Zadnje objave Sodišča Evropske unije v Uradnem listu Evropske unije

(2023/C 189/01)

Zadnja objava

UL C 179, 22.5.2023

Prejšnje objave

UL C 173, 15.5.2023

UL C 164, 8.5.2023

UL C 155, 2.5.2023

UL C 134, 17.4.2023

UL C 127, 11.4.2023

UL C 121, 3.4.2023

Ta besedila so na voljo na:

EUR-Lex: http://eur-lex.europa.eu

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 18. aprila 2023 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Corte costituzionale – Italija) – Izvršitev evropskega naloga za prijetje, ki je bil izdan zoper E. D. L.

(Zadeva C-699/21 (1), E. D. L. (Bolezen kot razlog za zavrnitev))

(Predhodno odločanje - Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah - Evropski nalog za prijetje - Okvirni sklep 2002/584/PNZ - Člen 1(3) - Člen 23(4) - Postopki predaje med državami članicami - Razlogi za neizvršitev - Člen 4(3) PEU - Obveznost lojalnega sodelovanja - Odložitev izvršitve evropskega naloga za prijetje - Člen 4 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah - Prepoved nečloveškega ali ponižujočega ravnanja - Huda, kronična in potencialno neozdravljiva bolezen - Resno tveganje za zdravje osebe, na katero se nanaša evropski nalog za prijetje)

(2023/C 189/02)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Corte costituzionale

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: E. D. L.

ob udeležbi: Presidente del Consiglio dei Ministri

Izrek

Člen 1(3) in člen 23(4) Okvirnega sklepa Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami, kakor je bil spremenjen z Okvirnim sklepom Sveta 2009/299/PNZ z dne 26. februarja 2009, v povezavi s členom 4 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah

je treba razlagati tako, da

—	lahko izvršitveni pravosodni organ, če obstajajo utemeljeni razlogi za prepričanje, da bi lahko predaja zahtevane osebe na podlagi evropskega naloga za prijetje očitno ogrozila njeno zdravje, predajo izjemoma začasno preloži;

—

mora izvršitveni pravosodni organ, ki odloča o predaji hudo bolne osebe, ki se zahteva na podlagi evropskega naloga za prijetje, kadar meni, da obstajajo resni in utemeljeni razlogi za prepričanje, da bo ta oseba zaradi te predaje izpostavljena dejanskemu tveganju bistvenega skrajšanja svoje pričakovane življenjske dobe ali hitrega, resnega in nepopravljivega poslabšanja svojega zdravstvenega stanja, navedeno predajo preložiti in odreditveni pravosodni organ pozvati k predložitvi vseh informacij o pogojih, v katerih se namerava izvesti kazenski pregon ali izvrševati odvzem prostosti te osebe, in o možnostih za prilagoditev teh pogojev njenemu zdravstvenemu stanju, da se prepreči uresničitev takega tveganja;

—

mora izvršitveni pravosodni organ, če je iz informacij, ki jih je posredoval odreditveni pravosodni organ, in vseh drugih informacij, s katerimi razpolaga, razvidno, da tega tveganja ni mogoče odpraviti v razumnem roku, izvršitev evropskega naloga za prijetje zavrniti. Če pa je to tveganje v takem roku mogoče odpraviti, se je treba z odreditvenim pravosodnim organom dogovoriti o novem dnevu predaje.

---

(1)  UL C 73, 14.2.2022.

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 18. aprila 2023 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Tribunal de première instance francophone de Bruxelles – Belgija) – X, Y, A, ki ga zakonito zastopata X in Y, B, ki ga zakonito zastopata X in Y/État belge

(Zadeva C-1/23 PPU (1), Afrin (2))

(Predhodno odločanje - Nujni postopek predhodnega odločanja - Mejni nadzor, azil in priseljevanje - Politika priseljevanja - Direktiva 2003/86/ES - Pravica do združitve družine - Člen 5(1) - Vložitev prošnje za vstop in prebivanje za uveljavljanje pravice do združitve družine - Ureditev države članice, ki družinskim članom sponzorja nalaga, da prošnjo predložijo osebno na pristojnem diplomatskem predstavništvu te države članice - Nemožnost ali pretirana težava prihoda na navedeno predstavništvo - Listina Evropske unije o temeljnih pravicah - Člena 7 in 24)

(2023/C 189/03)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Tribunal de première instance francophone de Bruxelles

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: X, Y, A, ki ga zakonito zastopata X in Y, B, ki ga zakonito zastopata X in Y

Tožena stranka: État belge

Izrek

Člen 5(1) Direktive Sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine v povezavi s členom 7 ter členom 24(2) in (3) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah

je treba razlagati tako, da

nasprotuje nacionalni ureditvi, ki za vložitev prošnje za vstop in prebivanje zaradi združitve družine zahteva, da morajo družinski člani sponzorja, natančneje begunca, ki mu je status priznan, priti osebno na diplomatsko predstavništvo ali konzulat države članice, ki je pristojen za kraj njihovega stalnega prebivališča ali bivanja v tujini, tudi v primeru, v katerem jim je onemogočeno ali pretirano oteženo priti na to predstavništvo oziroma konzulat, brez poseganja v možnost te države članice, da zahteva osebno navzočnost teh članov v poznejši fazi postopka za obravnavanje prošnje za združitev družine.

---

(1)  UL C 104, 20.3.2023.

(2)  Ime te zadeve je izmišljeno. Ne ustreza resničnemu imenu nobene od strank v postopku.

Sklep Sodišča (šesti senat) z dne 20. aprila 2023 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Zemgales rajona tiesa – Latvija) – SIA „Sinda & V R“/Rīgas domes Satiksmes departaments

(Zadeva C-619/22 (1), Sinda & V R)

(Predhodno odločanje - Člen 53(2) in člen 94 Poslovnika Sodišča - Zahteva po predstavitvi zakonodajnega okvira spora o glavni stvari - Zahteva po navedbi povezave med določbami prava Unije, za katerih razlago se prosi, in nacionalno zakonodajo, ki se uporablja - Neobstoj zadostnih pojasnil - Očitna nedopustnost)

(2023/C 189/04)

Jezik postopka: latvijščina

Predložitveno sodišče

Zemgales rajona tiesa

Stranki

Tožeča stranka: SIA „Sinda & V R“

Tožena stranka: Rīgas domes Satiksmes departaments

Izrek

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Zemgales rajona tiesa (okrajno sodišče v Zemgaleju, Latvija) z odločbo z dne 20. septembra 2022, je očitno nedopusten.

---

(1)  Datum vložitve: 27. september 2022.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Raad van State (Nizozemska) 16. novembra 2022 – WU/Directie van het Centraal Bureau Rijvaardigheidsbewijzen (CBR)

(Zadeva C-703/22)

(2023/C 189/05)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Raad van State

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnik: WU

Nasprotna stranka: Directie van het Centraal Bureau Rijvaardigheidsbewijzen (CBR)

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali je treba točko 6.4 Priloge III k Direktivi 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vozniških dovoljenjih (1), natančneje standard, da znaša horizont pri vidnem polju z obema očesoma vsaj 160 stopinj, glede na načelo sorazmernosti razlagati tako, da lahko ta standard izpolnjuje tudi oseba, ki z medicinskega vidika tega standarda ne izpolnjuje, vendar je po mnenju različnih medicinskih strokovnjakov dejansko sposobna za vožnjo težkega tovornega vozila?

2.	Če je odgovor na to vprašanje nikalen: ali je mogoče v okviru Direktive o vozniških dovoljenjih sorazmernost presojati v posamičnem primeru, čeprav standard iz točke 6.4 Priloge III k Direktivi 2006/126/ES za take primere ne določa možnosti izjeme?

2.	Če je odgovor pritrdilen: katere okoliščine so lahko pomembne pri presoji, ali je v konkretnem primeru mogoče odstopiti od standarda o vidnem polju iz točke 6.4 Priloge III k Direktivi 2006/126/ES?

---

(1)  UL 2006, L 403, str. 18. (v nadaljevanju: Direktiva o vozniških dovoljenjih).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Raad van State (Nizozemska) 17. novembra 2022 – Minister van Infrastructuur en Waterstaat/AVROTROS

(Zadeva C-707/22)

(2023/C 189/06)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Raad van State

Stranke v postopku v glavni stvari

Pritožnik: Minister van Infrastructuur en Waterstaat

Nasprotna stranka: AVROTROS

Ob udeležbi: Bestuur van de Luchtverkeersleiding Nederland, Royal Schiphol Group NV/Schiphol Nederland BV

Vprašanja za predhodno odločanje

1

a. Kaj je treba razumeti s „podrobnostmi o dogodkih“ in „ustrezno zaupnostjo“ v smislu člena 15(1) Uredbe št. 376/2014 (1) ob upoštevanju pravice do svobode izražanja in obveščanja iz člena 11 Listine in člena 10 EKČP? b. Ali spadajo zbirne informacije v okvir „podrobnosti o dogodkih“ v smislu člena 15(1) Uredbe št. 376/2014?

2

a. Ali je treba člen 15(1) Uredbe št. 376/2014 ob upoštevanju pravice do svobode izražanja in obveščanja iz člena 11 Listine in člena 10 EKČP razlagati tako, da je skladen z nacionalnim predpisom, kakršen je ta v postopku v glavni stvari, s katerim ni dovoljeno razkriti nobenega podatka, prejetega v zvezi z dogodki, o katerih se poroča? b. Ali to velja tudi za zbirne podatke o dogodkih, o katerih se poroča?

3.

Če je odgovor na vprašanji 2a. in 2b. nikalen: ali sme pristojni nacionalni organ uporabiti splošno nacionalno ureditev o razkritju, na podlagi katere se informacije ne posredujejo, če njihovo posredovanje ne odtehta interesov glede, na primer, odnosov z drugimi državami in mednarodnimi organizacijami, pregledovanja, kontrole in nadzora s strani upravnih organov, spoštovanja zasebnosti in preprečevanja nesorazmerne koristi oziroma neugodnega položaja za fizične in pravne osebe?

---

(1)  Uredba (EU) št. 376/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o poročanju, analizi in spremljanju dogodkov v civilnem letalstvu (UL 2014, L 122, str. 18).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Hof van beroep te Antwerpen (Belgija) 24. novembra 2022 – Openbaar Ministerie, Federale Overheidsdienst Financiën/Profit Europe NV, Gosselin Forwarding Services NV

(Zadeva C-719/22, Openbaar Ministerie und Federale Overheidsdienst Financiën)

(2023/C 189/07)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Hof van beroep te Antwerpen

Stranke v postopku v glavni stvari

Pritožnika: Openbaar Ministerie, Federale Overheidsdienst Financiën

Nasprotni stranki: Profit Europe NV, Gosselin Forwarding Services NV

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali so z uredbama (EU) št. 1071/2012 (1) in št. 430/2013 (2) kršeni členi 1, 5, 6 in 9 osnovne uredbe št. 1225/2009 (3) v delu, v katerem so z njima za uvoz navojnega litega pribora (fitingov) za cevi iz sferoidnega grafitnega litega železa s poreklom iz Ljudske republike Kitajske določene protidampinške dajatve na uvoz, če niti v pritožbi pred začetkom protidampinškega postopka niti v obvestilu o začetku postopka v zvezi s protidampinškimi ukrepi to blago ni bilo opredeljeno kot zadevni izdelek, če niso bili predloženi dokazi o dampingu, škodi in vzročni zvezi ter če Evropska komisija nikakor ni opravila preiskave o njegovi normalni vrednosti, izvozni ceni, morebitni stopnji dampinga, morebitni škodi, obsegu škode, vplivu drugih znanih dejavnikov na škodo, vzročni zvezi med dampingom in škodo ter potrebi, da se za to blago (navojni liti pribor (fitingi) za cevi iz sferoidnega grafitnega litega železa) v interesu Unije uvedejo protidampinške dajatve?

---

(1)  Uredba Komisije (EU) št. 1071/2012 z dne 14. novembra 2012 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz navojnega litega pribora (fitingov) za cevi iz tempranega litega železa s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Tajske (UL 2012, L 318, str. 10).

(2)  Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 430/2013 z dne 13. maja 2013 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz navojnega litega pribora (fitingov) za cevi iz tempranega litega železa s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Tajske, ter o zaključku postopka glede Indonezije (UL 2013, L 129, str. 1).

(3)  Uredba Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL 2009, L 343, str. 51).

Pritožba, ki jo je družba Shopify Inc. 8. decembra 2022 vložila zoper sodbo Splošnega sodišča (deveti senat) z dne 12. oktobra 2022 v zadevi T-222/21, Shopify/EUIPO – Rossi in drugi (Shoppi)

(Zadeva C-751/22 P)

(2023/C 189/08)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnica: Shopify Inc. (zastopnika: S. Völker in M. Pemsel, Rechtsanwälte)

Druge stranke: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO), Massimo Carlo Alberto Rossi, Salvatore Vacante in Shoppi Ltd.

Predlog

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi izpodbijano sodbo;

—	razveljavi odločbo drugega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 18. februarja 2021 (zadeva R785/2020-2) (izpodbijana odločba);

—	EUIPO in intervenientom naloži plačilo stroškov postopka, vključno s stroški postopka pred Splošnim sodiščem.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica v utemeljitev pritožbe navaja en tožbeni razlog, in sicer kršitev člena 53(1)(a) Uredbe (ES) št. 207/2009 (1), kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2015/2424 (2), v povezavi s členom 8(1)(b) te uredbe.

Pritožnica navaja te trditve.

Splošno sodišče ni upoštevalo dokazov o povečanem razlikovalnem učinku, ki jih je pritožnica predložila za Združeno kraljestvo, pri čemer je navedlo, da je bila izpodbijana odločba sprejeta po koncu prehodnega obdobja iz člena 127 Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (3). Splošno sodišče je navedlo, da mora biti pritožnica v takem položaju, da lahko prepove uporabo poznejše znamke ne le na dan, ko vloži vlogo, ampak tudi na dan, ko odbor za pritožbe sprejme odločbo. Splošno sodišče je tako v bistvu štelo, da morajo relativni razlogi za zavrnitev v postopku za ugotovitev ničnosti obstajati na dan vložitve ali prednostne pravice sporne znamke in na dan sprejetja odločbe EUIPO (se pravi oddelka za izbris ali odbora za pritožbe).

---

(1)  Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL 2009, L 78, str. 1).

(2)  Uredba (EU) 2015/2424 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2015 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009 o blagovni znamki Skupnosti ter Uredbe Komisije (ES) št. 2868/95 za izvedbo Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 o znamki Skupnosti in razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 2869/95 o pristojbinah, ki se plačujejo Uradu za harmonizacijo notranjega trga (blagovne znamke in modeli) (UL 2015, L 341, str. 21).

(3)  UL 2020, L 29, str. 7.

Pritožba, ki jo je 22. decembra 2022 vložila Zaun Ltd zoper sodbo Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 19. oktobra 2022 v zadevi T-231/21, Praesidiad/EUIPO – Zaun (Drog)

(Zadeva C-780/22 P)

(2023/C 189/09)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnica: Zaun Ltd (zastopnik: C. Weber, Rechtsanwalt)

Drugi stranki v postopku: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino, Praesidiad Holding

Sodišče (senat za dopustitev pritožb) je s sklepom z dne 17. aprila 2023 odločilo, da se pritožba ne dopusti in da Zaun Ltd nosi svoje stroške.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Raad van State (Belgija) 10. januarja 2023 – Marvesa Rotterdam NV/Federaal Agentschap voor de veiligheid van de voedselketten (FAVV)

(Zadeva C-7/23, Marvesa Rotterdam)

(2023/C 189/10)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Raad van State

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Marvesa Rotterdam NV

Tožena stranka: Federaal Agentschap voor de veiligheid van de voedselketten (FAVV)

Vprašanji za predhodno odločanje

1.

Ali je treba del I Priloge k Odločbi 2002/994/ES (1) o nekaterih zaščitnih ukrepih v zvezi z proizvodi živalskega izvora, uvoženimi iz Kitajske, kakor je bila spremenjena z Izvedbenim sklepom (EU) 2015/1068 o spremembi Odločbe 2002/994/ES (2) o nekaterih zaščitnih ukrepih v zvezi s proizvodi živalskega izvora, uvoženimi iz Kitajske, razlagati tako, da pojem „ribiški proizvodi“ zajema tako proizvode, namenjene za prehrano ljudi, kot proizvode, namenjene za prehrano živali, in je zato ribje olje, namenjeno za živalsko krmo, mogoče šteti za „ribiški proizvod“ v smislu navedene priloge?

2.

Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen: ali je z delom I Priloge k Odločbi 2002/994/ES o nekaterih zaščitnih ukrepih v zvezi z proizvodi živalskega izvora, uvoženimi iz Kitajske, kakor je bila spremenjena z Izvedbenim sklepom (EU) 2015/1068 o spremembi Odločbe 2002/994/ES o nekaterih zaščitnih ukrepih v zvezi s proizvodi živalskega izvora, uvoženimi iz Kitajske, kršen člen 22(1) Direktive Sveta 97/78/ES (3) z dne 18. decembra 1997 o določitvi načel, ki urejajo organizacijo veterinarskih pregledov proizvodov, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav, po potrebi v povezavi s členom 1 Protokola (št. 2) k PDEU o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, ker so ribiški proizvodi za prehrano ljudi iz Kitajske izvzeti iz prepovedi uvoza iz člena 2 Sklepa 2002/994/ES, medtem ko ta prepoved uvoza velja za ribiške proizvode za prehrano živali iz Kitajske?

---

(1)  UL 2002, L 348, str. 154.

(2)  UL 2015, L 174, str. 30.

(3)  UL 1998, L 24, str. 9.

Pritožba, ki jo je družba Mendes SA vložila 28. januarja 2023 zoper sodbo Splošnega sodišča (deveti senat) z dne 30. novembra 2022 v zadevi T-678/21, Mendes/EUIPO – Actial Farmaceutica Srl

(Zadeva C-42/23 P)

(2023/C 189/11)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnica: Mendes SA (zastopnik: M. Cavattoni, avvocato)

Drugi stranki v postopku: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino, Actial Farmaceutica Srl

Sodišče (senat za dopustitev pritožb) je s sklepom z dne 19. aprila 2023 odločilo, da pritožba ni dopustna in da družba Mendes SA nosi svoje stroške.

Pritožba, ki jo je 1. februarja 2023 vložila Validity Foundation – Mental Disability Advocacy Centre zoper sklep Splošnega sodišča (sedmi senat) z dne 22. novembra 2022 v zadevi T-640/20, Validity/Komisija

(Zadeva C-51/23 P)

(2023/C 189/12)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Pritožnica: Validity Foundation – Mental Disability Advocacy Centre (zastopnika: B. Van Vooren, advocaat, in M.R. Oyarzabal Arigita, abogada)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predlog

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

—	ugotovi, da je pritožba dopustna in utemeljena;

—	razveljavi sklep Splošnega sodišča z dne 22. novembra 2022 v zadevi T-640/20, Validity/Komisija;

—	odloči, da je treba Sklep Komisije C(2020) 5540 final z dne 6. avgusta 2020 in Sklep Komisije C(2021) 2834 final z dne 19. aprila 2021 razglasiti za nična;

—	Evropski komisiji naloži plačilo stroškov pritožnice ali,

—	podredno, vrne zadevo v odločanje Splošnemu sodišču, da meritorno odloči o zadevi, odločitev o stroških pa pridrži.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica s prvim pritožbenim razlogom izpodbija ugotovitev Splošnega sodišča, da ne obstaja nevarnost, da bo Komisija v prihodnosti kršila člen 4(3) Uredbe 1049/2001 (v nadaljevanju: Uredba o preglednosti), ker:

(i)	razlog, ki se nanaša na „vzdušje vzajemnega zaupanja“, ne pomeni splošne domneve zaupnosti in

(ii)	ni nevarnosti, da se bo Komisija v bodočih dokumentih v zvezi s prošnjami za dostop še enkrat oprla na nejasen razlog, kot je „vzdušje vzajemnega zaupanja“.

Pritožnica z drugim pritožbenim razlogom trdi, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, ker je sklenilo, da ni nevarnosti ponovitve kršitev načel preglednosti, dobrega upravljanja in postopkovnih kršitev Uredbe o preglednosti, ki so bile razlog za začetek tega postopka.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Curtea de Apel Piteşti (Romunija) 2. marca 2023 – Asociaţia „Forumul Judecătorilor din România“, Asociaţia „Mişcarea pentru Apărarea Statutului Procurorilor“ / Parchetul de pe lângă Înalta Curte de Casaţie şi Justiţie – Procurorul General al României

(Zadeva C-53/23, Asociaţia „Forumul Judecătorilor din România“)

(2023/C 189/13)

Jezik postopka: romunščina

Predložitveno sodišče

Curtea de Apel Piteşti

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: Asociația „Forumul Judecătorilor din România“, Asociaţia „Mişcarea pentru Apărarea Statutului Procurorilor“

Tožena stranka: Parchetul de pe lângă Înalta Curte de Casaţie şi Justiţie – Procurorul General al României

Vprašanji za predhodno odločanje

1.

Ali člen 2 in člen 19(1), drugi pododstavek, PEU v povezavi s členom 12 in členom 47 [Listine] nasprotujeta temu, da se z zavezujočo odločbo Înalta Curte de Casație și Justiție (vrhovno kasacijsko sodišče), ki uvaja pogoj, v skladu s katerim je treba izkazati obstoj legitimnega zasebnega interesa, v katerega naj bi se pretirano posegalo, omejuje uporaba nekaterih pravnih sredstev, ki jih lahko vložijo poklicna združenja sodnikov in tožilcev – zaradi spodbujanja in varstva neodvisnosti sodstva in pravne države ter zaščite položaja poklica –, pri čemer navedeni odločbi sledi tudi nacionalna praksa, ki se je izoblikovala v zadevah, podobnih tej, v kateri se postavlja to vprašanje za predhodno odločanje, in v skladu s katero mora med upravnim aktom, ki je predmet nadzora zakonitosti, ki ga izvajajo pravosodni organi, ter neposrednim namenom in cilji poklicnih združenj sodnikov in tožilcev, kot so določeni v njihovih statutih, obstajati neposredna povezava, če želijo ta združenja v skladu z namenom in cilji zadevnih statutov uveljavljati učinkovito sodno varstvo na področjih, ki jih ureja pravo Unije?

2.

Ali je treba ob upoštevanju odgovora na prvo vprašanje ugotoviti, da členi 2, 4(3) in 19(1), drugi pododstavek, PEU, Priloga IX k [Aktu o pogojih pristopa] in Odločba (1) [MeSP] nasprotujejo nacionalni zakonodaji, ki omejuje pristojnost direktorata za boj proti korupciji in izključno pristojnost za preiskovanje kaznivih dejanj korupcije (v širšem smislu), ki jih storijo sodniki in tožilci, podeljuje nekaterim tožilcem, ki so (s strani romunskega generalnega državnega tožilca na predlog občne seje višjega sodnega sveta) v ta namen imenovani na tožilstvo pri Înalta Curte de Casație și Justiție (vrhovno kasacijsko sodišče) oziroma na tožilstva pri pritožbenih sodiščih, pri čemer so zadnjenavedena pristojna tudi za druge kategorije kaznivih dejanj, ki jih storijo sodniki in tožilci?

---

(1)  2006/928/ES: Odločba Komisije z dne 13. decembra 2006 o vzpostavitvi mehanizma za sodelovanje in preverjanje napredka Romunije pri izpolnjevanju posebej določenih meril na področjih reforme pravosodja in boja proti korupciji (UL 2006, L 354, str. 56).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Administrativen sad – Haskovo (Bolgarija) 7. februarja 2023 – „Ekostroy“ EOOD/Agentsia „Patna infrastruktura“

(Zadeva C-61/23, Ekostroy)

(2023/C 189/14)

Jezik postopka: bolgarščina

Predložitveno sodišče

Administrativen sad – Haskovo

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnica:„Ekostroy“ EOOD

Nasprotna stranka: Agentsia „Patna infrastruktura“

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je treba člen 9a Direktive 1999/62/ES (1) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 1999 o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila razlagati tako, da zahteva po sorazmernosti kazni za kršitve nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive, ki je določena v tem členu, nasprotuje nacionalni ureditvi, kot je ta v postopku v glavni stvari, ki za kršitve obveznosti predhodne ugotovitve in plačila cestnine za uporabo cestne infrastrukture določa naložitev denarne kazni (fizičnim ali pravnim osebam) v pavšalnem znesku, ne glede na naravo in resnost kršitve, pri čemer določa možnost oprostitve odgovornosti za plačilo upravne sankcije s plačilom tako imenovane „izravnalne dajatve“?

---

(1)  UL 1999, L 187, str. 42.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Landgericht Frankfurt am Main (Nemčija) 13. februarja 2023 – Cobult UG / TAP Air Portugal SA

(Zadeva C-76/23, Cobult)

(2023/C 189/15)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Landgericht Frankfurt am Main

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Cobult UG

Tožena stranka: TAP Air Portugal SA

Vprašanje za predhodno odločanje:

Ali je treba člen 7(3) Uredbe (ES) št. 261/2004 (1) razlagati tako, da je pisno soglasje potnika za povračilo cene vozovnice v smislu člena 8(1)(a), prva alinea, na podlagi izdanega potovalnega vavčerja podano že, če potnik tak vavčer izbere na spletni strani dejanskega letalskega prevoznika ob izključitvi naknadnega izplačila cene vozovnice v gotovini in ga prejme po elektronski pošti, medtem ko je povračilo cene vozovnice v gotovini mogoče le po predhodnem stiku z dejanskim letalskim prevoznikom?

---

(1)  Uredba (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91 (Uredba o pravicah letalskih potnikov) (UL 2004 L 46, str. 1).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Amtsgericht Steinfurt (Nemčija) 14. februarja 2023 – UE/Deutsche Lufthansa AG

(Zadeva C-78/23, Deutsche Lufthansa)

(2023/C 189/16)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Amtsgericht Steinfurt

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: UE

Tožena stranka: Deutsche Lufthansa AG

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali obvestilo o spremembi rezervacije z besedilom, navedenim v nadaljevanju, in za tem sledečo navedbo posameznih letov za let v namembni kraj in povratni let, ki so še ostali v okviru potrjene rezervacije, zadosti vsebinskim zahtevam glede „obveščanja o odpovedi“ v smislu člena 5(1)(c) Uredbe (ES) št. 261/2004 (1) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004:

---

(1)  Uredba (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91 (UL 2004, L 46, str. 1).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Supremo Tribunal Administrativo (Portugalska) 16. februarja 2023 — Companhia União de Crédito Popular SARL / Autoridade Tributária e Aduaneira

(Zadeva C-89/23, Companhia União de Crédito Popular)

(2023/C 189/17)

Jezik postopka: portugalščina

Predložitveno sodišče

Supremo Tribunal Administrativo

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnica: Companhia União de Crédito Popular SARL

Nasprotna stranka: Autoridade Tributária e Aduaneira

Vprašanje za predhodno odločanje

Da bi se ugotovilo, ali je za 11-odstotno provizijo, ki jo zakon (člen 25 uredbe-zakona št. 365/99 z dne 17. septembra) priznava posojilodajalcu za prodajo zastavljenega blaga, mogoče uporabiti oprostitev, predvideno v členu 135(1)(b) Direktive 2006/112/ES (1) z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (ki ustreza členu 9(27)(a) Código do Imposto sobre o Valor Acrescentado (zakonik o davku na dodano vrednost)), ali lahko prodaja zastavljenega blaga (člen 19 in naslednji uredbe-zakona št. 365/99 z dne 17. septembra), če posojilojemalec ne plačuje več v skladu z zakonskimi pogoji, pomeni pomožno storitev v razmerju do storitev, ki jih opravlja posojilodajalec (dejavnost dajanja posojil, zavarovanih z zastavno pravico na premičnini)?

---

(1)  Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347. str. 1).

Tožba, vložena 17. februarja 2023 — Evropska komisija/Madžarska

(Zadeva C-92/23)

(2023/C 189/18)

Jezik postopka: madžarščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopniki: U. Małecka, L. Malferrari in A. Tokár, agenti)

Tožena stranka: Madžarska

Predlog

Komisija Sodišču predlaga, naj:

1)

ugotovi, da Madžarska i) s tem, da je Médiatanács (svet za medije, Madžarska) 8. septembra 2020 sprejel odločbo 830/2020 (IX. 8.), s katero je zavrnil podaljšanje pravice do uporabe radijske frekvence radijske postaje Klubrádió, ii) s tem, da je sprejela določbo, kakršna je člen 48(7) zakona št. CLXXXV iz leta 2010, s katerim je v primeru ponovne kršitve samodejno izključeno podaljšanje pravic do uporabe radijskih frekvenc v zvezi s storitvami radijskega oddajanja tudi, če kršitev ni bila huda in je bila zgolj formalna, in iii) s tem, da je tako radijski postaji Klubrádió nesorazmerno in diskriminatorno preprečila, da v sektorju storitev radijskega oddajanja nadaljuje svojo dejavnost, ni izpolnila obveznosti, ki jih ima na podlagi členov 5, 7 in 10 Direktive 2002/20/ES, (1) člena 4, točka 2, Direktive 2002/77/ES, (2) člena 9 Direktive 2002/21/ES, (3) splošnih načel sorazmernosti, prepovedi diskriminacije in lojalnega sodelovanja ter člena 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah; iv) s tem, da v roku šestih tednov, določenem v členu 5(3) Direktive 2002/20, ni sprejela odločbe glede prošnje o podaljšanju pravice do uporabe radijske frekvence radijske postaje Klubrádió in v) s tem, da postopka dodelitve frekvence, ki jo je predhodno uporabljala radijska postaja Klubrádió, ni izvedla v časovnem okviru, ki bi omogočil sprejetje odločbe pred potekom pravice do uporabe radijske postaje Klubrádió, ni izpolnila obveznosti, ki jih ima na podlagi členov 8 in 9 Direktive 2002/21, člena 5(3) Direktive 2002/20 ter splošnega načela dobrega upravljanja; vi) s tem, da je svet za medije v javnem razpisu, objavljenem 4. novembra 2020, in odločbi180/2021 (III. 10.), sprejeti 10. marca 2021, — za dodelitev spektra radijskih frekvenc določil nesorazmerne pogoje, — ni vnaprej določil pogojev za dodelitev spektra in — ni uporabil nobene diskrecijske pravice za presojo resnosti in upoštevnosti kršitev v prijavah, ki bi lahko vplivali na dopustnost prijav, niti ni upošteval majhnega pomena napak, ni izpolnila obveznosti, ki jih ima na podlagi člena 5(2) Direktive 2002/20, člena 45 Direktive (EU) 2018/1972 (4) in člena 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah; vii) s tem, da je sprejela določbo, kakršna je člen 65(11) zakona št. CLXXXV iz leta 2010 – s katerim je izključena možnost ponudnika medijskih storitev, da v primeru, da njegova pravica do uporabe predhodno ni bila podaljšana, zaprosi za začasne pravice do uporabe, medtem ko je ta možnost zagotovljena ponudnikom, katerih pravica do uporabe je enkrat že bila podaljšana, ne da bi se to različno obravnavanje utemeljilo, čeprav razlogi za izključitev podaljšanja ne izključujejo dodelitve nove pravice do uporabe –, ni izpolnila obveznosti, ki jih ima na podlagi člena 45(1) Direktive 2018/1972 ter načel sorazmernosti in prepovedi diskriminacije.

2)	Madžarski naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Predmet tožbe sta odločbi madžarskega regulativnega organa za medije in pravna ureditev, na podlagi katere sta bili ti odločbi sprejeti, s katerimi je bila Klubrádió, komercialni radijski postaji, ki deluje na Madžarskem, odvzeta možnost, da svoj program oddaja na analogni prizemni frekvenci FM in tako doseže široke sloje madžarskega prebivalstva.

Svet za medije je 8. septembra 2020 odločil, da ne obnovi pravice do uporabe frekvenc radijske postaje Klubrádió. Navedeni svet je nato začel nov postopek za oddajo frekvence, ki jo je predhodno uporabljala radijska postaja Klubrádió. Ta radijska postaja je sodelovala v tem postopku oddaje, vendar je svet za medije njeno prijavo 11. marca 2021 razglasil za neveljavno. Radijska postaja Klubrádió je morala zaradi navedenih odločb sveta za medije ukiniti storitve radijskega oddajanja na frekvenci FM.

Poleg tega v skladu z veljavno madžarsko ureditvijo radijska postaja Klubrádió svojega programa niti prehodno ne moje oddajati na frekvenci FM.

Komisija šteje, da je Madžarska s sprejetjem navedene ureditve in ukrepov kršila pravo Unije.

---

(1)  Direktiva 2002/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 29, str. 337).

(2)  Direktiva Komisije 2002/77/ES z dne 16. septembra 2002 o konkurenci na trgih za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 2, str. 178).

(3)  Direktiva 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (UL, posebna izdaja v slovenščini: poglavje 13, zvezek 29, str. 349).

(4)  Direktiva (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (UL 2018, L 321, str. 36).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesfinanzhof (Nemčija) 22. februarja 2023 – A GmbH & Co. KG/Hauptzollamt B

(Zadeva C-104/23, A GmbH & Co. KG)

(2023/C 189/19)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesfinanzhof

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka in vlagateljica revizije: A GmbH & Co. KG

Tožena stranka in nasprotna stranka v revizijskem postopku: Hauptzollamt B

Vprašanji za predhodno odločanje

1.	Ali je za tarifno številko 9406 Kombinirane nomenklature (1) nujno potrebno, da mora montažna zgradba v celoti zapirati prostor z vseh strani?

2.

Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen: ali je za tarifno številko 9406 KN potrebno, da je montažna zgradba dovolj visoka, da lahko vanjo vstopi povprečno visoka oseba, in ali mora v ta namen obstajati vsaj en prostor s stojno višino za tako osebo oziroma zadostuje tudi, da lahko taka oseba vanj vstopi v sklonjeni drži?

---

(1)  Kombinirana nomenklatura kot je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 1101/2014 z dne 16. oktobra 2014 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 312, 31.10.2014, str. 1), ki je začela veljati 1. januarja 2015..

Pritožba, ki jo je Patrick Vanhoudt vložil 22. februarja 2023 zoper sodbo Splošnega sodišča (prvi senat) z dne 14. decembra 2022 v zadevi T-490/21, Vanhoudt/EIB

(Zadeva C-106/23 P)

(2023/C 189/20)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Pritožnik: Patrick Vanhoudt (zastopnika: L. Levi in A. Champetier, avocates)

Druga stranka v postopku: Evropska investicijska banka

Predlogi

Pritožnik Sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi sodbo Splošnega sodišča z dne 14. decembra 2022 v zadevi T-490/21;

—

posledično ugodi predlogom, ki jih je pritožnik podal na prvi stopnji, in torej — odločbo z dne 16. decembra 2020 razglasi za nično v delu, v katerem je bila z njo zavrnjena kandidatura pritožnika za vodjo urada podpredsednika EIB, in v delu, v katerem je bil na zadevno delovno mesto imenovan G. L; — po potrebi razglasi za nično odločbo z dne 17. maja 2021, o kateri je bil pritožnik obveščen 18. maja 2021 in s katero sta bili zavrnjeni zahtevi pritožnika za upravni nadzor z dne 18. decembra 2020 in z dne 17. marca 2021; — EIB naloži, da pritožniku plača odškodnino za nepremoženjsko škodo, ki je ex aequo et bono ocenjena na 4 000 EUR; — EIB naloži plačilo stroškov;

—	drugi stranki v postopku naloži plačilo vseh stroškov postopka na obeh stopnjah.

Pritožbena razloga in bistvene trditve

Pritožnik v utemeljitev pritožbe navaja ta razloga:

1.	Kršitev smernic in postopka – Kršitev obveznosti obrazložitve, ki jo ima sodišče – Napačna pravna kvalifikacija razpisa prostega delovnega mesta –Kršitev načela prepovedi diskriminacije.

2.	Kršitev načel pravne varnosti, preglednosti in prepovedi diskriminacije – Kršitev obveznosti obrazložitve, ki jo ima sodišče.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Curtea de Apel Braşov (Romunija) 22. februarja 2023 – Kazenski postopek zoper C.I., C.O., K.A., L.N., S.P.

(Zadeva C-107/23 PPU, Lin)

(2023/C 189/21)

Jezik postopka: romunščina

Predložitveno sodišče

Curtea de Apel Braşov.

Vlagatelji izrednega pravnega sredstva

C.I., C.O., K.A., L.N., S.P.

Nasprotna stranka

Romunska država

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali je treba člen 2 PEU, člen 19(1), drugi pododstavek PEU in člen 4[(3)] PEU v povezavi s členom 325(1) PDEU, členom 2(1) Konvencije ZFI (1), členoma 2 in 12 Direktive o ZFI (2) ter Direktivo Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (3) ob upoštevanju načela učinkovitih in odvračilnih kazni v primeru resne goljufije zoper finančne interese Evropske unije ter ob uporabi Odločbe Komisije 2006/928/ES (4) in ob upoštevanju člena 49(1), zadnji stavek, Listine Evropske unije o temeljnih pravicah razlagati tako, da nasprotujejo pravnemu položaju, kakršen je ta v postopku v glavni stvari, v katerem obsojenci z izrednim pravnim sredstvom zahtevajo razveljavitev pravnomočne obsodilne sodbe s sklicevanjem na uporabo načela milejšega kazenskega zakona, ki bi se po njihovem mnenju moral uporabljati v postopku v glavni stvari in ki naj bi določal krajši zastaralni rok, ki naj bi se iztekel pred zaključkom postopka, vendar naj bi bil upoštevan šele pozneje z odločbo nacionalnega ustavnega sodišča, s katero je bilo razglašeno, da je zakon o pretrganju zastaranja kazenske odgovornosti (odločba iz leta 2022) protiustaven, s sklicevanjem na neukrepanje zakonodajalca, ki zakona ni uskladil z drugo odločbo istega ustavnega sodišča, izdano štiri leta pred sprejetjem zadnje navedene odločbe (odločba iz leta 2018) – obdobje, v katerem je bila sodna praksa splošnih sodišč, oblikovana na podlagi prve odločbe, že konsolidirana, tako da se je to besedilo ohranilo v obliki prve odločbe ustavnega sodišča – s praktično posledico, da je bil zastaralni rok za vsa kazniva dejanja, za katera pred prvo odločbo ustavnega sodišča ni bila izrečena nobena pravnomočna obsodba, skrajšan za polovico in da je bil zato kazenski postopek zoper zadevne obtožence ustavljen?

2.

Ali je treba člen 2 PEU o vrednotah pravne države in spoštovanju človekovih pravic v družbi, ki jo zaznamuje pravičnost, in člen 4[(3)] PEU o načelu lojalnega sodelovanja med Unijo in državami članicami pri uporabi Odločbe Komisije 2006/928/ES v zvezi s prizadevanjem za zagotavljanje učinkovitosti romunskega pravosodnega sistema, ob upoštevanju člena 49[(1)], zadnji stavek Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki določa načelo milejšega kazenskega zakona, v zvezi s celotnim nacionalnim pravosodnim sistemom razlagati tako, da nasprotujeta pravnemu položaju, kot je ta iz postopka v glavni stvari, v katerem obsojenci z izrednim pravnim sredstvom zahtevajo razveljavitev pravnomočne obsodilne sodbe s sklicevanjem na uporabo načela milejšega kazenskega zakona, ki bi se po njihovem mnenju moral uporabljati v postopku v glavni stvari in ki naj bi določal krajši zastaralni rok, ki naj bi se iztekel pred zaključkom postopka, vendar naj bi bil upoštevan šele pozneje z odločbo nacionalnega ustavnega sodišča, s katero je bilo razglašeno, da je zakon o pretrganju zastaranja kazenske odgovornosti (odločba iz leta 2022) protiustaven, s sklicevanjem na neukrepanje zakonodajalca, ki zakona ni uskladil z drugo odločbo istega ustavnega sodišča, izdano štiri leta pred sprejetjem zadnje navedene odločbe (odločba iz leta 2018) – obdobje, v katerem je bila sodna praksa splošnih sodišč, oblikovana na podlagi prve odločbe, že konsolidirana, tako da se je to besedilo ohranilo v obliki prve odločbe ustavnega sodišča – s praktično posledico, da je bil zastaralni rok za vsa kazniva dejanja, za katera pred prvo odločbo ustavnega sodišča ni bila izrečena nobena pravnomočna obsodba, skrajšan za polovico in da je bil zato kazenski postopek zoper zadevne obtožence ustavljen?

3.

V primeru pritrdilnega odgovora in le v primeru, da razlage, ki bi bila v skladu s pravom Unije, ni mogoče dati, ali je treba načelo primarnosti prava Unije razlagati tako, da nasprotuje nacionalni zakonodaji ali praksi, na podlagi katere so splošna nacionalna sodišča vezana na odločbe nacionalnega ustavnega sodišča in zavezujoče odločbe vrhovnega nacionalnega sodišča ter zaradi tega ne morejo, ne da bi storila disciplinsko kršitev, po uradni dolžnosti odstopiti od uporabe sodne prakse, ki izhaja iz teh odločb, tudi če ob upoštevanju sodbe Sodišča menijo, da je ta sodna praksa v nasprotju s členom 2 PEU, členom 19(1), drugi pododstavek PEU in členom 4[(3)] PEU, v povezavi s členom 325(1) PDEU, v skladu z Odločbo Komisije 2006/928/ES, ob upoštevanju člena 49[(1)], zadnji stavek, Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, kot v primeru iz postopka v glavni stvari?

---

(1)  Konvencija, pripravljena na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji (UL 1995, C 316, str. 49).

(2)  Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL 2017, L 198, str. 29).

(3)  Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1).

(4)  Odločba Komisije 2006/928/ES z dne 13. decembra 2006 o vzpostavitvi mehanizma za sodelovanje in preverjanje napredka Romunije pri izpolnjevanju posebej določenih meril na področjih reforme pravosodja in boja proti korupciji (UL 2006, L 354, str. 56).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Landgericht Berlin (Nemčija) 23. februarja 2023 – GM in ON/PR

(Zadeva C-109/23, Jemerak (1))

(2023/C 189/22)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Landgericht Berlin

Stranke v postopku v glavni stvari

Pritožnika: GM, ON

Nasprotna stranka: PR

Vprašanja za predhodno odločanje (2)

1.	Ali nemški notar krši prepoved neposrednega ali posrednega zagotavljanja storitev pravnega svetovanja pravni osebi s sedežem v Rusiji, če potrdi pogodbo o prodaji stanovanja, ki je v etažni lastnini, med to osebo kot prodajalko in državljanom države članice Evropske unije?

2.

Ali tolmač ravna v nasprotju s prepovedjo neposrednega ali posrednega zagotavljanja storitev pravnega svetovanja, če ga notar za potrjevanje prodajne pogodbe povabi, da bi zastopniku pravne osebe s sedežem v Rusiji, ki nima zadostnega znanja nemškega jezika, prevedel vsebino postopka potrjevanja pogodbe?

3.

Ali notar krši prepoved neposrednega ali posrednega zagotavljanja storitev pravnega svetovanja, če prevzame in opravi zakonsko določena notarska dejanja za izvršitev prodajne pogodbe (na primer urejanje plačila kupnine prek skrbniškega računa, ki ga vodi notar, zahteva dokumentov za izbris hipotek in drugih bremen na predmetu prodaje, predložitev dokumentov, potrebnih za prenos lastninske pravice, organu, ki vodi zemljiško knjigo)?

---

(1)  Ime te zadeve je izmišljeno. Ne ustreza resničnemu imenu nobene od strank v postopku..

(2)  Razlaga člena 5n(2) Uredbe Sveta (EU) št. 833/2014 z dne 31. julija 2014 o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (uredba o sankcijah proti Rusiji) (UL 2014, L 229, str. 1) v različici, ki velja od 7. oktobra 2022.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Cour d’appel d'Aix-en-Provence (Francijae) 1. marca 2023 – Association Unedic délégation AGS de Marseille / V, W, X, Y, Z, Stečajni upravitelj družbe K

(Zadeva C-125/23, Unedic)

(2023/C 189/23)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Cour d'appel d’Aix-en-Provence

Stranke v postopku v glavni stvari

Pritožnik: Association Unedic délégation AGS de Marseille

Nasprotne stranke: V, W, X, Y, Z, Stečajni upravitelj družbe K

Vprašanja za predhodno odločanje

1.	Ali je mogoče Direktivo 2008/94/ES (1) razlagati tako, da omogoča, da jamstvena ustanova izključi prevzem odgovornosti za odpravnino ob prenehanju delovnega razmerja, če zaposleni po uvedbi postopka zaradi insolventnosti poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi?

2.	Ali je taka razlaga v skladu z besedilom in ciljem te direktive ter ali omogoča doseganje rezultatov, ki jim sledi navedena direktiva?

3.	Ali taka razlaga, ki temelji na osebi, ki je v obdobju insolventnosti odpovedala pogodbo o zaposlitvi, pomeni različno obravnavanje zaposlenih?

4.	Ali je tako različno obravnavanje, če je podano, objektivno utemeljeno?

---

(1)  Direktiva 2008/94/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o varstvu delavcev v primeru plačilne nesposobnosti delodajalca (UL 2008, L 283, str. 36).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunale Ordinario di Venezia (Italija) 2. marca 2023 – UD, QO, VU, LO, CA / Presidenza del Consiglio dei ministri, Ministero dell'Interno

(Zadeva C-126/23, Burdene (1))

(2023/C 189/24)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Tribunale Ordinario di Venezia

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: UD, QO, VU, LO, CA

Toženi stranki: Presidenza del Consiglio dei ministri, Ministero dell'Interno

Vprašanji za predhodno odločanje

Sodišče Evropske unije je zaprošeno, da (v okoliščinah iz odstavka A v zvezi z odškodninsko tožbo, ki so jo italijanski državljani s stalnim prebivališčem v Italiji vložili zoper državo kot zakonodajalca zaradi neizvajanja in/ali neustreznega in/ali nepopolnega izvajanja obveznosti, določenih v Direktivi Sveta 2004/80/ES z dne 29. aprila 2004 o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (2), zlasti pa obveznosti iz člena 12(2) te direktive, ki od držav članic zahteva, da do 1. julija 2005 (kot določa člen 18(1)) uvedejo splošno shemo odškodninskega varstva, ki bo žrtvam vseh nasilnih in naklepnih kaznivih dejanj zagotavljala primerno in pošteno povračilo škode v primerih, ko te od oseb, ki so neposredno odgovorne za povzročitev škode, ne morejo pridobiti celotne odškodnine za nastalo škodo) (ter) v zvezi s položajem, v katerem Direktiva Sveta 2004/80/ES z dne 29. aprila 2004 v nacionalno pravo ni bila prenesena pravočasno (in/ali popolno), odgovori na ti vprašanji:

a)

ob upoštevanju člena 11(2a) zakona št. 122/2016, ki določa, da se odškodnina staršem ali sestri žrtve umora izplača le, če žrtev nima zakonca in otrok, čeprav je bila izdana pravnomočna sodba, s katero je bila tudi staršem in sestri zadevne žrtve priznana pravica do povračila škode ter dodeljena odškodnina, ki jo mora plačati storilec kaznivega dejanja: — Ali je mogoče šteti, da je izplačilo odškodnine, dodeljene staršem in sestri žrtve nasilnih naklepnih kaznivih dejanj, v primeru kaznivega dejanja umora, na podlagi člena 11(2a) zakona št. 122 z dne 7. julija 2016 (o določbah za izpolnitev obveznosti, ki izhajajo iz članstva Italije v Evropski uniji – evropski zakon za obdobje 2015–2016), kakor je bil spremenjen (s členom 6 zakona št. 167 z dne 20. novembra 2017 in členom 1, odstavki od 593 do 596, zakona št. 145 z dne 30. decembra 2018)), ki je pogojeno s tem, da žrtev nima otrok in zakonca (v tem primeru se odškodnina izplača staršem) ter staršev (v tem primeru se odškodnina izplača sorojencem), skladno s členom 12(2) Direktive 2004/80 ter členom 20 (enakost pred zakonom), členom 21 (prepoved diskriminacije), členom 33(1) (varstvo družine) in členom 47 (pravica do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter členom 1 Protokola št. 12 k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (splošna prepoved diskriminacije)?

b)

v zvezi z omejitvijo izplačila odškodnine: — Ali je mogoče šteti, da pogoj, ki je v zvezi s plačilom odškodnine določen v členu 11(3) zakona št. 122/2016 (o določbah za izpolnitev obveznosti, ki izhajajo iz članstva Italije v Evropski uniji – evropski zakon za obdobje 2015–2016), kakor je bil spremenjen (s členom 6 zakona št. 167 z dne 20. novembra 2017 in členom 1, odstavki od 593 do 596, zakona št. 145 z dne 30. decembra 2018)), v skladu s katerim se odškodnina „vsekakor [določi] glede na razpoložljivost sredstev v skladu iz člena 14“, pri čemer ni nobenega predpisa, ki bi italijanski državi nalagal rezervacijo sredstev, ki bi bila dejansko namenjena plačilu odškodnin, katerih višina bi bila določena tudi na podlagi statističnih podatkov in ki bi v vsakem primeru omogočale, da se upravičencem v razumnem roku izplača ustrezna odškodnina, „žrtvam zagotavlja pošteno in primerno odškodnino“ v smislu člena 12(2) Direktive 2004/80?

---

(1)  Ime te zadeve je izmišljeno. Ne ustreza resničnemu imenu nobene od strank v postopku..

(2)  UL 2004, L 261, str. 15.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Symvoulio tis Epikrateias (Grčija) 7. marca 2023 – Somateio „Elliniko Symvoulio gia tous Prosfyges“, Astiki Mi Kerdoskopiki Etaireia „Ypostirixi Prosfygon sto Aigaio“ / Ypourgos Exoterikon, Ypourgos Metanastefsis kai Asylou

(Zadeva C-134/23, Elliniko Symvoulio gia tous Prosfyges)

(2023/C 189/25)

Jezik postopka: grščina

Predložitveno sodišče

Symvoulio tis Epikrateias

Stranke

Tožeči stranki: Somateio „Elliniko Symvoulio gia tous Prosfyges“, Astiki Mi Kerdoskopiki Etaireia „Ypostirixi Prosfygon sto Aigaio“

Toženi stranki: Ypourgos Exoterikon, Ypourgos Metanastefsis kai Asylou

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba člen 38 Direktive 2013/32/EU (1) v povezavi s členom 18 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah razlagati tako, da

(1)

nasprotuje nacionalni (podzakonski) ureditvi, na podlagi katere je kot država, ki se za določene kategorije prosilcev za mednarodno zaščito šteje za varno, označena tretja država, ki je sicer prevzela pravno obveznost, v skladu s katero dopušča ponovni sprejem teh kategorij prosilcev za mednarodno zaščito na svoje ozemlje, vendar ponovnega sprejema teh kategorij prosilcev za mednarodno zaščito dejansko že dolgo (v obravnavani zadevi več kot 20 mesecev) ne omogoča, pri čemer pa ni bilo preučeno, ali obstaja možnost, da bi ta država v bližnji prihodnosti spremenila svoje stališče; ali tako, da

(2)

ponovni sprejem v tretjo državo ni kumulativni pogoj, ki mora biti izpolnjen za sprejetje nacionalnega (podzakonskega) akta, s katerim se tretja država označi kot država, ki se za določene kategorije prosilcev za mednarodno zaščito na splošno šteje za varno, ampak je kumulativni pogoj za sprejetje posamičnega akta, s katerim se konkretna prošnja za mednarodno zaščito zaradi razloga v zvezi z obstojem „varne tretje države“ zavrže kot nedopustna; ali tako, da

(3)	je ponovni sprejem v „varno tretjo državo“ vprašanje, ki ga je treba obravnavati šele ob izvršitvi odločbe, če odločba o zavrženju prošnje za mednarodno zaščito temelji na razlogu v zvezi z „varno tretjo državo“?

---

(1)  Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (prenovitev) (UL 2013, L 180, str. 60).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Corte suprema di cassazione (Italija) 13. marca 2023 – Ford Italia SpA / ZP, Stracciari SpA

(Zadeva C-157/23, Ford Italia)

(2023/C 189/26)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Corte suprema di cassazione

Stranke v postopku v glavni stvari

Pritožnica v postopku s kasacijsko pritožbo: Ford Italia SpA

Nasprotni stranki v postopku s kasacijsko pritožbo: ZP, Stracciari SpA

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je razlaga, v skladu s katero se odgovornost proizvajalca razširi na dobavitelja zgolj zato, ker je ime, blagovna znamka ali drugi razlikovalni znak dobavitelja v celoti ali delno enak imenu, blagovni znamki ali drugemu razlikovalnemu znaku proizvajalca, čeprav dobavitelj svojega imena, blagovne znamke ali drugega razlikovalnega znaka ni fizično namestil na blago, v skladu s členom 3[(1)] Direktive 85/374/EGS (1) in – če je odgovor na to vprašanje nikalen – zakaj ni?

---

(1)  Direktiva Sveta 85/374/EGS z dne 25. julija 1985 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z odgovornostjo za proizvode z napako (UL 1985, L 210, str. 29).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Satversmes tiesa (Latvija) 16. marca 2023 — VL, ZS, Lireva Investments Limited, VI, FORTRESS FINANCE Inc. / Latvijas Republikas Saeima

(Zadeva C-161/23, Lireva Investments in drugi)

(2023/C 189/27)

Jezik postopka: latvijščina

Predložitveno sodišče

Satversmes tiesa

Stranke v postopku v glavni stvari

Pritožniki: VL, ZS, Lireva Investments Limited, VI, FORTRESS FINANCE Inc.

Nasprotna stranka: Latvijas Republikas Saeima

Vprašanja za predhodn odločanje

1

Ali nacionalna zakonodaja, v skladu s katero nacionalno sodišče o odvzemu premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, odloča v ločenem postopku v zvezi z nezakonito pridobljenim premoženjem, ki se od glavnega kazenskega postopka loči, preden se ugotovi, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, in je oseba spoznana za krivo, ter ki odvzem določa tudi na podlagi gradiva, izločenega iz spisa kazenske zadeve, spada na področje uporabe Direktive 2014/42 (1), zlasti njenega člena 4, in Okvirnega sklepa 2005/212 (2), zlasti njegovega člena 2?

2

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali je mogoče šteti, da je nacionalna zakonodaja o dokazovanju, da je bilo premoženje pridobljeno s kaznivim dejanjem, v postopku v zvezi z nezakonito pridobljenim premoženjem, kot je določeno v spornih določbah, v skladu s pravico do poštenega sojenja iz členov 47 in 48 Listine ter člena 8(1) Direktive 2014/42?

3

Ali je treba načelo primarnosti prava Unije razlagati tako, da nasprotuje temu, da bi ustavno sodišče države članice, ki odloča o ustavni pritožbi zoper nacionalno zakonodajo, ki je bila razglašena za nezdružljivo s pravom Unije, odločilo, da se uporabi načelo pravne varnosti in da se pravni učinki navedene zakonodaje ohranijo glede obdobja, v katerem je ta zakonodaja veljala?

---

(1)  Direktiva 2014/42/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o začasnem zavarovanju in odvzemu predmetov, ki so bili uporabljeni za kazniva dejanja, in premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, v Evropski uniji (UL 2014, L 127, str. 39).

(2)  Okvirni sklep Sveta 2005/212/PNZ z dne 24. februarja 2005 o zaplembi premoženjske koristi, pripomočkov in premoženja, ki so povezani s kaznivimi dejanji (UL 2005, L 68, str. 49).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Giudice di pace di Bologna (Italija) 14. marca 2023 – Governo Italiano / UX

(Zadeva C-163/23, Palognali (1))

(2023/C 189/28)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Giudice di pace di Bologna

Stranki v postopku v glavni stvari

Vlagatelj ugovora: Governo Italiano

Nasprotna stranka: UX

Vprašanja za predhodno odločanje

1)

Ali navedena sodna praksa vrhovnih rednih in upravnih sodišč – zlasti sklep Corte suprema di cassazione (vrhovno kasacijsko sodišče, Italija) št. 13973/2022 z dne 3. maja 2022, s katerim se častnemu sodniku, zaposlenemu za določen čas, kot je Giudice di pace (mirovna sodnica) iz postopka v glavni stvari, ne priznava nobenih pravic, povezanih s statusom delavca, za katerega veljajo primerljivi delovni pogoji kot za poklicnega sodnika, zaposlenega za nedoločen čas – pomeni resno kršitev prava Unije, ker preprečuje učinkovito sodno varstvo pravic pred neodvisnim nacionalnim sodiščem pod pogojem in v obsegu, v katerem Sodišče ugotovi, da so bili s to sodno prakso rednega sodišča zadnje stopnje kršeni člen 31(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 7 Direktive 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa (2) […] ter določbi 2 in 4 okvirnega sporazuma med ETUC, UNICE in CEEP o delu za določen čas z dne 18. marca 1999, ki je priloga k Direktivi Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 (3) […] – kakor jih je Sodišče Evropske unije razlagalo v sodbi z dne 16. julija 2020, Governo della Repubblica italiana (Status italijanskih mirovnih sodnikov), C-658/18, (UX) EU:C:2020:572 […], in v sodbi z dne 7. aprila 2022 (PG), C-236/20, EU:C:2022:263 […] – ter člen 47(1) in (2) Listine?

2)

Ali člen 31(2) Listine, člen 7 Direktive 2003/88/ES ter določbi 2 in 4 okvirnega sporazuma o delu za določen čas, ki je bil prenesen z Direktivo 1999/70/ES, kakor jih je Sodišče Evropske unije razlagalo v zadevah UX in PG, ter člen 47(1) in (2) Listine nasprotujejo nacionalni ureditvi, kot je člen 29(5) [Decreta legislativo (zakonska uredba)] št. 116/2017, kakor je bil nadomeščen s členom 1(629) Legge nr. 234/2021 (zakon št. 234/2021), v delu, v katerem je s to nacionalno določbo predvidena samodejna odpoved ex lege vsem zahtevkom, ki izhajajo iz prava Unije, v postopku v glavni stvari pa odpoved pravici do plačanega dopusta, ki pripada tožeči mirovni sodnici, če je v natečajnem postopku vložila prošnjo za uvrstitev na zaprti seznam do dopolnjenega 70. leta starosti in sklenitev delovnega razmerja z Ministero della Giustizia (ministrstvo za pravosodje, Italija) pod plačilnimi pogoji, ki veljajo za upravne uradnike s pravosodnimi funkcijami, pri čemer je dodaten pogoj uspešnost na tem natečajnem postopku?

3)

Ali je v skladu s smernicami Sodišča Evropske unije iz sodb UX in PG to, da namerava predložitveno sodišče po uspešni izvedbi vseh preverjanj – za katera je v skladu z navedeno sodno prakso Sodišča pristojno nacionalno sodišče, in sicer glede primerljivosti delovnih pogojev tožeče mirovne sodnice in enakovrednih rednih sodnikov, zaposlenih za nedoločen čas, kar zadeva pravico tožeče stranke do odškodnine zaradi neplačila dopusta – uporabiti kot parameter pri izračunu pripadajoče odškodnine plačo, določeno za rednega sodnika sodišča, uvrščenega v plačni razred HH03, ob upoštevanju razlik v postopku zaposlovanja častnih sodnikov in poklicnih sodnikov s pogodbami za nedoločen čas, pri čemer je samo za drugo skupino (redne sodnike) pridržana pravica do ekonomskega in poklicnega napredovanja na podlagi višje kvalificiranosti in ne zgolj na podlagi delovne dobe v smislu plačnih razredov in napredovanj?

4)

Nazadnje, ali člen 47 Listine in pogoji neodvisnosti sodišča, ki jih je Sodišče navedlo v točkah od 45 do 49 sodbe v zadevi UX, nasprotujejo nacionalni ureditvi, kot je člen 21 [zakonske uredbe] št. 116/2017, ki za to predložitveno sodišče določa možnost uporabe ukrepa razrešitve s sodniške funkcije, o čemer popolnoma samostojno odloča Consiglio superiore della magistratura (vrhovni sodni svet, Italija), in sicer brez stopnjevanja disciplinskih sankcij, tudi če namerava to nacionalno sodišče v postopku v glavni stvari uporabiti sodno prakso Sodišča, s čimer ravna v nasprotju z nacionalno ureditvijo, ki se uporablja v postopku v glavni stvari, in v nasprotju z zgoraj navedeno sodno prakso vrhovnih rednih in upravnih sodišč?

---

(1)  Ime te zadeve je izmišljeno. Ne ustreza resničnemu imenu nobene od strank v postopku.

(2)  UL 2003, L 299, str. 9.

(3)  Direktiva Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 3, str. 368).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Szegedi Törvényszék (Madžarska) 16. marca 2023 — VOLÁNBUSZ Zrt. / Bács-Kiskun Vármegyei Kormányhivatal

(Zadeva C-164/23, VOLÁNBUSZ)

(2023/C 189/29)

Jezik postopka: madžarščina

Predložitveno sodišče

Szegedi Törvényszék

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: VOLÁNBUSZ Zrt.

Tožena stranka: Bács-Kiskun Vármegyei Kormányhivatal

Vprašanja za predhodno odločanje:

1.

Ali je mogoče pojem „operativni center delodajalca, v katerem je voznik ponavadi baziran“ iz člena 9(3) [Uredbe št. 561/2006 (1)] razlagati tako, da gre za konkretni navezni kraj voznika, to je objekt ali parkirišče prevoznega podjetja za cestni prevoz potnikov ali druga geografska točka, ki je opredeljena kot kraj, v katerem se začne prevoz, v katerem voznik – v okviru običajnega opravljanja službe in ne da bi pri tem izvrševal posebna delodajalčeva navodila – redno začne opravljati svojo službo in kamor se vrne ob koncu službe?

2.	Ali je za ugotovitev, ali je določen kraj „operativni center delodajalca, v katerem je voznik ponavadi baziran“ v smislu člena 9(3) [Uredbe št. 561/2006] pomembno, ali ima ta kraj ustrezne objekte (npr. prostore za sanitarije in za dobro počutje, sobo za počitek) ali ne?

3.

Ali je za presojo, ali nekateri kraji štejejo za operativne centre delodajalca, v katerih so vozniki ponavadi bazirani, v smislu člena 9(3) [Uredbe št. 561/2006], pomembno, da je lokacija teh konkretnih naveznih krajev ugodna za delavce (voznike), ker so vsekakor bližje njihovim domovom kot poslovne enote in podružnice družbe, vpisane v poslovni register, zaradi česar je čas prevoza voznikov krajši od časa, ki bi ga potrebovali, če bi začeli in končali delo v teh poslovnih enotah ali podružnicah?

4.

Če pojma „operativni center delodajalca, v katerem je voznik ponavadi baziran“ iz člena 9(3) [Uredbe št. 561/2006] ni mogoče opredeliti kot konkretnega naveznega kraja voznika, to je objekta ali parkirišča prevoznega podjetja za cestni prevoz potnikov ali druge geografske točke, ki je opredeljena kot kraj, v katerem se začne prevoz, v katerem voznik – v okviru običajnega opravljanja službe in ne da bi pri tem izvrševal posebna delodajalčeva navodila – redno začne opravljati svojo službo in kamor se vrne ob koncu službe, ali je mogoče opredelitev tega pojma iz [Uredbe št. 561/2006] šteti za določbo o delovnih pogojih, v zvezi s katero lahko delodajalci in delavci v sektorju ob upoštevanju uvodne izjave 5 te uredbe s kolektivnimi pogajanji ali kako drugače sprejmejo za delavce ugodnejše določbe?

---

(1)  Uredba (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom in spremembi uredb Sveta (EGS) št. 3821/85 in (ES) št. 2135/98 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85 (UL 2006, L 102, str. 1).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Svea hovrätt (Mark- och miljööverdomstolen) (Švedska) 17. marca 2023 – Naturvårdsverket/Nouryon Functional Chemicals AB

(Zadeva C-166/23, Nouryon Functional Chemicals)

(2023/C 189/30)

Jezik postopka: švedščina

Predložitveno sodišče

Svea hovrätt (Mark- och miljööverdomstolen)

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnica: Naturvårdsverket

Nasprotna stranka: Nouryon Functional Chemicals AB

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali se izvzetje za enote za sežiganje nevarnih odpadkov iz točke 5 Priloge I k Direktivi o trgovanju s pravicami do emisije (1) – v skladu s katero se vse enote, v katerih izgorevajo goriva, razen enot za sežiganje nevarnih odpadkov, vključijo v dovoljenje za emisije toplogrednih plinov – uporabi za vse enote, v katerih se sežigajo nevarni odpadki, ali pa mora obstajati kakšen opredelitveni dejavnik, da se izvzetje lahko uporabi? Če je takšen dejavnik potreben, ali je torej za uporabo izvzetja odločilen namen enote ali pa so lahko upoštevni tudi drugi dejavniki?

2.	Če je za presojo odločilen namen enote, ali se izvzetje vseeno uporabi za enoto, v kateri se sežigajo nevarni odpadki, vendar njen glavni namen ni sežig?

3.	Če se izvzetje uporabi samo za enoto, katere glavni namen je sežig nevarnih odpadkov, katera merila se uporabijo pri presoji namena?

4.

Če je pri presoji odločilno, ali se enoto šteje za sestavni del dejavnosti v napravi, za katero je v skladu z Direktivo potrebno dovoljenje – na primer, kot je določeno v razdelku 3.3.3 smernic Komisije –, katere zahteve se določijo za to, da se enota šteje za sestavni del naprave? Ali se na primer lahko zahteva, da brez enote proizvodnja ni mogoča ali ni dovoljena (glej smernice Komisije, stran 14, opomba 14), ali pa je lahko dovolj, da je enota tehnično povezana z napravo in sprejema nevarne odpadke le iz te naprave?

---

(1)  Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL 2003 L 275, str. 32).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Landgericht Frankfurt am Main (Nemčija) 20. marca 2023 – trendtours Touristik GmbH/SH

(Zadeva C-170/23, trendtours Touristik)

(2023/C 189/31)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Landgericht Frankfurt am Main

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožena stranka in pritožnica: trendtours Touristik GmbH

Tožeča stranka in nasprotna stranka v pritožbenem postopku: SH

Vprašanji za predhodno odločanje

1.

Ali je treba člen 12(2), prvi stavek, Direktive (EU) 2015/2302 (1) razlagati tako, da odškodnina zaradi odstopa od pogodbe, do katere je upravičen organizator potovanja, pride v poštev, če v trenutku potovanja ni več znatne ovire zaradi izrednih neizogibnih okoliščin, celo če so take okoliščine prej obstajale in bi pomenile znatno oviro, ali pa je pri vprašanju, ali izrecne neizogibne okoliščine znatno vplivajo na potovanje, pomembna samo odločitev na podlagi predvidevanja v trenutku izjave o odstopu od pogodbe?

2.	Če je odločitev na podlagi predvidevanja pomembna, do kdaj mora potnik počakati, da lahko poda izjavo o odstopu od pogodbe, ne da bi mu bilo treba plačati odškodnino za odstop, tudi če pozneje ni več znatne ovire zaradi izrednih neizogibnih okoliščin?

---

(1)  Direktiva (EU) 2015/2302 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o paketnih potovanjih in povezanih potovalnih aranžmajih, spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Direktive 2001/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 90/314/EGS (UL 2015, L 326, str. 1).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Consiglio di Stato (Italija) 28. marca 2023 – Autorità di regolazione dei trasporti / Lufthansa Linee Aeree Germaniche in drugi

(Zadeva C-204/23, Lufthansa Linee Aeree Germaniche in drugi)

(2023/C 189/32)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Consiglio di Stato

Stranke v postopku v glavni stvari

Pritožnik: Autorità di regolazione dei trasporti

Nasprotne stranke: Lufthansa Linee Aeree Germaniche, Austrian Airlines AG, Brussels Airlines SA/NV, Swiss International Air Lines Ltd, Lufthansa Cargo AG

Vprašanja za predhodno odločanje

1

Ali je treba člen 11(5) Direktive 2009/12/ES (1) – določba, ki se nanaša na letališki sektor – razlagati tako, da se mora organ financirati samo z obračunavanjem letaliških pristojbin, ali pa se lahko financira tudi z drugimi oblikami financiranja, kot je uvedba prispevka (kolegij meni, da je zbiranje sredstev, namenjenih financiranju organa, z letališki pristojbinami, zgolj možnost za državo članico)?

2

Ali se morajo pristojbine ali prispevek, ki se lahko obračunajo za financiranje nadzornega organa v smislu člena 11(5) Direktive 2009/12/ES, nanašati le na konkretne storitve in stroške – ki sicer niso določeni v direktivi – ali pa zadostuje, da se nanašajo na stroške poslovanja organa, ki so razvidni iz računovodskih izkazov organa, predloženih vladnim organom in revidiranih s strani teh organov?

3	Ali je treba člen 11(5) Direktive 2009/12/ES razlagati tako, da se lahko pristojbine obračunajo le osebam, ki imajo stalno prebivališče ali so ustanovljene po pravu države, ki je ustanovila organ, in ali to velja tudi za prispevke, obračunane za delovanje organa?

---

(1)  Direktiva 2009/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o letaliških pristojbinah (UL 2009, L 70, str. 11).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Corte suprema di cassazione (Italija) 30. marca 2023 – AX

(Zadeva C-208/23, Martiesta (1))

(2023/C 189/33)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Corte suprema di cassazione

Stranka v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: AX

Vprašanji za predhodno odločanje

1)	Ali je treba člen 1(2) in (3) Okvirnega sklepa 2002/584/PNZ o evropskem nalogu za prijetje (2) razlagati tako, da mora izvršitveni pravosodni organ zavrniti ali preložiti predajo noseče ženske ali matere z mladoletnimi otroki, ki bivajo z njo?

2)

Ali so, če je odgovor na to vprašanje pritrdilen, člen 1(2) in (3) ter člena 3 in 4 Okvirnega sklepa 2002/584/PNZ skladni s členi 3, 4, 7, 24 in 35 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, tudi ob upoštevanju sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice in skupnih ustavnih tradicij držav članic, če določajo predajo noseče ženske ali matere tako, da se pretrgajo vezi z mladoletnimi otroki, s katerimi biva, brez upoštevanja koristi otroka?

---

(1)  Ime te zadeve je izmišljeno. Ne ustreza resničnemu imenu nobene od strank v postopku.

(2)  Okvirni sklep sveta z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (UL 2002, L 190, str. 1).

Tožba, vložena 31. marca 2023 — Evropska komisija/Portugalska republika

(Zadeva C-210/23)

(2023/C 189/34)

Jezik postopka: portugalščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: P. Caro de Sousa in M. Noll-Ehlers, agenta)

Tožena stranka: Portugalska republika

Predlog

—

Naj se ugotovi, da Portugalska Republika ni izpolnila obveznosti, ki jih ima na podlagi Direktive 2011/92/EU [Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011] o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje, (1) kakor je bila spremenjena z Direktivo 2014/52/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014, (2) ker ni pravilno prenesla členov 2(4), 4(5)(b), 6(2)(d), 8a(4) in 4(3) v povezavi s Prilogo III, točka 2, (b) in (c)(vi), navedene Direktive 2011/92/EU.

—	Portugalski republiki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Komisija šteje, da Portugalska Republika različnih členov Direktive 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2014/52/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 (v nadaljevanju, v spremenjeni in prečiščeni različici: Direktiva), ni pravilno prenesla v portugalski pravni red. Komisija je 11. oktobra 2019 Portugalski republiki poslala uradni opomin. V nadaljevanju, 12. novembra 2021, je bilo Portugalski republiki poslano obrazloženo mnenje. Komisija zato to tožbo vlaga na podlagi naslednjih tožbenih razlogov:

—	Portugalska Republika je kršila člen 2(4) Direktive s tem, da izvzetja, ki je v navedeni določbi predvidena v zvezi s postopki presoje vplivov na okolje (v nadaljevanju: PVO), ni omejila na primere, v katerih bi uporaba določb [Direktive] lahko negativno vplivala na namen projekta.

—	Portugalska Republika je kršila člen 4(5) Direktive s tem, da je odločila, da za določene projekte ni treba opraviti PVO, če organ, ki mora opraviti to presojo, v zakonskem roku ne izda mnenja glede tega, ali je za te projekte treba opraviti PVO.

—	Portugalska Republika je kršila člen 6(2) Direktive s tem, da ni določila, da je treba javnost s primernimi sredstvi že na začetni stopnji obvestiti o vrsti možnih odločitev ali o osnutku odločitve glede PVO.

—

Portugalska Republika je kršila člen 8a(4) Direktive s tem, da ni določila, da morata biti vrsta parametrov, ki jih je treba spremljati, in trajanje spremljanja, ki sta opredeljeni v odločbi o soglasju za izvedbo projekta, sorazmerna z naravo, lokacijo in velikostjo projekta ter pomenom njegovega vpliva na okolje.

—	Portugalska Republika je kršila člen 4(3) Direktive v povezavi s Prilogo III, točka 2, (b), k tej direktivi s tem, da „razpoložljivosti“ naravnih virov ni vključila kot upoštevnega merila za določitev, ali je glede projekta treba opraviti PVO.

—

Portugalska Republika je kršila člen 4(3) Direktive v povezavi s [Prilogo III], točka 2, (c)(vi) k tej direktivi s tem, da se pri sestavi seznama upoštevnih elementov za določitev območij, na katerih je kot upoštevno merilo za to, ali je glede projekta treba opraviti PVO, treba preučiti absorpcijsko sposobnost naravnega okolja, ni sklicevala na „zakonodajo Unije“ ali na območja, „na katerih po ocenah prihaja do […] neizpolnjevanja [standardov kakovosti okolja]“.

---

(1)  UL 2012, L 26, str. 1.

(2)  UL 2014, L 124, str. 1.

Pritožba, ki jo je European Association of Non-Integrated Metal Importers & distributors (Euranimi) vložila 17. aprila 2023 zoper sklep Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 7. februarja 2023 v zadevi T-81/22, Euranimi/Komisija

(Zadeva C-252/23 P)

(2023/C 189/35)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Pritožnica: European Association of Non-Integrated Metal Importers & distributors (Euranimi) (zastopniki: M. Campa, D. Rovetta, V. Villante, avvocati, P. Gjørtler, advokat)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predlogi

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

—	ugotovi, da je ta pritožba dopustna;

—	razveljavi izpodbijani sklep in ugotovi, da je tožba, ki jo je vložilo združenje Euranimi, dopustna;

—	zadevo vrne Splošnemu sodišču, da bo o tožbi združenja Euranimi vsebinsko odločilo;

—	Evropski komisiji naloži plačilo stroškov tega postopka in postopka na prvi stopnji.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica v utemeljitev pritožbe navaja tri razloge:

Prvi pritožbeni razlog: napačna uporaba prava pri razlagi člena 263(4) PDEU, zlasti v zvezi z „neposrednim in posamičnim zadevanjem“ – napačna opredelitev dejstev.

Drugi pritožbeni razlog: napačna uporaba prava pri razlagi zadnjega stavka člena 263(4) TFEU ter zahteve in pojma predpisa, ki ne potrebuje izvedbenih ukrepov – napačna opredelitev in izkrivljenje dokazov.

Tretji pritožbeni razlog: napačna opredelitev in izkrivljenje dokazov.

Sodba Splošnega sodišča z dne 19. aprila 2023 – PP in drugi/Parlament

(Zadeva T-39/21) (1)

(Javni uslužbenci - Uradniki - Zdravstvena kriza, povezana s pandemijo covida 19 - Sklep o odobritvi opravljanja dela na daljavo s krajšim delovnim časom, zaradi skrbi za ožje svojce zunaj kraja zaposlitve - Neobstoj možnosti opravljanja dela na daljavo zunaj kraja zaposlitve s polnim delovnim časom - Nepravilnost predhodnega postopka - Sklep o ugoditvi vlogi za opravljanje dela s krajšim delovnim časom - Neobstoj pravnega interesa - Nedopustnost - Osebni prejemki - Začasna ustavitev izplačila izselitvenega dodatka - Člena 62 in 69 Kadrovskih predpisov - Kršitev člena 4 Priloge VII h Kadrovskim predpisom)

(2023/C 189/36)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožene stranke: PP, PQ, PR, PS, PT (zastopnik: M. Casado García-Hirschfeld, odvetnik)

Tožena stranka: Evropski parlament (zastopniki: S. Seyr, D. Boytha in M. Windisch, agenti)

Predmet

Tožeče stranke s tožbo na podlagi člena 270 PDEU v bistvu predlagajo, na eni strani, razglasitev ničnosti sklepov Evropskega parlamenta z dne 14. aprila 2020, s katerima je bilo osebama PQ in PS odobreno opravljati delo s krajšim delovnim časom zunaj kraja zaposlitve zaradi pandemije covida-19, z dne 18. maja 2020, s katerim je bilo osebi PP dovoljeno, da opravlja delo s krajšim delovnim časom zunaj kraja zaposlitve zaradi pandemije covida-19, z dne 7., 15. in 16. aprila ter 19. maja 2020, s katerimi je bilo začasno ustavljeno izplačilo izselitvenega dodatka tožečim strankam v obdobju opravljanja dela zunaj kraja zaposlitve, in z dne 6. maja 2020 o izterjavi preplačanih zneskov, ki sta jih prejeli osebi PR in PT, in na drugi strani, povrnitev škode, ki naj bi jo utrpele zaradi teh sklepov.

Izrek

1.	Sklep Evropskega parlamenta z dne 19. maja 2020 o začasni ustavitvi izplačila izselitvenega dodatka osebi PP se razglasi za ničen.

2.	Sklep Parlamenta z dne 7. aprila 2020 o začasni ustavitvi izplačila izselitvenega dodatka osebi PR se razglasi za ničen.

3.	Sklep Parlamenta z dne 15. aprila 2020 o začasni ustavitvi izplačila izselitvenega dodatka osebi PQ se razglasi za ničen.

4.	Sklep Parlamenta z dne 15. aprila 2020 o začasni ustavitvi izplačila izselitvenega dodatka osebi PS se razglasi za ničen.

5.	Sklep Parlamenta z dne 16. aprila 2020 o začasni ustavitvi izplačila izselitvenega dodatka osebi PT se razglasi za ničen.

6.	V preostalem se tožba zavrne.

7.	Osebe PP, PS, PR, PQ in PT nosijo polovico svojih stroškov.

8.	Parlament poleg svojih stroškov nosi polovico stroškov oseb PP in PS, ter PR, PQ in PT.

---

(1)  UL C 110, 29.3.2021.

Sodba Splošnega sodišča z dne 19. aprila 2023 – Gerhard Grund Gerüste/EUIPO – Josef-Grund-Gerüstbau (Josef Grund Gerüstbau)

(Zadeva T-749/21) (1)

(„Znamka Evropske unije - Postopek za ugotovitev ničnosti - Besedna znamka Evropske unije Josef Grund Gerüstbau - Prejšnja nacionalna figurativna znamka grund - Relativni razlog za ničnost - Neobstoj verjetnosti zmede - Neobstoj podobnosti znakov - Člen 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001“)

(2023/C 189/37)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Gerhard Grund Gerüste e.K. (Kamp-Lintfort, Nemčija) (zastopnik: P. Lee, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnik: M. Eberl, agent)

Druga stranka pred odborom za pritožbe, intervenientka v postopku pred Splošnim sodiščem: Josef-Grund-Gerüstbau GmbH (Erfurt, Nemčija) (zastopnik: T. Staupendahl, odvetnik)

Predmet

Tožeča stranka s tožbo na podlagi člena 263 PDEU predlaga razveljavitev odločbe prvega odbora za pritožbe pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) z dne 22. septembra 2021 (zadeva R 1925/2020-1).

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Gerhard Grund Gerüste e. K. se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 37, 24.1.2022.

Sodba Splošnega sodišča z dne 19. aprila 2023 – OD/Eurojust

(Zadeva T-61/22) (1)

(Javni uslužbenci - Začasni uslužbenci - Začasna razporeditev v interesu službe - Člen 7 Kadrovskih predpisov - Prošnja za pomoč - Člen 24 Kadrovskih predpisov –Ukrep začasne premestitve - Pojem„akt, ki posega v položaj“ - Pravica do izjave - Odgovornost)

(2023/C 189/38)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: OD (zastopnik: N. de Montigny, odvetnica)

Tožena stranka: Agencija Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (zastopniki: A. Terstegen-Verhaag in M. Castro Granja, agentki, skupaj z D. Waelbroeckom in A. Duronom, odvetnikoma)

Predmet

Tožeča stranka s tožbo na podlagi člena 270 PDEU predlaga, prvič, razglasitev ničnosti sklepa z dne 17. junija 2021, s katerim se je Agencija Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) odločila, da jo začasno razporedi na delovno mesto [zaupno], in, če je potrebno, sklepa z dne 21. oktobra 2021, s katerim je Eurojust zavrnila njeno pritožbo z dne 22. junija 2021, ter, drugič, povrnitev škode, ki naj bi jo utrpela zaradi teh sklepov.

Izrek

1.	Sklep Agencije Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) z dne 17. junija 2021 v zvezi z začasno premestitvijo osebe OD na delovno mesto [zaupno] se razglasi za ničnega.

2.	V preostalem se tožba zavrne.

3.	Eurojust poleg svojih stroškov nosi stroške, ki so nastali osebi OD.

---

(1)  UL C 119, 14.3.2022.

Sodba Splošnega sodišča z dne 19. aprila 2023 – Siemens/Parlament

(Zadeva T-74/22) (1)

(Javna naročila - Javna naročila gradenj - Postopek javnega razpisa - Obnova sistema požarne varnosti v stavbah Evropskega parlamenta v Strasbourgu - Zavrnitev ponudbe ponudnika in oddaja naročila drugim ponudnikom - Nepogodbena odgovornost)

(2023/C 189/39)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Siemens SAS (Saint-Denis, Francija) (zastopnika: E. Berkani in M. Blanchard, odvetnika)

Tožena stranka: Evropski parlament (zastopnici: E. Taneva in V. Naglič, agentki)

Predmet

Tožeča stranka s tožbo primarno na podlagi člena 263 PDEU predlaga razglasitev ničnosti sklepov Evropskega parlamenta z dne 8. decembra 2021 o zavrnitvi ponudb, ki jih je predložil konzorcij podjetij, ki ga tožeča stranka tvori skupaj z Eiffage Energie Systèmes – Alsace Franche-Comté v okviru sklopov št. 1 in 2 javnega razpisa 06A 70/2021/M004 v zvezi z obnovo sistema požarne varnosti v stavbah Evropskega parlamenta v Strasbourgu (Francija), in o oddaji naročila drugim ponudnikom, podredno pa, na podlagi člena 268 PDEU povrnitev škode, ki naj bi ji nastala zaradi sprejetja izpodbijanih sklepov.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Siemens SAS se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 138, 28.3.2022.

Sodba Splošnega sodišča z dne 19. aprila 2023 – OQ/Komisija

(Zadeva T-162/22) (1)

(Javni uslužbenci - Uradniki - Disciplinski postopek - Disciplinski ukrep - Odstranitev iz delovnega mesta brez znižanja pokojnine - Člen 10 Priloge IX h Kadrovskim predpisom - Sorazmernost - Obveznost obrazložitve)

(2023/C 189/40)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: OQ (zastopnika: N. Maes in J.-N. Louis, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: S. Bohr in L. Vernier, agenta)

Predmet

Tožeča stranka s tožbo na podlagi člena 270 PDEU predlaga razglasitev ničnosti, prvič, sklepa Evropske komisije z dne 19. maja 2021, s katerim je bil tožeči stranki izrečen disciplinski ukrep odstranitve iz delovnega mesta brez znižanja pokojnine, in, drugič, sklepa z dne 15. decembra 2021, s katerim je Komisija zavrnila njeno pritožbo.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	OQ nosi svoje stroške in stroške Evropske komisije.

---

(1)  UL C 198, 16.5.2022.

Sodba Splošnega sodišča z dne 19. aprila 2023 – Zitro International/EUIPO – e-gaming (smešek s cilindrom)

(Zadeva T-491/22) (1)

(Znamka Evropske unije - Postopek z ugovorom - Prijava figurativne znamke Evropske unije, ki ponazarja smeška s cilindrom - Prejšnja figurativna znamka Evropske unije, ki ponazarja fantazijskega junaka - Relativni razlog za zavrnitev - Člen 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001)

(2023/C 189/41)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Zitro International Sàrl (Luxembourg, Luksemburg) (zastopnik: A. Canela Giménez, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnik: D. Stoyanova-Valchanova in D. Gája, agenta)

Druga stranka pred odborom za pritožbe, intervenientka v postopku pred Splošnim sodiščem: e-gaming s. r. o. (Praga, Češka republika)

Predmet

Tožeča stranka s tožbo na podlagi člena 263 PDEU predlaga razveljavitev odločbe četrtega odbora za pritožbe pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) z dne 30. maja 2022 (zadeva R 2005/2021-4).

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družba Zitro International Sàrl nosi svoje stroške.

3.	Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) nosi svoje stroške.

---

(1)  UL C 380, 3.10.2022.

Sklep Splošnega sodišča z dne 31. marca 2023 – Eggers & Franke/EUIPO – E. & J. Gallo Winery (EF)

(Zadeva T-183/22) (1)

(Znamka Evropske unije - Postopek z ugovorom - Umik ugovora - Ustavitev postopka)

(2023/C 189/42)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Eggers & Franke Holding GmbH (Bremen, Nemčija) (zastopnika: A. Ebert-Weidenfeller in H. Förster, odvetnika)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnika: E. Nicolás Gómez in T. Klee, agenta)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe pri EUIPO, intervenientka pred Splošnim sodiščem: E. & J. Gallo Winery (Modesto, Kalifornija, Združene države) (zastopnika: V. von Bomhard in J. Fuhrmann, odvetnika)

Predmet

Tožeča stranka s tožbo na podlagi člena 263 PDEU predlaga razveljavitev odločbe petega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 4. februarja 2022 (zadeva R 729/2021-5) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama E. & J. Gallo Winery in Eggers & Franke Holding GmbH.

Izrek

1.	Postopek se ustavi.

2.	Eggers & Franke Holding GmbH in E. & J. Gallo Winery nosita vsaka svoje stroške in plačata vsaka polovico stroškov Urada Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO).

---

(1)  UL C 207, 23.5.2022.

Sklep Splošnega sodišča z dne 31. marca 2023 – Eggers & Franke/EUIPO – E. & J. Gallo Winery (E & F)

(Zadeva T-184/22) (1)

(Znamka Evropske unije - Postopek z ugovorom - Umik ugovora - Ustavitev postopka)

(2023/C 189/43)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Eggers & Franke Holding GmbH (Bremen, Nemčija) (zastopnika: A. Ebert-Weidenfeller in H. Förster, odvetnika)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnika: E. Nicolás Gómez in T. Klee, agenta)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe pri EUIPO, intervenientka pred Splošnim sodiščem: E. & J. Gallo Winery (Modesto, Kalifornija, Združene države) (zastopnika: V. von Bomhard in J. Fuhrmann, odvetnika)

Predmet

Tožeča stranka s tožbo na podlagi člena 263 PDEU predlaga razveljavitev odločbe petega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 15. februarja 2022 (zadeva R 730/2021-5) v zvezi s postopkom z ugovorom med E. & J. Gallo Winery in Eggers & Franke Holding GmbH.

Izrek

1.	Postopek s tožbo se ustavi.

2.	Eggers & Franke Holding GmbH in E. & J. Gallo Winery nosita vsaka svoje stroške in vsaka polovico stroškov, ki so nastali Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO).

---

(1)  UL C 207, 23.5.2022.

Sklep Splošnega sodišča z dne 31. marca 2023 – Mocom Compounds/EUIPO – Centemia Conseils (Near-to-Prime)

(Zadeva T-472/22) (1)

(„Znamka Evropske unije - Postopek za ugotovitev ničnosti - Besedna znamka Evropske unije Near-to-Prime - Absolutni razlog za ničnost - Opisnost - Člen 7(1)(c) Uredbe (ES) št. 207/2009 (postal člen 7(1)(c) Uredbe (EU) 2017/1001) - Tožba, ki je očitno brez vsakršne pravne podlage“)

(2023/C 189/44)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Mocom Compounds GmbH & Co. KG (Hamburg, Nemčija) (zastopnik: J. Bornholdt, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnik: T. Klee, agent)

Druga stranka pred odborom za pritožbe pri EUIPO: Centemia Conseils (Angevillers, Francija)

Predmet

Tožeča stranka s tožbo na podlagi člena 263 PDEU predlaga razveljavitev in spremembo odločbe prvega odbora za pritožbe pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) z dne 24. maja 2022 (zadeva R 2178/2021-1).

Izrek

1.	Tožba se zavrne kot očitno pravno neutemeljena.

2.	Vsaka stranka nosi svoje stroške.

---

(1)  UL C 359, 19.9.2022.

Tožba, vložena 27. februarja 2023 – Medel in drugi/Komisija

(Zadeva T-116/23)

(2023/C 189/45)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeče stranke: Magistrats européens pour la démocratie et les libertés (Medel) (Strasbourg, Francija), International Association of Judges (Rim, Italija), Association of European Administrative Judges (Trier, Nemčija), Stichting Rechters voor Rechters (Haag, Nizozemska) (zastopniki: C. Zatschler, SC, E. Egan McGrath, Barrister-at-Law, A. Bateman in M. Delargy, Solicitors)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeče stranke Splošnemu sodišču predlagajo, naj:

—	razglasi ničnost sporazuma o financiranju, ki sta ga 24. avgusta 2022 sklenili Komisija in Republika Poljska v skladu s členom 23(1) Uredbe 2021/241;

—	razglasi ničnost posojilne pogodbe, ki sta jo 24. avgusta 2022 sklenili Komisija in Republika Poljska v skladu s členom 15(2) Uredbe 2021/241; in

—	Komisiji naloži, naj nosi svoje stroške in plača stroške tožečih strank.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke v utemeljitev tožbe navajajo šest tožbenih razlogov.

1.

Prvi tožbeni razlog: Izvedbeni sklep Sveta z dne 17. junija 2022 o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Poljsko (Izvedbeni sklep Sveta), na podlagi katerega je Komisija sklenila zgoraj navedena sporazum o financiranju in posojilno pogodbo (v nadaljevanju: izpodbijana sporazum o financiranju in posojilna pogodba), je ničen, ker Svet ni upošteval sodne prakse Sodišča, ki izhaja iz sodbe z dne 19. novembra 2019, A. K. in drugi (Neodvisnost disciplinskega senata vrhovnega sodišča Poljske) (C-585/18, C-624/18 in C-625/18, EU:C:2019:982), sodbe z dne 15. julija 2021, Komisija/Poljska (Disciplinska ureditev za sodnike) (C-791/19, EU:C:2021:596), sklepa z dne 8. aprila 2020, Komisija/Poljska (C-791/19 R, EU:C:2020:277), in sklepa podpredsednice Sodišča z dne 14. julija 2021, Komisija/Poljska (C-204/21 R, EU:C:2021:593), ter je kršil člena 2 in 13(2) PEU. Tožeče stranke v okviru tega tožbenega razloga tudi navajajo, da je Svet prekoračil svojo pristojnost v delu, v katerem je poskušal določiti, kako bi morala Poljska ravnati v skladu s sodno prakso Sodišča v zvezi z disciplinskim senatom vrhovnega sodišča Poljske (v nadaljevanju: disciplinski senat).

2.

Drugi tožbeni razlog: Izvedbeni sklep Sveta je ničen, ker je Svet kršil člena 2 in 19(1) PEU ter člen 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina), kot jih merodajno razlaga Sodišče. Tožeče stranke v utemeljitev tega tožbenega razloga trdijo, da se z mejniki, na katerih Izvedbeni sklep Sveta temelji, kršijo člena 2 in 19(1) PEU ter člen 47 Listine, saj: — se z njimi odločbam disciplinskega sveta dajejo pravni učinki, namesto da bi se jih štelo za nične, — se z njimi nalagajo dodatna postopkovna bremena, negotovost in zamude sodnikom, na katere nezakonite odločbe disciplinskega senata vplivajo, tako da se z njimi od zadevnih sodnikov zahteva, naj začnejo nove postopke pred novo ustanovljenim senatom vrhovnega sodišča, da bi ubranili svoj ugled; in — z njimi ni niti predvideno, da bi se zadevni sodniki vsaj začasno vrnili na položaj do izida katerega koli postopka ponovne preučitve.

3.

Tretji tožbeni razlog: Izvedbeni sklep Sveta je ničen, ker mejniki F1G, F2G in F3G, ki so določeni v Izvedbenem sklepu Sveta, ne zadostujejo za ponovno vzpostavitev učinkovitega sodnega varstva na Poljskem, kar je predpogoj za delovanje sistema notranjega nadzora. Tožeče stranke trdijo, da se z Izvedbenim sklepom Sveta zato kršijo člena 20(5)(e) in 22 Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (UL 2021, L 57, str. 17) ter člen 325 PDEU, s katerimi se zahteva uspešen in učinkovit notranji nadzor.

4.	Četrti tožbeni razlog: Izvedbeni sklep Sveta je ničen, ker je Svet napačno uporabil pravo in/ali storil očitne napake pri presoji pri uporabi člena 19(3) Uredbe 2021/241, ker je odobril mejnike kot „ustrezno ureditev“ za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje korupcije na Poljskem.

5.	Peti tožbeni razlog: Izvedbeni sklep Sveta je ničen, ker ga Svet ni ustrezno obrazložil, s čimer je kršil člen 296 PDEU, člen 41 Listine in načela prava Unije.

6.

Šesti tožbeni razlog: z izpodbijanima sporazumom o financiranju in posojilno pogodbo, ki ju je sklenila Komisija, so prekoračene pristojnosti, ki so Komisiji podeljene z Izvedbenim sklepom in izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2021/241, s čimer je kršeno pravo Unije v delu, v katerem člena 6(5) in 18(1) sporazuma o financiranju ter člena 7(5) in 28(1) posojilne pogodbe omogočata možnost izplačila sredstev tudi, če mejniki F1G, F2G in F3G, ki se nanašajo na pravno državo in ki so določeni v Izvedbenem sklepu Sveta, niso izpolnjeni.

Tožba, vložena 13. marca 2023 – Swenters/Komisija

(Zadeva T-142/23)

(2023/C 189/46)

Jezik postopka: nizozemščina

Stranki

Tožeča stranka: Ivo Swenters (Hasselt, Belgija) (zastopnik: J. Coninx, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	tožbo razglasi za dopustno in utemeljeno glede oblike in vsebine;

—	posledično razglasi izpodbijani sklep za ničen;

—	Komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe zoper sklep Komisije z dne 13. januarja 2023 o zavrnitvi njene pritožbe zaradi kršitev člena 101 PDEU in člena 102 PDEU, ki naj bi jih storile družbe SCR-Sibelco NV, Cimenteries C.B.R. Cementbedrijven NV, Grintbedrijf SBS NV, Kiezelgroeve Varenberg NV, Dragages Graviers et Travaux (Dragratra) NV, Sibelco Nederland BV, Van Nieuwpoort Groep BV, Heidelbergcement AG in Hülskens Holding GmbH & Co (Zadeva AT.40683 – Belgijski pesek), navaja dva tožbena razloga:

1.

Prvi tožbeni razlog: Komisija je kršila dolžnost preučitve in obrazložitve Komisija je kršila obveznost skrbne preučitve okoliščin in sporazumov, ki jih je navedla tožeča stranka, čeprav naj bi obstajale najresnejše omejitve konkurence. Argumenti, ki jih je navedla tožeča stranka, so bili zavrnjeni brez vsakršne presoje in Komisija se je v izpodbijanem sklepu omejila na sumarne in površne ugotovitve.

2.

Drugi tožbeni razlog: Komisija ni pravilno ocenila pomena za Unijo Komisija se je napačno oprla na stališče, da se kršitve, ki jih je navedla tožeča stranka, zdijo omejene na eno državo članico, in s tem ni priznala mednarodne razsežnosti dejanskega stanja. Komisija tudi ni upoštevala trajanja kršitev in je napačno sklepala, da so nacionalna sodišča in organi v dobrem položaju za presojo protikonkurenčnih praks, ki jih navaja tožeča stranka.

Tožba, vložena 8. aprila 2023 – Innovation & Entrepreneurship Business School/EUIPO – Thinksales (Sales School Powered by IEBS)

(Zadeva T-182/23)

(2023/C 189/47)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: španščina

Stranke

Tožeča stranka: Innovation & Entrepreneurship Business School, SL (Barcelona, Španija) (zastopnica: L. Torrents Homs, odvetnica)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe: Thinksales, SL (Madrid, Španija)

Podatki o postopku pred EUIPO

Prijavitelj sporne znamke: tožeča stranka pred Splošnim sodiščem

Zadevna sporna znamka: prijava figurativne znamke Evropske unije Sales School Powered by IEBS – Zahteva za registracijo št. 18 274 899

Postopek pred EUIPO: postopek z ugovorom

Izpodbijana odločba: odločba prvega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 8. februarja 2023 v zadevi R 834/2022-1

Tožbeni predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano odločbo razglasi za nično glede proizvodov in storitev, ki so bili za sporno znamko zavrnjeni;

—	odobri registracijo sporne znamke v celoti;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov tega postopka, družbi Thinksales pa plačilo stroškov postopka pred oddelkom za ugovore in postopka pred odborom za pritožbe pri EUIPO.

Navajani tožbeni razlog

Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

Tožba, vložena 11. aprila 2023 – Insomnia/EUIPO – Black Insomnia Coffee (BLACK INSOMNIA)

(Zadeva T-185/23)

(2023/C 189/48)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Insomnia Ltd (Dublin, Irska) (zastopniki: L. Cassidy, A. Reynolds in P. Smyth, Solicitors)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe: Black Insomnia Coffee Co. Ltd (Winchester, Združeno kraljestvo)

Podatki o postopku pred EUIPO

Prijavitelj sporne znamke: druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe

Zadevna sporna znamka: prijava besedne znamke BLACK INSOMNIA – Zahteva za registracijo št. 18128 257

Postopek pred EUIPO: postopek z ugovorom

Izpodbijana odločba: odločba prvega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 3. februarja 2023 v zadevah R 679/2022-1 in R 692/2022-1

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano odločbo razveljavi v delu, v katerem je z njo zavrnjena pritožba v zadevi R 679/2022-1, in zavrne znamko za vse izpodbijane proizvode iz razreda 25;

—	odredi plačilo stroškov tožeče stranke (v skladu s členoma 133 in 134(1) Poslovnika Splošnega sodišča).

Navajana tožbena razloga

—	Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta;

—	kršitev člena 8(5) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

Tožba, vložena 11. aprila 2023 – Insomnia/EUIPO – Black Insomnia Coffee (BLACK INSOMNIA COFFEE COMPANY)

(Zadeva T-186/23)

(2023/C 189/49)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Insomnia Ltd (Dublin, Irska) (zastopniki: L. Cassidy, A. Reynolds in P. Smyth, Solicitors)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe: Black Insomnia Coffee Co. Ltd (Winchester, Združeno kraljestvo)

Podatki o postopku pred EUIPO

Prijavitelj sporne znamke: druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe

Zadevna sporna znamka: prijava figurativne znamke BLACK INSOMNIA COFFEE COMPANY – Zahteva za registracijo št. 18128 261

Postopek pred EUIPO: postopek z ugovorom

Izpodbijana odločba: odločba prvega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 3. februarja 2023 v zadevah R 671/2022-1 in R 678/2022-1

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano odločbo razveljavi v delu, v katerem je z njo zavrnjena pritožba v zadevi R 678/2022-1, in zavrne znamko za vse izpodbijane proizvode iz razreda 25;

—	odredi plačilo stroškov tožeče stranke (v skladu s členoma 133 in 134(1) Poslovnika Splošnega sodišča).

Navajana tožbena razloga

—	Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta;

—	kršitev člena 8(5) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

Tožba, vložena 13. aprila 2023 – IU Internationale Hochschule/EUIPO (IU International University of Applied Sciences)

(Zadeva T-188/23)

(2023/C 189/50)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: IU Internationale Hochschule GmbH (Erfurt, Nemčija) (zastopnica: A. Heise, odvetnica)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Podatki o postopku pred EUIPO

Zadevna sporna znamka: mednarodna registracija, v kateri je imenovana Evropska unija, IU International University of Applied Sciences – prijava št. 1628 092

Izpodbijana odločba: odločba prvega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 14. februarja 2023 v zadevi R 1951/2022-1

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi izpodbijano odločbo;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov.

Navajani tožbeni razlogi

—	Kršitev člena 72(2) v povezavi s členom 7(1)(c) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta;

—	kršitev člena 7(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta;

—	kršitev člena 72(2) v povezavi s členom 94(1) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

Tožba, vložena 13. aprila 2023 – The Mochi Ice Cream Company/EUIPO (my mochi)

(Zadeva T-189/23)

(2023/C 189/51)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: The Mochi Ice Cream Company LLC (Vernon, Kalifornija, Združene države) (zastopnik: A. Zalewska-Orabona, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Podatki o postopku pred EUIPO

Zadevna sporna znamk: mednarodna registracija, v kateri je imenovana Evropska unija, figurativne znamke my mochi – zahteva za registracijo št. 1 598 762

Izpodbijana odločba: odločba drugega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 30. januarja 2023 v zadevi R 1684/2022-2

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano odločbo razveljavi;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov.

Navajani tožbeni razlog

—	Kršitev člena 7(1)(b) v povezavi s členom 7(2) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

Tožba, vložena 14. aprila 2023 – Peikko Group/EUIPO – Anstar (Oblika železnih profilov za gradnjo)

(Zadeva T-192/23)

(2023/C 189/52)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Peikko Group Oy (Lahti, Finska) (zastopnika: M. Müller in A. Fottner, odvetnika)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe: Anstar Oy (Villähde, Finska)

Podatki o postopku pred EUIPO

Imetnik sporne znamke: tožeča stranka pred Splošnim sodiščem

Zadevna sporna znamka: tridimenzionalna znamka Evropske unije (Oblika železnih profilov za gradnjo) – znamka Evropske unije št. 18 139 145

Postopek pred EUIPO: postopek za izbris

Izpodbijana odločba: odločba petega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 7. februarja 2023 v zadevi R 2180/2021-5

Tožbeni predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano odločbo razveljavi;

—	zahtevo za ugotovitev ničnosti zadevne sporne znamke zavrne;

—	toženi stranki in drugi stranki v postopku pred odborom za pritožbe naloži plačilo stroškov tožeče stranke iz tega postopka in postopka pred odborom za pritožbe.

Navajani tožbeni razlog

—	Kršitev člena 59(1)(a) v povezavi s členom 7(1)(e)(ii) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

Tožba, vložena 13. aprila 2023 – MegaFon/Svet

(Zadeva T-193/23)

(2023/C 189/53)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: MegaFon OAO (Moskva, Rusija) (zastopnik: J. Grand d’Esnon, odvetnik)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predlog

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	Uredbo Sveta (EU) št. 2023/427 (1) z dne 25. februarja 2023 v delu, v katerem se nanaša na družbo MegaFon, razglasi za nično;

—	Sklep Sveta št. 2023/434/SZVP (2) z dne 25. februarja 2023 v delu, v katerem se nanaša na družbo MegaFon, razglasi za ničen;

—	posledično, za nični razglasi: — prilogo IV k Uredbi (EU) št. 833/2014 z dne 31. julija 2014 v delu, v katerem se nanaša na družbo MegaFon; — prilogo IV k Sklepu št. 2014/512/SZVP z dne 31. julija 2014 v delu, v katerem se nanaša na družbo MegaFon;

—	Svetu Evropske unije na podlagi člena 140(b) Poslovnika Splošnega sodišča naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja štiri tožbene razloge.

1.

Prvi tožbeni razlog se nanaša na kršitev pravice do obrambe in pravice do učinkovitega sodnega varstva. Tožeča stranka meni, da ji Svet ni predhodno sporočil odločitve o uvrstitvi družbe MegaFon na seznam iz priloge IV k Uredbi (EU) št. 833/2014 in k Sklepu 2014/512/SZVP (v nadaljevanju: akta z dne 31. julija 2014) in ji ni dopustil možnosti, da poda pripombe, čeprav bi to po njenem mnenju moral storiti na podlagi načel, povezanih s spoštovanjem pravice do obrambe.

2.	Drugi tožbeni razlog se nanaša na nezadostno obrazložitev sklepa o uvrstitvi družbe MegaFon na seznam iz priloge IV k aktoma z dne 31. julija 2014. Tožeča stranka Svetu očita, da ji ni sporočil razlogov, ki upravičujejo njeno uvrstitev na seznam iz priloge IV k aktoma z dne 31. julija 2014.

3.	Tretji tožbeni razlog se nanaša na nezakonitost sankcij sprejetih proti tožeči stranki, ki izhajajo iz napake pri presoji, ker so razlogi v podporo tem sankcijam napačni in v vsakem primeru neutemeljeni.

4.	Četrti tožbeni razlog se nanaša na kršitev načela sorazmernosti z aktoma z dne 25. februarja 2023.

---

(1)  Uredba Sveta (EU) 2023/427 z dne 25. februarja 2023 o spremembi Uredbe (EU) št. 833/2014 o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL 2023, L 59 I, str. 6).

(2)  Sklep Sveta (SZVP) 2023/434 z dne 25. februarja 2023 o spremembi Sklepa 2014/512/SZVP o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL 2023, L 59 I, str. 593).

Tožba, vložena 16. aprila 2023 – Fractal Analytics/EUIPO – Fractalia Remote Systems (FRACTALIA)

(Zadeva T-194/23)

(2023/C 189/54)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Fractal Analytics, Inc. (New York, New York, Združene države) (zastopnik: J. Güell Serra, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Fractalia Remote Systems, SL (Madrid, Španija)

Podatki o postopku pred EUIPO

Imetnik sporne znamke: druga stranka pred odborom za pritožbe

Zadevna sporna znamka: figurativna znamka Evropske unije FRACTALIA – Znamka Evropske unije št. 3620 887

Postopek pred EUIPO: postopek za ugotovitev ničnosti

Izpodbijana odločba: odločba drugega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 31. januarja 2023 v zadevi R 859/2022-2

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano odločbo razveljavi;

—	EUIPO in drugi stranki v postopku naloži plačilo stroškov.

Navajani tožbeni razlogi

—	Kršitev člena 27(4) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2018/625 v povezavi s členom 58(1)(a) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta v povezavi s členom 19(1) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2018/625;

—	kršitev člena 58(1)(a) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta;

—	kršitev člena 58(1)(a) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta ter člena 10(3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2018/625.

Tožba, vložena 17. aprila 2023 – CRA/Svet

(Zadeva T-201/23)

(2023/C 189/55)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Communications Regulatory Authority (CRA) (Teheran, Iran) (zastopniki: T. Clay, T. Zahedi Vafa in K. Mehtiyeva, odvetniki)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2023/152 (1) z dne 23. januarja 2023 razglasi za nično, ker je v delu, v katerem je tožeča stranka vpisana v Prilogo I k Uredbi št. 359/2011, v nasprotju s pravom Evropske unije.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja štiri razloge.

1.

Prvi tožbeni razlog: Svet Evropske unije je prekoračil svoje pristojnosti. Tožeča stranka trdi, da je Svet z odločitvijo, da jo vpiše na seznam oseb, zoper katere so sprejeti omejevalni ukrepi, prekoračil svoje pristojnosti, ker je bila navedena odločitev sprejeta zgolj zaradi službene vezi med tožečo stranko in Islamsko republiko Iran.

2.

Drugi tožbeni razlog: napačna obrazložitev izpodbijanega akta. Tožeča stranka trdi, da so razlogi, navedeni v utemeljitev odločitve Sveta, le domneve o dejstvih, ki so napačne, kar vpliva na veljavnost obrazložitve. Posledica te povsem formalne obrazložitve je, da je dokazno breme obrnjeno, zaradi česar mora tožeča stranka dokazati neresničnost nekega dejstva, da bi izpodbila njeno vključitev na seznam oseb, zoper katere so bili sprejeti omejevalni ukrepi.

3.	Tretji tožbeni razlog: napačna presoja dejstev. Tožeča stranka trdi, prvič, da je bila presoja Sveta očitno napačna, in drugič, da je Svet slabo utemeljil odločitev, da jo vključi na seznam subjektov, zoper katere so bili sprejeti omejevalni ukrepi.

4.

Četrti tožbeni razlog: kršitev načela sorazmernosti. Tožeča stranka trdi, da zaradi sankcij, ki so bile sprejete zoper Iran, ni imela dostopa do orodij, ki bi bila zanjo še posebej koristna, med katerimi sta orodje, ki se uporablja za preprečevanje prekrivanja iranskih frekvenc s frekvencami sosednjih držav, in orodje Location Based System za natančno lociranje povezanih naprav. Poleg tega naj bi bila nesorazmernost odločitve Sveta razvidna iz obsega posledic ukrepov, sprejetih zoper tožečo stranko, ker so njene zmogljivosti za izpolnjevanje naloge, ki je v splošnem interesu, znatno oslabljene.

---

(1)  Izvedbena uredba Sveta (EU) 2023/152 z dne 23. januarja 2023 o izvajanju Uredbe (EU) št. 359/2011 o omejevalnih ukrepih proti nekaterim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Iranu (UL 2023, L 20 I, str. 1).

Tožba, vložena 19. aprila 2023 – Studiocanal/EUIPO – Leonine Distribution (ARTHAUS)

(Zadeva T-203/23)

(2023/C 189/56)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Studiocanal GmbH (Berlin, Nemčija) (zastopnika: T. Dolde in C. Zimmer, odvetnika)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Leonine Distribution GmbH (München, Nemčija)

Podatki o postopku pred EUIPO

Imetnik sporne znamke: tožeča stranka

Zadevna sporna znamka: besedna znamka Evropske unije ARTHAUS – znamka Evropske unije št. 6 988 216

Postopek pred EUIPO: postopek za izbris

Izpodbijana odločba: Odločba prvega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 10. februarja 2023 v zadevi R 1532/2022-1

Tožbeni predlog

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano odločbo razveljavi v delu, v katerem je bila zahteva za razglasitev ničnosti glede na člen 59(1)(a) v povezavi s členom 7(1)(b), (c) in (d) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta razglašena za dopustno;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov postopka.

Navajani tožbeni razlog

Kršitev člena 63(2) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta v povezavi s členom 12(1)(b) in členom 15(2) Delegirane uredbe (EU) 2017/1430.

Tožba, vložena 19. aprila 2023 – Studiocanal/EUIPO – Leonine Distribution (ARTHAUS)

(Zadeva T-204/23)

(2023/C 189/57)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Studiocanal GmbH (Berlin, Nemčija) (zastopnika: T. Dolde in C. Zimmer, odvetnika)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Leonine Distribution GmbH (München, Nemčija)

Podatki o postopku pred EUIPO

Imetnik sporne znamke: tožeča stranka

Zadevna sporna znamka: figurativna znamka Evropske unije ARTHAUS – znamka Evropske unije št. 6 988 984

Postopek pred EUIPO: postopek za izbirs

Izpodbijana odločba: Odločba prvega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 10. februarja 2023 v zadevi R 1533/2022-1

Tožbeni predlog

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano odločbo razveljavi v delu, v katerem je bila zahteva za razglasitev ničnosti glede na člen 59(1)(a) v povezavi s členom 7(1)(b), (c) in (d) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta razglašena za dopustno;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov postopka.

Navajani tožbeni razlog

Kršitev člena 63(2) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta v povezavi s členom 12(1)(b) in členom 15(2) Delegirane uredbe (EU) 2017/1430.