7.6.2023

Uradni list Evropske unije

C 199/4

Menjalni tečaji eura (1)

6. junij 2023

(2023/C 199/03)

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,0683
JPY	japonski jen	149,09
DKK	danska krona	7,4494
GBP	funt šterling	0,86103
SEK	švedska krona	11,6215
CHF	švicarski frank	0,9698
ISK	islandska krona	151,10
NOK	norveška krona	11,8775
BGN	bolgarski lev	1,9558
CZK	češka krona	23,520
HUF	madžarski forint	368,63
PLN	poljski zlot	4,4915
RON	romunski lev	4,9592
TRY	turška lira	22,9762
AUD	avstralski dolar	1,6038
CAD	kanadski dolar	1,4342
HKD	hongkonški dolar	8,3777
NZD	novozelandski dolar	1,7579
SGD	singapurski dolar	1,4411
KRW	južnokorejski won	1 388,93
ZAR	južnoafriški rand	20,5593
CNY	kitajski juan	7,6040
IDR	indonezijska rupija	15 891,22
MYR	malezijski ringit	4,9222
PHP	filipinski peso	60,064
RUB	ruski rubelj
THB	tajski bat	37,161
BRL	brazilski real	5,2538
MXN	mehiški peso	18,6436
INR	indijska rupija	88,2295

(1) Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

7.6.2023

Uradni list Evropske unije

C 199/5

Povzetek mnenja evropskega nadzornika za varstvo podatkov o predlogu spremembe Direktive Sveta 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja

(2023/C 199/04)

(Celotno besedilo tega mnenja je na voljo v angleščini, francoščini in nemščini na spletišču ENVP https://edps.europa.eu)

ENVP s tem mnenjem, izdanim v skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (1), podaja priporočila o predlogu direktive Sveta, ki spreminja Direktivo 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja ob upoštevanju (2) temeljnih pravic posameznikov do zasebnosti in varstva osebnih podatkov.

ENVP pozdravlja cilje predloga, zlasti zagotavljanje dostopa davčnim upravam do informacij, ki so potrebne za učinkovito opravljanje njihovih nalog, in krepitev splošne skladnosti z določbami Direktive 2011/16/EU. Glede na navedeno ENVP podaja več priporočil, katerih namen je zagotoviti popolno skladnost predloga z veljavnim pravnim okvirom za varstvo podatkov.

Ponovna uporaba osebnih podatkov za drug namen s strani pristojnega organa države članice je lahko dovoljena le, če je utemeljena s pravom Unije ali države članice, na podlagi katerega je nadaljnja obdelava zakonito dovoljena in pomeni potreben in sorazmeren ukrep v demokratični družbi za zaščito ciljev iz člena 23(1) splošne uredbe o varstvu podatkov. Da bi se zagotovila višja raven usklajenosti in pravne varnosti, ENVP meni, da bi moral predlog vsebovati (izčrpen) seznam namenov, za katere bi se osebni podatki lahko nadalje obdelovali.

V zvezi z dostopom Komisije do informacij, zabeleženih v osrednji podatkovni zbirki o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja, ENVP priporoča, da se pojasni, katere posebne obveznosti Komisije v skladu z direktivo upravičujejo dostop do informacij, zabeleženih v osrednji podatkovni zbirki, in se jasno opredeli namen takega dostopa.

ENVP načeloma pozdravlja, da je namen predloga dodatno pojasniti vloge in odgovornosti držav članic in Komisije v smislu zakonodaje o varstvu podatkov. Hkrati ENVP ugotavlja, da člen 25(3) Direktive 2011/16/EU (tako v sedanji obliki kot v obliki, predlagani v predlogu) vloge držav članic in Komisije v smislu zakonodaje o varstvu podatkov opredeljuje horizontalno. Da bi se izognili nepotrebnemu podvajanju, ENVP priporoča izbris zadnjih dveh stavkov iz člena 8ad(10), kot je predvideno v členu 1(6) predloga. V zvezi s členom 25(3), kot bi bil spremenjen s predlogom, ENVP priporoča, da se jasno navede, v katerih primerih se subjekti, vključeni v obdelavo podatkov, štejejo za samostojnega upravljavca in kdaj za skupnega.

Nazadnje ENVP meni, da bi moral predlog poleg najkrajšega predvideti tudi najdaljše obdobje hrambe podatkov. Poleg tega bi moralo biti v predlogu določeno, da je treba evidence informacij, prejetih v okviru izmenjave informacij, izbrisati po izteku najdaljšega obdobja hrambe podatkov ali prej, če niso več potrebne.

1. UVOD

Evropska komisija je 8. decembra 2022 izdala predlog direktive Sveta (EU) o spremembi Direktive 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja („predlog“) (3).

Cilja predlogov sta naslednja (4):

—	uvesti določbe za poročanje, skrbno preverjanje in izmenjavo informacij o nekaterih kriptoimetjih in elektronskem denarju;

—	uvesti obveznost pristojnih organov držav članic, da si izmenjujejo informacije o davčnih odločbah s čezmejnim elementom v zvezi s posamezniki z visokim neto premoženjem;

—	uvesti določbe o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb pri prenosu Direktive 2011/16/EU (v nadaljnjem besedilu: Direktiva).

To mnenje ENVP je podano kot odgovor Evropski komisiji, ki je dne 9. februarja 2023 v skladu s členom 42(1) uredbe EU o varstvu podatkov zaprosila za posvetovanje. ENVP pozdravlja sklic na to posvetovanje v uvodni izjavi 43 predloga. Pozitivno ocenjuje tudi dejstvo, da je bilo z njim že opravljeno neuradno posvetovanje v skladu z uvodno izjavo 60 uredbe EU o varstvu podatkov.

4. SKLEPNE UGOTOVITVE

32.

Glede na navedeno ENVP podaja naslednja priporočila:

(1)	jasno navesti, da predlog zagotavlja popolno spoštovanje pravice do varstva osebnih podatkov iz člena 8 Listine, ter opozoriti na uporabo splošne uredbe o varstvu podatkov in uredbe EU o varstvu podatkov pri obdelavi osebnih podatkov v okviru predloga.

(2)

pojasniti, da je ponovna uporaba osebnih podatkov s strani pristojnega organa vsake države članice dovoljena le, če je utemeljena v pravu Unije ali države članice, ki vsebuje seznam namenov, za katere se lahko zakonito dovoli nadaljnja obdelava in ki je v demokratični družbi potreben in sorazmeren ukrep za zaščito ciljev iz člena 23(1) SUVP, ter v samem predlogu zagotoviti (izčrpen) seznam namenov, za katere se lahko osebni podatki nadalje obdelujejo;

(3)	spremeniti normativni del predloga, da se pojasni, katere posebne obveznosti Komisije v skladu z direktivo upravičujejo dostop do informacij, shranjenih v osrednji podatkovni zbirki;

(4)	črtati zadnja dva stavka člena 8ad(10), kot je določeno v členu 1(6) predloga;

(5)	v zvezi s členom 25(3) Direktive, kot bi bil spremenjen s predlogom, jasno navesti, v katerih primerih se subjekti, vključeni v obdelavo, štejejo za upravljavca (samostojno) in kdaj se štejejo za skupne upravljavce;

(6)	določiti najdaljše obdobje hrambe in določiti, da je treba evidence informacij, prejetih z izmenjavo informacij, izbrisati po najdaljšem obdobju hrambe podatkov ali prej, če niso več potrebne.

V Bruslju, 3. aprila 2023

Wojciech Rafał WIEWIÓROWSKI

(1) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(2) Direktiva Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS (UL L 64, 11.3.2011, str. 1).

(3) COM(2022) 707 final.

(4) COM(2022) 707 final, str. 1.

7.6.2023

Uradni list Evropske unije

C 199/7

Povzetek mnenja evropskega nadzornika za varstvo podatkov o pogajalskem mandatu za sklenitev mednarodnega sporazuma o izmenjavi osebnih podatkov med Europolom in ekvadorskimi organi kazenskega pregona

(2023/C 199/05)

(Celotno besedilo tega mnenja je na voljo v angleščini, francoščini in nemščini na spletišču ENVP https://edps.europa.eu)

Cilj predloga je začeti pogajanja z Republiko Ekvador z namenom podpisa in sklenitve mednarodnega sporazuma, ki omogoča izmenjavo osebnih podatkov med Europolom in ekvadorskimi organi, pristojnimi za boj proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu. Priloga k predlogu določa pogajalske smernice, ki jih je Svet pripravil za Komisijo, tj. cilje, ki bi si jih Komisija morala prizadevati doseči med pogajanji v imenu EU.

Prenosi osebnih podatkov, zbranih v okviru preiskav kaznivih dejanj, ki jih nadalje obdela Europol za pripravo kriminalističnoobveščevalnih informacij, močno vplivajo na življenje zadevnih posameznikov. Zato je treba z mednarodnimi sporazumi zagotoviti, da se omejitve pravic do zasebnosti in varstva osebnih podatkov v zvezi z bojem proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu uporabljajo samo v mejah tega, kar je nujno potrebno.

ENVP z zadovoljstvom ugotavlja, da je Komisija do zdaj, tudi na podlagi številnih priporočil iz prejšnjih mnenj ENVP o tej zadevi, določila dobro strukturiran sklop ciljev (pogajalskih smernic) z vključenimi temeljnimi načeli varstva podatkov, ki jih namerava doseči v imenu EU v mednarodnih pogajanjih za sklenitev sporazumov o izmenjavi osebnih podatkov med Europolom in organi kazenskega pregona tretjih držav.

Cilj priporočil v tem mnenju je torej pojasniti in po potrebi nadalje oblikovati zaščitne in nadzorne ukrepe v prihodnjem sporazumu med EU in Ekvadorjem v zvezi z varstvom osebnih podatkov. V zvezi s tem ENVP priporoča, da se v prihodnjem sporazumu izrecno določi seznam kaznivih dejanj, v zvezi s katerimi bi se osebni podatki lahko izmenjevali; predvidi redni pregled potrebe po hrambi prenesenih osebnih podatkov in drugih ustreznih ukrepov za zagotovitev, da se upoštevajo roki; navedejo dodatni zaščitni ukrepi v zvezi s prenosom posebnih vrst podatkov; zagotovi, da se na podlagi prejetih podatkov v skladu s sporazumom ne sprejme nobena samodejna odločitev, ne da bi bila dana možnost učinkovitega in smiselnega človeškega posredovanja; določijo jasna in podrobna pravila v zvezi z informacijami, ki bi morale biti na voljo posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki.

ENVP opozarja, da je v skladu s členom 8(3) Listine nadzor, ki ga izvaja neodvisni organ, bistven element pravice do varstva osebnih podatkov. Zato Komisiji priporoča, naj med pogajanji posebno pozornost nameni nadzoru neodvisnih javnih organov, odgovornih za varstvo podatkov, ki imajo učinkovita pooblastila v odnosu do organov kazenskega pregona in drugih pristojnih organov Republike Ekvador, ki bodo uporabljali prenesene osebne podatke. Poleg tega za zagotovitev ustreznega izvajanja sporazuma predlaga, da pogodbenici redno izmenjujeta informacije o uveljavljanju pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ter ustrezne informacije o uporabi mehanizmov nadzora in pravnih sredstev v zvezi z uporabo sporazuma.

1. UVOD

Evropska komisija je 22. februarja 2023 izdala priporočilo za sklep Sveta o pooblastilu za začetek pogajanj o sporazumu med Evropsko unijo in Republiko Ekvador o izmenjavi osebnih podatkov med Agencijo Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) in ekvadorskimi organi, pristojnimi za boj proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu (1) (v nadaljnjem besedilu: predlog). Predlogu je priložena ustrezna priloga.

Komisija v obrazložitvenem memorandumu predloga ocenjuje, da organizirane kriminalne združbe v Latinski Ameriki resno ogrožajo notranjo varnost EU, saj so njihove dejavnosti vse bolj povezane z vrsto kaznivih dejanj v Uniji, zlasti na področju trgovine s prepovedanimi drogami (2). V Europolovi oceni ogroženosti zaradi hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (SOCTA) v EU iz leta 2021 je poudarjeno, da se iz Latinske Amerike v EU preprodajajo rekordne količine prepovedanih drog, kar ustvarja dobiček v višini več milijard EUR, ki se uporablja za financiranje različnih kriminalnih organizacij (mednarodnih in tistih iz EU) ter oslabitev pravne države v EU (3).

Večina drog, zaseženih v EU, se prevaža po morju, predvsem v zabojnikih za pomorski prevoz (4), in se v EU pošlje neposredno iz držav proizvajalk in sosednjih držav odpreme v Latinski Ameriki, vključno z Republiko Ekvador (5). Na podlagi količin kokaina, zaseženih v evropskih pristaniščih in pristaniščih drugod po svetu, od koder je tovor namenjen v Evropo, je bil Ekvador (z zasegom približno 67,5 tone kokaina) v letu 2020 tako kot že nekaj let ena od glavnih točk odpreme (6).

Europol je v svojem programskem dokumentu za obdobje 2022–2024 izpostavil, da med drugim vse večje povpraševanje po drogah in vse večje število poti za promet s prepovedanimi drogami v Evropsko unijo upravičujeta potrebo po okrepljenem sodelovanju z latinskoameriškimi državami (7). V tem smislu je bila Republika Ekvador decembra 2022 vključena na Europolov seznam prednostnih partneric, s katerimi bi lahko agencija sklenila delovne dogovore. Podobno je Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) Ekvador opredelil kot ključnega mednarodnega partnerja za zmanjšanje svetovne dobave kokaina (8).

To mnenje ENVP je podano kot odgovor na posvetovanje Evropske komisije dne 22. februarja 2023 v skladu s členom 42(1) uredbe EU o varstvu podatkov. ENVP pozdravlja, da se je Evropska komisija z njim posvetovala o predlogu in pričakuje, da bo v preambulo sklepa Sveta vključen sklic na to mnenje. Poleg tega ENVP pozdravlja sklicevanje v uvodni izjavi 4 predloga na uvodno izjavo 35 Uredbe (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta (9) (v nadaljnjem besedilu: uredba o Europolu), ki določa, da bi morala imeti Komisija možnost, da se med pogajanji o sporazumu in v vsakem primeru pred njegovo sklenitvijo posvetuje tudi z ENVP.

11. SKLEPNE UGOTOVITVE

38.

Glede na navedeno ENVP priporoča:

(1)	da prihodnji sporazum izrecno izključuje prenose osebnih podatkov, pridobljenih z očitno kršitvijo človekovih pravic,

(2)	da se v prihodnjem sporazumu izrecno določi seznam kaznivih dejanj, v zvezi s katerimi se lahko izmenjujejo osebni podatki, in da se morajo posredovani osebni podatki nanašati na posamezne primere,

(3)	da prihodnji sporazum predvideva redni pregled potrebe po hrambi prenesenih osebnih podatkov in druge ustrezne ukrepe, ki zagotavljajo spoštovanje rokov,

(4)	zagotovitev, da prihodnji sporazum vsebuje zaščitne ukrepe iz člena 30 Uredbe o Europolu,

(5)	zagotovitev, da varnostni ukrepi zajemajo podatke, ki se obdelujejo v namembnem kraju in med tranzitom,

(6)	zagotovitev, da se nobena samodejna odločitev na podlagi prejetih podatkov v skladu s sporazumom ne bi sprejela brez možnosti učinkovitega in smiselnega posredovanja človeka,

(7)	da prihodnji sporazum določa jasna in podrobna pravila glede informacij, ki jih je treba dati na voljo posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki,

(8)

naj Komisija med pogajanji posebno pozornost nameni osnutku direktive 3(k) o nadzoru, ki ga izvajajo neodvisni javni organi, odgovorni za varstvo podatkov, z učinkovitimi pooblastili v odnosu do organov kazenskega pregona in drugih pristojnih organov Republike Ekvador, ki bodo uporabljali prenesene osebne podatke,

(9)	da za namene tega pregleda sporazuma pogodbenici redno izmenjujeta informacije o uresničevanju pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ter ustrezne informacije o uporabi mehanizmov nadzora in pravnih sredstev v zvezi z uporabo sporazuma.

Bruselj, 19. april 2023

Wojciech Rafał WIEWIÓROWSKI

(1) COM(2023) 97 final.

(2) Glej str. 2 predloga.

(3) Ocena ogroženosti zaradi hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala v Evropski uniji: Koruptivni vpliv: vdor organiziranega kriminala v evropsko gospodarstvo in družbo ter njuna posledična ogroženost .

(4) Europol in svetovna trgovina s kokainom, na voljo na https://www.emcdda.europa.eu/publications/eu-drug-markets/cocaine/europe-and-global-cocaine-trade_en

(5) Europol in svetovna trgovina s kokainom, na voljo na https://www.emcdda.europa.eu/publications/eu-drug-markets/cocaine/europe-and-global-cocaine-trade_en

(6) Trg z drogami v EU: Kokain, str. 24, na voljo v poročilu EU Drug Market: Cocaine| www.emcdda.europa.eu

(7) Programski dokument Europola za obdobje 2022–2024, str. 150.

(8) Trg z drogami v EU: Kokain, na voljo v poročilu EU Drug Market: Cocaine, www.emcdda.europa.eu

(9) Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ (UL L 135, 24.5.2016, str. 53).

7.6.2023

Uradni list Evropske unije

C 199/10

Povzetek mnenja evropskega nadzornika za varstvo podatkov o pogajalskem mandatu za sklenitev mednarodnega sporazuma o izmenjavi osebnih podatkov med Europolom in brazilskimi organi kazenskega pregona

(2023/C 199/06)

(Celotno besedilo tega mnenja je na voljo v angleščini, francoščini in nemščini na spletišču ENVP https://edps.europa.eu)

Evropska komisija je 22. februarja 2023 izdala priporočilo za sklep Sveta o pooblastilu za začetek pogajanj o sporazumu med Evropsko unijo in Federativno republiko Brazilijo o izmenjavi osebnih podatkov med Europolom in brazilskimi organi, pristojnimi za boj proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu.

Cilj priporočila je začeti pogajanja z Brazilijo z namenom podpisa in sklenitve mednarodnega sporazuma, ki omogoča izmenjavo osebnih podatkov med Europolom in brazilskimi organi, pristojnimi za boj proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu. Priloga k priporočilu določa pogajalske smernice, ki jih je Svet pripravil za Komisijo, tj. cilje, ki bi si jih Komisija morala prizadevati doseči med pogajanji v imenu EU.

Prenosi osebnih podatkov, zbranih v okviru preiskav kaznivih dejanj, ki jih nadalje obdela Europol za pripravo kriminalističnih obveščevalnih podatkov, močno vplivajo na življenje zadevnih posameznikov. Zato je treba z mednarodnimi sporazumi zagotoviti, da se omejitve pravic do zasebnosti in varstva osebnih podatkov v zvezi z bojem proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu uporabljajo samo v mejah tega, kar je nujno potrebno.

Cilj priporočil v tem mnenju je torej pojasniti in po potrebi nadalje oblikovati zaščitne in nadzorne ukrepe v prihodnjem sporazumu med EU in Brazilijo v zvezi z varstvom osebnih podatkov. V zvezi s tem ENVP priporoča, da se v prihodnjem sporazumu izrecno določi seznam kaznivih dejanj, v zvezi s katerimi bi se osebni podatki lahko izmenjevali; predvidi redni pregled potrebe po hrambi prenesenih osebnih podatkov in drugih ustreznih ukrepov za zagotovitev, da se upoštevajo roki; navedejo dodatni zaščitni ukrepi v zvezi s prenosom posebnih vrst podatkov; zagotovi, da se na podlagi prejetih podatkov v skladu s sporazumom ne sprejme nobena samodejna odločitev, ne da bi bila dana možnost učinkovitega in smiselnega človeškega posredovanja; določijo jasna in podrobna pravila v zvezi z informacijami, ki bi morale biti na voljo posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki.

ENVP opozarja, da je v skladu s členom 8(3) Listine nadzor, ki ga izvaja neodvisni organ, bistven element pravice do varstva osebnih podatkov. V zvezi s tem ENVP pozitivno ocenjuje nedavno ustanovitev neodvisnega organa za varstvo podatkov v Braziliji, tj. brazilskega nadzornega organa za varstvo podatkov (Autoridade Nacional de Proteção de Dados – ANPD). Poleg tega za zagotovitev ustreznega izvajanja sporazuma predlaga, da pogodbenici redno izmenjujeta informacije o uveljavljanju pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ter ustrezne informacije o uporabi mehanizmov nadzora in pravnih sredstev v zvezi z uporabo sporazuma.

1. UVOD

Evropska komisija je 9. marca 2023 izdala priporočilo za sklep Sveta o pooblastilu za začetek pogajanj o sporazumu med Evropsko unijo in Federativno republiko Brazilijo o izmenjavi osebnih podatkov med Agencijo Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) in brazilskimi organi, pristojnimi za boj proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu (1) (v nadaljnjem besedilu: priporočilo). Priporočilu je priložena ustrezna priloga.

Cilj priporočila je začeti pogajanja s Federativno republiko Brazilijo z namenom podpisa in sklenitve mednarodnega sporazuma, ki omogoča izmenjavo osebnih podatkov med Europolom in brazilskimi organi, pristojnimi za boj proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu. Priloga k priporočilu določa pogajalske smernice, ki jih je Svet pripravil za Komisijo, tj. cilje, ki bi si jih Komisija morala prizadevati doseči med pogajanji v imenu EU.

Komisija v obrazložitvenem memorandumu priporočila ocenjuje, da organizirane kriminalne združbe v Latinski Ameriki resno ogrožajo notranjo varnost EU, saj so njihove dejavnosti vse bolj povezane z vrsto kaznivih dejanj v Uniji, zlasti na področju trgovine s prepovedanimi drogami (2). V Europolovi oceni ogroženosti zaradi hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (SOCTA) v EU iz leta 2021 je poudarjeno, da se iz Latinske Amerike v EU preprodajajo rekordne količine prepovedanih drog, kar ustvarja dobiček v višini več milijard EUR, ki se uporablja za financiranje različnih kriminalnih organizacij (mednarodnih in tistih iz EU) ter oslabitev pravne države v EU (3). Organizirane kriminalne združbe v Latinski Ameriki so dejavne tudi na drugih področjih kriminala, ki spadajo v pristojnost Europola, kot so kibernetska kriminaliteta, pranje denarja in okoljska kriminaliteta.

Večina drog, zaseženih v EU, se prevaža po morju, predvsem v zabojnikih za pomorski prevoz (4), in se v EU pošlje neposredno iz držav proizvajalk in sosednjih držav odpreme v Latinski Ameriki, vključno s Federativno republiko Brazilijo (5). Brazilske organizirane kriminalne združbe so začele sodelovati s kolumbijskimi kriminalnimi mrežami in kupujejo tudi kokain, proizveden v Boliviji in Peruju. Poleg dejavnosti nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami so te združbe ponudniki storitev za globalno delujoče kriminalne mreže, ki za nedovoljen promet s kokainom uporabljajo brazilska pristanišča (6). Na podlagi količin kokaina, zaseženih v evropskih pristaniščih in pristaniščih drugod po svetu, od koder je tovor namenjen v Evropo, je bila Brazilija (z zasegom približno 71 ton kokaina) v letu 2020 tako kot že nekaj let ena od glavnih točk odpreme (7).

Europol je v svojem programskem dokumentu za obdobje 2022–2024 izpostavil, da med drugim vse večje povpraševanje po drogah in vse večje število poti za promet s prepovedanimi drogami v Evropsko unijo upravičujeta potrebo po okrepljenem sodelovanju z latinskoameriškimi državami (8). Podobno je Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) Brazilijo opredelil kot ključnega mednarodnega partnerja za zmanjšanje svetovne dobave kokaina (9). Trenutno sodelovanje med Europolom in Brazilijo temelji na sporazumu o strateškem sodelovanju, podpisanem aprila 2017 (10), ki v skladu s pravom Unije ne zagotavlja veljavne pravne podlage za izmenjavo osebnih podatkov.

To mnenje ENVP je izdano kot odgovor na posvetovanje, ki ga je Evropska komisija opravila 9. marca 2023 v skladu s členom 42(1) uredbe EU o varstvu podatkov. ENVP pozdravlja, da se je Evropska komisija z njim posvetovala o priporočilu in pričakuje, da bo v preambulo sklepa Sveta vključen sklic na to mnenje. Poleg tega ENVP pozdravlja sklicevanje v uvodni izjavi 4 priporočila na uvodno izjavo 35 Uredbe (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta (11) (v nadaljnjem besedilu: uredba o Europolu), ki določa, da bi morala imeti Komisija možnost, da se med pogajanji o sporazumu in v vsakem primeru pred njegovo sklenitvijo posvetuje tudi z ENVP.

ENVP opozarja, da je imel leta 2018 in 2020 že priložnost predložiti pripombe o izmenjavi osebnih podatkov med Europolom in organi kazenskega pregona tretjih držav na podlagi uredbe o Europolu (12).

Cilj priporočil v tem mnenju je torej pojasniti in po potrebi nadalje oblikovati zaščitne in nadzorne ukrepe v prihodnjem sporazumu med EU in Brazilijo v zvezi z varstvom osebnih podatkov. Priporočila ne posegajo v nikakršna dodatna priporočila, ki bi jih ENVP lahko dal pozneje na podlagi nadaljnjih razpoložljivih informacij in določb osnutka sporazuma med pogajanji.

11. SKLEPNE UGOTOVITVE

37.

Glede na navedeno ENVP priporoča:

(1)	da prihodnji sporazum izrecno izključuje prenose osebnih podatkov, pridobljenih z očitno kršitvijo človekovih pravic,

(2)	da se v prihodnjem sporazumu izrecno določi seznam kaznivih dejanj, v zvezi s katerimi se lahko izmenjujejo osebni podatki, in da se morajo posredovani osebni podatki nanašati na posamezne primere,

(3)	da prihodnji sporazum predvideva redni pregled potrebe po hrambi prenesenih osebnih podatkov in druge ustrezne ukrepe, ki zagotavljajo spoštovanje rokov,

(4)	da prihodnji sporazum vsebuje zaščitne ukrepe iz člena 30 uredbe o Europolu,

(5)	da varnostni ukrepi zajemajo podatke, ki se obdelujejo v namembnem kraju in med tranzitom,

(6)	da se nobena samodejna odločitev na podlagi prejetih podatkov v skladu s sporazumom ne sprejme brez možnosti učinkovitega in smiselnega posredovanja človeka,

(7)	da prihodnji sporazum določa jasna in podrobna pravila glede informacij, ki jih je treba dati na voljo posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki,

(8)	da za namene tega pregleda sporazuma pogodbenici redno izmenjujeta informacije o uresničevanju pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ter ustrezne informacije o uporabi mehanizmov nadzora in pravnih sredstev v zvezi z uporabo sporazuma.

V Bruslju, 3. maja 2023

Wojciech Rafał WIEWIÓROWSKI

(1) COM(2023) 132 final.

(2) Glej stran 2 obrazložitvenega memoranduma k priporočilu.

(3) Ocena ogroženosti zaradi hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala v Evropski uniji: Koruptivni vpliv:vdor organiziranega kriminala v evropsko gospodarstvo in družbo ter njuna posledična ogroženost, str. 12.

(4) Europol in svetovna trgovina s kokainom, na voljo na https://www.emcdda.europa.eu/publications/eu-drug-markets/cocaine/europe-and-global-cocaine-trade_en

(5) Europol in svetovna trgovina s kokainom, na voljo na https://www.emcdda.europa.eu/publications/eu-drug-markets/cocaine/europe-and-global-cocaine-trade_en

(6) Trg z drogami v EU: Kokain, str. 24, na voljo v poročilu EU Drug Market: Cocaine | www.emcdda.europa.eu

(7) Trg z drogami v EU: Kokain, str. 24, na voljo v poročilu EU Drug Market: Cocaine| www.emcdda.europa.eu|

(8) Programski dokument Europola za obdobje 2022–2024, str. 150.

(9) Trg z drogami v EU: Kokain, na voljo v poročilu EU Drug Market: Cocaine, www.emcdda.europa.eu

(10) https://www.europol.europa.eu/partners-agreements/strategic-agreements

(11) Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ (UL L 135, 24.5.2016, str. 53).

(12) Glej Mnenje evropskega nadzornika za varstvo podatkov št. 2/2018 o osmih pogajalskih mandatih za sklepanje mednarodnih sporazumov, ki omogočajo izmenjavo podatkov med Europolom in tretjimi državami, sprejeto 14. marca 2018, https://edps.europa.eu/sites/edp/files/publication/18-03-19_opinion_international_agreements_europol_en.pdf in mnenje št. 1/2020 o pogajalskem mandatu za sklenitev mednarodnega sporazuma o izmenjavi osebnih podatkov med Europolom in organi kazenskega pregona Nove Zelandije, izdano 31. januarja 2020.https://edps.europa.eu/sites/default/files/publication/20-01-31_opinion_recommendation_europol_en.docx.pdf

7.6.2023

Uradni list Evropske unije

C 199/13

Povzetek mnenja evropskega nadzornika za varstvo podatkov o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o vozniških dovoljenjih, spremembi Direktive (EU) 2022/2561 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (EU) 2018/1724 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Komisije (EU) št. 383/2012

(2023/C 199/07)

(Celotno besedilo tega mnenja je na voljo v angleščini, francoščini in nemščini na spletišču ENVP https://edps.europa.eu)

Evropska komisija je 1. marca 2023 objavila predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o vozniških dovoljenjih, spremembi Direktive (EU) 2022/2561 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (EU) 2018/1724 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Komisije (EU) št. 383/2012 (1) (v nadaljnjem besedilu: predlog).

ENVP priznava, da so cilji, ki jih želi uresničiti predlog, zlasti spodbujanje varnosti v cestnem prometu in olajšanje prostega gibanja posameznikov, zakoniti cilji, ki se štejejo za naloge v javnem interesu. Hkrati je pomembno zagotoviti, da predvideni ukrepi predstavljajo ustrezno orodje, ki odraža cilje predloga.

ENVP pozdravlja namero, da se predlog uskladi z zakonodajo Unije o varstvu podatkov. Pozdravlja tudi dodatne zaščitne ukrepe, ki jih predvideva predlog za zagotovitev varstva osebnih podatkov med preverjanjem vozniških pravic imetnika vozniškega dovoljenja. Prav tako odobrava pojasnilo, da predlog ne zagotavlja pravne podlage za vzpostavitev ali vzdrževanje podatkovnih zbirk na ravni EU/nacionalni ravni za shranjevanje biometričnih podatkov.

Hkrati pa obžaluje, da ni bila opravljena ocena nujnosti in sorazmernosti razširitve uporabe omrežja za izmenjavo informacij o vozniških dovoljenjih med nacionalnimi organi (RESPER) za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, ter priporoča, da se obdelava podatkov o vozniških dovoljenjih omeji na kazniva dejanja, povezana s cestnim prometom.

ENVP poleg tega meni, da bi bilo treba v zvezi z uporabo elektronskih aplikacij za preverjanje mobilnih vozniških dovoljenj zagotoviti, da se v ta namen ne uporabljajo nobeni drugi osebni podatki razen tistih, ki so potrebni za preverjanje vozniških pravic imetnika mobilnega vozniškega dovoljenja. Nazadnje priporoča, naj bo uporaba evropske denarnice za digitalno identiteto, ki naj bi bila temelj za aplikacije za digitalno vozniško dovoljenje, neobvezna.

1. UVOD

Predlog je del večjega zakonodajnega svežnja, imenovanega „Sveženj za varnost v cestnem prometu“, ki vključuje tudi:

a.	predlog direktive o spremembi Direktive (EU) 2015/413 o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu (3);

b.	predlog direktive o učinku nekaterih prepovedi vožnje po vsej Uniji (4).

Ta predlog je bil objavljen v delovnem programu Komisije za leto 2022, Priloga II (pobude REFIT), pod naslovom „Nov zagon za evropsko demokracijo“ (5).

Kot je navedla Komisija, so splošni cilji predloga izboljšati varnost v cestnem prometu, olajšati prosto gibanje oseb in se odzvati na potrebo po bolj trajnostnem cestnem prometu in njegovi digitalni preobrazbi (6). V zvezi s tem predlog določa ukrepe za izboljšanje vozniških spretnosti, znanja in izkušenj ter zmanjšanje in kaznovanje nevarnega ravnanja; zagotavljanje ustrezne psihofizične sposobnosti voznikov po vsej EU; odpravo neustreznih ali nepotrebnih ovir, ki vplivajo na kandidate in imetnike vozniških dovoljenj.

Predlog je povezan s političnimi cilji naslednjih strateških dokumentov:

a.	Strateški akcijski načrt za varnost v cestnem prometu (7);

b.	Okvir politike EU za varnost v cestnem prometu za obdobje 2021–2030 – naslednji koraki v smeri „vizije nič“ (8);

c.	Izjava iz Vallette o izboljšanju varnosti v cestnem prometu (9);

d.	Strategija za trajnostno in pametno mobilnost iz leta 2020 (10);

e.	Globalni načrt ZN za desetletje delovanja za varnost v cestnem prometu 2021–2030 (11).

To mnenje ENVP je izdano kot odgovor na posvetovanje, ki ga je Evropska komisija opravila 1. marca 2023 v skladu s členom 42(1) uredbe EU o varstvu podatkov (12). ENVP pozdravlja sklic na to posvetovanje v uvodni izjavi 42 predloga.

6. SKLEPNE UGOTOVITVE

27.

Glede na navedeno ENVP podaja naslednja priporočila:

(1)	pojasniti je treba povezavo predloga z obstoječim pravnim okvirom o varstvu podatkov v EU in direktivo o zasebnosti in elektronskih komunikacijah;

(2)	člen 19(2)(c) je treba spremeniti tako, da se uporaba sistema RESPER omeji na omogočanje dostopa do podatkov o vozniških dovoljenjih za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, povezanih s cestnim prometom;

(3)	vključiti je treba določbo, s katero se zagotovi, da se v okviru elektronske aplikacije za digitalna vozniška dovoljenja za ta namen ne obdelujejo nobeni osebni podatki razen tistih, ki so potrebni za preverjanje vozniških pravic imetnika mobilnega vozniškega dovoljenja;

(4)	uporaba evropske denarnice za digitalno identiteto za namen uvedbe aplikacije, ki bi hranila digitalno vozniško dovoljenje, naj ostane neobvezna.

V Bruslju, 25. aprila 2023

Wojciech Rafał WIEWIÓROWSKI

(1) COM(2023) 127 final.

(2) COM(2023) 127 final.

(3) COM(2023) 126 final.

(4) COM(2023) 128 final.

(5) COM(2021) 645 final, Priloga II, str. 11.

(6) COM(2023) 127 final, str. 4.

(7) COM(2018) 293 final, Priloga I, Evropa v gibanju. Trajnostna mobilnost za Evropo: varna, povezana in čista.

(8) SWD(2019) 283 final.

(9) Sklepi Sveta o varnosti v cestnem prometu – potrditev izjave iz Vallette (Valletta, 28. in 29. marec 2017) 9994/17.

(10) COM(2020) 789 final.

(11) https://cdn.who.int/media/docs/default-source/documents/health-topics/road-traffic-injuries/global-plan-for-road-safety.pdf?sfvrsn=65cf34c8_35&download=true

(12) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

7.6.2023

Uradni list Evropske unije

C 199/16

Objava zahtevka za registracijo imena v skladu s členom 50(2), točka (a), Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2023/C 199/08)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek v treh mesecih od datuma te objave.

ENOTNI DOKUMENT

„Meso turopoljske svinje“

EU št.: PDO-HR-02858 — 2.8.2022

ZOP (X) ZGO ( )

1. Ime [ZOP ali ZGO]

„Meso turopoljske svinje“

2. Država članica ali tretja država

Republika Hrvaška

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1. Vrsta proizvoda

Skupina 1.1 Sveže meso (in klavnični izdelki)

3.2. Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

„Meso turopoljske svinje“ je sveže meso in drugi užitni deli trupa kastriranih samcev in samic avtohtone pasme turopoljski prašič, ki so skoteni, vzrejeni in zaklani na geografskem območju, opredeljenem v točki 4.

„Meso turopoljske svinje“ se trži sveže ali zamrznjeno kot klavnično obdelane polovice trupa, deli polovice trupa s kostmi (osnovni kosi) in kot izkoščeno meso (v kosih ali narezano, v razsutem stanju ali pakirano).

Prašiči so ob zakolu stari najmanj 12 mesecev. Uporabijo se lahko le klavnično obdelani trupi kategorij T1 (pitani prašiči) in T2 (pitani prašiči z večjo končno maso). Najmanjša debelina hrbtne slanine, izmerjena nad mišico gluteus medius po metodi ZP (dvotočkovna metoda), mora biti 30 mm.

Vrednost pH mesa (izmerjena na mišici longissimus dorsi) je v mejah normalne kakovosti za svinjino (pH1 > 6,0 in pH2 med 5,5 in 6,1), pri čemer je barva mesa CIE L* < 50 in CIE a* > 15.

„Meso turopoljske svinje“ ima temnejšo in bolj rdečo barvo, kompaktnejšo mišično teksturo in manj površinskega izločanja kot standardno proizvedena svinjina. Ima naravno večji delež nakopičene maščobe, predvsem v podkožju in med mišicami. Ohlajeno maščobno tkivo je čvrsto in sijoče bele barve.

Pri zaužitju je kuhano meso elastično, sočno, polnega okusa, stopljena maščoba pa mu daje posebno aromo.

3.3. Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

V obdobju sesanja, od starosti treh tednov do približno deset dni po odstavitvi, se lahko sesni pujski hranijo s predpripravljeno krmno mešanico za sesne pujske z najmanj 18 % surovih beljakovin in najmanj 16 % surovih beljakovin do začetka pitanja. Po odstavitvi se lahko do začetka pitanja sesnih pujskov uporabi tudi krmna mešanica, proizvedena na kmetiji, katere osnovo (najmanj 70 %) sestavljajo žita (koruza, ječmen, pšenica, tritikala) z beljakovinskim in vitaminsko-mineralnim dodatkom, potrebnim za uravnoteženo prehrano. Sesni pujski se hranijo po obrokih, vedno pa morajo imeti na voljo zadostno količino sveže pitne vode. Med vzrejo morajo imeti sesni pujski dostop do voluminozne krme.

Pitanje se začne pri starosti od 4 od 6 mesecev. Prašiči se med pitanjem hranijo z mešanico trave in drugih naravnih virov hrane, ki so na voljo v lokalnem okolju (zelišča, drevesni sadeži, divji sadeži, korenine, gomolji, gobe, žuželke, črvi, polži, lupine itd.) in ki jih najdejo s pašo in ritjem, z dnevnim dodatkom krme kot dopolnilom za pitanje. Vsaj 75 % koncentriranega dopolnila mora biti sestavljenega iz žit z beljakovinskim in vitaminsko-mineralnim dodatkom, potrebnim za uravnoteženo prehrano (vsaj 12 % surovih beljakovin). Največji dnevni vnos take krme je omejen na 2 % žive teže živali ali izjemoma do 3 % v primeru naravnih nesreč (suše, poplave, toče itd.), kadar paša ni mogoča. Pitanim prašičem mora biti na voljo dopolnilna voluminozna krma: sveža lucerna in seno lucerne, mešanice detelje/trave, senaža, buča, repa, kapusnica, krompir, koprive, sadje in zelenjava, pšenični otrobi in pulpa sladkorne pese.

Vsa krma, razen krme, ki je zaradi lokalnih omejitev ni mogoče proizvesti v zadostni količini (beljakovinski ter mineralni in vitaminski dodatki) ali je zaradi naravnih nesreč ni mogoče pridobiti v lokalnem okolju, mora izvirati z geografskega območja proizvodnje. V primeru naravnih nesreč (suše, poplave, toče), ki onemogočajo proizvodnjo potrebne krme na opredeljenem območju, se lahko ista vrsta krme izjemoma pridobi z drugih območij, za kar mora lastnik predložiti dokazila. Največja količina krme, ki lahko izvira zunaj geografskega območja iz točke 4, ne sme presegati 50 % suhe snovi na letni ravni.

3.4. Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Vse faze proizvodnje mesa „Meso turopoljske svinje“, vključno s prasitvijo ter vzrejo, pitanjem in zakolom prašičev, je treba izvajati na geografskem območju iz točke 4.

Izjemoma lahko plemenske živali prihajajo z območja zunaj opredeljenega območja, če za to obstajajo utemeljene zootehniške zahteve (npr. osvežitev krvi).

Vsi registrirani ali odobreni obrati, vključeni v proizvodno verigo mesa „Meso turopoljske svinje“ (kmetije in klavnice), morajo biti na opredeljenem geografskem območju.

3.5. Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

„Meso turopoljske svinje“ se lahko prodaja kot ohlajeno (sveže) ali zamrznjeno meso, v kosih ali narezano, v razsutem stanju ali pakirano.

3.6. Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Pri dajanju na trg v obliki polovic trupa in osnovnih kosov ter za vse vrste embalaže za prodajo na drobno mora etiketa proizvoda poleg podatkov, določenih v zakonodaji, vsebovati tudi ime označbe porekla in skupni znak za „Meso turopoljske svinje“.

Slika skupnega znaka:

Pravico do uporabe skupnega znaka pod enakimi pogoji imajo vsi uporabniki označbe porekla „Meso turopoljske svinje“, ki dajejo v promet proizvod, ki je v skladu s specifikacijo proizvoda.

4. Jedrnata opredelitev geografskega območja

Območje proizvodnje mesa „Meso turopoljske svinje“ je omejeno na območje celinske Hrvaške, ki obsega 13 županij in Mesto Zagreb. Nahaja se izključno znotraj upravnih meja mest in občin naslednjih županij: Zagrebške, Siško-moslavinske, Varaždinske, Vukovarsko-sremske, Osiješko-baranjske, Brodsko-posavske, Požeško-slavonske, Virovitiško-podravinske, Bjelovarsko-bilogorske, Koprivniško-križevske, Medžimurske, Krapinsko-zagorske in Karlovške županije ter Mesta Zagreb.

5. Povezava z geografskim območjem

Posebnosti geografskega območja

Pasma turopoljski prašič izvira z območja Turopolja, ki je z reliefnega in geografskega vidika ravnina na aluvialni ravnici med Posavino (močvirnate nižine ob Savi) na severu in Vukomeričkimi goricami (nizko, ravno gorovje) na jugu. Čez turopoljsko ravnino tečejo Odra in njeni pritoki, ki zaradi neprepustnosti okoliških tal (težka minerogena/močvirna glinena tla) ter visokih spomladanskih in jesenskih vodostajev redno poplavljajo depresije.

Najpomembnejše rastlinske združbe na tem območju so dob (Quercus robur) in močvirnati travniki masnice (Deschampsietum caespitosae).

Tako kot večina celinske Hrvaške ima to območje zmerno toplo in vlažno podnebje. Povprečna letna temperatura je 10,2 °C, letno pade 893 mm padavin, povprečna relativna vlažnost pa znaša 78,6 %. Povprečna temperatura zraka v vegetacijskem obdobju (od aprila do septembra) je 16,7 °C. Za gozdno vegetacijo je pomembno, da čez leto pade enakomerna količina padavin in da več kot 50 % padavin pade v vegetacijskem obdobju. Najmanj padavin je pozimi. Podobne podnebne in reliefne značilnosti, ki oblikujejo velike gozdne površine in pašnike na poplavnih ravnicah ob rekah, so značilne tudi za druga območja celinske Hrvaške, kamor se je razširila prašičereja turopoljskih prašičev.

Bogati turopoljski gozdovi, zlasti hrastovi, številni vodotoki in zmerno podnebje že dolgo spodbujajo razvoj prašičereje. Reja turopoljskih prašičev je že stoletja pomembna za preživljanje lokalnih prebivalcev, ki so od nekdaj odlični prašičerejci. Dolgo tradicijo prašičereje na tem območju potrjujejo številni pisni viri – zlasti različni odloki, odločbe in zapisi, v katerih so omenjeni pomembni prašičerejci in pogoji za rejo prašičev v gozdu, urejene pristojbine za pitanje ali določene kazni za krajo prašičev – iz občinskih registrov, zgodovinskih zapisov in drugih lokalnih pisnih virov, ki segajo vse do leta 1352.

V drugi polovici 19. stoletja in prvi polovici 20. stoletja se je območje reje turopoljskih prašičev razširilo od Turopolja proti Sisku in Draganiću ter pozneje na del Slavonije in Podravine vse do madžarske meje, s čimer je turopoljski prašič postal najbolj razširjena pasma prašičev na Hrvaškem. Leta 1921 je bilo na primer vzrejenih približno 85 000 turopoljskih prašičev, pri čemer so bili nekateri od njih namenjeni izvozu.

S prehodom z ekstenzivne na intenzivno prašičerejo sredi 20. stoletja je turopoljski prašič izgubil svoj gospodarski pomen in skoraj izumrl. Ponovno so jih začeli vzrejati leta 1996, ko je bila pasma vključena v državni program obnove in zaščite in situ.

Zaradi slabših proizvodnih lastnosti v primerjavi z drugimi pasmami so avtohtoni turopoljski prašiči danes redki in se redijo skoraj izključno na geografskem območju iz točke 4. Prašičereja na tem območju še vedno poteka z uporabo tradicionalne lokalne tehnologije z majhnimi vložki, ki je bila razvita v preteklosti, pri čemer se turopoljski prašiči zadržujejo na prostem v ekosistemu gozdov na poplavnih ravnicah in močvirnatih travnikov. V okviru take prašičereje prašiči rastejo počasi, se prosto gibljejo ter hranijo s travo in drugimi naravnimi viri razpoložljive hrane (zelišči, želodi in drugimi drevesnimi sadeži, divjimi sadeži, koreninami, gomolji, gobami, žuželkami, črvi, polži, lupinami itd.), ki jo najdejo sami s pašo in ritjem, z minimalnim dodatkom koncentrirane krme.

Tehnologija z majhnimi vložki, ki se uporablja pri reji turopoljskih prašičev na prostem, je edinstvena za geografsko območje, opredeljeno v točki 4, kjer se uporablja že stoletja. Zunaj tega geografskega območja je prašičereja intenzivnejša, z večjim deležem krmne mešanice v prehrani, manj gibanja in nezadostno količino naravnih virov hrane, kar negativno vpliva na lastnosti mesa turopoljskih prašičev, zlasti na barvo in strukturo, pa tudi na okus in aromo mesa.

Posebnosti proizvoda

Turopoljski prašič naj bi se prvič pojavil v zgodnjem srednjem veku s križanjem lokalno udomačenega prašiča, ki je izviral iz sredozemskega divjega prašiča (Sus mediterraneus), s prašičem pasme šiška – neposrednim potomcem evropskega divjega prašiča (Sus scrofa ferus), ki so ga v to regijo prinesla novo prispela slovanska plemena. Nastali prašič je bil prilagodljiv in odporen proti vremenskim razmeram in boleznim ter se je odlično vključil v turopoljski ekosistem. Pasma se je razvila lokalno, brez večjih zunanjih vplivov, zato današnji turopoljski prašič kaže jasno genetsko oddaljenost od bližnjih in daljnih pasem prašičev.

Prašiči pitanci turopoljske pasme rastejo počasneje in imajo krajši trup z manjšim deležem mesa kot druge pasme prašičev, nakopičenost maščobe, predvsem v podkožju in med mišicami, pa je veliko večja. (Karolyi in drugi, 2019: Turopolje Pig (Turopoljski prašič). V: European Local Pig Breeds – Diversity and Performance. A study of project TREASURE (Evropske lokalne pasme prašičev – raznolikost in zmogljivost. Študija projekta TREASURE) (M. Čandek-Potokar, R. Nieto Linan (ur.), IntechOpen, str. 271–274)).

Ker so prašiči ob zakolu starejši in so na prostem telesno aktivnejši, je njihovo meso temnejše in bolj rdeče ter ima kompaktnejšo mišično teksturo in manj površinskega izločanja kot standardno proizvedena svinjina, brez tako imenovanih lastnosti „BMV“ (bledo, mehko in vodeno), ki se pogosto pojavijo pri genotipih, občutljivih na stres zaradi genskih mutacij, ki pri tej pasmi niso bile zabeležene. To potrjujejo študije, ki so pokazale, da je vrednost pH mesa (izmerjena na mišici longissimus dorsi) v mejah normalne kakovosti za svinjino (pH1 > 6,0 in pH2 med 5,5 in 6,1), pri čemer je barva mesa CIE L* < 50 in CIE a* > 15.

Meso turopoljskega prašiča je bilo vedno posebej cenjeno in se pogosto šteje za boljše od mesa drugih pasem prašičev. Ritzoffy (1931) boljšo kakovost, tanjša vlakna ter značilno barvo in okus mesa turopoljskega prašiča pripisuje vplivu sredozemske krvi. Nedavne znanstvene študije so potrdile, da ima meso turopoljskega prašiča tanjša mišična vlakna (manjšega premera) v primerjavi z industrijskimi križanci prašičev (Đikić in drugi, 2010: Biological characteristics of Turopolje pig breed as factors in renewing and preservation of population (Biološke značilnosti pasme turopoljski prašič pri obnovi in ohranjanju populacije). Stočarstvo 64 (2–4), str. 86).

Javni interes za turopoljskega prašiča se je ohranil vse do danes, kar je razvidno iz številnih tiskanih in elektronskih medijev. Raziskava o željah potrošnikov je potrdila, da so hrvaški potrošniki na splošno seznanjeni s turopoljskim prašičem (89,5 % vprašanih) ter da priznavajo kakovost njegovega mesa in proizvodov, medtem ko skoraj polovica vseh vprašanih (47 %) in večina vprašanih na lokalni ravni (55–57 %) meni, da so boljši od mesa in proizvodov sodobnih pasem prašičev (Priloga 5.4, Cerjak 2019: Znanje i preferencije potrošača prema turopoljskoj svinji i proizvodima od turopoljske svinje (Znanje in preference potrošnikov v zvezi s turopoljskim prašičem in njegovimi proizvodi), Agronomska fakulteta v Zagrebu, str. 1–40).

Vzročna povezava med geografskim območjem in proizvodom

Zaščita proizvoda „Meso turopoljske svinje“ temelji na posebni kakovosti mesa, ki je rezultat genske osnove, načina reje in krmljenja ter starosti prašičev ob zakolu.

Geografski in reliefni ter podnebni in biotski dejavniki nižinskih gozdnih ekosistemov Pokuplja in Posavine so omogočili ugodne pogoje za zgodnji razvoj prašičereje na turopoljskem območju, katerega prebivalci so že od nekdaj odlični prašičerejci. Turopoljski prašič – ena najstarejših evropskih pasem prašičev – se je razvijal brez večjih zunanjih vplivov in v daljšem časovnem obdobju, v katerem se je pasma zaradi nenehne interakcije genotipa z okoljem prilagodila naravnim virom območja in jih začela izkoriščati. Ker so prašiči odporni proti vremenskim vplivom in boleznim, imajo skromne potrebe in si lahko sami iščejo hrano, so bili vedno sposobni preživeti na prostem, zato so se večino leta pasli v gozdu, kjer so imeli na voljo travo in želode kot glavni vir energije, svoje beljakovinske potrebe pa so zadovoljili z ritjem. Ta tehnologija z majhnimi vložki (hrana in nastanitev) s polno uporabo naravnih virov se je pri vzreji te pasme ohranila vse do danes.

Zaradi vzrejne metode, ki vključuje prosto pašo v gozdovih in na pašnikih ter hranjenje z naravno razpoložljivimi viri hrane, in prirojenih značilnosti pasme, kot so robustnost, počasno pridobivanje telesne mase ter sposobnost nadomestne rasti in kopičenja maščobe, skupaj z odsotnostjo intenzivne selekcije ali kakršnega koli znatnega križanja, je turopoljski prašič pridobil značilnosti rasti, ki neposredno vplivajo na razvoj telesnih tkiv in posebne lastnosti proizvoda „Meso turopoljske svinje“. Zaradi zadrževanja na prostem, večje mišične aktivnosti in višje starosti prašičev pitancev ob zakolu se v mišicah nakopiči več pigmenta, zaradi česar je meso temnejše in bolj rdeče. Barva mesa in slanine je tudi trajnejša zaradi raznovrstnejše izbire hrane ter vnosa naravnih antioksidantov in drugih snovi, ki pomagajo pri stabilizaciji tkiva. Zaradi manjšega premera mišičnih vlaken ima meso finejšo teksturo. Poleg tega je kompaktno in brez površinskih izločkov. Hkrati pa nadomestna rast s prehrano, polno virov energije, v zadnjih fazah vzreje v jesenskem obdobju po šibkejši rasti spomladi in poleti povzroči hiter razvoj maščobnega tkiva pri pasmah z nizkim potencialom za rast mišic, kot je turopoljski prašič. Zato ima meso turopoljskega prašiča naravno večji delež nakopičene maščobe, zlasti v podkožju in med mišicami, zaradi česar je kuhano meso pri zaužitju elastično, sočno in polnega okusa, stopljena maščoba pa mu daje posebno aromo.

Zaradi vzreje na prostem in kakovosti mesa večina sodobnih potrošnikov, zlasti lokalnih, meni, da je meso turopoljskega prašiča boljše in ima večjo tržno vrednost od standardne svinjine.

Sklic na objavo specifikacije

https://poljoprivreda.gov.hr/UserDocsImages/dokumenti/hrana/proizvodi_u_postupku_zastite-zoi-zozp-zts/Specifikacija_Meso_turopoljske%20svinje.pdf

(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

7.6.2023

Uradni list Evropske unije

C 199/21

Objava zahtevka za registracijo imena v skladu s členom 50(2), točka (a), Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2023/C 199/09)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek v treh mesecih od datuma te objave.

ENOTNI DOKUMENT

„Allåkerbär från Norrland“

EU št.: PDO-SE-02494 — 11.4.2019

ZOP (X) ZGO ( )

1. Ime [ZOP ali ZGO]

„Allåkerbär från Norrland“

2. Država članica ali tretja država

Švedska

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1. Vrsta proizvoda

Skupina 1.6 Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

3.2. Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

Ime „Allåkerbär från Norrland“ se uporablja za arktične maline (Rubus arcticus L. subsp. x stellarcticus G. Larsson), ki jih gojijo na prostem v okrožjih Norrbotten in Västerbotten na Švedskem. Trenutno obstaja sedem sort malin allåkerbär, od katerih se lahko štiri uporabljajo za gojenje malin „Allåkerbär från Norrland“, in sicer sorte anna, linda, sofia in beata. Vedno morata biti uporabljeni vsaj dve sorti, saj so potrebne različne sorte, da rastline obrodijo.

Birni plod podobno kot pri malinah sestavlja skupek malih koščičastih plodov in meri 8–20 mm. Posamezni plodovi tehtajo do 10 g in so svetlo rdeče do temno vinsko rdeče barve. Običajno zorijo od sredine julija do konca avgusta. Vsebnost sladkorja, ki je predvsem v obliki saharoze, pa tudi glukoze in fruktoze, je 3–10 %. Vsebnost sladkorja v plodovih se poveča z veliko količino svetlobe. Sladkor še okrepi kompleksen okus sadja. Vsebnost kislin, ki so predvsem v obliki citronske in jabolčne kisline, je 1–3 %. Proizvod se daje na trg svež ali zamrznjen. Organoleptične lastnosti zamrznjenega proizvoda se ne poslabšajo.

Maline allåkerbär so iz rodu Rubus, v katerega spadajo še druge jagode, kot so maline in robide. Čeprav obstajajo podobnosti med malinami allåkerbär in temi jagodami, ima okus malin allåkerbär več posebnih značilnosti. Okus popolnoma zrelih plodov je kompleksen, z notami brusnice, rdečega ribeza, šerija, podzemne kleti, rakitovca in robide. Okus je edinstven in zelo intenziven. Ker maline allåkerbär niso samooplodne in mora nasad vsebovati različne sorte, je zaradi navzkrižne oploditve okus še kompleksnejši. Geografsko območje z velikim številom ur dnevne svetlobe in blago podnebje v rastni dobi omogočata, da maline pred obiranjem popolnoma dozorijo, v skladu z lokalnim znanjem o malinah pa se te oberejo šele, ko so popolnoma zrele.

3.3. Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

—

3.4. Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Gojenje, obiranje, čiščenje in predelava malin „Allåkerbär från Norrland“ morajo potekati na geografskem območju.

3.5. Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

—

3.6. Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Embalaže malin „Allåkerbär från Norrland“ so označene s posebnim logotipom, da se zagotovi sledljivost.

4. Jedrnata opredelitev geografskega območja

Geografsko območje, na katerem se pridelujejo maline „Allåkerbär från Norrland“, vključuje švedski okrožji Norrbotten (BD) in Västerbotten (AC).

5. Povezava z geografskim območjem

Območje zajema najsevernejše dele Švedske. Seka ga arktični krog.

V preglednici 1 so prikazani podnebni podatki za obdobje 1991–2020 (Švedski inštitut za meteorologijo in hidrologijo, SMHI) za mesto Boden, ki leži približno v središču geografskega območja za maline „Allåkerbär från Norrland“.

Preglednica 1

Podnebni podatki za Boden, 1991–2020. Mesečno povprečje.

	Maj	Junij	Julij	Avgust
Temperatura (°C)	7,7	13,4	16,3	14,2
Padavine (mm)	40,9	60,4	70,0	68,2
Globalno sončno sevanje (kWh/m2)	155,9	169,9	162,4	118,6
Sončna svetloba na dan (h)	19,12	23,19	20,44	16,38

Poletje se običajno začne med 26. majem in 1. junijem. Prva zmrzal se pojavi okrog 1. septembra. Za podnebje so značilne obilne padavine, blage temperature, dobra osončenost in izjemno veliko število ur dnevne svetlobe. Število ur dnevne svetlobe je neposredna posledica severne zemljepisne širine. Na območju severno od zemljepisne širine 65,73 rastna doba vključuje polarni dan. Blage temperature na tako severni zemljepisni širini so na tem območju edinstvene in so neposredna posledica Zalivskega toka ob obali Norveške. Kombinacija velikega števila ur dnevne svetlobe, pa vendar blagih temperatur ustvarja dobre razmere za gojenje visokokakovostnih jagod. Količina dnevne svetlobe povečuje vsebnost sladkorja v plodovih, ki se razvijejo posebno hitro. Sladkor še okrepi kompleksen okus sadja. Pomemben dejavnik so tudi zelo mrzle zime na območju, saj zmanjšujejo pritisk škodljivih organizmov na rastline. Skupaj to omogoča dobre razmere za gojenje malin „Allåkerbär från Norrland“.

Maline allåkerbär so hibrid, pridobljen z načrtno selekcijo v 50. in 60. letih 20. stoletja, predvsem v raziskovalnem središču Öjebyn blizu mesta Piteå v okrožju Norrbotten. Delo, katerega rezultat je bilo hibridno sadje, se je začelo v 30. letih 20. stoletja v Vilhelmini (ki leži na geografskem območju), kjer so gojili divje nordijske arktične maline. Malina allåkerbär je bila ustvarjena v 60. letih 20. stoletja s hibridizacijo divje nordijske arktične maline (Rubus arcticus arcticus) in aljaške arktične maline (Rubus arcticus stellatus) pod vodstvom raziskovalke Gunny Larsson. Ta je leta 1970 doktorirala iz te teme ter nato nadaljevala praktično delo pri nadaljnjem razvoju in komercializaciji maline allåkerbär. Pomembno vlogo pri komercializaciji te jagode je imelo tudi raziskovalno središče Röbäcksdalen v mestu Umeå v okrožju Västerbotten. Od 70. let 20. stoletja do sredine prvega desetletja 21. stoletja so tam izvajali dodatne raziskave, osredotočene na malino allåkerbär, zlasti v zvezi s tehnikami obiranja in čiščenja, pa tudi v zvezi z boleznimi in zdravili zanje. Danes najdemo posamezne rastline v zasebnih vrtovih in drugih podobnih nasadih na jugu Švedske, pa tudi v drugih državah, komercialno gojenje tega sadja pa je za zdaj omejeno na okrožji Norrbotten in Västerbotten. Tri kmetijska gospodarstva, ki trenutno gojijo jagode v komercialne namene, so v občinah Umeå (AC), Boden (BD) in Jokkmokk (BD).

Posebno strokovno znanje, ki so ga na geografskem območju skozi leta pridobili v zvezi z gojenjem, obiranjem in pripravo plodov, obsega zadeve, kot so učinkovito zatiranje plevela (kar je pomembno za pridelek, občutljiv na konkurenco, kot je malina allåkerbär), obvladovanje bolezni in optimalen čas obiranja. Slednje je ključnega pomena, saj se aroma sadeža popolnoma razvije šele, ko posamezni deli birnega plodu zrastejo ter popolnoma dozorijo in pridobijo izjemno sočnost. Geografsko območje tudi omogoča, da se ta stopnja doseže v rastni dobi. Optimizacija časa obiranja pomeni tudi, da se maline allåkerbär obirajo v več fazah prav zato, da je aroma plodov čim intenzivnejša.

Razvoj rastline allåkerbär so omogočile naravne razmere na geografskem območju. Zaradi takih razmer je manjši tudi pritisk škodljivcev, kar je nujno za gojenje, plodovi pa so še posebno sladki. Ker na geografskem območju prevladujejo iglavci, zlasti smreke, je na velikem delu ozemlja tudi nizek pH, kar je pogoj za uspevanje maline allåkerbär.

Geografsko območju zagotavlja optimalne naravne razmere in strokovno znanje o gojenju malin allåkerbär, obstaja pa tudi posebna kultura v zvezi z uživanjem te jagode. Maline „Allåkerbär från Norrland“ so za mnoge ljudi na tem geografskem območju nepogrešljiv element ob posebnih priložnostih, in sicer jih uživajo sveže ali pogosteje v obliki marmelade, ki jo postrežejo z vaflji, vaniljevim sladoledom ali majhno količino stepene smetane. V drugih delih Švedske take kulture ne poznajo.

Sklic na objavo specifikacije proizvoda

https://www.livsmedelsverket.se/globalassets/foretag-regler-kontroll/livsmedelsinformation-markning-halsopastaenden/skyddade-beteckningar/sub-ansokan-allakerbar-fran-norrland_230314.pdf

(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 199

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Letnik 66 7. junij 2023

Vsebina		Stran
	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2023/C 199/01	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.11099 – CINVEN / MBCC DIVESTMENT BUSINESS) ( 1 )	1

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Svet
2023/C 199/02	Sklepa Sveta z dne 1. junija 2023 o imenovanju člana Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu za Irsko	2
	Evropska komisija
2023/C 199/03	Menjalni tečaji eura – 6. junij 2023	4
	Evropski nadzornik za varstvo podatkov
2023/C 199/04	Povzetek mnenja evropskega nadzornika za varstvo podatkov o predlogu spremembe Direktive Sveta 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja (Celotno besedilo tega mnenja je na voljo v angleščini, francoščini in nemščini na spletišču ENVP https://edps.europa.eu)	5
2023/C 199/05	Povzetek mnenja evropskega nadzornika za varstvo podatkov o pogajalskem mandatu za sklenitev mednarodnega sporazuma o izmenjavi osebnih podatkov med Europolom in ekvadorskimi organi kazenskega pregona (Celotno besedilo tega mnenja je na voljo v angleščini, francoščini in nemščini na spletišču ENVP https://edps.europa.eu)	7
2023/C 199/06	Povzetek mnenja evropskega nadzornika za varstvo podatkov o pogajalskem mandatu za sklenitev mednarodnega sporazuma o izmenjavi osebnih podatkov med Europolom in brazilskimi organi kazenskega pregona (Celotno besedilo tega mnenja je na voljo v angleščini, francoščini in nemščini na spletišču ENVP https://edps.europa.eu)	10
2023/C 199/07	Povzetek mnenja evropskega nadzornika za varstvo podatkov o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o vozniških dovoljenjih, spremembi Direktive (EU) 2022/2561 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (EU) 2018/1724 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Komisije (EU) št. 383/2012 (Celotno besedilo tega mnenja je na voljo v angleščini, francoščini in nemščini na spletišču ENVP https://edps.europa.eu)	13

Država članica	Članica
Irska	Adrienne DUFF

	V Objave
	DRUGI AKTI
	Evropska komisija
2023/C 199/08	Objava zahtevka za registracijo imena v skladu s členom 50(2), točka (a), Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil	16
2023/C 199/09	Objava zahtevka za registracijo imena v skladu s členom 50(2), točka (a), Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil	21


	(1) Besedilo velja za EGP.