ISSN 1977-1045

Uradni list

Evropske unije

C 188
European flag  

Slovenska izdaja

Informacije in objave

Letnik 66
30. maj 2023

Vsebina

Stran

 

I   Resolucije, priporočila in mnenja

 

RESOLUCIJE

 

Odbor regij

 

154. plenarno zasedanje OR, 15. 3. 2023–16. 3. 2023

2023/C 188/01

Resolucija Evropskega odbora regij – Izkoriščanje potenciala nadarjenih posameznikov v evropskih regijah

1

2023/C 188/02

Resolucija Evropskega odbora regij – Pobuda za krepitev socialnega dialoga

6

 

MNENJA

 

Odbor regij

 

154. plenarno zasedanje OR, 15. 3. 2023–16. 3. 2023

2023/C 188/03

Mnenje Evropskega odbora regij – Prihodnost vzhodnega partnerstva z lokalnega in regionalnega vidika

10

2023/C 188/04

Mnenje Evropskega odbora regij – Cilji in orodja za pametno podeželsko Evropo

14

 

III   Pripravljalni akti

 

Odbor regij

 

154. plenarno zasedanje OR, 15. 3. 2023–16. 3. 2023

2023/C 188/05

Mnenje Evropskega odbora regij – Storitve kratkoročnega najema nastanitve: uravnoteženje potreb lokalnih skupnosti, podjetnikov in popotnikov

19

2023/C 188/06

Mnenje Evropskega odbora regij – Trajnostna raba pesticidov

43

2023/C 188/07

Mnenje Evropskega odbora regij – Predlog direktive o azbestu

70

2023/C 188/08

Mnenje Evropskega odbora regij – Evropski akt o svobodi medijev

79

SL

 

I Resolucije, priporočila in mnenja

RESOLUCIJE

Odbor regij

154. plenarno zasedanje OR, 15. 3. 2023–16. 3. 2023

30.5.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 188/1

Resolucija Evropskega odbora regij – Izkoriščanje potenciala nadarjenih posameznikov v evropskih regijah

(2023/C 188/01)

EVROPSKI ODBOR REGIJ

ob upoštevanju: Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Izkoriščanje potenciala nadarjenih posameznikov v evropskih regijah,

Splošne ugotovitve

1.

 pozdravlja Sporočilo Evropske komisije o izkoriščanju potenciala nadarjenih posameznikov v evropskih regijah ter podpira splošne cilje predloga, zlasti glede preprečevanja razlik in geografskega razkoraka med regijami in mesti na podlagi obsega in spretnosti njihovega delovno sposobnega prebivalstva;

2.

 izpostavlja resen izziv regij, ki jim grozi, da se bodo ujele v past nerazvoja talentov, kar trenutno velja za 82 regij v 16 državah članicah (skoraj 30 % prebivalstva EU), ki so močno prizadete zaradi upada delovno sposobnega prebivalstva, nizkega deleža prebivalstva z univerzitetno in visoko izobrazbo ter odseljevanja prebivalstva v starosti od 15 do 39 let;

3.

 izraža zadovoljstvo nad mehanizmom za spodbujanje talentov in poudarja, da pričakuje hitro in učinkovito izvajanje osmih predlogov v okviru mehanizma na evropski, lokalni in regionalni ravni;

4.

 priznava, da morajo mesta in regije hitro izkoristiti potencial teh strategij, da bodo ustvarili ekosisteme za privabljanje talentov, ki so prilagojeni potrebam, interoperabilni in lokalno zasnovani. To je zlasti pomembno za regije, ki so v pasti nerazvoja talentov in še posebej čutijo posledice nizke rodnosti, upad delovno sposobnega prebivalstva, majhen delež prebivalstva z univerzitetno in visoko izobrazbo ter beg možganov;

5.

 poudarja, da so bile demografske spremembe, njihove večplastne posledice in teritorialni učinek zajeti v številnih priporočilih Konference o prihodnosti Evrope, na podlagi katerih morajo evropske institucije nadalje ukrepati (zlasti predlog št. 47.7). Državljani so pozvali k posebnim ukrepom, da bi se preprečil beg možganov iz nekaterih regij in držav v EU ter beg evropskih talentov in delovne sile v tretje države (predlog št. 47.7) ter zagotovila trajnostni razvoj in demografska odpornost regij, ki zaostajajo (predlog št. 15.9);

6.

 meni, da so regije, na katere še posebej vplivata zeleni in digitalni prehod, na primer premogovne, ogljično intenzivne in avtomobilske regije, glavne kandidatke za mehanizem za spodbujanje talentov, saj bodo imele veliko delavcev, ki bodo potrebovali izpopolnjevanje in preusposabljanje;

7.

 poziva lokalne in regionalne oblasti, naj izkoristijo evropsko leto spretnosti pri izvajanju svoje strategije za privabljanje in zadrževanje talentov na svojih ozemljih. To evropsko leto je posvečeno spodbujanju politik ter socialnih naložb na področju znanj in spretnosti, katerih namen je odpraviti pomanjkanje delovne sile ter poskrbeti za bolje usposobljeno in prilagodljivo delovno silo za prihodnost. V upoštevanje vidika mladih in zapuščino evropskega leta mladih morajo biti tesno vključene tudi mladinske organizacije, vključno s podmladki političnih strank na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni;

8.

 v zvezi s tem poudarja pomen razvoja z dokazi podprtega oblikovanja politik, kar zajema tudi dejavnosti strateškega predvidevanja na ustrezni regionalni in lokalni ravni, ter pomen uporabe uveljavljene metodologije predvidevanja, da bo mogoče oblikovati lokalne scenarije in se pripraviti na razne različice prihodnosti v skladu z medsebojnim vplivom različnih dolgoročnih trendov in dejavnikov;

9.

 opozarja na pomen namenskih naložb v pobude za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter spodbuja lokalne in regionalne oblasti k izmenjavi primerov dobre prakse na področju družini prijaznih politik;

Izkoriščanje razvoja talentov s podporo lokalno usmerjenih politik

10.

 poudarja, da je treba izkoristiti možnosti, ki jih ponujajo sheme mentorstva, in spodbujati partnerstva med območji (bodisi mesti, podeželskimi območji ali celimi regijami), pri tem pa upoštevati načela sodelovanja pri upravljanju na več ravneh, da se podpre ključna vloga majhnih mest in vasi pri celostnem teritorialnem razvoju;

11.

 priporoča, da Evropska komisija okrepi prizadevanje za zmanjšanje regionalnih razlik, tako da lokalne politike podpre z okrepljeno kohezijsko politiko, da bo obravnavala izziv izkoriščanja potenciala nadarjenih posameznikov v vseh regijah EU ter tako vsem regijam Evropske unije zagotovila dobre možnosti za izkoriščanje prednosti enotnega trga, kar bo pozitivno vplivalo na konkurenčnost EU;

12.

 se zavzema za to, da bi ocene teritorialnega učinka in preverjanje učinkov ukrepov na podeželje postali učinkovita orodja za izvajanje načela neškodovanja koheziji, ki ga je Evropska komisija uvedla v osmem kohezijskem poročilu (1) in v skladu s katerim „noben ukrep ne sme ovirati procesa konvergence ali prispevati k regionalnim razlikam“;

13.

 predlaga bolj poglobljeno analizo regij, ki so v pasti nerazvoja talentov ali bi lahko padle vanjo, da se odkrijejo raznolikosti, izzivi in priložnosti znotraj regij. Odziv politik bi moral zajemati celovit sklop ukrepov, ki bi se oblikovali in izvajali s prilagojenimi pristopi, ki bi jih usmerjala kohezijska politika in dopolnjevale sektorske strategije;

14.

 ponovno poudarja, da bi bilo treba v okviru evropskega semestra z večjo osredotočenostjo na partnerstvu in upravljanju na več ravneh dejavno spodbujati potrebne reforme, zlasti na trgu dela ter v izobraževanju in usposabljanju, da se spodbudi razvoj talentov;

15.

 opozarja, da trenutno na trg dela EU kvalitativno in kvantitativno vplivata digitalni in zeleni prehod, ki zahtevata temeljit premik na področju znanja in spretnosti. Izpopolnjevanje in preusposabljanje delavcev kot priprava na nova delovna mesta ali nove naloge v njihovem poklicu ter novi načini dela in sposobnost podjetij, da se prilagodijo novim razmeram in družbenim zahtevam, so strateški cilji, ki jih morajo obravnavati in podpreti javni organi na vseh ravneh upravljanja v skladu z načelom subsidiarnosti;

16.

 poudarja, da mora še naprej delovati Sklad za pravični prehod in da je treba oblikovati prihodnji Sklad za pravični prehod (SPP 2.0), in sicer kot instrument trajnostnega prehoda na podlagi lokalnega in regionalnega vidika ter izkušenj, pridobljenih s pripravo in izvajanjem območnih načrtov za pravični prehod. Potrebne bodo podrobne analize za določitev najbolj prizadetih regij in sektorjev ter z njimi povezanih dobavnih verig in delovne sile;

17.

 meni, da je nujno uvesti vrsto politik o podeželju, da bi se spopadli z upadanjem števila prebivalcev, kar povzroča izgubo talentov, zlasti na območjih, ki so jih podnebne spremembe najbolj prizadele, in območjih z velikimi in trajnimi naravnimi ali demografskimi ovirami, kot so najbolj oddaljene regije, otoki ter najtežje dostopna in izolirana območja, kjer je dostop do virov pogosto slabši. Ponovno opozarja, da je prihodnost teh območij odvisna od tega, ali bodo lahko zadržala in privabila mlade nadarjene posameznike, ki svojo prihodnost vidijo na podeželju, ter od polnega vključevanja mladih v iskanje rešitev za lokalne izzive;

18.

 poziva k dostopnosti izobraževanja in usposabljanja za ljudi vseh starosti in socialnih skupin, tako izobraževanja ob fizični prisotnosti kot na daljavo, k izmenjavi znanja o inovativnih pristopih v zvezi s procesi pridobivanja znanj in spretnosti ter k razvoju skupnostnih centrov z več storitvami, od knjižnic do socialnega dela. Strinja se tudi, da je treba razširiti ponudbo dela in usposabljanja ter spodbujati ukrepe za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja;

19.

 meni, da je treba za rešitev problema generacijske prenove okrepiti javne politike za pospeševanje posodabljanja kmetijskih gospodarstev in njihovo prilagajanje podnebnim spremembam ter spodbujati mlade k zaposlitvi v kmetijskem sektorju. V ta namen je treba ponovno preučiti in podpreti dostop do programov za vključitev v družbo in na trg dela, pa tudi do možnosti izobraževanja, izpopolnjevanja in preusposabljanja na lokalni ravni ter do kulturnih dejavnosti;

20.

 poudarja, da pametne vasi ustvarjajo nove priložnosti za raznoliko podeželsko gospodarstvo in dostop do trga dela, ter poziva k obsežni podpori podeželskim območjem za izvajanje programa politike do leta 2030, zlasti za krepitev digitalnih spretnosti in izobraževanja, varno in trajnostno digitalno infrastrukturo, digitalno preobrazbo podjetij in digitalizacijo javnih storitev. Pozdravlja vključitev podeželja v Evropsko deklaracijo o digitalnih pravicah in načelih za digitalno desetletje;

21.

 priznava pomembno vlogo žensk na območjih, ki jim grozi odseljevanje, zato spodbuja in podpira ukrepe za ustvarjanje enakih možnosti za ženske, kar zadeva inovativna, trajnostna in ustvarjalna delovna mesta in storitve;

22.

 opozarja, da morajo države članice odločno podpreti politike, ki spodbujajo udeležbo žensk in deklet v izobraževanju na področjih STEAM (informacijska in komunikacijska tehnologija, naravoslovje, tehnologija, inženirstvo, umetnost in matematika), ter zagotoviti spodbude za ustvarjanje delovnih mest v sektorjih, kjer je mogoče uporabiti njihovo znanje;

23.

 poudarja, da je spodbujanje digitalnega prehoda regij, ki so v pasti nerazvoja talentov, ključno ter je tudi v interesu močne ekonomske, socialne in teritorialne kohezije. Predlaga, da se digitalna kohezija spodbuja kot cilj Evropske unije, tako da bo mogoče vzpostaviti ustrezno digitalno infrastrukturo, s katero bodo delo na daljavo, e-storitve in digitalno izobraževanje dostopni vsem. Posebno pozornost je treba posvetiti dostopu prikrajšanih in ranljivih skupin do digitalnih orodij;

24.

 ugotavlja, da se državljani in podjetja v evropskih obmejnih regijah soočajo s številnimi pravnimi in upravnimi ovirami, ki otežujejo gospodarsko rast in čezmejno sodelovanje, ter poudarja potrebo po schengenskem območju brez meja za vse države članice, da se olajša mobilnost študentov, delavcev in podjetij, zlasti v obmejnih regijah;

25.

 opozarja na vlogo socialnih inovacij pri razvoju novih zamisli, storitev in modelov za boljše reševanje družbenih izzivov, še posebej na področju zaposlovanja, izobraževanja, znanj in spretnosti ter socialne vključenosti, in poudarja njihovo dodano vrednost za razvoj skupnosti in izboljšanje socialnih storitev na lokalni ravni. V zvezi s tem opozarja na potencial socialne ekonomije tako v poklicnem usposabljanju, na univerzah in na vseh ravneh izobraževanja kot pri aktivnih politikah zaposlovanja, razvoju znanj in spretnosti ter kompetenc;

26.

 spodbuja uporabo sredstev sklopa za socialne inovacije v ESS+, da se okrepi inovacijska zmogljivost ter olajšata prenos in nadgradnja inovativnih rešitev;

Učinkovitejše izobraževanje in odzivanje na potrebe trga dela

27.

 ugotavlja, da je kljub zelo različnim razmeram v regijah EU eden glavnih izzivov pri oblikovanju in izvajanju novih standardov in praks na področju izobraževanja in usposabljanja ta, v kakšnem obsegu se uspešno odzivajo na potrebe trga dela. Vrzeli in neskladja v znanju in spretnostih še povečajo teritorialne razlike, kar je treba obravnavati z dobrimi in ustrezno financiranimi lokalnimi politikami;

28.

 ugotavlja, da je zaradi hitrih sprememb na trgu dela vse več ljudi izpostavljenih tveganju, da izgubijo zaposlitev, ker so njihova znanja in spretnosti zastarela ali jih sploh nimajo. Osvežena znanja in spretnosti ter dostop do vseživljenjskega učenja so pomembnejši kot kdaj koli prej, zlasti glede na vse večji vpliv umetne inteligence na evropski trg dela zaradi obsežne avtomatizacije delovnih mest. Za ljudi iz različnih izobraževalnih in poklicnih okolij je torej treba uporabiti celosten in v prihodnost usmerjen pristop k razvoju talentov;

29.

 meni, da je ključno, da lokalne in regionalne oblasti razumejo pomen, ki ga imajo univerze ter izvajalci poklicnega izobraževanja in usposabljanja za spodbujanje dinamičnih inovacijskih ekosistemov s strategijami pametne specializacije ter tehnološkimi in socialnimi inovacijami. Lokalne univerze in politehnike lahko učinkovito izkoriščajo potencial nadarjenih posameznikov, razvijajo grozde znanja in privabljajo podjetja na svoja območja tako, da z njimi sodelujejo pri programih za usposabljanje delavcev, da bi ti pridobili nova znanja in spretnosti na svojem področju. Prav tako morajo tudi javni organi oblikovati partnerstva z univerzami in se zavedati, da je treba univerze podpirati, med drugim z naložbami v lokalno infrastrukturo, vključno z digitalno;

30.

 poudarja, da je treba ustvariti tudi pogoje za vključitev malih, srednjih in mikro podjetij v inovacijske ekosisteme, da se optimizirajo njihovi omejeni proračunski in človeški viri. V ta namen podpira stališče Komisije, da lahko ta podjetja izkoristijo podporo digitalnih inovacijskih vozlišč za inovacije in digitalizacijo;

Ciljno spodbujanje privabljanja, zadrževanja in mobilnosti talentov

31.

 ugotavlja, da je treba v EU beg možganov in povezane pojave razumeti in ocenjevati v okviru upravljanja na več ravneh. V zvezi s tem opozarja na tveganje, ki ga ima beg možganov za dolgoročno vzdržnost evropskega projekta, zlati kjer se povečujejo razlike med izvornimi in ciljnimi regijami; predlaga, naj lokalne in regionalne oblasti oblikujejo lokalna zavezništva, ki vključujejo vse deležnike (javne organe, podjetja, univerze, nevladne organizacije itd.), in tako pomagajo pri oblikovanju in izvajanju lokalnih politik, ki lahko pripomorejo k blažitvi bega možganov, ter naj povabijo socialne partnerje k prevzemu aktivne vloge pri razvoju talentov;

32.

 glede na vse večje priložnosti, ki jih nudi delo na daljavo, spodbuja lokalne in regionalne oblasti, da izvajajo ciljno usmerjene informacijske kampanje za spodbujanje življenja zunaj gosto poseljenih mest, ki so osredotočene na različne privlačne značilnosti regij;

33.

 opozarja, da bodo lahko zaradi demografskih trendov številne evropske regije vrzeli na svojih trgih dela premostile le z zakonitimi migracijami. Poudarja, da delovne sile vse bolj primanjkuje zlasti v inovativnih podjetjih. V zvezi s tem poziva k okrepljenemu dialogu med regionalnimi organi, podjetji, univerzami in nevladnimi organizacijami, zlasti v obmejnih regijah. Zavzema se za pregledne in pravične sisteme priseljevanja, s katerimi je mogoče reševati pomanjkanje delovne sile na nacionalni in evropski ravni;

34.

 poudarja, da izguba mladih v regijah, za katere sta značilna odseljevanje in zmanjšanje stopnje rodnosti, izredno neugodno vpliva na sposobnost manjših občin za ohranjanje osnovnih javnih storitev in spodbujanje gospodarstva, kar so bistveni dejavniki pri zadrževanju in privabljanju talentov na ta območja;

35.

 poziva k izvajanju strateškega pristopa k vključevanju državljanov tretjih držav v EU kot potencialnega gonila lokalne rasti. Pozdravlja ukrepe iz svežnja o znanjih, spretnostih in talentih, vključno z novim spletnim iskalnikom zaposlitve, t. i. naborom talentov EU, ki je pilotna pobuda, posebej namenjena beguncem iz Ukrajine. Pozdravlja tudi načrt, da se ta iskalnik razširi na usposobljene delavce iz tretjih držav, ki bi radi migrirali v EU. Tako bi se utrla pot bolj trajnostnemu in vključujočemu pristopu k mobilnosti delovne sile in rešitvam, ki vključujejo tretje države;

36.

 opozarja na priporočila, ki so jih državljani izrazili v okviru Konference o prihodnosti Evrope, med drugim na priporočilo, naj EU spodbuja države članice, da poenostavijo postopek sprejema in vključevanja zakonitih migrantov ter njihov dostop do trga dela EU, izboljšajo interoperabilnost med različnimi pristojnimi upravami, bolje komunicirajo, poenostavijo priznavanja kvalifikacij in izboljšajo učinkovitosti orodij, kot je spletno orodje za usklajevanje ponudbe znanj in spretnosti ter povpraševanja po njih;

37.

 poziva, naj se državljanom tretjih držav omogoči prenosljivost statusa rezidenta EU za daljši čas, da se jim zagotovi dejanska mobilnost znotraj EU, s čimer se lahko izboljšajo njihove možnosti, da postanejo dragocen del evropske družbe, ter omogoči, da se izognejo prekarnemu delu in namesto tega zapolnijo prosta delovna mesta, kar bo pripomoglo k blažitvi regionalnih neravnovesij;

38.

 naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo predloži Evropski komisiji, Evropskemu parlamentu, švedskemu in španskemu predsedstvu Sveta EU ter predsedniku Evropskega sveta.

V Bruslju, 16. marca 2023

Predsednik Evropskega odbora regij

Vasco ALVES CORDEIRO

(1)  COM(2022) 34 final.

30.5.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 188/6

Resolucija Evropskega odbora regij – Pobuda za krepitev socialnega dialoga

(2023/C 188/02)

EVROPSKI ODBOR REGIJ

—

Predloga priporočila Sveta o krepitvi socialnega dialoga v Evropski uniji (1),

—

sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij Krepitev socialnega dialoga v Evropski uniji: izkoriščanje njegovega celotnega potenciala za upravljanje pravičnega prehoda (2),

1.   

pozdravlja pobudo Evropske komisije za krepitev socialnega dialoga, katere cilj je postaviti socialni dialog v središče odločanja na evropski in nacionalni ravni, obravnavati potrebo po močnem socialnem dialogu na vseh ravneh ter podati smernice o tem, kako najbolje okrepiti socialni dialog in kolektivna pogajanja;

2.   

poudarja, da Unija v skladu s členom 152 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) pospešuje dialog med socialnimi partnerji ob upoštevanju njihove avtonomije, Komisija pa je v skladu s členom 154 PDEU odgovorna za spodbujanje in olajševanje evropskega socialnega dialoga. Pobuda Komisije predstavlja tudi izvedbeni ukrep za uresničevanje načela 8 evropskega stebra socialnih pravic, v skladu s katerim se je treba s socialnimi partnerji posvetovati o zasnovi in izvajanju ekonomskih, zaposlitvenih in socialnih politik. OR tako poudarja pomen teh sinergij in opozarja na svoj poziv k večji preglednosti, udeležbi na več ravneh, demokratizaciji in smiselni vključenosti socialnih partnerjev znotraj procesa evropskega semestra;

3.   

meni, da morajo reforme trga dela na nacionalni ravni prispevati k izvajanju evropskega stebra socialnih pravic. Pričakuje, da bo Komisija v zvezi s temi vidiki analizirala reforme trga dela v nacionalnih načrtih za okrevanje in odpornost;

4.   

poudarja, da je pobuda Komisije v skladu s predlogi Konference o prihodnosti Evrope, zlasti s predlogom št. 13 o socialnem dialogu in kolektivnih pogajanjih kot načinom za zagotovitev vključujočih trgov dela ter s predlogom št. 39.5, v skladu s katerim bi bilo treba poskrbeti za ustrezne mehanizme in postopke civilnega in socialnega dialoga na vseh stopnjah postopka odločanja EU;

5.   

meni, da je nujno okrepiti socialni dialog na ravni EU ter na nacionalni, lokalni in sektorski ravni zaradi številnih pritiskov, ki so posledica učinkov prehodov na trg dela in zmanjšanja deleža delavcev, zajetih v kolektivnih pogodbah (s 66 % leta 2000 na 56 % leta 2019);

6.   

poudarja, da delavci v manjših podjetjih ali v nestandardnih zaposlitvenih razmerjih pogosto niso zajeti v kolektivnih pogodbah ali pa so v njih premalo zastopani. Nadalje ugotavlja, da platformni delavci pogosto ne morejo uveljavljati svojih temeljnih pravic do združevanja in kolektivnih pogajanj, nenazadnje tudi zato, ker nimajo skupnih komunikacijskih sredstev in možnosti, da bi se sestali prek spleta ali v živo (3);

7.   

poudarja, da je treba socialni dialog spodbujati tako na medsektorski kot na sektorski ravni, da bi postal standarden način, na katerega EU in države članice oblikujejo politike, ki vplivajo na svet dela. Vključevati bi moral kolektivna pogajanja, podporo za krepitev zmogljivosti, pogoje za razširitev kolektivnih pogajanj in dejavno spodbujanje dodane vrednosti socialnega dialoga;

8.   

se strinja z oceno Komisije o pomembnem prispevku socialnega dialoga k zagotavljanju socialne pravičnosti, učinkovitemu kriznemu upravljanju – zlasti med pandemijo COVID-19 – in pravičnemu uvajanju sprememb. Med pandemijo so imeli socialni partnerji na lokalni in regionalni ravni ključno vlogo pri tem, da so se kljub težkim gospodarskim in finančnim razmeram še naprej zagotavljale osnovne javne storitve;

9.   

se strinja s Komisijo, da socialni dialog povsod v Evropi še zdaleč ni ustrezno dosežen; ponovno opozarja, da je sektorski socialni dialog, tudi na lokalni in regionalni ravni, temeljni pogoj za doseganje visoke stopnje pokritosti s kolektivnimi pogajanji;

10.   

poziva države članice, naj izvršujejo direktivo o minimalnih plačah (4), v skladu s katero morajo zagotoviti, da gospodarski subjekti in njihovi podizvajalci pri izvajanju javnih naročil ali koncesijskih pogodb, ki so jim bili podeljeni, izpolnjujejo svoje obveznosti glede plač ter pravic do organiziranja in kolektivnega pogajanja o višini plač;

11.   

pozdravlja predlog o imenovanju koordinatorja za socialni dialog v vsakem generalnem direktoratu Komisije in zavezanost širšemu sodelovanju z medsektorskimi socialnimi partnerji pred pripravo delovnega programa Komisije. To bi zagotovilo doslednejši pristop k posvetovanju s socialnimi partnerji in ustrezno posvetovanje z njimi v skladu s členom 154 PDEU;

12.   

vztraja, da mora pobudi Komisije slediti trajna upravna, finančna, pravna in politična podpora evropskim sektorskim socialnim partnerjem in njihovim nacionalnim članskim organizacijam pri krepitvi zmogljivosti socialnih partnerjev za njihovo sodelovanje v socialnem dialogu na nacionalni in evropski ravni, pri čemer je treba ohraniti njihovo avtonomijo ter spoštovati načelo subsidiarnosti in pristojnosti držav članic;

13.   

poudarja, da imajo lokalne in regionalne oblasti bistveno vlogo pri spodbujanju socialnega dialoga, saj njihove javne uprave zaposlujejo več kot 12,3 milijona delavcev, ki nudijo najrazličnejše javne storitve (5) in ostajajo najbližje malim in srednjim podjetjem ter lokalni delovni sili v regijah. Lokalne in regionalne oblasti ter delavske organizacije imajo lokalno znanje, ki je najboljša podlaga za socialni dialog ter sklepanje prožnih in trajnostnih sporazumov. Države članice bi zato morale zagotoviti ustrezne strukture socialnega dialoga, da bi spodbudile kolektivna pogajanja in obravnavale pomembne izzive v zvezi z zaposlovanjem v lokalnih in regionalnih upravah;

14.   

poudarja pomen, ki ga ima evropski sektorski odbor za socialni dialog za lokalne in regionalne delodajalce (6), da se v zakonodaji EU na področjih organizacije in delovnih pogojev upoštevajo potrebe, interesi in posebnosti lokalnih in regionalnih oblasti ter njihovih delavcev. Poudarja tudi obsežno delo, ki ga je ta odbor doslej opravil v zvezi s pomembnimi vprašanji, kot so prestrukturiranje, digitalizacija, migracije in boj proti diskriminaciji, zdravje in varnost pri delu, boj proti nasilju tretjih strani, enakost spolov itd., ter poziva k večji zavzetosti partnerjev socialnega dialoga za izvajanje priporočil;

15.   

poudarja sklicevanje na nedavno sprejeto sporočilo Komisije Izkoriščanje potenciala nadarjenih posameznikov v evropskih regijah, v katerem je ocenjeno, da je krepitev udeležbe socialnih partnerjev v regijah, ki so se znašle v pasti nerazvoja talentov ali pa jim ta grozi, ključna za razvoj lokalnih rešitev v prizadevanjih za izboljšanje delovnih pogojev in ustrezne plače ter odpravo pomanjkanja znanj in spretnosti ter delovne sile;

16.   

poziva evropske socialne partnerje, naj sodelujejo s posvetovalnimi platformami OR, kot je mreža regionalnih središč (RegHub) (7), ki bo leta 2023 eno svojih posvetovanj namenila direktivi o delovnem času (8), kar je še posebej pomembna tema za evropski socialni dialog;

17.   

ugotavlja, da je treba analizirati vpliv privatizacije javnih storitev, ki jih tradicionalno zagotavljajo nacionalni, regionalni ali lokalni organi (energija, voda, promet, poštne storitve itd.), na postopke socialnega dialoga in kolektivnih pogajanj. Ponovno poudarja, da je treba ohraniti postopke socialnega dialoga in kolektivnih pogajanj ter uvesti ukrepe, s katerimi bi preprečili poslabšanje delovnih pogojev po spremembi lastništva;

18.   

izpostavlja naraščajoče nasilje tretjih oseb, zlasti nad ženskami (9), kar vpliva tudi na uslužbence lokalnih in regionalnih oblasti glede na visoko zastopanost žensk v storitvah, ki jih običajno zagotavljajo lokalne in regionalne oblasti (kot so zdravstvene in socialne storitve), in glede na bližino med storilci in žrtvami tega nasilja;

19.   

poudarja pomen socialnega dialoga za izboljšanje politike in dialoga na področju migracij delovne sile ter v zvezi s tem opozarja na svoje mnenje Zakonite migracije – privabljanje znanj, spretnosti in talentov v EU (10) ter na skupne smernice o migracijah in krepitvi boja proti diskriminaciji v lokalnih in regionalnih organih, ki jih je sprejel evropski sektorski odbor za socialni dialog o lokalnih in regionalnih oblasteh (11). Ob tem opozarja tudi na predlog št. 41.1 Konference o prihodnosti Evrope za začetek komunikacijske kampanje po vsej EU, s katero bi povečali ozaveščenost evropskih podjetij, ki zaposlujejo državljane tretjih držav, o obstoju mreže evropskih služb za zaposlovanje (EURES), portala EU o priseljevanju in orodja EU za profiliranje znanj in spretnosti državljanov tretjih držav. Hkrati bi morala Komisija spodbujati države članice, da poenostavijo postopke za sprejem in vključevanje zakonitih migrantov ter njihov dostop do trga dela v EU;

20.   

poziva k okrepitvi enakega obravnavanja delavcev, ki prihajajo iz tretjih držav, zlasti glede delovnih pogojev, svobode združevanja in pripadnosti ter prejemkov socialne varnosti, ob upoštevanju presečnih oblik prikrajšanosti, kot so spol, starost, spolna usmerjenost in identiteta, vera in drugo;

21.   

poudarja, da se Mednarodna organizacija dela zavzema za to, da bi migracije delovne sile obravnavali organi za delo v sodelovanju s socialnimi partnerji, da bi razvili verodostojne in trajnostne politike v zvezi z migracijo delovne sile in ukrepi proti diskriminaciji. Te politike bi morale temeljiti na pravicah, biti skladne ter upoštevati lokalne in regionalne razmere, da bi tako lahko prispevale k procesom regionalnega vključevanja;

22.   

pozdravlja nadaljnje ukrepe iz svežnja o znanjih in spretnostih ter talentih, med drugim oblikovanje pilotnega projekta EU o talentih, posebej namenjenega ljudem, ki bežijo pred rusko invazijo v Ukrajini, predlagani nabor talentov EU ter načrt za njegovo razširitev na begunce, ki živijo v EU. Poudarja, da je treba pri oblikovanju teh orodij storiti več za upoštevanje ustreznih mehkih veščin, ki jih lahko nudijo iskalci zaposlitve, in razvoj pravičnih, dostopnih in uporabniku prijaznih shem za migracijo delovne sile. Pretirano birokratski postopki namreč ovirajo dostop beguncev do trga dela, zaradi česar so še bolj izpostavljeni tveganju, da se bodo morali zateči k prekarnemu delu ter da bodo postali žrtve zlorab in izkoriščanja;

23.   

poudarja vlogo Evropskega organa za delo (ELA) pri pravičnem, enostavnem in učinkovitem izvrševanju predpisov EU o mobilnosti delovne sile in usklajevanju sistemov socialne varnosti, med drugim z zagotavljanjem informacij, usklajenimi in skupnimi inšpekcijskimi pregledi, okrepljenim upravnim sodelovanjem ter spodbujanjem mobilnosti delovne sile, zlasti prek EURES;

24.   

pozdravlja, da so v delovni program socialnih partnerjev EU vključena vprašanja, povezana s pomanjkanjem znanj in spretnosti ter s tem, kako najbolje doseči pravični prehod. Poudarja vlogo regij in mest kot delodajalcev na teh področjih in poziva, naj bodo ustrezno zastopani na relevantnih srečanjih medsektorskih socialnih partnerjev;

25.   

pozdravlja priporočilo Sveta o zagotavljanju pravičnega prehoda na podnebno nevtralnost, pri čemer je treba cilje pravičnega prehoda vključiti v oblikovanje politik na vseh ravneh, spodbuditi regionalne in lokalne organe k prevzemanju dejavne vlogo pri razvoju, izvajanju in spremljanju politik pravičnega prehoda ter socialne partnerje dejavno vključiti v delovanje na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, pri tem pa spoštovati njihovo avtonomijo;

26.   

poudarja ključno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti kot delodajalcev ter spodbuja njihovo dejavno sodelovanje pri tem, da so socialni partnerji ustrezno vključeni v izvajanje politik, ki jih podpira Evropski socialni sklad plus, ter jim je v ta namen zagotovljena prilagojena krepitev zmogljivosti. V zvezi s tem pozdravlja zahtevo, da se vsaj 0,25 % sredstev porabi za krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev v državah, ki so prejele priporočila za posamezne države o socialnem dialogu. Če bomo ukrepali samo na ravni držav članic, ne bomo izkoristili vseh dragocenih sinergij;

27.   

pooblašča svojega predsednika, da to resolucijo predloži Evropski komisiji, Evropskemu parlamentu, švedskemu in španskemu predsedstvu Sveta EU ter predsedniku Evropskega sveta.

V Bruslju, 16. marca 2023

Predsednik Evropskega odbora regij

Vasco ALVES CORDEIRO

(1)  COM(2023) 38 final.

(2)  COM(2023) 40 final.

(3)  Mnenje Evropskega odbora regij – Izboljšanje delovnih pogojev pri platformnem delu (UL C 375, 30.9.2022, str. 45).

(4)  Direktiva (EU) 2022/2041 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o ustreznih minimalnih plačah v Evropski uniji (UL L 275, 25.10.2022, str. 33).

(5)  Eurofound, Representativeness of the European social partner organisations: Local and regional government sector and social services (Zastopanost organizacij evropskih socialnih partnerjev: lokalne in regionalne uprave ter socialne storitve), 2020.

(6)  Sektorski odbor za socialni dialog o lokalnih in regionalnih oblasteh sestavljata dva vzajemno priznana sektorska socialna partnerja v sektorju lokalnih in regionalnih oblasti: Svet evropskih občin in regij (CEMR) in Evropska zveza sindikatov javnih uslužbencev (EPSU).

(7)  https://portal.cor.europa.eu/reghub/Pages/default.aspx

(8)  Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa (UL L 299, 18.11.2003, str. 9).

(9)  https://www.etuc.org/en/document/safe-home-safe-work-final-report-national-country-studies.

(10)  Mnenje Evropskega odbora regij – Zakonite migracije – privabljanje znanj, spretnosti in talentov v EU (UL C 79, 2.3.2023, str. 59).

(11)  Zbirka besedil o socialnem dialogu – Zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje – Evropska komisija (europa.eu).

MNENJA

Odbor regij

154. plenarno zasedanje OR, 15. 3. 2023–16. 3. 2023

30.5.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 188/10

Mnenje Evropskega odbora regij – Prihodnost vzhodnega partnerstva z lokalnega in regionalnega vidika

(2023/C 188/03)

Poročevalec:

Alin-Adrian NICA (RO/EPP)

Referenčni dokument:

Mnenje na lastno pobudo

I.   POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

1.

 ker je zaradi ruske vojne v Ukrajini, pri kateri pomaga Belorusija, in nenehne ogroženosti ozemeljske celovitosti Moldavije in Gruzije nujno, da EU odločneje podpre svobodno in demokratično pot držav v sosedstvu EU;

2.

 ker so se države članice EU in sedanje vzhodnoevropske partnerske države (Armenija, Azerbajdžan, Gruzija, Republika Moldavija in Ukrajina) zavezale, da bodo nadaljevale, obnovile in okrepile vzhodno partnerstvo, da bo ostalo vodilni forum in okvir za sodelovanje s sosednjimi državami vzhodno od EU;

3.

 ker bodo najmočnejši dolgoročni evropski odziv na rusko invazijo svobodne in demokratične države v vzhodni Evropi, na južnem Kavkazu in drugod z močnimi regionalnimi in lokalnimi oblastmi, gospodarsko živahnimi mesti in odpornimi družbami, zavezanimi evropskim vrednotam;

4.

 ker lahko vse partnerske države z vsemi pravicami in dolžnostmi, vključenimi v Helsinški sklepni listini in ustanovnem statutu OVSE, ohranijo evropsko perspektivo, če izpolnjujejo tudi københavnska merila;

II.   NOVA OPREDELITEV VZHODNEGA PARTNERSTVA

5.

 pozdravlja odločitev Evropskega sveta iz junija 2022, da Republiki Moldaviji in Ukrajini podeli status kandidatk za članstvo v EU, Gruziji pa prizna prihodnjo evropsko perspektivo;

6.

 ceni precejšen napredek, ki so ga dosegle te tri države pri izvajanju svojih pridružitvenih sporazumov ter poglobljenih in celovitih sporazumov o prosti trgovini;

7.

 pozdravlja začetek veljavnosti sporazuma CEPA med EU in Armenijo 3. marca 2021 kot mejnik za odnose med EU in Armenijo;

8.

 meni, da bi t. i. temeljna načela morala ostati skupna podlaga za zbliževanje vzhodnega partnerstva, in sicer skupna zavezanost svobodi, demokraciji, pravni državi in človekovim pravicam ob hkratnem prizadevanju za skupne cilje, kot so spodbujanje enakosti spolov, varstvo pravic manjšin in jezikovnih pravic, boj proti podnebnim spremembam, napredek v zelenem in digitalnem prehodu, podpora močni in neodvisni civilni družbi, povečanje odpornosti in blaginje ter poglabljanje gospodarskih odnosov; poudarja, da sta stalna podpora beloruski demokratični opoziciji na vseh ravneh upravljanja in podpora civilni družbi bistvena za spodbujanje demokratičnih vrednot v državi;

9.

 opozarja na pomembno vlogo, ki jo lahko imajo regionalne in lokalne oblasti pri varovanju temeljnih načel v regijah in lokalnih skupnostih ter pri doseganju skupnih ciljev, pri čemer s približevanjem lokalnega prebivalstva Evropski uniji in njenim vrednotam uresničujejo načelo subsidiarnosti EU;

10.

 kljub temu poudarja, da je treba na novo opredeliti politične cilje in večstransko strukturo vzhodnega partnerstva, da bo še naprej uspevalo;

11.

 priznava, da se po več kot desetletju sodelovanja vzhodnega partnerstva prednostne naloge posameznih držav vzhodnega partnerstva razlikujejo med sabo zaradi različnih razvojnih potreb, nacionalnih prednostnih nalog in teženj k pristopu k EU, pa tudi zaradi ruske politike agresije, destabilizacijske taktike in dezinformacij; zato z zanimanjem pričakuje predlog Evropske komisije o oceni prihodnosti vzhodnega partnerstva;

12.

 meni, da vzhodno partnerstvo ostaja ustrezen okvir, ki še ni izkoristil svojega celotnega regionalnega potenciala in je lahko še naprej smiseln za vse partnerice, če bo reformiran tako, da bodo opredeljeni različni cilji posameznih držav v zvezi z EU. Prilagodljiva struktura in orodja tega okvira bi morala dopolnjevati potrebe novih držav kandidatk za članstvo v EU in drugih partneric, hkrati pa spoštovati skupne vrednote in pravila, vzajemne interese ter zaveze;

13.

 poudarja, da bi bilo treba vzhodno partnerstvo bolj usmeriti v rezultate s prilagoditvijo njegovih orodij in struktur delovanja, da bodo ustrezali potrebam partneric, med drugim z nudenjem pomoči najnaprednejšim partnericam na poti k članstvu v EU;

14.

 poziva Evropsko komisijo in partnerske vlade, naj regionalne in lokalne oblasti vključijo v določanje prednostnih nalog sodelovanja s teritorialnim učinkom (npr. v zvezi z energijsko učinkovitostjo, okoljem in prilagajanjem podnebnim spremembam, prometno povezljivostjo, decentralizacijo in reformo javne uprave ter podporo civilni družbi) ter v ustrezne platforme in forume vzhodnega partnerstva, ki bi jih bilo treba razširiti na predstavnike CORLEAP;

15.

 ugotavlja, da sodelovanje vzhodnega partnerstva pozitivno učinkuje na življenje državljanov, vendar opozarja, da je treba na podlagi preteklih dosežkov povečati prepoznavnost partnerstva in prispevek EU; to bi bilo mogoče doseči tudi s sistematičnim sodelovanjem z lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter njihovimi združenji na terenu;

16.

 ugotavlja, da je treba lokalno samoupravo, ki je sam temelj demokracije, dodatno podpreti, da bodo doseženi cilji vzhodnega partnerstva, ter pozdravlja delo Kongresa Sveta Evrope na tem področju;

III.   POLITIČNA PRIPOROČILA

17.

 se zavzema za prilagojen pristop k ciljem vzhodnega partnerstva, ki bi odražal različne potrebe kandidatk za članstvo v EU, potencialnih kandidatk in drugih partneric, saj univerzalni pristop ni več utemeljen; potrebe posameznih držav bi morale biti opredeljene tako, da upoštevajo tudi posebne interese regionalnih in lokalnih skupnosti;

18.

 priporoča prožnejši geografski obseg vzhodnega partnerstva, kar bo omogočilo tesnejše sodelovanje z državami, kot so nekatere države v Srednji Aziji, ter določitev področij za sodelovanje z državami Zahodnega Balkana;

19.

 poudarja, da bi bilo treba v prenovljenem vzhodnem partnerstvu utrditi razsežnost regionalnega in lokalnega mreženja s političnim dialogom (CORLEAP) in teritorialnim sodelovanjem. V zvezi s tem bi lahko Evropski odbor regij in CORLEAP prek svojih članov in partnerjev prispevala k izvajanju teritorialne agende vzhodnega partnerstva, in sicer v obliki sodelovanja med sorodnimi akterji in mehanizmov vzajemnega učenja;

20.

 priznava, da je partnerstvo učinkovit okvir za številne projekte, namenjene dobremu upravljanju, in za krepitev civilne družbe; kljub temu meni, da bi bilo treba vključiti ukrepe za krepitev odpornosti in v ta namen ponuditi nova orodja vsem ravnem upravljanja;

21.

 poudarja, da bi bilo treba znotraj vzhodnega partnerstva vzpostaviti platformo na več ravneh za lokalizacijo ciljev trajnostnega razvoja; doseganje ciljev trajnostnega razvoja v regiji bi prispevalo k uvedbi lokalnih energetskih ukrepov in namestitvi alternativ za vzpostavitev okolju prijaznih sistemov, neodvisnih od ruskih energetskih virov, s čimer bi se izboljšale možnosti preživljanja in odpornost lokalnih skupnosti in njihovih prebivalcev;

22.

 predlaga ustanovitev skupnega sekretariata vzhodnega partnerstva, v katerem bi bile ustrezno zastopane EU in vse partnerice, vključno s predstavniki lokalne in regionalne ravni, njegov cilj pa bi bil izkoristiti sredstva ter opredeliti in oblikovati projekte v skladu z glavnimi političnimi cilji partnerstva; meni, da bi skupni sekretariat povečal odgovornost članov za projekt ter okrepil preglednost, usklajevanje in prepoznavnost;

23.

 priporoča takojšnje izvajanje projekta virtualne akademije za lokalno in regionalno javno upravo (1), da se poveča krepitev zmogljivosti lokalnih in regionalnih oblasti v vzhodnem partnerstvu, spodbudita preglednost in dobro upravljanje, odpravlja korupcija in podprejo partnerske članice pri izvajanju reform za decentralizacijo;

24.

 se zavzema za razširitev instrumenta TAIEX in programov tesnega sodelovanja na regionalne in lokalne oblasti v državah vzhodnega partnerstva, da bi izboljšali njihove upravne zmogljivosti; razširitev mreže deležnikov v projektih tesnega sodelovanja na regionalne in lokalne oblasti bo imela kaskadni učinek in bo pripomogla k lažjemu uresničevanju projektnih ciljev;

25.

 meni, da bi posebna finančna sredstva, namenjena lokalnim in regionalnim oblastem v EU in državah vzhodnega partnerstva, ki jih je treba opredeliti znotraj 17 milijard EUR vrednega gospodarskega in naložbenega načrta za vzhodno partnerstvo, pripomogla k širitvi čezmejnega in teritorialnega sodelovanja, tudi z uporabo evropskih združenj za teritorialno sodelovanje, s čimer bi spodbudili izmenjavo primerov dobre prakse in izvajanje projektov, prilagojenih potrebam opredeljenih teritorialnih ciljev;

26.

 meni, da bi se evropsko partnerstvo lahko bolj osredotočilo na praktične projekte in pobude za okrepitev povezljivosti partneric vzhodnega partnerstva z EU, zlasti na področju fizične infrastrukture (cestni in železniški promet, električni in digitalni kabli, pomorske poti, energetske povezave itd.), in za njihovo vključevanje v digitalni in telekomunikacijski trg EU (npr. z odpravo stroškov gostovanja); zato predlaga, da se takoj ponudijo možnosti za gospodarsko sektorsko povezovanje, vključno s koraki za pridružitev notranjemu trgu EU, ter zagotovi doslej najobsežnejša in najhitrejša finančna pomoč, tudi s spodbujanjem lokalnega in regionalnega podjetništva, zlasti med malimi in srednjimi podjetji v treh državah vzhodnega partnerstva (Ukrajini, Moldaviji in Gruziji);

27.

 poziva k vzpostavitvi naložbene platforme v okviru vzhodnega partnerstva, ki bi povezala prizadevanja mednarodnih finančnih institucij ter lokalnim in regionalnim oblastem omogočila, da bi spodbujale projekte v okviru vzhodnega partnerstva na področju krepitve zmogljivosti, tehnične pomoči in dobrega upravljanja, kar bi spodbujalo trajnostni teritorialni razvoj, preprečevalo socialne in gospodarske razlike ter podprlo lokalizacijo in doseganje ciljev trajnostnega razvoja v njihovi regiji;

28.

 zato na podlagi izkušenj z Razvojno banko Sveta Evrope predlaga razvoj modela za lokalne naložbe v vzhodnem partnerstvu, da bi se financirali številni socialni in gospodarski projekti, ki jih izvajajo vladni, lokalni in regionalni deležniki ter javne ustanove;

29.

 meni, da je treba partnerskim državam omogočiti, da prosto izbirajo programe, ki so zanje najpomembnejši, in dajejo prednost programom, usmerjenim v lokalne in regionalne organe, s čimer bi dobil Evropski odbor regij ključno vlogo pri opredelitvi evropskih partnerjev, ki so pripravljeni na nadaljnje sodelovanje s sorodnimi akterji;

30.

 priporoča dajanje prednosti ukrepom in projektom, namenjenim zlasti zelenemu in digitalnemu prehodu ter spodbujanju socialno-ekonomskega okrevanja, ter poziva, naj voditelji držav na prihodnjem vrhu vzhodnega partnerstva sprejmejo agendo za okrevanje, odpornost in reforme;

31.

 opozarja, da so partnerske države podpisale sporazum o sodelovanju za boj proti degradaciji okolja, v katerem so še posebej poudarile podnebne ukrepe, tudi v zvezi z energijo in infrastrukturo, zmanjšanjem količine odpadkov ter ohranjanjem biotske raznovrstnosti;

32.

 poudarja, da sta upravna decentralizacija in dejstvo, da lokalne oblasti v partnerskih državah upravljajo vse večji delež javnih zadev, ključna dejavnika za zagotavljanje in ohranjanje vsesplošne demokracije, da se izboljša udeležba ljudi, vključno s podpiranjem novih metod javnega posvetovanja (državljanskih forumov, participativne demokracije), protikorupcijskimi ukrepi, varstvom človekovih pravic, tudi pravic manjšin, in izboljšanjem pravosodnih sistemov ob hkratnem izražanju temeljnih vrednot EU;

33.

 priporoča, da lokalne in regionalne oblasti vzhodnega partnerstva še naprej sodelujejo z vsemi partnerji, ki spodbujajo politike za lokalni razvoj onkraj širitvene politike EU, vključno s Svetom Evrope in Evropsko politično skupnostjo.

V Bruslju, 15. marca 2023

Predsednik Evropskega odbora regij

Vasco ALVES CORDEIRO

(1)  Mnenje Evropskega odbora regij – Lokalne in regionalne oblasti oblikujejo prihodnje vzhodno partnerstvo (UL C 79, 10.3.2020, str. 45).

30.5.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 188/14

Mnenje Evropskega odbora regij – Cilji in orodja za pametno podeželsko Evropo

(2023/C 188/04)

Poročevalec:

Radim SRŠEŇ (CZ/EPP), župan občine Dolní Studénky

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ (OR),

Izzivi, s katerimi se soočamo

1.

 ponovno izraža podporo dolgoročni viziji za podeželska območja EU do leta 2040 (1), ki bo podprla teritorialno kohezijo in ustvarila nove priložnosti za privabljanje inovativnih podjetij, zagotovila dostop do kakovostnih delovnih mest, spodbujala nova in izboljšana znanja in spretnosti, zagotovila boljšo infrastrukturo in storitve ter okrepila vlogo trajnostnega kmetijstva in raznolikih gospodarskih dejavnosti;

2.

 meni, da je doseganje ogljične nevtralnosti do leta 2050 s pomočjo evropskega zelenega dogovora bistveno za rast blaginje evropske družbe, ohranjanje dobrih pogojev za življenje v EU in podporo inovacijam, ki bodo omogočile uresničitev tega cilja in konkurenčnost EU na svetovni ravni;

3.

 priznava, da se je s pandemijo COVID-19 in ruskim napadom na Ukrajino pokazalo, da EU na vseh ravneh – v občinah, mestih, regijah in državah članicah – potrebuje izredno veliko odpornosti;

4.

 meni, da je izvajanje številnih sektorskih in medsektorskih strategij in politik (2), ki tesno povezujejo zeleni in digitalni prehod v novih geopolitičnih razmerah (3), ključno za doseganje glavnih evropskih ciljev;

5.

 je v duhu Deklaracije iz Lednic (4) prepričan, da lahko vsi ti načrti, dejavnosti in podpora vodijo k skupnemu cilju le, če se obravnavajo celostno in izvajajo v korist vseh prebivalcev EU in celotnega ozemlja EU z uporabo vseh razpoložljivih sredstev, politik in orodij EU;

6.

 je prepričan, da je v duhu navedenih ciljev treba podeželje ceniti kot prostor, brez katerega dolgoročen trajnostni razvoj EU ni mogoč;

7.

 poudarja, da je koncept pametnih vasi inovativna politika EU in orodje za razvoj podeželja, ki lahko pripomore k njegovi oživitvi, kar je bistveni cilj dolgoročne vizije za podeželje;

Sedanje stanje kaže na našo ranljivost

8.

 priznava ranljivost EU v vseh treh stebrih trajnostnega razvoja – družbi, okolju in gospodarstvu;

9.

 poudarja, da podeželje zajema kar 80 % ozemlja EU in da na podeželju živi 30 % prebivalstva EU;

10.

 priznava razlike v življenjskih pogojih med podeželskimi in urbanimi območji;

11.

 zaznava tveganja, ki izhajajo iz morebitnega pomanjkanja energije iz neevropskih virov, velike erozije tal v številnih državah EU in morebitnega pomanjkanja vode;

12.

 poudarja, da je treba ozemlje EU prilagoditi podnebnim spremembam, zagotoviti biotsko raznovrstnost in razširiti uporabo obnovljivih virov energije;

13.

 poudarja, da številnih od teh temeljnih izzivov, s katerimi se spopada EU, ni mogoče rešiti drugače kot z ustrezno podporo podeželju, ki pa je še vedno nezadostna;

14.

 je zaskrbljen zaradi nezadostnega dostopa do digitalizacije ter pomanjkanja infrastrukture in storitev, kar omejuje gospodarski razvoj podeželja. Za ohranitev vitalnosti podeželja morajo biti na voljo pogoji za delo na daljavo in za ustanavljanje podjetij, ki morajo imeti možnost poslovati popolnoma enako kot v mestu. Stabilna in kakovostna povezljivost bi visokotehnološkim in podatkovno intenzivnim podjetjem ter predelovalnim industrijskim panogam omogočila, da poslujejo na redko poseljenih območjih. Razlike pri dostopu do povezljivosti so danes velike, saj podeželje in redko poseljena območja močno zaostajajo za mestnimi območji in velikimi mesti. Za občine in regije je pomembno, da lahko storitve socialnega varstva ponujajo preko širokopasovnih ali mobilnih omrežij. V ta namen so potrebne boljša pokritost in višje prenosne hitrosti v omrežju. Ljudje, ki živijo v občinah s slabo povezljivostjo, so izpostavljeni tveganju digitalne izključenosti;

15.

 ponovno poudarja, da se trg dela zaradi digitalizacije korenito spreminja in da bo imelo 40 % delovno sposobnega prebivalstva EU leta 2040 visokošolsko izobrazbo (5), na trgu dela pa bosta prevladovali „digitalni“ generaciji Y in Z;

16.

 je prepričan, da primeri izvajanja koncepta pametnih vasi kažejo na pomen tega novega instrumenta sprememb za celovit pristop k ljudem in ozemlju (6), ki povezuje pametne občine, pametna mesta in pametne regije v pametni EU;

Poziv k ukrepanju

17.

 je prepričan, da je blaginja EU odvisna od kakovosti njenega celotnega ozemlja in ustvarjanja primerljivih pogojev za življenje njenih državljanov ne glede na starost, izobrazbo in socialni položaj v vseh delih EU;

18.

 zato poziva Evropsko komisijo in sozakonodajalca, naj sprejmejo celovito vizijo za razvoj EU, v kateri bo priznano, da je razvoj podeželja bistvenega pomena za vse državljane EU;

19.

 poziva institucije EU, države članice in regije, naj v celoti izkoristijo potencial koncepta pametnih vasi kot novega, inovativnega orodja za evropsko politiko in razvoj podeželja. Digitalna in tehnološka preobrazba prinašata nove izzive in priložnosti, da se tudi na podeželskih območjih poveča kakovost življenja in storitev. Ustvarjata tudi nove priložnosti za raznoliko podeželsko gospodarstvo in dostop do trga dela. Posledično lahko prispevata k reševanju sedanjih demografskih izzivov, zadrževanju mladih na podeželju ter ustavitvi odseljevanja in bega možganov;

20.

 poziva k večji podpori za podeželje na evropski ravni in na ravni držav članic – s posebnim poudarkom na gorskih, obmejnih, najbolj oddaljenih ter gospodarsko, socialno in demografsko ogroženih podeželskih območjih in otokih, ki jih je treba obravnavati kot posebej ranljive –, da se omogoči razvoj pametnih vasi ter delujočih povezav med mesti in podeželjem, kjer bodo pogoji za življenje čim bolj primerljivi s tistimi v mestih, podeželje pa se bo obravnavalo kot kulturno območje, ki ga bodo upravljale pametne vasi z raznolikim gospodarstvom, katerega sestavni in nezanemarljiv del je kmetijstvo;

21.

 vztraja, da bi morale vse politike EU krepiti privlačnost teh območij ter ščititi njihovo kakovost življenja in prebivalstvo, tako da zagotovijo enak dostop do osnovnih storitev in priložnosti. To ne zadeva le kohezijske politike, temveč tudi kmetijsko politiko, politiko enotnega trga in konkurence ter okoljsko in energetsko politiko EU, pri čemer je treba upoštevati spreminjajoče se tehnološke možnosti in družbene spremembe, ki jih povzročajo prizadevanja za doseganje vseevropskih ciljev;

22.

 predlaga, da se pri ustvarjanju pametnih vasi uporablja naslednjih sedem načel:

—

načelo spremembe smeri, pri katerem spreminjajoča se tehnološka orodja ljudem omogočajo delo na daljavo od doma ali iz svoje skupnosti in prejemanje storitev na domu;

—

načelo kratkih razdalj, ki vodi do lokalne proizvodnje in potrošnje z uporabo načel gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (7);

—

načelo odpornosti ljudi in skupnosti, lokalnega gospodarstva in okolja;

—

načelo ene rešitve z več enakovrednimi učinki, tj. celostni pristop;

—

načelo sodelovanja za doseganje učinkovitih rešitev, povezovanje občin pri reševanju vprašanj skupnega interesa, ki ni omejeno na upravne meje regij;

—

načelo kohezije in dopolnjevanja, pri katerem se s tem, ko se pametne vasi in pametna mesta v pametnih regijah razvijajo s sodelovanjem na območju tako horizontalno kot vertikalno, izenačujejo možnosti in zmanjšujejo napetosti;

—

načelo „na dokazih temelječega“ odločanja, ki temelji na odprtih podatkih in preglednosti postopkov, pri čemer so podatki, pridobljeni s podporo iz javnih virov, dani na voljo javni upravi, državljanom in podjetnikom, da se omogočijo nove rešitve za razvoj dobrih pogojev za življenje ljudi, skupnosti in podjetja;

23.

 meni, da bodo za ta pristop potrebne številne nove rešitve, prilagojene različnim regijam in posameznim podeželskim območjem, kar pomeni tudi znatno podporo inovacijam, raziskavam in razvoju na evropski ravni in na ravni držav članic;

24.

 opozarja, kako pomembno je zagotavljanje storitev vsem državljanom v vseh krajih EU v roku, ki ga je treba določiti na podlagi značilnosti posameznih podeželskih območij. Potrebna bo podpora raziskavam in razvoju za vsa področja življenja v spreminjajočem se „pametnem“ podeželskem okolju;

25.

 zahteva, da se infrastruktura gradi v skladu s tem merilom, ob upoštevanju, da je razvoj cestne in železniške prometne infrastrukture enako pomemben kot razvoj omrežij 5G in povezane digitalne infrastrukture;

26.

 zahteva intenzivno podporo podeželju za izpolnitev programa politike I do leta 2030 (8), zlasti za krepitev digitalnih spretnosti in izobraževanja, varno in trajnostno digitalno infrastrukturo, digitalno preobrazbo podjetij in digitalizacijo javnih storitev; pozdravlja vključitev podeželja v evropsko deklaracijo o digitalnih pravicah in načelih za digitalno desetletje (9);

27.

 poudarja, da je treba preprečiti nastanek digitalno izključenih skupnosti in digitalno izključenih krajev, da se razlike v družbi ne bi poglobile;

28.

 zahteva, da se uporabijo vsi realno razpoložljivi obnovljivi viri energije, ki potencialno obstajajo na ozemlju, ter da se množično podpre lokalizacija proizvodnje in porabe energije (razvoj proizvajalcev-odjemalcev);

29.

 zahteva, da se podpre energetsko učinkovita gradnja in prenova stanovanj na podeželju, da se ustvarijo dobri pogoji za obstoječe prebivalce in prihod novih ljudi;

30.

 poziva, naj se ustvarijo boljši pogoji za razvoj različnih malih in srednjih podjetij ter naj novoustanovljena podjetja postanejo naravni del razvoja pametnih občin na podeželju;

31.

 razume, da je pobuda za zagonske vasi pomemben del razvoja pametnih vasi v njihovem gospodarskem stebru;

32.

 poudarja, da je izvajanje strategij pametne specializacije enako pomembno za inovacije po vsej EU, tudi na podeželju;

33.

 poziva k razvoju „dobrega upravljanja“, vključno z digitalno javno upravo, ki bo ljudem na podeželju omogočila oddaljeni dostop do občinskih, regionalnih in državnih storitev. To mora spremljati racionalizacija uprave;

34.

 poziva k dostopnosti izobraževanja za vse starosti, tako izobraževanja ob fizični prisotnosti kot na daljavo, ter k razvoju skupnostnih centrov z več storitvami, ki bi zajemale od knjižnic do socialnega dela;

35.

 poziva k decentralizaciji, medsebojni povezanosti in organizaciji kakovostnega zdravstvenega in socialnega varstva, da bi ljudje lahko vse življenje živeli doma;

36.

 ugotavlja, da je zelo koristno razvijati možnosti telemedicine, na splošno e-zdravja, pa tudi novih področij (npr. virtualne resničnosti), ki lahko pomagajo na številnih področjih, od strokovnega izobraževanja do socialnega varstva;

37.

 poziva k integriranemu reševalnemu sistemu, ki ne bi deloval le v posameznih državah članicah, temveč tudi prek medsebojnega čezmejnega sodelovanja, zlasti na obmejnih območjih, kar bi omogočilo hiter odziv na izredne razmere;

38.

 zahteva podporo za razvoj sodobnega kmetijstva in biogospodarstva (na obalnih območjih modrega gospodarstva) ter za odgovorno ravnanje s surovinami in materiali v smislu krožnega gospodarstva; je prepričan, da bodo agrogozdarstvo, pametno kmetijstvo, akvaponika ter druga področja in prakse olajšali delo ljudem v kmetijstvu ter tudi povečali samooskrbo s hrano in pomagali v boju proti eroziji;

39.

 zahteva, da se upošteva pričakovano povečanje števila ljudi, ki delajo na kvalificiranih delovnih mestih ne glede na lokacijo (npr. ljudje na ustvarjalnih področjih) in živijo na podeželju;

40.

 zahteva, da se nove rešitve na tem področju podprejo z razumevanjem, da pobuda Novi evropski Bauhaus ne velja le za mesta, temveč tudi za oblikovanje krajine, pri katerem se upošteva njena raznolikost, obenem pa se ne sme pozabiti na nujnost ohranjanja in razvijanja biotske raznovrstnosti;

41.

 zahteva, da se finančno upošteva dejstvo, da sta sposobnost prilagajanja podnebnim spremembam in ohranjanje biotske raznovrstnosti in kakovosti gozdov odvisna predvsem od pametnega razvoja podeželja; opozarja na potencial decentraliziranega čiščenja vode v majhnih občinah za izboljšanje zadrževanja vode v tleh;

42.

 poziva k ustvarjanju pogojev za aktivno mobilnost (infrastruktura za nemotoriziran promet), da bi se omogočila krepitev zdravega načina življenja lokalnih prebivalcev in nadaljnji razvoj trajnostnega turizma;

43.

 poudarja temeljni prispevek avtonomne čiste mobilnosti k razvoju pametnih vasi;

44.

 poziva, da se pri zagotavljanju podpore za delo skupnosti zaščitijo ranljive skupine prebivalstva, zlasti ženske. Socialno delo omogoča izboljšanje življenjskih razmer marginaliziranih skupin prebivalstva na podeželju in izboljšanje življenjskih perspektiv otrok iz izključenih skupnosti;

45.

 poudarja, da bi morale pametne vasi postati sestavni del regionalne razvojne politike in ustvariti sinergije z obstoječimi orodji, na primer LEADER/CLLD. Pri teh dejavnostih bi morale vlade in institucije na vseh ravneh v svoje načrtovanje bolj celostno vključiti lokalne akcijske skupine. Pametne vasi, ki bi jih lahko upravljale lokalne akcijske skupine, lahko povečajo ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo;

46.

 je prepričan, da se bo s podpiranjem razvoja podeželja z navedenimi ukrepi močno okrepila odpornost Evrope, da se bo zaradi sprememb na podeželju zvišala kakovost življenja ne le na podeželju, temveč tudi na mestnih območjih, in da se bo povečala konkurenčnost EU, izboljšala kakovost okolja in okrepila socialna kohezija;

47.

 poudarja, da je glede na obseg izzivov potrebna močna koncentracija finančnih sredstev in vseh dejavnosti na podeželju, med drugim za razvoj povezav med mesti in podeželjem; meni, da je treba povezati razvojna orodja, zmanjšati njihovo razdrobljenost ter okrepiti sinergijo med pristopom LEADER/CLLD, pobudami za pametne vasi in lokalnimi akcijskimi skupinami, ki se na več načinov financirajo iz vseh evropskih skladov, med drugim Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada, načrtov SKP ali instrumenta Next Generation EU. Vsa ta orodja so ključna za spodbujanje skladnega razvoja podeželja;

48.

 poziva k postopni spremembi meril za razdeljevanje pomoči iz sredstev EU, tako da se bosta upoštevala teritorialni delež podeželja v EU in število občin v njih;

49.

 poziva, naj kohezijska politika po letu 2027 vključuje posebno regionalno ciljno usmerjanje in namenjanje sredstev za podeželje na ravni EU z minimalnim pragom pomoči v partnerskih sporazumih. Z vidika preverjanja učinkov ukrepov na podeželje in v skladu z načelom neškodovanja koheziji bi to moralo veljati tudi za druge politike v okviru proračuna EU, ki imajo ozemeljsko razsežnost, vključno z morebitnimi nasledniki evropskega instrumenta za okrevanje;

Sistem spremljanja

50.

 pozdravlja ustanovitev opazovalne skupine za podeželje za oblikovanje kazalnikov za spremljanje razvoja podeželskih območij, saj je razpoložljivost podatkov na ravni vsaj NUTS3 v vseh državah EU bistvenega pomena; poudarja, da je pomembno, da države članice te podatke letno vnašajo v odprtem podatkovnem formatu, ki bo na voljo javnosti, vključno z znanstveno skupnostjo;

51.

 opozarja, da je treba nujno preseči novo teritorialno agendo 2030 in dolgoročno vizijo za podeželje, da se vzpostavi evropska agenda za podeželje, ki bo lahko mobilizirala posebne kazalnike za preverjanje uporabe strukturnih skladov v regijah iz člena 174. Kazalnike bi bilo treba najprej določiti kot osnovne kazalnike za celotno ozemlje podeželskih območij, npr. na področju digitalne infrastrukture, nato pa kot posebne kazalnike, pri čemer bi bilo treba upoštevati posebne okoliščine na posameznih ozemljih – s posebnimi podatki o gorskih regijah, otokih, podeželskih območjih, območjih z demografskim in industrijskim upadom itd. Te kazalnike bi bilo treba opredeliti na podregionalni ravni (kot sta NUTS 3 in LAU), kjer so največje razlike v razvoju, in jih uporabiti pri preverjanja učinkov vseh politik EU na podeželje;

52.

 poziva Komisijo, naj v ocenjevalno poročilo o izvajanju dolgoročne vizije za podeželje vključi predloge za cilje in kazalnike; poziva Komisijo, naj predlaga, kako te cilje vključiti v obstoječe sisteme spremljanja EU (npr. evropski semester);

53.

 poziva države članice in regije, naj sodelujejo pri oblikovanju in uporabi teh kazalnikov za merjenje sprememb na podeželju;

54.

 se zaveda možnosti, ki jih ponuja sistematično neprekinjeno zbiranje podatkov, npr. s pomočjo satelitov, in poziva k njihovi ustrezni uporabi;

55.

 se zaveda, da kakovosti življenja ni mogoče ocenjevati le kvantitativno; zato prosi za podporo EU raziskovalnim projektom, ki bodo vodili k oblikovanju drugih, zlasti kvalitativnih kazalnikov in metod, ki bodo omogočili analizo stanja in dinamike razvoja na podeželju, kar bo omogočilo celovit pogled na ta razvoj in podporo najučinkovitejšim ukrepom pri nadaljnjem razvoju ozemlja in družbe EU.

V Bruslju, 15. marca 2023

Predsednik Evropskega odbora regij

Vasco ALVES CORDEIRO

(1)  COM(2021) 345 final.

(2)  Na primer osmi okoljski akcijski načrt, akcijski načrt za ničelno onesnaževanje, strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, načrt REPowerEU, digitalni kompas do leta 2030, program politike „Pot v digitalno desetletje“ do leta 2030.

(3)  COM(2022) 289 final.

(4)  https://memportal.cor.europa.eu/Handlers/ViewDoc.ashx?doc=COR-2022-05357-00-00-DECL-TRA-SL.docx

(5)  Lutz, W., Goujon, A., Kc, S., Stonawski, M., in Stilianakis, N., Demographic and Human Capital Scenarios for the 21st Century: 2018 assessment for 201 countries (Demografski scenariji in scenariji človeškega kapitala za 21. stoletje: ocena za leto 2018 za 201 držav), EUR 29113 EN, Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2018, ISBN 978-92-79-78024-0 (na voljo na spletu), JRC111148.

(6)  Glej primere dobre prakse, predstavljene na konferenci Inovativna regija – priložnosti in izzivi, ki je potekala v Jeseníku leta 2022 v okviru češkega predsedovanja Evropskemu svetu: https://mmr.cz/en/microsites/pres/akce/cz-pres-konference-inovativni-region-prilezitosti.

(7)  Economy, efficiency, effectiveness (3E).

(8)  COM(2021) 574 final.

(9)  https://digital-strategy.ec.europa.eu/en/library/european-declaration-digital-rights-and-principles

III Pripravljalni akti

Odbor regij

154. plenarno zasedanje OR, 15. 3. 2023–16. 3. 2023

30.5.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 188/19

Mnenje Evropskega odbora regij – Storitve kratkoročnega najema nastanitve: uravnoteženje potreb lokalnih skupnosti, podjetnikov in popotnikov

(2023/C 188/05)

Poročevalec:

Roberto CIAMBETTI (ECR/IT), predsednik in član deželnega sveta Benečije

Referenčni dokument:

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zbiranju in souporabi podatkov v zvezi s storitvami kratkoročnega najema nastanitve ter spremembi Uredbe (EU) 2018/1724

COM/2022/571 final

I.   PREDLOGI SPREMEMB

Predlog spremembe 1

Uvodna izjava 1

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(1)

Storitve kratkoročnega najema nastanitve, ki jih ponujajo gostitelji, obstajajo že več let in dopolnjujejo druge nastanitvene storitve, kot so hoteli, mladinska prenočišča ali prenočišča z zajtrkom. Obseg storitev kratkoročnega najema nastanitve se zaradi rasti gospodarstva platform po vsej Uniji znatno povečuje. Čeprav se s storitvami kratkoročnega najema nastanitve ustvarjajo številne priložnosti za goste, gostitelje in celoten turistični ekosistem, je njihova hitra rast povzročila tudi pomisleke in izzive, zlasti za lokalne skupnosti in javne organe. Eden od glavnih izzivov je pomanjkanje zanesljivih informacij o storitvah kratkoročnega najema nastanitve, kot so na primer istovetnost gostitelja ter kraj ponujanja in trajanje teh storitev, zaradi česar organi težko ocenijo njihov vpliv ter razvijejo in uveljavijo ustrezen in sorazmeren odziv politike.

(1)

Storitve kratkoročnega najema nastanitve, ki jih ponujajo gostitelji, obstajajo že več let in dopolnjujejo druge nastanitvene storitve, kot so hoteli, mladinska prenočišča ali prenočišča z zajtrkom. Obseg storitev kratkoročnega najema nastanitve se zaradi rasti gospodarstva platform po vsej Uniji znatno povečuje. Nekatere platforme delujejo v duhu nesodelovanja in neskladnosti v zvezi z zakoni in pravili. Čeprav se s storitvami kratkoročnega najema nastanitve ustvarjajo številne priložnosti za goste, gostitelje in celoten turistični ekosistem, je njihova hitra rast povzročila tudi pomisleke in izzive, zlasti za lokalne skupnosti in javne organe. Eden od glavnih izzivov je pomanjkanje zanesljivih informacij o storitvah kratkoročnega najema nastanitve, kot so na primer istovetnost gostitelja ter kraj ponujanja in trajanje teh storitev, zaradi česar organi težko ocenijo njihov vpliv ter razvijejo in uveljavijo ustrezen in sorazmeren odziv politike.

Predlog spremembe 2

Uvodna izjava 3

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(3)

Zato bi bilo treba določiti usklajena pravila o ustvarjanju in souporabi podatkov za storitve kratkoročnega najema nastanitve, da bi se povečal dostop do podatkov o opravljanju takih storitev in izboljšala njihova kakovost za javne organe, zaradi česar pa bi lahko ti učinkovito in sorazmerno oblikovali in izvajali politike o takih storitvah.

(3)

Zato bi bilo treba določiti usklajena pravila o ustvarjanju in souporabi podatkov za storitve kratkoročnega najema nastanitve, da bi se povečal dostop do podatkov o opravljanju takih storitev in izboljšala njihova kakovost za javne organe, zaradi česar pa bi lahko ti učinkovito in sorazmerno oblikovali in izvajali politike o takih storitvah. To pomeni, da je treba ohraniti priložnosti za platforme ob spoštovanju ciljev javne politike, kot so razpoložljiva in cenovno dostopna stanovanja, ter zaščititi mestna središča, zlasti ko se gospodarske razmere v Evropi slabšajo. Storitve kratkoročnega najema nastanitve prek platform in njihove posledice ne smejo ogroziti visoke ravni odobravanja turizma v evropskih regijah in mestih ter poslabšati življenjskih pogojev v soseskah.

Predlog spremembe 3

Uvodna izjava 5

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(5)

Ta uredba ni namenjena zagotovitvi skladnosti s carinskimi ali davčnimi predpisi in ne vpliva na pristojnosti držav članic na področju kaznivih dejanj. Posledično ne vpliva na pristojnost držav članic ali Unije na teh področjih ali na morebitne instrumente nacionalne zakonodaje ali zakonodaje Unije, sprejete na podlagi takih pristojnosti za dostop, souporabo in uporabo podatkov na teh področjih. Zato bi bilo treba izključiti morebitno prihodnjo uporabo osebnih podatkov, ki se v skladu z Uredbo obdelujejo za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ali za davčne ali carinske namene.

(5)

Ta uredba ni namenjena zagotovitvi skladnosti s carinskimi ali davčnimi predpisi in ne vpliva na pristojnosti držav članic na področju kaznivih dejanj. Posledično ne vpliva na pristojnost držav članic ali Unije na teh področjih ali na morebitne instrumente nacionalne zakonodaje ali zakonodaje Unije, sprejete na podlagi takih pristojnosti za dostop, souporabo in uporabo podatkov na teh področjih. Zato bi bilo treba izključiti morebitno prihodnjo uporabo osebnih podatkov, ki se v skladu z Uredbo obdelujejo za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ali za davčne ali carinske namene. Na vseh področjih zakonodaje in izvrševanja izraz „nacionalna“ vedno vključuje tudi regionalno, občinsko in podeželsko raven.

Predlog spremembe 4

Uvodna izjava 9

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(9)

Postopki registracije pristojnim organom omogočajo, da zbirajo informacije o gostiteljih in enotah, ki se nanašajo na storitve kratkoročnega najema nastanitve. Registracijska številka, ki je edinstven identifikator najete enote, bi morala omogočiti, da se lahko podatki, ki jih zbirajo in souporabljajo platforme, ustrezno pripišejo gostiteljem in enotam. Zato bi morali pristojni organi, kadar želijo od ponudnikov spletnih platform za kratkoročni najem prejemati podatke, uvesti ali ohranjati postopke registracije za gostitelje in njihove enote, in to na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni.

(9)

Postopki registracije pristojnim organom omogočajo, da zbirajo informacije o gostiteljih in enotah, ki se nanašajo na storitve kratkoročnega najema nastanitve. Registracijska številka, ki je edinstven identifikator najete enote, bi morala omogočiti, da se lahko podatki, ki jih zbirajo in souporabljajo platforme, ustrezno pripišejo gostiteljem in enotam. Zato bi morali pristojni organi, kadar želijo od ponudnikov spletnih platform za kratkoročni najem prejemati podatke, uvesti ali ohranjati postopke registracije za gostitelje in njihove enote, in to na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni. Postopek registracije v skladu s to uredbo ne posega v morebitne druge obveznosti poročanja, na primer na področju obdavčitve, registracije prebivalcev in statistike.

Obrazložitev

Ta uredba ne bi smela vplivati na obveznosti poročanja, ki veljajo za gostitelje in platforme na podlagi drugih zakonov ali pravil, ki so v skladu s pravom Unije.

Predlog spremembe 5

Uvodna izjava 12

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(12)

Države članice bi morale imeti možnost, da od gostiteljev zahtevajo predložitev dodatnih informacij in dokumentov, ki dokazujejo skladnost z zahtevami iz nacionalne zakonodaje, kot so zdravstvene in varnostne zahteve ter zahteve glede varstva potrošnikov. Države članice lahko za zagotovitev enakega dostopa in vključenosti od gostiteljev zlasti zahtevajo, da zagotovijo informacije o dostopnosti enot, ki se ponujajo za storitve kratkoročnega najema nastanitve, za invalide glede na nacionalne ali lokalne zahteve glede dostopnosti. Vendar bi morale biti vse zahteve v skladu z načeloma nediskriminacije in sorazmernosti, kar pomeni, da morajo biti ustrezne in potrebne za doseganje zakonitega regulativnega cilja, ter s Pogodbo o delovanju Evropske unije in Direktivo 2006/123/ES. Poleg tega bi morale imeti države članice možnost, da gostiteljem naložijo zahteve glede informacij, ki so v skladu z zakonodajo Unije v zvezi z vprašanji, ki jih ta uredba ne ureja, kot je brezplačno bivanje, tudi kadar dogovori o gostovanju zadevajo ranljive posameznike, kot so begunci ali upravičenci do začasne zaščite.

(12)

Države članice bi morale imeti možnost, da od gostiteljev zahtevajo predložitev dodatnih informacij in dokumentov, ki dokazujejo skladnost z zahtevami iz nacionalne zakonodaje, kot so davčna pravila, zdravstvene in varnostne zahteve ter zahteve glede varstva potrošnikov. Države članice lahko za zagotovitev enakega dostopa in vključenosti od gostiteljev zlasti zahtevajo, da zagotovijo informacije o dostopnosti enot, ki se ponujajo za storitve kratkoročnega najema nastanitve, za invalide glede na nacionalne ali lokalne zahteve glede dostopnosti. Vendar bi morale biti vse zahteve v skladu z načeloma nediskriminacije in sorazmernosti, kar pomeni, da morajo biti ustrezne in potrebne za doseganje zakonitega regulativnega cilja, ter s Pogodbo o delovanju Evropske unije in Direktivo 2006/123/ES. Poleg tega bi morale imeti države članice možnost, da gostiteljem naložijo zahteve glede informacij, ki so v skladu z zakonodajo Unije v zvezi z vprašanji, ki jih ta uredba ne ureja, kot je brezplačno bivanje, tudi kadar dogovori o gostovanju zadevajo ranljive posameznike, kot so begunci ali upravičenci do začasne zaščite.

Predlog spremembe 6

Uvodna izjava 16

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(16)

Člen 31 Uredbe (EU) 2022/2065 določa nekatere zahteve glede potrebne skrbnosti za ponudnike spletnih platform, ki potrošnikom omogočajo sklepanje pogodb na daljavo s trgovci. Navedene zahteve se uporabljajo za spletne platforme za kratkoročni najem v zvezi s storitvami kratkoročnega najema nastanitve, ki jih ponujajo gostitelji, ki se obravnavajo kot trgovci. Vendar je za sektor kratkoročnega najema nastanitve značilno, da so gostitelji pogosto fizične osebe, ki storitve kratkoročnega najema nastanitve občasno ponujajo med sorodnimi akterji in ne izpolnjujejo nujno pogojev, da se v skladu z zakonodajo Unije obravnavajo kot „trgovci“. V skladu z zasnovo in ciljem „vgrajene skladnosti“ na podlagi člena 31 Uredbe (EU) 2022/2065 in da lahko pristojni organi preverijo, ali so izpolnjene veljavne zahteve glede registracije, se zato zdi ustrezno uporabiti posebne pogoje za vgrajeno skladnost v okviru storitev kratkoročnega najema nastanitve, vključno s storitvami, ki jih ponujajo gostitelji, ki se v skladu z zakonodajo Unije ne obravnavajo kot trgovci. Če se registracijska številka ni navedla, bi morale spletne platforme za kratkoročni najem zagotoviti, da se v primerih, ko gostitelj izjavi, da se taka številka uporablja, storitve ne ponujajo. To pa za spletne platforme za kratkoročni najem ne bi smelo ustvariti obveznosti, da izvajajo splošni nadzor nad storitvami, ki jih prek platforme ponujajo gostitelji, niti splošne obveznosti iskanja dejstev, usmerjene v ocenjevanje točnosti registracijske številke pred objavo ponudbe storitev kratkoročnega najema nastanitve.

(16)

Člen 31 Uredbe (EU) 2022/2065 določa nekatere zahteve glede potrebne skrbnosti za ponudnike spletnih platform, ki potrošnikom omogočajo sklepanje pogodb na daljavo s trgovci. Navedene zahteve se uporabljajo za spletne platforme za kratkoročni najem v zvezi s storitvami kratkoročnega najema nastanitve, ki jih ponujajo gostitelji, ki se obravnavajo kot trgovci. Vendar je za sektor kratkoročnega najema nastanitve značilno, da so gostitelji pogosto fizične osebe, ki storitve kratkoročnega najema nastanitve občasno ponujajo med sorodnimi akterji in ne izpolnjujejo nujno pogojev, da se v skladu z zakonodajo Unije obravnavajo kot „trgovci“. V skladu z zasnovo in ciljem „vgrajene skladnosti“ na podlagi člena 31 Uredbe (EU) 2022/2065 in da lahko pristojni organi preverijo, ali so izpolnjene veljavne zahteve glede registracije, se zato zdi ustrezno uporabiti posebne pogoje za vgrajeno skladnost v okviru storitev kratkoročnega najema nastanitve, vključno s storitvami, ki jih ponujajo gostitelji, ki se v skladu z zakonodajo Unije ne obravnavajo kot trgovci. Če se registracijska številka ni navedla, bi morale spletne platforme za kratkoročni najem zagotoviti, da se v primerih, ko gostitelj izjavi, da se taka številka uporablja, storitve ne ponujajo. To bi moralo za spletne platforme za kratkoročni najem ustvariti splošno obveznost iskanja dejstev, usmerjeno v ocenjevanje točnosti registracijske številke pred objavo ponudbe storitev kratkoročnega najema nastanitve.

Obrazložitev

Platforme bi morale biti dolžne preveriti točnost registracijske številke.

Predlog spremembe 7

Uvodna izjava 18

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(18)

Pristojni organi, ki želijo od spletnih platform za kratkoročni najem prejemati informacije o dejavnostih gostiteljev in imajo vzpostavljene sisteme registracije, bi morali imeti možnost redno pridobivati podatke o dejavnosti od spletnih platform. Vrsta podatkov, ki se lahko pridobijo, bi morala biti povsem usklajena in vključevati informacije o številu noči, za katero je bila najeta registrirana enota, številu gostov, ki so bivali v enoti na noč, registracijski številki in URL vnosa enote na seznam, kar je potrebno zaradi lažjega ugotavljanja istovetnosti gostitelja in prepoznanja enote, ponujene kot storitve kratkoročnega najema nastanitve, kadar registracijska številka manjka ali je napačna . Obveznost posredovanja podatkov o dejavnosti, registrske številke in URL vnosa na seznam velja le za spletne platforme, ki so dejansko olajšale sklepanje neposrednih transakcij med gostitelji in gosti, saj lahko le navedene platforme zbirajo podatke, kot na primer o številu noči, za katero je bila najeta enota, in številu gostov, ki so bivali v enoti na noč. Države članice ne bi smele ohranjati ali uvajati ukrepov, v skladu s katerimi morajo platforme poročati o ponudnikih storitev kratkoročnega najema nastanitve in njihovih dejavnostih, ki se razlikujejo od tistih, navedenih v tej uredbi, razen če ni v zakonodaji Unije določeno drugače.

(18)

Pristojni organi, ki želijo od spletnih platform za kratkoročni najem prejemati informacije o dejavnostih gostiteljev in imajo vzpostavljene sisteme registracije, bi morali imeti možnost redno pridobivati podatke o dejavnosti od spletnih platform. Vrsta podatkov, ki se lahko pridobijo, bi morala biti povsem usklajena in vključevati informacije o številu noči, za katero je bila najeta registrirana enota, številu gostov, za katero je bila enota najeta na noč, registracijski številki in URL vnosa enote na seznam . Če registracijska številka manjka ali je napačna, bi morali podatki vključevati tudi naslov enote, vključno s točno številko stanovanja , kar je potrebno za ugotavljanje istovetnosti gostitelja in prepoznanja enote, ponujene kot storitve kratkoročnega najema nastanitve. Obveznost posredovanja podatkov o dejavnosti, registrske številke in URL vnosa na seznam velja le za spletne platforme, ki so dejansko olajšale sklepanje neposrednih transakcij med gostitelji in gosti, saj lahko le navedene platforme zbirajo podatke, kot na primer o številu noči, za katero je bila najeta enota, in številu gostov, ki so bivali v enoti na noč. Države članice ne bi smele ohranjati ali uvajati ukrepov, v skladu s katerimi morajo platforme poročati o ponudnikih storitev kratkoročnega najema nastanitve in njihovih dejavnostih, ki se razlikujejo od tistih, navedenih v tej uredbi, razen če ni v zakonodaji Unije določeno drugače.

Obrazložitev

Če registracijska številka manjka ali je napačna, URL ne pomaga pri identifikaciji gostitelja in enote. Potreben je točen naslov, vključno s številko stanovanja.

Predlog spremembe 8

Uvodna izjava 23

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(23)

Enotne digitalne vstopne točke bi morale olajšati zmožnost spletnih platform za kratkoročni najem, da naključno preverjajo veljavnost registracijske številke ali točnost lastnih izjav, da bi se zmanjšali napake in nedoslednosti v zvezi s prenosom podatkov in njihovo breme zagotavljanja skladnosti. Tudi če te točke ne zahtevajo dejanskega shranjevanja registracijske številke, bi morale omogočati naključna preverjanja, izvedena bodisi samodejno z vmesnikom za aplikacijsko programiranje, ki omogoča preverjanje registracijske številke glede na zadevne vnose v registru posameznih postopkov registracije v državi članici, povezan s to točko, bodisi ročno, na primer z vnosom registracijske številke v spletni vmesnik in prejemom potrdila o njeni veljavnosti. Spletne platforme za kratkoročni najem bi morale imeti možnost izvajati dodatna preverjanja prek enotne digitalne vstopne točke. Države članice bi morale z orodji, ki so jim že na voljo, še naprej izvajati obveznosti registracije.

(23)

Enotne digitalne vstopne točke bi morale olajšati zmožnost spletnih platform za kratkoročni najem, da preverjajo veljavnost registracijske številke ali točnost lastnih izjav, da bi se zmanjšali napake in nedoslednosti v zvezi s prenosom podatkov in njihovo breme zagotavljanja skladnosti. Tudi če te točke ne zahtevajo dejanskega shranjevanja registracijske številke, bi morale omogočati naključna preverjanja, izvedena bodisi samodejno z vmesnikom za aplikacijsko programiranje, ki omogoča preverjanje registracijske številke glede na zadevne vnose v registru posameznih postopkov registracije v državi članici, povezan s to točko, bodisi ročno, na primer z vnosom registracijske številke v spletni vmesnik in prejemom potrdila o njeni veljavnosti. Spletne platforme za kratkoročni najem bi morale imeti možnost izvajati dodatna preverjanja prek enotne digitalne vstopne točke. Države članice bi morale z orodji, ki so jim že na voljo, še naprej izvajati obveznosti registracije.

Obrazložitev

Naključna preverjanja niso dovolj. Registracijske številke imajo določeno obliko, zato jih je mogoče samodejno preveriti, s čimer se zmanjšajo obremenitve.

Predlog spremembe 9

Uvodna izjava 26

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(26)

Potreben je sorazmeren, omejen in predvidljiv okvir na ravni Unije za pregledno souporabo podatkov o dejavnosti in registracijskih številk v skladu z zahtevami iz Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (31). Da bi to dosegli, bi morale države članice navesti pristojne organe na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, ki so vzpostavili ali ohranjajo postopek registracije za zahtevanje podatkov o dejavnosti za enote na svojem ozemlju. Taki podatki se lahko obdelujejo le za spremljanje skladnosti s postopki registracije ali izvajanje pravil o dostopu do storitev kratkoročnega najema nastanitve in njihovem opravljanju. V navedenem primeru bi morala biti taka obdelava dovoljena le, če so zadevna pravila nediskriminatorna, sorazmerna in skladna z zakonodajo Unije, vključno s pravili o prostem pretoku storitev, svobodo ustanavljanja in pravili iz Direktive 2006/123/ES. Za namene skladnosti z zakonodajo Unije o varstvu podatkov bi morala vsa pravila o dostopu do storitev kratkoročnega najema nastanitve in njihovem opravljanju določati namen obdelave podatkov v skladu z zahtevami iz Uredbe (EU) 2016/679 Podatki o dejavnosti, ki ne vključujejo osebnih podatkov, so bistveni tudi za organe, ki taka pravila oblikujejo v okviru prizadevanj za spodbujanje uravnoteženega turističnega ekosistema, vključno z učinkovitimi in sorazmernimi pravili za dostop do storitev kratkoročnega najema nastanitve in njihovo opravljanje. Največ enoletno obdobje hrambe bi moralo pristojnim organom omogočiti, da zagotovijo skladnost s pravili in predpisi, ki se uporabljajo za gostitelje ali najete enote, ter oblikujejo politiko.

(26)

Potreben je sorazmeren, omejen in predvidljiv okvir na ravni Unije za pregledno souporabo podatkov o dejavnosti in registracijskih številk v skladu z zahtevami iz Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (31). Da bi to dosegli, bi morale države članice navesti pristojne organe na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, ki so vzpostavili ali ohranjajo postopek registracije za zahtevanje podatkov o dejavnosti za enote na svojem ozemlju. Taki podatki se lahko obdelujejo le za spremljanje skladnosti s postopki registracije ali izvajanje pravil o dostopu do storitev kratkoročnega najema nastanitve in njihovem opravljanju. V navedenem primeru bi morala biti taka obdelava dovoljena le, če so zadevna pravila nediskriminatorna, sorazmerna in skladna z zakonodajo Unije, vključno s pravili o prostem pretoku storitev, svobodo ustanavljanja in pravili iz Direktive 2006/123/ES. Kršitev teh določb se lahko domneva le, če jo je dokončno ugotovilo sodišče. Za namene skladnosti z zakonodajo Unije o varstvu podatkov bi morala vsa pravila o dostopu do storitev kratkoročnega najema nastanitve in njihovem opravljanju določati namen obdelave podatkov v skladu z zahtevami iz Uredbe (EU) 2016/679. Podatki o dejavnosti, ki ne vključujejo osebnih podatkov, so bistveni tudi za organe, ki taka pravila oblikujejo v okviru prizadevanj za spodbujanje uravnoteženega turističnega ekosistema, vključno z učinkovitimi in sorazmernimi pravili za dostop do storitev kratkoročnega najema nastanitve in njihovo opravljanje. Največ enoletno obdobje hrambe bi moralo pristojnim organom omogočiti, da zagotovijo skladnost s pravili in predpisi, ki se uporabljajo za gostitelje ali najete enote, ter oblikujejo politiko.

Predlog spremembe 10

Uvodna izjava 34

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(34)

Komisija bi morala redno ocenjevati to uredbo in spremljati, kako vpliva na opravljanje storitev kratkoročnega najema nastanitve, ponujenih prek spletnih platform za kratkoročni najem v Uniji. V to oceno bi bilo treba vključiti učinke na ponudnike spletnih platform za kratkoročni najem ter učinke na večjo razpoložljivost podatkov o vsebini in sorazmernosti nacionalnih, regionalnih in lokalnih predpisov, ki se nanašajo na opravljanje storitev kratkoročnega najema nastanitve . Da bi imeli širok pogled na dogajanje v sektorju, bi bilo treba pri oceni upoštevati izkušnje držav članic in ustreznih deležnikov.

(34)

Komisija bi morala redno ocenjevati to uredbo in spremljati, kako vpliva na opravljanje storitev kratkoročnega najema nastanitve, ponujenih prek spletnih platform za kratkoročni najem v Uniji. V to oceno bi bilo treba vključiti učinke na ponudnike spletnih platform za kratkoročni najem ter učinke na večjo razpoložljivost , uporabnost in kakovost podatkov. Da bi imeli širok pogled na dogajanje v sektorju, bi bilo treba pri oceni upoštevati izkušnje pristojnih organov držav članic in ustreznih deležnikov.

Obrazložitev

Sorazmernost predpisov je zagotovljena s postopkom priglasitve nacionalnih, regionalnih in lokalnih predpisov v skladu z direktivo o storitvah.

Predlog spremembe 11

Člen 2(2) in (3)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

2.   Ta uredba ne posega v:

2.   Ta uredba ne posega v:

(a)

nacionalne, regionalne ali lokalne predpise, ki urejajo dostop do storitev kratkoročnega najema nastanitve s strani gostiteljev ali njihovo opravljanje, razen če ni v tej uredbi izrecno določeno drugače;

(a)

nacionalne, regionalne ali lokalne predpise, ki urejajo dostop do storitev kratkoročnega najema nastanitve s strani gostiteljev ali njihovo opravljanje, razen če ni v tej uredbi izrecno določeno drugače;

(b)

nacionalne, regionalne ali lokalne predpise, ki urejajo razvoj in uporabo zemljišč, načrtovanje mest in prostorsko načrtovanje ali gradbene standarde;

(b)

nacionalne, regionalne ali lokalne predpise, ki urejajo razvoj in uporabo zemljišč, načrtovanje mest in prostorsko načrtovanje, gradbene standarde ali stanovanjsko pravo ;

(c)

zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo, ki ureja preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje ali pregon kaznivih dejanj ali izvrševanje kazenskih sankcij;

(c)

zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo, ki ureja preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje ali pregon kaznivih dejanj ali izvrševanje kazenskih sankcij;

(d)

zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo, ki ureja odmero, pobiranje, izvršbo in izterjavo davkov, carin in drugih dajatev.

(d)

zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo, ki ureja odmero, pobiranje, izvršbo in izterjavo davkov, carin in drugih dajatev.

3.   Ta uredba ne posega v pravila iz drugih zakonodajnih aktov Unije, ki urejajo druge vidike opravljanja storitev s strani spletnih platform za kratkoročni najem in storitev kratkoročnega najema nastanitve, zlasti:

3.   Ta uredba ne posega v pravila iz drugih zakonodajnih aktov Unije, ki urejajo druge vidike opravljanja storitev s strani spletnih platform za kratkoročni najem in storitev kratkoročnega najema nastanitve, zlasti:

(a)

Uredbe (EU) 2019/1150 Evropskega parlamenta in Sveta (37);

(b)

Uredbe (EU) 2022/2065;

(c)

Uredbe (EU) 2022/1925 Evropskega parlamenta in Sveta (38);

(d)

Direktive 2000/31/ES;

(e)

Direktive 2006/123/ES;

(f)

Direktive (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta (39);

(g)

Direktive Sveta (EU) 2010/24/EU (40) ter

(h)

Direktive Sveta (EU) 2011/16/EU (41).

(a)

Uredbe (EU) 2019/1150 Evropskega parlamenta in Sveta (37);

(b)

Uredbe (EU) 2022/2065;

(c)

Uredbe (EU) 2022/1925 Evropskega parlamenta in Sveta (38);

(d)

Direktive 2000/31/ES;

(e)

Direktive 2006/123/ES;

(f)

Direktive (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta (39);

(g)

Direktive Sveta (EU) 2010/24/EU (40) ;

(h)

Direktive Sveta (EU) 2011/16/EU (41) ter

(i)

Uredbe (EU) št. 692/2011 .

Obrazložitev

Manjkajo zakoni, ki urejajo stanovanja, npr. zakon o najemnih razmerjih, zakon o socialnih najemnih razmerjih in pomembna uredba EU s podrobnimi statističnimi pravili.

Predlog spremembe 12

Člen 3, točke (2), (10) in (11)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(2)

„gostitelj“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki prek spletne platforme za kratkoročni najem opravlja ali namerava opravljati storitev poslovne ali neposlovne oddaje nastanitve v kratkoročni najem proti plačilu;

(2)

„gostitelj“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki prek spletne platforme za kratkoročni najem opravlja ali namerava opravljati storitev poslovne ali neposlovne oddaje nastanitve v kratkoročni najem proti plačilu bodisi za stalno bodisi začasno in ne glede na to, ali to storitev zagotavlja neposredno ali prek podjetja za upravljanje ali trženje turističnih storitev ali podobnega podjetja ;

[…]

 

[…]

 

(10)

„pristojni organ“ pomeni nacionalni, regionalni ali lokalni organ države članice, pristojen za upravljanje in izvajanje postopkov registracije storitev kratkoročnega najema nastanitve in/ali zbiranje podatkov o takih storitvah;

(10)

„pristojni organ“ pomeni nacionalni, regionalni ali lokalni organ države članice, pristojen za upravljanje in izvajanje postopkov registracije storitev kratkoročnega najema nastanitve in/ali zbiranje podatkov o takih storitvah, in/ali organ, pristojen za preverjanje skladnosti z nacionalnimi določbami glede „enot“ in „gostiteljev“, npr. na področju prostorskega načrtovanja ali gradbenih standardov ;

(11)

„podatki o dejavnosti“ pomenijo število noči, za katero je bila najeta enota, in število gostov, ki so bivali v enoti na noč;

(11)

„podatki o dejavnosti“ pomenijo število noči, za katero je bila najeta enota, in število gostov, ki so bivali v enoti na noč;

Obrazložitev

V skladu s členom 4(1) Direktive 2006/123ES pojem „storitev“ pomeni vsako samostojno gospodarsko dejavnost, ki se praviloma opravlja za plačilo. Storitve kratkoročnega najema so „storitve“ v smislu direktive o storitvah in zato spadajo na njeno področje uporabe.

Predlog spremembe 13

Člen 4(2) in (5) (nov odstavek)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

2.   Države članice zagotovijo, da:

2.   Države članice zagotovijo, da:

(a)

postopki registracije delujejo na podlagi izjav, ki jih dajo gostitelji;

(a)

postopki registracije delujejo na podlagi izjav, ki jih dajo gostitelji;

(b)

postopki registracije omogočajo samodejno in takojšnjo izdajo registracijske številke za posebno enoto, ko gostitelj predloži informacije iz člena 5(1), in kadar je primerno, morebitna dokazila, ki se zahtevajo v skladu s členom 5(2);

(b)

postopki registracije omogočajo samodejno in takojšnjo izdajo registracijske številke za posebno enoto, ko gostitelj predloži informacije iz člena 5(1), in kadar je primerno, morebitna dokazila, ki se zahtevajo v skladu s členom 5(2);

(c)

se za enoto ne izvede več kot en postopek registracije;

(c)

se za enoto ne izvede več kot en postopek registracije v smislu te uredbe. To ne posega v morebitne druge obveznosti poročanja v skladu s pravom Unije, na primer na področju obdavčitve, registracije prebivalcev in statistike ;

(d)

so vzpostavljena tehnična sredstva, s katerimi lahko gostitelj posodobi informacije in dokumente;

(d)

so vzpostavljena tehnična sredstva, s katerimi lahko gostitelj posodobi informacije in dokumente;

(e)

so vzpostavljena tehnična sredstva za oceno veljavnosti registracijskih številk;

(e)

so vzpostavljena tehnična sredstva za oceno veljavnosti registracijskih številk , za namene katerih se vzpostavi skupna sestava registracijskih številk, kakor je določeno v členu 11 ;

(f)

so vzpostavljena tehnična sredstva, ki omogočajo, da gostitelj odstrani enoto iz registra iz odstavka 3;

(f)

so vzpostavljena tehnična sredstva, ki omogočajo, da gostitelj odstrani enoto iz registra iz odstavka 3;

(g)

gostitelji morajo pri ponujanju storitev kratkoročnega najema nastanitve prek spletne platforme za kratkoročni najem navesti, ali je ponujena enota na območju, kjer je bil vzpostavljen ali se uporablja postopek registracije, in v tem primeru navesti številko registracije.

(g)

gostitelji morajo pri ponujanju storitev kratkoročnega najema nastanitve prek spletne platforme za kratkoročni najem navesti, ali je ponujena enota na območju, kjer je bil vzpostavljen ali se uporablja postopek registracije, in v tem primeru navesti številko registracije.

[...]

[...]

 

5.     Kadar se uporablja sistem dovoljenj (seznam iz člena 13(1)(c), se izdana registracijska številka ne sme uporabljati za ponujanje enote na spletni platformi za najem, dokler se postopek za izdajo dovoljenja ne zaključi in dokler pristojni organ gostitelju ne dovoli ponujanja storitev kratkoročnega najema nastanitve.

Predlog spremembe 14

Člen 5(1) in (2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Podatki, ki jih morajo posredovati gostitelji

Podatki, ki jih morajo posredovati gostitelji

1.   Gostitelj pri registraciji v skladu s postopkom registracije iz člena 4 v izjavi predloži naslednje informacije:

1.   Gostitelj pri registraciji v skladu s postopkom registracije iz člena 4 v izjavi predloži naslednje informacije:

(a)

za posamezno enoto:

(a)

za posamezno enoto:

 

(1)

naslov enote;

(2)

vrsto enote;

(3)

ali se enota oddaja v najem kot del primarnega ali sekundarnega prebivališča gostitelja ali celotno prebivališče ali za druge namene;

(4)

največje število gostov, ki so lahko nastanjeni v enoti;

 

(1)

naslov enote;

(2)

vrsto enote;

(3)

ali se enota oddaja v najem kot del primarnega ali sekundarnega prebivališča gostitelja ali celotno prebivališče ali za druge namene;

(4)

največje število gostov, ki so lahko nastanjeni v enoti;

(5)

ali morajo pristojne oblasti za enoto izdati dovoljenje za ponujanje storitev kratkoročnega najema nastanitve, če je takšna zahteva za izdajo dovoljenja v skladu z zakonodajo EU, in ali je gostitelj v tem primeru takšno dovoljenje pridobil;

(b)

če so gostitelji fizične osebe:

(b)

če so gostitelji fizične osebe:

 

(1)

njegovo ime;

(2)

nacionalno identifikacijsko številko, ali če ni na voljo, druge informacije, ki omogočajo ugotavljanje istovetnosti osebe;

(3)

naslov;

(4)

kontaktno telefonsko številko;

(5)

e-naslov, ki ga lahko pristojni organ uporablja za pisno komunikacijo;

 

(1)

njegovo ime;

(2)

nacionalno identifikacijsko številko, ali če ni na voljo, druge informacije, ki omogočajo ugotavljanje istovetnosti osebe;

(3)

naslov;

(4)

kontaktno telefonsko številko;

(5)

e-naslov, ki ga lahko pristojni organ uporablja za pisno komunikacijo;

(c)

če so gostitelji pravne osebe:

(c)

če so gostitelji pravne osebe:

 

(1)

njegovo ime;

(2)

nacionalno matično številko podjetja;

(3)

imena vseh njenih pravnih zastopnikov;

(4)

njen registrirani sedež,

(5)

kontaktno telefonsko številko zastopnika te pravne osebe;

(6)

e-naslov, ki ga lahko pristojni organ uporablja za pisno komunikacijo.

 

(1)

njegovo ime;

(2)

nacionalno matično številko podjetja;

(3)

imena vseh njenih pravnih zastopnikov;

(4)

njen registrirani sedež,

(5)

kontaktno telefonsko številko zastopnika te pravne osebe;

(6)

e-naslov, ki ga lahko pristojni organ uporablja za pisno komunikacijo.

2.   Države članice lahko zahtevajo, da se informacijam, predloženim v skladu z  odstavkom 1, priložijo ustrezna dokazila.

2.   Države članice lahko zahtevajo, da se informacijam, predloženim v skladu s točkami 1 do 4 pododstavka (a) in v skladu s pododstavkoma (b) in (c) odstavka 1, priložijo ustrezna dokazila. V zvezi z informacijami iz točke 5 pododstavka (a) odstavka 1, kadar gostitelj navede, da je za enoto potrebno dovoljenje, ali kadar je mogoče na podlagi drugih informacij iz odstavka 1 samodejno ugotoviti, da je potrebno pridobiti dovoljenje, lahko države članice zahtevajo kopijo tega dovoljenja ali sklic nanj.

Obrazložitev

Ponujanje enote pred zaključkom izdaje dovoljenja bi moralo biti nezakonito. V nasprotnem primeru bi bil ogrožen sam namen sistema dovoljenj. Na območjih, kjer je vzpostavljen sistem dovoljenj, se lahko zahteva kopija dovoljenja ali sklic nanj.

Predlog spremembe 15

Člen 6(5) (nov odstavek)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

 

5.     Če pristojni organ po preverjanju v skladu z odstavkom 1 ugotovi, da veljavna pravila države članice v zvezi z dostopom do opravljanja storitve kratkoročne nastanitve nasprotujejo ponudbi kratkoročne nastanitve v določeni enoti, ima pooblastila, da začasno prekliče veljavnost zadevnih registracijskih številk in izda odredbo, v skladu s katero morajo spletne platforme za kratkoročni najem brez nepotrebnega odlašanja odstraniti ali onemogočiti dostop do vnosa na seznam v zvezi z zadevno enoto ali enotami .

Obrazložitev

Ukrepanje bi moralo biti mogoče tudi v primerih, ko so ugotovljene kršitve nacionalnih predpisov.

Predlog spremembe 16

Člen 7

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Vgrajena skladnost

Vgrajena skladnost

1.   Platforme za kratkoročni najem:

1.   Platforme za kratkoročni najem:

(a)

oblikujejo in organizirajo svoj spletni vmesnik na način, ki od gostiteljev zahteva, da sami prijavijo, ali so enote, ponujene kot storitve kratkoročnega najema nastanitve, na območju, kjer je bil postopek registracije vzpostavljen ali se uporablja;

(a)

oblikujejo, organizirajo in redno posodabljajo svoj spletni vmesnik na način, da je vnos registracijske številke obvezen v primerih, ko je naslov določene enote na območju, kjer je bil postopek registracije vzpostavljen ali se uporablja (seznam iz člena 13) ;

(b)

če gostitelj izjavi, da je enota, ponujena kot storitev kratkoročnega najema nastanitve, na območju, kjer je bil postopek registracije vzpostavljen ali se uporablja, oblikujejo in organizirajo svoj spletni vmesnik na način, ki gostiteljem omogoča , da uporabniki prepoznajo enoto prek registracijske številke, ter ki zagotavlja, da gostitelji navedejo registracijsko številko, preden lahko ponudijo storitve kratkoročnega najema nastanitve v zvezi z navedeno enoto;

(b)

če gostitelj izjavi, da je enota, ponujena kot storitev kratkoročnega najema nastanitve, na območju, kjer je bil postopek registracije vzpostavljen ali se uporablja, oblikujejo in organizirajo svoj spletni vmesnik na način, ki od gostiteljev zahteva, da uporabnikom obvezno omogočijo , da prepoznajo enoto prek registracijske številke, ter ki zagotavlja, da gostitelji navedejo registracijsko številko, preden lahko ponudijo storitve kratkoročnega najema nastanitve v zvezi z navedeno enoto;

(c)

si razumno prizadevajo naključno preverjati izjavo gostiteljev o obstoju ali neobstoju postopka registracije, pri čemer upoštevajo seznam, ki je dan na voljo v skladu s členom 13(1), točka (a), in če tak postopek obstaja, veljavnost registracijske številke, ki jo predloži gostitelj, tudi s sredstvi, ki jih ponujajo enotne digitalne vstopne točke iz člena 10(2), točka (b), po tem ko se gostitelju dovoli ponudba storitve kratkoročnega najema nastanitve.

(c)

si razumno prizadevajo naključno preverjati vsaj 20 % vnosov na seznam na platformi glede obstoja ali neobstoja postopka registracije, pri čemer upoštevajo seznam, ki je dan na voljo v skladu s členom 13(1), točka (a), in če tak postopek obstaja, veljavnost registracijske številke, ki jo predloži gostitelj, tudi s sredstvi, ki jih ponujajo enotne digitalne vstopne točke iz člena 10(2), točka (b), po tem ko se gostitelju dovoli ponudba storitve kratkoročnega najema nastanitve. Platforme bi morale izvesti tudi dodatna občasna preverjanja na zahtevo pristojnih organov.

2.   Spletne platforme za kratkoročni najem pristojne organe in gostitelje nemudoma obvestijo o rezultatih naključnih preverjanj iz odstavka 1, točka (c), v zvezi z nepravilnimi izjavami gostiteljev ali neveljavnimi registracijskimi številkami.

2.   Spletne platforme za kratkoročni najem pristojne organe , organ iz člena 14 in gostitelje nemudoma obvestijo o rezultatih naključnih preverjanj iz odstavka 1, točka (c), v zvezi z nepravilnimi izjavami gostiteljev ali neveljavnimi registracijskimi številkami ter tudi o številu pravilnih vnosov na seznam .

3.   Spletne platforme za kratkoročni najem v poseben razdelek spletnega vmesnika, ki je neposredno in enostavno dostopen, vključijo sklic na informacije, ki jih morajo države članice zagotoviti v skladu s členom 17(1).

3.   Spletne platforme za kratkoročni najem v poseben razdelek spletnega vmesnika, ki je neposredno in enostavno dostopen, vključijo sklic na informacije, ki jih morajo države članice zagotoviti v skladu s členom 13(1) in (2) ter členom 17(1).

Predlog spremembe 17

Člen 9(1) in (3) (nov odstavek)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Obveznost pošiljanja podatkov o dejavnosti in registracijskih številk za spletne platforme za kratkoročni najem

Obveznost pošiljanja podatkov o dejavnosti in registracijskih številk za spletne platforme za kratkoročni najem

1.   Kadar se vnos na seznam nanaša na enoto, ki je na območju s seznama iz člena 13(1), točka (b), ponudniki spletnih platform za kratkoročni najem zbirajo in mesečno pošiljajo enotni digitalni vstopni točki države članice, v kateri je enota, podatke o dejavnosti na enoto, skupaj z ustrezno registracijsko številko, ki jo predloži gostitelj, in URL vnosa na seznam. Navedeno posredovanje se izvaja s sredstvi za komunikacijo med napravami.

1.   Kadar se vnos na seznam nanaša na enoto, ki je na območju s seznama iz člena 13(1), točka (b), ponudniki spletnih platform za kratkoročni najem zbirajo in mesečno pošiljajo enotni digitalni vstopni točki države članice, v kateri je enota, podatke o dejavnosti na enoto, skupaj z  naslovom enote, ki vključuje točno številko stanovanja, ustrezno registracijsko številko, ki jo predloži gostitelj, in URL vnosa na seznam. Navedeno posredovanje se izvaja s sredstvi za komunikacijo med napravami.

[...]

 

3.     Če pristojni organ po preverjanju ugotovi, da obstajajo očitni in resni dvomi glede pravilnosti in popolnosti prenesenih naborov podatkov, ima pooblastila, da izda odredbo, v skladu s katero morajo spletne platforme za kratkoročni najem popraviti nabor podatkov v razumnem roku, ki ga določi pristojni organ.

Predlog spremembe 18

Člen 12(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

2.   Dostop do informacij, poslanih v skladu s členom 9, se pristojnemu organu odobri le, kadar je predvideni namen obdelave eden od naslednjih:

2.   Dostop do informacij, poslanih v skladu s členom 9, se pristojnemu organu odobri le, kadar je predvideni namen obdelave eden od naslednjih:

(a)

spremljanje skladnosti s postopkom registracije iz člena 8;

(a)

spremljanje skladnosti s postopkom registracije iz člena 8;

(b)

izvajanje pravil, ki urejajo dostop do storitev kratkoročnega najema nastanitve in njihovo opravljanje , če so ta pravila nediskriminatorna, sorazmerna in skladna z zakonodajo Unije .

(b)

izvajanje pravil, ki urejajo dostop do storitev kratkoročnega najema nastanitve in njihovo opravljanje;

 

(c)

preverjanje skladnosti z drugimi nacionalnimi predpisi in, kolikor je to potrebno, posredovanje v popolni in neanonimni obliki ustreznim organom, pristojnim za izvrševanje teh predpisov (npr. na področju prostorskega načrtovanja ali gradbenih standardov) .

Obrazložitev

(b)

Glej predlog spremembe k uvodni izjavi 26.

(c)

V skladu s členom 12(3) se lahko podatki posredujejo drugim organom brez možnosti identifikacije posameznih enot in gostiteljev. Za izvrševanje so potrebni posamezni podatki.

Predlog spremembe 19

Člen 12(4)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

4.   Države članice zbirajo podatke o dejavnosti, pridobljene v skladu s členom 9, in jih vsak mesec posredujejo nacionalnim statističnim uradom in Eurostatu za pripravo statistike v skladu z Uredbo (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (1). Podatki o dejavnosti se združijo na nacionalni, regionalni in občinski ravni ter vključujejo informacije o skupnem številu enot in največjem številu gostov, ki so lahko nastanjeni v enoti, na vsakem ožjem geografskem območju. Podatki se razčlenijo po vrsti enote, kot je opisana v členu 5(1), točka (a), te uredbe. Države članice določijo nacionalni subjekt, pristojen za združevanje podatkov o dejavnosti in njihovo pošiljanje nacionalnim statističnim uradom in Eurostatu.

4.   Države članice zbirajo podatke o dejavnosti, pridobljene v skladu s členom 9, in jih vsak mesec posredujejo nacionalnim in, če je primerno, regionalnim statističnim uradom in Eurostatu za pripravo statistike v skladu z Uredbo (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (1). Podatki o dejavnosti se združijo na nacionalni, regionalni in občinski ravni ter vključujejo informacije o skupnem številu enot in največjem številu gostov, ki so lahko nastanjeni v enoti, na vsakem ožjem geografskem območju. Podatki se razčlenijo po vrsti enote, kot je opisana v členu 5(1), točka (a), te uredbe. Podatki bi morali biti na voljo lokalnim in regionalnim oblastem, da bi jih te lahko uporabile pri oblikovanju politik ter načrtovanju, izvajanju in izvrševanju lokalnih pravil. Države članice določijo nacionalni subjekt, pristojen za združevanje podatkov o dejavnosti in njihovo pošiljanje nacionalnim statističnim uradom in Eurostatu.

Obrazložitev

Pomembno je vključiti sklic na regionalno statistiko in vztrajati, da morajo podatke dobiti tudi lokalne in regionalne oblasti.

Predlog spremembe 20

Člen 13(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Obveznost obveščanja

Obveznost obveščanja

1.   Države članice pripravijo in brezplačno dajo na voljo naslednje sezname:

1.   Države članice pripravijo in brezplačno dajo na voljo naslednje sezname:

(a)

seznam območij, na katerih se na njihovem ozemlju uporablja postopek registracije;

(a)

seznam območij, na katerih se na njihovem ozemlju uporablja postopek registracije;

(b)

seznam območij, za katera so pristojni organi od ponudnikov spletnih platform za kratkoročni najem zahtevali podatke.

(b)

seznam območij, za katera so pristojni organi od ponudnikov spletnih platform za kratkoročni najem zahtevali podatke;

 

(c)

seznam območij, na katerih se na njihovem ozemlju uporablja sistem dovoljenj .

Obrazložitev

Na določenem ozemlju se lahko uporablja sistem dovoljenj. Države članice lahko zlahka pripravijo takšen seznam območij, ki bi nudil koristne informacije zlasti gostiteljem, koristen pa je tudi za preprečevanje nezakonitih ponudb.

Predlog spremembe 21

Člen 15(3)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

3.   Države članice določijo pravila o kaznih, ki veljajo za kršitve člena 7(2) in (3) ter člena 9, ki jih storijo spletne platforme za kratkoročni najem. Države članice zagotovijo, da so navedene kazni učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

3.   Države članice določijo pravila o kaznih, ki veljajo za kršitve člena 6, člena 7 (1), (2) in (3) ter člena 9, ki jih storijo spletne platforme za kratkoročni najem in gostitelji . Države članice zagotovijo, da so navedene kazni učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Obrazložitev

Kršitve lahko storijo tudi gostitelji. Za člene z obveznostmi je treba predvideti kazni. V oceni učinka in obrazložitvenem memorandumu je izpostavljen neobstoj učinkovitega in izvršljivega okvira.

Predlog spremembe 22

Člen 16

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Odbor

Odbor

1.   Komisiji pomaga odbor. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

1.   Komisiji pomaga odbor. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicih na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicih na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Obrazložitev

Zaradi pomembnosti sprejetih odločitev bi se moral za izvedbene akte uporabljati postopek pregleda.

Predlog spremembe 23

Člen 18

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Ocena in pregled

Ocena in pregled

1.   Komisija to uredbo oceni najpozneje pet let po datumu njenega začetka uporabe ter Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predloži poročilo o glavnih ugotovitvah. To poročilo temelji na ocenah, ki jih predložijo nacionalni nadzorni organi v skladu s členom 14.

1.   Komisija to uredbo oceni najpozneje pet let po datumu njenega začetka uporabe ter Evropskemu parlamentu, Svetu , Evropskemu odboru regij in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predloži poročilo o glavnih ugotovitvah. To poročilo temelji na ocenah, ki jih predložijo nacionalni nadzorni organi v skladu s členom 14.

2.   Pri oceni v skladu z odstavkom 1 prouči zlasti:

2.   Pri oceni v skladu z odstavkom 1 prouči zlasti:

(a)

učinek te uredbe na obveznosti, naložene spletnim platformam za kratkoročni najem;

(a)

učinek te uredbe na obveznosti, naložene spletnim platformam za kratkoročni najem;

(b)

učinek te uredbe na razpoložljivost podatkov v zvezi z opravljanjem storitev kratkoročnega najema nastanitve, ki jih v Uniji ponujajo gostitelji prek spletnih platform za kratkoročni najem , ter

(b)

učinek te uredbe na razpoložljivost podatkov v zvezi z opravljanjem storitev kratkoročnega najema nastanitve, ki jih v Uniji ponujajo gostitelji prek spletnih platform za kratkoročni najem;

(c)

kolikor je mogoče, učinek te uredbe na vsebino in sorazmernost nacionalnih zakonodajnih, regulativnih ali upravnih ukrepov v zvezi z dostopom do storitev kratkoročnega najema nastanitve in njihovim opravljanjem, tudi kadar se take storitve opravljajo čezmejno.

(c)

kolikor je mogoče, učinek te uredbe na vsebino in sorazmernost nacionalnih zakonodajnih, regulativnih ali upravnih ukrepov v zvezi z dostopom do storitev kratkoročnega najema nastanitve in njihovim opravljanjem, tudi kadar se take storitve opravljajo čezmejno , ter

 

(d)

učinek na lokalne in regionalne oblasti ter njihove zmogljivosti za razvoj politik, pripravljenih na podlagi podatkov, ki jih platforme delijo s pristojnimi organi . Ta ocena bi morala vključevati tudi razpoložljivost, kakovost in uporabnost podatkov ter delovanje čezmejnega izvrševanja in upravnega sodelovanja .

Obrazložitev

Vključitev sklicevanja na Evropski odbor regij je samoumevna, zadnji del pa je dodan, da se zagotovi skladnost s točko 56.

II.   POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

1.

 pozdravlja objavo Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zbiranju in souporabi podatkov v zvezi s storitvami kratkoročnega najema nastanitve ter spremembi Uredbe (EU) 2018/1724 (1) ter njegov glavni cilj „uskladiti in izboljšati okvir za ustvarjanje in souporabo podatkov […] ter spodbujati preglednost v sektorju“, s čimer bi zagotovili večjo sledljivost in odgovornost;

2.

 ceni predlog, katerega cilj je izboljšati preglednost z zbiranjem in izmenjavo podatkov, pri čemer države EU ohranijo nadzor nad zakonskim urejanjem sektorja kratkoročnega najema, vključno z zdravstvenimi in varnostnimi standardi, stanovanjsko politiko in davčnimi vprašanji;

3.

 poudarja pomen dobro delujočega enotnega trga, vključno z njegovo digitalno razsežnostjo, saj je temelj rasti Unije, ki zagotavlja potrebne pogoje za uspeh evropskega turizma; opozarja na sklepe Sveta 9707/19 z dne 27. maja 2019, v katerih ta „spodbuja Komisijo in države članice, naj zagotovijo več jasnosti v zvezi s pravili, ki se uporabljajo za nove poslovne modele, tudi glede storitev najema kratkoročnih nastanitev v EU“;

4.

 meni, da je pravica lokalnih oblasti, da na področjih, ki spadajo v njihovo pristojnost (npr. stanovanja in načrtovanje mest), sprejemajo predpise glede ciljev v javnem interesu, ključni element za doseganje kohezije in vprašanje subsidiarnosti;

5.

 meni, da evropski pravni okvir omogoča spoštovanje lokalnih in regionalnih posebnosti;

6.

 pričakuje, da bo na podlagi te uredbe pripravljen jasen sklop pravil in obveznosti na evropski ravni in da bodo mesta in regije dobila vrsto orodij in možnosti za spremljanje razmer na terenu in sprejemanje političnih odločitev, ki bodo bolje prilagojene njihovim posebnim potrebam;

Vloga platform sodelovalnega gospodarstva v turizmu

7.

 poudarja, da je turizem strateški sektor, orodje za vključevanje in eden glavnih motorjev družbenega in gospodarskega okrevanja: prispeva več kot 10 % bruto domačega proizvoda v EU, zaposluje več kot 26 milijonov ljudi in predstavlja 6 % celotnega izvoza EU;

8.

 opozarja, da je pandemija COVID-19 turizem močno prizadela in da sektor še ni dosegel ravni iz obdobja pred letom 2020, čeprav podatki za leto 2022 kažejo, da okrevanje poteka in da si evropski državljani znova močno želijo obiskati druge države;

9.

 priznava, da so storitve kratkoročnega najema nastanitve pomemben del turističnega ekosistema EU, kar razkriva tudi dejstvo, da trenutno 29 % gostov prenočitev rezervira prek platform za kratkoročni najem, njihov delež pa se še povečuje;

10.

 priznava, da so kratkoročni najemi v številnih primerih pozitivna gonilna sila pri obnovi in prenovi stanovanjskega fonda v mestih in vaseh, tudi z vidika trajnosti, pri čemer se uporablja veliko stanovanj, ki sicer ne bi bila na voljo na trgu, in stavb, ki bi bile sicer zapuščene;

11.

 poudarja, da je bilo leta 2019 v EU prek ene od štirih glavnih platform, ki delujejo na tem področju, rezerviranih več kot 512 milijonov nočitev, kar predstavlja v povprečju 1,4 milijona gostov na dan. To pomeni, da je bilo na minuto rezerviranih približno 90 nočitev, torej skoraj 130 000 na dan (2);

12.

 ugotavlja, da je vpliv teh platform na regionalni ravni v EU neenakomeren;

13.

 opozarja na odtok dodane vrednosti, saj imajo številne platforme sedež zunaj EU;

14.

 meni, da bi morala EU ob upoštevanju dejstva, da se v manj razvitih regijah storitve kratkoročnega najema nastanitve v glavnem ponujajo na podeželskih območjih, zagotoviti podporo ponudnikom storitev kratkoročnega najema nastanitve, da bi razvili njihove digitalne zmogljivosti, znanje tujih jezikov in druge spretnosti, povezane s turizmom, v korist sodelovanja z lokalnimi organi. V zvezi s tem bi bilo treba podpreti lokalne organe pri krepitvi zmogljivosti ponudnikov storitev kratkoročnega najema nastanitve, okrepiti zaupanje med njimi in tako prispevati h krepitvi podeželskega turizma, ki je po pandemiji COVID-19 dodana vrednost lokalnega in regionalnega gospodarskega razvoja;

15.

 opozarja, da je leta 2019, pred pandemijo, v 42 mestih v EU prenočilo po več kot milijon gostov. V Parizu, Barceloni, Lizboni in Rimu so zabeležili po več kot 10 milijonov nočitev; ravno mestni turizem in obiskovanje kulturnozgodovinsko znamenitih mest je poleg turizma v počitniških turističnih krajih s soncem in plažami COVID-19 v letih 2020 in 2021 najhuje prizadel;

16.

 meni, da je pozitivno, da se je zanimanje popotnikov preusmerilo na manjša mesta in podeželske skupnosti, ter pozdravlja dejstvo, da obiskovalci vse manj sledijo klasičnim turističnim potem; v zvezi s tem odločno podpira cilj strategije EU (3) za pametno mobilnost, da bi podvojili promet na železniških progah za visoke hitrosti v vsej Evropi; je prepričan, da bodo sodobni in trajnostni načini potovanja še okrepili podeželski turizem;

17.

 poudarja, da se EU sicer predstavlja kot prva turistična destinacija na svetu, vendar pa je oživitev turizma v EU v zadnjih dveh letih predvsem zasluga domačih gostov in evropskih turistov; v pomoč evropskim državljanom, ki potujejo po EU, OR poziva k novim prizadevanjem za izboljšanje obstoječih čezmejnih železniških prog (od 265 povezav jih 149 ne deluje (4)), da bi spodbudili promet brez emisij, dali železniški mreži v EU novega zagona in jo s čim večjo uporabo najnaprednejših tehnologij na področju železniškega prevoza pripravili na izzive 21. stoletja;

Vpliv na stanovanjski sektor

18.

 priznava, da se zlasti občine v velikih evropskih mestih soočajo z vse večjim povpraševanjem po cenovno dostopnih stanovanjih za namestitev državljanov, ki želijo v teh mestih študirati, delati in živeti. Zagotavljanje cenovno dostopnih stanovanj je vprašanje v javnem interesu, ki ga morajo lokalne oblasti obvladati tako, da poiščejo najboljše možne rešitve, s katerimi bi preprečili konflikt s tistimi, ki jih zanima oddajanje nastanitev turistom;

19.

 ugotavlja, da kratkoročni najemi povezujejo dva različna trga: trg stanovanjskih nepremičnin in turistični trg; zato lahko finančne in davčne spodbude za prenovo stavb olajšajo preureditev stanovanj v objekte za nastanitev turistov, ki se komercialno izkoriščajo na škodo prebivalcev, študentov in delavcev;

20.

 vsak pristojni organ posebej bi moral odločati, ali se lahko storitev kratkoročnega najema nastanitve opravlja v stavbah socialnih stanovanj;

21.

 poudarja, da je na območjih, kjer so spletne platforme zelo dejavne, vpliv na nepremičninski trg precejšen (5); posledica je zvišanje najemnin in cen stanovanj, kar pomeni zmanjšanje stanovanjske ponudbe za lokalne prebivalce;

22.

 poudarja, da je platformam sicer treba nuditi priložnosti, vendar je bistvenega pomena spoštovanje ciljev javne politike, kot so razpoložljiva in cenovno dostopna stanovanja ter zaščita mestnih središč, zlasti kadar se gospodarske razmere v Evropi slabšajo. Storitve kratkoročnega najema nastanitve prek platform in njihove posledice ne smejo ogroziti visoke ravni odobravanja turizma v evropskih regijah in mestih ter poslabšati življenjskih pogojev v soseskah;

Souporaba podatkov

23.

 zato vztraja, da morajo biti platforme za kratkoročni najem ob spoštovanju pravil o varstvu podatkov zavezane obvezni izmenjavi informacij, saj oblasti potrebujejo dostop do teh informacij, da bi lahko zajamčile razpoložljivost cenovno dostopnih stanovanj;

24.

 je zaskrbljen, ker imajo platforme težave z izmenjavo kritičnih informacij z javnimi oblastmi, čeprav je bilo nekaj znamenj, da so bolj pripravljene pomagati lokalnim in regionalnim organom upravljanja pri sprejemanju utemeljenih političnih odločitev ter poenostavljanju izvrševanja in razumevanja lokalnih predpisov;

25.

 poudarja, da nosijo javne oblasti precejšnje upravno breme, saj prejemajo vse več pritožb lokalnih prebivalcev in so prisiljene preiskovati poročila o nezakonitih dejavnostih na trgu kratkoročnih najemov, da bi kršitelje lahko kaznovale; odločno obsoja dejstvo, da se morajo lokalne in regionalne oblasti boriti proti nezakonitim dejavnostim na sodišču, da bi zagotovile skladnost z veljavnimi pravili;

26.

 izpostavlja sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi C-674/20 (6), v skladu s katero ni v nasprotju s pravom EU, če se od ponudnikov storitev nepremičninskega posredovanja in zlasti upravljavcev elektronske platforme za najem nastanitve zahteva, da pristojnim davčnim organom posredujejo nekatere podatke v zvezi s transakcijami, povezanimi s turističnimi nastanitvami;

27.

 pojasnjuje, da zakonodaja EU o elektronskem poslovanju – Direktiva 2000/31/ES (7) – ki platformam zagotavlja pravico do opravljanja množičnih storitev, teh ne odvezuje spoštovanja lokalnih in regionalnih predpisov o zbiranju davčnih podatkov;

28.

 vendar opozarja na sodbo Sodišča Evropske unije (C-390/18 (8)), v kateri so platforme opredeljene kot „ponudniki storitev posredovanja“ in ne kot „ponudniki nastanitve“, ter opozarja, da jih ni mogoče obravnavati kot spletne nepremičninske agencije;

29.

 poudarja, da morajo platforme od 1. januarja 2023 davčnim organom sporočati nekatere informacije o dohodkih oseb, ki prek njih oddajajo nepremičnine (Direktiva (EU) 2021/514) (9). Pričakovati je, da se bo s to zahtevo povečalo spoštovanje davčnih obveznosti in javnim oblastem olajšal pregon nezakonitih operaterjev; v zvezi s tem poudarja pomen skladnosti med različnimi zakonodajnimi akti;

30.

 upa, da se bodo pravila iz predloga uredbe uporabljala tudi za storitve kratkoročnega najema, ki se izvajajo brez uporabe spletnih platform, da bi preprečili morebitno neenako obravnavo gostiteljev, saj za storitve kratkoročnega najema, ki se opravljajo brez uporabe takih platform, ne veljajo obveznosti, povezane s postopkom registracije, in obstaja tveganje, da javni organi ne bi bili seznanjeni s tovrstnimi primeri;

31.

 pričakuje, da bodo platforme v dogovoru z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi sprožile postopke za odstranitev nezakonitih vnosov na seznam s svojih spletnih strani;

32.

 v korist sodelovanja z lokalnimi organi poudarja, da je treba zagotoviti podporo za krepitev zmogljivosti, razvoj digitalnih kompetenc in možnosti za ponudnike storitev kratkoročnega najema nastanitve, ki se obravnavajo kot trgovci, s podeželskih območij in iz manj razvitih regij;

33.

 je zaskrbljen, da se lahko najdaljše obdobje hrambe podatkov, ki je opredeljeno v členu 12(3) predloga uredbe in določeno na „največ eno leto“, izkaže za nezadostno, zato poziva, naj bo to obdobje najmanj dve leti;

Lokalne in regionalne rešitve

34.

 poudarja, da je veliko mest in regij v EU uvedlo posamezne ukrepe za spremljanje ali omejitev dejavnosti storitev platform za kratkoročni najem v njihovih soseskah; med temi ukrepi so tudi omejitev števila dni, ko je možno oddajanje določene stanovanjske enote, pobiranje davkov in prepoved kratkoročnih najemov v nekaterih posebnih vrstah stavb ali na določenih območjih;

35.

 ponovno poudarja, da je treba nacionalnim, regionalnim in lokalnim organom dati široko diskrecijsko pravico, da določijo ustrezne predpise za nastanitvene storitve, vključno z obvezno registracijo, omejitvijo dovoljenj in posebnimi politikami razdelitve na območja, omejitvijo obdobja za kratkoročne najeme ter pravili za preprečevanje „podrejanja turizmu“ in posledične izpraznitve mestnih središč, kjer se slabša kakovost življenja tamkajšnjih prebivalcev;

36.

 opozarja, da noben ukrep bi smel izkrivljati trga ali dajati prednosti eni obliki nastanitve pred drugo; poleg tega bi morali upoštevati raznolikost trgov turistične nastanitve in se ne osredotočati zgolj na mesta, saj platforme delujejo tudi na podeželju ter v počitniških destinacijah s soncem in plažo;

Pravila o kratkoročnih najemih

37.

 ocenjuje, da je za sedanje stanje značilno pomanjkanje jasnosti glede pravil, ki veljajo za izvajalce storitev kratkoročnega najema nastanitve ter lokalne in regionalne oblasti; zato pozdravlja predlog uredbe, katerega namen je izboljšanje zbiranja in souporabe podatkov med platformami in oblastmi;

38.

 ugotavlja, da si je več mest, regij in držav članic pred objavo tega predloga prizadevalo zakonsko urediti ta novi sektor z vrsto različnih zahtev, kot so omejitve števila nočitev, režim registracij in dovoljenj, določanje območij z različnimi zahtevami in licenciranje;

39.

 poudarja, da ti ukrepi niso bili v celoti uspešni, oviralo jih je namreč nesodelovanje platform sodelovalnega gospodarstva, ki se niso odzivale na zahteve javnih oblasti po souporabi informacij; zato meni, da je uredba ustrezen pravni instrument za povečanje preglednosti in racionalizacijo tokov podatkov;

40.

 ostro obsoja oceno Komisije, da so sistemi registracije ali lokalni ali regionalni predpisi „breme“ ter „neučinkoviti in neskladni“;

41.

 poudarja, da je sistem registracije vzpostavilo 22 držav članic; ti sistemi se razlikujejo glede na obseg, postopke, zahteve in mehanizme izvajanja, pa tudi raven sodelovanja, ki se zahteva od platform;

42.

 opozarja, da o vzpostavitvi sistema registracije v skladu s predlogom uredbe odločajo države članice in pristojni organi. Če sistem vzpostavijo, dobijo dostop do podatkov;

43.

 podpira predlog Komisije za podporo razvoju podobnih in interoperabilnih sistemov registracije na ravni EU, da bodo gostitelji in platforme po vsej EU morali spoštovati skladne predpise o registraciji. To lahko tudi zniža upravne stroške za organe; meni, da se lahko vgrajena skladnost vključi v postopek registracije;

44.

 domneva, da bi uredba javnim organom omogočala boljšo opredelitev politik za upravljanje platform za kratkoročne najeme, pri čemer bi bilo treba dati prednost bolj ciljno usmerjenim in primernejšim predpisom ter posledično njihovi večji uporabi;

45.

 je zaskrbljen zaradi predvidenih upravnih stroškov javnih oblasti pri vzpostavljanju sistemov registracije in enotnih digitalnih portalov;

46.

 opozarja, da bodo stroške sistema registracije in povezave do nacionalnega enotnega digitalnega portala nosile lokalne oblasti, pristojne za določeno območje, in poudarja, da bo za prilagoditev novemu sistemu morda potrebnega več časa;

47.

 poudarja, da so države članice (nacionalne, regionalne ali lokalne oblasti) še vedno pristojne za določitev pravil o dostopu do storitev kratkoročne nastanitve in opravljanju teh storitev. Še vedno je mogoče vzpostaviti sisteme dovoljenj v zvezi z dostopom do storitev kratkoročne nastanitve in opravljanjem teh storitev;

Tržni deleži in gostitelji

48.

 poziva k nadaljnji preučitvi opredelitev in pričakuje enoten sklop meril za razlikovanje med različnimi vrstami lastnikov (poklicnih gostiteljev, občasnih gostiteljev ali lastnikov, katerih nepremičnino upravlja upravitelj nepremičnin), da bi dosegli učinkovit dostop do trga in odpravili nepotrebne tržne ovire, zlasti za male izvajalce;

49.

 poudarja, da je predlog Komisije popolnoma v skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti. Predlog pristojnim organom ponuja različne možnosti, jim prepušča odločitev o vzpostavitvi sistema registracije in ne posega v druge predpise, ki so v javnem interesu;

50.

 poziva k oceni trga, da bi ocenili stopnjo profesionalizacije gostiteljske skupnosti;

51.

 upa, da bo edinstvena registracijska številka zadostovala za oceno števila nepremičnin/enot, ki jih upravljajo posamezne fizične ali pravne osebe;

52.

 poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami objavi poročilo z opisom trga in oceno tržnega deleža različnih operaterjev, vključno s posebnimi segmenti, kot so: poklicni gostitelji in občasni gostitelji (med sorodnimi akterji); gostitelji na podeželju in v majhnih mestih v primerjavi s turističnimi središči; operaterji in posredniki, ki ponujajo čezmejne storitve, v primerjavi z lokalnimi operaterji in posredniki. Nadalje poziva Komisijo, naj posodablja informacije iz ocene učinka;

53.

 meni, da bi morali strožji predpisi veljati za poklicne upravljavce nepremičnin za kratkoročni najem („gostitelji, ki se obravnavajo kot trgovci“) in ne za tiste, ki se s tem ukvarjajo občasno (med sorodnimi akterji);

Registracija

54.

 želi pojasnilo, ali je odločitev o vzpostavitvi sistema registracije (skupaj z enotnim digitalnim portalom) izključno v nacionalni pristojnosti ali pa jo lahko sprejmejo tudi lokalne in regionalne oblasti v posamezni državi članici, če tako želijo;

55.

 ceni dejstvo, da projekt določa skupen pristop k postopkom registracije, pri čemer bi vsaki posamezni enoti dodelili edinstveno nacionalno registracijsko številko, da bi zagotovili večjo preglednost in sledljivost;

56.

 izraža zaskrbljenost, ker predlagana pravila omogočajo samodejno in takojšnjo dodelitev registracijske številke in začetek opravljanja dejavnosti gostiteljev; razume, da registracija še ne pomeni preverjanja, vendar pričakuje več podrobnosti o tem, kako lahko pristojni organi omejijo izdajanje registracijskih številk na območjih ali za enote, pri katerih lokalni predpisi prepovedujejo storitve kratkoročnega najema namestitev. Že ob registraciji je treba zahtevati vsaj dokazilo o pravici do razpolaganja z enoto;

57.

 pričakuje, da bo člen 6 jasnejši, kar zadeva kazni, če platforme ne spoštujejo začasne ustavitve ali preklica nezakonitih vnosov na seznam; meni, da bi morala uredba izrecno določati, da lahko pristojni organi v vsaki državi članici kaznujejo platforme, ki ne spoštujejo veljavnih pravil;

Preverjanje in ocenjevanje

58.

 želi dodatna pojasnila v zvezi s členom 7(1)(c), ki od platform zahteva, da „si razumno prizadevajo naključno preverjati izjavo gostiteljev“; je prepričan, da so izrazi, kot npr. „razumno prizadevajo“ in „naključno preverjati“ morda premalo natančni in dopuščajo različna tolmačenja; podobno je prepričan, da bi bilo treba takšne naloge, povezane z naključnim preverjanjem in obveščanjem pristojnih organov o rezultatih, izvajati vsaj vsako četrtletje;

59.

 poudarja, da postopek registracije v skladu s to uredbo ne posega v morebitne druge obveznosti poročanja, na primer na področju obdavčitve, registracije prebivalcev in statistike;

60.

 meni, da ocena, ki jo je treba izvesti tri leta po začetku veljavnosti uredbe, vključuje tudi oceno učinka na lokalne in regionalne oblasti ter njihove zmogljivosti za razvoj politik, pripravljenih na podlagi podatkov, ki jih platforme delijo s pristojnimi organi. Ocena bi morala vključevati tudi razpoložljivost, kakovost in uporabnost podatkov ter delovanje čezmejnega izvrševanja in upravnega sodelovanja;

61.

 meni, da bi bilo treba v členu 7 uredbe, ki se nanaša na vgrajeno skladnost, določiti, da se spletni vmesnik oblikuje tako, da se ustvari obvezno polje za navedbo registracijske številke enote v vnosih o kratkoročnem najemu na platformah, ter da bi se to obvezno polje moralo samodejno ustvariti v trenutku, ko gostitelj poskuša objaviti vnos na območju s postopkom registracije in ne na podlagi prostovoljne izjave gostiteljev. Po drugi strani ugotavlja, da bodo glede na to, da člen 13(1)(a) državam članicam nalaga vodenje posodobljenih seznamov območij, na katerih se uporablja postopek registracije, platforme imele na voljo tehnična sredstva za samodejno izvajanje tega preverjanja brez znatnih stroškov;

62.

 dvomi, da je dovolj zgolj navedba samega gostitelja, ali se enota, ki jo daje v kratkoročni najem, nahaja na območju, kjer je bil vzpostavljen ali se uporablja postopek registracije. Namesto tega predlaga, naj bo vmesnik zasnovan tako, da bo vnos registracijske številke v takih primerih obvezen.

V Bruslju, 15. marca 2023

Predsednik Evropskega odbora regij

Vasco ALVES CORDEIRO

(31)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(31)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(37)  Uredba (EU) 2019/1150 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o spodbujanju pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev (UL L 186, 11.7.2019, str. 57).

(38)  Uredba (EU) 2022/1925 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2022 o tekmovalnih in pravičnih trgih v digitalnem sektorju in spremembi direktiv (EU) 2019/1937 in (EU) 2020/1828 (UL L 265, 12.10.2022, str. 1).

(39)  Direktiva (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe (kodificirano besedilo) (UL L 241, 17.9.2015, str. 1).

(40)  Direktiva Sveta 2010/24/EU z dne 16. marca 2010 o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev v zvezi z davki, carinami in drugimi ukrepi (UL L 84, 31.3.2010, str. 1)

(41)  Direktiva Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS (UL L 64, 11.3.2011, str. 1).

(37)  Uredba (EU) 2019/1150 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o spodbujanju pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev (UL L 186, 11.7.2019, str. 57).

(38)  Uredba (EU) 2022/1925 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2022 o tekmovalnih in pravičnih trgih v digitalnem sektorju in spremembi direktiv (EU) 2019/1937 in (EU) 2020/1828 (UL L 265, 12.10.2022, str. 1).

(39)  Direktiva (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe (kodificirano besedilo) (UL L 241, 17.9.2015, str. 1).

(40)  Direktiva Sveta 2010/24/EU z dne 16. marca 2010 o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev v zvezi z davki, carinami in drugimi ukrepi (UL L 84, 31.3.2010, str. 1)

(41)  Direktiva Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS (UL L 64, 11.3.2011, str. 1).

(1)  Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).

(1)  Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).

(1)  Uredba (EU) 2018/1724 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. oktobra 2018 o vzpostavitvi enotnega digitalnega portala za zagotavljanje dostopa do informacij, do postopkov ter do storitev za pomoč in reševanje težav ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 (UL L 295, 21.11.2018, str. 1).

(2)  https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=Short-stay_accommodation_offered_via_online_collaborative_economy_platforms

(3)  https://transport.ec.europa.eu/transport-themes/mobility-strategy_sl

(4)  https://ec.europa.eu/regional_policy/en/information/publications/reports/2018/comprehensive-analysis-of-the-existing-cross-border-rail-transport-connections-and-missing-links-on-the-internal-eu-borders

(5)  https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0094119020300498

(6)  Zadeva C-674/20: Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 27. aprila 2022 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Cour constitutionnelle – Belgija) – Airbnb Ireland UC / Région de Bruxelles-Capitale (UL C 237, 20.6.2022, str. 13) EUR-Lex – 62020CA0674 – SL – EUR-Lex (europa.eu).

(7)  Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju) (UL L 178, 17.7.2000, str. 1) https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/ALL/?uri=CELEX:32000L0031.

(8)  Zadeva C-390/18: Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 19. decembra 2019 (predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Juge d'instruction du tribunal de grande instance de Paris – Francija) – Kazenski postopek zoper X (UL C 61, 24.2.2020, str. 8).

(9)  Direktiva Sveta (EU) 2021/514 z dne 22. marca 2021 o spremembi Direktive 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja (UL L 104, 25.3.2021, str. 1).

30.5.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 188/43

Mnenje Evropskega odbora regij – Trajnostna raba pesticidov

(2023/C 188/06)

Poročevalec:

Heinz-Joachim HÖFER (DE/PES), član mestnega sveta, Altenkirchen (Westerwald)

Referenčni dokument:

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev in spremembi Uredbe (EU) 2021/2115

COM(2022) 305 final

I.   PREDLOGI SPREMEMB

Predlog spremembe 1

Uvodna izjava 5

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(5)

Da bi se zagotovilo popolno doseganje ciljev pravnega okvira Unije o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev, je treba ta okvir prilagoditi z določitvijo jasnejših pravil za izvajalce, ki se bodo uporabljala neposredno. Poleg tega bi bilo treba pojasniti številna pravila, vključno s pravili o uporabi integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi, omejitvah uporabe fitofarmacevtskih sredstev in pregledih naprav, ki se uporabljajo za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev. Zato je primerno, da se Direktiva 2009/128/ES razveljavi in nadomesti z uredbo.

(5)

Da bi se zagotovilo popolno doseganje ciljev pravnega okvira Unije o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev, je treba ta okvir prilagoditi z določitvijo jasnejših pravil za izvajalce, ki se bodo uporabljala neposredno , ter okrepiti nadzor na mejah, da bodo uvoženi proizvodi izpolnjevali enaka merila, kot se zahtevajo na ozemlju EU, da se prepreči, da bi na njeno ozemlje vstopala živila, rastline ali cvetje, ki so bili obdelani s fitofarmacevtskimi sredstvi (pesticidi, fungicidi …), prepovedanimi v EU . Poleg tega bi bilo treba pojasniti številna pravila, vključno s pravili o uporabi integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi, omejitvah uporabe fitofarmacevtskih sredstev in pregledih naprav, ki se uporabljajo za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev. Zato je primerno, da se Direktiva 2009/128/ES razveljavi in nadomesti z uredbo.

Predlog spremembe 2

Uvodna izjava 9

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(9)

Državljani so v končnem poročilu Konference o prihodnosti Evrope, objavljenem 9. maja 2022, pri predlogih o kmetijstvu, proizvodnji hrane, biotski raznovrstnosti in ekosistemih ter onesnaževanju pozvali Unijo, naj v skladu z obstoječimi cilji znatno zmanjša uporabo kemičnih pesticidov in gnojil, pri tem pa še vedno zagotavlja prehransko varnost, ter naj podpre raziskave za razvoj bolj trajnostnih naravnih alternativ. Državljani zahtevajo več raziskav in inovacij, vključno s tehnološkimi rešitvami za trajnostno proizvodnjo, odpornost rastlin in precizno kmetovanje, več obveščanja, sistemov svetovanja ter usposabljanja za kmete in od njih, poleg tega Unijo pozivajo, naj zaščiti žuželke, zlasti domorodne žuželke in žuželke opraševalke.

(9)

Državljani so v končnem poročilu Konference o prihodnosti Evrope, objavljenem 9. maja 2022, pri predlogih o kmetijstvu, proizvodnji hrane, biotski raznovrstnosti in ekosistemih ter onesnaževanju pozvali Unijo, naj v skladu z obstoječimi cilji znatno zmanjša uporabo kemičnih pesticidov in gnojil, pri tem pa še vedno zagotavlja prehransko varnost, ter naj podpre raziskave za razvoj bolj trajnostnih naravnih alternativ. Državljani zahtevajo več raziskav in inovacij, vključno s tehnološkimi rešitvami za trajnostno proizvodnjo, odpornost rastlin in precizno kmetovanje, več obveščanja, sistemov svetovanja ter usposabljanja za kmete in od njih, poleg tega Unijo pozivajo, naj zaščiti žuželke, zlasti domorodne žuželke in žuželke opraševalke. Poleg tega priporočajo uporabo načela onesnaževalec plača, ki bi moralo biti vključeno tudi v davčne ukrepe.

Predlog spremembe 3

Uvodna izjava 12

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(12)

Cilj strategije „od vil do vilic“ je doseči bistven napredek pri zmanjšanju uporabe kemičnih fitofarmacevtskih sredstev na ekonomsko vzdržen način. Da bi se dosegel navedeni cilj in spremljal napredek, je treba na ravni Unije in držav članic določiti količinsko opredeljena cilja za zmanjšanje uporabe in tveganja kemičnih fitofarmacevtskih sredstev ter uporabe nevarnejših fitofarmacevtskih sredstev. Nacionalna cilja bi bilo treba določiti z nacionalno zakonodajo, da bi se zagotovila ustrezen napredek in prevzem odgovornosti v zvezi z njima. Tudi ta zavezujoča nacionalna cilja bi morale države članice doseči do leta 2030. Pričakuje se, da bo zmanjšanje uporabe kemičnih fitofarmacevtskih sredstev znatno zmanjšalo tveganja za varnost in zdravje pri delu za poklicne uporabnike.

(12)

Cilj strategije „od vil do vilic“ je doseči bistven napredek pri zmanjšanju uporabe kemičnih fitofarmacevtskih sredstev na ekonomsko vzdržen način. Da bi se dosegel navedeni cilj in spremljal napredek, je treba na ravni Unije in držav članic določiti količinsko opredeljena cilja za zmanjšanje uporabe in tveganja kemičnih fitofarmacevtskih sredstev ter uporabe nevarnejših fitofarmacevtskih sredstev. Nacionalna cilja bi bilo treba določiti z nacionalno zakonodajo, da bi se zagotovila ustrezen napredek in prevzem odgovornosti v zvezi z njima. Tudi ta zavezujoča nacionalna cilja bi morale države članice doseči do leta 2030. Pričakuje se, da bo zmanjšanje uporabe kemičnih fitofarmacevtskih sredstev znatno zmanjšalo tveganja za varnost in zdravje pri delu za poklicne uporabnike , pa tudi za državljane in potrošnike ter zlasti za ranljive skupine .

Predlog spremembe 4

Uvodna izjava 13a (nova uvodna izjava)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

 

(13a)

Evropska komisija v delovnem dokumentu svojih služb o dejavnikih prehranske varnosti priznava, da so tla, voda, biotska raznovrstnost in zrak osnovni pogoji za proizvodnjo hrane, ter ugotavlja, da sedanji model intenzivnega kmetijstva z velikimi vložki, ki temelji na kemičnih pesticidih, srednjeročno verjetno ogroža prehransko varnost zaradi izgube biotske raznovrstnosti, verjetnega povečanja števila škodljivih organizmov, poslabšanja zdravja tal in izgube opraševalcev, ki so bistveni za kmetijsko proizvodnjo. Hkrati poudarja, da je treba za dolgoročno prehransko varnost v EU uresničiti cilje za zmanjšanje uporabe pesticidov.

Obrazložitev

Za prehransko varnost je treba zmanjšati uporabo pesticidov.

Predlog spremembe 5

Uvodna izjava 14

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(14)

Države članice bi morale pripraviti in objaviti nacionalne akcijske načrte. Da bi bili nacionalni akcijski načrti držav članic učinkoviti, bi morali vsebovati kvantitativne ciljne vrednosti, sklice na zavezujoča nacionalna cilja za zmanjšanje do leta 2030, kot sta določena v nacionalni zakonodaji, skupaj s povezanimi okvirnimi cilji, določenimi v nacionalnih akcijskih načrtih, ukrepi, časovnimi razporedi ter kazalniki za zmanjšanje tveganj in učinkov uporabe pesticidov na zdravje ljudi in okolje. To bo omogočilo strukturiran pristop k določitvi kvantitativnih ciljnih vrednosti in ciljev ter jasno povezavo z nacionalnima ciljema za zmanjšanje do leta 2030. Za spremljanje skladnosti z določbami te uredbe bi morale države članice tudi letno poročati o ciljih in natančnih kvantitativnih podatkih v zvezi s skladnostjo z določbami o uporabi, usposabljanju, napravah za nanašanje in integriranem varstvu rastlin pred škodljivimi organizmi.

(14)

Države članice bi morale pripraviti in objaviti nacionalne akcijske načrte. Da bi bili nacionalni akcijski načrti držav članic učinkoviti, bi morali vsebovati kvantitativne ciljne vrednosti, sklice na zavezujoča nacionalna cilja za zmanjšanje do leta 2030, kot sta določena v nacionalni zakonodaji, skupaj s povezanimi okvirnimi cilji, določenimi v nacionalnih akcijskih načrtih, ukrepi, časovnimi razporedi ter kazalniki za zmanjšanje tveganj in učinkov uporabe pesticidov na zdravje ljudi in okolje. To bo omogočilo strukturiran pristop k določitvi kvantitativnih ciljnih vrednosti in ciljev ter jasno povezavo z nacionalnima ciljema za zmanjšanje do leta 2030. Za spremljanje skladnosti z določbami te uredbe bi morale države članice tudi letno poročati o ciljih in natančnih kvantitativnih podatkih v zvezi s skladnostjo z določbami o uporabi, usposabljanju, napravah za nanašanje in integriranem varstvu rastlin pred škodljivimi organizmi. Za preglednost mnenj bo lahko Evropska komisija s pomočjo strokovne skupine okoljskih znanstvenikov in predstavnikov civilne družbe naknadno spremljala te nacionalne akcijske načrte.

Predlog spremembe 6

Uvodna izjava 16

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(14)

Izvajanje politik in ukrepov na področjih trajnostne rabe fitofarmacevtskih sredstev vpliva na okolje, javno zdravje in delovne pogoje. Države članice bi morale zato zagotoviti, da se javnosti in socialnim partnerjem omogoči dovolj priložnosti za sodelovanje in svetovanje pri pripravi nacionalnih akcijskih načrtov držav članic v skladu z Direktivo 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta (24), kadar je to ustrezno.

(16)

Izvajanje politik in ukrepov na področjih trajnostne rabe fitofarmacevtskih sredstev vpliva na okolje, javno zdravje in delovne pogoje. Države članice bi morale zato zagotoviti, da se lokalnim in regionalnim oblastem v okviru njihovih pristojnosti, javnosti in socialnim partnerjem omogoči dovolj priložnosti za sodelovanje in svetovanje pri pripravi nacionalnih akcijskih načrtov držav članic v skladu z Direktivo 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta (24), kadar je to ustrezno.

Predlog spremembe 7

Uvodna izjava 24

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(22)

Za zagotovitev, da se fitofarmacevtska sredstva in zadevne naprave za nanašanje uporabljajo na način, ki varuje zdravje ljudi in okolje, je treba določiti splošne zahteve za poklicne uporabnike v zvezi z usposabljanjem, potrebnim za uporabo nekaterih fitofarmacevtskih sredstev ali naprav za nanašanje, uporabo nevarnejših fitofarmacevtskih sredstev in potrebnim izpolnjevanjem zahtev glede pregledov naprav za nanašanje za poklicno uporabo.

(24)

Za zagotovitev, da se fitofarmacevtska sredstva in zadevne naprave za nanašanje uporabljajo na način, ki varuje zdravje ljudi in okolje, je treba določiti splošne zahteve za poklicne uporabnike v zvezi z usposabljanjem, potrebnim za uporabo nekaterih fitofarmacevtskih sredstev ali naprav za nanašanje, uporabo nevarnejših fitofarmacevtskih sredstev in potrebnim izpolnjevanjem zahtev glede pregledov naprav za nanašanje za poklicno uporabo. Hkrati bi bilo treba uporabo kemičnih fitofarmacevtskih sredstev prepovedati nepoklicnim uporabnikom, ki niso usposobljeni, da bi se izognili situacijam, ko bi bila ogrožena varnost ljudi ali okolja.

Predlog spremembe 8

Uvodna izjava 24a (nova uvodna izjava)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

 

(24a)

Spremljanje okolja je nujno za preučevanje morebitnih posledic uporabe fitofarmacevtskih sredstev za zdravje ljudi in okolje. Zahteve EU glede spremljanja so trenutno osredotočene samo na vodo. Za natančno oceno, ali so cilji te uredbe za zmanjšanje tveganja fitofarmacevtskih sredstev izpolnjeni, države članice uvedejo celovite programe za spremljanje prisotnosti ostankov aktivnih snovi in njihovih metabolitov v okolju, vodi, živalih in ljudeh.

Predlog spremembe 9

Uvodna izjava 24b (nova uvodna izjava)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

 

(24b)

Evropska komisija v načrtu izvajanja evropskega dogovora o tleh ugotavlja, da je 83 % kmetijskih zemljišč v EU onesnaženih z ostanki pesticidov, vse bolj intenzivno kmetijstvo in prekomerna uporaba pesticidov pa bosta verjetno razmere v prihodnosti še poslabšali. Visoka obstojnost pesticidov v tleh in toksičnost za neciljne vrste sta izrecno navedeni kot nevarnost za zdravje tal. Zato bi bilo treba pri izvajanju določb te uredbe ustrezno upoštevati pomen varstva tal.

Predlog spremembe 10

Uvodna izjava 25

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(23)

Uporaba fitofarmacevtskih sredstev ima lahko še posebno negativne učinke na nekaterih območjih, ki jih splošna javnost ali ranljive skupine pogosto uporabljajo, v skupnostih, v katerih živijo in delajo ljudje, ter na ekološko občutljivih območjih, kot so območja Natura 2000, zavarovana v skladu z Direktivo 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta (33) in Direktivo Sveta 92/43/EGS (34). Če se fitofarmacevtska sredstva uporabljajo na območjih, ki jih uporablja splošna javnost, je možnost izpostavljenosti ljudi fitofarmacevtskim sredstvom velika. Za varovanje zdravja ljudi in varstva okolja bi bilo torej treba prepovedati uporabo fitofarmacevtskih sredstev na občutljivih območjih in v trimetrskem pasu ob teh območjih. Odstopanja od prepovedi bi morala biti dovoljena le pod določenimi pogoji in za vsak primer posebej.

(25)

Uporaba fitofarmacevtskih sredstev ima lahko še posebno negativne učinke na nekaterih območjih, ki jih splošna javnost ali ranljive skupine pogosto uporabljajo, v skupnostih, v katerih živijo in delajo ljudje, ter na ekološko občutljivih območjih, kot so območja Natura 2000, zavarovana v skladu z Direktivo 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta (33) in Direktivo Sveta 92/43/EGS (34). Če se fitofarmacevtska sredstva uporabljajo na območjih, ki jih uporablja splošna javnost, je možnost izpostavljenosti ljudi fitofarmacevtskim sredstvom velika. Za varovanje zdravja ljudi in varstva okolja bi bilo torej treba prepovedati uporabo fitofarmacevtskih sredstev na občutljivih območjih in v trimetrskem pasu ob teh območjih. Odstopanja od prepovedi bi morala biti dovoljena le pod določenimi pogoji in za vsak primer posebej. Varovalne pasove na območjih, ki jih obiskuje predvsem ranljivo prebivalstvo ali na katerih se uporabljajo zelo nevarna fitofarmacevtska sredstva, bi bilo treba razširiti na 50 metrov. Odstopanja od prepovedi bi morala biti dovoljena le za fitofarmacevtska sredstva, odobrena v skladu z Uredbo (EU) 2018/848, za nadaljevanje kmetijskih dejavnosti ali pod določenimi strogimi pogoji in za vsak primer posebej.

Obrazložitev

Po znanstvenih podatkih morajo biti učinkoviti varovalni pasovi široki več sto metrov, da se prepreči vnos pesticidov. Pred kratkim pripravljena študija onesnaženosti javnih igrišč s pesticidi je pokazala, da je skoraj polovica teh površin onesnažena z vsaj enim pesticidom in četrtina z več kot enim (med drugim tudi z endokrinimi motilci) ter da šele stometrska oddaljenost zagotavlja zaščito pred tovrstno onesnaženostjo. Nadaljevalna študija pa je pokazala, da niti ukrepi za zmanjšanje tveganja, ki so še strožji od trimetrskih pasov, ki jih predlaga Komisija, niso zadostovali za preprečitev izpostavljenosti otrok in širše javnosti nevarnim pesticidom.

Predlog spremembe 11

Uvodna izjava 26

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(24)

Vodno okolje in zaloge pitne vode so na fitofarmacevtska sredstva še posebno občutljivi. Za varovanje vodnega okolja bi bilo treba uporabo fitofarmacevtskih sredstev na območjih površinskih voda in v njihovi okolici zato prepovedati. Države članice bi morale sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje poslabšanja statusa površinskih in podzemnih voda, pa tudi obalnih in morskih voda ter omogočiti doseganje dobrega statusa površinskih in podzemnih voda, da se vodno okolje in zaloge pitne vode zaščitijo pred vplivi fitofarmacevtskih sredstev. Poleg tega je pomembno, da se poklicni uporabniki usposobijo za zmanjšanje ali odpravo uporabe nekaterih fitofarmacevtskih sredstev, ki so razvrščena kot „škodljiva za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki“, „zelo strupena za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki“ ali „strupena za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki“. Pomembno je tudi, da se poklicni uporabniki usposobijo o tem, kako pomembno je dajati prednost fitofarmacevtskim sredstvom z majhnim tveganjem ali nekemičnim alternativam, ter v zvezi z uporabo tehnologije za zmanjševanje zanašanja in ukrepi za zmanjšanje tveganja.

(26)

Vodno okolje in zaloge pitne vode so na fitofarmacevtska sredstva še posebno občutljivi. Za varovanje vodnega okolja bi bilo treba uporabo fitofarmacevtskih sredstev na območjih površinskih voda in v njihovi okolici zato prepovedati. Države članice bi morale sprejeti ustrezne ukrepe za prihodnje preprečevanje rednega pojavljanja nesprejemljivih koncentracij pesticidov v okolju, za preprečevanje nadaljnjega poslabšanja statusa površinskih in podzemnih voda, pa tudi obalnih in morskih voda ter omogočiti doseganje dobrega statusa površinskih in podzemnih voda, da se vodno okolje in zaloge pitne vode zaščitijo pred vplivi fitofarmacevtskih sredstev. Pri tem je nujno, da imajo dobavitelji pitne vode reden in neomejen dostop do podatkov, primerno razčlenjenih po času in prostoru ter po posameznih aktivnih snoveh, o uporabi pesticidov na vodovarstvenih območjih, za katere so odgovorni. Poleg tega je pomembno, da se poklicni uporabniki usposobijo za zmanjšanje ali odpravo uporabe nekaterih fitofarmacevtskih sredstev, ki so razvrščena kot „škodljiva za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki“, „zelo strupena za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki“ ali „strupena za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki“. Pomembno je tudi, da se poklicni uporabniki usposobijo o tem, kako pomembno je dajati prednost fitofarmacevtskim sredstvom z majhnim tveganjem ali nekemičnim alternativam, ter v zvezi z uporabo tehnologije za zmanjševanje zanašanja in ukrepi za zmanjšanje tveganja.

Obrazložitev

V vodah so redno in zelo pogosto prisotni pesticidi v takšnih koncentracijah, kakršnih v skladu s postopkom odobritve EU sploh ne bi smelo biti, in zelo negativno vplivajo na biotsko raznovrstnost ter naravno ravnovesje. Zato so nujni ukrepi, s katerimi bi se najprej vzpostavilo sprejemljivo stanje.

Oskrba s pitno vodo je velikega splošnega pomena in njenim dobaviteljem je treba dati na voljo vse informacije, ki jih potrebujejo za spremljanje in zagotavljanje kakovosti pitne vode.

Predlog spremembe 12

Uvodna izjava 27

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(25)

Precizno kmetovanje se nanaša na sisteme kmetijskega upravljanja, v okviru katerih se postopek pridelovanja kmetijskih rastlin skrbno prilagodi lokalnim pogojem, kot so pogoji na parcelah. Uporaba obstoječe tehnologije, vključno z uporabo vesoljskih podatkov in storitev Unije (Galileo in Copernicus), bi lahko znatno zmanjšala uporabo pesticidov. Zato je treba zagotoviti zakonodajni okvir, ki bo spodbujal razvoj preciznega kmetovanja. Nanašanje fitofarmacevtskih sredstev z zrakoplovov, vključno z letali, helikopterji in droni, je po navadi manj natančno od drugih načinov nanašanja ter lahko zato negativno vpliva na zdravje ljudi in okolje. Nanašanje iz zraka bi bilo treba zato prepovedati ter določiti omejena odstopanja za vsak primer posebej, kadar ima nanašanje iz zraka manj negativen učinek na zdravje ljudi in okolje kot katera koli druga metoda nanašanja ali kadar druga izvedljiva metoda nanašanja ni na voljo. Poleg tega je treba beležiti število nanosov iz zraka, izvedenih na podlagi izdanih dovoljenj za nanašanje iz zraka, da bi imeli jasne podatke o tem, koliko nanosov iz zraka, za katera so bila izdana dovoljenja, je bilo dejansko izvedenih.

(27)

Precizno kmetovanje se nanaša na sisteme kmetijskega upravljanja, v okviru katerih se postopek pridelovanja kmetijskih rastlin skrbno prilagodi lokalnim pogojem, kot so pogoji na parcelah. Uporaba obstoječe tehnologije, vključno z uporabo vesoljskih podatkov in storitev Unije (Galileo in Copernicus), bi lahko znatno zmanjšala uporabo in tveganja pesticidov. Zato je treba zagotoviti zakonodajni okvir, ki bo spodbujal razvoj preciznega kmetovanja. Nanašanje fitofarmacevtskih sredstev z zrakoplovov, vključno z letali, helikopterji in droni, je po navadi manj natančno od drugih načinov nanašanja ter lahko zato negativno vpliva na zdravje ljudi in okolje. Vendar sta za tehnološki razvoj, ki smo mu priča v zadnjih letih, značilna velika natančnost in velik potencial za prihodnje inovacije in nanašanje. Nanašanje iz zraka bi bilo treba zato prepovedati ter določiti omejena odstopanja za vsak primer posebej, kadar ima nanašanje iz zraka manj negativen učinek na zdravje ljudi in okolje kot katera koli druga metoda nanašanja ali kadar druga izvedljiva metoda nanašanja ni na voljo. Pri tem bi bilo treba izvajati redne preglede in ocene na podlagi tehničnih inovacij v preciznem kmetijstvu. Poleg tega je treba beležiti število nanosov iz zraka, izvedenih na podlagi izdanih dovoljenj za nanašanje iz zraka, da bi imeli jasne podatke o tem, koliko nanosov iz zraka, za katera so bila izdana dovoljenja, je bilo dejansko izvedenih.

Obrazložitev

Osredotočenje zgolj na uporabo tukaj ni smiselno.

Predlog spremembe 13

Uvodna izjava 30

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(28)

Glede na pomen svetovanja o uporabi fitofarmacevtskih sredstev kot sredstva za zagotavljanje podpore pri njihovi uporabi na način, ki varuje zdravje ljudi in okolje v skladu z integriranim varstvom rastlin pred škodljivimi organizmi, je pomembno, da so svetovalci ustrezno usposobljeni.

(30)

Glede na pomen svetovanja o uporabi fitofarmacevtskih sredstev kot sredstva za zagotavljanje podpore pri njihovi uporabi na način, ki varuje zdravje ljudi in okolje v skladu z integriranim varstvom rastlin pred škodljivimi organizmi, je pomembno, da so svetovalci ustrezno usposobljeni in neodvisni od podjetij, ki ta sredstva proizvajajo (ali dajejo v promet) .

Obrazložitev

Proizvajalci in distributerji pesticidov.

Predlog spremembe 14

Uvodna izjava 31

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(29)

Prodaja fitofarmacevtskih sredstev je pomemben element distribucijske verige, saj distributerjem omogoča zagotavljanje potrebnih informacij, ki podpirajo ustrezno uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Kupcem ali končnim uporabnikom bi moralo biti ob prodaji na voljo posebno svetovanje v zvezi z varnostnimi navodili glede zdravja ljudi in okolja, da bi se zagotovili odgovori na vprašanja, ki bodo olajšali pravilno uporabo zadevnega fitofarmacevtskega sredstva. Nepoklicnim uporabnikom bi morale biti na prodajnem mestu na voljo splošne informacije o varni uporabi in shranjevanju fitofarmacevtskih sredstev, ravnanju z njimi ter odstranjevanju njihove embalaže, saj navedeni uporabniki običajno nimajo enakega praktičnega znanja kot poklicni uporabniki.

(31)

Prodaja fitofarmacevtskih sredstev je pomemben element distribucijske verige, saj distributerjem omogoča zagotavljanje potrebnih informacij, ki podpirajo ustrezno uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Kupcem ali končnim uporabnikom bi moralo biti ob prodaji na voljo posebno svetovanje v zvezi z varnostnimi navodili glede zdravja ljudi in okolja, da bi se zagotovili odgovori na vprašanja, ki bodo olajšali pravilno uporabo zadevnega fitofarmacevtskega sredstva. Nepoklicnim uporabnikom bi morale biti na prodajnem mestu na voljo splošne informacije o varni uporabi in shranjevanju fitofarmacevtskih sredstev, ravnanju z njimi ter odstranjevanju njihove embalaže, saj navedeni uporabniki običajno nimajo enakega praktičnega znanja kot poklicni uporabniki. Zaradi skladnosti bi bilo treba v Uredbi (ES) št. 1107/2009 prepovedati, da se iz Evropske unije izvažajo pesticidi in njihove aktivne snovi, ki v Evropski uniji niso dovoljeni.

Obrazložitev

Kemikalij, ki jih v EU zaradi njihovih škodljivih posledic za okolje ali zdravje človeka ni dovoljeno več uporabljati, se seveda tudi ne bi smelo izvažati. To velja tako za pesticide kot njihove aktivne snovi.

Predlog spremembe 15

Uvodna izjava 33a (nova uvodna izjava)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

 

(33a)

Organi, pristojni za ocenjevanje in odobravanje fitofarmacevtskih sredstev, bi morali redno preverjati njihovo učinkovitost. Za zmanjšanje uporabe pesticidov in kadar populacije škodljivih organizmov, za katere se uporablja izdelek, razvijejo odpornost, bi bilo treba dovoljenje za uporabo močno omejiti ali preklicati, da izdelki, ki so postali neučinkoviti, ne bi ostali na trgu.

Obrazložitev

V kmetijstvu bi bilo treba sprejeti vse možne ukrepe za preprečevanje odpornosti in njenih negativnih posledic. Paziti bi bilo treba, da se posamezni pesticidi zaradi odpornosti organizmov nanje ne nadomeščajo z drugimi, ki so za ljudi ali okolje še bolj problematični.

Predlog spremembe 16

Uvodna izjava 34

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(32)

Glede na možna tveganja za zdravje ljudi in okolje, povezana z uporabo fitofarmacevtskih sredstev, bi bilo treba javnosti zagotoviti dostop do boljših informacij o splošnih učinkih uporabe teh sredstev, in sicer s programi ozaveščanja, informacijami, ki jih posredujejo distributerji , in drugimi ustreznimi ukrepi.

(34)

Glede na možna tveganja za zdravje ljudi in okolje, povezana z uporabo fitofarmacevtskih sredstev, bi bilo treba javnosti zagotoviti dostop do boljših informacij , na primer o evropskem postopku odobritve, o registriranih fitofarmacevtskih sredstvih, ki so ob pravilni uporabi načeloma varna za okolje in zdravje, o splošnih učinkih uporabe teh sredstev, in sicer s programi ozaveščanja, informacijami, ki jih posredujejo neodvisni organi, pristojni za okoljska in zdravstvena vprašanja , ter drugimi ustreznimi ukrepi.

Obrazložitev

Samo ti organi lahko posredujejo ustrezne informacije, na katere ne vplivajo posamezni interesi.

Predlog spremembe 17

Uvodna izjava 35

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(33)

Za boljše razumevanje trendov v zvezi s primeri akutne in kronične zastrupitve, ki so posledica izpostavljenosti oseb fitofarmacevtskim sredstvom, bi morala vsaka država članica zbirati informacije o teh trendih. Komisija bi morala splošne trende spremljati tudi na ravni Unije.

(35)

Za boljše razumevanje trendov v zvezi s primeri akutne in kronične zastrupitve, ki so posledica izpostavljenosti oseb fitofarmacevtskim sredstvom, bi morala vsaka država članica zbirati informacije o teh trendih. Komisija bi morala splošne trende spremljati tudi na ravni Unije. Zlasti bi bilo treba predvideti longitudinalne študije med posebej izpostavljenimi osebami (uporabniki) in ranljivimi skupinami (na primer nosečnicami in otroci), ki jih nekatere države članice že izvajajo.

Obrazložitev

Za ustrezno obravnavo tega pomembnega vprašanja, tj. človekovega zdravja, so potrebni konkretnejši podatki.

Predlog spremembe 18

Uvodna izjava 35a (nova uvodna izjava)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

 

(35a)

Raziskati bi bilo treba kombinirane učinke mešanic pesticidov na okolje in zdravje človeka ter jih pri izdajanju dovoljenj bolj upoštevati kot doslej, da se zmanjša uporaba pesticidov in državljanom zagotovijo pomembne in pregledne informacije o splošnih posledicah uporabe teh izdelkov.

Obrazložitev

Celoten postopek izdajanja dovoljenj za pesticide je usmerjen v posamezne aktivne snovi oziroma njihove formulacije. Številne študije so pokazale, da lahko kombinacije aktivnih snovi pomenijo tveganje za okolje in zdravje človeka, ki ga na podlagi podatkov o posameznih pesticidih ni mogoče v celoti prepoznati.

Predlog spremembe 19

Uvodna izjava 43

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(41)

Za izvajanje obveznosti, določenih v tej uredbi, bi morale države članice določiti pravila o kaznih za kršitve te uredbe in zagotoviti izvrševanje navedenih pravil. Kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Pomembno je tudi, da se državam članicam s pristojbinami ali dajatvami omogoči povračilo stroškov, povezanih z izvajanjem obveznosti iz te uredbe, in tako pristojnim organom zagotovijo ustrezna finančna sredstva.

(43)

Za izvajanje obveznosti, določenih v tej uredbi, bi morale države članice določiti pravila o kaznih za kršitve te uredbe in zagotoviti izvrševanje navedenih pravil. Kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Pomembno je tudi, da se državam članicam s pristojbinami ali dajatvami ali z obdavčitvijo fitofarmacevtskih sredstev na podlagi tveganja omogoči povračilo stroškov, povezanih z izvajanjem obveznosti iz te uredbe, in tako pristojnim organom zagotovijo ustrezna finančna sredstva.

Predlog spremembe 20

Uvodna izjava 43a (nova uvodna izjava)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

 

(43a)

Za integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi so potrebna zadostna finančna sredstva. Oblikovanje državnega sklada lahko pripomore k spodbujanju in uvajanju tega varstva ter k večji privlačnosti s tem povezanih ukrepov za kmete, na primer z izplačevanjem nadomestil v primeru dokazanega izpada dohodka. Finančna sredstva za ta sklad bi se lahko med drugim zagotovila z obdavčitvijo fitofarmacevtskih sredstev na podlagi tveganja, prispevki trgovcev na drobno ali plačili kazni.

Predlog spremembe 21

Člen 1

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Ta uredba določa pravila za trajnostno rabo fitofarmacevtskih sredstev z določitvijo in doseganjem ciljev za zmanjšanje uporabe in tveganja kemičnih fitofarmacevtskih sredstev do leta 2030, določitvijo zahtev za uporabo, shranjevanje, prodajo in odstranjevanje fitofarmacevtskih sredstev in naprav za nanašanje, zagotavljanjem usposabljanja in ozaveščanja ter izvajanjem integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi .

Namen te uredbe je zmanjšati tveganja in posledice uporabe pesticidov za zdravje ljudi in okolje ter odvisnost od pesticidov. Uredba določa pravila za trajnostno rabo fitofarmacevtskih sredstev z določitvijo in doseganjem ciljev za zmanjšanje uporabe in tveganja kemičnih fitofarmacevtskih sredstev do leta 2030, spodbujanjem in izvajanjem integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi, ki temelji na nekemičnih preventivnih in alternativnih pristopih in tehnikah, spodbujanjem prehoda na sisteme kmetovanja z nizkimi vložki ter določitvijo zahtev za uporabo, shranjevanje, prodajo in odstranjevanje fitofarmacevtskih sredstev in naprav za nanašanje, zaščito in usposabljanje delavcev, neodvisno svetovanje in ozaveščanje .

Obrazložitev

To natančneje izraža namene in cilje te uredbe, ki so osredotočeni na zmanjšanje tveganja in izvajanje alternativnih praks v kmetijstvu s končnim ciljem doseči trajnostni prehranski sistem.

Predlog spremembe 22

Člen 3(16), točka (a)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(a)

območje, ki ga uporablja splošna javnost, kot je javni park ali vrt, rekreacijska ali športna površina ali javna pot;

(a)

območje, ki ga uporablja splošna javnost, kot so javni park ali vrt, rekreacijska ali športna površina, javna pot in vsa stanovanjska območja ;

Predlog spremembe 23

Člen 3(16), točka (f)(i)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(i)

vsa varstvena območja v skladu z Direktivo 2000/60/ES, vključno z morebitnimi varovalnimi območji ter spremembami navedenih območij na podlagi rezultatov ocene tveganja za odvzemna mesta za pitno vodo v skladu z Direktivo (EU) 2020/2184 Evropskega parlamenta in Sveta (47);

(i)

vsa varstvena območja v skladu z Direktivo 2000/60/ES, vključno z morebitnimi varovalnimi območji ter spremembami navedenih območij na podlagi rezultatov ocene tveganja za odvzemna mesta za pitno vodo v skladu z Direktivo (EU) 2020/2184 Evropskega parlamenta in Sveta (47) , razen območij, ogroženih zaradi nitratov, hranil in komunalne odpadne vode, ki niso zajeta v opredelitvi občutljivih območij in za katera načrtovane omejitve ne bodo veljale ;

Predlog spremembe 24

Člen 3(16), točka (f)(ii)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(ii)

območja, pomembna za Skupnost, s seznama iz člena 4(2) Direktive 92/43/EGS in posebna ohranitvena območja, določena v skladu s členom 4(4) navedene direktive, posebna območja varstva, razvrščena v skladu s členom 4 Direktive 2009/147/ES, ter vsa druga nacionalna, regionalna ali lokalna zavarovana območja, o katerih države članice poročajo v popisu nacionalno določenih zavarovanih območij (CDDA);

(ii)

območja, pomembna za Skupnost, s seznama iz člena 4(2) Direktive 92/43/EGS in posebna ohranitvena območja, določena v skladu s členom 4(4) navedene direktive, posebna območja varstva, razvrščena v skladu s členom 4 Direktive 2009/147/ES, ter vsa druga nacionalna, regionalna ali lokalna zavarovana območja, o katerih države članice poročajo v popisu nacionalno določenih zavarovanih območij (CDDA) in ki jih želijo vključiti na seznam območij s to ravnjo varstva ;

Obrazložitev

Da bi bilo varstvo osredotočeno na najpomembnejša občutljiva območja, lahko države članice razmislijo o tem, da sklic na nekatera območja črtajo iz opredelitve občutljivih območij v uredbi.

Predlog spremembe 25

Člen 8(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1.   Vsaka država članica do … [Urad za publikacije: vstaviti datum 18 mesecev po datumu začetka uporabe te uredbe] pripravi in na spletišču objavi nacionalni akcijski načrt, ki vsebuje naslednje informacije:

1.   Vsaka država članica do … [Urad za publikacije: vstaviti datum 18 mesecev po datumu začetka uporabe te uredbe] pripravi in na spletišču objavi nacionalni akcijski načrt, ki vsebuje naslednje informacije:

(a)

nacionalna cilja za zmanjšanje do leta 2030, sprejeta v skladu s poglavjem II;

(a)

informacije o stanju glede uporabe fitofarmacevtskih sredstev za organizme, ki so škodljivi za pridelek, o razvojnih težnjah, zlasti razvoju odpornosti, in o prisotnosti novih organizmov;

(b)

informacije v zvezi z nacionalnima ciljema za zmanjšanje do leta 2030 iz člena 9;

(b)

nacionalna cilja za zmanjšanje do leta 2030, sprejeta v skladu s poglavjem II;

(c)

podrobnosti o načrtovanem napredku v zvezi z elementi, pomembnimi za izvajanje te uredbe, iz dela 2 Priloge II;

(c)

informacije v zvezi z nacionalnima ciljema za zmanjšanje do leta 2030 iz člena 9;

(d)

povezavo z ustreznimi deli strateških načrtov SKP, ki so pripravljeni v skladu z Uredbo (EU) 2021/2115, ki določajo načrte za povečanje kmetijskih površin v uporabi, namenjenih za ekološko kmetovanje, ter podatek, kako bodo načrti prispevali k doseganju cilja iz sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Strategija ‚od vil do vilic‘ za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem“ (1), v skladu s katerim bi moralo biti do leta 2030 25 % kmetijskih površin v uporabi namenjenih ekološkemu kmetovanju;

(d)

podrobnosti o načrtovanem napredku v zvezi z elementi, pomembnimi za izvajanje te uredbe, iz dela 2 Priloge II;

(e)

seznam naprav za nanašanje za poklicno uporabo, za katere država članica uporablja različne zahteve glede pregledov v skladu s členom 32(1);

(e)

povezavo z ustreznimi deli strateških načrtov SKP, ki so pripravljeni v skladu z Uredbo (EU) 2021/2115, ki določajo načrte za povečanje kmetijskih površin v uporabi, namenjenih za ekološko kmetovanje, ter podatek, kako bodo načrti prispevali k doseganju cilja iz sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Strategija ‚od vil do vilic‘ za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem“ (1), v skladu s katerim bi moralo biti do leta 2030 25 % kmetijskih površin v uporabi namenjenih ekološkemu kmetovanju;

(f)

informacije o ocenjenih letnih količinah fitofarmacevtskih sredstev, ki so bile nezakonito uporabljene ali zasežene v okviru operacij za boj proti goljufijam v predhodnih treh letih, in vseh načrtovanih s tem povezanih ukrepih;

(f)

seznam naprav za nanašanje za poklicno uporabo, za katere država članica uporablja različne zahteve glede pregledov v skladu s členom 32(1);

(g)

nacionalne ukrepe za spodbujanje poklicnih uporabnikov k uporabi nekemičnih metod s finančnimi spodbudami v skladu z zakonodajo Unije o državni pomoči;

(g)

informacije o ocenjenih letnih količinah fitofarmacevtskih sredstev, ki so bile nezakonito uporabljene ali zasežene v okviru operacij za boj proti goljufijam v predhodnih treh letih, in vseh načrtovanih s tem povezanih ukrepih;

(h)

načrtovane in sprejete ukrepe za podporo ali zagotavljanje inovacij ter razvoja in uporabe nekemičnih metod zatiranja škodljivih organizmov na podlagi zavezujočih zahtev iz nacionalnega prava;

(h)

nacionalne ukrepe za spodbujanje poklicnih uporabnikov k uporabi nekemičnih metod s finančnimi spodbudami v skladu z zakonodajo Unije o državni pomoči;

(i)

druge načrtovane in sprejete ukrepe za podporo trajnostne rabe fitofarmacevtskih sredstev v skladu z načeli integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi, vključno s tistimi za kmetijske rastline specifična pravila iz člena 15(1), ali njeno zagotavljanje na podlagi zavezujočih zahtev iz nacionalnega prava.

(i)

načrtovane in sprejete ukrepe za podporo ali zagotavljanje inovacij ter razvoja in uporabe nekemičnih metod zatiranja škodljivih organizmov na podlagi zavezujočih zahtev iz nacionalnega prava;

 

(j)

druge načrtovane in sprejete ukrepe za podporo trajnostne rabe fitofarmacevtskih sredstev v skladu z načeli integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi, vključno s tistimi za kmetijske rastline specifična pravila iz člena 15(1), ali njeno zagotavljanje na podlagi zavezujočih zahtev iz nacionalnega prava.

Vsaka država članica Komisijo nemudoma uradno obvesti o prvi objavi svojega nacionalnega akcijskega načrta.

Vsaka država članica Komisijo nemudoma uradno obvesti o prvi objavi svojega nacionalnega akcijskega načrta , da bi ji omogočila naknadno spremljanje teh načrtov .

Predlog spremembe 26

Člen 9(1), točka (a)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(a)

seznam vsaj petih aktivnih snovi, ki najbolj vplivajo na trend zmanjševanja uporabe in tveganja kemičnih fitofarmacevtskih sredstev ter uporabe nevarnejših fitofarmacevtskih sredstev, kot je določeno pri uporabi metodologije iz Priloge I, v treh letih pred sprejetjem nacionalnega akcijskega načrta;

(a)

seznam vsaj petih aktivnih snovi, ki najbolj negativno vplivajo na trend zmanjševanja uporabe in tveganja kemičnih fitofarmacevtskih sredstev ter uporabe nevarnejših fitofarmacevtskih sredstev, kot je določeno pri uporabi metodologije iz Priloge I, v treh letih pred sprejetjem nacionalnega akcijskega načrta;

Obrazložitev

Besedilo je nejasno. Tukaj so posebno zanimive aktivne snovi, ki so največji krivec za tako majhno zmanjšanje tveganja.

Predlog spremembe 27

Člen 13(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Obveznosti poklicnih uporabnikov in svetovalcev v zvezi z integriranim varstvom rastlin pred škodljivimi organizmi

Obveznosti poklicnih uporabnikov in svetovalcev v zvezi z integriranim varstvom rastlin pred škodljivimi organizmi

1.   Poklicni uporabniki najprej uporabijo ukrepe, pri katerih za preprečevanje ali zatiranje škodljivih organizmov ni potrebna uporaba kemičnih fitofarmacevtskih sredstev , preden se odločijo za nanašanje kemičnih fitofarmacevtskih sredstev .

1.   Poklicni uporabniki vselej uporabljajo nekemične preventivne ukrepe, kot so primerne agronomske prakse . Kadar je potrebno posredovanje, poklicni uporabniki najprej uporabijo ukrepe, pri katerih za zatiranje škodljivih organizmov ni potrebna uporaba kemičnih fitofarmacevtskih sredstev , v skladu s hierarhijo integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi . Kemična fitofarmacevtska sredstva se smejo uporabiti le, če se noben drug nekemični preventivni ukrep ali kombinacija teh ukrepov ni izkazala za uspešno.

Predlog spremembe 28

Člen 13(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

2.   Evidence poklicnega uporabnika iz člena 14(1) dokazujejo, da je upošteval vse naslednje možnosti:

2.   Evidence poklicnega uporabnika iz člena 14(1) dokazujejo, da je pred odločitvijo za nanašanje kemičnih pesticidov uporabil vse razpoložljive možnosti s spodnjega seznama :

—

kolobarjenje,

—

vsaj štiriletno široko kolobarjenje,

—

uporabo sodobnih tehnik gojenja, med drugim starih tehnik zatiranja plevela z zgodnjo obdelavo tal in uničenjem plevela pred setvijo brez dodatne obdelave tal, časa in gostote setve, podsetve, vmesne setve, gojenje s čim manjšo obdelavo tal, obrezovanja in tehnik neposredne setve,

—

povečano raznolikost kmetijskih rastlin, vključno z mešanjem različnih sort, vmesnimi setvami ali polikulturami,

—

uporabo odpornih ali tolerantnih kultivarjev in visokokakovostnega ali certificiranega semenskega ter sadilnega materiala,

—

uporabo sodobnih tehnik gojenja, med drugim starih tehnik zatiranja plevela z zgodnjo obdelavo tal in uničenjem plevela pred setvijo brez dodatne obdelave tal, časa in gostote setve, podsetve, vmesne setve, nekemično gojenje s čim manjšo obdelavo tal, obrezovanja in tehnik neposredne setve,

—

uporabo uravnoteženega gnojenja, apnenja in postopkov namakanja ali osuševanja,

—

uporabo odpornih ali tolerantnih kultivarjev in visokokakovostnega ali certificiranega semenskega ter sadilnega materiala,

—

preprečevanje razširjanja škodljivih organizmov s higienskimi ukrepi, med drugim z rednim čiščenjem strojev in opreme,

—

regenerativno upravljanje tal, vključno z uporabo zelenega gnoja, gnojenjem z organskimi snovmi ali zastiranjem,

—

zaščito in povečanje števila pomembnih koristnih organizmov, med drugim s koristnimi ukrepi za varstvo rastlin ali uporabo ekološke infrastrukture znotraj proizvodnih območij in izven njih,

—

izogibanje čezmernemu gnojenju in apnenju ter omejevanje postopkov namakanja ali osuševanja,

—

izključitev škodljivih organizmov z uporabo zaščitenih struktur, mrež in drugih fizičnih ovir.

—

preprečevanje razširjanja škodljivih organizmov s higienskimi ukrepi, med drugim z rednim čiščenjem strojev in opreme,

—

zaščito in povečanje števila pomembnih koristnih organizmov, med drugim s koristnimi ukrepi za varstvo rastlin ali uporabo ekološke infrastrukture znotraj proizvodnih območij in izven njih,

—

izključitev škodljivih organizmov z uporabo zaščitenih struktur, mrež in drugih fizičnih ovir.

Predlog spremembe 29

Člen 13(3), točka (c)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(c)

uporabo nasvetov strokovno usposobljenih svetovalcev.

(c)

uporabo nasvetov strokovno usposobljenih neodvisnih svetovalcev.

Obrazložitev

Ohraniti je treba nevtralnost svetovanja.

Predlog spremembe 30

Člen 14

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Evidenca preventivnih ukrepov in posredovanj poklicnih uporabnikov za varstvo kmetijskih rastlin ter nasvetov o uporabi fitofarmacevtskih sredstev

Evidenca preventivnih ukrepov in posredovanj poklicnih uporabnikov za varstvo kmetijskih rastlin ter nasvetov o uporabi fitofarmacevtskih sredstev

1.   Kadar poklicni uporabnik sprejme preventivni ukrep ali izvede posredovanje, v elektronski register integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi in uporabe fitofarmacevtskih sredstev iz člena 16, vnese naslednje informacije, ki zajemajo področje, na katerem poklicni uporabnik deluje:

1.   Kadar poklicni uporabnik izvede posredovanje (preventivno ali kurativno) , v elektronski register integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi in uporabe fitofarmacevtskih sredstev iz člena 16, vnese naslednje informacije, ki zajemajo področje, na katerem poklicni uporabnik deluje:

(a)

kakršen koli preventivni ukrep ali posredovanje in razlog za ta preventivni ukrep ali posredovanje, vključno z opredelitvijo in oceno ravni škodljivih organizmov, če država članica, v kateri poklicni uporabnik deluje, za zadevno kmetijsko rastlino in območje ni sprejela nobenih za kmetijsko rastlino specifičnih pravil;

(a)

kakršen koli preventivni ukrep ali kombinacijo različnih ukrepov (preventivnih ali kurativnih) , če država članica, v kateri poklicni uporabnik deluje, za zadevno kmetijsko rastlino in območje ni sprejela nobenih za kmetijsko rastlino specifičnih pravil;

(b)

kakršen koli preventivni ukrep ali posredovanje in razlog za ta preventivni ukrep ali posredovanje, vključno z opredelitvijo in oceno ravni škodljivih organizmov, izvedeno v zvezi z merljivimi merili iz veljavnih za kmetijske rastline specifičnih pravil, če je država članica, v kateri poklicni uporabnik deluje, za zadevno kmetijsko rastlino in območje sprejela za kmetijsko rastlino specifična pravila.

(b)

kakršen koli preventivni ukrep ali kombinacijo različnih ukrepov (preventivnih ali kurativnih) , izvedeno v zvezi z merljivimi merili iz veljavnih za kmetijske rastline specifičnih pravil, če je država članica, v kateri poklicni uporabnik deluje, za zadevno kmetijsko rastlino in območje sprejela za kmetijsko rastlino specifična pravila.

2.   Poklicni uporabnik v elektronskem registru integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi in uporabe fitofarmacevtskih sredstev iz člena 16 vnese elektronsko evidenco z imenom svojega svetovalca ter datumi in vsebino nasvetov, ki jih je prejel v skladu s členom 26(3). Poklicni uporabnik da te evidence na zahtevo na voljo pristojnemu organu iz člena 15(2).

2.   Poklicni uporabnik v elektronskem registru integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi in uporabe fitofarmacevtskih sredstev iz člena 16 vnese elektronsko evidenco z imenom svojega svetovalca ter datumi in vsebino nasvetov, ki jih je prejel v skladu s členom 26(3). Poklicni uporabnik da te evidence na zahtevo na voljo pristojnemu organu iz člena 15(2).

3.   Poklicni uporabnik v elektronski register integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi in uporabe fitofarmacevtskih sredstev iz člena 16 vnese elektronsko evidenco vsakega nanosa fitofarmacevtskega sredstva v skladu s členom 67 Uredbe (ES) št. 1107/2009. Poklicni uporabnik vnese tudi elektronsko evidenco, v kateri navede, ali je bilo nanašanje izvedeno z zračnimi ali kopenskimi napravami. V primeru nanašanja iz zraka poklicni uporabnik navede vrsto uporabljenih naprav.

3.   Poklicni uporabnik v elektronski register integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi in uporabe fitofarmacevtskih sredstev iz člena 16 vnese elektronsko evidenco vsakega nanosa fitofarmacevtskega sredstva v skladu s členom 67 Uredbe (ES) št. 1107/2009. Poklicni uporabnik vnese tudi elektronsko evidenco, v kateri navede, ali je bilo nanašanje izvedeno z zračnimi ali kopenskimi napravami. V primeru nanašanja iz zraka poklicni uporabnik navede vrsto uporabljenih naprav.

 

4.    Za spremljanje napredka, doseženega pri zmanjšanju tveganj in škodljivih posledic uporabe fitofarmacevtskih sredstev za zdravje ljudi in okolje, je treba sistem usklajenih kazalnikov tveganja, uvedenih z Direktivo (EU) 2009/128/ES, preoblikovati tako, da bo z njim dejansko mogoče obravnavati zastavljena cilja za zmanjšanje količine in tveganja uporabljenih fitofarmacevtskih sredstev . Sistem usklajenih kazalnikov tveganja se revidira na podlagi člena 35 te uredbe.

4.   Da se zagotovi enotna struktura vnosov, ki jih morajo poklicni uporabniki vnesti v elektronski register integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi in uporabe fitofarmacevtskih sredstev v skladu z odstavki 1, 2 in 3, lahko Komisija z izvedbenimi akti sprejme standardno predlogo za take vnose. Vsaka taka predloga vključuje polja za vnos evidenc, ki jih je treba voditi v skladu s členom 67 Uredbe (ES) št. 1107/2009, in zahteva uporabo prepoznavne identifikacijske oznake. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 41(2).

5.   Da se zagotovi enotna struktura vnosov, ki jih morajo poklicni uporabniki vnesti v elektronski register integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi in uporabe fitofarmacevtskih sredstev v skladu z odstavki 1, 2 in 3, lahko Komisija z izvedbenimi akti sprejme standardno predlogo za take vnose. Vsaka taka predloga vključuje polja za vnos evidenc, ki jih je treba voditi v skladu s členom 67 Uredbe (ES) št. 1107/2009, in zahteva uporabo prepoznavne identifikacijske oznake. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 41(2).

Obrazložitev

Sedanji predlog v zvezi z usklajenimi kazalniki tveganja, povedano na kratko, prinaša naslednje resne probleme:

—

vse odobrene aktivne snovi prejmejo enak utežni faktor (v tem primeru 8), ogromne razlike med njimi z vidika toksičnosti pa se v nadaljnjem postopku popolnoma ignorirajo;

—

uporabljena količina snovi iz posameznih skupin snovi z istim utežnim faktorjem je torej naenkrat znova zelo odločilna za to, kako se snovi iz te skupine na koncu upoštevajo v usklajenem kazalniku tveganja;

—

naravno časovno zaporedje skupin, ki jim pripada posamezen pesticid, je: trenutno dovoljen -> kandidat za nadomestitev -> ne več dovoljen, kar je povezano z vse manjšo uporabo v kmetijstvu. Določitev utežnih faktorjev v takšnem zaporedju, kot je opisano zgoraj, neizogibno privede do tega, da se usklajeni kazalnik tveganja, ki se na koncu izračuna ravno na podlagi teh utežnih faktorjev, dejansko lahko le zmanjša, višji utežni faktorji pa to zmanjšanje le še „pospešijo“.

Tako usklajeni kazalnik tveganja pogosto kaže, da se tveganja zmanjšujejo, vendar je to zgolj posledica njegove zasnove. Nastane vtis, da se je zmanjšalo tveganje, ki ga sploh ni bilo ali vsaj ne nujno. To tudi nikakor ni skladno s cilji pregledne politike EU na področju kemikalij in evropskim zelenim dogovorom.

Predlog spremembe 31

Člen 15(7)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

7.   Vsaka država članica vsako leto pregleda svoja za kmetijske rastline specifična pravila in jih po potrebi posodobi, tudi kadar je to potrebno, da se upoštevajo spremembe v razpoložljivosti orodij za zatiranje škodljivih organizmov.

7.   Vsaka država članica vsako leto pregleda svoja za kmetijske rastline specifična pravila in jih po potrebi posodobi, tudi kadar je to potrebno, da se upoštevajo spremembe v razpoložljivosti orodij za zatiranje škodljivih organizmov, ter vsakih pet let pregleda odpornost nanje, ki jo razvijejo posamezne populacije škodljivcev .

Predlog spremembe 32

Člen 16(8) (nov odstavek)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

 

8.     V vodenje evidenc bi bilo treba vključiti tudi nekmetijske površine, na primer gozdove in javne površine ter ceste in železnico, kjer se uporabljajo pesticidi.

Predlog spremembe 33

Člen 16(9) (nov odstavek)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

 

9.     Registri morajo biti dostopni javnosti, pri čemer je treba zagotoviti varstvo osebnih podatkov. Javni interes ima glede na emisije v okolje prednost pred zaupnostjo podatkov.

Predlog spremembe 34

Člen 18(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Uporaba fitofarmacevtskih sredstev na občutljivih območjih

Uporaba fitofarmacevtskih sredstev na občutljivih območjih

1.   Na vseh občutljivih območjih in v trimetrskem pasu ob teh območjih je prepovedana uporaba vseh fitofarmacevtskih sredstev. Ta trimetrski varovalni pas se ne zmanjša z uporabo alternativnih tehnik za zmanjšanje tveganja.

1.   Na vseh občutljivih območjih in v trimetrskem pasu ob teh območjih je prepovedana uporaba vseh fitofarmacevtskih sredstev. Ta trimetrski varovalni pas se ne zmanjša z uporabo alternativnih tehnik za zmanjšanje tveganja. Varovalni pas na občutljivih območjih, ki jih uporabljajo ranljive skupine, znaša 50 metrov. Petdesetmetrski varovalni pas se upošteva tudi pri uporabi nevarnejših pesticidov.

Obrazložitev

Po znanstvenih podatkih morajo biti učinkoviti varovalni pasovi široki več sto metrov, da se prepreči vnos pesticidov. Pred kratkim pripravljena študija onesnaženosti javnih igrišč s pesticidi je pokazala, da je skoraj polovica teh površin onesnažena z vsaj enim pesticidom in četrtina z več kot enim (med drugim tudi z endokrinimi motilci) ter da šele stometrska oddaljenost zagotavlja zaščito pred tovrstno onesnaženostjo. Nadaljevalna študija pa je pokazala, da niti ukrepi, ki so še strožji od trimetrskih pasov, ki jih predlaga Komisija, niso zadostovali za preprečitev izpostavljenosti otrok in širše javnosti nevarnim pesticidom.

Predlog spremembe 35

Člen 18(2a) (nov odstavek)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

 

2a.     Države članice jasno opredelijo postopek in metode za reševanje problema pojava škodljivih organizmov na občutljivih območjih z razpoložljivimi alternativnimi nekemičnimi rešitvami, in sicer najprej s preprečevanjem in spremljanjem ter metodami fizikalnega, mehanskega in biološkega zatiranja.

Predlog spremembe 36

Člen 18(3)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

3.   Z odstopanjem od odstavka 1 lahko pristojni organ, ki ga imenuje država članica, poklicnemu uporabniku dovoli uporabo fitofarmacevtskega sredstva na občutljivem območju za omejeno obdobje z natančno določenim datumom začetka in konca, ki je najkrajše možno obdobje in ni daljše od 60  dni, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

3.   Z odstopanjem od odstavka 1 lahko pristojni organ, ki ga imenuje država članica, poklicnemu uporabniku dovoli uporabo fitofarmacevtskega sredstva na občutljivem območju za omejeno obdobje z natančno določenim datumom začetka in konca, ki je najkrajše možno obdobje in ni daljše od 90  dni, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(a)

obstaja dokazano resno in izjemno tveganje širjenja karantenskih škodljivih organizmov ali invazivnih tujerodnih vrst;

(a)

obstaja dokazano resno in izjemno tveganje širjenja škodljivih organizmov ali invazivnih tujerodnih vrst;

(b)

za zajezitev širjenja karantenskih škodljivih organizmov ali invazivnih tujerodnih vrst ni tehnično izvedljive alternativne tehnike zatiranja z manjšim tveganjem.

(b)

za zajezitev širjenja škodljivih organizmov ali invazivnih tujerodnih vrst ni tehnično izvedljive alternativne tehnike zatiranja z manjšim tveganjem.

Predlog spremembe 37

Člen 19

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Ukrepi za varovanje vodnega okolja in pitne vode

Ukrepi za varovanje vodnega okolja in pitne vode

1.   V vseh površinskih vodah in trimetrskem pasu ob takih vodah je prepovedana uporaba vseh fitofarmacevtskih sredstev. Ta trimetrski varovalni pas se ne zmanjša z uporabo alternativnih tehnik za zmanjšanje tveganja.

1.   V vseh površinskih vodah in trimetrskem pasu ob takih vodah je prepovedana uporaba vseh fitofarmacevtskih sredstev. Ta trimetrski varovalni pas se ne zmanjša z uporabo alternativnih tehnik za zmanjšanje tveganja.

2.   Države članice lahko vzpostavijo večje obvezne varovalne pasove, ki mejijo na površinske vode.

2.   Države članice lahko vzpostavijo večje obvezne varovalne pasove, ki mejijo na površinske vode.

3.   Vsaka država članica do … [Urad za publikacije: vstaviti datum začetka uporabe te uredbe] sprejme ustrezne ukrepe za preprečevanje poslabšanja stanja površinske in podzemne vode ter obalnih in morskih voda ter zagotovitev dobrega stanja površinske in podzemne vode, za zaščito vodnega okolja in oskrbe s pitno vodo pred vplivom fitofarmacevtskih sredstev, da se dosežejo vsaj cilji iz direktiv 2000/60/ES, 2006/118/ES, 2008/105/ES, 2008/56/ES in (EU) 2020/2184.

3.   Vsaka država članica do … [Urad za publikacije: vstaviti datum začetka uporabe te uredbe] sprejme ustrezne ukrepe za takojšnjo prepoved vnosov pesticidov, ki povzročajo nesprejemljive koncentracije v okolju, preprečevanje nadaljnjega poslabšanja stanja površinske in podzemne vode ter obalnih in morskih voda ter zagotovitev dobrega stanja površinske in podzemne vode, za zaščito vodnega okolja in oskrbe s pitno vodo pred vplivom fitofarmacevtskih sredstev, da se dosežejo vsaj cilji iz direktiv 2000/60/ES, 2006/118/ES, 2008/105/ES, 2008/56/ES in (EU) 2020/2184.

 

4.     Pri tem je nujno, da imajo dobavitelji pitne vode reden in neomejen dostop do podatkov, primerno razčlenjenih po času in prostoru ter po posameznih aktivnih snoveh, o uporabi pesticidov na vodovarstvenih območjih, za katere so odgovorni. Takšne podatke je treba dati na voljo v ustrezni obliki tudi širši javnosti.

5.     Nanašanje kemičnih fitofarmacevtskih sredstev bi moralo biti prepovedano na zelo prepustnih površinah ali drugi infrastrukturi v bližini površinskih ali podzemnih voda ali na neprepustnih površinah z velikim tveganjem odtekanja v vodo ali kanalizacijske sisteme.

6.     Države članice določijo varovana območja površinskih in podzemnih voda, ki se uporabljajo za pridobivanje pitne vode in na katerih je prepovedano uporabljati ali shranjevati pesticide.

Obrazložitev

V vodah so redno in zelo pogosto prisotni pesticidi v takšnih koncentracijah, kakršnih v skladu s postopkom odobritve EU sploh ne bi smelo biti, in zelo negativno vplivajo na biotsko raznovrstnost ter naravno ravnovesje. Zato so nujni ukrepi, s katerimi bi se najprej vzpostavilo sprejemljivo stanje.

Oskrba s pitno vodo je velikega splošnega pomena in njenim dobaviteljem je treba dati na voljo vse informacije, ki jih potrebujejo za spremljanje in zagotavljanje kakovosti pitne vode.

Predlog spremembe 38

Člen 19a (nov člen)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

 

Razširjena odgovornost proizvajalca

 

1.     Države članice sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da za proizvajalce, ki dajo na trg katero koli fitofarmacevtsko sredstvo, velja razširjena odgovornost proizvajalca.

 

2.     Države članice zagotovijo, da se sheme razširjene odgovornosti proizvajalca v skladu s členoma 8 in 8a Direktive 2008/98/ES vzpostavijo za vsa fitofarmacevtska sredstva, vključno z njihovimi metaboliti.

 

3.     Države članice zagotovijo, da proizvajalci fitofarmacevtskih sredstev krijejo stroške v skladu z določbami o razširjeni odgovornosti proizvajalca iz Direktive 2008/98/ES in, če niso že vključeni, krijejo naslednje stroške:

 

(a)

investicijske in operativne stroške, ki jih imajo dobavitelji pitne vode zaradi zagotavljanja skladnosti z vrednostmi parametrov za pesticide in njihove metabolite, opredeljenimi v delu B Priloge I k Direktivi (EU) 2020/2184;

(b)

stroške zbiranja in preverjanja podatkov o izdelkih, danih v promet.

 

4.     Stroški iz odstavka 3, ki se krijejo, ne presegajo stroškov, potrebnih za stroškovno učinkovito opravljanje storitev iz tega odstavka, in jih zadevni akterji določijo na pregleden način.

 

5.     Države članice zagotovijo, da se prispevek vsakega proizvajalca, kot je navedeno v odstavku 3, določi na podlagi okoljskega in zdravstvenega tveganja fitofarmacevtskih sredstev, ki so dana v promet.

 

6.     Države članice jasno opredelijo vloge in odgovornosti vseh vključenih akterjev.

 

7.     Vsaka država članica proizvajalcem, ki imajo sedež v drugi državi članici in dajejo proizvode na njen trg, omogoči, da imenujejo pravno ali fizično osebo s sedežem na njenem ozemlju za pooblaščenega zastopnika za namene izpolnjevanja obveznosti proizvajalca v zvezi s shemami razširjene odgovornosti proizvajalca na njenem ozemlju.

Predlog spremembe 39

Člen 27(3), točka (a)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(a)

morebitnih tveganjih za zdravje ljudi in okolje zaradi akutnih ali kroničnih učinkov, povezanih z uporabo fitofarmacevtskih sredstev;

(a)

morebitnih tveganjih za zdravje ljudi in okolje zaradi akutnih ali kroničnih učinkov, povezanih z uporabo fitofarmacevtskih sredstev;

(aa)

morebitnih tveganjih za zdravje ljudi in okolje zaradi uporabe kombinacij fitofarmacevtskih sredstev in pomanjkanja podatkov o posledicah kombinacij fitofarmacevtskih sredstev, ki se pri uporabi teh sredstev ne ocenjujejo;

Predlog spremembe 40

Člen 28(2) do (4) (nov odstavek)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

2.   Vsaka država članica Komisiji vsako leto do 31. avgusta predloži poročilo z naslednjimi informacijami:

2.   Vsaka država članica Komisiji vsako leto do 31. avgusta predloži poročilo z naslednjimi informacijami:

(a)

številom primerov akutne in kronične zastrupitve zaradi izpostavljenosti oseb fitofarmacevtskim sredstvom v predhodnem koledarskem letu;

(a)

številom primerov akutne in kronične zastrupitve zaradi izpostavljenosti oseb fitofarmacevtskim sredstvom v predhodnem koledarskem letu;

(b)

informacijami iz odstavka 1 glede posameznega primera zastrupitve.

(b)

informacijami iz odstavka 1 glede posameznega primera zastrupitve;

 

(c)

številom poklicnih bolezni, ki so posledica uporabe fitofarmacevtskih sredstev v predhodnem letu in/ali izpostavljenosti tem sredstvom.

3.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi obliko za predložitev informacij in podatkov iz odstavka 2 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 41(2).

3.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi obliko za predložitev informacij in podatkov iz odstavka 2 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 41(2).

 

4.     Poklicne bolezni, ki so posledica uporabe fitofarmacevtskih sredstev v predhodnem letu in/ali izpostavljenosti tem sredstvom:

 

(a)

Vsaka država članica imenuje pristojni organ, ki je zadolžen za vzpostavitev sistema obveščanja, priznavanja in pravičnih odškodnin za poklicne bolezni, ki so posledica uporabe fitofarmacevtskih sredstev v predhodnem letu in/ali izpostavljenosti tem sredstvom.

 

(b)

Države članice tem imenovanim organom zagotovijo zadostne človeške in finančne vire, ki jih potrebujejo za pravilno izvajanje svojih nalog, vključno z učinkovitimi inšpekcijskimi pregledi.

 

(c)

Države članice zagotovijo, da se pri uporabi aktivnih snovi, ki se nahajajo v fitofarmacevtskih sredstvih, ali pri izpostavljenosti tem snovem spremljajo, upoštevajo in uporabljajo zavezujoče nacionalne mejne vrednosti izpostavljenosti na delovnem mestu.

 

(d)

Države članice zagotovijo, da imajo vsi poklicni uporabniki, tudi delojemalci, dostop do uradnih dokumentov, iz katerih sta razvidna vrsta fitofarmacevtskega sredstva, ki je bilo uporabljeno med poklicno dejavnostjo delojemalca, in obdobje izpostavljenosti.

 

(e)

Delodajalci vsem delojemalcem, ki jih zaposlujejo, dajo na voljo uradne dokumente iz odstavka 4.

 

(f)

Države članice zagotovijo, da je izpolnjena obveznost iz odstavka 5, in v primeru kršitev te obveznosti uporabijo učinkovite, odvračalne in sorazmerne sankcije.

 

(g)

Države članice olajšajo poročanje o poklicnih boleznih, povezanih z uporabo fitofarmacevtskih sredstev in/ali izpostavljenostjo tem sredstvom, in v ta namen vzpostavijo dostopne ter učinkovite mehanizme poročanja.

 

(h)

Države članice morajo zagotoviti priznavanje teh bolezni in ustrezne odškodnine.

Predlog spremembe 41

Člen 33a (nov člen)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

 

Spremljanje ostankov pesticidov

1.     Države članice uvedejo rutinske ukrepe za izvajanje posebnih reprezentativnih programov spremljanja ostankov aktivnih snovi in njihovih metabolitov v vodnih virih, podzemnih vodah, tleh, zraku/prahu/padavinah, živih organizmih in ljudeh.

2.     Sedanji programi in kazalniki spremljanja se ovrednotijo in po potrebi prilagodijo, novi programi pa se ustrezno oblikujejo, da bi se zbirali ustrezni podatki za spremljanje. Po potrebi države članice izvedejo dodatne ukrepe za zagotovitev, da je uporaba fitofarmacevtskih sredstev skladna z določbami členov 4 in 29 Uredbe (ES) št. 1107/2009.

3.     Rezultati programov spremljanja se predložijo Komisiji in objavijo na spletišču iz člena 8. Komisija pregleda rezultate in presodi, ali so potrebne regulativne spremembe.

Predlog spremembe 42

Člen 36(2), točka (a)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(a)

opredelijo pet aktivnih snovi, ki najbolj vplivajo na rezultat;

(a)

opredelijo pet aktivnih snovi, ki najbolj negativno vplivajo na rezultat;

Obrazložitev

Jasnejše besedilo.

II.   POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

1.

 odločno podpira ukrepe za zmanjšanje uporabe kemičnih fitofarmacevtskih sredstev in njihovih tveganj ter za ustvarjanje trajnostnih prehranskih sistemov. Kljub temu je treba poskrbeti, da zakonodajne obveznosti ne bodo povzročile pretiranega upravnega bremena;

2.

 želi spomniti, da je v mnenju o reformi SKP pozval, naj se v uredbo o strateških načrtih SKP (1) do leta 2027 vključijo skupni, količinsko opredeljeni, merljivi in dosegljivi cilji za te načrte, s čimer bi se uporaba pesticidov v državah članicah zmanjšala za najmanj 30 % v primerjavi z letom 2017;

3.

 meni, da bi si Evropska komisija morala prizadevati za redno in urejeno revizijo kazalnikov na podlagi delegiranih aktov in člena 35 te uredbe, da bi se toksičnost obravnavala dovolj ločeno od količine pesticidov; meni tudi, da je treba pri tem diferencirano upoštevati izredno različne ravni toksičnosti, ki jih je bilo treba doslej obravnavati v eni skupini usklajenih kazalnikov tveganja z enakim utežnim faktorjem;

4.

 poziva, naj se nacionalni akcijski načrti posredujejo Evropski komisiji, da jih bo lahko naknadno spremljala ob podpori neodvisne skupine strokovnjakov, v kateri sodelujejo predstavniki civilne družbe, da se zagotovi preglednost postopkov;

5.

 Evropsko agencijo za varnost hrane poziva, naj zelo redno preverja učinkovitost dovoljenih pesticidov in dovoljenja revidira takoj, ko populacija škodljivcev postane odporna na izdelek, ki se uporablja zanje, da se prepreči neučinkovito in s tem nepotrebno razširjanje izdelka;

6.

 EU poziva, naj financira raziskovalne projekte o doslej še neznanih učinkih „koktajla“ pesticidov za zdravje ljudi in biotsko raznovrstnost;

7.

 ugotavlja, da so zasebne in javne raziskovalne dejavnosti na področju biološkega in integriranega varstva rastlin pred škodljivci v zadnjem desetletju zelo napredovale in zdaj ponujajo alternativne rešitve za 40 % sintetičnih pesticidov; upa, da bo raziskovalni program EU povečal podporo tem programom, da bi uporabo pesticidov do leta 2030 vsaj prepolovili, kar je določeno kot cilj;

8.

 EU poziva, naj korenito preoblikuje pristop k usklajenim kazalnikom tveganja, da se bo poleg količine jasno upoštevala zlasti toksičnost, ter naj potrdi napovedni učinek teh kazalnikov ali alternativnega pristopa in zagotovi, da bo znižanje izračunane stopnje tveganja dejansko privedlo tudi do omejitve negativnih posledic pesticidov za okolje oziroma zdravje človeka; Evropsko komisijo poziva, naj izvede urejen pregled, da bi sedanji kazalniki zagotovili zanesljive rezultate;

9.

 EU poziva tudi, naj v skladu s sodbo Sodišča Evropske unije z dne 1. oktobra 2019 financira eksperimentalne študije o dolgoročni toksičnosti pesticidov v njihovih polnih formulacijah, še preden se ti odobrijo za uporabo na evropskem trgu;

10.

 opozarja, da prehranske varnosti v sedanjih kriznih razmerah ne smemo ogroziti s prehitrim procesom prilagajanja;

11.

 nasprotno, poudarja, da se z zmanjšanjem uporabe pesticidov in toksičnosti izboljša odpornost kmetijskih gospodarstev na gospodarske, energetske ali okoljske krize;

12.

 poleg tega opozarja, da bi lahko znižanje standardov trajnostne proizvodnje hrane glede na sedanjo krizo povzročilo okoljske stroške, lahko pa bi tudi povečalo nestanovitnost cen;

13.

 države članice poziva, naj okrepijo ukrepe za podporo kmetom pri zmanjševanju uporabe pesticidov in njihovih tveganj v okviru strateških načrtov SKP;

14.

 obžaluje, da Evropska komisija predlaga, naj se potrebna sredstva za obdobje petih let zagotovijo iz skupne kmetijske politike (SKP), vendar brez dodatnih novih sredstev v skladu;

15.

 izraža obžalovanje, da so nacionalni strateški načrti, ki jih je potrdila Komisija, precej neambiciozni, ko gre za zmanjšanje količine pesticidov in zlasti njihovih tveganj, kar pomeni, da cilji, ki si jih je zastavila Evropa, ne bodo doseženi;

16.

 EU poziva, naj prepove uvoz živil, obdelanih s pesticidi, ki v Evropi niso dovoljeni in ogrožajo zdravje državljanov oziroma okolje, da bi našim proizvajalcem omogočila pošteno konkurenco;

17.

 Komisijo poziva, naj zaradi skladnosti z Uredbo (ES) št. 1107/2009 (2) prepove izvoz nedovoljenih pesticidov oziroma njihovih aktivnih snovi iz Evrope v tretje države;

18.

 želi spomniti institucije EU, da so jih državljani na Konferenci o prihodnosti Evrope pozvali k sprejetju odločnih ukrepov za spodbujanje in zagotavljanje okolju ter podnebju prijaznejšega kmetijstva;

19.

 želi spomniti tudi na vlogo regij in lokalnih oblasti v Evropi pri izvajanju evropskega zelenega dogovora, zlasti na njihovo vlogo pri izvajanju in spremljanju SKP;

20.

 lokalne in regionalne oblasti poziva, naj svoje državljane obveščajo o nevarnostih uporabe pesticidov;

21.

 poziva k prepovedi prodaje najnevarnejših kemičnih fitofarmacevtskih sredstev nepoklicnim uporabnikom;

22.

 poziva k prepovedi uporabe kemičnih fitofarmacevtskih sredstev za nepoklicne uporabnike;

23.

 opozarja na pravico lokalnih in regionalnih oblasti, da ob upoštevanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti sprejmejo nove načrte za svoja ozemlja.

V Bruslju, 15. marca 2023

Predsednik Evropskega odbora regij

Vasco ALVES CORDEIRO

(24)  Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (UL L 197, 21.7.2001, str. 30).

(24)  Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (UL L 197, 21.7.2001, str. 30).

(33)  Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7)

(34)  Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).

(33)  Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7)

(34)  Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).

(47)  Direktiva (EU) 2020/2184 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (UL L 435, 23.12.2020, str. 1).

(47)  Direktiva (EU) 2020/2184 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (UL L 435, 23.12.2020, str. 1).

(1)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Strategija „od vil do vilic“ za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem, COM(2020) 381 final.

(1)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Strategija „od vil do vilic“ za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem, COM(2020) 381 final.

(1)  Uredba (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 (UL L 435, 6.12.2021, str. 187).

(2)  Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1).

30.5.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 188/70

Mnenje Evropskega odbora regij – Predlog direktive o azbestu

(2023/C 188/07)

Poročevalka:

Hanna ZDANOWSKA (PL/EPP), županja, Łódź

Referenčni dokument:

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2009/148/ES o varstvu delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu

COM(2022) 489 final

I.   PREDLOGI SPREMEMB

Predlog spremembe 1

Uvodna izjava 3

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(3)

Azbest je zelo nevarna rakotvorna snov, ki še vedno vpliva na različne gospodarske sektorje, kot so gradbeništvo in sektor prenove, rudarstvo in kamnolomi, sektor ravnanja z odpadki in gašenja požarov, kjer se delavci soočajo z visokim tveganjem izpostavljenosti. Azbestna vlakna so razvrščena kot rakotvorna snov 1A v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta65. Vdihavanje azbestnih vlaken, ki se prenašajo po zraku, lahko povzroči hude bolezni, kot sta mezoteliom in pljučni rak, pri čemer se prvi znaki bolezni lahko pojavijo v povprečju 30 let od trenutka izpostavljenosti, na koncu pa privedejo do smrti, povezanih z delom.

(3)

Azbest je zelo nevarna rakotvorna snov, ki še vedno vpliva na različne gospodarske sektorje, kot so gradbeništvo in sektor prenove, rudarstvo in kamnolomi, energetska in kemijska industrija, promet, sektor ravnanja z odpadki in gašenja požarov, kjer se delavci soočajo z visokim tveganjem izpostavljenosti. Azbestna vlakna so razvrščena kot rakotvorna snov 1A v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta65. Vdihavanje azbestnih vlaken, ki se prenašajo po zraku, lahko povzroči hude bolezni, kot sta mezoteliom in pljučni rak, pri čemer se prvi znaki bolezni lahko pojavijo v povprečju 30 let od trenutka izpostavljenosti, na koncu pa privedejo do smrti, povezanih z delom.

Obrazložitev

Seznam se dopolni s sektorji in področji, kjer se je azbest pogosto uporabljal in lahko zdaj ogroža zdravje delavcev ter prebivalcev.

Predlog spremembe 2

Uvodna izjava 5

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(5)

Evropski načrt za boj proti raku (1) podpira potrebo po ukrepanju na področju varovanja delavcev pred rakotvornimi snovmi. Boljše varstvo delavcev, izpostavljenih azbestu, bo pomembno tudi v okviru zelenega prehoda in izvajanja evropskega zelenega dogovora, vključno zlasti z valom prenove za Evropo (2). V priporočilih državljanov v okviru konference o prihodnosti Evrope (3) je bil poudarjen tudi pomen poštenih delovnih pogojev, zlasti revizije Direktive 2009/148/ES.

(5)

Evropski načrt za boj proti raku (1) podpira potrebo po ukrepanju na področju varovanja delavcev pred rakotvornimi snovmi. Boljše varstvo delavcev, izpostavljenih azbestu, ali oseb, ki so neposredno ali posredno izpostavljene zaradi poklicnih dejavnosti tretjih strani, zlasti na krajih, kjer se izvajajo popravila, prenova in rušenje ali kjer se nahajajo skladišča azbestnih odpadkov, bo pomembno tudi v okviru zelenega prehoda in izvajanja evropskega zelenega dogovora, vključno zlasti z valom prenove za Evropo (2). V priporočilih državljanov v okviru konference o prihodnosti Evrope (3) je bil poudarjen tudi pomen poštenih delovnih pogojev, zlasti revizije Direktive 2009/148/ES.

Obrazložitev

Zeleni prehod, za katerega si prizadevajo vsi, in uresničevanje cilja EU za povečanje stopnje prenove stavb v okviru vala prenove lahko hkrati povečata izpostavljenost azbestu, ne le za gradbene delavce, temveč tudi za druge osebe, ki niso neposredno vpletene (stanovalce sosednjih stavb, druge navzoče osebe).

Predlog spremembe 3

Uvodna izjava 8

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(8)

V tej direktivi bi bilo treba določiti revidirano mejno vrednost glede na razpoložljive informacije, vključno z najnovejšimi znanstvenimi dokazi in tehničnimi podatki, na podlagi poglobljene ocene socialno-ekonomskega učinka ter razpoložljivosti protokolov in tehnik merjenja izpostavljenosti na delovnem mestu. Te informacije bi morale temeljiti na mnenjih Odbora za oceno tveganja (RAC) Evropske agencije za kemikalije (ECHA), ustanovljenega z Uredbo (ES) št. 1907/2006, in mnenjih Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu, ustanovljenega s sklepom Sveta z dne 22. julija 2003 (1).

(8)

V tej direktivi bi bilo treba določiti revidirano mejno vrednost glede na razpoložljive informacije, vključno z najnovejšimi znanstvenimi dokazi in tehničnimi podatki, na podlagi poglobljene ocene socialno-ekonomskega učinka ter razpoložljivosti protokolov in tehnik merjenja izpostavljenosti na delovnem mestu. Te informacije bi morale temeljiti na različnih možnostih, predstavljenih v mnenjih Odbora za oceno tveganja (RAC) Evropske agencije za kemikalije (ECHA), ustanovljenega z Uredbo (ES) št. 1907/2006, in mnenjih Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu, ustanovljenega s sklepom Sveta z dne 22. julija 2003 (1).

Obrazložitev

V mnenjih navedenih organov so predstavljene različne možnosti v zvezi z mejnimi vrednostmi poklicne izpostavljenosti azbestu in razmerjem med izpostavljenostjo in tveganjem.

Predlog spremembe 4

Uvodna izjava 9

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(9)

Ob upoštevanju ustreznega strokovnega znanja in uravnoteženega pristopa, ki hkrati zagotavlja ustrezno varstvo delavcev na ravni Unije ter preprečuje nesorazmerne gospodarske izgube in bremena za prizadete gospodarske subjekte (vključno z MSP) , bi bilo treba določiti revidirano mejno vrednost za poklicno izpostavljenost v višini 0,01 vlaken/cm3 v osemurnem s časovno obremenitvijo izračunanem povprečju. Ta uravnotežen pristop temelji na cilju javnega zdravja, v skladu s katerim je potrebna varna odstranitev azbesta. Preučen je bil tudi predlog mejne vrednosti, ki upošteva gospodarske in tehnične vidike, da se omogoči učinkovita odstranitev.

(9)

Ob upoštevanju ustreznega strokovnega znanja in uravnoteženega pristopa, ki hkrati zagotavlja ustrezno varstvo delavcev na ravni Unije, ter tega, kar se že izvaja v nekaterih državah članicah EU in potrjuje izvedljivost uporabe nove mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost, bi bilo treba določiti revidirano mejno vrednost za poklicno izpostavljenost v višini 0,01 vlaken/cm3 v osemurnem s časovno obremenitvijo izračunanem povprečju , v roku treh let od začetka veljavnosti te direktive pa uvesti mejno vrednost za poklicno izpostavljenost v višini 0,002 vlaken/cm3 . Ta uravnotežen pristop temelji na cilju javnega zdravja, ki je varna odstranitev azbesta. Preučen je bil tudi predlog postopnega znižanja mejne vrednosti, ki upošteva gospodarske in tehnične vidike, da se omogoči učinkovita odstranitev.

Obrazložitev

Na Nizozemskem nacionalne mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost azbestu, ki veljajo od leta 2016, znašajo 0,002 vlaken/cm3 (merjeno s Scanning Electron Microscopy-SEM/EDXA). Ta zavezujoča mejna vrednost temelji na poročilu nizozemskega sveta za zdravje iz leta 2010, ki je ključni vir, ki ga Evropska agencija za kemikalije (ECHA) uporablja za izpeljavo razmerja med izpostavljenostjo in tveganjem.

Predlog spremembe 5

Uvodna izjava 11

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(11)

Optična mikroskopija , ki sicer ne omogoča štetja najmanjših vlaken, škodljivih za zdravje, je trenutno najpogosteje uporabljena metoda za redno merjenje azbesta . Ker je mogoče izmeriti mejno vrednost za poklicno izpostavljenost v višini 0,01 vlaken/cm3 s fazno-kontrastno mikroskopijo , prehodno obdobje za izvajanje revidirane mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost ni potrebno . V skladu z mnenjem Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu bi bilo treba uporabiti sodobnejšo in občutljivejšo metodologijo, ki temelji na elektronski mikroskopiji, pri tem pa upoštevati potrebo po ustreznem obdobju prilagajanja in večji usklajenosti različnih metodologij elektronske mikroskopije na ravni EU.

(11)

Optična mikroskopija ne omogoča štetja najmanjših vlaken, škodljivih za zdravje, s fazno-kontrastno mikroskopijo pa ni mogoče izmeriti mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost, ki je nižja od 0,01 vlaken/cm3 . V skladu z mnenjem Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu bi bilo treba postopoma uvesti sodobnejšo in občutljivejšo metodologijo, ki bo temeljila na elektronski mikroskopiji, pri tem pa upoštevati potrebo po prilagajanju in večji usklajenosti različnih metodologij elektronske mikroskopije na ravni EU.

Obrazložitev

Po mnenju Odbora za oceno tveganja (RAC) o znanstveni oceni mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost azbestu, objavljenim 21. junija 2021, fazno-kontrastna mikroskopija trenutno ne velja več za najsodobnejšo merilno metodo za azbest v delovnem okolju.

Predlog spremembe 6

Uvodna izjava 14a (nova uvodna izjava)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

 

(14a)

Države članice bi morale uskladiti nacionalne standarde in postopke za prepoznavanje z azbestom povezanih bolezni ter voditi register teh bolezni. Vzpostaviti je treba tudi poseben sistem za oskrbo in zdravljenje teh bolezni za vse (sedanje ali nekdanje) delavce v sektorjih, kjer obstaja tveganje izpostavljenosti azbestu, pa tudi za člane njihovih družin ali druge osebe, ki so izpostavljene azbestu v tem okolju.

Obrazložitev

Trenutno so opredeljene samo poklicne bolezni, povezane z azbestom. Zaradi pomanjkanja obsežnih in primerljivih informacij ni mogoče zanesljivo napovedati smrtnosti, na primer zaradi plevralnega mezotelioma, in tudi ne ustrezno oceniti tveganj, povezanih z azbestom, kar povečuje razlike v nacionalnih sistemih odškodnin. Zato je treba politiko v zvezi z azbestom na področju zdravja dopolniti z registrom bolezni, povezanih z azbestom (najpogosteje se število z azbestom povezanih bolezni izračuna na podlagi števila poklicnih bolezni, ki so povezane z azbestom).

Predlog spremembe 7

Uvodna izjava 16a (nova uvodna izjava)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

 

(16a)

Glede na dolgo latentno dobo bolezni, povezanih z azbestom, in nizko ozaveščenost o tveganjih zaradi izpostavljenosti tej snovi, bo Evropska komisija takoj po začetku veljavnosti direktive skupaj z državami članicami začela izvajati redne, obsežne in ciljno usmerjene informacijske in izobraževalne kampanje o tveganjih zaradi izpostavljenosti azbestu in ustrezni zaščiti. Te dejavnosti bodo namenjene:

—

delavcem in njihovim družinam,

—

delodajalcem;

—

lastnikom in upraviteljem stavb,

—

lokalnim in regionalnim oblastem,

—

v prebivalcem območij, na katerih prevladujejo stare zgradbe,

—

zdravstvenim službam, da se povečajo ozaveščenost in kompetence radiologov in splošnih zdravnikov za prepoznavanje in zdravljenje z azbestom povezanih bolezni.

Obrazložitev

Čeprav je uporaba azbesta v EU od leta 2005 prepovedana in kljub navidezno splošni ozaveščenosti o tveganjih, povezanih z njim, pa ne delojemalci ne delodajalci (zlasti v gradbeništvu) nimajo veliko praktičnega znanja o tej temi; enako velja za prebivalce, zaposlene v lokalnih in regionalnih organih ali stanovanjske zadruge oziroma združenja.

Predlog spremembe 8

Člen 1(4)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(4)

v členu 7(6) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Kadar koli je to mogoče, se štetje vlaken izvede s fazno kontrastnim mikroskopom (PCM) v skladu s priporočeno metodo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) (*1) iz leta 1997 ali, kadar je to mogoče, s katero koli drugo metodo, ki daje primerljive ali boljše rezultate, kot je metoda, ki temelji na elektronski mikroskopiji (EM).

(4)

v členu 7(6) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Kadar koli je to mogoče, se štetje vlaken v prehodnem obdobju izvede s fazno kontrastnim mikroskopom (PCM) v skladu s priporočeno metodo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) (*2) iz leta 1997 , medtem ko bo za uvedbo mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost v višini 0,002 vlaken/cm3 potrebna elektronska mikroskopija (EM).

Obrazložitev

S fazno kontrastno optično mikroskopijo ni mogoče izmeriti mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost, ki je nižja od 0,01 vlaken/cm3, zato bi bilo treba v skladu z mnenjem Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu uporabiti sodobnejšo in občutljivejšo metodologijo, ki temelji na elektronski mikroskopiji.

Predlog spremembe 9

Člen 1(4a) (nova točka)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

 

(4a)

Vstavi se člen 7(7):

„7.     Glede na stroške visokokakovostne laboratorijske opreme, ki se uporablja za raziskave azbestnih vlaken, se priporoča ustanovitev centrov za certificiranje v večjih mestnih središčih, ki bodo delali po naročilu deležnikov in za namene spremljanja. Laboratoriji, ki izvajajo analize azbesta, morajo biti akreditirani v skladu z veljavnimi standardi sistema kakovosti za preskusne laboratorije.“

Obrazložitev

Zagotoviti je treba delovanje (in sofinanciranje) certificiranih laboratorijev, ki bodo imeli ustrezno opremo za testiranje vzorcev. S tem se bo zmanjšalo finančno breme za delodajalce, hkrati pa bodo raziskave zanesljive. Z akreditacijo laboratorijev v skladu s standardi sistema kakovosti se bosta zagotovila njihova usposobljenost za izvajanje zanesljivih analiz in enoten nadzor nad laboratoriji v vseh državah EU.

Predlog spremembe 10

Člen 1(5)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(5)

člen 8 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 8

Delodajalci zagotovijo, da v osemurnem s časovno obremenitvijo izračunanem povprečju (TWA) noben delavec ni izpostavljen koncentraciji azbesta v zraku, ki presega 0,01 vlaken na cm3.“

(5)

člen 8 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 8

Delodajalci zagotovijo, da v osemurnem s časovno obremenitvijo izračunanem povprečju (TWA) noben delavec ni izpostavljen koncentraciji azbesta v zraku, ki presega 0,01 vlaken na cm3 , v treh letih od začetka veljavnosti te direktive pa se uvede mejna vrednost za poklicno izpostavljenost v višini 0,002 vlaken/cm3 .“

Obrazložitev

Predlagani dvostopenjski pristop k spremembam zavezujoče mejne vrednosti upošteva potrebo po prehodnem obdobju prilagoditve. Poleg tega se predlagana, bolj ambiciozna zavezujoča mejna vrednost na Nizozemskem uporablja od leta 2016 in temelji na poročilu nizozemskega sveta za zdravje iz leta 2010, ki je ključni vir, ki ga ECHA uporablja za izpeljavo razmerja med izpostavljenostjo in tveganjem.

Predlog spremembe 11

Člen 1(6a) (nova točka)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

 

(6a)

člen 15 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 15

Pred začetkom rušenja ali odstranjevanjem azbesta morajo podjetja predložiti dokazila o svoji uradno preverjeni usposobljenosti in usposobljenosti svojih delavcev na tem področju (kar je povezano tudi z rednim usposabljanjem), in sicer v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso ter smernicami EU, ki jih pripravi Evropska komisija v sodelovanju s tristranskim Svetovalnim odborom za varnost in zdravje pri delu.“

Obrazložitev

Obrazložitev je razvidna iz besedila.

II.   POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ (OR),

1.

 pozdravlja delo Evropske komisije za revizijo direktive o varstvu delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu, da bi se pri uresničevanju ambicioznih ciljev v okviru vala prenove med drugim preprečile nove žrtve azbesta. Hkrati poziva k dodatnim ukrepom za učinkovito in obsežno preprečevanje rakavih obolenj, povezanih z delom;

2.

 ugotavlja, da je problem azbesta v direktivi obravnavan zelo razdrobljeno in je omejen zgolj na zaščito delavcev pred tveganji za zdravje in varnost zaradi izpostavljenosti azbestu na delovnem mestu;

3.

 poudarja naslednje:

—

80 % azbesta je bilo uporabljenega za proizvodnjo gradbenih materialov,

—

več kot 220 milijonov stavb ali objektov je bilo zgrajenih veliko prej, preden je bila uporaba azbesta prepovedana (veliko jih lahko še vedno vsebuje azbest),

—

78 % rakavih obolenj, ki so povezana z delom in se priznavajo v EU, je povezanih z azbestom,

—

od izpostavljenosti do prvih simptomov v povprečju mine 30 let,

—

škodljivim učinkom azbestnih vlaknen je po ocenah trenutno izpostavljenih med 4,1 in 7,3 milijona delavcev;

4.

 priporoča dvostopenjski pristop, pri katerem se tri leta po uvedbi zavezujoče mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost v višini 0,01 vlaken/cm3 uvede ambicioznejša mejna vrednost v višini 0,002 vlaken/cm3. Prav tako poziva, naj se optična mikroskopija postopoma nadomesti z natančnejšo elektronsko mikroskopijo, ki je primerna za odkrivanje azbesta, če veljajo mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost, ki so nižje od 0,01 vlaken/cm3;

5.

 z zaskrbljenostjo ugotavlja, da sedanja hitrost odstranjevanja azbesta v EU še zdaleč ni zadovoljiva in se razlikuje po posameznih državah članicah. Enako velja za izvajanje strategij delovanja, metode evidentiranja in spremljanja ter načine odstranjevanja azbesta;

6.

 poziva ECHA ali po potrebi drug pristojni evropski organ, naj razvije enoten pristop k odkrivanju izdelkov, ki vsebujejo azbest. Zaželen bi bil register izdelkov, ki morda vsebujejo azbest, da bi državam članicam olajšali zgodnje odkrivanje. Prav tako pozdravlja predlog Evropske komisije za zakonodajno pobudo o preverjanju, beleženju in spremljanju azbesta, katere namen je premostiti vrzel med nacionalnimi ukrepi na tem področju. Uvedba obveznega pregledovanja in beleženja azbesta v stavbah ter razvoj nacionalnih strategij za odstranjevanje azbesta bi morala privesti do usklajenega in primerljivega pristopa po vsej EU, s čimer bi ustvarili varnejše okolje in dosegli višjo raven varstva evropskih državljanov. Direktiva bi morala obravnavati tudi potrebo po zaščiti služb za pomoč v sili (vključno s gasilci, policijo, zdravniki in reševalci) pred tveganji, povezanimi z izpostavljenostjo azbestu, in sicer z vzpostavitvijo posodobljene in dostopne podatkovne zbirke z zanesljivimi podatki o infrastrukturi s potrjeno ali verjetno prisotnostjo azbesta;

7.

 ugotavlja, da bo revidirana direktiva uspešna le, če bodo države članice in institucije EU lokalne in regionalne oblasti dejavno vključile v vse faze njenega usklajevanja in izvajanja;

8.

 podpira sprejetje skupnega okvira EU za lažje prepoznavanje in posledično varno odstranjevanje azbesta iz stavbnega fonda EU. Evropsko komisijo in države članice poziva, naj razvijejo skupen, sistemski in sistematični pristop k obravnavi problema azbesta ter naj spodbujajo njegovo uporabo (od metod evidentiranja, informacijskih in izobraževalnih kampanj ter programov podpore prebivalcem, podjetnikom in lokalnim/regionalnim oblastem pri odstranjevanju azbesta do rešitev za zaščito zdravja in shranjevanje azbesta);

9.

 z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je v nekaterih državah članicah EU dovoljeno odstraniti azbestne izdelke na lastno pest. Poudarja, da je usposabljanje delavcev bistveno za preprečevanje tveganj zaradi poklicne izpostavljenosti azbestu, zato so potrebne evropske smernice za potrjevanje zahtevanih znanj in spretnosti, da se zagotovi uporaba enakih standardov po vsej EU. Poziva k oblikovanju evropskih smernic za potrjevanje znanj in spretnosti, ki se od delavcev zahtevajo za varno odstranitev sestavnih delov, ki vsebujejo azbest;

10.

 poziva Evropsko komisijo, naj oblikuje mehanizme za varno pospešitev popolne odprave azbesta z ozaveščanjem, učinkovitejšim izobraževanjem in zaščito delavcev ter prebivalcev. V ta namen naj pripravi učinkovite, privlačne in uporabnikom prijazne izobraževalne in informacijske programe (tudi za zaposlene v lokalnih in regionalnih oblasteh ter zdravstvenih službah);

11.

 ugotavlja, da lahko zeleni prehod, za katerega si prizadevajo vsi, in uresničevanje cilja EU za povečanje stopnje prenove stavb v okviru vala prenove hkrati povečata tudi izpostavljenost azbestu, zlasti gradbenih delavcev. Zato je nujno oblikovati rešitve za učinkovitejše spremljanje procesa odstranjevanja azbesta in vzpostaviti namenski sistem za oskrbo in zdravljenje bolezni, povezanih z azbestom (za delavce, ki so ali so bili zaposleni v sektorjih, izpostavljenih azbestu);

12.

 opozarja, da je treba uvesti in finančno podpreti inovativne dejavnosti centrov za raziskave in razvoj za varno odstranjevanje, hrambo in skladiščenje azbesta (npr. v okviru programa Obzorje). V večini držav se nevarni odpadki še vedno skladiščijo na odlagališčih ali v namenskih skladiščih za azbestne odpadke. S povečanjem stopnje odstranjevanja azbesta se bo znatno razširil tudi prostor za skladiščenje tega nevarnega minerala. Hkrati priporoča vzpostavitev mreže mest in regij, ki se soočajo s problemom in posledicami azbesta na svojem ozemlju. Cilj je razviti sodelovanje, ki bi vključevalo izmenjavo prakse in oblikovanje partnerstev za izvajanje skupnih nadnacionalnih raziskovalnih projektov, ki bi jih sofinancirala Evropska unija;

13.

 ugotavlja, da je glavni razlog za počasno odstranjevanje azbesta dejstvo, da se sofinancirata samo razstavljanje in odlaganje azbestnih izdelkov (zlasti strešnih kritin Eternit). Posamezniki pogosto nimajo zadostnih finančnih sredstev za plačilo gradbenih materialov in storitev za nadomestitev strešnih kritin ter se zato naložbam odrečejo. Uvesti je treba nove mehanizme subvencij in nove spodbude (davčne olajšave, nepovratna sredstva itd.);

14.

 za zaščito delavcev, izpostavljenih azbestu, in čim večje zmanjšanje vpliva azbesta na okolje se pridružuje pozivu k oblikovanju evropske strategije za odstranjevanje azbesta, s katero bi zagotovili celosten pristop različnih politik in v vseh državah članicah uvedli sistemske in učinkovite rešitve za metode popisa, spremljanja, varnega odstranjevanja, skladiščenja in izobraževanja (usposabljanja);

15.

 poudarja, da morajo lokalne in regionalne oblasti dobiti neposreden dostop do evropskih strukturnih in investicijskih skladov za izvedbo načrtov za varno odstranjevanje azbesta. Brez neposrednega financiranja za občine in regije namreč ne bo mogoče doseči želenih učinkov;

16.

 poziva k vzpostavitvi finančnega okvira, ki bi temeljil na uporabi sredstev (iz strukturnih in investicijskih skladov) za podporo lastnikom stavb ter tako povezal varno odstranjevanje azbesta z drugimi javnimi politikami in programi (kot so energijska učinkovitost, boljši življenjski pogoji, socialna stanovanja, preprečevanje bolezni), s čimer bi zagotovili učinkovitost in sinergijo.

V Bruslju, 16. marca 2023

Predsednik Evropskega odbora regij

Vasco ALVES CORDEIRO

(1)  https://ec.europa.eu/health/system/files/2022-02/eu_cancer-plan_en_0.pdf

(2)  Val prenove za Evropo: Val prenove za Evropo – ekologizacija stavb, ustvarjanje delovnih mest, izboljšanje življenj (COM(2020) 662 final).

(3)  Konferenca o prihodnosti Evrope. Poročilo o končnem izidu (maj 2022). https://prod-cofe-platform.s3.eu-central-1.amazonaws.com/8pl7jfzc6ae3jy2doji28fni27a3?response-content-disposition=inline%3B%20filename%3D%22CoFE_Report_with_annexes_EN.pdf%22%3B%20filename%2A%3DUTF-8%27%27CoFE_Report_with_annexes_EN.pdf&response-content-type=application%2Fpdf&X-Amz-Algorithm=AWS4-HMAC-SHA256&X-Amz-Credential=AKIA3LJJXGZPDFYVOW5V%2F20220917%2Feu-central-1%2Fs3%2Faws4_request&X-Amz-Date=20220917T104038Z&X-Amz-Expires=300&X-Amz-SignedHeaders=host&X-Amz-Signature=6806caf5fd75a86ad4e907b934b2194de4c3c0c756a8d2a34c5e8b68985ffbde

(1)  https://ec.europa.eu/health/system/files/2022-02/eu_cancer-plan_en_0.pdf

(2)  Val prenove za Evropo: Val prenove za Evropo – ekologizacija stavb, ustvarjanje delovnih mest, izboljšanje življenj (COM(2020) 662 final).

(3)  Konferenca o prihodnosti Evrope. Poročilo o končnem izidu (maj 2022). https://prod-cofe-platform.s3.eu-central-1.amazonaws.com/8pl7jfzc6ae3jy2doji28fni27a3?response-content-disposition=inline%3B%20filename%3D%22CoFE_Report_with_annexes_EN.pdf%22%3B%20filename%2A%3DUTF-8%27%27CoFE_Report_with_annexes_EN.pdf&response-content-type=application%2Fpdf&X-Amz-Algorithm=AWS4-HMAC-SHA256&X-Amz-Credential=AKIA3LJJXGZPDFYVOW5V%2F20220917%2Feu-central-1%2Fs3%2Faws4_request&X-Amz-Date=20220917T104038Z&X-Amz-Expires=300&X-Amz-SignedHeaders=host&X-Amz-Signature=6806caf5fd75a86ad4e907b934b2194de4c3c0c756a8d2a34c5e8b68985ffbde

(1)  Sklep Sveta z dne 22. julija 2003 o ustanovitvi Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu (UL C 218, 13.9.2003, str. 1).

(1)  Sklep Sveta z dne 22. julija 2003 o ustanovitvi Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu (UL C 218, 13.9.2003, str. 1).

(*1)  Določitev koncentracije vlaken v zraku. Priporočena metoda s fazno kontrastno optično mikroskopijo (metoda membranskega filtra), WHO, Ženeva 1997 (ISBN 92 4 154496 1).“

(*2)  Določitev koncentracije vlaken v zraku. Priporočena metoda s fazno kontrastno optično mikroskopijo (metoda membranskega filtra), WHO, Ženeva 1997 (ISBN 92 4 154496 1).“

30.5.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 188/79

Mnenje Evropskega odbora regij – Evropski akt o svobodi medijev

(2023/C 188/08)

Poročevalec:

Mark SPEICH (DE/EPP), deželni sekretar za zvezne, evropske in mednarodne zadeve ter medije (Severno Porenje-Vestfalija)

Referenčna dokumenta:

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupnega okvira za medijske storitve na notranjem trgu (evropski akt o svobodi medijev) in spremembi Direktive 2010/13/EU

COM(2022) 457 final

Priporočilo Komisije o notranjih zaščitnih ukrepih za uredniško neodvisnost in preglednost lastništva v medijskem sektorju

C(2022) 6536 final

I.   PREDLOGI SPREMEMB

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupnega okvira za medijske storitve na notranjem trgu (evropski akt o svobodi medijev) in spremembi Direktive 2010/13/EU

COM(2022) 457 final

Predlog spremembe 1

Uvodna izjava 2

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(2)

Zaščita svobode in pluralnosti medijev je zaradi njihove edinstvene vloge bistvena značilnost dobro delujočega notranjega trga medijskih storitev (v nadaljnjem besedilu tudi: notranji medijski trg). Ta trg se je od začetka tega stoletja bistveno spremenil, saj postaja vse bolj digitalen in mednaroden. Ponuja številne gospodarske priložnosti, vendar se srečuje tudi z več izzivi. Unija bi morala medijskemu sektorju pomagati izkoristiti te priložnosti na notranjem trgu, hkrati pa zaščititi vrednote, kot je varstvo temeljnih pravic, ki so skupne Uniji in njenim državam članicam.

(2)

Zaradi edinstvene vloge medijev je treba posebno pozornost nameniti zaščiti njihove svobode in pluralnosti na notranjem trgu medijskih storitev. Ta se je v zadnjih desetletjih bistveno spremenil, saj postaja vse bolj digitalen in mednaroden. Ponuja številne gospodarske priložnosti, vendar se srečuje tudi z več izzivi. Unija bi morala medijski sektor podpirati pri izkoriščanju teh priložnosti na notranjem trgu, hkrati pa bi si morala prizadevati za zaščito skupnih vrednot Unije in držav članic, kot so temeljne pravice.

Obrazložitev

Upoštevati je treba posebno vlogo medijev kot gospodarske in kulturne dobrine, pa tudi ustrezne pristojnosti Evropske unije in njenih držav članic, ki izhajajo iz te vloge.

Predlog spremembe 2

Uvodna izjava 3

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(3)

V digitalnem medijskem prostoru imajo državljani in podjetja dostop do medijskih vsebin, ki so takoj na voljo na njihovih osebnih napravah, in te vsebine uporabljajo, vse pogosteje v čezmejnem okolju. Svetovne spletne platforme delujejo kot prehodi do medijskih vsebin, pri čemer njihovi poslovni modeli največkrat opuščajo posrednike pri dostopu do medijskih storitev ter poudarjajo polarizirajoče vsebine in dezinformacije. Te platforme so tudi bistveni ponudniki spletnega oglaševanja, kar je preusmerilo finančna sredstva iz medijskega sektorja ter s tem vplivalo na njegovo finančno vzdržnost, posledično pa tudi na raznolikost ponujenih vsebin. Ker je za zagotavljanje medijskih storitev potrebnega veliko znanja in kapitala, morajo biti dovolj obsežne, da lahko ostanejo konkurenčne in uspevajo na notranjem trgu. V ta namen je zlasti pomembna možnost čezmejnega ponujanja storitev in pridobivanja naložb tudi iz drugih držav članic ali v drugih državah članicah.

(3)

V digitalnem medijskem prostoru imajo državljani in podjetja dostop do medijskih vsebin, ki so takoj na voljo na njihovih osebnih napravah, in te vsebine uporabljajo, vse pogosteje v čezmejnem okolju. Svetovne spletne platforme in spletni iskalniki delujejo kot prehodi do medijskih vsebin, pri čemer njihovi poslovni modeli največkrat opuščajo posrednike pri dostopu do medijskih storitev ter poudarjajo polarizirajoče vsebine in dezinformacije. Te platforme so tudi bistveni ponudniki spletnega oglaševanja, kar je preusmerilo finančna sredstva iz medijskega sektorja ter s tem vplivalo na njegovo finančno vzdržnost, posledično pa tudi na raznolikost ponujenih vsebin. Ti udeleženci na trgu morajo biti zato ustrezno vključeni, da se zagotovita neodvisnost in raznolikost medijev. Ker je za zagotavljanje medijskih storitev potrebnega veliko znanja in kapitala, morajo biti dovolj obsežne, da lahko ostanejo konkurenčne in uspevajo na notranjem trgu. V ta namen je lahko zlasti pomembna možnost čezmejnega ponujanja storitev in pridobivanja naložb tudi iz drugih držav članic ali v drugih državah članicah.

Po drugi strani lahko rast podjetij povzroči omejevanje raznolikosti vsebin in ponudb na domačem trgu ter dodatno povečanje pritiska na lokalne ali regionalne akterje na trgu.

Obrazložitev

Upoštevati je treba vse pomembne spremembe trga.

Predlog spremembe 3

Uvodna izjava 4

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(4)

Vendar notranji trg medijskih storitev ni dovolj integriran. Več nacionalnih omejitev ovira prosti pretok na notranjem trgu. Zlasti različna nacionalna pravila in pristopi, povezani s pluralnostjo medijev in uredniško neodvisnostjo, nezadostno sodelovanje med nacionalnimi regulativnimi organi ali telesi ter nepregledna in nepravična porazdelitev javnih in zasebnih gospodarskih virov akterjem na medijskem trgu otežujejo delovanje in širitev prek meja ter povzročajo neenake konkurenčne pogoje v Uniji . Celovitost notranjega trga medijskih storitev lahko ogrožajo tudi ponudniki, ki se sistematično ukvarjajo z dezinformacijami, kar vključuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje, ter zlorabljajo svoboščine na notranjem trgu; med njimi so tudi ponudniki medijskih storitev pod državnim nadzorom, ki jih financirajo nekatere tretje države.

(4)

Pri delujočih nacionalnih pravilih in pristopih, povezanih s pluralnostjo medijev in uredniško neodvisnostjo, se upoštevajo potrebe na nacionalni, regionalni in lokalni ravni v skladu s temeljno dolžnostjo držav članic, da sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev pluralnosti medijev. Skupni minimalni standardi za oblikovanje teh ukrepov, določeni ob spoštovanju kulturne suverenosti držav članic, bodo verjetno spodbujali notranji trg in preprečili neustrezne nacionalne omejitve prostega pretoka na notranjem trgu. V ta namen bi bilo treba izboljšati tudi sodelovanje med nacionalnimi regulativnimi organi ali telesi . Nepregledna in nepravična porazdelitev javnih in zasebnih gospodarskih virov povzroča neenake konkurenčne pogoje , kar lahko ovira tudi konkurenco v založniškem sektorju . Celovitost notranjega trga medijskih storitev lahko ogrožajo tudi ponudniki, ki se sistematično ukvarjajo z dezinformacijami, kar vključuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje, ter zlorabljajo svoboščine na notranjem trgu; med njimi so tudi ponudniki medijskih storitev pod državnim nadzorom, ki jih financirajo nekatere tretje države.

Obrazložitev

Upoštevati je treba ustrezne pristojnosti Evropske unije in njenih držav članic.

Predlog spremembe 4

Uvodna izjava 5

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(5)

Poleg tega so nekatere države članice v odgovor na izzive v zvezi s pluralnostjo medijev in svobodo medijev na spletu sprejele regulativne ukrepe, druge države članice pa bodo to verjetno še storile, pri čemer obstaja tveganje, da se bodo razlike v nacionalnih pristopih in omejitve prostega pretoka na notranjem trgu še povečale.

 

Obrazložitev

Ni primerno, da bi se ukrepi, ki so sprejeti v skladu z nacionalno odgovornostjo in pristojnostjo za zaščito pluralnosti medijev, obravnavali kot ovira za notranji trg.

Predlog spremembe 5

Uvodna izjava 6

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(6)

Prejemnikom medijskih storitev v Uniji (fizičnim osebam, ki so državljani držav članic ali uživajo pravice, ki so jim priznane s pravom Unije, in pravnim osebam s sedežem v Uniji) bi bilo treba omogočiti, da učinkovito uživajo pravico do prejemanja brezplačnih in pluralističnih medijskih storitev na notranjem trgu. Pri spodbujanju čezmejnega pretoka medijskih storitev bi bilo treba na notranjem trgu zagotoviti minimalno raven zaščite prejemnikov storitev. To bi bilo v skladu s pravico do sprejemanja in širjenja vesti na podlagi člena 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina). Zato je treba uskladiti nekatere vidike nacionalnih pravil v zvezi z medijskimi storitvami. Državljani so v končnem poročilu Konference o prihodnosti Evrope EU pozvali, naj še naprej spodbuja neodvisnost in pluralnost medijev, zlasti z uvedbo zakonodaje, s katero se bodo z minimalnimi standardi na ravni EU obravnavale grožnje za neodvisnost medijev.

 

Obrazložitev

Uredba bi morala biti osredotočena na pristojnost Evropske unije.

Predlog spremembe 6

Uvodna izjava 7

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(7)

Za namene te uredbe bi morala biti opredelitev medijske storitve omejena na storitve, kot so opredeljene v Pogodbi, in bi zato morala zajemati vse oblike gospodarske dejavnosti. Ta opredelitev bi morala izključevati vsebine, ki jih ustvarijo uporabniki in so naložene na spletno platformo, razen če gre za poklicno dejavnost, ki se običajno zagotavlja proti plačilu (finančne ali druge narave). Prav tako bi morala biti izvzeta povsem zasebna korespondenca, kot so elektronska sporočila, pa tudi vse storitve, katerih glavni namen ni zagotavljanje avdiovizualnih ali zvočnih programov ali medijskih publikacij, kar pomeni, da je vsebina zgolj postranska v razmerju do storitve in ne njen glavni namen, kot so oglasi ali informacije v zvezi z izdelkom ali storitvijo, ki jih zagotavljajo spletna mesta, ki ne ponujajo medijskih storitev. Opredelitev medijske storitve bi morala zajemati zlasti televizijske ali radijske oddaje, avdiovizualne medijske storitve na zahtevo, zvočne podkaste ali medijske publikacije. Korporativno komuniciranje in distribucija informativnega ali promocijskega gradiva za javne ali zasebne subjekte bi morala biti izključena s področja uporabe te opredelitve.

(7)

Za namene te uredbe bi morala biti opredelitev medijske storitve omejena na storitve, kot so opredeljene v Pogodbi, in bi zato morala zajemati vse oblike čezmejne gospodarske dejavnosti. Ta opredelitev bi morala izključevati vsebine, ki jih ustvarijo uporabniki in so naložene na spletno platformo, razen če gre za poklicno dejavnost, ki se običajno zagotavlja proti plačilu (finančne ali druge narave). Prav tako bi morala biti izvzeta povsem zasebna korespondenca, kot so elektronska sporočila, pa tudi vse storitve, katerih glavni namen ni zagotavljanje avdiovizualnih ali zvočnih programov ali medijskih publikacij, kar pomeni, da je vsebina zgolj postranska v razmerju do storitve in ne njen glavni namen, kot so oglasi ali informacije v zvezi z izdelkom ali storitvijo, ki jih zagotavljajo spletna mesta, ki ne ponujajo medijskih storitev. Opredelitev medijske storitve bi morala zajemati zlasti televizijske ali radijske oddaje, avdiovizualne medijske storitve na zahtevo, zvočne podkaste ali medijske publikacije. Korporativno komuniciranje in distribucija informativnega ali promocijskega gradiva za javne ali zasebne subjekte bi morala biti izključena s področja uporabe te opredelitve.

Obrazložitev

Uredba bi morala biti osredotočena na pristojnost Evropske unije.

Predlog spremembe 7

Uvodna izjava 10

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(10)

Državno oglaševanje bi bilo treba razumeti široko, in sicer tako, da zajema promocijske ali samopromocijske dejavnosti, ki jih izvajajo najrazličnejši javni organi ali subjekti oziroma se izvajajo za te organe ali v njihovem imenu, vključno z vladami, regulativnimi organi ali telesi ter podjetji v državni lasti ali drugimi subjekti pod državnim nadzorom v različnih sektorjih, na nacionalni ali regionalni ravni, ali lokalnimi vladami ozemeljskih enot z več kot enim milijonom prebivalcev . Vendar pa opredelitev državnega oglaševanja ne bi smela vključevati sporočil v sili, ki jih pošljejo javni organi in so nujna na primer ob naravnih ali sanitarnih katastrofah, nesrečah ali drugih nenadnih dogodkih, ki lahko povzročijo škodo posameznikom.

(10)

Državno oglaševanje bi bilo treba razumeti široko, in sicer tako, da zajema promocijske ali samopromocijske dejavnosti, ki jih izvajajo najrazličnejši javni organi ali subjekti oziroma se izvajajo za te organe ali v njihovem imenu, vključno z vladami, regulativnimi organi ali telesi ter podjetji v državni lasti ali drugimi subjekti pod državnim nadzorom v različnih sektorjih, na ravni Unije ali nacionalni ali regionalni ravni, ali lokalnimi vladami ozemeljskih enot z več kot 100 000 prebivalci, pri čemer je treba merilo prebivalstva uporabljati skupaj z opredelitvijo minimalnega praga letne porabe . Vendar pa opredelitev državnega oglaševanja ne bi smela vključevati sporočil v sili, ki jih pošljejo javni organi in so nujna na primer ob naravnih ali sanitarnih katastrofah, nesrečah ali drugih nenadnih dogodkih, ki lahko povzročijo škodo posameznikom , pod pogojem, da to vključuje največ povračilo stroškov, ki jih ima ponudnik medijskih storitev .

Obrazložitev

Zahteve glede preglednosti bi morale veljati tudi za Evropsko unijo. Hkrati je prag 1 milijona prebivalcev nerealen za manjše države članice. Znižanje praga prebivalstva in njegovo upoštevanje skupaj z minimalnim pragom letne porabe zmanjšujeta tveganje vrzeli v preglednosti, hkrati pa preprečujeta nastanek nesorazmernega upravnega bremena, povezanega z zahtevami glede poročanja.

Predlog spremembe 8

Uvodna izjava 11

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(11)

Da bi lahko družba izkoristila prednosti notranjega medijskega trga, je bistveno zagotavljati ne le temeljne svoboščine iz Pogodbe, ampak tudi pravno varnost, ki jo prejemniki medijskih storitev potrebujejo, da lahko uživajo s tem povezane koristi . Taki prejemniki bi morali imeti dostop do kakovostnih medijskih storitev, ki so jih novinarji in uredniki pripravili neodvisno in v skladu z novinarskimi standardi, tako da zagotavljajo zaupanja vredne informacije, vključno z novicami in aktualnimi informativnimi vsebinami. Taka pravica ne vključuje nobene s tem povezane obveznosti katerega koli ponudnika medijskih storitev, da spoštuje standarde, ki niso izrecno določeni z zakonom. Take kakovostne medijske storitve so tudi sredstvo proti dezinformacijam, vključno s tujim manipuliranjem z informacijami in vmešavanjem.

(11)

Za ustrezno upoštevanje medijskih storitev kot kulturnih dobrin na notranjem trgu je bistveno , da se zagotovijo temeljne svoboščine , določene v Pogodbi, in hkrati glede na obveznost zagotavljanja raznolikosti medijev in zaščite svobode obveščanja za uporabnike v skladu s temeljnim pravom ohrani kulturna raznolikost Unije . V ta namen je treba poudariti, da so države članice odgovorne za oblikovanje svojih nacionalnih sistemov medijev, in to odgovornost usmerjati na podlagi skupnih vrednot, obenem pa spoštovati kulturno suverenost in različne ustavne tradicije držav članic.

Obrazložitev

Upoštevati je treba ustrezne pristojnosti Evropske unije in njenih držav članic.

Predlog spremembe 9

Uvodna izjava 13

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(13)

Prosti pretok zaupanja vrednih informacij je bistvenega pomena za dobro delujoč notranji trg medijskih storitev . Zato za zagotavljanje medijskih storitev ne bi smele veljati omejitve, ki so v nasprotju s to uredbo ali drugimi predpisi prava Unije, kot je Direktiva 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta, ki določajo ukrepe, potrebne za zaščito uporabnikov pred nezakonitimi in škodljivimi vsebinami. Omejitve bi lahko izhajale tudi iz ukrepov, ki jih nacionalni javni organi izvajajo v skladu s pravom Unije.

(13)

V čim večji možni meri bi bilo treba zagotoviti prosti pretok zaupanja vrednih informacij. Države članice imajo zato dolžnost, da v skladu s svojo nacionalno ustavo, členom 11 in drugimi temeljnimi pravicami, zlasti iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, in sicer svobodo izražanja in podjetniško svobodo, ter ob spoštovanju temeljnih svoboščin notranjega trga vzpostavijo primeren pravni in upravni okvir, v katerem bosta učinkovito in ustrezno zagotovljeni pluralnost in neodvisnost medijev. Za zagotavljanje medijskih storitev ne bi smele veljati omejitve, ki kršijo ta temeljna načela in niso v skladu s pravom Unije . Omejitve bi bile lahko tudi posledica ukrepov, ki jih nacionalni organi izvajajo v skladu s pravom Unije.

Obrazložitev

Upoštevati je treba ustrezne pristojnosti Evropske unije in njenih držav članic.

Predlog spremembe 10

Uvodna izjava 14

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(14)

Zaščita uredniške neodvisnosti je osnovni pogoj za izvajanje dejavnosti ponudnikov medijskih storitev in njihovo poklicno integriteto. Uredniška neodvisnost je zlasti pomembna za ponudnike medijskih storitev, ki zagotavljajo novice in aktualne informativne vsebine, saj imajo te družbeno vlogo kot javne dobrine. Ponudniki medijskih storitev bi morali imeti možnost, da svoje gospodarske dejavnosti na notranjem trgu izvajajo svobodno in pod enakimi pogoji konkurirajo v vse bolj spletnem okolju, kjer informacije prehajajo prek meja.

(14)

Ponudniki medijskih storitev bi morali imeti možnost, da svoje gospodarske dejavnosti na notranjem trgu izvajajo čim bolj svobodno , da za ta namen ohranjajo svojo uredniško neodvisnost, in pod enakimi pogoji konkurirajo v vse bolj spletnem okolju, kjer informacije prehajajo prek meja.

Obrazložitev

Upoštevati je treba ustrezne pristojnosti Evropske unije in njenih držav članic. Poleg tega bi bilo treba upoštevati uredniško svobodo kot element, ki je potreben za pluralnost medijev.

Predlog spremembe 11

Uvodna izjava 18

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(18)

Javni mediji, ki so jih ustanovile države članice, imajo posebno vlogo na notranjem medijskem trgu , saj državljanom in podjetjem v okviru svojega poslanstva zagotavljajo dostop do kakovostnih informacij in nepristranskega medijskega poročanja. Vendar so lahko javni mediji še zlasti izpostavljeni tveganju vmešavanja , ker so institucionalno blizu državi in prejemajo javna sredstva. To tveganje je lahko še toliko večje zaradi neenakih zaščitnih ukrepov, povezanih z neodvisnim upravljanjem in uravnoteženo pokritostjo z javnimi mediji, po Uniji. Tak položaj lahko privede do pristranskega ali delnega medijskega poročanja, izkrivlja konkurenco na notranjem medijskem trgu ter negativno vpliva na dostop do neodvisnih in nepristranskih medijskih storitev. Zato je treba na podlagi mednarodnih standardov, ki jih je v zvezi s tem razvil Svet Evrope, vzpostaviti pravne zaščitne ukrepe za neodvisno delovanje javnih medijev po vsej Uniji. Prav tako je treba brez poseganja v uporabo pravil Unije o državni pomoči zagotoviti, da ponudniki javnih medijev prejemajo zadostno in stabilno financiranje za izpolnjevanje svojega poslanstva, ki jim omogoča predvidljivost pri načrtovanju. Po možnosti bi moralo biti tako financiranje določeno in dodeljeno na večletni osnovi, v skladu z nalogami javne službe, ki jih opravljajo ponudniki javnih medijskih storitev, da bi se preprečil morebiten neprimeren vpliv vsakoletnih pogajanj o proračunu. Zahteve iz te uredbe ne vplivajo na pristojnost držav članic, da zagotovijo financiranje javnih medijev, kot je določeno v Protokolu št. 29 o sistemu javne radiotelevizije v državah članicah, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije.

(18)

Javni mediji, ki so jih ustanovile države članice, imajo posebno vlogo pri zagotavljanju pluralnosti medijev , saj državljanom in podjetjem v okviru svojega poslanstva zagotavljajo dostop do kakovostnih informacij in nepristranskega medijskega poročanja. Vendar lahko javni mediji vplivajo na zagotavljanje zasebnih medijskih storitev na notranjem trgu , ker so institucionalno blizu državi in prejemajo javna sredstva. Zato je treba ob upoštevanju mednarodnih standardov, ki jih je v zvezi s tem oblikoval Svet Evrope, podpreti ustanavljanje javnih medijev v državah članicah, obenem pa za to opredeliti skupne minimalne standarde, pri katerih se upoštevajo načela notranjega trga ter spoštuje Protokol št. 29, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije. Zahteve iz te uredbe ne vplivajo na pristojnost držav članic, da zagotovijo financiranje javnih medijev, kot je določeno v Protokolu št. 29 o sistemu javne radiotelevizije v državah članicah, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije.

Obrazložitev

Spoštovati je treba posebno vlogo javnih medijev glede na Amsterdamski protokol.

Predlog spremembe 12

Uvodna izjava 19

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(19)

Za prejemnike medijskih storitev je ključnega pomena, da z gotovostjo vedo, kdo je lastnik novičarskih medijev in kdo stoji za njimi, da lahko prepoznajo in razumejo morebitna nasprotja interesov, kar je osnovni pogoj za oblikovanje dobro informiranih mnenj in posledično za dejavno udeležbo v demokraciji. Taka preglednost je tudi učinkovito orodje za omejitev tveganj poseganja v uredniško neodvisnost. Zato je treba za vse zadevne ponudnike medijskih storitev po vsej Uniji uvesti skupne zahteve glede informacij, ki bi morale vključevati sorazmerne zahteve za razkritje informacij o lastništvu. V tem okviru to ne bi smelo vplivati na ukrepe, ki jih države članice sprejmejo v skladu s členom 30(9) Direktive (EU) 2015/849. Zadevni ponudniki bi morali zahtevane informacije razkriti na svojih spletiščih ali drugem mediju, ki je zlahka in neposredno dostopen.

(19)

Za prejemnike medijskih storitev je ključnega pomena, da z gotovostjo vedo, kdo je lastnik novičarskih medijev in kdo stoji za njimi, da lahko prepoznajo in razumejo morebitna nasprotja interesov, kar je osnovni pogoj za oblikovanje dobro informiranih mnenj in posledično za dejavno udeležbo v demokraciji. Taka preglednost je tudi učinkovito orodje za omejitev tveganj poseganja v uredniško neodvisnost. Zato je treba za vse zadevne ponudnike medijskih storitev po vsej Uniji uvesti skupne zahteve glede informacij, ki bi morale vključevati sorazmerne zahteve za razkritje informacij o lastništvu. To bi moralo biti v skladu z zahtevami, ki se načeloma uporabljajo za avdiovizualne medijske storitve na podlagi člena 30(9) Direktive (EU) 2015/849, vendar brez poseganja v ukrepe, ki jih države članice sprejmejo v drugih pogledih. Zadevni ponudniki bi morali zahtevane informacije razkriti na svojih spletiščih ali drugem mediju, ki je zlahka in neposredno dostopen.

Obrazložitev

Preprečiti je treba nasprotja z veljavnim pravom.

Predlog spremembe 13

Uvodna izjava 20

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(20)

Za integriteto medijev je potreben tudi proaktiven pristop k spodbujanju uredniške neodvisnosti s strani novičarskih medijskih podjetij, zlasti z notranjimi zaščitnimi ukrepi. Ponudniki medijskih storitev bi morali sprejeti sorazmerne ukrepe za zagotovitev, da imajo uredniki, potem ko se z njihovimi lastniki dogovorijo o splošni uredniški usmeritvi, proste roke pri sprejemanju posameznih odločitev pri opravljanju svoje poklicne dejavnosti. Cilj zaščite urednikov pred neupravičenim vmešavanjem v njihove odločitve o posameznih vsebinah v okviru njihovega vsakodnevnega dela prispeva k zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev na notranjem trgu medijskih storitev in kakovosti takih storitev. Ta cilj je tudi v skladu s temeljno pravico do sprejemanja in širjenja vesti iz člena 11 Listine. Glede na te preudarke bi morali ponudniki medijskih storitev zagotavljati tudi preglednost dejanskih ali morebitnih nasprotij interesov za svoje prejemnike storitev.

(20)

Za integriteto medijev je potreben tudi proaktiven pristop k spodbujanju uredniške neodvisnosti s strani novičarskih medijskih podjetij, zlasti z notranjimi zaščitnimi ukrepi. Ponudniki medijskih storitev bi morali razmisliti o ukrepih, s katerimi bi uredniškemu osebju omogočili ustrezno svobodno delovanje. S temi ukrepi se lahko prispeva k izboljšanju konkurenčnih pogojev na notranjem trgu in kakovosti storitev. Ta cilj je tudi skladen s temeljno pravico do sprejemanja in širjenja vesti iz člena 11 Listine.

Obrazložitev

Upoštevati je treba drugačen pogled na uredniško svobodo.

Predlog spremembe 14

Uvodna izjava 21

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(21)

Da bi se zmanjšala regulativna bremena, bi morala biti mikropodjetja v smislu člena 3 Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (50) izvzeta iz zahtev v zvezi z informacijami in notranjimi zaščitnimi ukrepi, ki so namenjene zagotovitvi neodvisnosti posameznih uredniških odločitev. Poleg tega bi morali imeti ponudniki medijskih storitev možnost, da notranje zaščitne ukrepe prilagodijo svojim potrebam, zlasti če gre za mala in srednja podjetja v smislu navedenega člena. Priporočilo, priloženo tej uredbi, vsebuje nabor prostovoljnih notranjih zaščitnih ukrepov, ki se lahko v zvezi s tem sprejmejo v medijskih podjetjih. Ta uredba se ne bi smela razlagati tako, da bi se lastnikom zasebnih ponudnikov medijskih storitev odvzela pravica do določanja strateških ali splošnih ciljev ter spodbujanja rasti in finančne vzdržnosti njihovih podjetij. V zvezi s tem se v tej uredbi priznava, da je treba cilj spodbujanja uredniške neodvisnosti uskladiti z legitimnimi pravicami in interesi lastnikov zasebnih medijev.

(21)

Da bi se zmanjšala regulativna bremena, bi morala biti mikropodjetja v smislu člena 3 Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (50) izvzeta iz zahtev v zvezi z informacijami in ukrepi, ki so namenjene spodbujanju neodvisnosti posameznih uredniških odločitev. Priporočilo, priloženo tej uredbi, vsebuje nabor prostovoljnih notranjih zaščitnih ukrepov, ki se lahko v zvezi s tem sprejmejo v medijskih podjetjih. Ta uredba se ne bi smela razlagati tako, da bi se lastnikom zasebnih ponudnikov medijskih storitev odvzela pravica do določanja strateških ali splošnih ciljev ter spodbujanja rasti in finančne vzdržnosti njihovih podjetij. V zvezi s tem se v tej uredbi priznava, da je treba cilj spodbujanja uredniške neodvisnosti uskladiti z legitimnimi pravicami in interesi lastnikov zasebnih medijev.

Obrazložitev

Upoštevati je treba drugačen pogled na uredniško svobodo.

Predlog spremembe 15

Uvodna izjava 22

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(22)

Neodvisni nacionalni regulativni organi ali telesa so ključni za pravilno uporabo medijske zakonodaje po vsej Uniji. Nacionalni regulativni organi ali telesa iz člena 30 Direktive 2010/13/EU so najprimernejši za zagotavljanje pravilne uporabe zahtev v zvezi z regulativnim sodelovanjem in dobro delujočim trgom medijskih storitev iz poglavja III te uredbe. Za zagotovitev dosledne uporabe te uredbe in druge medijske zakonodaje Unije je treba ustanoviti neodvisno svetovalno telo na ravni Unije, ki bo združevalo take organe ali telesa in usklajevalo njihove ukrepe. Skupina evropskih regulatorjev za avdiovizualne medijske storitve (ERGA), ustanovljena z Direktivo 2010/13/EU, je imela ključno vlogo pri spodbujanju doslednega izvajanja navedene direktive. Zato bi moral Evropski odbor za medijske storitve (v nadaljnjem besedilu: Odbor) temeljiti na skupini ERGA in jo nadomestiti. Za to je potrebna ciljno usmerjena sprememba Direktive 2010/13/EU, da se črta njen člen 30b, s katerim je ustanovljena skupina ERGA, ter da se posledično nadomestijo sklici na skupino ERGA in njene naloge. Sprememba Direktive 2010/13/EU s to uredbo je v tem primeru upravičena, saj je omejena na določbo, ki je ni treba prenesti v nacionalno zakonodajo držav članic in je naslovljena na institucije Unije.

(22)

Neodvisni nacionalni regulativni organi ali telesa so ključni za pravilno uporabo medijske zakonodaje po vsej Uniji. Nacionalni regulativni organi ali telesa iz člena 30 Direktive 2010/13/EU ali drugi regulativni organi, ki jih države članice imenujejo v skladu z zahtevami iz člena 30 Direktive 2010/13/EU, so najprimernejši za zagotavljanje pravilne uporabe zahtev v zvezi z regulativnim sodelovanjem in dobro delujočim trgom medijskih storitev iz poglavja III te uredbe. Za zagotovitev dosledne uporabe te uredbe in druge medijske zakonodaje Unije je treba ustanoviti neodvisno svetovalno telo na ravni Unije, ki bo združevalo take organe ali telesa in usklajevalo njihove ukrepe. Skupina evropskih regulatorjev za avdiovizualne medijske storitve (ERGA), ustanovljena z Direktivo 2010/13/EU, je imela ključno vlogo pri spodbujanju doslednega izvajanja navedene direktive. Zato bi moral Evropski odbor za medijske storitve (v nadaljnjem besedilu: Odbor) temeljiti na skupini ERGA in jo nadomestiti. Za to je potrebna ciljno usmerjena sprememba Direktive 2010/13/EU, da se črta njen člen 30b, s katerim je ustanovljena skupina ERGA, ter da se posledično nadomestijo sklici na skupino ERGA in njene naloge. Sprememba Direktive 2010/13/EU s to uredbo je v tem primeru upravičena, saj je omejena na določbo, ki je ni treba prenesti v nacionalno zakonodajo držav članic in je naslovljena na institucije Unije.

Obrazložitev

Upoštevati je treba različne strukture nadzora medijev.

Predlog spremembe 16

Uvodna izjava 23

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(23)

Odbor bi moral združevati visoke predstavnike nacionalnih regulativnih organov ali teles iz člena 30 Direktive 2010/13/EU, ki jih imenujejo ti organi ali telesa. V primerih, ko imajo države članice več ustreznih regulativnih organov ali teles, tudi na regionalni ravni, bi bilo treba z ustreznimi postopki izbrati skupnega predstavnika, glasovalna pravica pa bi morala biti še naprej omejena na enega predstavnika na državo članico. To ne bi smelo vplivati na možnost drugih nacionalnih regulativnih organov ali teles, da po potrebi sodelujejo na sejah Odbora . Odbor bi moral imeti tudi možnost, da v dogovoru s Komisijo na svoje seje povabi strokovnjake in opazovalce, med drugim zlasti regulativne organe ali telesa iz držav kandidatk, potencialnih držav kandidatk ali držav EGP oziroma ad hoc delegate iz drugih pristojnih nacionalnih organov. Zaradi občutljivosti medijskega sektorja in v skladu s prakso odločanja skupine ERGA glede na njen poslovnik bi moral Odbor svoje odločitve sprejemati z dvotretjinsko večino glasov.

(23)

Odbor bi moral združevati visoke predstavnike nacionalnih regulativnih organov ali teles iz člena 30 Direktive 2010/13/EU, ki jih imenujejo ti organi ali telesa. V primerih, ko imajo države članice več ustreznih regulativnih organov ali teles, tudi na regionalni ravni, in sistemov samoregulacije ali koregulacije, bi bilo treba z ustreznimi postopki izbrati skupnega predstavnika ter po potrebi vzpostaviti dodatne postopke za vključitev regulativnih teles, zlasti za samoregulacijo ali koregulacijo. Glasovalna pravica imenovanih predstavnikov bi morala biti omejena na enega predstavnika na državo članico . Odbor bi moral imeti tudi možnost, da na svoje seje povabi strokovnjake in opazovalce, med drugim zlasti regulativne organe ali telesa iz držav kandidatk, potencialnih držav kandidatk ali držav EGP oziroma ad hoc delegate iz drugih pristojnih nacionalnih organov. Zaradi občutljivosti medijskega sektorja in v skladu s prakso odločanja skupine ERGA glede na njen poslovnik bi moral Odbor svoje odločitve sprejemati z dvotretjinsko večino glasov.

Obrazložitev

Upoštevati je treba različne strukture nadzora medijev.

Predlog spremembe 17

Uvodna izjava 24

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(24)

Brez poseganja v pooblastila, ki so Komisiji podeljena s Pogodbama, je bistvenega pomena, da Komisija in Odbor tesno sodelujeta. Odbor bi moral Komisijo zlasti dejavno podpirati pri njenih nalogah zagotavljanja dosledne uporabe te uredbe in nacionalnih pravil za izvajanje Direktive 2010/13/EU. V ta namen bi moral Odbor Komisiji zlasti svetovati in ji pomagati v zvezi z regulativnimi, tehničnimi ali praktičnimi vidiki, povezanimi z uporabo prava Unije, spodbujati sodelovanje in učinkovito izmenjavo informacij, izkušenj in dobrih praks ter pripravljati mnenja v dogovoru s Komisijo ali na njeno zahtevo v primerih, predvidenih v tej uredbi. Da bi lahko Odbor učinkovito izpolnjeval svoje naloge, bi moral imeti možnost, da se opre na strokovno znanje in človeške vire sekretariata, ki ga zagotavlja Komisija. Sekretariat Komisije bi moral Odboru zagotavljati upravno in organizacijsko podporo ter mu pomagati pri izvajanju nalog.

(24)

Odbor bi moral delovati neodvisno in brez političnega vpliva. Komisija zato ne bi smela odločilno vplivati na njegovo delo, razen kadar izvaja svoje pristojnosti za posvetovanje z Odborom ali opravlja vlogo varuhinje Pogodb. Odbor bi moral Komisijo dejavno podpirati pri njenih nalogah zagotavljanja enotne uporabe te uredbe in izvajanja Direktive 2010/13/EU. V ta namen bi ji moral svetovati in pomagati, zlasti glede tehničnih in praktičnih vidikov v zvezi z uporabo prava Unije, spodbujati sodelovanje in učinkovito izmenjavo informacij, izkušenj in primerov dobre prakse ter pripravljati mnenja v primerih, določenih v tej uredbi. Da bi Odbor lahko učinkovito izvajal svoje naloge, bi moral imeti možnost, da izkoristi strokovno znanje in človeške vire sekretariata, ki ga zagotavlja Komisija. Ta sekretariat bi moral Odbor podpirati upravno in organizacijsko ter pri izvajanju njegovih nalog. Da bi zagotovili neodvisnost in nevladno naravo dela Odbora, bi sekretariat moral imeti zadostne finančne in človeške vire. Pri vsebinskem delu bi moral biti neodvisen od Komisije in odgovarjati le svojemu vodstvu, torej predsedniku ali podpredsedniku.

Obrazložitev

Zagotoviti je treba neodvisno delo Odbora.

Predlog spremembe 18

Uvodna izjava 26

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(26)

Za zagotovitev učinkovitega izvrševanja medijske zakonodaje Unije, preprečitev morebitnega izogibanja pravilom, ki se uporabljajo na področju medijev, s strani nepoštenih ponudnikov medijskih storitev in izognitev dodatnim oviram na notranjem trgu medijskih storitev je bistveno zagotoviti jasen, pravno zavezujoč okvir, v katerem lahko nacionalni regulativni organi ali telesa uspešno in učinkovito sodelujejo.

(26)

Da bi zagotovili učinkovito izvrševanje ukrepov Unije v zvezi z mediji, preprečili, da bi se nepošteni ponudniki medijskih storitev izognili pravilom, ki se uporabljajo, in se izognili dodatnim oviram za zagotavljanje medijskih storitev na notranjem trgu, je bistveno uspešno in učinkovito sodelovanje med nacionalnimi regulativnimi organi ali telesi.

Obrazložitev

Ohraniti je treba vrstni red pristojnosti, ki se uporablja.

Predlog spremembe 19

Uvodna izjava 30

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(30)

Regulativni organi ali telesa iz člena 30 Direktive 2010/13/EU imajo specifično praktično strokovno znanje, ki jim omogoča, da učinkovito uravnotežijo interese ponudnikov in prejemnikov medijskih storitev, hkrati pa zagotovijo spoštovanje svobode izražanja. To je ključnega pomena zlasti za zaščito notranjega trga pred dejavnostmi ponudnikov medijskih storitev s sedežem zunaj Unije, katerih ciljno občinstvo je v Uniji, kadar lahko med drugim zaradi nadzora, ki ga nad njimi morda izvajajo tretje države, zmanjšujejo ali ogrožajo javno varnost in obrambo. V zvezi s tem je treba okrepiti usklajevanje med nacionalnimi regulativnimi organi ali telesi, da bi se skupaj spoprijeli z morebitnimi grožnjami javni varnosti in obrambi, ki izhajajo iz takih medijskih storitev , in določiti pravni okvir zanj, da se zagotovita učinkovitost in morebitno usklajevanje nacionalnih ukrepov, sprejetih v skladu z medijsko zakonodajo Unije . Za zagotovitev, da se medijske storitve, ki so v nekaterih državah članicah začasno onemogočene v skladu s členom 3(3) in (5) Direktive 2010/13/EU, v zadevnih državah članicah ne bi še naprej zagotavljale prek satelita ali z drugimi sredstvi, bi moral biti v skladu s pravom Unije na voljo tudi mehanizem za pospešeno medsebojno sodelovanje in pomoč, da se zagotovi polni učinek ustreznih nacionalnih ukrepov. Poleg tega je treba usklajevati nacionalne ukrepe, ki se morda sprejmejo za preprečitev groženj javni varnosti in obrambi zaradi medijskih storitev, katerih ponudniki imajo sedež zunaj Unije in ki so namenjene občinstvu v Uniji, vključno z možnostjo, da Odbor v dogovoru s Komisijo po potrebi izda mnenja o takih ukrepih. V zvezi s tem je treba tveganja za javno varnost in obrambo oceniti glede na vse ustrezne dejanske in pravne elemente na nacionalni in evropski ravni. To ne posega v pristojnost Unije v skladu s členom 215 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(30)

Regulativni organi ali telesa iz člena 30 Direktive 2010/13/EU imajo specifično praktično strokovno znanje, ki jim omogoča, da učinkovito uravnotežijo interese ponudnikov in prejemnikov medijskih storitev, hkrati pa zagotovijo spoštovanje svobode izražanja. To je ključnega pomena zlasti za zaščito notranjega trga pred dejavnostmi ponudnikov medijskih storitev s sedežem zunaj Unije, katerih ciljno občinstvo je v Uniji, kadar lahko med drugim zaradi nadzora, ki ga nad njimi morda izvajajo tretje države, zmanjšujejo ali ogrožajo javno varnost in obrambo. V zvezi s tem je treba okrepiti usklajevanje med nacionalnimi regulativnimi organi ali telesi, da bi se skupaj spoprijeli z morebitnimi grožnjami javni varnosti in obrambi, ki izhajajo iz takih medijskih storitev. Za zagotovitev, da se medijske storitve, ki so v nekaterih državah članicah začasno onemogočene v skladu s členom 3(3) in (5) Direktive 2010/13/EU, v zadevnih državah članicah ne bi še naprej zagotavljale prek satelita ali z drugimi sredstvi, bi moral biti v skladu s pravom Unije na voljo tudi mehanizem za pospešeno medsebojno sodelovanje in pomoč, da se zagotovi polni učinek ustreznih nacionalnih ukrepov.

Obrazložitev

Pristojnosti Odbora bi morale biti osredotočene na čezmejna vprašanja.

Predlog spremembe 20

Uvodna izjava 31

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(31)

Zelo velike spletne platforme za številne uporabnike delujejo kot prehod za dostop do medijskih storitev. Ponudniki medijskih storitev, ki izvajajo uredniško odgovornost za svoje vsebine, imajo pomembno vlogo pri razširjanju informacij in uveljavljanju svobode obveščanja na spletu. Od njih se pričakuje, da bodo pri izvajanju take uredniške odgovornosti ravnali skrbno in zagotavljali informacije, ki so verodostojne in spoštujejo temeljne pravice, v skladu z regulativnimi ali samoregulativnimi zahtevami, ki zanje veljajo v državah članicah. Zato bi morali ponudniki zelo velikih spletnih platform tudi glede na svobodo obveščanja uporabnikov, kadar menijo, da vsebine, ki jih zagotavljajo taki ponudniki medijskih storitev, niso združljive z njihovimi pogoji uporabe storitev, čeprav ne prispevajo k sistemskemu tveganju iz člena 26 Uredbe (EU) 2022/XXX [akt o digitalnih storitvah], ustrezno upoštevati svobodo in pluralnost medijev v skladu z Uredbo (EU) 2022/XXX [akt o digitalnih storitvah] ter v obrazložitvi razlogov na podlagi Uredbe (EU) 2019/1150 Evropskega parlamenta in Sveta čim prej zagotoviti potrebna pojasnila ponudnikom medijskih storitev kot svojim poslovnim uporabnikom. Da bi se čim bolj zmanjšal učinek kakršnega koli omejevanja teh vsebin na svobodo obveščanja uporabnikov, bi si morale zelo velike spletne platforme prizadevati za predložitev obrazložitve razlogov pred začetkom veljavnosti omejitve, kar pa ne vpliva na njihove obveznosti iz Uredbe (EU) 2022/XXX [akt o digitalnih storitvah]. Natančneje, ta uredba ponudniku zelo velike spletne platforme ne bi smela preprečevati, da v skladu s pravom Unije, zlasti z Uredbo (EU) 2022/XXX [akt o digitalnih storitvah], sprejme hitre ukrepe proti nezakonitim vsebinam, ki se razširjajo v okviru njegovih storitev, ali za zmanjšanje sistemskih tveganj, ki jih predstavlja razširjanje nekaterih vsebin v okviru njegovih storitev.

(31)

Zelo velike spletne platforme in zelo veliki spletni iskalniki za številne uporabnike delujejo kot prehod za dostop do medijskih storitev. Ponudniki medijskih storitev, ki izvajajo uredniško odgovornost za svoje vsebine, imajo pomembno vlogo pri razširjanju informacij in uveljavljanju svobode obveščanja na spletu. Od njih se pričakuje, da bodo pri izvajanju take uredniške odgovornosti ravnali skrbno in zagotavljali informacije, ki so verodostojne in spoštujejo temeljne pravice, v skladu z regulativnimi ali samoregulativnimi zahtevami, ki zanje veljajo v državah članicah. Zato morajo ponudniki zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov ustrezno upoštevati tudi svobodo obveščanja uporabnikov ter svobodo in pluralnost medijev v skladu z Uredbo (EU) 2022/2065 [uredba o digitalnih storitvah]. Ta uredba ponudniku zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika ne bi smela preprečevati, da bi v skladu s pravom Unije, zlasti Uredbo (EU) 2022/2065 [uredba o digitalnih storitvah], takoj sprejel ukrepe za obravnavo nezakonitih vsebin, ki se distribuirajo prek njegove storitve, ali ublažitev sistemskih tveganj, povezanih z distribucijo nekaterih vsebin prek njegove storitve.

Obrazložitev

Upoštevati bi bilo treba pomembno vlogo, ki jo imajo velike posredniške storitve pri razpoložljivosti medijskih vsebin.

Predlog spremembe 21

Uvodna izjava 32

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(32)

Poleg tega je glede na pričakovani pozitivni učinek na svobodo opravljanja storitev in svobodo izražanja upravičeno , da se, kadar ponudniki medijskih storitev spoštujejo nekatere regulativne ali samoregulativne standarde, njihove pritožbe zoper odločitve ponudnikov zelo velikih spletnih platform obravnavajo prednostno in brez nepotrebnega odlašanja.

(32)

Glede na pričakovani pozitivni učinek na svobodo opravljanja storitev in svobodo izražanja je upravičeno tudi, da v primerih, ko ponudniki medijskih storitev ravnajo v skladu z nekaterimi regulativnimi ali samoregulativnimi standardi, ponudnik platforme ali spletnega iskalnika njihovih vsebin ali ponudbe ne blokira, izbriše ali kako drugače takoj izključi iz distribucije ali objave.

Obrazložitev

Upoštevati bi bilo treba pomembno vlogo, ki jo imajo velike posredniške storitve pri razpoložljivosti medijskih vsebin.

Predlog spremembe 22

Uvodna izjava 33

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(33)

V ta namen bi morali ponudniki zelo velikih spletnih platform v svojem spletnem vmesniku zagotoviti funkcijo, ki bi ponudnikom medijskih storitev omogočila, da podajo izjavo o izpolnjevanju določenih zahtev, hkrati pa bi morali ohraniti možnost, da take izjave ponudnikov ne sprejmejo , kadar menijo, da ti pogoji niso izpolnjeni. Ponudniki zelo velikih spletnih platform se lahko oprejo na informacije o izpolnjevanju teh zahtev, kot je strojno berljivi standard pobude o novinarskem zaupanju (Journalism Trust Initiative) ali drug ustrezen kodeks ravnanja. Smernice Komisije so lahko koristne za olajšanje učinkovite uporabe te funkcije, med drugim v zvezi z načini vključevanja ustreznih organizacij civilne družbe v pregled izjav, posvetovanjem z regulatorjem države sedeža, če je ustrezno, in obravnavanjem morebitne zlorabe funkcije.

(33)

V ta namen bi morali ponudniki zelo velikih spletnih platform ali zelo velikih spletnih iskalnikov v svojem spletnem vmesniku zagotoviti funkcijo, ki bi ponudnikom medijskih storitev omogočila, da podajo izjavo o izpolnjevanju določenih zahtev in nadzoru, ki velja zanje , hkrati pa bi morali ohraniti možnost, da take izjave ponudnikov preverijo , kadar menijo, da ti pogoji niso izpolnjeni. Ponudniki zelo velikih spletnih platform se lahko oprejo na informacije o izpolnjevanju teh zahtev, kot je strojno berljivi standard pobude o novinarskem zaupanju (Journalism Trust Initiative) ali drug ustrezen kodeks ravnanja. Smernice Komisije so lahko koristne za olajšanje učinkovite uporabe te funkcije, med drugim v zvezi z načini vključevanja ustreznih organizacij civilne družbe v pregled izjav, posvetovanjem z regulatorjem države sedeža, če je ustrezno, in obravnavanjem morebitne zlorabe funkcije.

Obrazložitev

Upoštevati bi bilo treba pomembno vlogo, ki jo imajo velike posredniške storitve pri razpoložljivosti medijskih vsebin, pozdraviti pa bi bilo treba tudi vse načine za lažje preverjanje skladnosti s posebnimi zahtevami.

Predlog spremembe 23

Uvodna izjava 35

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(35)

Ponudniki zelo velikih spletnih platform bi morali sodelovati s ponudniki medijskih storitev, ki spoštujejo standarde verodostojnosti in preglednosti ter menijo, da ponudniki zelo velikih spletnih platform njihove vsebine pogosto omejujejo brez zadostnih razlogov, da bi našli sporazumno rešitev za odpravo kakršnih koli neupravičenih omejitev in bi se takim omejitvam v prihodnje izognili. Ponudniki zelo velikih spletnih platform bi morali pri takšnih izmenjavah sodelovati v dobri veri, pri čemer bi morali posebno pozornost nameniti zaščiti svobode medijev in svobode obveščanja.

(35)

Ponudniki zelo velikih spletnih platform bi morali sodelovati s ponudniki medijskih storitev, ki spoštujejo standarde verodostojnosti in preglednosti ter menijo, da ponudniki zelo velikih spletnih platform ali zelo velikih spletnih iskalnikov njihovim vsebinam pogosto nasprotujejo brez zadostnih razlogov, da bi našli sporazumno rešitev in bi se zahtevkom v prihodnje izognili. Ponudniki zelo velikih spletnih platform bi morali pri takšnih izmenjavah sodelovati v dobri veri, pri čemer bi morali posebno pozornost nameniti zaščiti svobode medijev in svobode obveščanja.

Obrazložitev

Upoštevati bi bilo treba pomembno vlogo, ki jo imajo velike posredniške storitve pri razpoložljivosti medijskih vsebin.

Predlog spremembe 24

Uvodna izjava 37

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(37)

Prejemniki avdiovizualnih medijskih storitev bi morali imeti možnost, da v skladu s svojimi željami učinkovito izberejo avdiovizualne vsebine, ki jih želijo gledati. Vendar pa je njihova svoboda na tem področju lahko omejena s poslovnimi praksami v medijskem sektorju, in sicer sporazumi o prednostnem razvrščanju vsebin med izdelovalci naprav ali ponudniki uporabniških vmesnikov, ki nadzorujejo ali upravljajo dostop do avdiovizualnih medijskih storitev, kot so povezani televizorji, in njihovo uporabo, ter ponudniki medijskih storitev. Prednostno razvrščanje se lahko izvaja na primer na začetnem zaslonu naprave, z bližnjicami v strojni ali programski opremi, aplikacijami in področji iskanja, ki vplivajo na to, kaj prejemniki gledajo, saj jih lahko neupravičeno spodbujajo k izbiri določenih avdiovizualnih medijskih ponudb pred drugimi. Prejemniki storitev bi morali imeti možnost, da na preprost in uporabniku prijazen način spremenijo privzete nastavitve naprave ali uporabniškega vmesnika, ki nadzoruje in upravlja dostop do avdiovizualnih medijskih storitev in njihovo uporabo, ne da bi to vplivalo na ukrepe za zagotovitev ustrezne postavitve avdiovizualnih medijskih storitev splošnega pomena v ospredje, s katerimi se izvaja člen 7a Direktive 2010/13/ES in ki so sprejeti ob upoštevanju legitimnih preudarkov javnega reda.

(37)

Prejemniki avdiovizualnih medijskih storitev bi morali imeti možnost, da v skladu s svojimi željami učinkovito izberejo avdiovizualne vsebine, ki jih želijo gledati. Vendar pa je njihova svoboda na tem področju lahko omejena s poslovnimi praksami v medijskem sektorju, in sicer sporazumi o prednostnem razvrščanju vsebin med izdelovalci naprav ali ponudniki uporabniških vmesnikov, ki nadzorujejo ali upravljajo dostop do avdiovizualnih medijskih storitev, kot so povezani televizorji, in njihovo uporabo, ter ponudniki medijskih storitev. Prednostno razvrščanje se lahko izvaja na primer na začetnem zaslonu naprave, z bližnjicami v strojni ali programski opremi, aplikacijami in področji iskanja, ki vplivajo na to, kaj prejemniki gledajo, saj jih lahko neupravičeno spodbujajo k izbiri določenih avdiovizualnih medijskih ponudb pred drugimi. Prejemniki storitev bi morali imeti možnost, da na preprost in uporabniku prijazen način spremenijo privzete nastavitve naprave ali uporabniškega vmesnika, ki nadzoruje in upravlja dostop do avdiovizualnih medijskih storitev in njihovo uporabo, ne da bi to vplivalo na ukrepe za zagotovitev ustrezne postavitve avdiovizualnih medijskih storitev splošnega pomena v ospredje, s katerimi se med drugim izvaja zlasti člen 7a Direktive 2010/13/ES in ki so sprejeti ob upoštevanju legitimnih preudarkov javnega reda.

Obrazložitev

Pristojnost držav članic za zagotavljanje pluralnosti medijev ne bi smela biti omejena.

Predlog spremembe 25

Uvodna izjava 39

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(39)

Ključno je tudi, da je Odbor pooblaščen za izdajo mnenja na zahtevo Komisije , kadar bi nacionalni ukrepi verjetno vplivali na delovanje notranjega trga medijskih storitev . Tako je na primer, kadar je nacionalni upravni ukrep naslovljen na ponudnika medijskih storitev, ki svoje storitve zagotavlja v več kot eni državi članici , ali kadar zadevni ponudnik medijskih storitev pomembno vpliva na oblikovanje javnega mnenja v zadevni državi članici .

(39)

Ključno je tudi, da je Odbor pooblaščen za izdajo mnenja, kadar bi nacionalni ukrepi v zvezi z medijskimi storitvami verjetno vplivali na delovanje notranjega trga. Tako je na primer, kadar je nacionalni upravni ukrep naslovljen na ponudnika medijskih storitev, ki svoje storitve zagotavlja v več kot eni državi članici.

Obrazložitev

Poudarek bi moral biti na vprašanjih notranjega trga.

Predlog spremembe 26

Uvodna izjava 40

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(40)

Mediji imajo odločilno vlogo pri oblikovanju javnega mnenja in pomoči državljanom pri udeležbi v demokratičnih procesih. Zato bi morale države članice v svojih pravnih sistemih določiti pravila in postopke za zagotovitev ocene koncentracij na medijskem trgu, ki bi lahko pomembno vplivale na pluralnost medijev ali uredniško neodvisnost. Takšna pravila in postopki lahko vplivajo na svobodo zagotavljanja medijskih storitev na notranjem trgu in morajo biti ustrezno oblikovani ter pregledni, objektivni, sorazmerni in nediskriminatorni. Taka pravila bi morala veljati za tiste koncentracije na medijskem trgu, ki bi lahko privedle do tega, da bi medijske storitve, ki znatno vplivajo na oblikovanje javnega mnenja na določenem medijskem trgu, v medijskem podsektorju ali v različnih medijskih sektorjih v eni ali več državah članicah, nadzoroval en sam subjekt ali bi en sam subjekt v njih imel pomemben interes. Pomembno merilo, ki ga je treba upoštevati, je zmanjšanje nasprotujočih si stališč na zadevnem trgu zaradi koncentracije.

(40)

Mediji imajo odločilno vlogo pri oblikovanju javnega mnenja in pomoči državljanom pri udeležbi v demokratičnih procesih. Zato bi morale države članice v svojih pravnih sistemih določiti pravila in postopke za zagotovitev ocene koncentracij na medijskem trgu, ki bi lahko pomembno vplivale na pluralnost medijev in tudi na uredniško neodvisnost. Takšna pravila in postopki lahko vplivajo na svobodo zagotavljanja medijskih storitev na notranjem trgu in morajo biti ustrezno oblikovani ter pregledni, objektivni, sorazmerni in nediskriminatorni. Taka pravila bi morala veljati za tiste koncentracije na medijskem trgu, ki bi lahko privedle do tega, da bi medijske storitve, ki znatno vplivajo na oblikovanje javnega mnenja na določenem medijskem trgu, v medijskem podsektorju ali v različnih medijskih sektorjih v eni ali več državah članicah, nadzoroval en sam subjekt ali bi en sam subjekt v njih imel pomemben interes. Pomembno merilo, ki ga je treba upoštevati, je zmanjšanje nasprotujočih si stališč na zadevnem trgu zaradi koncentracije.

Obrazložitev

Poudarek bi moral biti na vprašanjih notranjega trga.

Predlog spremembe 27

Uvodna izjava 41

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(41)

V oceno učinka koncentracij na medijskem trgu na pluralnost medijev in uredniško neodvisnost bi morali biti vključeni nacionalni regulativni organi ali telesa, ki imajo specifično strokovno znanje na področju pluralnosti medijev, kadar niso že sami imenovani organi ali telesa. Za spodbujanje pravne varnosti in zagotovitev, da so pravila in postopki resnično usmerjeni v zaščito pluralnosti medijev in uredniške neodvisnosti, je bistveno, da se vnaprej določijo objektivna, nediskriminatorna in sorazmerna merila za priglasitev koncentracij na medijskem trgu ter oceno njihovega učinka na pluralnost medijev in uredniško neodvisnost .

(41)

Učinek koncentracij na medijskem trgu na pluralnost medijev bi morali oceniti nacionalni regulativni organi ali telesa, ki imajo specifično strokovno znanje na področju pluralnosti medijev, kadar niso že sami imenovani organi ali telesa. Za dejansko zaščito pluralnosti medijev je bistveno, da se vnaprej določijo objektivna, nediskriminatorna in sorazmerna merila za priglasitev koncentracij na medijskem trgu ter oceno njihovega učinka na pluralnost medijev.

Obrazložitev

Nacionalni regulativni organi ali telesa so znotraj svojih meja pristojni za ocenjevanje koncentracij na medijskem trgu.

Predlog spremembe 28

Uvodna izjava 42

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(42)

Kadar koncentracija na medijskem trgu pomeni koncentracijo, ki spada na področje uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (55), uporaba te uredbe ali kakršnih koli pravil in postopkov, ki jih države članice sprejmejo na podlagi te uredbe, ne bi smela vplivati na uporabo člena 21(4) Uredbe (ES) št. 139/2004. Vsi ukrepi, ki jih imenovani ali vključeni nacionalni regulativni organi ali telesa sprejmejo na podlagi svoje ocene učinka koncentracij na medijskem trgu na pluralnost medijev in uredniško neodvisnost , bi zato morali biti namenjeni zaščiti pravno utemeljenih interesov v smislu člena 21(4), tretji pododstavek, Uredbe (ES) št. 139/2004 ter bi morali biti v skladu s splošnimi načeli in drugimi določbami prava Unije.

(42)

Kadar koncentracija na medijskem trgu pomeni koncentracijo, ki spada na področje uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (55), uporaba te uredbe ali kakršnih koli pravil in postopkov, ki jih države članice sprejmejo na podlagi te uredbe, ne bi smela vplivati na uporabo člena 21(4) Uredbe (ES) št. 139/2004. Vsi ukrepi, ki jih imenovani ali vključeni nacionalni regulativni organi ali telesa sprejmejo na podlagi svoje ocene učinka koncentracij na medijskem trgu na pluralnost medijev, bi zato morali biti namenjeni zaščiti svobode in pluralnosti medijev, ob upoštevanju pomena uredniške neodvisnosti, kot pravno utemeljenih interesov v smislu člena 21(4), tretji pododstavek, Uredbe (ES) št. 139/2004 ter bi morali biti v skladu s splošnimi načeli in drugimi določbami prava Unije.

Obrazložitev

Pomembnost pluralnosti medijev je treba jasno navesti.

Predlog spremembe 29

Uvodna izjava 43

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(43)

Odbor bi moral biti pooblaščen, da poda mnenja o osnutkih odločitev ali mnenj imenovanih ali vključenih nacionalnih regulativnih organov ali teles, kadar bi lahko koncentracije, ki jih je treba priglasiti, vplivale na delovanje notranjega medijskega trga. Tako bi bilo na primer, če take koncentracije vključujejo vsaj eno podjetje, ki ima sedež v drugi državi članici ali posluje v več kot eni državi članici , ali povzročijo, da ponudniki medijskih storitev pomembno vplivajo na oblikovanje javnega mnenja na določenem medijskem trgu . Prav tako bi moral imeti Odbor možnost, da na zahtevo Komisije poda mnenje, če zadevni nacionalni organi ali telesa niso ocenili vpliva koncentracije na pluralnost medijev in uredniško neodvisnost ali če se nacionalni regulativni organi ali telesa v zvezi z določeno koncentracijo na medijskem trgu niso posvetovali z Odborom, vendar se šteje, da bi taka koncentracija na medijskem trgu verjetno vplivala na delovanje notranjega trga medijskih storitev. Komisija vsekakor ohrani možnost, da na podlagi mnenj, ki jih pripravi Odbor, izda svoja mnenja.

(43)

Odbor bi moral biti pooblaščen, da poda mnenja o osnutkih odločitev ali mnenj imenovanih ali vključenih nacionalnih regulativnih organov ali teles, kadar bi lahko koncentracije, ki jih je treba priglasiti, vplivale na delovanje notranjega medijskega trga. Tako bi bilo na primer, če take koncentracije vključujejo vsaj eno podjetje, ki ima sedež v drugi državi članici ali posluje v več kot eni državi članici. Komisija bi morala imeti možnost, da na podlagi mnenj Odbora izda svoja mnenja.

Obrazložitev

Poudarek bi moral biti na vprašanjih notranjega trga.

Predlog spremembe 30

Uvodna izjava 44

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(44)

Da bi se zagotovili pluralistični medijski trgi , bi morali nacionalni organi ali telesa in Odbor upoštevati sklop meril. Natančneje, proučiti bi bilo treba vpliv na pluralnost medijev, med drugim zlasti učinek na oblikovanje javnega mnenja, ob upoštevanju spletnega okolja. Hkrati bi bilo treba proučiti, ali bi bile po zadevni koncentraciji na medijskem trgu na zadevnih trgih še naprej prisotne druge medijske hiše, ki bi zagotavljale drugačne in alternativne vsebine. Ocena zaščitnih ukrepov za uredniško neodvisnost bi morala vključevati proučitev morebitnih tveganj za neupravičeno vmešavanje bodočega lastnika, vodstva ali upravljavske strukture v posamezne uredniške odločitve prevzetega ali združenega subjekta. Upoštevati bi bilo treba tudi obstoječe ali predvidene notranje zaščitne ukrepe, namenjene ohranjanju neodvisnosti posameznih uredniških odločitev v udeleženih medijskih podjetjih. Pri ocenjevanju možnih vplivov bi bilo treba upoštevati tudi učinke zadevne koncentracije na gospodarsko vzdržnost subjekta ali subjektov, ki so predmet koncentracije, in ali bi bili ti brez koncentracije gospodarsko vzdržni v smislu, da bi lahko srednjeročno še naprej zagotavljali in nadalje razvijali finančno vzdržne, z ustreznimi sredstvi podprte in tehnološko prilagojene kakovostne medijske storitve na trgu.

(44)

Da bi zagotovili pluralistične medijske trge , bi morale države članice opredeliti več ustreznih meril, ki bi jih bilo treba upoštevati. Natančneje, proučiti bi bilo treba vpliv na pluralnost medijev, med drugim zlasti učinek na oblikovanje javnega mnenja, ob upoštevanju spletnega okolja. Pri odločanju o dopustnosti združitve bi bilo treba upoštevati, ali bi prevzemni in prevzeti subjekt brez združitve ostala gospodarsko vzdržna, ali obstajajo še druge možnosti za zagotovitev njune gospodarske vzdržnosti in ali obstajajo možni in učinkoviti ukrepi za nadaljnje zagotavljanje pluralnosti medijev kljub združitvi.

Obrazložitev

Jasno bi bilo treba navesti, da imajo države članice pravico in dolžnost, da določijo merila, ki bodo v skladu z določenimi načeli.

Predlog spremembe 31

Uvodna izjava 50

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(50)

Tveganja za delovanje in odpornost notranjega medijskega trga bi bilo treba redno spremljati v okviru prizadevanj za izboljšanje delovanja notranjega trga medijskih storitev. Cilj takega spremljanja bi moral biti zagotavljanje podrobnih podatkov in kvalitativnih ocen o odpornosti notranjega trga medijskih storitev , tudi v zvezi s stopnjo koncentracije trga na nacionalni in regionalni ravni ter tveganji za tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje . Izvajati bi ga bilo treba neodvisno, in sicer na podlagi zanesljivega seznama ključnih kazalnikov uspešnosti, ki bi ga pripravila in redno posodabljala Komisija v posvetovanju z Odborom. Glede na hitro spreminjajočo se naravo tveganj in tehnološki razvoj na notranjem medijskem trgu bi moralo spremljanje vključevati v prihodnost usmerjene dejavnosti, kot so stresni testi za oceno predvidene odpornosti notranjega medijskega trga , opozarjanje na ranljivosti v zvezi s pluralnostjo medijev in uredniško neodvisnostjo ter pomoč pri prizadevanjih za izboljšanje upravljanja, kakovosti podatkov in obvladovanja tveganj. Natančneje, spremljanje bi moralo zajemati raven čezmejnih dejavnosti in naložb , regulativno sodelovanje in zbliževanje pri regulaciji medijev, ovire za zagotavljanje medijskih storitev, med drugim v digitalnem okolju, ter preglednost in pravičnost porazdelitve gospodarskih virov na notranjem medijskem trgu. Upoštevati bi moralo tudi širše trende na notranjem medijskem trgu in nacionalnih medijskih trgih ter nacionalno zakonodajo, ki vpliva na ponudnike medijskih storitev. Poleg tega bi moralo spremljanje zagotoviti pregled ukrepov, ki jih ponudniki medijskih storitev sprejemajo za zagotovitev neodvisnosti posameznih uredniških odločitev, vključno s tistimi, ki so predlagani v priloženem priporočilu . Za zagotovitev najvišjih standardov takega spremljanja bi moral biti ustrezno vključen Odbor, saj združuje subjekte s specializiranim strokovnim znanjem na področju medijskega trga.

(50)

Tveganja za delovanje in odpornost notranjega medijskega trga bi bilo treba redno spremljati v okviru prizadevanj za izboljšanje delovanja notranjega trga medijskih storitev. Cilj takega spremljanja bi moral biti zagotavljanje podrobnih podatkov in kvalitativnih ocen o odpornosti notranjega trga medijskih storitev. Vključiti bi bilo treba tudi dogajanje v državah članicah, da se upoštevajo zlasti interakcije med notranjim in nacionalnimi trgi ter vpliv na svobodo in pluralnost medijev na različnih ravneh. Izvajati bi ga bilo treba neodvisno, in sicer na podlagi zanesljivega seznama ključnih kazalnikov uspešnosti, ki bi ga pripravila in redno posodabljala Komisija v posvetovanju z Odborom. Glede na hitro spreminjajočo se naravo tveganj in tehnološki razvoj na notranjem medijskem trgu bi moralo spremljanje vključevati v prihodnost usmerjene dejavnosti, kot so stresni testi za oceno predvidene odpornosti notranjega medijskega trga ter pomoč pri prizadevanjih za izboljšanje upravljanja, kakovosti podatkov in obvladovanja tveganj. Natančneje, spremljanje bi moralo zajemati raven čezmejnih dejavnosti in naložb ter preglednost in pravičnost porazdelitve gospodarskih virov na notranjem medijskem trgu. Upoštevati bi moralo tudi širše trende na notranjem medijskem trgu in nacionalnih medijskih trgih. Za zagotovitev najvišjih standardov takega spremljanja bi moral biti ustrezno vključen Odbor, saj združuje subjekte s specializiranim strokovnim znanjem na področju medijskega trga.

Obrazložitev

Naloge Komisije bi morale biti osredotočene na vidike, povezane z notranjim trgom. To bi moralo nujno vključevati upoštevanje dogajanja na medijskih trgih držav članic, zlasti ker lahko vpliva na enotni trg. Pregled nad morebitnimi ranljivostmi in opozarjanje nanje lahko tudi pripomoreta k pripravi ustreznih ukrepov za zaščito svobode in pluralnosti medijev.

Predlog spremembe 32

Uvodna izjava 51

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(51)

Da bi se pripravila podlaga za pravilno izvajanje te uredbe, bi se morale njene določbe v zvezi z neodvisnimi organi za medije, Odborom in potrebnimi spremembami Direktive 2010/13/EU (členi 7 do 12 in člen 27 te uredbe) začeti uporabljati tri mesece po začetku veljavnosti akta , vse druge določbe te uredbe pa šest mesecev po začetku veljavnosti te uredbe. To je zlasti potrebno zaradi pravočasne ustanovitve Odbora, da se zagotovi uspešno izvajanje Uredbe .

(51)

Da bi se pripravila podlaga za pravilno izvajanje te uredbe, bi se morale njene določbe dejansko začeti uporabljati 20 mesecev po začetku veljavnosti akta.

Obrazložitev

Države članice bodo morda morale prilagoditi svoje nacionalne regulativne sisteme, zato bi bilo treba v uredbi določiti ustrezen časovni okvir.

Predlog spremembe 33

Člen 1(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1.   Ta uredba določa skupna pravila za pravilno delovanje notranjega trga medijskih storitev, vključno z ustanovitvijo Evropskega odbora za medijske storitve, ob hkratnem ohranjanju kakovosti medijskih storitev.

1.   Ta uredba določa skupna pravila za pravilno delovanje notranjega trga medijskih storitev, vključno z ustanovitvijo Evropskega odbora za medijske storitve, ob hkratnem prizadevanju za ohranjanje kakovosti medijskih storitev.

2.     V uredbi so v obsegu, ki je potreben za doseganje cilja iz odstavka 1, določena skupna osnovna načela kot minimalni standardi za varno in neovirano izvajanje medijskih storitev in dejavnosti novinarjev ob zagotavljanju neodvisnosti in pluralnosti medijev.

Obrazložitev

Cilj in področje uporabe uredbe bi morala odražati področje pristojnosti Evropske unije, zato je potrebno jasno sklicevanje na harmonizacijo notranjega trga. Medijske storitve so del notranjega trga, vendar ne bi smeli domnevati, da obstaja enoten notranji trg medijskih storitev, zlasti ker medijev najrazličnejših oblik, čeprav se nenehno zbližujejo, z vidika uporabnika ni mogoče pripisati enemu enotnemu trgu. Poleg tega bi bilo treba za smiselno opredelitev področja uporabe uredbe in pojasnitev njenih ciljev jasno navesti, da sta cilja pravnega akta pripraviti skupne minimalne standarde za dejavnosti ponudnikov medijskih storitev in novinarjev ter spodbujati čezmejne dejavnosti v zvezi z neodvisnostjo in pluralnostjo medijev.

Predlog spremembe 34

Člen 1(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

2 .   Ta uredba ne vpliva na pravila, ki jih določajo:

3.    Ta uredba ne vpliva na pravila, ki jih določajo:

(a)

Direktiva 2000/31/ES;

(b)

Direktiva (EU) 2019/790;

[…]

(a)

Direktiva 2000/31/ES;

(b)

Direktiva 2010/13/EU, razen sprememb, uvedenih s členom 27 te uredbe;

(c)

Direktiva (EU) 2019/790;

[…]

Obrazložitev

Standard iz direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah (2010/13/EU) bi bilo treba ohraniti, zato je pojasnjeno, da dopolnilne določbe tega pravnega akta ne vplivajo na njene zahteve.

Predlog spremembe 35

Člen 1(3)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

3.     Ta uredba ne vpliva na možnost držav članic, da sprejmejo podrobnejša pravila na področjih iz poglavja II in poglavja III, oddelek 5, če so taka pravila v skladu s pravom Unije.

4.     Države članice lahko od ponudnikov medijskih storitev pod svojo pristojnostjo še naprej zahtevajo, da na področjih, ki jih zajema ta uredba, ravnajo v skladu s podrobnejšimi ali strožjimi pravili, če so ta pravila v skladu s pravom Unije.

Obrazložitev

V evropskih Pogodbah je določeno, da so za kulturno suverenost in s tem za regulacijo medijev pristojne države članice. Evropska unija mora spoštovati raznolikost kultur in ima na tem področju, ki je zaščiteno s členom 167 v povezavi s členom 6(c) PDEU, le dopolnilno in podporno pristojnost. V skladu s tem tako kot v direktivi o avdiovizualnih medijskih storitvah ne bi smela biti predvidena nikakršna harmonizacija, ki bi presegala minimalne standarde.

Predlog spremembe 36

Člen 2, točka (3)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(3)

„ponudnik javne medijske storitve“ pomeni ponudnika medijske storitve, ki je na podlagi nacionalne zakonodaje pooblaščen za opravljanje javne storitve ali prejema nacionalna javna sredstva za opravljanje take storitve;

(3)

„ponudnik javne medijske storitve“ pomeni ponudnika medijske storitve, ki je pooblaščen za opravljanje javne storitve in prejema nacionalna javna sredstva za opravljanje take storitve;

Obrazložitev

Financiranje je bistven dejavnik za relevantnost ponudbe javnih storitev za notranji trg in bistven element javnih medijev. Poleg tega izraz „opravljanje“ zaradi svoje odprtosti ni primeren za razumno omejitev področja uporabe, saj bi na primer lahko neupravičeno zajemal tudi zasebne ponudnike medijskih storitev, za katere veljajo zakonske zahteve glede pluralnosti.

Predlog spremembe 37

Člen 2, točka (10)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(10)

„ponudnik zelo velike spletne platforme“ pomeni ponudnika spletne platforme, ki se šteje za zelo veliko spletno platformo v skladu s členom 25(4) Uredbe (EU) 2022/ XXX [akt o digitalnih storitvah];

(10)

„ponudnik zelo velike spletne platforme“ pomeni ponudnika spletne platforme, ki se šteje za zelo veliko spletno platformo v skladu s členom 33(4) Uredbe (EU) 2022/ 2065 [akt o digitalnih storitvah];

 

(11)

„ponudnik zelo velikega spletnega iskalnika“ pomeni ponudnika spletnega iskalnika, ki se šteje za zelo velik spletni iskalnik v skladu s členom 33(4) Uredbe (EU) 2022/2065 [akt o digitalnih storitvah];

Obrazložitev

Opredelitev na podlagi akta o digitalnih storitvah (1) se doda za namene vključitve v člen 17.

Predlog spremembe 38

Člen 2, točka (15)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(15)

„državno oglaševanje“ pomeni prikazovanje, objavljanje ali razširjanje promocijskega ali samopromocijskega sporočila v okviru katere koli medijske storitve, običajno v zameno za plačilo ali kakršno koli drugo nadomestilo, s strani nacionalnega ali regionalnega javnega organa – kot so nacionalne, zvezne ali regionalne vlade, regulativni organi ali telesa, pa tudi podjetja v državni lasti ali drugi subjekti pod državnim nadzorom na nacionalni ali regionalni ravni ali katere koli lokalne uprave ozemeljske enote z več kot enim milijonom prebivalcev  –, za tak organ ali v njegovem imenu;

(15)

„državno oglaševanje“ pomeni prikazovanje, objavljanje ali razširjanje promocijskega ali samopromocijskega sporočila v okviru katere koli medijske storitve, običajno v zameno za plačilo ali kakršno koli drugo nadomestilo, s strani javnega organa – kot so EU , nacionalne, zvezne ali regionalne vlade, regulativni organi ali telesa, pa tudi podjetja v državni lasti ali drugi subjekti pod državnim nadzorom na nacionalni ali regionalni ravni ali katere koli lokalne uprave ozemeljske enote z več kot 100 000 prebivalci, pri čemer je treba merilo prebivalstva uporabljati skupaj z opredelitvijo minimalnega praga letne porabe  –, za tak organ ali v njegovem imenu;

Obrazložitev

V opredelitev državnega oglaševanja bi morala biti vključena tudi EU. Hkrati je prag enega milijona prebivalcev za manjše države članice nerealen. Znižanje praga prebivalstva in njegovo upoštevanje skupaj z minimalnim pragom letne porabe zmanjšata tveganje vrzeli v preglednosti, hkrati pa preprečujeta nastanek nesorazmernega upravnega bremena, povezanega z zahtevami glede poročanja.

Predlog spremembe 39

Člen 3

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Pravice prejemnikov medijskih storitev

Prejemniki medijskih storitev v Uniji imajo pravico, da v korist javnega diskurza prejemajo raznovrstne novice in aktualne informativne vsebine, pripravljene ob spoštovanju uredniške svobode ponudnikov medijskih storitev.

Zagotavljanje svobode in pluralnosti medijev

Države članice brez poseganja v svoje nacionalne ustavne zakone in v skladu s členom 11 in drugimi temeljnimi pravicami Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter ob spoštovanju temeljnih svoboščin notranjega trga vzpostavijo ustrezen zakonodajni in upravni okvir za zagotovitev dejanske pluralnosti in neodvisnosti medijev, pri čemer upoštevajo tudi vidik uporabnikov.

Obrazložitev

Svoboda obveščanja je zakonsko priznana temeljna pravica, vendar jo je treba nadalje opredeliti in pretehtati glede na druge pravne interese. Obseg zakonske pravice v zvezi s tem ni jasen in bi ga bilo treba prepustiti nadaljnji pravni opredelitvi. Pri lokalni in regionalni ponudbi je relevantnost standarda za notranji trg vprašljiva.

Po drugi strani imajo države članice pravico in dolžnost, da zagotovijo raznolikost mnenj in medijev ter ustrezno oblikujejo svoje predpise o medijih. Pri njihovem strukturiranju morajo spoštovati temeljne svoboščine notranjega trga, kolikor se te nanašajo na čezmejno opravljanje medijskih storitev. Kot je Evropska komisija navedla v svojih poročilih o pravni državi, velika večina držav članic že ima učinkovite predpise za raznoliko medijsko okolje z neodvisnimi mediji, ki so v skladu z evropskimi vrednotami, standardi in cilji. Glede na to, da so bili ugotovljeni tudi primanjkljaji ter negativni trend neodvisnosti in raznolikosti medijev, pa se prizadevanja držav članic, da bi še naprej kar najbolj predano izpolnjevale svoje obveznosti, zlasti kjer so očitni primanjkljaji, ne bi smela zmanjšati.

V pravnem aktu bi bilo zato treba to obveznost poudariti in jo vključiti v zakonodajo, da bodo lahko Unija in njene države članice skupaj ukrepale proti sistemskim primanjkljajem, ne da bi pri tem ovirale delujoče sisteme medijev.

Predlog spremembe 40

Člen 4(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Pravice ponudnikov medijskih storitev

1.    Ponudniki medijskih storitev imajo pravico, da svoje gospodarske dejavnosti na notranjem trgu opravljajo brez omejitev, razen če so te dovoljene po pravu Unije.

Neodvisnost medijev

1.    Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da lahko ponudniki medijskih storitev svoje gospodarske dejavnosti na notranjem trgu opravljajo brez omejitev, razen če so te dovoljene po pravu Unije.

Obrazložitev

Pravica, kot je določena v predlogu uredbe, je še vedno nejasna, zato se zdi težko izvršljiva. Če bi ponudniki medijskih storitev na njeni podlagi svoje zahtevke vseeno lahko uveljavljali neposredno na sodišču, bi bilo to primerno za izpodbijanje vseh ukrepov, ki jih država članica sprejme v zvezi s ponudnikom medijskih storitev, vključno z vsemi upravičenimi ukrepi, ki jih sprejmejo regulativni organi. Pravice ponudnikov medijskih storitev in novinarjev, ki so zagotovljene s temeljnimi pravicami in svoboščinami, je treba nadalje opredeliti in so kot take del pravnega sistema držav članic, zato bi bilo treba od držav članic zahtevati, da jih ustrezno spoštujejo.

Predlog spremembe 41

Člen 4(2), točka (a)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(a)

posegati v uredniške politike in odločitve ponudnikov medijskih storitev ali nanje poskušati kakor koli neposredno ali posredno vplivati;

(a)

posegati v uredniške politike in odločitve ponudnikov medijskih storitev ali nanje poskušati kakor koli neposredno ali posredno vplivati ; to ne posega niti v pravne zahteve in njihovo izvrševanje v skladu s cilji splošnega interesa, zlasti v zvezi z raznolikostjo, nezakonitimi vsebinami in varstvom mladoletnikov v medijih, niti v opredelitev opravljanja javne storitve javnih medijev ;

Obrazložitev

Pojasniti bi bilo treba, da prepoved vsakršnega vpliva na uredniške strategije ali odločitve ponudnikov medijskih storitev ne vključuje ukrepov nacionalnih regulativnih teles za skladnost s pravno določenimi zahtevami ali njihovo izvrševanje, zlasti v zvezi s ponudbo ponudnikov medijskih storitev.

Predlog spremembe 42

Člen 5

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Zaščitni ukrepi za neodvisno delovanje ponudnikov javnih medijskih storitev

Javni mediji

1.     Ponudniki javnih medijskih storitev svojemu občinstvu nepristransko zagotavljajo raznovrstne informacije in mnenja v skladu s svojo nalogo opravljanja javne storitve.

1.     Države članice lahko zagotovijo javne medije, ki izpolnjujejo njihove demokratične, družbene in kulturne potrebe.

2.     Vodja uprave in člani upravnega odbora ponudnikov javnih medijskih storitev se imenujejo po preglednem, odprtem in nediskriminatornem postopku ter na podlagi preglednih, objektivnih, nediskriminatornih in sorazmernih meril, ki so vnaprej določena z nacionalno zakonodajo.

2.     Financiranje javnih medijskih storitev je namenjeno opravljanju javne storitve, pri njem pa se upoštevajo potrebe izpolnjevanja te naloge. V ta namen države članice vzpostavijo mehanizme za zagotavljanje predvidljivega ustreznega financiranja in skladnosti z nalogo, določeno z zakonom ali na podlagi postopkov, določenih z zakonom.

Trajanje njihovega mandata se določi z nacionalno zakonodajo ter je ustrezno in zadostno za zagotovitev dejanske neodvisnosti ponudnika javne medijske storitve. Pred iztekom mandata jih je mogoče razrešiti le izjemoma, če ne izpolnjujejo več zakonsko vnaprej določenih pogojev, potrebnih za opravljanje njihovih dolžnosti, ki so vnaprej določene z nacionalno zakonodajo, ali iz posebnih razlogov nezakonitega ravnanja ali hujše kršitve, kot so vnaprej opredeljeni z nacionalno zakonodajo.

 

Odločitve o razrešitvi se ustrezno utemeljijo, pri čemer je treba predhodno obvestiti zadevno osebo, in vključujejo možnost sodnega nadzora. Razlogi za razrešitev se dajo na voljo javnosti.

 

3.     Države članice zagotovijo, da imajo ponudniki javnih medijskih storitev zadostna in stalna finančna sredstva za opravljanje javne storitve. Ta sredstva so tolikšna, da je zagotovljena uredniška neodvisnost.

3.     Brez poseganja v pristojnost držav članic, da dodelijo, opredelijo in organizirajo opravljanje javne storitve, države članice sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se pri storitvah javnih medijev upošteva potreba po zaščiti pluralnosti. V ta namen bi bilo treba od ponudnikov javnih storitev zahtevati zlasti, da uravnoteženo predstavijo čim različnejše teme in mnenja, pri poročanju pa spoštujejo načeli objektivnosti in nepristranskosti.

4.     Države članice imenujejo enega ali več neodvisnih organov ali teles za spremljanje skladnosti z odstavki 1 do 3.

4.     Države članice pri opredelitvi in organizaciji svojih javnih medijev sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi jim zagotovijo uredniško neodvisnost ter neodvisnost njihovih nadzornih organov ali teles.

Obrazložitev

Dejavnosti javnih medijev, ki po svoji naravi delujejo na nacionalni ravni in so v državah članicah delno decentralizirani, imajo le omejen vpliv na notranji trg. Njihova notranja organizacija s tem nima opazne zveze.

Za oblikovanje in opredelitev sektorja javnih medijev so odgovorne države članice. Določbe zato niso združljive s pristojnostjo Evropske unije in niso dovolj prožne, da bi zadostile morda spreminjajočim se zahtevam do ponudnikov medijskih storitev, ki opravljajo javno storitev.

Ob upoštevanju pravice držav članic, da same odločajo o strukturi, organizaciji in financiranju svojih javnih medijev, bi bilo treba določiti bistvene zahteve za vključitev javnih medijev na notranji trg, ki se že uporabljajo za sistem javne radiotelevizije v okviru Amsterdamskega protokola. V zvezi s tem bi bilo treba pojasniti, da lahko države članice svobodno vzpostavljajo in financirajo javne medije glede na svoje demokratične, družbene in kulturne potrebe.

Predlog spremembe 43

Člen 6(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Dolžnosti ponudnikov medijskih storitev, ki zagotavljajo novice in aktualne informativne vsebine

Obveznosti ponudnikov medijskih storitev, ki zagotavljajo novice in aktualne informativne vsebine , glede preglednosti

1.    Ponudniki medijskih storitev, ki zagotavljajo novice in aktualne informativne vsebine, prejemnikom svojih storitev omogočijo enostaven in neposreden dostop do naslednjih informacij:

1.    Države članice zagotovijo, da ponudniki medijskih storitev, ki zagotavljajo novice in aktualne informativne vsebine, prejemnikom svojih storitev omogočijo enostaven, neposreden in stalen dostop vsaj do naslednjih informacij:

(a)

svojega pravnega imena in kontaktnih podatkov;

(a)

svojega pravnega imena , geografskega naslova svojega sedeža in kontaktnih podatkov , vsaj elektronskega naslova ali spletnega mesta, ki omogočajo hiter, neposreden in učinkovit stik z njimi ;

(b)

imen svojih neposrednih ali posrednih lastnikov z deleži, ki jim omogočajo vplivanje na poslovanje in strateško odločanje;

(b)

imen svojih neposrednih ali posrednih lastnikov z deleži, ki jim omogočajo vplivanje na poslovanje in strateško odločanje;

(c)

imen svojih dejanskih lastnikov v smislu člena 3, točka 6, Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta.

(c)

imen svojih dejanskih lastnikov v smislu člena 3, točka 6, Direktive (EU) 2015/849.

 

Ta določba ne posega v dodatne ukrepe v skladu s členom 5 Direktive 2010/13/EU.

Obrazložitev

Vloga držav članic mora biti ustrezno priznana.

Predlog spremembe 44

Člen 6(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

2.   Brez poseganja v nacionalne ustavne zakone, skladne z Listino, ponudniki medijskih storitev, ki zagotavljajo novice in aktualne informativne vsebine, sprejmejo ukrepe, ki se jim zdijo primerni za zagotovitev neodvisnosti posameznih uredniških odločitev. Namen takih ukrepov je zlasti:

(a)

zagotoviti, da lahko uredniki pri opravljanju svoje poklicne dejavnosti svobodno sprejemajo posamezne uredniške odločitve, in

(b)

omogočiti, da katera koli oseba, ki ima delež v ponudnikih medijskih storitev, razkrije kakršno koli dejansko ali potencialno nasprotje interesov, ki bi lahko vplivalo na zagotavljanje novic in aktualnih informativnih vsebin.

2.   Brez poseganja v nacionalne ustavne zakone, skladne z Listino, ponudniki medijskih storitev, ki zagotavljajo novice in aktualne informativne vsebine, upoštevajo ukrepe, ki se jim zdijo primerni za zagotovitev neodvisnosti uredniških odločitev.

Obrazložitev

Zagotavljanje notranje svobode medijev v smislu uredniške svobode ni absolutna zahteva, ki bi izhajala iz temeljnih pravic, niti ob upoštevanju različnih nacionalnih ustavnih tradicij. Neodvisnost uredniškega osebja je treba kot instrument za zagotavljanje raznolikosti obravnavati drugače, med njo ter podjetniško in medijsko svobodo pa vlada napetost. Poudarek bi zato moral biti na obveznostih glede preglednosti, ki uporabniku omogočajo, da prepozna in razvrsti morebitno ozadje nekaterih teženj. Vse nadaljnje ukrepe v zvezi z uredniško svobodo bi bilo treba prepustiti samoregulativnim mehanizmom.

Predlog spremembe 45

Člen 7(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1.   Za uporabo poglavja III te uredbe so odgovorni nacionalni regulativni organi ali telesa iz člena 30 Direktive 2010/13/EU.

1.   Za uporabo poglavja III te uredbe so odgovorni nacionalni regulativni organi ali telesa iz člena 30 Direktive 2010/13/EU , ko gre za zagotavljanje storitve ali vsebine avdiovizualne medijske storitve v smislu člena 1(1), točka (a) Direktive 2010/13/EU . Nacionalni regulativni organi ali telesa iz prvega stavka so odgovorni tudi za uporabo poglavja III te uredbe v drugih okvirih, razen če in kolikor je država članica določila druge nacionalne regulativne organe ali telesa ali uvedla sistem samoregulacije ali koregulacije.

Obrazložitev

Naloge pristojnih organov v skladu z direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah (2010/13/EU) (2) bi morale več kot le vsebine ali ponudbe avdiovizualnih medijskih storitev in videe, ki jih ustvarijo uporabniki, kot je opredeljeno v Direktivi 2010/13/EU, obsegati samo, če in kolikor drugi organi ali telesa, vključno s telesi samoregulativnih sistemov, kot so tista, ki se običajno uporabljajo za tisk, niso vzpostavljeni na nacionalni ravni za druge medijske sektorje. V členu 7(2), je določeno, da se za vsa državna nadzorna telesa uporabljajo zahteve Direktive 2010/13/EU o neodvisnem nadzoru medijev in načelo zadostnega financiranja.

Predlog spremembe 46

Člen 10(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Struktura Odbora

1.   Odbor sestavljajo predstavniki nacionalnih regulativnih organov ali teles iz člena 30 Direktive 2010/13/EU .

Struktura Odbora

1.   Odbor sestavljajo predstavniki nacionalnih regulativnih organov ali teles iz člena 7(1) te uredbe .

Obrazložitev

Telo sestavljajo predstavniki nacionalnih regulativnih organov ali teles, ki so v skladu z nacionalno zakonodajo odgovorni za nadzor ponudnikov medijskih storitev. Tako se zagotovi, da niso vključeni le organi ali telesa, ki so odgovorni za avdiovizualne medije, s čimer se upoštevajo različne odgovornosti na nacionalni ravni, ki so v nekaterih primerih razdeljene tako funkcionalno kot geografsko. V vsakem primeru se javni organi ali telesa upoštevajo le, če izpolnjujejo zahteve iz člena 30 Direktive 2010/13/EU.

Predlog spremembe 47

Člen 10(3)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

3.   Kadar ima država članica več kot en nacionalni regulativni organ ali telo, se ti regulativni organi ali telesa po potrebi med seboj uskladijo in imenujejo skupnega predstavnika, ki ima glasovalno pravico.

3.   Kadar ima država članica več kot en nacionalni regulativni organ ali telo, se ti regulativni organi ali telesa , vključno s samoregulativnimi in koregulativnimi sistemi, po potrebi med seboj uskladijo in imenujejo skupnega predstavnika, ki ima glasovalno pravico.

Obrazložitev

Samoupravna in soupravna telesa bi morala biti vključena v obsegu svojih pristojnosti.

Predlog spremembe 48

Člen 10(4)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

4.   Odbor zastopa njegov predsednik. Odbor izvoli predsednika izmed svojih članov z dvotretjinsko večino svojih članov z glasovalno pravico. Mandat predsednika traja dve leti .

4.   Odbor zastopa njegov predsednik. Odbor izvoli predsednika in podpredsednika izmed svojih članov z dvotretjinsko večino svojih članov z glasovalno pravico. Mandat predsednika in podpredsednika traja eno leto . Predsednik in podpredsednik sta lahko ponovno izvoljena enkrat za največ eno leto.

Če predsednik ne more opravljati svojih dolžnosti, vsa pooblastila predsednika izvaja podpredsednik. Podrobnosti Odbor določi v svojem poslovniku.

Obrazložitev

Tako kot pri skupini ERGA bi moral mandat predsednika trajati eno leto z možnostjo enkratne ponovne izvolitve. S tem bo sodelovanje prek predsednika omogočeno tudi manjšim nacionalnim organom.

Da bo Odbor zagotovo sposoben ukrepati, bi bilo treba določiti imenovanje podpredsednika.

Predlog spremembe 49

Člen 10(5)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

5.    Komisija imenuje predstavnika v Odboru. Predstavnik Komisije sodeluje pri vseh dejavnostih in sejah Odbora, vendar nima glasovalne pravice. Predsednik Odbora Komisijo obvešča o tekočih in načrtovanih dejavnostih Odbora. Odbor se s Komisijo posvetuje o pripravi svojega delovnega programa in glavnih rezultatih .

5.   Predsednik Odbora Komisijo obvešča o tekočih in načrtovanih dejavnostih Odbora. Odbor Komisiji omogoči, da prispeva k oblikovanju njegovega delovnega programa in glavnih rezultatov . Odbor letno poroča državam članicam.

Obrazložitev

Da se zagotovi neodvisnost Odbora, ni nujno, da se Komisija udeleži vseh njegovih sej, morala pa bi imeti osnovno pravico do obveščenosti. Poleg tega bi morala imeti možnost, da predloži pripombe in predloge v zvezi z delovnim programom Odbora. Informacije o delu Odbora bi morale biti na voljo tudi državam članicam, saj so njegovo delo in ugotovitve zanje morda zanimivi za nadaljnji razvoj njihovega nacionalnega pravnega okvira.

Predlog spremembe 50

Člen 10(6)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

6.   Odbor lahko v soglasju s Komisijo na svoje seje povabi strokovnjake in opazovalce.

6.   Odbor lahko na svoje seje povabi strokovnjake , predstavnike Komisije in opazovalce.

Obrazložitev

Odboru bi bilo treba omogočiti, da brez soglasja Komisije razpravlja s tretjimi stranmi, zlasti strokovnjaki. Odbor bi moral tudi preučiti možnost, da na svoje seje povabi Komisijo.

Predlog spremembe 51

Člen 10(8)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

8.   Odbor sprejme svoj poslovnik z dvotretjinsko večino svojih članov z glasovalno pravico , in sicer v soglasju s Komisijo .

8.   Odbor sprejme svoj poslovnik z dvotretjinsko večino svojih članov z glasovalno pravico.

Pred sprejetjem odločitve Komisiji omogoči, da predloži pripombe.

Obrazložitev

Da se zagotovi neodvisnost Odbora, ta sprejme svoj poslovnik kot v primeru skupine ERGA. Za poslovnik ne bi smela biti potrebna odobritev Komisije, smiselno pa bi ji bilo omogočiti, da vnaprej predloži pripombe o postopkovnih pravilih.

Predlog spremembe 52

Člen 11(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Struktura Odbora

1.   Odbor ima sekretariat, ki ga zagotavlja Komisija.

Struktura Odbora

1.   Odbor ima sekretariat, ki mu Komisija zagotovi ustrezno osebje in materialna sredstva . Osebje sekretariata navodila dobiva samo od predsednika; od Komisije lahko dobiva službena navodila samo, če s tem ni ogrožena njegova neodvisnost pri opravljanju nalog.

Obrazložitev

Dejstvo, da bo imel novi Odbor pri opravljanju svojih nalog podporo sekretariata, je treba pozdraviti.

Sekretariat bo lahko deloval le, če mu bo Komisija dodelila ustrezno osebje in materialna sredstva. Za ohranitev neodvisnega in nevladnega nadzora je treba zagotoviti, da bo osebje sekretariata navodila dobivalo samo od predsednika Odbora, v njegovi odsotnosti pa od podpredsednika. V zvezi s službenimi zadevami lahko dobiva navodila od Komisije samo, če s tem ni ogrožena njegova neodvisnost pri opravljanju nalog.

Predlog spremembe 53

Člen 11(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

2.    Glavna naloga sekretariata je prispevati k izvajanju nalog Odbora, določenih v tej uredbi in Direktivi 2010/13/EU.

 

Obrazložitev

Razširitev je glede na odstavek 3 odvečna in se ne bi smela razumeti kot razširitev neodvisne naloge.

Predlog spremembe 54

Člen 11(3)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

3.    Sekretariat zagotavlja upravno in organizacijsko podporo dejavnostim Odbora. Odboru tudi pomaga pri izvajanju njegovih nalog.

2.    Sekretariat zagotavlja upravno in organizacijsko podporo dejavnostim Odbora. Odboru po navodilih predsednika tudi pomaga pri izvajanju njegovih nalog.

Obrazložitev

Pojasniti je treba, da je funkcija in vloga sekretariata izključno podpirati Odbor in mu pomagati.

Predlog spremembe 55

Člen 12, prvi odstavek

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Struktura Odbora

Brez poseganja v pooblastila, ki so Komisiji podeljena s Pogodbama, Odbor spodbuja učinkovito in dosledno uporabo te uredbe in nacionalnih pravil za izvajanje Direktive 2010/13/EU po vsej Uniji. Odbor:

Struktura Odbora

Brez poseganja v pooblastila, ki so Komisiji podeljena s Pogodbama, Odbor spodbuja učinkovito in dosledno uporabo te uredbe in dosledno izvajanje Direktive 2010/13/EU po vsej Uniji. Odbor:

Obrazložitev

Da bi ohranili pristojnosti držav članic in v osnovi decentraliziran nadzor, ki ga določijo države članice, Odbor nad nacionalnimi ukrepi ne bi smel imeti neposrednega nadzora, zaradi katerega bi moral uporabljati in razlagati nacionalno zakonodajo. V zvezi z direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah (2010/13/EU) bi se moral Odbor omejiti na njeno izvajanje, kar je v skladu s členom 30b(3) Direktive 2010/13/EU, v katerem je zagotavljanje „doslednega izvajanja te direktive“ naloga skupine ERGA. Ta pristop je treba še naprej uporabljati in ustrezno pojasniti.

Predlog spremembe 56

Člen 12, točka (b)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(b)

spodbuja sodelovanje ter učinkovito izmenjavo informacij, izkušenj in dobrih praks med nacionalnimi regulativnimi organi ali telesi v zvezi z uporabo pravil Unije in nacionalnih pravil , ki se uporabljajo za medijske storitve, vključno s to uredbo in Direktivo 2010/13/EU, zlasti v zvezi s členi 3, 4 in 7 navedene direktive;

(b)

spodbuja sodelovanje ter učinkovito izmenjavo informacij, izkušenj in dobrih praks med nacionalnimi regulativnimi organi ali telesi v zvezi z uporabo pravil Unije, ki se uporabljajo za medijske storitve, vključno s to uredbo in Direktivo 2010/13/EU, zlasti v zvezi s členi 3, 4 in 7 navedene direktive;

Obrazložitev

Naloge Odbora bi morale biti omejene na predpise EU in njihovo izvajanje v nacionalnem pravu, vendar ne bi smele vključevati pregleda uporabe nacionalnega prava. Za to bi morali biti odgovorni izključno nacionalni regulatorji.

Predlog spremembe 57

Člen 12, točka (c)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(c)

Komisiji na njeno prošnjo svetuje o  regulativnih, tehničnih ali praktičnih vidikih, ki so pomembni za dosledno uporabo te uredbe in izvajanje Direktive 2010/13/EU, ter o vseh drugih zadevah, povezanih z medijskimi storitvami, ki so v njegovi pristojnosti. Kadar Komisija Odbor zaprosi za nasvet ali mnenje, lahko ob upoštevanju nujnosti zadeve določi rok;

(c)

Komisiji svetuje o tehničnih ali praktičnih vidikih, ki so pomembni za dosledno uporabo te uredbe in izvajanje Direktive 2010/13/EU, ter o vseh drugih zadevah, povezanih z medijskimi storitvami, ki so v njegovi pristojnosti. Kadar Komisija Odbor zaprosi za nasvet ali mnenje, lahko ob upoštevanju nujnosti zadeve določi razumen rok . Če so ugotovitve Odbora v splošnem interesu, bi jih moral Odbor dati na voljo državam članicam;

Obrazložitev

Regulativna vprašanja so v pristojnosti zakonodajalca, ne nadzornika, zato ne bi smela biti vključena v naloge Odbora. Poleg tega bi bilo treba ugotovitve Odbora, ki so v splošnem interesu, dati na voljo tudi državam članicam, saj so lahko pomembne tudi zanje.

Predlog spremembe 58

Člen 12, točka (e)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(e)

v soglasju s Komisijo pripravi mnenja o:

(e)

pripravi mnenja o:

 

(i)

zaprosilih za sodelovanje in medsebojno pomoč med nacionalnimi regulativnimi organi ali telesi v skladu s členom 13(7) te uredbe;

 

(i)

zaprosilih za sodelovanje in medsebojno pomoč med nacionalnimi regulativnimi organi ali telesi v skladu s členom 13(7) te uredbe;

 

(ii)

zaprosilih za izvršilne ukrepe v primeru nesoglasja med organom ali telesom prosilcem in zaprošenim organom ali telesom glede ukrepov, priporočenih v skladu s členom 14(4) te uredbe;

 

(ii)

zaprosilih za izvršilne ukrepe nacionalnih regulativnih organov ali teles v primeru nesoglasja med organom ali telesom prosilcem in zaprošenim organom ali telesom v skladu s členom 14(3) te uredbe;

 

(iii)

nacionalnih ukrepih v zvezi s ponudniki medijskih storitev, ki imajo sedež zunaj Unije, v skladu s členom 16(2) te uredbe;

 

(iii)

nacionalnih ukrepih nacionalnih regulativnih organov ali teles v zvezi s ponudniki medijskih storitev, ki imajo sedež zunaj Unije, v skladu s členom 16(2) te uredbe;

 

 

(iv)

dejavnikih v skladu s členom 21(3) te uredbe ali, na zahtevo nacionalnega regulativnega organa ali telesa, vplivu koncentracije na medijskem trgu, ki jo je treba priglasiti, na pluralnost medijev in delovanje notranjega trga v skladu s členom 21(4) te uredbe;

Obrazložitev

Da se zagotovita neodvisnost in politična nevtralnost nadzora, bi Odbor moral imeti možnost, da bi na področjih sodelovanja in izvršilnih ukrepov ter v zvezi s tretjimi ponudniki storitev deloval na lastno pobudo, ne v posvetovanju s Komisijo. Pojasniti bi bilo treba tudi, da je naloga Odbora svetovanje nacionalnim regulativnim organom ali telesom o praktičnih zadevah.

Poleg tega so potrebne nadaljnje prilagoditve zaradi predlogov sprememb členov 14 in 21 te uredbe.

Predlog spremembe 59

Člen 12, točka (f)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(f)

na prošnjo Komisije pripravi mnenja o:

(f)

na prošnjo Komisije pripravi mnenja o ukrepih nacionalnih organov ali teles , ki bi verjetno vplivali na delovanje notranjega trga medijskih storitev, v skladu s členom 20(2) te uredbe;

 

(i)

nacionalnih ukrepih, ki bi verjetno vplivali na delovanje notranjega trga medijskih storitev, v skladu s členom 20(4) te uredbe;

(ii)

koncentracijah na medijskem trgu, ki bi verjetno vplivale na delovanje notranjega trga medijskih storitev, v skladu s členom 22(1) te uredbe;

 

Obrazložitev

V skladu s predlogom spremembe člena 20 bi bilo treba pojasniti, da se pregled nanaša le na ukrepe, ki jih sprejmejo nacionalni regulativni organi, zato v zvezi z njim niso predvideni zakonodajni ukrepi.

Zaradi predlaganega črtanja člena 22 je potrebna sprememba točke (f)(ii).

Predlog spremembe 60

Člen 12, točka (h)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(h)

pomaga Komisiji pri pripravi smernic v zvezi z:

(h)

pomaga Komisiji pri pripravi smernic v zvezi z uporabo člena 23(1), (2) in (3) v skladu s členom 23(4) te uredbe.

 

(i)

uporabo te uredbe in nacionalnih pravil za izvajanje Direktive 2010/13/EU v skladu s členom 15(2) te uredbe;

(ii)

dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri uporabi meril za oceno učinka koncentracij na medijskem trgu, v skladu s členom 21(3) te uredbe;

(iii)

uporabo člena 23(1), (2) in (3) v skladu s členom 23(4) te uredbe;

 

Obrazložitev

V skladu s predlogi sprememb členov 15(2) in 21(3) te uredbe se točki (h)(i) in (ii) črtata.

Predlog spremembe 61

Člen 13(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1.   Nacionalni regulativni organ ali telo (v nadaljnjem besedilu: organ prosilec) lahko enega ali več nacionalnih regulativnih organov ali teles (v nadaljnjem besedilu: zaprošeni organi) kadar koli zaprosi za sodelovanje ali medsebojno pomoč za namene izmenjave informacij ali sprejetja ukrepov, pomembnih za dosledno in učinkovito uporabo te uredbe, ali nacionalnih ukrepov za izvajanje Direktive 2010/13/EU.

1.   Nacionalni regulativni organ ali telo (v nadaljnjem besedilu: organ prosilec) lahko enega ali več nacionalnih regulativnih organov ali teles (v nadaljnjem besedilu: zaprošeni organi) kadar koli zaprosi za sodelovanje ali medsebojno pomoč za namene izmenjave informacij ali sprejetja ukrepov, pomembnih za dosledno in učinkovito uporabo te uredbe ali izvajanje Direktive 2010/13/EU.

Obrazložitev

Naloga Odbora bi morala biti, da na zahtevo pomaga pri vprašanjih v zvezi z izvajanjem direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah (2010/13/EU), ne pa pri uporabi nacionalne zakonodaje za njeno izvajanje. Za slednje so lahko odgovorni le nacionalni organi ali telesa.

Predlog spremembe 62

Člen 13(4)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

4.   Zaprošeni organ lahko obravnavo zaprosila zavrne le v naslednjih primerih:

4.   Zaprošeni organ lahko obravnavo zaprosila zavrne le v naslednjih primerih:

(a)

če ni pristojen za vsebino zaprosila ali za ukrepe, za katerih sprejetje je zaprošen;

(a)

če ni pristojen za vsebino zaprosila ali za ukrepe, za katerih sprejetje je zaprošen;

(b)

če bi se z izvršitvijo zaprosila kršila ta uredba, Direktiva 2010/13/EU ali druga zakonodaja Unije ali pravo države članice, ki je v skladu s pravom Unije, ki velja za zaprošeni organ.

(b)

če bi se z izvršitvijo zaprosila kršila ta uredba, Direktiva 2010/13/EU ali druga zakonodaja Unije ali pravo države članice, ki je v skladu s pravom Unije, ki velja za zaprošeni organ.

Zaprošeni organ navede razloge za morebitno zavrnitev obravnave zaprosila.

Zaprošeni organ navede razloge za morebitno zavrnitev obravnave zaprosila in, kadar je to potrebno in mogoče, navede sklic na pristojni organ .

Obrazložitev

V primeru zavrnitve iz razlogov pristojnosti bi bilo treba po možnosti navesti tudi organ, ki je pristojen po mnenju organa, ki je obravnavo zaprosila zavrnil, da bi lahko organ prosilec brez nadaljnje zamude ukrepal v zvezi s tem.

Predlog spremembe 63

Člen 13(5)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

5.   Zaprošeni organ obvešča organ prosilec o  doseženih rezultatih ali napredovanju ukrepov , sprejetih v odziv na zaprosilo.

5.   Zaprošeni organ brez nepotrebnega odlašanja obvešča organ prosilec o  zavrnitvi obravnave zaprosila ali ukrepih , sprejetih v odziv na zaprosilo , ter doseženem napredku in rezultatih .

Obrazložitev

Da bo postopek učinkovit, bi bilo treba jasno navesti, da mora tudi zaprošeni organ zaprosilo zavrniti v ustreznem časovnem okviru. Najprej bi bilo treba koristno navesti informacije o ukrepih, ki jih sprejme zaprošeni organ, čemur lahko sledijo nadaljnji koraki.

Predlog spremembe 64

Člen 13(6)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

6.     Zaprošeni organ stori vse, kar je v njegovi moči, da brez nepotrebnega odlašanja obravnava zaprosilo in nanj odgovori. Vmesne rezultate predloži v 14 koledarskih dneh od prejema zaprosila, nato pa redno poroča o napredku pri izvrševanju zaprosila. V primeru zaprosil za pospešeno sodelovanje ali medsebojno pomoč zaprošeni organ zaprosilo obravnava in nanj odgovori v 14 koledarskih dneh.

 

Obrazložitev

Določba v odstavku 6 se zdi odvečna in nima dodane vrednosti v primerjavi z določbo v odstavku 5, s katero je že določeno, da je zavrnitev mogoča le v ozko opredeljenih primerih. Predvidena obveznost, da zaprošeni organ stori „vse, kar je v njegovi moči“, ni jasna in se ne zdi izvršljiva. Poleg tega so roki preveč togi in niso potrebni, kolikor obsegajo več kot le preprečevanje nepotrebnega odlašanja. Ne da bi pod vprašaj postavili zahtevo po učinkovitosti postopka in resnost obravnave zaprosila s strani zaprošenega organa ali telesa, bi bilo treba zagotoviti zlasti, da bodo lahko tudi nadzorni organi, ki imajo strukturno manj široko podlago, ustrezno opravljali svoje naloge.

Predlog spremembe 65

Člen 13(7)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

7.    Če organ prosilec meni, da ukrepi, ki jih je sprejel zaprošeni organ, ne zadostujejo za obravnavo njegovega zaprosila in odgovor nanj, o tem brez nepotrebnega odlašanja obvesti zaprošeni organ in pojasni razloge za svoje stališče. Če se zaprošeni organ ne strinja s tem stališčem ali se ne odzove, lahko kateri koli od teh organov zadevo predloži Odboru. Odbor v 14 koledarskih dneh od prejema predložitve zadeve v soglasju s Komisijo izda mnenje o zadevi, vključno s priporočenimi ukrepi. Zaprošeni organ stori vse, kar je v njegovi moči, da bi upošteval mnenje Odbora .

6.    Če organ prosilec meni, da ukrepi, ki jih je sprejel zaprošeni organ, ne zadostujejo za obravnavo njegovega zaprosila in odgovor nanj, o tem brez nepotrebnega odlašanja obvesti zaprošeni organ in pojasni razloge za svoje stališče. Če se zaprošeni organ ne strinja s tem stališčem ali se ne odzove, lahko kateri koli od teh organov zadevo predloži Odboru. Odbor si v 14 koledarskih dneh od prejema predložitve zadeve prizadeva za sporazumno rešitev s sodelovanjem zadevnih regulativnih organov ali teles .

Obrazložitev

Učinka mnenja Odbora ni mogoče jasno opredeliti. Poleg tega bi Odbor morda posredoval v postopkih, za katere velja ustrezna nacionalna zakonodaja, s čimer bi prevladal nad pristojnostjo nacionalnih regulatorjev. Na splošno bi bil zato primernejši in učinkovitejši mehanizem za reševanje sporov. Primerljiv mehanizem je že predviden v členu 14(4) predlagane uredbe.

Predlog spremembe 66

Člen 14(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

2.   Zaprošeni nacionalni organ ali telo brez nepotrebnega odlašanja in v 30 koledarskih dneh obvesti nacionalni organ ali telo prosilec o ukrepih, sprejetih ali načrtovanih v skladu z odstavkom 1.

2.   Zaprošeni nacionalni organ ali telo brez nepotrebnega odlašanja obvesti nacionalni organ ali telo prosilec o ukrepih, sprejetih ali načrtovanih v skladu z odstavkom 1.

Obrazložitev

Rok se zdi preveč tog in ga v primerjavi s 14-dnevnim rokom iz člena 13 ni mogoče zlahka utemeljiti s tem, da je namenjen zagotovitvi čim hitrejšega postopka, zato bi bilo treba konkreten rok tudi tukaj izpustiti.

Predlog spremembe 67

Člen 14(4)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

4.   Če z mediacijo v Odboru ni dosežena sporazumna rešitev, lahko nacionalni organ ali telo prosilec ali zaprošeni nacionalni organ ali telo Odbor zaprosi za izdajo mnenja o zadevi. Odbor v mnenju oceni, ali je zaprošeni organ ali telo izpolnil zaprosilo iz odstavka 1. Če meni, da zaprošeni organ ni izpolnil takega zaprosila, priporoči ukrepe za njegovo izpolnitev. Odbor v soglasju s Komisijo izda svoje mnenje brez nepotrebnega odlašanja.

4.   Če z mediacijo v Odboru ni dosežena sporazumna rešitev, lahko nacionalni organ ali telo prosilec ali zaprošeni nacionalni organ ali telo Odbor zaprosi za izdajo mnenja o zadevi. Odbor v mnenju oceni, ali je zaprošeni organ ali telo izpolnil zaprosilo iz odstavka 1. Če meni, da zaprošeni organ ni izpolnil takega zaprosila, priporoči ukrepe za njegovo izpolnitev. Odbor izda svoje mnenje brez nepotrebnega odlašanja.

Obrazložitev

Da se zaščitita nevtralnost in neodvisnost Odbora, usklajevanje mnenja s Komisijo ne bi smelo biti predvideno, ampak bi bilo treba Odboru prepustiti, da nadalje oblikuje postopek, ki bo vodil do sporazumnega dogovora. Poleg tega bi bilo treba uvesti obveznost obveščanja Komisije o doseženih rezultatih in nadaljnjih ukrepih.

Predlog spremembe 68

Člen 14(5)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

5.     Zaprošeni nacionalni organ ali telo brez nepotrebnega odlašanja in najpozneje v 30 koledarskih dneh od prejema mnenja iz odstavka 4 obvesti Odbor, Komisijo in organ ali telo prosilec o sprejetih ali načrtovanih ukrepih v zvezi z mnenjem.

5.     Odbor obvesti Komisijo o doseženih rezultatih, zlasti ukrepih, ki jih je sprejel ali jih načrtuje zaprošeni organ ali telo.

Obrazložitev

Poleg splošnih pravic Komisije do sodelovanja in obveščanja bi moral Odbor Komisijo obvestiti o rezultatih spravnega postopka, zlasti ukrepih, ki jih je sprejel ali jih načrtuje organ prosilec. S tem bo zagotovljen pretok informacij za Komisijo, ki bo skladen z načeloma neodvisnosti in nevtralnosti države pri nadzoru medijev, hkrati pa bo Komisiji omogočeno, da izpolni svojo vlogo varuhinje Pogodb.

Predlog spremembe 69

Člen 15(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1.   Odbor spodbuja izmenjavo dobrih praks med nacionalnimi regulativnimi organi ali telesi v zvezi z regulativnimi, tehničnimi ali praktičnimi vidiki, pomembnimi za dosledno in učinkovito uporabo te uredbe in nacionalnih pravil za izvajanje Direktive 2010/13/EU , pri čemer se posvetuje z deležniki, če je to ustrezno, in tesno sodeluje s Komisijo .

1.   Odbor spodbuja izmenjavo dobrih praks med nacionalnimi regulativnimi organi ali telesi v zvezi s tehničnimi ali praktičnimi vidiki, pomembnimi za dosledno in učinkovito uporabo te uredbe in izvajanje Direktive 2010/13/EU.

Obrazložitev

Koristno je, da Odbor spodbuja izmenjavo med nacionalnimi regulativnimi organi ali telesi. Komisija bi pri njej lahko sodelovala, vendar ne bi smela imeti odločujoče ali soodločujoče vloge. Poleg tega bi morale biti naloge Odbora v zvezi z direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah (2010/13/EU) kot v členu 12 omejene na njeno izvajanje, uporaba nacionalne zakonodaje pa bi morala ostati v rokah nacionalnih regulativnih organov in teles.

Poleg tega ni potrebno, da bi Odbor v zvezi s tem izvajal ciljno usmerjena posvetovanja z deležniki. Odbor bi imel v skladu s členom 10(6) tega predloga uredbe možnost, da se med preudarjanjem posvetuje s strokovnjaki, vendar pa nadaljnje oblikovanje zakonodaje ne bi smelo biti njegova naloga, saj je kot medijski regulator tudi sam reguliran del izvršilne veje oblasti.

Predlog spremembe 70

Člen 15(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

2.   Kadar Komisija izda smernice v zvezi z uporabo te uredbe ali nacionalnih pravil za izvajanje Direktive 2010/13/EU, ji Odbor pomaga z zagotovitvijo strokovnega znanja o  regulativnih, tehničnih ali praktičnih vidikih , zlasti glede:

2.   Kadar Komisija izda smernice v zvezi z uporabo te uredbe ali nacionalnih pravil za izvajanje Direktive 2010/13/EU, ji Odbor pomaga z zagotovitvijo strokovnega znanja o tehničnih ali praktičnih vidikih.

(a)

ustrezne postavitve avdiovizualnih medijskih storitev splošnega pomena v ospredje v skladu s členom 7a Direktive 2010/13/EU;

(b)

omogočanja dostopa do informacij o lastniški strukturi ponudnikov medijskih storitev, kot je določeno v členu 5(2) Direktive 2010/13/EU.

 

Obrazložitev

Prispevek Odbora bi se moral nanašati na tehnična in praktična vprašanja, kot je v členu 30b Direktive 2010/13/EU določeno za skupino ERGA.

S členom 7a Direktive 2010/13/EU je državam članicam omogočena velika prožnost pri opredeljevanju zahtev v zvezi z odkrivnostjo in, v tem smislu, postavitvijo vsebin splošnega javnega interesa v ospredje. Tega pristopa in cilja, do katerega vodi, ne bi smela ogroziti pristojnost Komisije za smernice. Odbor bi kvečjemu moral imeti možnost, da objavi (nezavezujoča) mnenja o empiričnih podatkih, zbranih prek nacionalnih regulativnih organov ali teles, ki se lahko uporabijo kot znak za države članice, da morajo ukrepati.

Predlog spremembe 71

Člen 16(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1.   Odbor usklajuje ukrepe nacionalnih regulativnih organov ali teles v zvezi z razširjanjem medijskih storitev ali dostopom do teh storitev, ki jih zagotavljajo ponudniki medijskih storitev, ki imajo sedež zunaj Unije in katerih ciljno občinstvo je v Uniji, kadar med drugim zaradi nadzora, ki ga nad njimi morda izvajajo tretje države, take medijske storitve ogrožajo javno varnost in obrambo ali pomenijo resno in hudo nevarnost ogrožanja javnega zdravja in obrambe.

1.   Odbor usklajuje ukrepe nacionalnih regulativnih organov ali teles v zvezi z razširjanjem medijskih storitev ali dostopom do teh storitev, ki jih zagotavljajo ponudniki medijskih storitev, ki imajo sedež zunaj Unije , vendar so pod jurisdikcijo države članice v skladu s členom 2(4) Direktive 2010/13/EU, in katerih ciljno občinstvo je v Uniji, kadar med drugim zaradi nadzora, ki ga nad njimi morda izvajajo tretje države, take medijske storitve ogrožajo javno varnost in obrambo ali pomenijo resno in hudo nevarnost ogrožanja javnega zdravja in obrambe.

Obrazložitev

Pozdraviti je treba izboljšano sodelovanje nacionalnih regulatorjev v primerih, ko obstaja resno in nevarno tveganje za javno varnost in obrambo. Predvideni novi mehanizem bi moral koristno dopolnjevati mehanizme iz direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah (2010/13/EU), da bi se izboljšala njena učinkovitost. Uporabljati bi se moral na primer pri čezmejnih razmerah, ki vplivajo na več držav članic.

V Direktivi 2010/13/EU je določena pristojnost držav članic v nekaterih primerih, ko podjetje nima sedeža v Uniji, na primer kadar se signali iz tretjih držav prenašajo prek tehnične navzgornje povezave v državi članici EU. V teh primerih je potrebno ustrezno usklajevanje med ciljno državo članico in državo članico, ki izvaja pristojnost nad ponudnikom medijskih storitev.

Vendar Odbor ne bi smel usklajevati izključno nacionalnih vprašanj, zato pri omejevanju signalov zunaj EU, ki so neposredno naslovljeni na državo članico, dodatni obvezni mehanizmi sodelovanja niso potrebni, saj lahko države članice same sprejmejo izvršilne ukrepe v skladu z načelom, ki se takrat uporablja na trgu. V zvezi s tem bi obvezna uporaba mehanizma sodelovanja precej ovirala izvrševanje in bi neprimerno omejevala suverenost držav članic pri ukrepanju.

Predlog spremembe 72

Člen 16(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

2.   Odbor lahko v soglasju s Komisijo izda mnenja o ustreznih nacionalnih ukrepih iz odstavka 1. Vsi pristojni nacionalni organi, vključno z nacionalnimi regulativnimi organi ali telesi, storijo vse, kar je v njihovi moči, da upoštevajo mnenja Odbora.

2.   Odbor lahko na zahtevo nacionalnih regulativnih organov ali teles vsaj dveh zadevnih držav članic izda mnenja o ustreznih ukrepih iz odstavka 1.

Obrazložitev

Odbor bi moral imeti možnost, da predloži priporočila za ukrepe. Da bi zagotovili neodvisnost in nevladni značaj nadzora medijev, usklajevanje s Komisijo za ta priporočila ne bi smelo biti potrebno. Nacionalni regulativni organ ali telo lahko priporočilo Odbora upošteva le, če zanj obstaja ustrezna pravna podlaga. Če take podlage ni, obveznosti izvajanja ne bi smeli nasloviti na nacionalni regulativni organ ali telo.

Predlog spremembe 73

Člen 17

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Vsebine ponudnikov medijskih storitev na zelo velikih spletnih platformah

Vsebine ponudnikov medijskih storitev na zelo velikih spletnih platformah in v zelo velikih spletnih iskalnikih

1.    Ponudniki zelo velikih spletnih platform zagotavljajo funkcijo, ki prejemnikom njihovih storitev omogoča, da izjavijo, da:

1.     Ponudniki zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov spoštujejo pravico do svobode izražanja in svobodo medijev ter ustrezno prispevajo k pluralnosti medijev.

(a)

so ponudniki medijskih storitev v smislu člena 2(2);

 

(b)

so uredniško neodvisni od držav članic in tretjih držav ter

 

(c)

zanje veljajo regulativne zahteve za izvajanje uredniške odgovornosti v eni ali več državah članicah ali uporabljajo koregulativni ali samoregulativni mehanizem, ki ureja uredniške standarde, splošno priznane in sprejete v zadevnem medijskem sektorju v eni ali več državah članicah.

 

2.    Kadar ponudnik zelo velike spletne platforme začasno onemogoči zagotavljanje svojih spletnih posredniških storitev v zvezi z vsebinami , ki jih zagotavlja ponudnik medijskih storitev, ki je predložil izjavo v skladu z odstavkom 1 tega člena, ker naj bi bile take vsebine nezdružljive z njegovimi pogoji uporabe storitev, ne da bi te vsebine prispevale k sistemskemu tveganju iz člena 26 Uredbe (EU) 2022/ XXX [akt o digitalnih storitvah], sprejme vse možne ukrepe, kolikor je to v skladu z njegovimi obveznostmi na podlagi prava Unije, vključno z Uredbo (EU) 2022/ XXX [akt o digitalnih storitvah], da zadevnemu ponudniku medijske storitve , preden začasna onemogočitev začne učinkovati, sporoči obrazložitev razlogov, priloženo navedeni odločitvi, kot zahteva člen 4(1) Uredbe (EU) 2019/1150.

2.    Ponudniki zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov zagotavljajo funkcijo, ki prejemnikom njihovih storitev omogoča, da izjavijo, da:

 

(a)

so ponudniki medijskih storitev v smislu člena 2(2);

 

(b)

so uredniško neodvisni od držav članic in tretjih držav;

 

(c)

zanje veljajo regulativne zahteve za izvajanje uredniške odgovornosti v eni ali več državah članicah ali uporabljajo koregulativni ali samoregulativni mehanizem, ki ureja uredniške standarde, splošno priznane in sprejete v zadevnem medijskem sektorju v eni ali več državah članicah, ter

 

(d)

so pod nadzorom neodvisnega nacionalnega regulativnega organa ali telesa ali pod nadzorom samoregulativnega ali koregulativnega mehanizma, pri čemer navedejo svoje ime in kontaktne podatke. Ponudnik zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika lahko od ustreznega nadzornika zahteva, da potrdi informacije, ki jih je predložil ponudnik medijskih storitev.

3.    Ponudniki zelo velikih spletnih platform sprejmejo vse potrebne tehnične in organizacijske ukrepe za zagotovitev, da se pritožbe na podlagi člena 11 Uredbe (EU) 2019/1150, ki jih predložijo ponudniki medijskih storitev, ki so predložili izjavo v skladu z odstavkom 1 tega člena, obravnavajo in se o njih odloči prednostno in brez nepotrebnega odlašanja.

3.    Kadar se ponudnik zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika, ki omogoča razširjanje programov ali medijskih publikacij, odloči odstraniti storitev ali vsebine, onemogočiti dostop do njih ali drugače poseči v storitev ali vsebine , ki jih zagotavlja ponudnik medijskih storitev, ki je predložil izjavo v skladu z odstavkom 2 tega člena, ker naj bi bile take storitve ali vsebine nezdružljive z njegovimi pogoji uporabe storitev, ne da bi te storitve ali vsebine prispevale k sistemskemu tveganju iz člena 26 Uredbe (EU) 2022/ 2065 (akt o digitalnih storitvah), sprejme vse možne ukrepe, kolikor je to v skladu z njegovimi obveznostmi na podlagi prava Unije, vključno z Uredbo (EU) 2022/ 2065 (akt o digitalnih storitvah), da zadevnemu ponudniku medijske storitve in imenovanemu pristojnemu nadzornemu organu ali telesu sporoči obrazložitev razlogov, priloženo navedeni odločitvi, kot zahteva člen 4(1) Uredbe (EU) 2019/1150.

4.    Kadar ponudnik medijske storitve, ki je predložil izjavo v skladu z odstavkom 1, meni, da ponudnik zelo velike spletne platforme pogosto brez zadostnih razlogov omejuje ali začasno onemogoča zagotavljanje svojih storitev v zvezi z vsebinami , ki jih zagotavlja ponudnik medijske storitve, ponudnik zelo velike spletne platforme z njim na njegovo zahtevo v dobri veri vzpostavi smiseln in učinkovit dialog, da bi našla sporazumno rešitev za odpravo neupravičenih omejitev ali začasnih onemogočitev in njihovo preprečitev v prihodnje. Ponudnik medijskih storitev lahko o izidu takih izmenjav uradno obvesti Odbor.

4.     Če ponudnik medijskih storitev ponudniku zelo velike spletne platforme v 24 urah predloži zadostne razloge za domnevo, da zadevna storitev ali vsebina ni nezdružljiva z njegovimi pogoji uporabe storitev, ponudnik platforme svoje odločitve ne izvede. Če ponudnik zelo velike spletne platforme po ustreznem premisleku še vedno meni, da je zadevna storitev ali vsebina nezdružljiva z njegovimi pogoji uporabe storitev, ima pravico, da zadevo predloži imenovanemu pristojnemu nadzornemu organu ali telesu, ta pa brez nepotrebnega odlašanja odloči, ali je poseganje na podlagi pogojev uporabe storitev ponudnika platforme združljivo s svobodo izražanja in svobodo medijev. Dokler ta odločitev ni sprejeta, ponudnik platforme ne izvede svoje odločitve.

 

Ponudniki zelo velikih spletnih platform sprejmejo vse potrebne tehnične in organizacijske ukrepe za zagotovitev, da se pritožbe na podlagi člena 11 Uredbe (EU) 2019/1150, ki jih predložijo ponudniki medijskih storitev, ki so predložili izjavo v skladu z odstavkom 1 tega člena, obravnavajo in se o njih odloči prednostno in brez nepotrebnega odlašanja.

5.    Ponudniki zelo velikih spletnih platform vsako leto javno objavijo informacije o:

(a)

številu primerov, v katerih so uvedli kakršno koli omejitev ali začasno onemogočitev z obrazložitvijo, da vsebine, ki jih zagotavlja ponudnik medijskih storitev, ki je predložil izjavo v skladu z odstavkom 1 tega člena, niso združljive z njihovimi pogoji uporabe storitev, in

(b)

razlogih za uvedbo takih omejitev.

5.    Kadar ponudnik medijske storitve, ki je predložil izjavo v skladu z odstavkom 1, meni, da ponudnik zelo velike spletne platforme pogosto trdi, da so storitve ali vsebine , ki jih zagotavlja ponudnik medijske storitve , nezdružljive z njegovimi pogoji uporabe storitev , ponudnik zelo velike spletne platforme z njim na njegovo zahtevo v dobri veri vzpostavi smiseln in učinkovit dialog, da bi našla sporazumno rešitev za v prihodnje. Ponudnik medijskih storitev lahko o izidu takih izmenjav uradno obvesti Odbor.

6.    Da bi se olajšalo dosledno in učinkovito izvajanje tega člena, lahko Komisija izda smernice, s katerimi določi obliko in podrobnosti izjave iz odstavka 1.

6.    Ponudniki zelo velikih spletnih platform vsako leto javno objavijo informacije o:

 

(a)

številu primerov, v katerih so uvedli kakršno koli omejitev ali začasno onemogočitev z obrazložitvijo, da storitve ali vsebine, ki jih zagotavlja ponudnik medijskih storitev, ki je predložil izjavo v skladu z odstavkom 1 tega člena, niso združljive z njihovimi pogoji uporabe storitev, in

(b)

razlogih za uvedbo takih omejitev.

 

7.    Da bi se olajšalo dosledno in učinkovito izvajanje tega člena, lahko Komisija izda smernice, s katerimi določi obliko in podrobnosti izjave iz odstavka 1.

Obrazložitev

Posredniške storitve so vedno pomembnejše za odkrivnost medijskih vsebin in dostop do njih, zlasti pa za ponudbe in vsebine regionalnih in lokalnih ponudnikov medijskih storitev, zato bi morali ponudniki zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov izrecno prevzeti odgovornost v zvezi s tem.

Ker imajo pomemben položaj na trgu in so na splošno odprto usmerjeni, uporabniki pa so od njih močno odvisni, mora biti ob upoštevanju prizadetih interesov operaterjev platform in drugih tretjih oseb pravica do odločanja o uporabi, zaradi katere je ponudnik platforme upravičen pretehtati nasprotujoče si temeljne pravice in interese strank ter interese tretjih oseb, ki jih je treba vključiti, nato pa od uporabnikov zahtevati ravnanje v skladu z nekaterimi komunikacijskimi standardi iz splošnih pogojev uporabe storitev, ki obsegajo več kot le zahteve kazenskega prava, omejena ne le z načelom enakosti, ki določa, da je treba vsaj vse ponudbe obravnavati enako, ampak tudi z zagotavljanjem svobode in pluralnosti medijev.

V ta namen bi bilo treba uvesti mehanizem, pri katerem bi se upoštevala pomembna vloga medijskih storitev in v katerega bi bili vključeni obstoječi nacionalni nadzorni organi, da bi zagotovili skladnost s pravnimi standardi.

Predlog spremembe 74

Člen 19(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Pravica do prilagajanja ponudbe avdiovizualnih medijev

1.   Uporabniki imajo pravico, da enostavno spremenijo privzete nastavitve katere koli naprave ali uporabniškega vmesnika, ki nadzoruje ali upravlja dostop do avdiovizualnih medijskih storitev in njihovo uporabo, da bi ponudbo avdiovizualnih medijev v skladu z zakonodajo prilagodili glede na svoje interese ali preference. Ta določba ne vpliva na nacionalne ukrepe za izvajanje člena 7a Direktive 2010/13/EU.

Pravica do prilagajanja ponudbe avdiovizualnih medijev

1.   Uporabniki imajo pravico, da enostavno spremenijo privzete nastavitve katere koli naprave ali uporabniškega vmesnika, ki nadzoruje ali upravlja dostop do avdiovizualnih medijskih storitev in njihovo uporabo, da bi ponudbo avdiovizualnih medijev v skladu z zakonodajo prilagodili glede na svoje interese ali preference. Ta določba ne vpliva ne na nacionalne ukrepe za izvajanje člena 7a Direktive 2010/13/EU ne na druge nacionalne ukrepe v zvezi z najdljivostjo medijskih storitev ali vsebin za zagotovitev pluralnosti medijev .

Obrazložitev

Namen dodatka je zagotoviti, da so veljavna tudi pravila o odkrivnosti in da jih je mogoče nadalje razviti zunaj okvira člena 7a direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah (2010/13/EU), saj se z njimi zagotavlja pluralnost.

Predlog spremembe 75

Člen 20(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

2.     Za vsak nacionalni postopek, ki se uporablja za pripravo ali sprejetje regulativnega ali upravnega ukrepa iz odstavka 1, veljajo vnaprej določeni jasni roki.

 

Obrazložitev

Načelo te določbe je razumljivo, vendar v nekaterih primerih ni ustrezno. Zlasti na področju priprave ali izdaje zakonske določbe ali upravnega akta v postopku po uradni dolžnosti v smislu odstavka 1 na tem mestu ni mogoče brezpogojno zahtevati izrecnega vnaprej določenega roka.

Predlog spremembe 76

Člen 20(4)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

4.    Odbor na prošnjo Komisije pripravi mnenje, kadar bi nacionalni zakonodajni, regulativni ali upravni ukrep verjetno vplival na delovanje notranjega trga medijskih storitev. Komisija lahko na podlagi mnenja Odbora in brez poseganja v svoje pristojnosti v skladu s Pogodbama o zadevi izda svoje mnenje. Mnenja Odbora , in če je ustrezno, Komisije so javno dostopna.

3.    Odbor na prošnjo Komisije pripravi mnenje, kadar bi ukrep , ki ga sprejme nacionalni regulativni organ ali telo, verjetno vplival na delovanje notranjega trga medijskih storitev. Mnenja Odbora so javno dostopna.

Obrazložitev

Še vedno ni jasno, kako se zakonodajni in upravni ukrepi razlikujejo od regulativnih ukrepov. Odbor v sestavi predstavnikov nacionalnih izvršilnih teles, za katere veljajo nacionalni predpisi, ni primeren za ocenjevanje zakonodajnih ukrepov.

Komisija bi morala ohraniti svojo vlogo varuhinje Pogodb in se v skladu s tem z Odborom posvetovati o tehničnih in drugih strokovnih vprašanjih. Odbor mora zato imeti možnost, da na zahtevo Komisije poda oceno ukrepov, ki jih sprejmejo nacionalni regulativni organi, kadar ukrepi vplivajo na notranji trg.

Predlog spremembe 77

Člen 21(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Ocena koncentracij na medijskem trgu

1.   Države članice v svojih nacionalnih pravnih sistemih določijo materialna in postopkovna pravila za oceno koncentracij na medijskem trgu , ki bi lahko pomembno vplivale na pluralnost medijev in uredniško neodvisnost . Navedena pravila:

Ocena koncentracij na medijskem trgu

1.   Države članice v svojih nacionalnih pravnih sistemih določijo materialna in postopkovna pravila , s katerimi se zagotovi, da se združitve na medijskem trgu ocenjujejo z namenom zaščite pluralnosti medijev, in ki vključujejo ustrezne ukrepe za zagotavljanje, ohranjanje in spodbujanje pluralnosti medijev, tudi ob upoštevanju pomena uredniške neodvisnosti . Navedena pravila:

Obrazložitev

Da se preprečijo omejitve področja uporabe temeljnih svoboščin, bi bilo treba jasneje navesti, da države članice lahko sprejmejo (in morajo sprejeti) ukrepe za zaščito pluralnosti medijev v okviru zakonodaje o koncentraciji medijev.

Predlog spremembe 78

Člen 21(1), točka (b)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(b)

od udeležencev koncentracije na medijskem trgu, ki bi lahko pomembno vplivala na pluralnost medijev in uredniško neodvisnost , zahtevajo, da zadevno koncentracijo vnaprej priglasijo ustreznim nacionalnim organom ali telesom;

(b)

od udeležencev koncentracije na medijskem trgu, ki bi lahko pomembno vplivala na pluralnost medijev, vključno z uredniško neodvisnostjo , zahtevajo, da zadevno koncentracijo vnaprej priglasijo ustreznim nacionalnim organom ali telesom;

Obrazložitev

Uredniška svoboda je lahko del zaščite pluralnosti medijev.

Predlog spremembe 79

Člen 21(1), točka (d)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(d)

vnaprej določajo objektivna, nediskriminatorna in sorazmerna merila za priglasitev koncentracij na medijskem trgu, ki bi lahko pomembno vplivale na pluralnost medijev in uredniško neodvisnost, ter za oceno učinka koncentracij na medijskem trgu na pluralnost medijev in uredniško neodvisnost .

(d)

vnaprej določajo merila za oceno učinka koncentracij na medijskem trgu na pluralnost medijev , vključno z uredniško neodvisnostjo;

Obrazložitev

Priglasitev združitev izhaja že iz točke (b), zahteve na splošno („objektivna, nediskriminatorna in sorazmerna“ merila ter njihova preglednost) pa so določene že v točki (a). Poleg tega uredniška svoboda ni samostojno merilo, ampak možen element za zagotavljanje pluralnosti medijev.

Predlog spremembe 80

Člen 21(1), točka (e) (nova točka)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

 

(e)

vnaprej in v skladu z načeli iz člena 3 zagotavljajo merila ali referenčne vrednosti, na podlagi katerih pristojni nacionalni regulativni organ ali telo opredeli in določi merila za ocenjevanje dopustnosti združitve. Pri ugotavljanju dopustnosti združitve se upošteva tudi, ali bi prevzemni in prevzeti subjekt brez združitve ostala gospodarsko vzdržna, ali obstajajo še druge možnosti za zagotovitev njune gospodarske vzdržnosti in ali so ukrepi iz točke (f) možni in učinkoviti;

Obrazložitev

Države članice bi morale vnaprej in v skladu z načeli iz člena 3 zagotoviti merila ali referenčne vrednosti, na podlagi katerih pristojni nacionalni regulativni organ ali telo opredeli in določi merila za ocenjevanje dopustnosti koncentracije.

Pri odločanju o dopustnosti združitve se upošteva tudi, ali bi prevzemni in prevzeti subjekt brez združitve ostala gospodarsko vzdržna, ali obstajajo še druge možnosti za zagotovitev njune gospodarske vzdržnosti in ali so ukrepi iz točke (f) možni in učinkoviti.

Predlog spremembe 81

Člen 21(1), točka (f) (nova točka)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

 

(f)

vnaprej določijo ukrepe ali referenčne vrednosti za opredelitev in določitev ukrepov, ki se v skladu s členom 3 lahko naložijo zadevnemu subjektu v primeru združitve, da se zagotovita, ohranita in spodbujata pluralnost medijev ter uredniška neodvisnost.

Obrazložitev

Države članice bi morale tudi vnaprej določiti ukrepe ali merila za opredelitev ukrepov, ki se v skladu s členom 3 lahko naložijo zadevnemu subjektu v primeru združitve, da se zagotovita, ohranita in spodbujata pluralnost medijev ter medijska neodvisnost. Pri odločanju o dopustnosti združitve bi bilo treba upoštevati tudi, ali bi prevzemni in prevzeti subjekt brez združitve ostala gospodarsko vzdržna in ali obstajajo še druge možnosti za zagotovitev njune gospodarske vzdržnosti.

Predlog spremembe 82

Člen 21(1), zadnji odstavek

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Ocena iz tega odstavka se razlikuje od ocen v okviru konkurenčnega prava, vključno s tistimi, ki so določene v pravilih o nadzoru nad združitvami. Ne posega v člen 21(4) Uredbe (ES) št. 139/2004, če je ustrezno.

Ocene in ukrepi iz tega odstavka obsegajo več kot le ocene v okviru konkurenčnega prava, vključno s tistimi, ki so določene v pravilih o nadzoru nad združitvami. Ne posegajo v člen 21(4) Uredbe (ES) št. 139/2004, če je ustrezno.

Obrazložitev

Za zdaj še vedno ni jasno, kakšno je razmerje med ocenami, ki so v tem okviru označene za različne. Po prilagoditvi je izraženo, da na tem mestu predvidena ocena z elementi, ki zagotavljajo pluralnost, obsega več kot le nadzor na podlagi konkurenčnega prava, zato lahko po potrebi prevlada nad njim, tudi z vidika rezultata.

Predlog spremembe 83

Člen 21(2), prvi odstavek

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

2.   Pri oceni iz odstavka 1 se upoštevajo naslednji elementi :

2.   Pri oceni iz odstavka 1 bi bilo treba upoštevati zlasti naslednje elemente :

Obrazložitev

Merila ocene, ki se uvaja s členom 21, bi morala biti osredotočena na zaščito raznolikosti. Ocena bi morala vključevati tudi informacije o tem, ali in kako je mogoče z dodatnimi zaščitnimi ukrepi preprečevati omejitve medijske pluralnosti ali grožnje zanje, do katerih lahko pride zaradi združitve.

Predlog spremembe 84

Člen 21(2), točka (a)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(a)

vpliv koncentracije na pluralnost medijev , vključno z njenimi učinki na oblikovanje javnega mnenja in raznolikost medijskih akterjev na trgu, ob upoštevanju spletnega okolja in interesov strank, njihovih povezav ali dejavnosti v drugih medijskih ali nemedijskih podjetjih;

(a)

vpliv koncentracije na pluralnost medijev na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni, zlasti njeni učinki na svobodno oblikovanje javnega mnenja, raznolikost medijskih akterjev in vsebin na trgu , vključno z gospodarsko in uredniško neodvisnostjo in raznolikostjo ponudnikov storitev, ter razpoložljivost storitev in vsebin , ob upoštevanju spletnega okolja in interesov strank, njihovih povezav ali dejavnosti v drugih medijskih ali nemedijskih podjetjih;

Obrazložitev

Jasno je treba navesti, da je treba upoštevati različne ravni (poleg evropske), ki se jim ne bi smelo vnaprej pripisovati različne pomembnosti. Poudariti je treba svobodo oblikovanja mnenj. Dodati bi bilo treba, da je treba poleg raznolikosti storitev ohraniti tudi raznolikost vsebin ter posebno pozornost nameniti dostopu in najdljivosti kot posebnima izzivoma pri zagotavljanju raznolikosti, zlasti v spletnem okolju.

Predlog spremembe 85

Člen 21(2), točka (c)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(c)

ali bi brez koncentracije prevzemni in prevzeti subjekt ostala ekonomsko vzdržna in ali obstajajo še druge možnosti za zagotovitev njune gospodarske vzdržnosti.

 

Obrazložitev

Pri ocenjevanju združitve z vidika zaščite raznolikosti gospodarska vzdržnost ni v ospredju. Da bi si dosledno prizadevali za zagotovitev pluralnosti, se je treba osredotočiti na novinarsko konkurenco ter možnosti za njeno zaščito in podpiranje z ukrepi za zaščito raznolikosti medijev. Z vidika zagotavljanja pluralnosti nekatere združitve niso nujno upravičene, čeprav zadevne družbe brez njih ne bi ostale gospodarsko vzdržne in v tem smislu ni druge možnosti; upravičene pa bi bile, če bi bila brez njih (dodatno) prizadeta pluralnost na trgu.

Predlog spremembe 86

Člen 21(3)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

3.    Komisija lahko ob pomoči Odbora izda smernice o dejavnikih, ki jih morajo nacionalni regulativni organi ali telesa upoštevati pri uporabi meril za oceno učinka koncentracij na medijskem trgu na pluralnost medijev in uredniško neodvisnost .

3.    Odbor lahko izda mnenja o dejavnikih, ki bi bili lahko pomembni pri uporabi elementov iz odstavka 2 za oceno učinka koncentracij na medijskem trgu , pomembnih za notranji trg, na pluralnost medijev.

Obrazložitev

Komisija ne bi smela izvajati konkretizacij, s katerimi bi omejila možnosti držav članic, da se pri uporabi in ponderiranju dejavnikov odzovejo na nacionalne, regionalne in/ali lokalne potrebe.

Odbor bi lahko z mnenji zagotovil smernice o tem, kako naj se nacionalni regulatorji v okviru svojih pristojnosti in zasnove nacionalnih ukrepov odzivajo na potrebe na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Jasno bi bilo treba navesti, da se ta mnenja nanašajo le na elemente iz odstavka 2 in zato ne zajemajo izčrpne ocene koncentracij medijev, da se nacionalnim organom omogoči ocena na podlagi dodatnih potrebnih meril.

Predlog spremembe 87

Člen 21(4)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

4.   Nacionalni regulativni organ ali telo se predhodno posvetuje z Odborom glede vsakega mnenja ali odločitve, ki jo namerava sprejeti, da se oceni vpliv koncentracije na medijskem trgu, ki jo je treba priglasiti , na pluralnost medijev in uredniško neodvisnost , kadar bi lahko take koncentracije vplivale na delovanje notranjega trga.

4.   Nacionalni regulativni organ ali telo predhodno obvesti Odbor glede koncentracije na medijskem trgu, ki jo je treba priglasiti, kadar bi lahko take koncentracije vplivale na delovanje notranjega trga.

Nacionalni regulativni organ ali telo lahko pred sprejetjem odločitve ali ukrepa zaprosi Odbor za mnenje o vplivu koncentracije na medijskem trgu, ki jo je treba priglasiti, na pluralnost medijev in delovanje notranjega trga.

Obrazložitev

Glede na regulativno pristojnost bi morale biti iz zavezujočih zahtev iz člena 21 izvzete samo tiste združitve ali koncentracije, ki so pomembne za notranji trg. V vseh drugih pogledih zahteve ne bi smele biti širše od priporočil.

Posvetovanje nacionalnih regulativnih organov ali teles z Odborom ne bi smelo biti obvezno – po eni strani zato, da se ohrani pristojnost nacionalnih organov, po drugi pa zato, da se prepreči odlašanje s postopki na nacionalni ravni. Vendar bi moral pristojni nacionalni regulativni organ Odboru navesti relevantne primere, da bi bil o njih obveščen. Odbor bi moral imeti tudi pravico, da zavzame stališče v vseh primerih, za katere ugotovi, da so pomembni za notranji trg.

Predlog spremembe 88

Člen 21(5)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

5.   Odbor v 14 koledarskih dneh od datuma, ko prejme zaprosilo za posvetovanje iz odstavka 4, pripravi mnenje o predloženem osnutku nacionalnega mnenja ali odločitve , pri čemer upošteva elemente iz odstavka 2, ter zadevno mnenje posreduje posvetovalnemu organu in Komisiji.

5.    Kadar je Odbor zaprošen za mnenje, ga brez odlašanja pripravi, pri čemer upošteva elemente iz odstavka 2, ter zadevno mnenje posreduje posvetovalnemu organu in Komisiji.

Obrazložitev

Rok se zdi tog in bi bil v primeru zapletenih zadev lahko prekratek.

Predlog spremembe 89

Člen 21(6)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

6.    Nacionalni regulativni organ ali telo iz odstavka 4 v največji možni meri upošteva mnenje iz odstavka 5. Če zadevni organ mnenja v celoti ali delno ne upošteva, Odboru in Komisiji v 30 koledarskih dneh od prejema zadevnega mnenja predloži obrazloženo utemeljitev, v kateri pojasni svoje stališče. Komisija lahko brez poseganja v svoje pristojnosti v skladu s Pogodbama o zadevi izda svoje mnenje.

6.   Komisija lahko brez poseganja v svoje pristojnosti v skladu s Pogodbama o zadevi izda svoje mnenje.

Obrazložitev

Komisija bi morala imeti možnost, da se odzove na mnenje, vendar se v tem okviru ne zdi primerno, da bi bilo to zavezujoče za pristojni nacionalni organ, saj je treba združitev dokončno oceniti v okviru nacionalnega prava. Komisija lahko v vlogi varuhinje Pogodb preveri, ali obstajajo ustrezni predpisi, in zagotovi, da se uporabljajo glede na pravo Unije.

Predlog spremembe 90

Člen 21(7) (novi odstavek)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

 

7.     Mnenja Odbora in, če je ustrezno, Komisije so javno dostopna.

Obrazložitev

Odstavek 3 se zaradi predlaganih sprememb člena 22 prestavi iz navedenega člena.

Predlog spremembe 91

Člen 22(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Mnenja o koncentracijah na medijskem trgu

1.   Če ni ocene ali posvetovanja v skladu s členom 21, Odbor na zahtevo Komisije pripravi mnenje o vplivu koncentracije na medijskem trgu na pluralnost medijev in uredniško neodvisnost, kadar bi koncentracija na medijskem trgu verjetno vplivala na delovanje notranjega trga medijskih storitev. Odbor svoje mnenje utemelji na elementih iz člena 21(2). Komisijo lahko opozori na koncentracije na medijskem trgu, ki bi verjetno vplivale na delovanje notranjega trga medijskih storitev.

Mnenja o koncentracijah na medijskem trgu

1.   Če ni ocene ali posvetovanja v skladu s členom 21, Odbor pripravi mnenje o vplivu koncentracije na medijskem trgu na pluralnost medijev in uredniško neodvisnost, kadar bi koncentracija na medijskem trgu verjetno vplivala na delovanje notranjega trga medijskih storitev. Odbor svoje mnenje utemelji na elementih iz člena 21(2). Komisijo lahko opozori na koncentracije na medijskem trgu, ki bi verjetno vplivale na delovanje notranjega trga medijskih storitev.

Obrazložitev

Odbor bi moral imeti možnost, da pripravi mnenje ne da bi ga morala za to zaprositi Komisija.

Predlog spremembe 92

Člen 24(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

2.   Javni organi, vključno z nacionalnimi, zveznimi ali regionalnimi vladami, regulativnimi organi ali telesi, pa tudi podjetji v državni lasti ali drugimi subjekti pod državnim nadzorom na nacionalni ali regionalni ravni ali lokalnimi vladami ozemeljskih enot z več kot enim milijonom prebivalcev , javno objavijo točne, celovite, razumljive, podrobne in letne informacije o svojih oglaševalskih odhodkih, dodeljenih ponudnikom medijskih storitev, ki vključujejo vsaj naslednje podrobnosti:

2.   Javni organi, vključno z  EU, nacionalnimi, zveznimi ali regionalnimi vladami, regulativnimi organi ali telesi, pa tudi podjetji v državni lasti ali drugimi subjekti pod državnim nadzorom na nacionalni ali regionalni ravni ali lokalnimi vladami ozemeljskih enot z več kot 100 000 prebivalci, pri čemer je treba merilo prebivalstva uporabljati skupaj z opredelitvijo minimalnega praga letne porabe , javno objavijo točne, celovite, razumljive, podrobne in letne informacije o svojih oglaševalskih odhodkih, dodeljenih ponudnikom medijskih storitev, ki vključujejo vsaj naslednje podrobnosti: medijskih storitev, ki vključujejo vsaj naslednje podrobnosti:

Obrazložitev

Predlog spremembe ustreza opredelitvi pojma „državno oglaševanje“ v členu 2.

Predlog spremembe 93

Člen 25

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1.   Komisija zagotovi neodvisno spremljanje notranjega trga medijskih storitev, vključno s tveganji za njegovo delovanje in odpornost ter napredkom pri njegovem delovanju in odpornosti. O ugotovitvah spremljanja se posvetuje z Odborom.

1.   Komisija zagotovi neodvisno spremljanje notranjega trga medijskih storitev glede tveganj za njegovo delovanje in odpornost ter napredka pri njegovem delovanju in odpornosti. O ugotovitvah spremljanja se posvetuje z Odborom.

2.   Komisija v posvetovanju z Odborom opredeli ključne kazalnike uspešnosti, ki se uporabljajo za spremljanje iz odstavka 1.

2.   Komisija v posvetovanju z Odborom opredeli ključne kazalnike uspešnosti, ki se uporabljajo za spremljanje iz odstavka 1.

3.   Spremljanje vključuje:

3.   Spremljanje vključuje:

(a)

podrobno analizo odpornosti medijskih trgov v vseh državah članicah, med drugim glede stopnje koncentracije medijev ter tveganj za tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje ;

(a)

podrobno analizo odpornosti medijskih trgov v vseh državah članicah, med drugim glede stopnje koncentracije medijev;

(b)

pregled in v prihodnost usmerjeno oceno odpornosti notranjega trga medijskih storitev kot celote;

(b)

pregled in v prihodnost usmerjeno oceno odpornosti notranjega trga medijskih storitev kot celote.

(c)

pregled ukrepov, ki so jih ponudniki medijskih storitev sprejeli za zagotovitev neodvisnosti posameznih uredniških odločitev .

 

4.   Spremljanje se izvaja letno, njegovi rezultati pa so javno dostopni.

4.   Spremljanje se izvaja letno, njegovi rezultati pa so javno dostopni.

Obrazložitev

Naloge Komisije bi morale biti v skladu z njeno pristojnostjo usmerjene v vidike notranjega trga kot celote. Pri tem je lahko upoštevanje nacionalnih trgov ravno tako pomemben element ocene.

Predlog spremembe 94

Člen 28(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

2.   Ta uredba se uporablja od [ 6  mesecev po začetku veljavnosti].

2.   Ta uredba se uporablja od [ 20  mesecev po začetku veljavnosti].

Vendar se členi 7 do 12 in člen 27 uporabljajo od [3 mesece po začetku veljavnosti], člen 19(2) pa se uporablja od [48 mesecev po začetku veljavnosti].

Vendar se člen 19(2) uporablja od [48 mesecev po začetku veljavnosti].

Obrazložitev

Rok za začetek veljavnosti bi bilo treba podaljšati, saj morajo države članice izvesti nadaljnji prenos.

II.   POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

1.

 odločno podpira prizadevanja za zaščito svobode, pluralnosti in neodvisnosti medijev ter varnosti novinarjev, saj je to bistveno za ohranitev celovitosti evropskega informacijskega prostora in zagotovitev delovanja evropske demokracije na vseh ravneh – regionalni, lokalni, nacionalni in evropski; v zvezi s tem je seznanjen s cilji, ki jih je Komisija navedla v predlogu uredbe o vzpostavitvi skupnega okvira za medijske storitve na notranjem trgu in priloženem priporočilu o notranjih zaščitnih ukrepih za uredniško neodvisnost in preglednost lastništva v medijskem sektorju;

2.

 meni, da je bistveno, da se v Evropi vzpostavijo pluralistična, gospodarsko vzdržna, neodvisna in zanesljiva medijska okolja, ki bodo lahko dosegla vse družbene skupine; to je zelo pomembno za Evropsko unijo in njene demokracije, pa tudi državljane, potrošnike in podjetja;

3.

 poudarja, da so potrebne stroge zavezujoče zahteve glede preglednosti v zvezi z dodeljevanjem državnih oglaševalskih sredstev. Vendar meni, da izvzetje ozemeljskih enot z več kot milijonom prebivalcev iz zahtev ne velja za več manjših držav članic EU, s čimer se dejansko ustvarja vrzel, ki dopušča izogibanje preglednosti. Zato poziva, naj se ta prag znatno zniža na 100 000 prebivalcev. Nadalje poziva Komisijo, naj merilo prebivalstva uporablja skupaj z opredelitvijo minimalnega praga letne porabe;

4.

 ponovno odločno poudarja, da so subsidiarnost, sorazmernost in upravljanje na več ravneh ključna načela in temeljne značilnosti delovanja EU in njene demokratične odgovornosti; poudarja, da bi tem načelom bolj ustrezal pravni akt direktive, s katerim bi še vedno izpolnili cilje pobude;

5.

 poudarja, da imajo v številnih državah članicah regije vlogo pri reguliranju in podpiranju medijskega in kulturnega sektorja, ter obžaluje, da ta pristojnost v predlogu uredbe ni izrecno priznana;

6.

 opozarja na možne negativne učinke pretirane regulacije na uveljavljene sisteme medijev v državah članicah EU, v katerih sta zagotovljeni svoboda in pluralnost medijev; pri prizadevanjih za izboljšanje raznolikosti in neodvisnosti medijev se s pobudo ne sme škoditi delujočim sistemom medijev, ki so vzpostavljeni v večini držav članic EU;

7.

 v zvezi s tem poziva k previdnosti pri pobudah za harmonizacijo in centralizacijo regulacije medijev na evropski ravni. To se nanaša tako na evropsko ureditev pristojnosti in ohranjanje kulturne raznolikosti v Evropski uniji kot na možne učinke na pluralnost medijev, zlasti na regionalni in lokalni ravni, ki bi se lahko pojavili, če bi se upošteval izključno vidik notranjega trga;

8.

 poleg tega se sprašuje, ali je sisteme medijev ustrezno regulirati izključno na pravni podlagi iz člena 114 PDEU, ki določa pristojnost za notranji trg, saj je treba upoštevati, da imajo medijske storitve poleg tržne razsežnosti pomembno vlogo v kulturnem sektorju, izobraževanju, socialni vključenosti in varstvu svobode izražanja;

9.

 zato poziva, naj se jasno navede, da so za zaščito svobode in pluralnosti medijev odgovorne države članice in da je treba priznati, da ti cilji obsegajo več kot le spodbujanje notranjega trga;

10.

 svari pred omejevanjem možnosti držav članic, da bi na področjih, ki jih zajema uredba, uporabile druga ali strožja pravila. Še naprej morajo imeti možnost, da uvedejo daljnosežnejše ali podrobnejše določbe za zaščito raznolikosti medijev v skladu s svojo ustavno tradicijo, ki bi v primeru dvoma morala imeti prednost pred vidiki tržnega gospodarstva;

11.

 poudarja, da je treba pri nadzoru na področju zaščite pluralnosti medijev upoštevati strukturo pristojnosti; kadar se ta nadzor izvaja na področjih, ki niso povezana izključno z notranjim trgom, je treba pri njem ustrezno upoštevati kulturno suverenost držav članic;

12.

 poleg tega poudarja, da se nadzor medijev na evropski ravni v zvezi z zaščito njihove pluralnosti, vključno z uredniško neodvisnostjo, ne sme prekrivati, da morajo namesto tega države članice učinkovito opravljati svojo nalogo in dolžnost zagotavljanja pluralnosti medijev in spoštovanja načel neodvisnega nadzora medijev, na katerega politika ne vpliva;

13.

 priznava, da je potrebno tesnejše sodelovanje med regulativnimi organi za medije, vendar poziva, naj se ustrezna pozornost nameni temu, da bo predlagani Evropski odbor za medijske storitve neodvisen od političnega in poslovnega vpliva; poleg tega poziva, naj sestava Odbora odraža regulativno strukturo in tradicije različnih držav članic;

14.

 poziva, naj se za zelo velike spletne platforme uvedejo konkretne obveznosti, ki bodo obsegale več kot le predložitev utemeljitve pred uvedbo omejitve, da bi zaščitili novinarsko-uredniške vsebine v spletnem sektorju;

15.

 ponovno poudarja, da je zavezan prizadevanjem za zaščito demokratične odpornosti, pravne države in temeljnih pravic, zlasti glede na vse večje grožnje poseganja v evropski demokratični red; odločno podpira vsa prizadevanja za odprto, pravično in pluralistično politično razpravo.

V Bruslju, 16. marca 2023

Predsednik Evropskega odbora regij

Vasco ALVES CORDEIRO

(50)  Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

(50)  Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

(55)  Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah) (UL L 24, 29.1.2004, str. 1).

(55)  Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah) (UL L 24, 29.1.2004, str. 1).

(1)  Uredba (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o enotnem trgu digitalnih storitev in spremembi Direktive 2000/31/ES (Akt o digitalnih storitvah) (UL L 277, 27.10.2022, str. 1).

(2)  Direktiva 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) (UL L 95, 15.4.2010, str. 1).