z dne 14. julija 2004)	62

	V Objave
	SODNI POSTOPKI
	Sodišče Efte
2023/C 208/08	Zahtevek za svetovalno mnenje Sodišča Efte, ki ga je dne 1. februarja 2023 vložilo Héraðsdómur Reykjaness v zadevi Elva Dögg Sverrisdóttir in Ólafur Viggó Sigurðsson proti Íslandsbanki hf. (Zadeva E-1/23)	63
	DRUGI AKTI
	Evropska komisija
2023/C 208/09	Objava odobrene standardne spremembe specifikacije proizvoda za zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo v sektorju kmetijskih proizvodov in živil iz člena 6b(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 664/2014	64
2023/C 208/10	Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33	68
2023/C 208/11	Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33	75
2023/C 208/12	Objava vloge za spremembo specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju v skladu s členom 105 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta	80

	Popravki
	Popravek Sklepa Sveta z dne 28. marca 2023 o imenovanju članov in namestnikov članov upravnega odbora Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop) ( UL C 116, 31.3.2023 )	90


	(1) Besedilo velja za EGP.