SPOROČILO KOMISIJE

Obvestilo Komisije o priporočilih glede posodobljenih poročil iz leta 2020 za člen 11 okvirne direktive o morski strategiji (2008/56/ES)

(2023/C 165/01)

1.   UVOD

Okvirna direktiva o morski strategiji (2008/56/ES) (1) je celosten zakonodajni akt. Njen cilj je varovati morsko okolje v Evropi, hkrati pa omogočiti trajnostno rabo morskih virov in storitev. Od držav članic zahteva, da ocenijo kakovost morskega okolja, določijo dobro okoljsko stanje, določijo ustrezne okoljske ciljne vrednosti, pripravijo zadostne programe spremljanja in izvajajo ukrepe za dosego ključnega cilja Direktive, tj. zagotovitev „dobrega okoljskega stanja“ vseh morskih voda EU do leta 2020. Kot je poudarjeno v poročilu o izvajanju Direktive (2), ta cilj v vseh vodah EU za vse deskriptorje (3) v Direktivi ni bil dosežen do določenega roka.

Sklep Komisije 2017/848 določa merila in metodološke standarde za določanje dobrega okoljskega stanja morskih voda za vsak deskriptor okvirne direktive o morski strategiji.

V skladu z Direktivo morajo države članice Evropski komisiji poročati o različnih korakih svojih morskih strategij, oceniti stanje svojih morij, opredeliti dobro okoljsko stanje in določiti ciljne vrednosti. Države članice morajo tudi vzpostaviti in izvajati programe spremljanja ter sprejeti ukrepe za doseganje ali ohranjanje dobrega okoljskega stanja. V skladu s členoma 11(1) in 17(4) Direktive se je zlasti pričakovalo, da bodo države članice svoje posodobljene programe spremljanja Komisiji priglasile do 15. julija 2020. Države članice so se v okviru skupne strategije izvajanja okvirne direktive o morski strategiji (4) dogovorile, da bodo take programe spremljanja v obliki e-poročil z ustreznimi strukturiranimi informacijami poslale prek platforme WISE-Marine.

Vendar večina držav članic poročila ni predložila do roka. Kljub opozorilom Komisije glede njihovih obveznosti poročanja štiri države članice še vedno niso predložile poročila do januarja 2022. Zaradi teh poznih predložitev je prišlo do zamud pri oceni programov spremljanja, ki jo mora Komisija izvesti v skladu s členom 12 Direktive.

To poročilo temelji na programih spremljanja, ki jih je do presečnega datuma v januarju 2022 predložilo 18 od 22 držav članic z morsko mejo (Belgija, Danska, Nemčija, Estonija, Irska, Španija, Francija, Hrvaška, Italija, Ciper, Latvija, Litva, Nizozemska, Poljska, Romunija, Slovenija, Finska in Švedska). Analiza in ocena Komisije za državi, ki sta poročilo predložili po januarju 2022 (Grčija, Portugalska, Bolgarija), in državi, ki poročila še nista poslali (Malta (5)), bosta sledili, ko bodo prejeta vsa nacionalna poročila. Komisija si kot varuhinja Pogodb pridržuje pravico, da primere neskladnosti obravnava s pravnimi sredstvi, ki jih ima na voljo.

Komisija je na podlagi tehnične in znanstvene analize (6) nacionalnih poročil Skupnega raziskovalnega središča Komisije, ki so bila objavljena hkrati s tem poročilom, pripravila številna priporočila za celotno EU. Ta se osredotočajo na člen 11 in deskriptorje, vključene v Prilogo I k Direktivi, skupaj z merili, opredeljenimi v Sklepu Komisije (EU) 2017/848 (7).

Komisija je pri izvajanju ocene upoštevala naslednje štiri glavne elemente, navedene v nadaljevanju.

1.	Kaj se dejansko spremlja, kako pogosto in kje.

2.	Ali so zbrani podatki zadostni in koristni za ustrezno oceno stanja morja, učinkov sprejetih ukrepov in doseganje dobrega okoljskega stanja.

3.	Regionalna skladnost programov spremljanja.

4.	Skladnost politike z drugimi obveznostmi poročanja EU, zlasti z okvirnimi direktivami o odpadkih in vodah, skupni ribiški politiki, plastičnih proizvodih za enkratno uporabo ter habitatih in pticah.

V analizi Skupnega raziskovalnega središča so navedene podrobne informacije o tem, o čemer je poročala posamezna država članica, in poudarjene nacionalne pomanjkljivosti. Kjer je mogoče, je opravljena primerjava s programi spremljanja iz leta 2014, zlasti glede izpolnjevanja obveznosti držav članic iz leta 2014.

Cilj analize je določiti vse potrebne elemente in vse države članice usmeriti, da sprejmejo ustrezne nadaljnje ukrepe v skladu s členom 12 Direktive. S tem se bo izboljšala skladnost pri poročanju o programih spremljanja po vsej EU.

Celoviti in skladni podatki o spremljanju so potrebni za razumevanje vplivov človekovih pritiskov na morsko okolje ter oceno učinkovitosti različnih ukrepov pri zmanjševanju teh pritiskov, kar prispeva k zdravim morjem in obalam, širše pa tudi k izvajanju evropskega zelenega dogovora. V zvezi s tem je bilo v nedavno sprejetem poročilu o spremljanju in napovedovanju ničelnega onesnaževanja (8) poudarjeno, da je napredek v morskem okolju počasen, zlasti v zvezi s preprečevanjem presežnih hranil in plastičnih odpadkov v morjih, poleg tega pa je bilo pomanjkanje zadostnih in zanesljivih podatkov jasno opredeljeno kot ovira pri spremljanju izvajanja nekaterih zastavljenih ciljev.

2.   UGOTOVITVE IN PRIPOROČILA

2.1   Splošne ugotovitve in priporočila

Ocena je pokazala, da je o novih programih spremljanja poročal le majhen delež držav članic (9). Dejansko je tretjina programov spremljanja ostala enaka kot v ciklu poročanja leta 2014. V večini primerov so države članice poročale predvsem o spremembah ali posodobitvah svojih programov spremljanja iz leta 2014. Vzorec za posamezen deskriptor je bil enak.

Na podlagi navedenega je Komisija oblikovala splošne ugotovitve in priporočila, navedene v nadaljevanju.

—	Nekatere države članice niso poročale o programih spremljanja za nekatere deskriptorje (10). Komisija zadevne države članice poziva, naj nemudoma posodobijo in sporočijo manjkajoče podatke.

—

Podatki, sporočeni za različne elemente in parametre, v državah članicah niso usklajeni, zaradi česar je zelo težko kakor koli primerjati ali ocenjevati metode in programe spremljanja. Poleg tega so nekatere države članice poročale o več značilnostih, elementih ali parametrih, ki niso strogo povezani s sporočenim deskriptorjem. Komisija poudarja, da je dosledno poročanje za posamezen deskriptor v državah članicah ključno za analitični postopek (11).

—

Merila (12), o katerih je treba poročati, niso bila dosledno zajeta; vse države članice so poročale le o osmih merilih (vseh primarnih) (13) od 42 meril (tako primarnih kot tudi sekundarnih). Na splošno se zdi, da je zajetih več primarnih meril kot sekundarnih (14). Vendar je to odvisno od deskriptorja, ki se spremlja. Komisija države članice opozarja, da bi bilo treba v programih spremljanja načeloma zajeti vsa merila.

—	Nekatere države članice (npr. Danska, Španija in Švedska) so o (pod)regijah (npr. severovzhodni Atlantik in Baltsko morje) poročale skupaj, kar je preprečilo izvedbo regionalne analize. Komisija države članice poziva, naj se v prihodnjih krogih poročanja izogibajo takemu pristopu.

—

Zagotovljene so povezave do podatkov o spremljanju, vendar se število in dostopnost povezav med državami članicami močno razlikujeta. Nekatere države članice na primer težko dostopajo ali ne morejo dostopati do izvirnih podatkov (in metapodatkov), saj povezave v okviru „dostopa do podatkov“ niso povezane z določenim naborom podatkov ali pa so za iskanje podatkov, dostop do njih in njihovo ponovno uporabo potrebni dodatni koraki. Take povezave so potrebne za preglednost, dostopnost in omogočanje skupnih prizadevanj. Komisija države članice poziva, naj preverijo dostop in kakovost povezav, s katerimi se dostopa do podatkov o spremljanju. Izkušnje kažejo, da je mogoče s postopki za zbiranje usklajenih in primerljivih naborov podatkov po vsej EU, kot je EMODnet, podpreti obsežen pregled, ki temelji na podatkih, zato bi bilo morda priporočljivo nadalje razmisliti o razvoju takih postopkov.

—

Precejšnje neujemanje in vrsta informacij, ki so jih države članice sporočile za nekatere deskriptorje, kažejo, da mora biti osebje nacionalnih pristojnih organov seznanjeno s smernicami za poročanje in uporabo priporočenih oblik skupne strategije izvajanja okvirne direktive o morski strategiji (15). Komisija je že predstavila možnosti za krepitev zmogljivosti za poročanje upravam držav članic o okvirni direktivi o morski strategiji na podlagi instrumenta za tehnično pomoč in izmenjavo informacij (TAIEX), kot so medsebojni projekti. Države članice poziva, naj v prihodnje razmislijo o tej možnosti.

2.2   Povezave s členom 8 (Ocene stanja), členom 9 (Določanje dobrega okoljskega stanja), členom 10 (Okoljske ciljne vrednosti) in členom 13 (Ukrepi) Direktive

Analiza je pokazala, da je bila večina programov spremljanja, ki so jih predložile države članice, zasnovana za odzivanje na pritiske na morju in pri viru (16). Zato so bili manj primerni za merjenje vplivov teh pritiskov. Poleg tega so bile v analizi poudarjene vrzeli v programih spremljanja držav članic. Zdi se, da je večina vrzeli povezana s pomanjkanjem dogovorjenih pristopov ali metodoloških standardov na ravni EU ali regionalni ravni za oceno različnih meril ali deskriptorjev.

Kar zadeva pokritost meril za dobro okoljsko stanje (17), analiza kaže, da so programi spremljanja pogosto nepopolni, pri čemer za posamezen deskriptor med državami članicami obstajajo velika odstopanja. Vendar so programi spremljanja celovitejši, kadar merila iz okvirne direktive o morski strategiji sovpadajo z zahtevami iz druge zakonodaje EU. To velja za gospodarsko ribištvo (deskriptor 3) v okviru skupne ribiške politike ali evtrofikacijo (deskriptor 5) v okviru okvirne direktive o vodah (2000/60/ES). S tem je potrjeno, da dobro okoljsko stanje ni dovolj konkretno in skladno določeno, kar je Komisija poudarila že v oceni poročil držav članic o členih 8 do 10 (18). Dejansko je manj kot 50 % držav članic določilo količinske mejne vrednosti za dobro okoljsko stanje, manj kot 25 % držav članic pa je opredelilo zadostna sredstva za določanje dobrega okoljskega stanja za deskriptorje o biološki raznovrstnosti, neavtohtonih vrstah, onesnaževalih in morskih odpadkih.

Precejšnje število držav članic je za vse deskriptorje navedlo, da spremljanje še ni zadostno, da bi se zajele njihove okoljske ciljne vrednosti. Zadnja ocena ciljnih vrednosti držav članic, ki jo je izvedla Komisija (19), je že pokazala, da pri določanju skupnih ciljnih vrednosti še vedno obstajajo številne vrzeli, saj so opredeljene precej splošno. Le 30 % držav članic je na primer določilo merljive ciljne vrednosti za evtrofikacijo, manj kot 20 % pa jih je to storilo za vse druge deskriptorje. To pomeni, da vseh ni mogoče povezati s posebnimi dejavnostmi spremljanja. Zato programi spremljanja ne morejo obravnavati vseh ciljnih vrednosti.

Poleg tega programi spremljanja kljub priporočiloma Komisije iz let 2017 (20) in 2018 (21) zaradi ukrepov ne zagotavljajo zadostnih podatkov za oceno napredka. Številne države članice so izjavile, da spremljanje še ni zadostno, da bi se z njim zajel napredek ukrepov in ocenila njihova učinkovitost. Za spremljanje učinkovitosti morajo biti ukrepi značilni za posamezen deskriptor, ki se pregleduje, ne smejo pa biti generični ali na splošno povezani z vplivi človekove dejavnosti, kot se zdaj pogosto dogaja.

Skratka, na podlagi sporočenih informacij je težko natančno oceniti povezave z drugimi obveznostmi poročanja iz okvirne direktive o morski strategiji (in sicer členi 8, 9, 10 in 13). Zdi se, da še vedno obstajajo vrzeli pri razumevanju (i) tega, katere elemente/parametre bi bilo treba spremljati, da se oceni dobro okoljsko stanje; (ii) konceptualnih pristopov k določanju ciljnih vrednosti in (iii) tega, kaj je treba v okviru spremljanja sporočiti v zvezi z ukrepi.

Komisija zato želi poudariti, da bo dosledno in skladno spremljanje mogoče le, ko bodo ciljne vrednosti dovolj specifične in jasno povezane s posameznim merilom dobrega okoljskega stanja. Šele takrat bo z njim podprto izvajanje člena 10 in merjen napredek pri doseganju ciljev.

2.3   Prostorsko/časovno področje uporabe in pogostost spremljanja

Prizadevanja za spremljanje se osredotočajo predvsem na obalne vode, kar kaže na potrebo po boljšem spremljanju na drugih premalo zastopanih območjih, in sicer zunaj teritorialnih voda držav članic, ki jih prav tako zajema področje uporabe zakonodaje. Komisija priznava izzive in stroške, ki jih prinaša spremljanje na morju. Zato je bila ciljno usmerjena podpora zagotovljena s projekti, ki se financirajo iz skladov EU, kot so Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo (ESPRA) in njegov predhodnik Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR), regionalno financiranje (INTERREG) ter program Obzorje 2020. Komisija je nedavno objavila dokument o možnostih financiranja v podporo okolju z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2021–2027 in instrumentom NextGenerationEU (22). V okviru misije Obnova naših oceanov in voda do leta 2030, ki poteka pod okriljem programa Obzorje Evropa, bo vzpostavljen digitalni sistem za spremljanje okolja. Ta sistem, vključno z digitalnim dvojčkom oceana, projekti misije in drugimi ukrepi, bi lahko državam članicam dodatno pomagal pri izboljšanju njihovih zmogljivosti za spremljanje morskega okolja.

Skratka, s pristopom k spremljanju, ki temelji na tveganju, združevanjem prizadevanj z boljšim usklajevanjem ter boljšo uporabo zgoraj navedenih skladov EU in priložnosti se lahko poveča ozemeljsko področje uporabe programov spremljanja držav članic.

Kar zadeva pogostost spremljanja, so predložene informacije (23) presplošne, da bi razkrile kakršen koli vzorec (npr. s sklicevanjem na celoten program spremljanja), zlasti zaradi velikega števila programov spremljanja ter številnih elementov in parametrov. Vendar so take informacije bistvene za usklajevanje na regionalni ravni. Poleg tega se več elementov pogosteje spremlja, kar kaže, da so države članice poročale o programih spremljanja, ki se že zahtevajo v skladu z drugimi pravnimi obveznostmi, kot so okvirna direktiva o vodah ali konvencije o regionalnih morjih. Ocena kaže tudi, da pogostost v državah članicah ali med regijami ni bila ustrezno usklajena. Komisija zato države članice poziva, naj uskladijo in pojasnijo svoje poročanje, na primer z navedbo razponov pogostosti spremljanja in vključitvijo podrobnosti, kot so povezave do posameznega merila deskriptorja, prostorsko področje uporabe itd.

Poleg tega prostorska razmejitev programov spremljanja ni jasna, podrobnosti o vzorčevalnih postajah pa niso na voljo. V prostorski pokritosti bi moral biti naveden obseg območja, ki ga zajema program spremljanja (kot delež ali raven), bodisi na območju pristojnosti bodisi na območju prostorske porazdelitve vrst. Pri zelo mobilnih vrstah bi moralo to polje na primer ustrezati območju, ki se spremlja, glede na prostorsko porazdelitev vrste ali pa se ne bi smelo uporabiti, da bi se izognili nepotrebnemu bremenu.

Nazadnje je treba poudariti, da so med najpogostejšimi vrzelmi časovne in prostorske nedoslednosti; sporočeni podatki ne zagotavljajo dovolj podrobnosti, da bi bilo mogoče razumeti, kje in kako pogosto se izvaja spremljanje.

2.4   Regionalno usklajevanje

Čeprav obstaja več regionalno dogovorjenih metod spremljanja (24), ki jih uporabljajo nekatere države članice, so države članice v številnih primerih navedle, da uporabljajo nacionalne ali „druge“ metode spremljanja (25). To pomeni, da še vedno obstajajo znatne razlike v številu obravnavanih elementov in parametrih, ki jih države članice spremljajo v isti regiji. Zlasti pri regionalnem sodelovanju pri spremljanju je še vedno potrebno precejšnje regionalno usklajevanje, na primer za deskriptorje, kot sta prehranjevalni splet (deskriptor 4) in hidrografske spremembe (deskriptor 7).

Komisija dejavno sodeluje pri delu konvencij o regionalnih morjih; EU zastopa kot pogodbenico (Barcelonska konvencija, OSPAR in HELCOM) ali opazovalko (Bukareška konvencija). Projekte in dejavnosti podpira tudi prek namenskih skladov EU za povečanje regionalnega usklajevanja programov spremljanja držav članic. To je veljalo za ESPR in bo še naprej veljalo za njegovega naslednika ESPRA (26).

2.5   Skladnost z drugimi politikami

S programi spremljanja bi se morale zagotoviti informacije o tem, h katerim drugim politikam EU in mednarodnim sporazumom (vključno s konvencijami o regionalnih morjih) ti prispevajo in obratno. Države članice so navedle več politik in okvirov, ki so ustrezni za spremljanje različnih deskriptorjev okvirne direktive o morski strategiji, vendar so to storile nedosledno (27).

Če na primer za deskriptor o neavtohtonih vrstah (deskriptor 2) upoštevamo sklice na zakonodajo EU v Sklepu 2017/848/EU, o uredbi o invazivnih tujerodnih vrstah (28) poroča le pet držav članic na območju Baltskega morja (29), štiri na območju Atlantika (30) in le dve na območju Sredozemskega morja (31). To je presenetljivo glede na povezave med obema zakonodajnima aktoma. O večletnem načrtu okvira za zbiranje podatkov v okviru skupne ribiške politike (32), ki je glavni program spremljanja za vrste gospodarskega ribištva, poročajo vse države članice v okviru deskriptorja o ribah in lupinarjih za komercialne namene (deskriptor 3), bodisi samostojno bodisi v kombinaciji z drugimi programi. Poročanje o evtrofikaciji (deskriptor 5) in onesnaževalih (deskriptor 8) je v zvezi z onesnaževali v morski hrani (deskriptor 9) večinoma povezano z okvirno direktivo o vodah (33) in uredbo o živilih (34). Za deskriptor o biotski raznovrstnosti (deskriptor 1) se je večina držav članic sklicevala na vzpostavljene programe spremljanja iz direktiv o habitatih in pticah ter skupne ribiške politike. Čeprav je to spodbudno, si je treba še naprej prizadevati za uskladitev spremljanja med zgoraj navedenimi direktivami in okvirno direktivo o morski strategiji. Poleg tega, čeprav se številne države članice sklicujejo na spremljanje podvodnega hrupa, določeno v okviru konvencij o regionalnih morjih (tj. OSPAR in HELCOM), kot je ustrezno za deskriptor 11 o energiji in podvodnem hrupu iz Direktive, je le malo držav članic podrobno navedlo povezave s temi programi.

2.6   Napredek v primerjavi s poročili o spremljanju iz leta 2014

Pri poročanju za leto 2020 je bil v primerjavi s prejšnjim poročanjem uporabljen enostavnejši pristop. Države članice so bile pozvane, naj svoje programe spremljanja iz leta 2014 povežejo z novo obliko poročanja, da se upošteva Sklep 2017/848/EU. Vendar te zahteve niso izpolnile vse države članice (35). Veliko vnosov iz poročanja leta 2014 je manjkalo ali pa so bili leta 2020 sporočeni drugače. Pričakuje se, da se bo to odpravilo v prihodnjih ciklih poročanja zaradi enostavnejšega pristopa (zmanjšanje ravni poročanja s treh na dve), uvedenega s poročanjem za leto 2020.

3.   SKLEPNE UGOTOVITVE

Ko so programi spremljanja ustrezno razviti, se lahko uporabijo ne le za obveščanje javnih organov o stanju morskega okolja, temveč so tudi v pomoč državam članicam in gospodarskim subjektom pri boljšem razumevanju povezave med njihovimi dejavnostmi in vplivi, ki jih imajo. S programi spremljanja bi se morale na primer zagotavljati informacije o pozitivnem vplivu ukrepov za upravljanje ribištva na tiste vrste in habitate, ki jim ukrepi koristijo. Podobno lahko informacije o dejavnostih na kopnem, kot je kmetijstvo, privedejo do popravnih ukrepov, s katerimi se sčasoma zmanjša evtrofikacija, ki jo povzročajo te dejavnosti. Poleg tega se z zanesljivimi mehanizmi spremljanja izboljšuje razumevanje vplivov projektov z velikim gospodarskim ali družbenim pomenom, kot sta opustitev naftnih in plinskih ploščadi na morju ali množično uvajanje energije iz obnovljivih virov na morju. Spremljanje tako prispeva k boljšemu blaženju okoljskih tveganj in miri javnost ter olajšuje sprejemanje odločitev o javnih naložbah.

Pri zadnji zbirki elementov, značilnosti in parametrov, ki so se po vsej EU spremljali za vse deskriptorje okvirne direktive o morski strategiji, so bile ugotovljene vrzeli pri spremljanju. Na podlagi sporočenih informacij je težko oceniti povezave z drugimi obveznostmi poročanja iz okvirne direktive o morski strategiji (in sicer členi 8, 9, 10 in 13), zlasti ker v prejšnjih poročilih o okvirni direktivi o morski strategiji dobro okoljsko stanje, ciljne vrednosti in ukrepi niso bili sporočeni dovolj konkretno in merljivo, kot je poudarjeno v oceni Komisije iz leta 2022. Poleg tega se o skupnih programih spremljanja po sektorjih in regijah poroča nedosledno. To pomeni, da države članice še ne izkoriščajo v celoti povezav z drugimi sektorji na nacionalni ali regionalni ravni, kar vodi v neučinkovitost.

Države članice bi morale dati prednost prizadevanjem za odpravo teh vrzeli na vseh ravneh izvajanja Direktive. Ta priporočila bi morala državam članicam pomagati zapolniti vrzeli in razviti učinkovite programe spremljanja, ki bodo na koncu prispevali k doseganju njihovih okoljskih ciljev. Čisto in zdravo morsko in obalno okolje ni le pravna zahteva ali moralna obveznost za prihodnje generacije. Je tudi potrebna podlaga za vse pomorske dejavnosti in bistveni pogoj za trajnost ključnih gospodarskih sektorjev, kot sta ribištvo in turizem. Zaradi tega sta varstvo in sistematično spremljanje morskega in obalnega okolja resnično smiselna naložba, med drugim tudi z gospodarskega vidika.

Komisija se zaveda, da je spremljanje okoljskih parametrov za oceno morskega okolja zahtevna naloga. Zajema številne vidike, od številnih morskih vrst in habitatov do številnih antropogenih pritiskov in vplivov. Prizadevanja držav članic so izjemna in kljub ugotovljenim pomanjkljivostim bi bilo treba priznati, da je usklajeno spremljanje morskega okolja v EU v skladu z okvirno direktivo o morski strategiji in štirimi konvencijami o regionalnih morjih edinstven dosežek na svetovni ravni.

Kot je poudarjeno v poročilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju okvirne direktive o morski strategiji v letu 2020 (36), Komisija meni, da je Direktiva usklajen pravni okvir, ki omogoča stalne izboljšave pri zbiranju podatkov in spodbuja oblikovanje celovitih programov spremljanja morja. Komisija je v istem poročilu tudi poudarila, da podatki, ki jih države članice zbirajo v okviru programov spremljanja iz okvirne direktive o morski strategiji, pogosto niso primerljivi. Prav tako je opozorila na dejstvo, da ti programi spremljanja niso vedno povezani s cilji, in ker so vzpostavljeni pred ukrepi, povezava med njimi pogosto ni optimalna.

Komisija vztraja, da bi bilo treba v okviru programov spremljanja usklajeno meriti stanje morskega okolja, doseganje okoljskih ciljnih vrednosti in učinkovitost ukrepov. Te preudarke bo vključila v pregled okvirne direktive o morski strategiji, ki se izvaja, hkrati pa si bo prizadevala za poenostavitev zahtev glede poročanja. Nazadnje so podatki, pridobljeni pri teh programih spremljanja, bistveni za izvajanje evropskega zelenega dogovora, saj se bodo, ko bodo na voljo, vključili v okvir za spremljanje ničelnega onesnaževanja in okvir za spremljanje biotske raznovrstnosti, ki sta del splošnega okvira za spremljanje osmega okoljskega akcijskega programa. Prispevali pa bodo tudi k izvajanju svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost iz Kunminga in Montreala, saj bodo z njimi opredeljeni glavni in drugi kazalniki, povezani z morjem, poleg tega pa bodo olajšali prilagajanje nacionalnih strategij in akcijskih načrtov za biotsko raznovrstnost.

---

(1)  Direktiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji) (UL L 164, 25.6.2008, str. 19).

(2)  COM(2020) 259 final.

(3)  Enajst kakovostnih deskriptorjev je določenih v Prilogi I k Okvirni direktivi o morski strategiji in nadalje opredeljenih v Sklepu Komisije 2017/848/EU. Ti vključujejo: D1 – biotsko raznovrstnost; D2 – neavtohtone vrste; D3 – ribe in lupinarje za komercialne namene; D4 – prehranjevalne splete; D5 – evtrofikacijo; D6 – neoporečnost morskega dna; D7 – hidrografske spremembe; D8 – onesnaževala; D9 – onesnaževala v morski hrani; D10 – odpadke; D11 – energijo, vključno s podvodnim hrupom.

(4)  https://ec.europa.eu/environment/marine/eu-coast-and-marine-policy/implementation/index_en.htm

(5)  Malta do 22. februarja 2023 še ni poročala.

(6)  Tornero, V., Palma, M., Boschetti, S. T., Cardoso, A. C., Druon, J.-N., Kotta, M., Louropoulou, E., Magliozzi, C., Palialexis, A., Piroddi, C., Ruiz-Orejón, L. F., Vasilakopoulos, P., Vighi, M., Hanke, G. Review and analysis of EU Member States’ 2020 reports: Monitoring programmes (MSFD Article 11) (Pregled in analiza poročil držav članic EU za leto 2020: programi spremljanja (člen 11 okvirne direktive o morski strategiji)), EUR 31181 EN, Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2022, ISBN 978-92-76-55778-4, doi:10.2760/8457, JRC129363.

(7)  Sklep Komisije (EU) 2017/848 z dne 17. maja 2017 o merilih in metodoloških standardih na področju dobrega okoljskega stanja morskih voda ter specifikacijah in standardiziranih metodah za spremljanje ter presojo in razveljavitvi Sklepa 2010/477/EU (UL L 125, 18.5.2017, str. 43).

(8)  COM(2022) 674 final, Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, Prvo spremljanje in napovedovanje „ničelnega onesnaževanja“ – „Poti do čistejšega zraka, vode in tal za Evropo“.

(9)  Glej str. 174 analize Skupnega raziskovalnega središča.

(10)  Za Nemčijo manjka poročanje za deskriptor 9; za Romunijo manjka poročanje za deskriptor 1 o pticah; za Nemčijo in Romunijo pa manjka poročanje za deskriptor 4. Čeprav so Belgija, Irska, Francija, Ciper in Latvija predložili poročila za deskriptor 4, tega niso storile za nobeno od njegovih meril, temveč so poročale o merilih drugih deskriptorjev (predvsem deskriptorja 1). To pa predvsem zato, ker se deskriptor 4 ne spremlja. Pri tem deskriptorju se države članice opirajo na podatke iz programov spremljanja drugih deskriptorjev.

(11)  Pri poročanju o okvirni direktivi o morski strategiji je treba razmisliti o poročanju za značilnosti (npr. komponente ekosistema, pritiski, dejavnosti), elemente (npr. specifične vrste, habitati, onesnaževala, kategorije odpadkov) in parametre, ki se spremljajo, kot je navedeno v smernicah za poročanje o spremljanju (smernice iz okvirne direktive o morski strategiji št. 17).

(12)  Kot so opredeljena v Sklepu Komisije 2017/848/EU.

(13)  Deskriptor 1, merilo 2 (številčnost populacije izbranih vrst), deskriptor 3, merilo 1 (stopnja ribolovne umrljivosti), deskriptor 3, merilo 2 (biomasa drstitvenega staleža), deskriptor 5, merilo 1 (koncentracija hranil), deskriptor 8, merilo 1 (koncentracija onesnaževal), deskriptor 9, merilo 1 (raven onesnaževal v užitnih tkivih morske hrane), deskriptor 10, merilo 1 (količine in sestava makroodpadkov) in deskriptor 11, merilo 1 (antropogeni impulzni hrup v vodi).

(14)  V skladu s členom 3(2) Sklepa Komisije 2017/848/EU se sekundarna merila uporabijo za dopolnitev primarnega merila ali ko je morsko okolje v nevarnosti, da ne bo doseglo ali ohranilo dobrega okoljskega stanja za zadevno merilo.

(15)  https://circabc.europa.eu/ui/group/326ae5ac-0419-4167-83ca-e3c210534a69/library/bc5bb466-2855-4308-be2e-4a585ee8ba69/details

(16)  Glej str. 95–118 in 175–177 analize Skupnega raziskovalnega središča.

(17)  Kot je predvideno v Sklepu Komisije 2017/848/EU.

(18)  Ta zajema presojo morskega okolja (člen 8), določanje dobrega okoljskega stanja (člen 9) in okoljske ciljne vrednosti (člen 10): C(2022) 1392, „Sporočilo Komisije o priporočilih po državah članicah in regijah glede posodobljenih poročil iz leta 2018 za člene 8, 9 in 10 okvirne direktive o morski strategiji (2008/56/ES)“

(19)  Glej opombo 18.

(20)  COM(2017) 3 final.

(21)  COM(2018) 562 final.

(22)  Poiščite program financiranja EU za okolje – Urad za publikacije EU (europa.eu)

(23)  Glej str. 179 analize Skupnega raziskovalnega središča.

(24)  Večinoma iz dveh konvencij o regionalnih morjih, in sicer o severovzhodnem Atlantiku (OSPAR) in Baltskem morju (HELCOM).

(25)  Glej str. 119–149 in 181 analize Skupnega raziskovalnega središča.

(26)  Razpis ESPRA za zbiranje predlogov – regionalni vodilni projekti, ki podpirajo trajnostno modro gospodarstvo v morskih bazenih EU (europa.eu)

(27)  Glej str. 150–157 in 181 analize Skupnega raziskovalnega središča.

(28)  Uredba (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst (UL L 317, 4.11.2014, str. 35).

(29)  Danska, Estonija, Latvija, Finska in Švedska.

(30)  Belgija, Danska, Španija in Švedska.

(31)  Španija in Italija.

(32)  Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki (UL L 354, 28.12.2013, str. 22).

(33)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

(34)  Uredba (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL L 139, 30.4.2004, str. 1).

(35)  Glej str. 164–166 in 183 analize Skupnega raziskovalnega središča.

(36)  Poročilo o izvajanju okvirne direktive o morski strategiji (europa.eu)

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva M.11075 – EBERT HERA ESSER HOLDING / SERVICECO)

(Besedilo velja za EGP)

(2023/C 165/02)

Komisija se je 3. maja 2023 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo z notranjim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1). Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

—	v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—	v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32023M11075. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do prava EU.

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

Menjalni tečaji eura (1)

8. maj 2023

(2023/C 165/03)

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,1037
JPY	japonski jen	149,15
DKK	danska krona	7,4473
GBP	funt šterling	0,87228
SEK	švedska krona	11,2012
CHF	švicarski frank	0,9813
ISK	islandska krona	150,50
NOK	norveška krona	11,5505
BGN	bolgarski lev	1,9558
CZK	češka krona	23,410
HUF	madžarski forint	372,20
PLN	poljski zlot	4,5693
RON	romunski lev	4,9246
TRY	turška lira	21,5304
AUD	avstralski dolar	1,6244
CAD	kanadski dolar	1,4710
HKD	hongkonški dolar	8,6618
NZD	novozelandski dolar	1,7389
SGD	singapurski dolar	1,4620
KRW	južnokorejski won	1 458,26
ZAR	južnoafriški rand	20,2552
CNY	kitajski juan	7,6347
IDR	indonezijska rupija	16 237,42
MYR	malezijski ringit	4,8971
PHP	filipinski peso	61,015
RUB	ruski rubelj
THB	tajski bat	37,382
BRL	brazilski real	5,4613
MXN	mehiški peso	19,6393
INR	indijska rupija	90,2775

---

(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

Menjalni tečaji eura (1)

9. maj 2023

(2023/C 165/04)

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,0959
JPY	japonski jen	147,97
DKK	danska krona	7,4452
GBP	funt šterling	0,86990
SEK	švedska krona	11,1885
CHF	švicarski frank	0,9788
ISK	islandska krona	150,70
NOK	norveška krona	11,5750
BGN	bolgarski lev	1,9558
CZK	češka krona	23,363
HUF	madžarski forint	371,68
PLN	poljski zlot	4,5723
RON	romunski lev	4,9200
TRY	turška lira	21,3858
AUD	avstralski dolar	1,6217
CAD	kanadski dolar	1,4679
HKD	hongkonški dolar	8,5934
NZD	novozelandski dolar	1,7320
SGD	singapurski dolar	1,4544
KRW	južnokorejski won	1 451,90
ZAR	južnoafriški rand	20,2003
CNY	kitajski juan	7,5853
IDR	indonezijska rupija	16 159,20
MYR	malezijski ringit	4,8762
PHP	filipinski peso	61,123
RUB	ruski rubelj
THB	tajski bat	36,921
BRL	brazilski real	5,4863
MXN	mehiški peso	19,4970
INR	indijska rupija	89,9495

---

(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

Obvestilo o območjih, ki so na voljo za izdajo dovoljenja za raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov

(2023/C 165/05)

Ministrstvo za gospodarstvo in trajnostni razvoj na podlagi člena 20 Zakona o raziskovanju in izkoriščanju ogljikovodikov (Uradni list Republike Hrvaške št. 52/18, 52/19 in št. 30/21) v imenu Republike Hrvaške objavlja

Vlada Republike Hrvaške vabi vse zainteresirane pravne osebe, naj predložijo ponudbe za pridobitev dovoljenja za raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov v zvezi z razpoložljivimi raziskovalnimi območji na kopnem.

1.   INFORMACIJE O RAZISKOVALNIH OBMOČJIH

Območja za raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov na kopenskem območju, ki so na voljo za izdajo dovoljenj za raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov so:

1.	Raziskovalno območje SA-08/SA-09

2.	Raziskovalno območje SA-11/SA-12

3.	Raziskovalno območje DR-02/1

Zemljevidi in koordinate raziskovalnih območij so sestavni del razpisne dokumentacije.

Raziskovalna območja, ki so na voljo za izdajo dovoljenj za raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov, so bila predmet predhodnega razpisnega postopka za raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov, v okviru katerega niso bila izdana dovoljenja za raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov oziroma so bila izdana dovoljenja za raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov, toda ni bil podpisan dogovor. Eno raziskovalno območje je investitor opustil med raziskovanjem ogljikovodikov v skladu s členom 36 Zakona o raziskovanju in izkoriščanju ogljikovodikov.

2.   MERILA ZA IZBIRO PONUDNIKOV

V skladu s členom 2(2) Direktive 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov (UL L 164, 30.6.1994, str. 3) v zvezi z nacionalno varnostjo ter v skladu s členom 19 Zakona o raziskovanju in izkoriščanju ogljikovodikov se pri izbiri najprimernejšega ponudnika upoštevajo naslednja merila:

1.	tehnična, finančna in strokovna usposobljenost ponudnika;

2.	načini, na katere ponudnik namerava opravljati dejavnosti, za katere se izda dovoljenje za raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov;

3.	splošna kakovost predložene ponudbe;

4.	finančna jamstva, ki jih ponudnik zagotovi v zameno za izdajo dovoljenja za raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov, ter

5.	kakršno koli pomanjkanje učinkovitosti ali odgovornosti, ki ga je ponudnik v kakršni koli obliki izkazal v drugih državah in pri prejšnjih dejavnostih, za katere se izda dovoljenje za raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov.

Merilo za izbiro ponudnika je tudi pristojbina za sklenitev pogodbe za raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov, katere najmanjši znesek je določen v členu 51 Zakona o raziskovanju in izkoriščanju ogljikovodikov.

Če sta po oceni ob upoštevanju meril iz Zakona o raziskovanju in izkoriščanju ogljikovodikov dve ponudbi enako ustrezni ali je več ponudb enako ustreznih, se pri končni odločitvi upoštevajo druga ustrezna nepristranska in nediskriminatorna merila.

3.   NAČINI ODDAJE PONUDB:

Ponudba se odda v skladu z dokumentacijo, ki je objavljena na uradnem spletišču Agencije za ogljikovodike (www.azu.hr), in se Agenciji za ogljikovodike predloži v skladu z določbami Zakona o raziskovanju in izkoriščanju ogljikovodikov ter razpisno dokumentacijo.

Vse ostale ustrezne informacije in obvestila so na voljo na spletišču Agencije za ogljikovodike (www.azu.hr).

Obvestilo o razpoložljivosti območij v Avstriji za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov

(2023/C 165/06)

S sklicevanjem na člen 3(3) Direktive 94/22/ES (1) zvezni minister za finance Republike Avstrije s tem dopisom obvešča, da je v skladu z zakonom o rudninah (Mineralrohstoffgesetz, BGBl. I št. 38/1999), ki je bil nazadnje spremenjen z zveznim zakonom, objavljenim v BGBl. I št. 60/2022, celotno državno območje Republike Avstrije v smislu člena 3(3) trajno na voljo, pod pogojem, da ne obstajajo pogodbe o iskanju, izkoriščanju in skladiščenju ogljikovodikov ter predhodne rudarske pravice, ki zajemajo tudi ogljikovodike. Ustrezni podrobni podatki so na voljo na zveznem ministrstvu za finance, oddelek VI (telekomunikacije, pošta in rudarstvo), Denisgasse 31, 1200 Dunaj.

To obvestilo nadomešča obvestilo Republike Avstrije iz Uradnega lista Evropske Unije C 111 z dne 3. aprila 2020, str. 3.

---

(1)  UL L 164, 30.6.1994, str. 3.

Objava odobrene standardne spremembe specifikacije proizvoda za zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo v sektorju kmetijskih proizvodov in živil iz člena 6b(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 664/2014

(2023/C 165/07)

To sporočilo je objavljeno v skladu s členom 6b(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 664/2014 (1).

Obvestilo o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo iz države članice Unije

(Uredba (EU) št. 1151/2012)

„Χαλλούμι / Halloumi / Hellim“

EU št.: PDO-CY-01243-AM03 – 14.3.2023

ZOP (X) ZGO ( )

1.   Ime proizvoda

„Χαλλούμι / Halloumi / Hellim“

2.   Država članica, ki ji pripada geografsko območje

Ciper

3.   Organ države članice, ki sporoči standardno spremembo

Oddelek za kmetijstvo – ministrstvo za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje

4.   Opis odobrenih sprememb

1.   Vključitev neprepognjenega (enoslojnega) sira „Halloumi“ v specifikacijo proizvoda

Oblika proizvoda se lahko razlikuje, in sicer je lahko proizvod prepognjen ali neprepognjen ter pravokotne ali polkrožne oblike.

Sprememba vpliva na enotni dokument.

2.   Možnost uporabe surovega mleka za proizvodnjo sira „Halloumi“

Pasterizacija mleka, ki se uporablja za proizvodnjo sira „Halloumi“, ni več obvezna.

Sprememba vpliva na enotni dokument.

3.   Faza proizvodnje, ki omogoča ponovno segrevanje sirnine, razrezane takoj po sesirjenju mleka, do temperature 40 °C, ni več obvezna

Zaradi te spremembe ni več obvezna faza proizvodnje, ki omogoča ponovno segrevanje sirnine, razrezane takoj po sesirjenju mleka, do temperature 40 °C.

Sprememba ne vpliva na enotni dokument.

4.   Možnost dodajanja mete tudi v drugih fazah proizvodnega postopka sira „Halloumi“

Možnost dodajanja mete v fazi prepogibanja proizvoda, pa tudi pred njegovim pakiranjem.

Sprememba ne vpliva na enotni dokument.

5.   Suho soljenje na sirarski mizi ni več obvezno in uvedena je možnost soljenja izključno v slani sirotki pred pakiranjem proizvoda

Faza suhega soljenja sira „Halloumi“ na sirarski mizi ni več obvezna in uvedena je možnost soljenja proizvoda izključno v slani sirotki pred njegovim pakiranjem.

Sprememba ne vpliva na enotni dokument.

6.   Možnost, da proizvod ostane v slani sirotki pred pakiranjem vsaj osem ur in največ tri dni

Proizvod lahko pred pakiranjem ostane v slani sirotki manj kot en dan (vendar vsaj osem ur) in največ tri dni.

Sprememba ne vpliva na enotni dokument.

7.   Uvedba možnosti, da se pakirani proizvod za največ tri minute segreje nad središčno temperaturo 72 °C

V proizvodni postopek je vključena možnost toplotne obdelave proizvoda po pakiranju, tako da njegova središčna temperatura za največ tri minute preseže 72 °C.

Sprememba vpliva na enotni dokument.

ENOTNI DOKUMENT

„Χαλλούμι / Halloumi / Hellim“

EU št.: PDO-CY-01243-AM03 – 14.3.2023

ZOP (X) ZGO ( )

1.   Ime [ZOP ali ZGO]

„Χαλλούμι / Halloumi / Hellim“

2.   Država članica ali tretja država

Ciper

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1.   Vrsta proizvoda [v skladu s Prilogo XI]

Skupina 1.3 Siri

3.2.   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

Ime „Halloumi“ bo uporabljeno v celotnem besedilu in bo označevalo zgoraj navedena imena, tj. „Χαλλούμι / Halloumi / Hellim“. Obstajata dve vrsti sira „Halloumi“, in sicer sveži in zorjeni „Halloumi“. Sveži sir „Halloumi“ se proizvaja iz sirnine, pridobljene s sirjenjem mleka s sirilom. Sir se skuha in oblikuje v značilno obliko. Je poltrd in prožen, prepognjen ali neprepognjen (pravokotne ali polkrožne oblike), bele do rahlo rumenkaste barve, ima kompaktno strukturo, se zlahka reže ter je značilnega vonja in okusa. Ima močan vonj po mleku/sirotki ter aromo in okus po meti, vonj po kmečkem dvorišču ter pikanten in slan okus. Najvišja vsebnost vlage je 52 %, najnižja vsebnost maščob je 43 % (v suhi snovi), najvišja vsebnost soli pa 3 %. Zorjeni sir „Halloumi“ se proizvaja iz sirnine, pridobljene s sirjenjem mleka s sirilom. Sir se skuha in oblikuje v značilno obliko, nato pa se vsaj 40 dni pusti zoreti v slani sirotki. Ta sir je poltrd do trd, manj prožen, prepognjen ali neprepognjen (pravokotne ali polkrožne oblike), bele do rumenkaste barve, ima kompaktno strukturo, se zlahka reže ter je značilnega vonja in okusa. Ima močan vonj po mleku/sirotki ter aromo in okus po meti, vonj po kmečkem dvorišču ter pikanten in slan okus, je nekoliko grenak in zelo slan. Najvišja vsebnost vlage je 37 %, najnižja vsebnost maščob 40 % (v suhi snovi), najvišja vsebnost soli 6 %, kislost pa 1,2 % (izražena kot mlečna kislina v suhi snovi).

Siri „Halloumi“ tehtajo od 150 g do 1 200 g.

3.3.   Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

Za mleko, ki se uporablja za proizvodnjo sira „Halloumi“, se brez poseganja v določbe Uredbe (EU) št. 664/2014 uporablja naslednje.

Ovčje in kozje mleko je mleko lokalnih in drugih pasem, vključno z njihovimi križanci, ki se pasejo vse leto, če to omogočajo vremenske razmere. Vsa voluminozna krma v prehrani ovc in koz se proizvaja lokalno (zelena krma, seno, silaža, slama/strnišče in divje rastline). Kar zadeva krmne dodatke, se lahko uporabljajo žitarice, vključno z ječmenom in koruzo, beljakovinska krma, kot je moka iz oluščene oz. delno oluščene soje, proizvodi in stranski proizvodi iz različnih surovin, kot so pšenični otrobi, ter anorganske snovi, vitamini in mikrohranila.

Kravje mleko je mleko krav, ki bivajo v hlevih in se hranijo z zeleno krmo, senom, silažo in slamo, ki se pridelujejo na Cipru večinoma iz avtohtonih krmnih rastlin, ter krmnimi dodatki. Natančneje, prehrano krav sestavlja lokalno pridelana krma (zelene krmne rastline, seno, silaža in slama/strnišče). Preostanek njihove prehrane sestavljajo krmni dodatki, ki večinoma vsebujejo ječmen, koruzo, sojo in otrobe ter drugo beljakovinsko krmo, kot je moka iz oluščene oz. delno oluščene soje, proizvode in stranske proizvode iz različnih surovin, kot so pšenični otrobi, ter anorganske snovi, vitamine in mikrohranila.

Mleko (sveže ovčje ali kozje mleko ali mešanica obeh z dodatkom kravjega mleka ali brez njega), sirilo (vendar ne prašičje sirilo), sveži ali posušeni listi ciprske mete (Mentha viridis) in sol. Delež ovčjega ali kozjega mleka ali mešanice obeh mora biti vedno večji od deleža kravjega mleka. Z drugimi besedami, ko se poleg ovčjega ali kozjega mleka ali mešanice obeh uporabi kravje mleko, delež kravjega mleka v siru „Halloumi“ ne sme biti večji od deleža ovčjega ali kozjega mleka ali mešanice obeh. Mleko, ki se uporablja za pripravo sira „Halloumi“, je ciprsko polnomastno mleko. Lahko je surovo, pasterizirano ali segreto na temperaturo nad 65 °C. Ne sme biti kondenzirano ali vsebovati ničesar od naslednjega: mleka v prahu, kondenziranega mleka, soli kazeina, barvil, konzervansov ali drugih aditivov. Ne sme vsebovati antibiotikov, pesticidov ali drugih škodljivih snovi.

Ovčje in kozje mleko je mleko lokalnih in drugih pasem, vključno z njihovimi križanci, ki so vzrejene na opredeljenem geografskem območju.

Kravje mleko je mleko krav, ki so bile postopoma uvedene na Cipru in so vzrejene na opredeljenem geografskem območju.

3.4.   Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Ovčje, kozje in kravje mleko, ki je surovina za proizvodnjo sira „Halloumi“, se proizvaja na opredeljenem geografskem območju. Tudi sam sir „Halloumi“ se proizvaja na opredeljenem geografskem območju.

3.5.   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Pakiranje in po potrebi toplotna obdelava sira „Halloumi“ morata potekati na opredeljenem geografskem območju iz naslednjih razlogov: (a) sir „Halloumi“ je treba pakirati takoj, ko se proizvede, da se prepreči nadaljnje zorjenje, (b) proizvodni postopek sira „Halloumi“ (proizvodnja in pakiranje in kakršna koli toplotna obdelava) se ne sme prekiniti (neprekinjena proizvodnja), (c) za zagotovitev sledljivosti mora proizvode pakirati proizvajalec in jih ustrezno označiti, (d) s tem se prepreči, da bi se sir, proizveden zunaj ciprskega ozemlja, tržil kot ZOP „Halloumi“, s čimer se zagotovijo kakovost in poreklo proizvoda ter izvajanje potrebnega nadzora.

3.6.   Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Če se za proizvodnjo sira „Halloumi“ uporabi mešanica različnih vrst mleka, je treba te različne vrste navesti na oznaki v padajočem vrstnem redu po odstotkih.

4.   Jedrnata opredelitev geografskega območja

Upravne meje okrožij Nikozija, Limassol, Larnaka, Famagusta, Pafos in Kirenija.

5.   Povezava z geografskim območjem

5.1   Posebnosti geografskega območja

Naravni dejavniki: Ciper ima sredozemsko podnebje, za katero so značilna vroča in suha poletja ter blage in vlažne zime. Tudi teren na otoku ima zelo pomembno vlogo, saj je v gorah razmeroma veliko dežja, kar vpliva na hidrologijo in okolje nižje ležečih območij, številni potoki pa dobivajo vodo iz izvirov še več mesecev po dežju. Glede na svojo velikost je Ciper zaradi svoje geološke strukture, podnebja, geografskega položaja, okoliškega morja in krajinskih značilnosti ena od držav z najbogatejšim rastlinstvom v Sredozemlju (Tsintidis idr., 2002). Na otoku raste 1 908 različnih vrst rastlin, od katerih je 140 endemičnih, tj. najdemo jih samo na Cipru (Urad za gozdove, 2004). Nazadnje so lokalne pasme živali molznic na Cipru debelorepe ovce, ki so dobro prilagojene suhemu podnebju in visokim temperaturam na tem območju, ter koze lokalnih pasem machaira in pissouri. Ovce pasme chios in koze pasme damascus (vnesene v petdesetih oz. tridesetih letih 20. stoletja) so prav tako lokalni tipi pasem, saj so se njihove morfološke in proizvodne značilnosti po dolgotrajnem nacionalnem rejnem programu razvile drugače od značilnosti populacij izvora.

Človeški dejavniki: zgodovinske reference kažejo na to, da je bila proizvodnja sira „Halloumi“ na Cipru znana že od davnih časov. Sir „Halloumi“ se omenja kot calumi v zbirki petih rokopisov o zgodovini Cipra, ki se hrani v knjižnici muzeja Correr v Benetkah. Ta navedba iz leta 1554 je najstarejša doslej najdena pisna referenca o siru „Halloumi“. Obstajajo tudi poznejše reference o siru „Halloumi“, med drugim reference Archimandrita Kyprianosa iz leta 1788.

Pomen sira „Halloumi“ v življenju lokalnega prebivalstva jasno dokazujeta umetnost (poezija, literatura) in njegovo mesto na kmetijskih sejmih (Lyssi, 1939). Seznam razredov proizvodov in denarnih nagrad ter pogojev za udeležbo na kmetijskem sejmu v kraju Lyssi, ki je bil objavljen v grščini in turščini, zajema proizvode, ki jih je dovoljeno prijaviti na tekmovanje. Turško ime za sir „Halloumi“ je „Hellim“. Turško-ciprski proizvajalci sira „Halloumi“ za naš tradicionalni proizvod uporabljajo obe imeni ali samo ime „Hellim“. Obstajajo številni dokazi, da se imeni „Halloumi“ in „Hellim“ nanašata na isti tradicionalni ciprski proizvod, za katerega se uporabljata obe imeni (časopis Halkin Sesi, 1959 in 1962, ter navedba obeh imen na pakiranju proizvodov za izvoz).

Tesna povezava med proizvodom in prebivalci otoka se jasno kaže tudi v dejstvu, da so „Halloumas“, „Hallouma“, „Halloumakis“ in „Halloumis“ pogosti ciprski priimki.

Sir „Halloumi“ je že od davnih časov pomemben element v prehrani Ciprčanov (Bevan, 1919; Pitcairn, 1934; Zigouris, 1952) in vse leto zadovoljuje prehranske potrebe ciprskih družin. Sir „Halloumi“ je „slaven ciprski sir, proizveden na poseben način“, ena od najpogostejših jedi s kruhom v vsakem ciprskem gospodinjstvu, bistvena za vsako podeželsko družino (Xioutas, 2001). Sira „Halloumi“ ne uživa samo lokalno prebivalstvo, ampak se od davnih časov tudi izvaža v različne države (Archimandrite Kyprianos, 1788), vključno z Egiptom, Sirijo, Grčijo, Turčijo, Palestino, Francijo, Sudanom, Združenim kraljestvom, Ameriko, Avstralijo in Kitajsko (Dawe, 1928).

Proizvodni postopek je edinstven, zlasti faze kuhanja proizvoda pri visoki temperaturi za določen čas, prepogibanja in dodajanja ciprske mete. Kuhanje sirnine je zelo pomembno, saj se po podatkih iz zadevne študije s tem izboljšajo organoleptične kakovosti proizvoda. Natančneje, s kuhanjem sirnine pri visoki temperaturi se proizvaja velika količina nekaterih osnovnih kemičnih spojin, ki vplivajo na okus sira „Halloumi“. Nekatere od teh spojin so laktoni, kot je delta-dodekalakton (za katerega je značilen sadni okus) in delta-dekalakton (za katerega je značilen kremast okus), nekatere pa so metil ketoni, za katere je značilen okus, podoben mleku (P. Papademas, 2000).

Zaradi značilnega prepogibanja sirnine v okviru tradicionalnega postopka se sir „Halloumi“ razlikuje od vseh drugih sirov. Sir „Halloumi“ so tradicionalno začeli prepogibati, da bi ga lažje spravili v posode s sirotko. Poleg tega se (med postopkom prepogibanja) med plasti sirnine položijo listi mete, tako da obstanejo na mestu in dajo končnemu proizvodu značilno aromo. Uporaba mete (Mentha viridis) v fazi prepogibanja da končnemu proizvodu njegovo značilno aromo zaradi prisotnosti snovi terpenes pulegon („metinega terpena“) in karvon (Papademas in Robinson, 1998). Pri proizvodnem postopku pride do izraza znanje lokalnih proizvajalcev.

5.2   Posebnosti proizvoda

Posebne značilnosti proizvoda so naslednje:

(a)	sir se ne razleze ali stopi pri visokih temperaturah (uživa se lahko ne samo kot tak, ampak tudi ocvrt ali pečen na žaru itd.);

(b)	toplotna obdelava sirnine v sirotki pri temperaturi nad 90 °C vsaj 30 minut je edinstvena posebnost proizvodnega postopka in prispeva k posebnim organoleptičnim lastnostim proizvoda;

(c)	s prepogibanjem proizvod dobi značilno obliko;

(d)

organoleptične lastnosti (značilen vonj in okus; močan vonj po mleku/sirotki ter aroma in okus po meti, vonj po kmečkem dvorišču ter pikanten, slan okus) zlasti zaradi ovčjega in kozjega mleka, na katero vpliva prehrana živali, mete, ki se doda med proizvodnim postopkom, ter hlapnih spojin, ki se tvorijo med toplotno obdelavo sirnine v sirotki, ter

(e)	tradicionalni značaj sira, ki temelji na dejstvu, da se proizvaja na Cipru že od davnih časov v skladu s tradicionalno metodo, ki se prenaša iz roda v rod in pri kateri pride do izraza znanje lokalnih proizvajalcev danes.

5.3   Vzročna povezava med geografskim območjem in kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma določeno kakovostjo, slovesom ali drugimi značilnostmi proizvoda (pri ZGO)

Povezava med sirom „Halloumi“ in geografskim okoljem leži v specifičnosti sredozemskega podnebja na otoku. Lokalno rastlinstvo, ki ga uživajo živali molznice, se spreminja iz zelene krme v polsuho in nazadnje suho krmo v skladu z značilnimi fazami lokalnega mikropodnebja. Nekatere od teh rastlin so endemične. To lokalno ciprsko rastlinstvo, ki ga živali uživajo sveže ali suho, pomembno vpliva na kakovost mleka in posledično tudi na posebne značilnosti sira (Papademas, 2000). Prisotnost bacila Lactobacillus cypricasei (laktobacil iz ciprskega sira), ki je bil izoliran samo iz ciprskega sira „Halloumi“, priča o povezavi med mikrofloro na otoku in proizvodom (Lawson idr., 2001). Poleg tega dodatek ciprske mete nadalje prispeva k značilnemu okusu proizvoda. Drugi dejavniki, ki vplivajo na organoleptične lastnosti proizvoda, zlasti njegov okus in vonj, so vrsta uporabljenega mleka, saj ovčje in kozje mleko vsebuje posebne maščobne kisline z nizko molsko maso, in hlapne spojine, ki se tvorijo med proizvodnim postopkom.

V zvezi s povezavo med človeškimi dejavniki in proizvodom se sir „Halloumi“ šteje za tradicionalni proizvod Cipra, saj ima, kot je opisano v točki 5.1, že od davnih časov zelo pomembno vlogo v življenju in prehrani prebivalcev otoka, tako grških kot turških Ciprčanov, znanje o proizvodnem postopku pa se prenaša iz roda v rod. Njegova značilna oblika, ki nastane zaradi prepogibanja, in posebna lastnost, da se ne topi pri visokih temperaturah, sta rezultat tega tradicionalnega proizvodnega postopka, ki se prenaša med rodovi.

Sklic na objavo specifikacije proizvoda

http://www.moa.gov.cy/moa/da/da.nsf/All/82B33F7D83ABF5A8C225879C00346BA5?OpenDocument

---

(1)  UL L 179, 19.6.2014, str. 17.

Popravek Predhodne priglasitve koncentracije (Zadeva M.11055 – EQUITIX / CUBE / RIVER RIDGE) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

( Uradni list Evropske unije C 133 z dne 17. aprila 2023 )

(2023/C 165/08)

Stran 7, točka 1, prva vrstica:

besedilo:

se glasi: