ISSN 1977-1045

Uradni list

Evropske unije

C 160

European flag  

Slovenska izdaja

Informacije in objave

Letnik 66
5. maj 2023


Vsebina

Stran

 

II   Sporočila

 

SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

 

Evropska komisija

2023/C 160/01

Obvestilo Komisije o poenostavljeni obravnavi določenih koncentracij na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 o nadzoru koncentracij podjetij

1

2023/C 160/02

Sporočilo Komisije – Sporočilo v skladu s členi 3(2), 13(3), 20 in 22 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2023/914 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 o nadzoru koncentracij podjetij in razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 802/2004

11


 

IV   Informacije

 

INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

 

Evropska komisija

2023/C 160/03

Menjalni tečaji eura – 4. maj 2023

14

 

INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC

2023/C 160/04

Obvestilo vlade Republike Poljske v zvezi z Direktivo 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov

15

2023/C 160/05

Obvestilo vlade Republike Poljske v zvezi z Direktivo 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov

28

2023/C 160/06

Obvestilo vlade Republike Poljske v zvezi z Direktivo 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov

40

2023/C 160/07

Obvestilo vlade Republike Poljske v zvezi z Direktivo 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov

52


 

V   Objave

 

POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE

 

Evropska komisija

2023/C 160/08

Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.11111 – UBS / CREDIT SUISSE) ( 1 )

63

 

DRUGI AKTI

 

Evropska komisija

2023/C 160/09

Objava zahtevka za odobritev spremembe specifikacije proizvoda, ki ni manjša, v skladu s členom 50(2), točka (a), Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

65

2023/C 160/10

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

89

2023/C 160/11

Objava zahtevka za registracijo imena v skladu s členom 50(2), točka (b), Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

97


 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

 


II Sporočila

SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

Evropska komisija

5.5.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 160/1


OBVESTILO KOMISIJE

o poenostavljeni obravnavi določenih koncentracij na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 o nadzoru koncentracij podjetij

(2023/C 160/01)

I.   UVOD

1.

Iz izkušenj Komisije pri izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1) izhaja, da pri nekaterih kategorijah koncentracij na splošno ni verjetno, da bodo sporne z vidika konkurence. Namen tega obvestila je določiti pogoje, na podlagi katerih Komisija poenostavljeno pregleda določene koncentracije, ter zagotoviti smernice o poenostavljenem postopku iz Priloge II k Uredbi Komisije (EU) št. 2023/914 z dne 20. maja 2023 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 o nadzoru koncentracij podjetij (v nadaljnjem besedilu: izvedbena uredba) (2). S tem obvestilom se nadomešča obvestilo iz leta 2013 (3), uporabljati pa se začne z dnem začetka veljavnosti izvedbene uredbe.

2.

Komisija bo v poenostavljenem postopku pregledala koncentracije, ki izpolnjujejo pogoje iz točke 5 tega obvestila, če se ne uporabljajo nobeni zaščitni ukrepi ali izključitve iz oddelka II.C tega obvestila (4). Pri takih koncentracijah Komisija sprejme skrajšani sklep, s katerim v 25 delovnih dneh od datuma priglasitve na podlagi člena 6(1)(b) uredbe o združitvah ugotovi, da je koncentracija združljiva z notranjim trgom (5). Nadalje lahko Komisija v nekaterih okoliščinah uporabi klavzulo o fleksibilnosti iz točk 8 in 9 tega obvestila, da v poenostavljenem postopku pregleda nekatere koncentracije, ki ne izpolnjujejo pogojev iz točke 5 tega obvestila, če se ne uporabljajo nobeni zaščitni ukrepi ali izključitve iz oddelka II.C (6). Vendar lahko Komisija v zvezi z vsako predlagano koncentracijo uvede preiskavo ali sprejme sklep v rednem postopku na podlagi uredbe o združitvah ali oboje, tudi če predlog spada v kategorije iz tega obvestila, zlasti če se uporablja kateri koli zaščitni ukrep ali izključitev iz oddelka II.C tega obvestila.

3.

Pri nekaterih koncentracijah, ki se preverjajo v rednem postopku, lahko prihaja do horizontalnega prekrivanja (7) ali vertikalnih razmerij (8), ki izpolnjujejo pogoje iz točke 5(d) tega obvestila. Če se zaščitni ukrepi ali izključitve iz oddelka II.C tega obvestila ne uporabljajo, se taka horizontalna prekrivanja ali vertikalna razmerja presojajo poenostavljeno (tj. enako kot pri sprejetju skrajšanega sklepa) v končnem sklepu Komisije v okviru rednega postopka. Nadalje, Komisija lahko v nekaterih okoliščinah uporabi klavzulo o fleksibilnosti iz točke 8 tega obvestila, da v rednem postopku poenostavljeno presodi nekatera horizontalna prekrivanja ali vertikalna razmerja, če se ne uporabljajo nobeni zaščitni ukrepi ali izključitve iz oddelka II.C tega obvestila.

4.

Komisija si prizadeva, da bi bil z upoštevanjem postopka iz oddelkov II do IV nadzor Unije nad združitvami bolj osredotočen in učinkovit.

II.   KATEGORIJE KONCENTRACIJ, KI SO PRIMERNE ZA OBRAVNAVO V POENOSTAVLJENEM POSTOPKU

A.   Upravičene koncentracije

5.

Komisija načeloma (9) uporabi poenostavljeni postopek pri kateri koli od naslednjih kategorij koncentracij (10):

(a)

dve ali več podjetij pridobi skupni nadzor nad skupnim podjetjem, če skupno podjetje nima trenutnega ali pričakovanega prometa na ozemlju Evropskega gospodarskega prostora (EGP) (11), udeležena podjetja pa ob priglasitvi ne načrtujejo prenosa sredstev znotraj EGP na skupno podjetje (12);

(b)

dve ali več podjetij pridobi skupni nadzor nad skupnim podjetjem, če so dejavnosti skupnega podjetja v EGP zanemarljive. To se nanaša na koncentracije, ki izpolnjujejo vse naslednje pogoje:

(i)

trenutni letni promet skupnega podjetja in promet prispevanih dejavnosti (13) ter pričakovani letni promet v EGP ne dosegajo 100 milijonov EUR (14);

(ii)

skupna vrednost prenosov sredstev na skupno podjetje v EGP, ki so načrtovani (15) v času priglasitve, ne dosega 100 milijonov EUR (16).

(c)

dve ali več podjetij se združi ali pa eno ali več podjetij pridobi izključni ali skupni nadzor nad drugim podjetjem, če noben udeleženec koncentracije ne opravlja poslovnih dejavnosti na istem proizvodnem in geografskem trgu (17) ali na upoštevnem proizvodnem trgu, ki je v vertikalnem razmerju s proizvodnim trgom, na katerem posluje kateri koli drug udeleženec koncentracije (18);

(d)

dve ali več podjetij se združi ali pa eno ali več podjetij pridobi izključni ali skupni nadzor nad drugim podjetjem, pri čemer so pogoji iz točk 5(d)(i) in 5(d)(ii) izpolnjeni v okviru vseh verjetnih opredelitev trgov (19):

(i)

skupni tržni delež vseh udeležencev koncentracije, ki opravljajo poslovne dejavnosti na istem proizvodnem in geografskem trgu (20) (horizontalno prekrivanje), izpolnjuje vsaj enega od naslednjih pogojev (21):

(aa)

ne dosega 20 %;

(bb)

ne dosega 50 % in povečanje (delta) Herfindahl-Hirschmanovega indeksa (HHI), ki izhaja iz koncentracije na tem trgu, ne dosega 150 (22);

(ii)

posamezni in skupni tržni deleži vseh udeležencev koncentracije, ki opravljajo poslovne dejavnosti na proizvodnem trgu, ki je v vertikalnem razmerju s proizvodnim trgom, na katerem posluje kateri koli drug udeleženec koncentracije (vertikalno razmerje) (23), izpolnjujejo vsaj enega od naslednjih pogojev (24):

(aa)

ne dosegajo 30 % na nabavnem in prodajnem trgu;

(bb)

ne dosegajo 30 % na nabavnem trgu, pri udeležencih koncentracije, ki so dejavni na prodajnem trgu, pa nakupni delež (25) vhodnih proizvodov na nabavnem trgu ne dosega 30 %;

(cc)

ne dosegajo 50 % na nabavnem in prodajnem trgu, povečanje (delta) HHI, ki izhaja iz koncentracije, na nabavnem in prodajnem trgu ne dosega 150, na nabavnem in prodajnem trgu pa ima manjši delež isto podjetje (26);

(e)

udeleženec pridobi izključni nadzor nad podjetjem, nad katerim že ima skupni nadzor.

6.

Koncentracija lahko seveda izpolnjuje merila več kot ene kategorije iz tega obvestila. Zato lahko priglasitelji vložijo priglasitev koncentracije na podlagi več kot ene kategorije (27).

7.

Za namene uporabe točk 5(c) in 5(d) se v primeru pridobitve skupnega nadzora, kadar skupno podjetje ni dejavno na istem proizvodnem trgu kot podjetja, ki pridobijo skupni nadzor, razmerja, ki obstajajo le med podjetji, ki pridobijo skupni nadzor, ne štejejo za horizontalno prekrivanje ali vertikalna razmerja v smislu tega obvestila (28). Če pa so skupno podjetje in podjetja, ki pridobijo skupni nadzor, dejavna na istem proizvodnem in geografskem trgu, bi bilo treba pri skupnih tržnih deležih upoštevati dejavnosti vseh podjetij, dejavnih na navedenem trgu. Kadar koncentracija ne povzroči povečanja, horizontalno prekrivanje in vertikalna razmerja pa so obstajala že prej, se tako že obstoječe prekrivanje in razmerja ne upoštevajo pri uporabi točk 5(c) in 5(d).

B.   Klavzula o fleksibilnosti v zvezi s spremembo iz rednega v poenostavljeni postopek

8.

Na zahtevo priglasiteljev lahko Komisija v poenostavljenem postopku preveri nekatere koncentracije, ki ne spadajo v nobeno kategorijo iz točke 5 tega obvestila. To se lahko stori, kadar se združita dve ali več podjetij ali eno ali več podjetij pridobi izključni ali skupni nadzor nad drugim podjetjem, če so pogoji iz točk 8(a) in 8(b) izpolnjeni na podlagi vseh verjetnih opredelitev trga (29):

(a)

skupni tržni delež vseh udeležencev koncentracije, ki so vključeni v horizontalno prekrivanje, ostaja nižji od 25 %;

(b)

posamezni in skupni tržni deleži vseh udeležencev koncentracije, ki delujejo v vertikalnem razmerju, izpolnjujejo vsaj enega od naslednjih pogojev (30):

(i)

ne dosegajo 35 % na nabavnem in prodajnem trgu;

(ii)

ne dosegajo 50 % na enem trgu, pri čemer posamezni in skupni tržni deleži vseh udeležencev koncentracije na vseh drugih vertikalno povezanih trgih ne dosegajo 10 %.

9.

Na zahtevo priglasiteljev lahko Komisija v poenostavljenem postopku preveri nekatere koncentracije, ki ne spadajo v nobeno kategorijo iz točke 5 tega obvestila. To se lahko stori, če dve ali več podjetij pridobi skupni nadzor nad skupnim podjetjem in so izpolnjeni naslednji pogoji (31):

(a)

trenutni letni promet skupnega podjetja in promet prispevanih dejavnosti (32) v EGP ne dosega 150 milijonov EUR (33) ter

(b)

skupna vrednost prenosov sredstev na skupno podjetje v EGP, ki so načrtovani (34) v času priglasitve, ne dosega 150 milijonov EUR (35).

10.

Kategorije iz točk 8 in 9 se uporabljajo alternativno, ne kumulativno. Da bi se izognili dvomom, velja, da je mogoče točko 8 združiti s točko 5(d). Priglasitelji torej lahko prosijo za uporabo klavzule o fleksibilnosti pri nekaterih trgih, če so izpolnjeni pogoji iz točke 8, zanje pa se poenostavljeni postopek lahko uporablja, če vsi preostali trgi izpolnjujejo pogoje iz točke 5(d).

C.   Zaščitni ukrepi in izključitve

11.

V tem oddelku je naveden neizčrpen seznam primerov vrst koncentracij, ki jih je mogoče izključiti iz uporabe poenostavljenega postopka.

12.

Obstoj ene ali več okoliščin iz tega oddelka je lahko razlog za to, da Komisija priglasitelje obvesti, da poenostavljeni postopek ni primeren za koncentracije, ki spadajo v točko 5. Kadar obstaja ena ali več okoliščin iz tega oddelka, se klavzula o fleksibilnosti iz točk 8 in 9 običajno ne uporabi. V takih primerih lahko Komisija uporabi redni postopek.

C.1   Skupna podjetja z zanemarljivimi dejavnostmi v EGP (točka 5(b) in točka 9)

13.

Pri koncentracijah, ki spadajo v točko 5(b) ali točko 9, je lahko ustrezen redni postopek, kadar med udeleženci koncentracije obstajajo horizontalna prekrivanja ali vertikalna razmerja, na podlagi katerih ni mogoče izključiti, da bi koncentracija lahko zbujala resne pomisleke glede združljivosti z notranjim trgom, ali kadar obstaja katera koli od posebnih okoliščin iz oddelka II.C (36). Poleg tega lahko Komisija oceni, da je primerno izvesti polno presojo v rednem postopku, če je promet skupnih podjetij v času priglasitve nižji od praga iz točke 5(b)(i) ali točke 9, vendar se lahko pričakuje, da bo v naslednjih treh letih v EGP znatno presegel te pragove.

C.2   Težave pri opredelitvi upoštevnih trgov

14.

Pri presoji, ali bi bilo treba koncentracijo, ki spada v točko 5, 8 ali 9, kljub vsemu preveriti v rednem postopku, Komisija zagotovi, da so vse upoštevne okoliščine dovolj jasno ugotovljene. Glede na to, da bodo opredelitve trga po vsej verjetnosti ključni element pri tej presoji, bi morali priglasitelji, običajno v fazi pred priglasitvijo, zagotoviti informacije o vseh verjetnih alternativnih opredelitvah trgov (37). Priglasitelji so odgovorni za (i) opis vseh alternativnih upoštevnih proizvodnih in geografskih trgov, na katere bi lahko vplivala priglašena koncentracija, in (ii) zagotovitev vseh podatkov ter informacij v zvezi z opredelitvijo takih trgov (38). Komisija ima diskrecijsko pravico za sprejetje končne odločitve o opredelitvi trga na podlagi analize dejanskega stanja zadeve. Komisija poenostavljenega postopka ne uporabi, kadar je težko opredeliti upoštevne trge ali določiti tržne deleže udeležencev koncentracije. Podobno velja, če se koncentracija nanaša na nova pravna vprašanja v splošnem interesu – v takem primeru se lahko Komisija odloči, da ne bo izdala skrajšanega sklepa, ampak bo odločala v rednem postopku.

C.3   Neobvladujoč delež

15.

Eden od udeležencev koncentracije ima morda pomemben neobvladujoč delež v družbah, dejavnih na trgu oziroma trgih, na katerih je dejaven drug udeleženec koncentracije. Pridobitelj ima na primer lahko neobvladujoč manjšinski delež v podjetju, ki je dejavno na istem trgu oziroma trgih kot ciljno podjetje ali na trgu oziroma trgih, ki so v vertikalnem razmerju s trgom oziroma trgi, na katerih je dejavno ciljno podjetje. Če imajo navedene družbe zelo pomemben tržni delež, v nekaterih okoliščinah morda ne bo primerno, da se koncentracija obravnava v poenostavljenem postopku, tudi če skupni tržni deleži udeležencev koncentracije ne presegajo pragov iz točke 5. Enako bi lahko veljalo, če ima eden ali več konkurentov enega od udeležencev koncentracije pomemben neobvladujoč delež v katerem koli drugem udeležencu koncentracije.

C.4   Druga konkurenčno pomembna sredstva

16.

Nekatere vrste koncentracij lahko povečajo tržno moč udeležencev koncentracije, čeprav ti ne delujejo na istem trgu. Do tega lahko pride zaradi združevanja tehnoloških, finančnih ali drugih virov oziroma konkurenčno pomembnih sredstev, kot so surovine, pravice intelektualne lastnine (na primer patenti, znanje in izkušnje, zasnova in znamke), infrastruktura, pomembna baza uporabnikov ali tržno pomembne evidence podatkov Navedene koncentracije morda niso primerne za pregled v poenostavljenem postopku.

C.5   Tesno povezani sosednji trgi

17.

Koncentracije, pri katerih sta vsaj dva udeleženca koncentracije prisotna na tesno povezanih sosednjih trgih (39), prav tako morda niso primerne za obravnavo v poenostavljenem postopku. Do tega lahko pride zlasti, kadar ima eden ali več udeležencev koncentracije posamezni ali skupni tržni delež v višini 30 % ali več na katerem koli proizvodnem trgu, na katerem ni horizontalnega prekrivanja ali vertikalnih razmerij med udeleženci koncentracije, vendar je sosednji trgu, na katerem je dejaven drug udeleženec koncentracije (40). Opredelitev sosednjih trgov bi se morala opraviti v skladu s točko 14 tega obvestila.

C.6   Okoliščine iz smernic Komisije o presoji horizontalnih in nehorizontalnih združitev ter druge posebne okoliščine

18.

V primeru katere koli od posebnih okoliščin iz smernic Komisije o presoji horizontalnih in nehorizontalnih združitev (41) in/ali iz tega oddelka je manj verjetno, da bo Komisija uporabila poenostavljeni postopek. To vključuje naslednje okoliščine:

(a)

trg je že koncentriran (zlasti, kadar imajo poleg udeležencev koncentracije pomembno tržno prisotnost manj kot trije konkurenti) (42);

(b)

mejni tržni deleži iz točke 5 ali 8 tega obvestila so preseženi v smislu zmogljivosti ali proizvodnje na trgih, na katerih bi te metrike lahko bile pomembne (43);

(c)

eden od udeležencev koncentracije je šele nedavno vstopil na trg (44);

(d)

prekrivanje nastane na trgih, na katerih so proizvodi zelo raznoliki (45);

(e)

predlagana koncentracija bi odpravila pomembno dejansko ali potencialno konkurenčno silo (46);

(f)

predlagana koncentracija bi združila dva pomembna inovatorja (47);

(g)

predlagana koncentracija vključuje podjetje, ki ima obetaven proizvod v pripravi (48);

(h)

s koncentracijo bi se odpravila potencialna konkurenca (49);

(i)

obstajajo znaki, da bi predlagana koncentracija udeležencem koncentracije omogočala oviranje širitve konkurentov ali oviranje konkurentov pri dostopu do dobave blaga in storitev ali trgov ali povečala ovire za vstop na trg (50);

(j)

združeni subjekt bi z združitvijo pridobil dostop do poslovno občutljivih informacij o dejavnostih svojih konkurentov na nabavnem ali prodajnem trgu (51);

(k)

udeleženci koncentracije so dejavni na trgih, ki pripadajo različnim ravnem vrednostne verige, pri čemer niso v vertikalnem razmerju, posamezni ali skupni tržni deleži pa na vsaj enem od teh trgov znašajo 30 % ali več.

19.

Komisija se lahko odloči opraviti polno presojo v rednem postopku, če se pojavi vprašanje usklajevanja v skladu s členom 2(4) uredbe o združitvah (52).

C.7   Sprememba s skupnega na izključni nadzor

20.

Iz dosedanjih izkušenj Komisije izhaja, da lahko sprememba s skupnega na izključni nadzor izjemoma zahteva podrobnejšo preiskavo, izdajo sklepa v rednem postopku ali oboje. Posebni pomisleki glede konkurence bi se lahko pojavili v okoliščinah, kjer nekdanje skupno podjetje postane del skupine ali mreže svojega edinega preostalega obvladujočega delničarja, s čimer prenehajo vse omejitve, ki so predhodno izhajale iz potencialno različnih interesov drugih obvladujočih delničarjev, nekdanje skupno podjetje pa sprejme manj konkurenčno tržno strategijo. Tako bi v primeru, ko imata podjetje A in podjetje B skupni nadzor nad skupnim podjetjem C, lahko koncentracija, kjer podjetje A pridobi izključni nadzor nad podjetjem C, zbudila pomisleke glede konkurence, če (i) je podjetje C neposredni konkurent podjetja A, (ii) imata podjetji A in C pomemben skupni tržni položaj ter (iii) se s tem zmanjša neodvisnost, ki jo je prej imelo podjetje C (53). Če je za tak primer potrebna skrbnejša analiza, lahko Komisija uporabi redni postopek (54).

21.

Komisija lahko redni postopek uporabi tudi, kadar predhodne pridobitve skupnega nadzora nad zadevnim skupnim podjetjem niso pregledali ne Komisija ne pristojni organi držav članic.

C.8   Utemeljeni pomisleki glede konkurence, ki jih predložijo države članice ali tretje osebe

22.

Komisija primer obravnava v rednem postopku, če država članica ali država Evropskega združenja za prosto trgovino v 15 delovnih dneh od prejema izvoda priglasitve izrazi utemeljene pomisleke glede konkurence zaradi priglašene koncentracije ali če tretja oseba v roku, določenem za tako mnenje, izrazi utemeljene pomisleke glede konkurence.

C.9   Zahteve za napotitev

23.

Poenostavljeni postopek se ne uporablja, če država članica vloži zahtevo za napotitev priglašene koncentracije v skladu s členom 9 uredbe o združitvah ali če Komisija sprejme zahtevo ene ali več držav članic za napotitev priglašene koncentracije v skladu s členom 22 uredbe o združitvah.

C.10   Napotitve pred priglasitvijo na zahtevo priglasiteljev

24.

Ob upoštevanju zaščitnih ukrepov in izključitev iz oddelka II.C tega obvestila lahko Komisija za koncentracije uporabi poenostavljeni postopek:

(a)

če se Komisija na podlagi utemeljene vloge v skladu s členom 4(4) uredbe o združitvah odloči, da zadeve ne bo predložila državi članici;

(b)

če je zadeva predložena Komisiji na podlagi utemeljene vloge v skladu s členom 4(5) uredbe o združitvah.

III.   POSTOPKOVNE DOLOČBE

A.   Koncentracije, ki jih je mogoče priglasiti neposredno, brez stikov pred priglasitvijo

25.

Na podlagi Uredbe o združitvah lahko priglasitelji kadar koli priglasijo koncentracijo, če je priglasitev popolna. Možnost vzpostavitve stikov pred priglasitvijo je storitev, ki jo Komisija na prostovoljni osnovi zagotavlja priglasiteljem, za pripravo uradnega postopka pregleda združitve. Stiki pred priglasitvijo so lahko izredno koristni za priglasitelje in Komisijo pri določanju natančnega obsega podatkov, ki jih je treba navesti v priglasitvi. V večini primerov je rezultat stikov pred priglasitvijo občutno zmanjšanje zahtevanih podatkov.

26.

Iz izkušenj Komisije pri uporabi poenostavljenega postopka izhaja, da je mogoče nekatere kategorije koncentracij (med tistimi iz točke 5 tega obvestila), ki so upravičene do obravnave v poenostavljenem postopku, preveriti v manj kot 25 delovnih dneh, tj. prej kot v roku iz člena 10(1) uredbe o združitvah. Razlog je v tem, da navedene koncentracije običajno zahtevajo manj preiskovanja. Na primer, koncentracije, ki spadajo v točko 5(a) ali 5(c), se lahko obravnavajo po dodatno racionaliziranem in izjemno poenostavljenem postopku, kot je opisan v tej točki. V skladu z navedenim dodatno poenostavljenim postopkom je treba navedene koncentracije priglasiti tako, da se izpolnijo ustrezni oddelki poenostavljenega obrazca CO (55) (zlasti oddelek 7, v katerem se navede vrsta poenostavljene obravnave). Priglasiteljem se priporoča, da navedene koncentracije priglasijo neposredno, brez kakršnih koli stikov pred priglasitvijo.

B.   Stiki pred priglasitvijo v primeru koncentracij, pri katerih nastajajo horizontalna prekrivanja ali nehorizontalna razmerja

27.

Priglasiteljem se močno priporoča vzpostavljanje stikov pred priglasitvijo v primerih, pri katerih nastajajo horizontalna prekrivanja ali nehorizontalna razmerja med dejavnostmi udeležencev koncentracije (vključno s proizvodi v pripravi). To vključuje primere, ki spadajo v točke 5, 8 ali 9 tega obvestila, če se dejavnosti udeležencev koncentracije horizontalno prekrivajo, so vertikalno povezane ali pripadajo tesno povezanim sosednjim trgom. Stiki pred priglasitvijo se na primer močno priporočajo pri koncentraciji, ki spada v točko 5(b) in povzroča horizontalno prekrivanje ali nehorizontalna razmerja med dejavnostmi udeležencev. Taki stiki pred priglasitvijo so še zlasti pomembni, če merila iz točke 5(d) niso izpolnjena na enem ali več trgih.

28.

V primerih, ki povzročajo horizontalna prekrivanja ali nehorizontalna razmerja med dejavnostmi udeležencev koncentracije, bi bilo treba stike pred priglasitvijo vzpostaviti vsaj dva tedna pred predvidenim datumom priglasitve.

C.   Zahtevek za dodelitev skupine za obravnavo zadeve

29.

Pred formalno priglasitvijo v poenostavljenem postopku morajo priglasitelji predložiti zahtevek za dodelitev skupine za obravnavo zadeve. V zahtevku je treba navesti vrsto koncentracije, točko tega obvestila, v katero spada koncentracija, in predvideni datum priglasitve. V primerih iz točke 27 zgoraj, v katerih priglasitelji koncentracijo priglasijo neposredno, brez stikov pred priglasitvijo ali z zelo malo takimi stiki, je treba zahtevek za dodelitev skupine za obravnavo zadeve vložiti vsaj teden dni pred predvidenim datumom priglasitve.

D.   Skrajšani sklep

30.

Če Komisija meni, da koncentracija izpolnjuje merila za poenostavljeni postopek (glej točke 5, 8 in 9), običajno izda skrajšani sklep. To vključuje primere, ki ne zbujajo nobenih pomislekov glede konkurence in pri katerih Komisija prejme priglasitev na obrazcu CO (56). Koncentracija bo tako v skladu s členom 10(1) in (6) uredbe o združitvah razglašena za združljivo z notranjim trgom v 25 delovnih dneh od datuma priglasitve. Komisija bo poskušala izdati skrajšani sklep čim prej po izteku 15 delovnih dni, v tem roku pa lahko države članice v skladu s členom 9 uredbe o združitvah zahtevajo napotitev priglašene koncentracije. Vendar pa se Komisija do izteka roka 25 delovnih dni lahko še vedno odloči, da bo uporabila redni postopek ter začela preiskave in/ali sprejela sklep v rednem postopku, če meni, da je to ustrezno. V takem primeru lahko Komisija tudi ugotovi, da je priglasitev bistveno nepopolna v skladu s členom 5(2) izvedbene uredbe, če ni prejela obrazca CO.

E.   Objava skrajšanega sklepa

31.

Tako kot v primeru sklepov o odobritvi, izdanih v rednem postopku, Komisija obvestilo o skrajšanem sklepu objavi v Uradnem listu Evropske unije. Javna različica skrajšanega sklepa se objavi na spletišču Generalnega direktorata za konkurenco. Skrajšani sklep vsebuje (i) podatke o priglašeni koncentraciji, objavljene v Uradnem listu Evropske unije v času priglasitve (imena udeležencev koncentracije, njihovo državo izvora, vrsto koncentracije in zadevne gospodarske dejavnosti), in (ii) izjavo, da je koncentracija združljiva z notranjim trgom, saj spada v eno ali več kategorij, opisanih v tem obvestilu, pri čemer je treba izrecno navesti ustrezno kategorijo oziroma kategorije.

F.   Trgi, ki spadajo v točko 5(d) ali točko 8 v sklepih, izdanih v rednem postopku

32.

Pri nekaterih koncentracijah, ki se preverjajo v rednem postopku, lahko prihaja do horizontalnih prekrivanj ali vertikalnih razmerij, ki izpolnjujejo pogoje iz točke 5(d) tega obvestila. Pri nekaterih koncentracijah, ki se preverjajo v rednem postopku, lahko prihaja tudi do horizontalnih prekrivanj ali vertikalnih razmerij, ki izpolnjujejo pogoje iz točke 8 tega obvestila. Končni sklep v takih primerih ne vsebuje podrobne ocene takih horizontalnih prekrivanj ali vertikalnih razmerij. V tem smislu končni sklep vsebuje izjavo, da nekatera horizontalna prekrivanja ali vertikalna razmerja spadajo v eno ali več kategorij iz tega obvestila, pri čemer je treba izrecno navesti ustrezno kategorijo oziroma kategorije.

33.

Komisija se lahko odloči vključiti podrobno oceno horizontalnih prekrivanj ali vertikalnih razmerij, opredeljenih v točki 32, če se uporablja kateri koli zaščitni ukrep ali izključitev iz oddelka II.C tega obvestila.

IV.   POMOŽNE OMEJITVE

34.

Poenostavljeni postopek ni primeren za koncentracije, pri katerih udeležena podjetja izrecno zahtevajo presojo omejitev, ki so neposredno povezane z izvajanjem koncentracije in so zanjo nujno potrebne.

(1)  Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (v nadaljnjem besedilu: uredba o združitvah) (UL L 24, 29.1.2004, str. 1), na voljo na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/ALL/?uri=celex%3A32004R0139.

(2)  UL L 119, 5.5.2023, str. 22.

(3)  Obvestilo Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (UL C 366, 14.12.2013, str. 5), na voljo na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/ALL/?uri=CELEX%3A52013XC1214%2802%2.

(4)  Glej oddelek II.C tega obvestila.

(5)  Zahteve glede priglasitve so navedene v prilogah I in II k izvedbeni uredbi.

(6)  Glej oddelek II.C tega obvestila.

(7)  Koncentracija povzroča horizontalno prekrivanje, če udeleženci koncentracije opravljajo poslovne dejavnosti na istem upoštevnem proizvodnem in geografskem trgu oziroma trgih, vključno z razvojem proizvodov v pripravi. Horizontalna prekrivanja, ki vključujejo proizvode v pripravi, obsegajo prekrivanja med proizvodi v pripravi ter prekrivanja med enim ali več proizvodi na trgu in enim ali več proizvodi v pripravi. Proizvodi v pripravi so proizvodi, ki bodo verjetno dani na trg v kratkoročnem ali srednjeročnem obdobju. Pojem „proizvodi v pripravi“ zajema tudi storitve.

(8)  Koncentracija povzroča vertikalna razmerja, kadar eden ali več udeležencev koncentracije opravlja poslovne dejavnosti na proizvodnem trgu, ki je v vertikalnem razmerju s proizvodnim trgom, na katerem posluje kateri koli drug udeleženec koncentracije, vključno z razvojem proizvodov v pripravi. Vertikalna razmerja, ki vključujejo proizvode v pripravi, obsegajo razmerja med proizvodi v pripravi ter razmerja med enim ali več proizvodi na trgu in enim ali več proizvodi v pripravi.

(9)  Če se ne uporabljajo zaščitni ukrepi ali izključitve iz oddelka II.C tega obvestila.

(10)  Koncentracija, ki izpolnjuje vse pogoje iz katere koli kategorije, navedene v točki 5(a), (b), (c), (d) ali (e), se načeloma šteje za upravičeno do obravnave v poenostavljenem postopku. Vendar pa to ne pomeni, da se transakcija samodejno obravnava v poenostavljenem postopku, če spada v eno od navedenih kategorij. Transakcija lahko na primer spada v točko 5(b), vendar hkrati povzroča tudi horizontalna prekrivanja, ki presegajo pragove iz točke 5(d). V takem primeru lahko Komisija uporabi redni postopek za združitve, predvsem v primeru katere koli okoliščine iz oddelka II.C.

(11)  Izraz „trenutni promet“ se nanaša na promet, ki ga skupno podjetje ustvarja ob priglasitvi. Promet skupnega podjetja se lahko določi na podlagi najnovejših revidiranih računovodskih izkazov matičnih družb ali samega skupnega podjetja, odvisno od razpoložljivosti ločenih računovodskih izkazov za vire, združene v skupnem podjetju. Izraz „pričakovani promet“ se nanaša na promet, za katerega se domneva, da bo dosežen v treh letih po priglasitvi.

(12)  Upoštevati je treba vse dejanske prenose sredstev ali načrtovane prenose sredstev skupnemu podjetju v času priglasitve, ne glede na datum, ko bodo taka sredstva dejansko prenesena na skupno podjetje.

(13)  To vključuje številne okoliščine, na primer:

pri skupni pridobitvi ciljnega podjetja je promet, ki ga je treba upoštevati, promet ciljnega podjetja (skupnega podjetja),

pri ustanovitvi skupnega podjetja, h kateremu matične družbe prispevajo svoje dejavnosti, je promet, ki ga je treba upoštevati, promet prispevanih dejavnosti,

pri vstopu novega obvladujočega udeleženca v obstoječe skupno podjetje je treba upoštevati promet skupnega podjetja in promet morebitnih dejavnosti, ki jih prispeva nova matična družba.

(14)  Za smernice o izračunu prometa skupnega podjetja ter izraza „trenutni promet“ in „pričakovani promet“ glej opombo 11.

(15)  Glej opombo 12.

(16)  Skupno vrednost sredstev skupnega podjetja je mogoče določiti na podlagi zadnje pripravljene in potrjene bilance stanja vsake posamezne matične družbe. Izraz „sredstva“ vključuje: (i) vsa opredmetena in neopredmetena sredstva, ki bodo prenesena na skupno podjetje (primeri opredmetenih sredstev so proizvodni obrati, trgovine na drobno in debelo ter zaloge blaga; primeri neopredmetenih sredstev so intelektualna lastnina, dobro ime, programi v pripravi ali programi raziskav in razvoja), ter (ii) vse zneske financiranja, vključno z dostopom do gotovine, dobroimetja ali katerih koli obveznosti skupnega podjetja, ki jih je katera koli matična družba skupnega podjetja sklenila podaljšati ali jamčiti zanje.

(17)  Glej Obvestilo Komisije o opredelitvi upoštevnega trga za namene konkurenčnega prava Skupnosti (UL C 372, 9.12.1997, str. 5), na voljo na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/ALL/?uri=celex%3A31997Y1209%2801%29. Vsako omembo dejavnosti podjetja na trgih v tem obvestilu je treba razumeti kot dejavnosti na trgih v EGP ali na trgih, ki vključujejo EGP, vendar so lahko širši od EGP.

(18)  Glej Smernice Komisije o presoji nehorizontalnih združitev na podlagi uredbe Sveta o nadzoru koncentracij podjetij (UL C 265, 18.10.2008, str. 6, opomba 4), na voljo na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A52008XC1018%2803%29 (v nadaljnjem besedilu: smernice o nehorizontalnih združitvah). Za namene tega obvestila se pri vertikalnem razmerju običajno predvideva, da se vhodni proizvodi uporabijo neposredno v lastni proizvodnji subjekta, ki je nižje v proizvodni verigi (tj. vgradijo se v proizvod ali so nujno potrebni za proizvodnjo proizvoda nižje v proizvodni verigi), ali da podjetje, ki je nižje v proizvodni verigi (npr. distributer), vhodne proizvode proda naprej. To izključuje oddaljene povezave ali povezave s storitvami, ki se zagotavljajo različnim sektorjem, kakršne so storitve dobave električne energije ali zbiranja odpadkov.

(19)  Pragovi za horizontalno prekrivanje in vertikalna razmerja se uporabljajo za vse verjetne alternativne opredelitve proizvodnih in geografskih trgov, ki bi jih morda bilo treba upoštevati. Pomembno je, da so osnovne opredelitve trgov, navedene v priglasitvi, dovolj natančne, da utemeljujejo oceno, da ti pragovi niso doseženi, in da so navedene vse verjetne alternativne opredelitve trgov, ki jih bo morda treba obravnavati (vključno z geografskimi trgi, ki so manjši od nacionalnih).

(20)  Glej opombo 17.

(21)  Da bi se izognili dvomom, če nekateri od verjetnih trgov, na katere se nanaša transakcija, izpolnjujejo pogoje iz točke 5(d)(i)(aa), drugi pa pogoje iz točke 5(d)(i)(bb), se šteje, da transakcija izpolnjuje pogoje iz točke 5(d)(i).

(22)  Indeks HHI se izračuna s seštevanjem kvadratov posameznih tržnih deležev vseh podjetij na trgu. Glej točko 16 Smernic Komisije o presoji horizontalnih združitev na podlagi uredbe Sveta o nadzoru koncentracij podjetij (UL C 31, 5.2.2004, str. 5), na voljo na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/ALL/?uri=celex%3A52004XC0205%2802%29 (v nadaljnjem besedilu: smernice o horizontalnih združitvah). Vendar je za izračun delte HHI, ki izhaja iz koncentracije, dovolj, da se od kvadrata vsote tržnih deležev udeležencev koncentracije (drugače povedano, kvadrata tržnega deleža združenega subjekta po koncentraciji) odšteje vsota kvadratov tržnih deležev posameznih udeležencev (ker ostajajo tržni deleži vseh drugih konkurentov na trgu nespremenjeni in zato ne vplivajo na rezultat izračuna).

(23)  Glej opombi 17 in 18.

(24)  Da bi se izognili dvomom, če nekateri od verjetnih trgov, na katere se nanaša transakcija, izpolnjujejo pogoje iz točke 5(d)(ii)(aa), drugi pa pogoje iz točke 5(d)(ii)(bb) in/ali točke 5(d)(ii)(cc), se šteje, da transakcija izpolnjuje pogoje iz točke 5(d)(ii).

(25)  Nakupni delež podjetja se izračuna tako, da se (i) obseg ali vrednost nakupov proizvodov, ki jih podjetje opravi na nabavnem trgu, deli s (ii) skupno velikostjo nabavnega trga (v smislu obsega ali vrednosti).

(26)  Namen te kategorije je vključiti manjša povečanja obstoječe vertikalne integracije. Na primer podjetje A, ki je dejavno na nabavnem in prodajnem trgu (s 45-odstotnim deležem na obeh trgih), pridobi podjetje B, ki je dejavno na istem nabavnem in istem prodajnem trgu (z 0,5-odstotnim deležem na obeh trgih). Ta kategorija ne vključuje primerov, v katerih večina vertikalnih integracij izhaja iz transakcije, tudi če so skupni tržni deleži manjši od 50 %, delta HHI pa manjša od 150. Ta kategorija na primer ne vključuje naslednjega primera: podjetje A, ki ima na nabavnem trgu 45-odstotni tržni delež, na prodajnem trgu pa 0,5-odstotni tržni delež, pridobi podjetje B, ki ima na nabavnem trgu 0,5-odstotni tržni delež, na prodajnem trgu pa 45-odstotni tržni delež.

(27)  Če koncentracija spada v več kot eno poenostavljeno kategorijo, bi morali priglasitelji to izrecno navesti v obrazcu za priglasitev.

(28)  Navedeno prekrivanje ali razmerja pa lahko povzročijo usklajevanje, kot je opredeljeno v členu 2(4) uredbe o združitvah, kar se lahko obravnava v skladu s točko 19 tega obvestila.

(29)  Glej opombo 17.

(30)  Da bi se izognili dvomom, če nekateri od verjetnih trgov, na katere se nanaša transakcija, izpolnjujejo pogoje iz točke 8(b)(i), drugi pa pogoje iz točke 8(b)(ii), se šteje, da transakcija izpolnjuje pogoje iz točke 8(b).

(31)  Koncentracija, ki izpolnjuje vse pogoje iz katere koli kategorije iz točke 8 ali 9, se načeloma šteje za koncentracijo, ki se lahko obravnava na podlagi klavzule o fleksibilnosti. Vendar pa to ne pomeni, da se transakcija samodejno obravnava v poenostavljenem postopku, če spada v eno od navedenih kategorij. Transakcija lahko na primer spada v točko 9, vendar povzroča tudi horizontalna prekrivanja, ki presegajo pragove iz točke 5(d) ali 8. V takem primeru se Komisija morda ne bo strinjala z obravnavo primera v poenostavljenem postopku.

(32)  Glej opombo 13.

(33)  Za smernice o izračunu prometa skupnega podjetja in izraz „trenutni promet“ glej opombo 11.

(34)  Glej opombo 12.

(35)  Glej opombo 16.

(36)  V primerih, ki spadajo v točko 5(b) ali točko 9, kadar dejavnosti udeležencev koncentracije povzročijo horizontalna prekrivanja ali vertikalna razmerja, morajo priglasitelji zagotoviti vse podatke in informacije v zvezi z opredelitvijo takih trgov.

(37)  Glej točko 28.

(38)  Kot pri vseh drugih priglasitvah lahko Komisija razveljavi skrajšani sklep, če ta temelji na napačnih podatkih, za katere je odgovorno eno od udeleženih podjetij, kot je določeno v členu 6(3)(a) uredbe o združitvah.

(39)  Proizvodni trgi se štejejo za tesno povezane sosednje trge, če se proizvodi medsebojno dopolnjujejo ali če spadajo v paleto proizvodov, ki jih običajno kupuje ista skupina kupcev za isto končno uporabo.

(40)  Glej točko 25 in oddelek V smernic o nehorizontalnih združitvah.

(41)  Glej smernice o horizontalnih združitvah in smernice o nehorizontalnih združitvah.

(42)  Glej smernice o horizontalnih združitvah, točka 17, in smernice o nehorizontalnih združitvah, točka 36. Tržna prisotnost se šteje za pomembno, če konkurentov delež znaša 5 % ali več.

(43)  Glej Sklep Komisije z dne 19. septembra 2019 v zadevi M.8674, BASF/Solvay’s Polyamide Business, točka obrazložitve 475.

(44)  Glej smernice o horizontalnih združitvah, točka 37.

(45)  Glej smernice o horizontalnih združitvah, točka 28.

(46)  Glej smernice o horizontalnih združitvah, točka 37, in smernice o nehorizontalnih združitvah, točki 7 in 26(c).

(47)  Glej smernice o horizontalnih združitvah, točka 38, in smernice o nehorizontalnih združitvah, točka 26(a).

(48)  Glej smernice o horizontalnih združitvah, točka 38, in smernice o nehorizontalnih združitvah, točka 26(a).

(49)  Glej smernice o horizontalnih združitvah, točka 58.

(50)  Glej smernice o horizontalnih združitvah, točka 36, in smernice o nehorizontalnih združitvah, točke 29, 49 in 75.

(51)  Glej smernice o horizontalnih združitvah, točka 78.

(52)  Glej smernice o horizontalnih združitvah, točka 39 in naslednje, ter smernice o nehorizontalnih združitvah, točka 26.

(53)  Sklep Komisije z dne 17. decembra 2008 v zadevi M.5141, KLM/Martinair, točke obrazložitve 14 do 22.

(54)  Sklep Komisije z dne 18. septembra 2002 v zadevi M.2908, Deutsche Post/DHL (II).

(55)  Glej Prilogo II k izvedbeni uredbi.

(56)  Glej Prilogo I k izvedbeni uredbi.


5.5.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 160/11


SPOROČILO KOMISIJE

Sporočilo v skladu s členi 3(2), 13(3), 20 in 22 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2023/914 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 o nadzoru koncentracij podjetij in razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 802/2004

(2023/C 160/02)

V skladu s členi 3(2), 13(3), 20 in 22 Izvedbene uredbe Komisije (EU) [ 2023/914] z dne 20. aprila 2023 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 o nadzoru koncentracij podjetij (v nadaljnjem besedilu: izvedbena uredba) (1) je treba priglasitve, utemeljene vloge, mnenja o razlogih za nasprotovanje Komisije, zaveze udeleženih podjetij in obrazec RM predložiti Komisiji v obliki, ki je določena v Uradnem listu Evropske unije.

V tem dokumentu Komisija na podlagi členov 3(2), 13(3), 20 in 22 izvedbene uredbe določa obliko za predložitev priglasitev, utemeljenih vlog, mnenj o razlogih Komisije za nasprotovanje, ponujenih zavez udeleženih podjetij in obrazca RM (v nadaljnjem besedilu: dokumenti).

1.   Način pošiljanja dokumentov Komisiji

1.

Pošiljanje dokumentov, manjših od 10 gigabajtov, bi moralo potekati elektronsko prek platforme EU Send Web (v nadaljnjem besedilu: platforma EU Send), spletne platforme Komisije za varno pošiljanje dokumentov (2). Za uporabo platforme EU Send je potrebna predhodna registracija, za dokumente, ki se pošiljajo prek tega sistema, pa veljajo omejitve velikosti, ki se lahko spreminjajo. Če so dokumenti manjši od 10 gigabajtov, vendar presegajo omejitve velikost platforme EU Send, bi jih bilo treba poslati po delih.

2.

Dokumentom, poslanim prek platforme EU Send, mora biti priložen ustrezen obrazec za pošiljanje, ki ga zagotovi platforma EU Send. Navedeni obrazec je treba pravilno izpolniti.

3.

Dokumenti, večji od 10 gigabajtov, se lahko vročijo osebno ali pošljejo s priporočeno pošiljko GD Komisije za konkurenco, in sicer na trdem disku v zunanjem ohišju z USB 2.0 ali 3.0 v obliki nestisnjenih podatkov, ki so združljivi z operacijskim sistemom Microsoft Windows.

4.

Dokumenti, ki se pošljejo s priporočeno pošiljko ali vročijo osebno, bi morali biti naslovljeni na GD za konkurenco, na naslov, kot je naveden na spletišču GD za konkurenco (3). Naslavljanje dokumentov na druge službe Komisije lahko povzroči zamude.

2.   Elektronski podpis dokumentov

5.

V tem oddelku so opredeljene tehnične specifikacije za podpisovanje dokumentov, predloženih elektronsko (kjer je potreben podpis). Veljajo za dokumente, poslane prek platforme EU Send, in za tiste, ki se dostavijo Komisiji na zunanjih napravah za shranjevanje.

6.

Dokumenti, predloženi elektronsko, se štejejo za veljavne, če so podpisani z vsaj enim kvalificiranim elektronskim podpisom, ki izpolnjuje zahteve iz Uredbe (EU) št. 910/2014 (v nadaljnjem besedilu: uredba eIDAS) (4). Le kvalificiranemu elektronskemu podpisu se v vseh državah članicah EU izrecno priznava enak pravni učinek kot lastnoročnemu podpisu. Zato druge vrste elektronskih podpisov, kakršni so optično prebrani podpisi ali napredni elektronski podpisi, kot so opredeljeni v uredbi eIDAS, ki ne izpolnjujejo zahtev kvalificiranih elektronskih podpisov, niso sprejemljive.

7.

Oblika kvalificiranega elektronskega podpisa mora ustrezati eni od oblik iz Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2015/1506 (5) ali njihovih najnovejših specifikacij, kot jih objavi Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde.

8.

Kvalificirane storitve zaupanja je mogoče pridobiti pri ponudnikih kvalificiranih storitev zaupanja, kot so opredeljeni v uredbi eIDAS. Ponudniki kvalificiranih storitev zaupanja so komercialni ponudniki storitev in kvalificirani člani sheme zaupanja Evropske unije. Navedeni so v iskalniku zanesljivih seznamov (6).

9.

Pošiljatelj mora kupiti vso digitalno ali strojno opremo, ki se uporabi za izvedbo kvalificiranega elektronskega podpisa, kot so kvalificirana elektronska potrdila in naprave za kvalificirane elektronske podpise, ter obdržati odgovornost zanjo.

10.

Komisija potrdi dokumente, podpisane s kvalificiranim elektronskim podpisom. Za večjo gotovost, da bo GD za konkurenco uspešno potrdil kvalificirani elektronski podpis, je mogoče preveriti njegovo veljavnost z vključitvijo ponudnika kvalificiranih storitev zaupanja, ki ponuja plačljive kvalificirane storitve potrjevanja (7). Za namene predstavitve se lahko uporabi tudi spletna aplikacija Komisije za storitve digitalnih podpisov (8). Da bi se izognili dvomom, se ta platforma ne sme uporabiti za predložitev kakršnih koli dokumentov v zvezi s posamezno zadevo ali kakršnih koli zaupnih podatkov oziroma podatkov, ki se nanašajo na posamezno zadevo.

11.

Podpisani dokumenti ne smejo biti šifrirani ali vsebovati kakršnih koli potrdil, razen potrdil, povezanih s kvalificiranim elektronskim podpisom.

12.

Metapodatki kvalificiranega elektronskega podpisa se morajo ujemati s kontaktnimi podatki podpisnika. Pri uporabi enega ali več kvalificiranih elektronskih podpisov za podpisovanje dokumenta v informativne namene navedite kontaktne podatke podpisnika ter na koncu dokumenta navedite „[e-podpis]“. Vizualni prikaz elektronskega podpisa ni obvezen in nima nobene dodatne pravne vrednosti.

13.

Spreminjanje podpisanega dokumenta razveljavi morebitne obstoječe elektronske podpise. Zato se dokumenti po vnosu enega ali več kvalificiranih elektronskih podpisov ne bi smeli spreminjati.

14.

Dokumenti, elektronsko podpisani s kvalificiranim elektronskim podpisom, ne smejo biti zaklenjeni ali zaščiteni z geslom. To omogoča namenski programski opremi Komisije dostop do dokumenta in preverjanje veljavnosti kvalificiranega elektronskega podpisa.

3.   Tehnične specifikacije elektronsko predloženih dokumentov

15.

Ta oddelek vsebuje tehnične specifikacije za dokumente, predložene elektronsko, vključno s pošiljanjem prek platforme EU Send in dostavo na zunanjih napravah za shranjevanje.

16.

Vsi dokumenti, predloženi v elektronski obliki, morajo biti pred predložitvijo pregledani, da ne vsebujejo virusov. Komisija bo izbrisala vse okužene datoteke in zavrgla vse okužene zunanje medije za shranjevanje podatkov. Zaradi izbrisanih ali zavrženih datotek lahko postane vloga neveljavna ali nepopolna.

17.

Dokumenti, ki se predložijo prek platforme EU Sign, ne smejo biti šifrirani. Pri dokumentih, ki se dostavijo na zunanjih napravah za shranjevanje podatkov, se močno priporoča šifriranje. Šifriranje bi se moralo izvajati le na napravi za shranjevanje. Posamezni dokumenti, shranjeni na napravi, ne bi smeli biti zaščiteni z geslom. Gesla za dešifriranje bi se morala poslati ločeno.

18.

Vsi dokumenti morajo biti v obliki PDF ali preglednic XLSX (v skladu s točko 21 v nadaljevanju). Dokumenti v obliki PDF morajo omogočati iskanje, bodisi kot digitalno ustvarjene datoteke PDF ali na podlagi optičnega prepoznavanja znakov (OCR). Dokumenti v obliki XLSX morajo biti predloženi tako, da so vsi osnovni podatki neredigirani, vse osnovne formule in algoritmi pa nedotaknjeni.

19.

Imena dokumentov bi morala biti določena tako, da je mogoče enostavno prepoznati ustrezne oddelke obrazca CO, poenostavljenega obrazca CO, obrazca RS ali obrazca RM. Vsako ime dokumenta bi moralo vsebovati tudi številko postopka, za katerega se dokument predloži. Imena dokumentov ne smejo vsebovati posebnih ali nelatiničnih znakov, celotna pot pa ne sme presegati 250 znakov.

20.

Na vsaki strani dokumenta v obliki PDF morata biti navedena identifikacijska oznaka podjetja in zaporedna kontrolna številka dokumenta (npr. ABC-00000001).

4.   Dodatne specifikacije za interne dokumente, ki se predložijo kot del oddelka 5.4 v obrazcu CO

21.

Dokumente je treba predložiti v izvirni obliki (tj. nepreoblikovane v PDF za predložitev Komisiji kot del obrazca CO).

22.

Elektronska sporočila in druge datoteke morajo biti predložene kot ločene datoteke (ne v oblikah .pst, .zip ali .nsf). Datoteke .nsf bi bilo treba pretvoriti v katero koli enotno obliko elektronskih sporočil (kakršni sta .msg ali .eml).

23.

Dokumente je treba poslati celotne in neredigirane. Vsi osnovni metapodatki morajo ostati nedotaknjeni. Ne sme se uporabljati programska oprema za izločanje dvojnic ali za nitenje elektronskih sporočil.

5.   Alternativni načini podpisovanja in predložitve dokumentov GD za konkurenco

24.

Če aplikacija EU Send ni dostopna zaradi vzdrževanja ali iz tehničnih razlogov, na katere Komisija nima vpliva, se takoj obrnite na skupino za informacijsko podporo za platformo EU Send (COMP-EU-SEND@ec.europa.eu). Tega elektronskega naslova ne uporabljajte za pošiljanje dokumentov ali razpravo o zaupnih podatkih ali podatkih, ki se nanašajo na posamezno zadevo.

25.

Kadar pošiljanje dokumentov prek platforme EU Send tehnično ni mogoče in Komisija izjemoma dovoli uporabo drugih načinov pošiljanja, se lahko dokumenti, manjši od 10 gigabajtov, vročijo osebno ali pošljejo s priporočeno pošiljko na GD za konkurenco. V tem primeru uporabite zunanje naprave za shranjevanje, kot so USB, CD oziroma DVD ali zunanji trdi diski v zunanjem ohišju z USB 2.0 ali 3.0 v obliki nestisnjenih podatkov, ki so združljivi z operacijskim sistemom Microsoft Windows. Taki dokumenti morajo biti digitalno podpisani s kvalificiranim elektronskim podpisom.

26.

Če podpisovanje dokumentov s kvalificiranim elektronskim podpisom ni izvedljivo in Komisija izjemoma dovoli uporabo drugih načinov podpisovanja, se lahko GD za konkurenco osebno vroči ali s priporočeno pošiljko pošlje lastnoročno podpisan izvod celotne vloge v papirni obliki. V takem primeru je treba vlogi v informativne namene priložiti dva digitalna izvoda popolne vloge na zunanjih napravah za shranjevanje (kot so USB, CD oziroma DVD ali trdi diski v zunanjem ohišju z USB 2.0 ali 3.0 v obliki nestisnjenih podatkov, ki so združljivi z operacijskim sistemom Microsoft Windows). Vlogi mora biti priložena tudi lastnoročno podpisana izjava, da je podpisani izvod v papirni obliki enak digitalnim.

6.   Datum začetka uporabe

27.

Navodila v tem sporočilu se začnejo uporabljati z dnem začetka veljavnosti izvedbene uredbe.

(1)  UL L 119, 5.5.2023, str. 22.

(2)  Navodila za uporabo platforme EU Send (imenovana tudi „eTrustEx“) so na voljo na: https://ec.europa.eu/competition-policy/mergers/practical-information_en.

(3)  https://ec.europa.eu/competition-policy/mergers/practical-information_en

(4)  Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES, ki je na voljo na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=uriserv:OJ.L_.2014.257.01.0073,01.SLV.

(5)  Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2015/1506 z dne 8. septembra 2015 o določitvi specifikacij v zvezi s formati naprednih elektronskih podpisov in naprednih elektronskih žigov, ki jih priznajo organi javnega sektorja v skladu s členoma 27(5) in 37(5) Uredbe (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu (UL L 235, 9.9.2015, str. 37).

(6)  Ponudniki kvalificiranih storitev zaupanja po posameznih državah članicah so navedeni na: https://esignature.ec.europa.eu/efda/tl-browser/#/screen/home. Le ponudniki kvalificiranih storitev zaupanja z oznako „QCert for Esig“ lahko zagotavljajo kvalificirana potrdila za elektronske podpise, ki so potrebni za kvalificirani elektronski podpis.

(7)  Ponudniki kvalificiranih storitev zaupanja po posameznih državah članicah so navedeni na: https://esignature.ec.europa.eu/efda/tl-browser/#/screen/home. Ponudniki kvalificiranih storitev zaupanja z oznako „QVal for QESig“ lahko zagotavljajo kvalificirane storitve potrjevanja kvalificiranih elektronskih podpisov.

(8)  Spletna aplikacija Komisije za storitve digitalnih podpisov: https://ec.europa.eu/cefdigital/DSS/webapp-demo/validation.


IV Informacije

INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

Evropska komisija

5.5.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 160/14


Menjalni tečaji eura (1)

4. maj 2023

(2023/C 160/03)

1 euro =


 

Valuta

Menjalni tečaj

USD

ameriški dolar

1,1074

JPY

japonski jen

148,92

DKK

danska krona

7,4503

GBP

funt šterling

0,88015

SEK

švedska krona

11,3410

CHF

švicarski frank

0,9802

ISK

islandska krona

150,10

NOK

norveška krona

11,8282

BGN

bolgarski lev

1,9558

CZK

češka krona

23,460

HUF

madžarski forint

373,94

PLN

poljski zlot

4,5905

RON

romunski lev

4,9295

TRY

turška lira

21,5825

AUD

avstralski dolar

1,6585

CAD

kanadski dolar

1,5072

HKD

hongkonški dolar

8,6909

NZD

novozelandski dolar

1,7668

SGD

singapurski dolar

1,4695

KRW

južnokorejski won

1 465,69

ZAR

južnoafriški rand

20,1357

CNY

kitajski juan

7,6538

IDR

indonezijska rupija

16 263,59

MYR

malezijski ringit

4,9313

PHP

filipinski peso

61,286

RUB

ruski rubelj

 

THB

tajski bat

37,430

BRL

brazilski real

5,5194

MXN

mehiški peso

19,8208

INR

indijska rupija

90,5495


(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.


INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC

5.5.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 160/15


OBVESTILO VLADE REPUBLIKE POLJSKE

v zvezi z Direktivo 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov

(2023/C 160/04)

Javni razpis za oddajo ponudb za podelitev koncesije za iskanje in raziskovanje nahajališč nafte in zemeljskega plina ter črpanje nafte in zemeljskega plina iz nahajališč na območju „Gryfice“

ODDELEK I: PRAVNA PODLAGA

1.

Člen 49h(2) geološkega in rudarskega zakona (Dziennik Ustaw [Uradni list] 2022, št. 1072, kakor je bil spremenjen)

2.

Vladna uredba z dne 28. julija 2015 o podelitvi koncesije za iskanje in raziskovanje nahajališč ogljikovodikov ter črpanje ogljikovodikov iz nahajališč kot tudi koncesije za črpanje ogljikovodikov iz nahajališč (Dziennik Ustaw [Uradni list] 2015, št. 1171)

3.

Direktiva 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov (UL L 164, 30.6.1994, str. 3; UL, posebna poljska izdaja, poglavje 6(2), str. 262)

ODDELEK II: NAROČNIK

Ime: Ministerstwo Klimatu i Środowiska (Ministrstvo za podnebje in okolje)

Poštni naslov: ul. Wawelska 52/54, 00-922 Varšava, Poljska

tel. +48 223692449

faks +48 223692460

Internetni naslov: www.gov.pl/web/klimat

ODDELEK III: PREDMET POSTOPKA

1)   Vrsta dejavnosti, za katere je koncesija namenjena

Koncesija za iskanje in raziskovanje nahajališč nafte in zemeljskega plina ter črpanje nafte in zemeljskega plina iz nahajališč na območju „Gryfice“, v delih koncesijskih blokov 62, 82 in 83

2)   Območje, na katerem se bodo izvajale dejavnosti

Meja območja, ki ga zajema ta razpis, je opredeljena z geodetskimi črtami, ki povezujejo točke z naslednjimi koordinatami koordinatnega sistema PL-1992:

Točka

X [PL-1992]

Y [PL-1992]

1

691 055,17

219 674,19

2

692 737,14

221 619,12

3

693 771,09

224 785,26

4

695 846,05

233 241,52

5

697 800,71

239 098,78

6

689 034,77

237 808,88

7

688 700,54

245 043,47

8

687 684,41

264 181,99

9

684 723,09

259 134,45

10

673 948,18

266 614,09

11

675 598,09

237 055,20

12

673 865,95

223 383,30

13

673 409,40

219 824,29

14

677 185,11

213 499,78

15

687 174,95

217 946,87

16

685 637,43

221 987,20

17

688 367,49

223 047,42

18

689 636,16

219 042,50

brez poligona, ki ga določajo točke 19–23:

Točka

X [PL-1992]

Y [PL-1992]

19

679 335,20

223 870,95

20

679 746,86

224 268,31

21

679 040,45

224 478,55

22

678 251,69

224 485,63

23

678 251,81

224 056,04

Površina navpične projekcije območja, ki ga zajema ta razpis, je 747,96 km2. Spodnja meja območja seže do globine 5 000 m.

Namen del v karbonskih in permskih formacijah je priprava dokumentacije ter črpanje nafte in zemeljskega plina iz navedenih območij.

3)   Rok za predložitev ponudbe

Ponudbe na razpis za koncesijo je treba predložiti osrednji pisarni Ministrstva za podnebje in okolje najpozneje do 12:00 po srednjeevropskem času na zadnji dan 180-dnevnega obdobja, ki se začne dan po objavi tega razpisa v Uradnem listu Evropske unije.

4)   Podrobni razpisni pogoji, vključno z merili za ocenjevanje in njihovimi ponderji, ki zagotavljajo izpolnjevanje pogojev iz člena 49k geološkega in rudarskega zakona z dne 9. junija 2011

Ponudbe lahko predloži podjetje, za katero je bila s kvalifikacijskim postopkom potrjena usposobljenost, kakor to določa člen 49a(16)(1) geološkega in rudarskega zakona, in sicer samostojno ali kot upravitelj, če se več podjetij skupaj prijavlja za koncesijo.

Prejete ponudbe bo razpisna komisija ocenila na podlagi naslednjih meril:

30 %

obseg in načrt geoloških del, vključno s predlaganimi geološkimi ali rudarskimi dejavnostmi;

20 %

obseg in načrt obveznega zbiranja vzorcev s pomočjo geoloških dejavnosti, vključno z vzorčenjem v izvrtanem jedru;

20 %

finančne zmožnosti, ki dajejo ustrezno jamstvo, da bodo dejavnosti v zvezi z iskanjem in raziskovanjem nahajališč ogljikovodikov ter črpanjem ogljikovodikov iz nahajališč dejansko opravljene, ter zlasti viri in načini financiranja načrtovanih dejavnosti, vključno z deležem lastnih sredstev in zunanjega financiranja;

20 %

predlagana tehnologija za opravljanje geoloških del, vključno z geološkimi ali rudarskimi dejavnostmi, z uporabo inovativnih elementov, zasnovanih za ta projekt;

5 %

tehnične zmožnosti za iskanje in raziskovanje nahajališč ogljikovodikov ter črpanje ogljikovodikov iz nahajališč, ter zlasti razpoložljivost ustreznih tehničnih, organizacijskih, logističnih in kadrovskih potencialov (od tega 2 % za sodelovanje v zvezi z razvojem in izvajanjem inovativnih rešitev glede iskanja, raziskovanja in črpanja ogljikovodikov iz nahajališč z znanstvenimi organi, ki raziskujejo geološko sestavo Poljske, ter analiz, tehnologij in metod iskanja nahajališč, ki upoštevajo posebnosti poljskih geoloških razmer in se lahko uporabljajo v navedenih razmerah);

5 %

izkušnje s področja iskanja in raziskovanja nahajališč ogljikovodikov ali črpanja ogljikovodikov iz nahajališč, ki zagotavljajo varno opravljanje dejavnosti, varovanje življenja in zdravja ljudi in živali ter varstvo okolja.

Če je v fazi ocenjevanja vlog na podlagi zgoraj navedenih meril več ponudb enako ocenjenih, bo dodatno merilo za dokončen izbor med navedenimi ponudbami znesek pristojbine za podelitev užitka na rudarski pravici v fazi iskanja in raziskovanja.

5)   Minimalni obseg geoloških informacij

Ob predložitvi ponudb ni treba izkazati pravice do uporabe geoloških informacij.

Pred začetkom faze črpanja mora podjetje dokazati, da razpolaga s pravico do uporabe geoloških informacij, in sicer v obsegu, potrebnem za izvajanje dejavnosti.

6)   Rok za začetek dejavnosti

Dejavnosti, ki jih zajema koncesija, se bodo začele najpozneje v 14 dneh od dneva pravnomočnosti sklepa o koncesiji.

7)   Pogoji za podelitev koncesije

Izbrani ponudnik, ki opravlja dejavnosti iskanja in raziskovanja nahajališč ogljikovodikov ali črpanja ogljikovodikov iz nahajališč v morskih območjih Republike Poljske, mora v skladu s členom 49x(2a) geološkega in rudarskega zakona zagotoviti zavarovanje, iz katerega se lahko poplačajo zahtevki, ki lahko nastanejo zaradi izvajanja te dejavnosti. To zavarovanje mora biti zagotovljeno dan po odobritvi načrta obratovanja rudnika iz člena 108(11) geološkega in rudarskega zakona ter pred datumom začetka obratovanja rudnika.

Znesek zavarovanja za dejavnosti, ki se izvajajo na podlagi načrta obratovanja rudnika znaša 80 000 000 zlotov (v besedah: osemdeset milijonov zlotov).

Če pristojni okrožni urad za rudarstvo odobri nadaljnje operativne načrte rudarskih objektov, vključno z novimi geološkimi dejavnostmi (vrtanje vrtin), se znesek zavarovanja postopoma poveča za 40 000 000 PLN (z besedo: štirideset milijonov zlotov) za vsako novo vrtino.

Sprejemljive bodo naslednje oblike zavarovanja:

1.

varščina v denarni obliki;

2.

bančne garancije ali zadružni prihranki in poroštva za kreditne zadruge, pri čemer je obveznost institucije vedno denarna obveznost;

3.

bančne garancije;

4.

jamstva za zavarovanje;

5.

poroštva, ki jih izda kateri koli subjekt iz člena 6b(5)(2) zakona z dne 9. novembra 2000 o ustanovitvi poljske agencije za razvoj podjetij (Uradni list 2020, točka 299);

6.

menice, za katere jamči banka ali zadružna hranilnica in kreditna zadruga;

7.

zastavne pravice na vrednostne papirje, ki jih je izdala državna blagajna;

8.

zavarovanje odgovornosti do tretjih oseb.

8)   Minimalni obseg geoloških del, vključno z geološkimi ali rudarskimi dejavnostmi

Izvedba 50 km (dolžina ekscitacije) geofizičnih raziskav – 2D seizmični test ali 25 km2 (območje ekscitacije) geofizičnih raziskav – 3D seizmični test.

Vrtanje vrtine do globine največ 5 000 m z obveznim jedrovanjem v odrejenih intervalih.

9)   Obdobje, za katero se podeli koncesija

Obdobje koncesije obsega 30 let in vključuje:

1)

fazo iskanja in raziskovanja, ki traja 5 let od dne podelitve koncesije,

2)

fazo črpanja; ki traja 25 let in se začne s sprejetjem odločitve o naložbi.

10)   Posebni pogoji za izvajanje dejavnosti in zagotavljanje javne varnosti, javnega zdravja, varstva okolja in racionalnega upravljanja nahajališča

Geofizične raziskave se bodo začele najpozneje v 24 mesecih od dneva pravnomočnosti sklepa o koncesiji.

Geološke dejavnosti (vrtanje vrtine) se bodo začele najpozneje v 42 mesecih od dneva pravnomočnosti sklepa o koncesiji.

Ker je območje, ki ga zajema ta razpis, deloma znotraj meja notranjih morskih voda in obalnega pasu morskih voda (tehnična in zaščitna območja), so podrobni pogoji za izvajanje dejavnosti določeni v skladu z odlokom direktorja Urada za pomorstvo v Szczecinu z dne 21. oktobra 2022 (sklic: GPG-I.6211.78.22.DW(8):

1.

prepoved izvajanja dejavnosti v vodah, ki se uporabljajo za plovbo in zagotavljanje varnosti plovbe; meje teh voda se določijo na podlagi:

1)

člena 3(1) in 4(1) odloka št. 5 direktorja Urada za pomorstvo v Szczecinu z dne 8. avgusta 2017 o vzpostavitvi infrastrukture, ki omogoča dostop do morskih pristanišč Dziwnów, Kamień Pomorski, Lubin, Mrzeżyno, Nowe Warpno, Police, Stepnica, Trzebież, Wapnica in Wolin ter do pomolov in pomolov v mestih Międzyzdroje, Niechorze and Rewal (Uradni list: Zahodnopomorjansko vojvodstvo 2017, točka 3487, kakor je bil spremenjen);

2)

člena 164(1) odloka št. 3 direktorja Urada za pomorstvo v Szczecinu z dne 26. julija 2013o pristaniški ureditvi (Uradni list: Zahodnopomorjansko vojvodstvo 2013, točka 2932, kakor je bil spremenjen);

na območju notranjih morskih voda;

2.

prepoved gradnje stalnih objektov, ki imajo status umetnih otokov, objektov ali naprav za črpanje ogljikovodikov v smislu člena 23 zakona z dne 21. marca 1991o pomorskih območjih Republike Poljske in pomorski upravi (Uradni list 2022, točka 457, kakor je bil spremenjen) na območju notranjih morskih voda;

3.

obveznost polaganja kablov in cevovodov v globini najmanj 3 m pod vodnim dnom, kadar se cevovodi uporabljajo za iskanje, raziskovanje in črpanje ogljikovodikov iz nahajališč v notranjih morskih voda.

Izvajanje programa koncesijskih del ne sme kršiti pravic lastnikov in ne odpravlja zahteve po skladnosti z drugimi zahtevami iz zakonodaje, zlasti geološkega in rudarskega zakona, ter zahtevami glede rabe zemljišč, varstva okolja, kmetijskih površin in gozdov, narave, voda in odpadkov.

Kategorija C je najnižja kategorija raziskovanja nahajališč nafte in zemeljskega plina.

11)   Vzorčni sporazum o podelitvi užitka na rudarski pravici

Vzorčni sporazum je priložen v obliki priloge.

12)   Informacije o znesku pristojbine za podelitev užitka na rudarski pravici

Minimalni znesek pristojbine za podelitev užitka na rudarski pravici za območje „Gryfice“ za petletno osnovno obdobje znaša 183 235,24 PLN (z besedami: sto triinosemdeset tisoč dvesto petintrideset zlotov in štiriindvajset grošev) na leto.

Podrobni plačilni pogoji so na voljo v prilogi iz točke 10.

13)   Informacije v zvezi z zahtevami, ki jih morajo ponudbe upoštevati, in dokumenti, ki se zahtevajo od ponudnikov

1.

Ponudba mora vsebovati:

1)

ime (podjetja) in sedež ponudnika;

2)

predmet ponudbe, skupaj z opisom območja, za katerega naj bi se podelila koncesija in užitek na rudarski pravici;

3)

obdobje, za katerega naj bi se podelila koncesija, trajanje faze iskanja in raziskovanja ter datum začetka dejavnosti;

4)

cilj, obseg in naravo geoloških del, vključno z geološkimi ali rudarskimi dejavnostmi, ter informacije o delih, ki jih je treba opraviti za dosego cilja, in za to potrebnih tehnologijah;

5)

časovni načrt, razdeljen po letih, geoloških delih, vključno z geološkimi dejavnostmi, ter obsegu tovrstnih del;

6)

obseg in načrt obveznega zbiranja vzorcev s pomočjo geoloških dejavnosti, vključno z vzorčenjem v izvrtanem jedru, kakor je opredeljeno v členu 82(2)(2) geološkega in rudarskega zakona;

7)

pravico ponudnika do nepremičnine (območja), v okviru katere je predvideno izvajanje dejavnosti, ali pravico do uporabe užitka na rudarski pravici, za katero je podjetje zaprosilo;

8)

seznam območij, ki so del shem za ohranjanje narave; ta zahteva ne zadeva projektov, za katere se zahteva okoljsko dovoljenje;

9)

ukrepe za zmanjševanje negativnih okoljskih vplivov načrtovanih dejavnosti;

10)

obseg geoloških informacij, ki so na voljo ponudniku;

11)

izkušnje s področja iskanja in raziskovanja nahajališč ogljikovodikov ali črpanja ogljikovodikov iz nahajališč, ki zagotavljajo varno opravljanje dejavnosti, varovanje življenja in zdravja ljudi in živali ter varstvo okolja;

12)

tehnične zmožnosti za iskanje in raziskovanje nahajališč ogljikovodikov ter črpanje ogljikovodikov iz nahajališč, ter zlasti razpoložljivost ustreznih tehničnih, organizacijskih, logističnih in kadrovskih potencialov;

13)

finančne zmožnosti, ki dajejo ustrezno jamstvo, da bodo dejavnosti v zvezi z iskanjem in raziskovanjem nahajališč ogljikovodikov ter črpanjem ogljikovodikov iz nahajališč dejansko opravljene, ter zlasti vire in načine financiranja načrtovanih dejavnosti, vključno z deležem lastnih sredstev in zunanjega financiranja;

14)

predlagano tehnologijo za izvajanje geoloških del, vključno z geološkimi ali rudarskimi dejavnostmi;

15)

predlog zneska pristojbine za podelitev užitka na rudarski pravici, ki ne sme biti nižji od zneska, ki je opredeljen v razpisu za zbiranje ponudb;

16)

če ponudbo predlaga skupaj več podjetij, mora ta poleg navedenega vsebovati še:

a)

ime (podjetij) in sedeže vseh podjetij, ki predlagajo ponudbo;

b)

upravitelja;

c)

deleže stroškov geoloških del, vključno z geološkimi dejavnostmi, ki so predlagani v sporazumu o sodelovanju.

17)

obliko zagotavljanja zavarovanja iz točke 7.

2.

Ponudbe, predložene v postopku zbiranja ponudb, morajo izpolnjevati zahteve in pogoje iz razpisa za zbiranje ponudb.

3.

Ponudbi je treba priložiti:

1)

dokazila o obstoju okoliščin, opisanih v ponudbi, zlasti izpise iz ustreznih registrov;

2)

dokazilo o pologu depozita;

3)

kopijo sklepa, ki potrjuje pozitiven rezultat kvalifikacijskega postopka, kakor ga navaja člen 49a(17) geološkega in rudarskega zakona;

4)

grafične priloge, pripravljene v skladu z zahtevami glede zemljevidov rudnikov, ki ponazarjajo upravne meje države;

5)

pisna zagotovila, da bodo tehnični viri na voljo osebam, udeleženim v postopku zbiranja ponudb, če se za izvajanje koncesije uporabljajo tehnični viri drugih oseb;

6)

dve kopiji projekta geoloških dejavnosti.

4.

Ponudniki lahko v svojih ponudbah na lastno pobudo zagotovijo dodatne informacije ali jim priložijo dodatne dokumente.

5.

Dokumenti, ki jih predložijo ponudniki, morajo biti izvirniki ali overjene kopije izvirnikov, kakor je predvideno v zakoniku o upravnem postopku. Ta zahteva se ne uporablja za kopije dokumentov, ki jih je treba priložiti ponudbam in jih je pripravil organ, ki podeljuje koncesijo.

6.

Dokumente v tujem jeziku je treba predložiti skupaj s prevodom v poljščino, ki ga opravi zapriseženi prevajalec.

7.

Ponudbe morajo biti predložene v zapečateni ovojnici ali zapečatenem paketu z imenom (podjetja) ponudnika ter navedenim predmetom ponudbe.

8.

Ponudbe, predložene po izteku roka za predložitev, bodo ponudnikom vrnjene neodprte.

14)   Informacije glede načina pologa depozita, znesek depozita in rok plačila

Ponudniki morajo položiti depozit v višini 1 000 PLN (z besedo: tisoč zlotov) pred iztekom časovnega obdobja za predložitev ponudbe.

DEL IV: ADMINISTRATIVNE INFORMACIJE

IV.1)   Razpisna komisija

Organ, ki podeljuje koncesijo, imenuje razpisno komisijo, da izpelje postopek za zbiranje ponudb in izbere najustreznejšo ponudbo. Sestava in postopkovna pravila komisije so opredeljena v vladni uredbi z dne 28. julija 2015Vladna uredba o podelitvi koncesije za iskanje in raziskovanje nahajališč ogljikovodikov ter črpanje ogljikovodikov iz nahajališča kot tudi koncesije za črpanje ogljikovodikov iz nahajališča (Dziennik Ustaw [Uradni list] 2015, št. 1171). Razpisna komisija organu, ki podeljuje koncesijo, v potrditev predloži poročilo o postopku za zbiranje ponudb. Poročilo je skupaj s ponudbami in vso dokumentacijo v zvezi s postopkom za zbiranje ponudb na voljo drugim osebam, ki so predložile ponudbe.

IV.2)   Dodatna pojasnila

V štirinajstih dneh od objave razpisa za zbiranje ponudb lahko zainteresirane strani od organa, ki podeljuje koncesijo, zahtevajo pojasnila glede posameznih razpisnih pogojev. Organ, ki podeljuje koncesijo, bo v štirinajstih dneh od prejetja navedenega zahtevka v javnem informacijskem listu (Biuletyn Informacji Publicznej) objavil pojasnila na strani upravnega urada, podrejenega navedenemu organu.

IV.3)   Dodatne informacije

Informacije o območju, ki ga zajema postopek za zbiranje ponudb, je zbral poljski urad za geologijo (Państwowa Służba Geologiczna) v paketu geoloških podatkov za razpis za zbiranje ponudb za območje „Gryfice“, ki ga zajema ta razpis (Pakiet danych geologicznych do postępowania przetargowego na poszukiwanie i rozpoznawanie złóż ropy naftowej i gazu ziemnego oraz wydobywanie ropy naftowej i gazu ziemnego ze złóż), ki je na voljo na spletišču ministrstva za podnebje in okolje: https://bip.mos.gov.pl/koncesje-geologiczne/przetargi-na-koncesje-na-poszukiwanie-rozpoznawanie-i-wydobywanie-weglowodorow/piata-runda-przetargow-2021/

ter na

oddelku za geologijo in geološke koncesije (Departament Geologii i Koncesji Geologicznych)

Ministerstwo Klimatu i Środowiska (Ministrstvo za podnebje in okolje)

ul. Wawelska 52/54

00-922 Varšava

POLJSKA

tel. +48 223692449

faks +48 223692460


SPORAZUM

o podelitvi užitka na rudarski pravici za iskanje in raziskovanje nahajališč nafte in zemeljskega plina ter črpanje nafte in zemeljskega plina iz nahajališč na območju „Gryfice“, v nadaljevanju „sporazum“,

sklenjen v Varšavi, dne …, med

državno zakladnico – ministrom za podnebje in okolje, v njenem imenu …, ki deluje na podlagi pooblastila …, v nadaljevanju „državna zakladnica“,

in

… (podjetje) s sedežem v … (polni naslov), registriranim … pod številko KRS (nacionalni sodni register) …, z osnovnim kapitalom …, ki ga zastopa …, v nadaljevanju: „imetnik užitka na rudarski pravici“,

v nadaljevanju „podpisnica oziroma podpisnik sporazuma“ ali skupaj „podpisnika sporazuma“,

se glasi:

Člen 1

1.

Državna zakladnica, kot edini lastnik notranjih slojev zemeljske skorje, ki pokriva območje znotraj občin: Świerzno, Karnice, Rewal in Brojce, mestne in podeželske občine: Wolin, Kamień Pomorski, Dziwnów, Golczewo, Płoty, Trzebiatów in Gryfice v Zahodnopomorjanskem vojvodstvu, katerih meje so opredeljene z geodetskimi črtami, ki povezujejo točke (od 1 do 18) z naslednjimi koordinatami koordinatnega sistema PL-1992:

Točka

X [PL-1992]

Y [PL-1992]

1

691 055,17

219 674,19

2

692 737,14

221 619,12

3

693 771,09

224 785,26

4

695 846,05

233 241,52

5

697 800,71

239 098,78

6

689 034,77

237 808,88

7

688 700,54

245 043,47

8

687 684,41

264 181,99

9

684 723,09

259 134,45

10

673 948,18

266 614,09

11

675 598,09

237 055,20

12

673 865,95

223 383,30

13

673 409,40

219 824,29

14

677 185,11

213 499,78

15

687 174,95

217 946,87

16

685 637,43

221 987,20

17

688 367,49

223 047,42

18

689 636,16

219 042,50

brez poligona, ki ga določajo točke 19–23:

Točka

X [PL-1992]

Y [PL-1992]

19

679 335,20

223 870,95

20

679 746,86

224 268,31

21

679 040,45

224 478,55

22

678 251,69

224 485,63

23

678 251,81

224 056,04

s tem sporazumom imetniku užitka na rudarski pravici podeljuje užitek na rudarski pravici za navedeno območje, ki ga zgoraj omejuje spodnja meja površinskih zemljišč, spodaj pa seže do globine 5 000 m, pod pogojem, da imetnik užitka na rudarski pravici dobi koncesijo za iskanje in raziskovanje nahajališč nafte in zemeljskega plina ter črpanje nafte in zemeljskega plina iz nahajališč na območju „Gryfice“ v roku enega leta od datuma sklenitve sporazuma.

2.

Če pogoj glede koncesije iz odstavka 1 ni izpolnjen, obveze iz sporazuma prenehajo veljati.

3.

Imetnik užitka na rudarski pravici lahko na okoliškem območju, navedenem v odstavku 1 –

1)

v karbonskih in permskih formacijah – izvaja dejavnosti v zvezi z iskanjem in raziskovanjem nahajališč nafte in zemeljskega plina;

2)

v drugih predelih – izvaja vsa potrebna dela in dejavnosti, da si pridobi dostop do karbonskih in permskih formacij.

4.

Površina navpične projekcije navedenega območja je 747,96 km2.

5.

Užitek na rudarski pravici daje imetniku pravico do izključnega izkoriščanja območja iz člena 1 za iskanje in raziskovanje nahajališč nafte in zemeljskega plina, kakor tudi za opravljanje vseh potrebnih del in dejavnosti v te namene na tem območju v skladu z veljavno zakonodajo, zlasti z geološkim in rudarskim zakonom z dne 9. junija 2011 (Dziennik Ustaw [Uradni list] 2022, št. 1072, kakor je bil spremenjen) (v nadaljnjem besedilu: geološki in zakonodajni zakon) in sklepi, ki so bili sprejeti v skladu s tem zakonom.

Člen 2

Imetnik užitka na rudarski pravici izjavlja, da ne nasprotuje dejanskemu in pravnemu položaju predmeta užitka na rudarski pravici.

Člen 3

1.

Sporazum začne veljati na dan pridobitve koncesije.

2.

Užitek na rudarski pravici se podeli za obdobje tridesetih let, od tega pet let za fazo iskanja in raziskovanja ter petindvajset let za fazo črpanja, pri čemer veljajo določbe člena 8(2) in člena 10.

3.

Užitek na rudarski pravici preneha v primerih, da koncesija preteče, je odvzeta ali postane neveljavna, ne glede na razlog.

Člen 4

Imetnik užitka na rudarski pravici se obveže, da bo državno zakladnico pisno obveščal o vseh spremembah imena, sedeža in naslova, oblike organizacije ali registracijskih in identifikacijskih številk, prenosa koncesije drugi osebi po zakonu, o uvedbi stečajnega postopka, razglasitvi stečaja, začetku likvidacijskega postopka. Državna zakladnica lahko zahteva, da se v takih primerih zagotovijo potrebna pojasnila. Pisno obvestilo je treba zagotoviti najpozneje v 30 dneh od nastopa navedenih okoliščin.

Člen 5

Sporazum ne sme posegati v pravice tretjih oseb, zlasti lastnikov zemljišč, imetnik užitka na rudarski pravici pa ne sme biti izvzet iz obveznosti spoštovanja zahtev prava, zlasti zahtev v zvezi z iskanjem in raziskovanjem mineralov ter zaščito in uporabo okoljskih virov.

Člen 6

Državna zakladnica si pridržuje pravico, da na območju iz člena 1(1) podeli užitek na rudarski pravici za namene izvajanja dejavnosti, ki niso navedene v sporazumu, na način, ki ne krši pravic imetnika užitka na rudarski pravici.

Člen 7

1.

Imetnik užitka na rudarski pravici državni zakladnici plača pristojbino za užitek na rudarski pravici na območju iz člena 1(1) med fazo iskanja in raziskovanja za vsako leto užitka na rudarski pravici (ki se šteje za 12 zaporednih mesecev):

a)

(znesek) PLN (z besedami: …) za prvo leto užitka na rudarski pravici od dneva začetka veljavnosti sporazuma, v roku 30 dni od začetka navedenega leta užitka na rudarski pravici;

b)

(znesek) PLN (z besedami: …) za drugo leto užitka na rudarski pravici od dneva začetka veljavnosti sporazuma, v roku 30 dni od začetka navedenega leta užitka na rudarski pravici;

c)

(znesek) PLN (z besedami: …) za tretje leto užitka na rudarski pravici od dneva začetka veljavnosti sporazuma, v roku 30 dni od začetka navedenega leta užitka na rudarski pravici;

d)

(znesek) PLN (z besedami: …) za četrto leto užitka na rudarski pravici od dneva začetka veljavnosti sporazuma, v roku 30 dni od začetka navedenega leta užitka na rudarski pravici;

e)

(znesek) PLN (z besedami: …) za peto leto užitka na rudarski pravici od dneva začetka veljavnosti sporazuma, v roku 30 dni od začetka navedenega leta užitka na rudarski pravici;

pri čemer veljajo določbe iz odstavka 2.

2.

Če je rok za plačilo pristojbine za dano leto užitka na rudarski pravici med 1. januarjem in 1. marcem, imetnik užitka na rudarski pravici pristojbino poravna do 1. marca. Če pa je pristojbina predmet indeksacije v skladu z odstavki 3 do 5, jo imetnik užitka na rudarski pravici poravna šele na dan, ko je objavljen indeks iz odstavka 3, pri čemer upošteva navedeni indeks.

3.

Pristojbina iz odstavka 1 se prilagodi srednjeročnemu letnemu indeksu cen življenjskih potrebščin in storitev za obdobje od sklenitve sporazuma do leta pred datumom plačila pristojbine, kakor jo je določil predsednik osrednjega statističnega urada v Uradnem listu Republike Poljske (Monitor Polski). Če je indeks v danem letu manjši ali enak nič, indeksacije za navedeno leto ni.

4.

Če je datum plačila pristojbine v koledarskem letu sklenitve sporazuma, pristojbina ni predmet indeksacije.

5.

Če je bil sporazum sklenjen in je začel veljati v letu pred letom roka za plačilo pristojbine, pristojbina ni predmet indeksacije, če jo imetnik užitka na rudarski pravici poravna pred koncem koledarskega leta sklenitve in začetka veljavnosti sporazuma.

6.

Če imetnik užitka na rudarski pravici izgubi užitek na rudarski pravici, ki mu je bil podeljen s sporazumom, pred iztekom obdobja iz člena 3(2), se od imetnika užitka na rudarski pravici zahteva plačilo pristojbine za celo leto užitka na rudarski pravici, v katerem je bila ta pravica izgubljena. Če pa je užitek na rudarski pravici izgubljen zaradi odvzema koncesije ali iz razlogov iz člena 10(1), (3) ali (4), imetnik užitka na rudarski pravici poravna pristojbino za vso obdobje užitka faze iskanja in raziskovanja iz člena 3(1) in (2), indeksirano v skladu z odstavkom 3, ne glede na pogodbeno kazen iz člena 10(2). Pristojbino je treba poravnati v 30 dneh od dneva izgube užitka na rudarski pravici. Izguba užitka na rudarski pravici imetnika tega užitka ne odveže okoljskih obveznosti v zvezi s predmetom užitka na rudarski pravici, zlasti obveznosti v zvezi z zaščito nahajališč.

7.

Imetnik užitka na rudarski pravici plača pristojbino za užitek na rudarski pravici na bančni račun Ministrstva za podnebje in okolje pri Narodni banki Poljske v podružnici v Varšavi 07 1010 1010 0006 3522 3100 0000, pri čemer na plačilnem nalogu navede: „Za podelitev užitka na rudarski pravici v povezavi s koncesijo za iskanje in raziskovanje nahajališč nafte in zemeljskega plina ter črpanje nafte in zemeljskega plina iz nahajališč na območju ,Gryfice‘.“

Datum plačila je datum vknjižbe na računu državne zakladnice.

8.

Pristojbina iz odstavka 1 ni predmet davka na blago in storitve (DDV). Če se zakonodaja glede obdavčitve dejavnosti, ki so predmet tega sporazuma, spremeni ali se spremeni tolmačenje te zakonodaje, in sicer tako, da dejavnosti, ki so predmet sporazuma, postanejo predmet davka na blago in storitve, se znesek pristojbine zviša za znesek dolgovanega davka.

9.

Državna zakladnica imetnika užitka na rudarski pravici pisno obvesti o spremembah računa iz odstavka 7.

10.

Znesek pristojbine za podelitev užitka na rudarski pravici državni zakladnici se plača ne glede na prihodek, ki ga imetnik užitka na rudarski pravici zasluži od uporabe navedene pravice.

11.

Imetnik užitka na rudarski pravici kopijo dokazila o plačilu pristojbine iz odstavka 1 državni zakladnici pošlje sedem dni od datuma plačila pristojbine za podelitev užitka na rudarski pravici.

Člen 8

1.

Ko imetnik užitka na rudarski pravici prejme sklep o naložbi z opredelitvijo pogojev črpanja nafte in zemeljskega plina, podpisnika sporazuma v 30 dneh od datuma navedenega sklepa podpišeta dodatek k sporazumu, v katerem so določeni pogoji za izvajanje sporazuma med fazo črpanja ter znesek pristojbine za užitek na rudarski pravici na območju, določenem v členu 1(1), za vsako leto užitka na rudarski pravici med fazo črpanja.

2.

Če dodatek iz odstavka 1 ni bil sprejet v 30 dneh od sklepa o naložbi z opredelitvijo pogojev črpanja nafte in zemeljskega plina, užitek na rudarski pravici preneha veljati.

Člen 9

Imetnik užitka na rudarski pravici lahko uveljavlja užitek na rudarski pravici iz člena 1(1) šele po prejetju pisnega soglasja državne zakladnice.

Člen 10

1.

Če imetnik užitka na rudarski pravici krši obveznosti iz sporazuma, lahko državna zakladnica ob upoštevanju določb iz odstavkov 3 in 4 odpove sporazum s takojšnjim učinkom, ne da bi bil imetnik užitka na rudarski pravici upravičen do uveljavljanja premoženjske škode. Vendar pa sporazum ne more biti odpovedan, če imetnik užitka na rudarski pravici obveznosti iz sporazuma krši zaradi višje sile.

2.

Če je sporazum odpovedan zaradi razlogov iz odstavka 1 ali 4, imetnik užitka na rudarski pravici državni zakladnici poravna pogodbeno kazen v višini 25 % pristojbine za celotno obdobje užitka na rudarski pravici v fazi iskanja in raziskovanja, kakor je opredeljeno v členu 3(1) in (2), indeksirano v skladu s členom 7(3).

3.

Če imetnik užitka na rudarski pravici zamudi plačilo pristojbine za več kot sedem dni od roka iz člena 7(1) ali (2), državna zakladnica zahteva od imetnika užitka na rudarski pravici plačilo neporavnane pristojbine v sedmih dneh od prejetja zahtevka, sicer se sporazum nemudoma odpove.

4.

Če imetnik užitka na rudarski pravici ne obvesti državne zakladnice o dogodkih iz člena 4 v 30 dneh od njihovega nastanka, mu zakladnica lahko naloži pogodbeno kazen v višini 5 % pristojbine za celotno obdobje užitka na rudarski pravici v fazi iskanja in raziskovanja, in sicer za vsak primer nepredložitve informacij, ali odpove sporazum v celoti ali deloma s 30-dnevnim odpovednim rokom, z začetkom veljave ob koncu koledarskega meseca.

5.

Sporazum zavezuje imetnika užitka na rudarski pravici do izteka njegove veljavnosti, odvzema ali neveljavnosti koncesije; imetnik užitka na rudarski pravici sporazuma ne more odpovedati.

6.

Sporazum se odpove v pisni obliki, sicer odpoved ni veljavna.

7.

Podpisnika sporazuma se strinjata, da se v primeru odpovedi sporazuma s strani državne zakladnice plačana pristojbina za užitek na rudarski pravici iz člena 7(1) ne povrne.

8.

Državna zakladnica si pridržuje pravico, da zahteva odškodnino, ki je večja od zneska pogodbene kazni v skladu s splošnimi pogoji, če je znesek škode za državno zakladnico večji od pogodbene kazni.

Člen 11

1.

Podpisnika sta predložila naslednje kontaktne podatke za korespondenco:

1)

Državna zakladnica:

Ministerstwo Klimatu i Środowiska (ministrstvo za podnebje in okolje), ul. Wawelska 52/54, 00-922 Varšava;

2)

Imetnik užitka na rudarski pravici:

(naslov).

2.

Podpisnika sta se dolžna medsebojno nemudoma pisno obvestiti o vsakršni spremembi kontaktnih podatkov, navedenih v odstavku 1. Zaradi takšne spremembe dodatek k sporazumu ni potreben. Korespondenca, ki je bila poslana na najnovejši predloženi naslov podpisnice oziroma podpisnika, se s strani druge podpisnice oziroma podpisnika šteje za vročeno.

3.

Podpisnika si korespondenco posredujeta osebno, preko kurirja ali s priporočenim pismom, pri čemer uporabita najnovejše predložene kontaktne podatke.

4.

Priporočena pisma, poslana na najnovejši predloženi naslov podpisnice oziroma podpisnika, ki sta jih pošta ali kurirska služba vrnili, ker jih naslovnik ni pravočasno prevzel, se po štirinajstih dneh od prvega poskusa dostave štejejo za vročena.

Člen 12

1.

Podpisnika sporazuma nista odgovorna za neizpolnjevanje obveznosti iz tega sporazuma v primeru višje sile, če lahko dokažeta, da je škoda, ki je nastala zaradi višje sile, vplivala na neizpolnjevanje teh obveznosti. „Višja sila“ pomeni zunanji dogodek, ki ga podpisnika nista mogla predvideti ali preprečiti, zaradi katerega sporazuma ni mogoče izvajati v celoti ali deloma ter stalno ali začasno, ki ga kljub skrbnemu ravnanju nista mogla preprečiti ter ki ni posledica napak ali malomarnosti z njune strani.

2.

V primeru višje sile si podpisnika sporazuma nemudoma prizadevata sporazumeti se o nadaljnjem ukrepanju v zvezi z novimi razmerami.

Člen 13

Imetnik užitka na rudarski pravici lahko zaprosi za podaljšanje sporazuma v celoti ali deloma. Za podaljšanje zaprosi v pisni obliki, sicer vloga ni veljavna.

Člen 14

V primeru odpovedi sporazuma imetnik užitka na rudarski pravici ne more zahtevati odškodnine od državne zakladnice zaradi večje vrednosti predmeta užitka na rudarski pravici.

Člen 15

Za morebitne spore na podlagi tega sporazuma je pristojno redno sodišče, katerega pristojnost je določena na podlagi sedeža državne zakladnice.

Člen 16

Sporazum ureja poljsko pravo, zlasti določbe geološkega in zakonodajnega zakona ter civilnega zakonika.

Člen 17

Imetnik užitka na rudarski pravici krije stroške sklenitve sporazuma.

Člen 18

Spremembe sporazuma se pripravijo v pisni obliki, sicer niso veljavne.

Člen 19

Sporazum je pripravljen v treh identičnih kopijah (ena za imetnika užitka na rudarski pravici in dve za državno zakladnico).

Državna zakladnica

Imetnik užitka na rudarski pravici


5.5.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 160/28


Obvestilo vlade Republike Poljske v zvezi z Direktivo 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov

(2023/C 160/05)

Javni razpis za oddajo ponudb za podelitev koncesije za iskanje in raziskovanje nahajališč nafte in zemeljskega plina ter črpanje nafte in zemeljskega plina iz nahajališč na območju „Kartuzy“

ODDELEK I:   PRAVNA PODLAGA

1.

Člen 49h(2) geološkega in rudarskega zakona (Dziennik Ustaw [Uradni list] 2022, št. 1072, kakor je bil spremenjen)

2.

Vladna uredba z dne 28. julija 2015 o podelitvi koncesije za iskanje in raziskovanje nahajališč ogljikovodikov ter črpanje ogljikovodikov iz nahajališč kot tudi koncesije za črpanje ogljikovodikov iz nahajališč (Dziennik Ustaw [Uradni list] 2015, št. 1171)

3.

Direktiva 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov (UL L 164, 30.6.1994, str. 3; UL, posebna poljska izdaja, poglavje 6(2), str. 262)

ODDELEK II:   NAROČNIK

Ime: Ministerstwo Klimatu i Środowiska (Ministrstvo za podnebje in okolje)

Poštni naslov: ul. Wawelska 52/54, 00-922 Varšava, Poljska

tel. +48 223692449; telefaks: +48 223692460

Internetni naslov: www.gov.pl/web/klimat

ODDELEK III:   PREDMET POSTOPKA

1)   Vrsta dejavnosti, za katere je koncesija namenjena

Koncesija za iskanje in raziskovanje nahajališč nafte in zemeljskega plina ter črpanje nafte in zemeljskega plina iz nahajališč na območju „Kartuzy“, v delu koncesijskega bloka 49.

2)   Območje, na katerem se bodo izvajale dejavnosti

Meja območja, ki ga zajema ta razpis, je opredeljena z geodetskimi črtami, ki povezujejo točke z naslednjimi koordinatami koordinatnega sistema PL-1992:

Točka

X [PL-1992]

Y [PL-1992]

1

709 648,50

467 438,93

2

709 994,91

434 842,34

3

737 770,93

435 133,01

4

737 259,22

467 502,29

5

720 361,13

467 514,79

Površina navpične projekcije območja, ki ga zajema ta razpis, je 900,35 km2. Spodnja meja območja seže do globine 5 000 m.

Namen del v kambrijskih, ordovicijskih in silurskih formacijah je priprava dokumentacije ter črpanje nafte in zemeljskega plina iz navedenih območij.

3)   Rok, ki ni krajši od 90 dni od objave razpisa, in kraj oddaje ponudb

Ponudbe na razpis za koncesijo je treba predložiti osrednji pisarni Ministrstva za podnebje in okolje najpozneje do 12:00 po srednjeevropskem času na zadnji dan 180-dnevnega obdobja, ki se začne dan po objavi tega razpisa v Uradnem listu Evropske unije.

4)   Podrobni razpisni pogoji, vključno z merili za ocenjevanje in njihovimi ponderji, ki zagotavljajo izpolnjevanje pogojev iz člena 49k geološkega in rudarskega zakona z dne 9. junija 2011

Ponudbe lahko predloži podjetje, za katero je bila s kvalifikacijskim postopkom potrjena usposobljenost, kakor to določa člen 49a(16)(1) geološkega in rudarskega zakona, in sicer samostojno ali kot upravitelj, če se več podjetij skupaj prijavlja za koncesijo.

Prejete ponudbe bo razpisna komisija ocenila na podlagi naslednjih meril:

30 % –

obseg in načrt geoloških del, vključno s predlaganimi geološkimi ali rudarskimi dejavnostmi;

20 % –

obseg in načrt obveznega zbiranja vzorcev s pomočjo geoloških dejavnosti, vključno z vzorčenjem v izvrtanem jedru;

20 % –

finančne zmožnosti, ki dajejo ustrezno jamstvo, da bodo dejavnosti v zvezi z iskanjem in raziskovanjem nahajališč ogljikovodikov ter črpanjem ogljikovodikov iz nahajališč dejansko opravljene, ter zlasti viri in načini financiranja načrtovanih dejavnosti, vključno z deležem lastnih sredstev in zunanjega financiranja;

20 % –

predlagana tehnologija za opravljanje geoloških del, vključno z geološkimi ali rudarskimi dejavnostmi, z uporabo inovativnih elementov, zasnovanih za ta projekt;

5 % –

tehnične zmožnosti za iskanje in raziskovanje nahajališč ogljikovodikov ter črpanje ogljikovodikov iz nahajališč, ter zlasti razpoložljivost ustreznih tehničnih, organizacijskih, logističnih in kadrovskih potencialov (od tega 2 % za sodelovanje v zvezi z razvojem in izvajanjem inovativnih rešitev glede iskanja, raziskovanja in črpanja ogljikovodikov iz nahajališč z znanstvenimi organi, ki raziskujejo geološko sestavo Poljske, ter analiz, tehnologij in metod iskanja nahajališč, ki upoštevajo posebnosti poljskih geoloških razmer in se lahko uporabljajo v navedenih razmerah);

5 % –

izkušnje s področja iskanja in raziskovanja nahajališč ogljikovodikov ali črpanja ogljikovodikov iz nahajališč, ki zagotavljajo varno opravljanje dejavnosti, varovanje življenja in zdravja ljudi in živali ter varstvo okolja.

Če je v fazi ocenjevanja vlog na podlagi zgoraj navedenih meril več ponudb enako ocenjenih, bo dodatno merilo za dokončen izbor med navedenimi ponudbami znesek pristojbine za podelitev užitka na rudarski pravici v fazi iskanja in raziskovanja.

5)   Minimalni obseg geoloških informacij

Ob predložitvi ponudb ni treba izkazati pravice do uporabe geoloških informacij.

Pred začetkom faze črpanja mora podjetje dokazati, da razpolaga s pravico do uporabe geoloških informacij, in sicer v obsegu, potrebnem za izvajanje dejavnosti.

6)   Rok za začetek dejavnosti

Dejavnosti, ki jih zajema koncesija, se bodo začele najpozneje v 14 dneh od dneva pravnomočnosti sklepa o koncesiji.

7)   Minimalni obseg geoloških del, vključno z geološkimi ali rudarskimi dejavnostmi

Izvedba 100 km (dolžina ekscitacije) geofizičnih raziskav – 2D seizmični test ali 50 km2 (območje ekscitacije) geofizičnih raziskav – 3D seizmični test.

Vrtanje vrtine do globine največ 5 000 m z obveznim jedrovanjem v odrejenih intervalih.

8)   Obdobje, za katero se podeli koncesija

Obdobje koncesije obsega 30 let in vključuje:

1)

fazo iskanja in raziskovanja, ki traja 5 let od dne podelitve koncesije,

2)

fazo črpanja; ki traja 25 let in se začne s sprejetjem odločitve o naložbi.

9)   Posebni pogoji za izvajanje dejavnosti in zagotavljanje javne varnosti, javnega zdravja, varstva okolja in racionalnega upravljanja nahajališča

Geofizične raziskave se bodo začele najpozneje v 24 mesecih od dneva pravnomočnosti sklepa o koncesiji.

Geološke dejavnosti (vrtanje vrtine) se bodo začele najpozneje v 42 mesecih od dneva pravnomočnosti sklepa o koncesiji.

Izvajanje programa koncesijskih del ne sme kršiti pravic lastnikov in ne odpravlja zahteve po skladnosti z drugimi zahtevami iz zakonodaje, zlasti geološkega in rudarskega zakona, ter zahtevami glede rabe zemljišč, varstva okolja, kmetijskih površin in gozdov, narave, voda in odpadkov.

Kategorija C je najnižja kategorija raziskovanja nahajališč nafte in zemeljskega plina.

10)   Vzorčni sporazum o podelitvi užitka na rudarski pravici

Vzorčni sporazum je priložen v obliki priloge.

11)   Informacije o znesku pristojbine za podelitev užitka na rudarski pravici

Minimalni znesek pristojbine za podelitev užitka na rudarski pravici za območje „Kartuzy“ za petletno osnovno obdobje znaša 220 567,74 PLN (z besedami: dvesto dvajset tisoč petsto sedeminšestdeset zlotov in štiriinsedemdeset grošev) na leto.

Podrobni plačilni pogoji so na voljo v prilogi iz točke 10.

12)   Informacije v zvezi z zahtevami, ki jih morajo ponudbe upoštevati, in dokumenti, ki se jih zahteva od ponudnikov

1.

Ponudba mora vsebovati:

1)

ime (podjetja) in sedež ponudnika;

2)

predmet ponudbe, skupaj z opisom območja, za katerega naj bi se podelila koncesija in užitek na rudarski pravici;

3)

obdobje, za katerega naj bi se podelila koncesija, trajanje faze iskanja in raziskovanja ter datum začetka dejavnosti;

4)

cilj, obseg in naravo geoloških del, vključno z geološkimi ali rudarskimi dejavnostmi, ter informacije o delih, ki jih je treba opraviti za dosego cilja, in za to potrebnih tehnologijah;

5)

časovni načrt, razdeljen po letih, geoloških delih, vključno z geološkimi dejavnostmi, ter obsegu tovrstnih del;

6)

obseg in načrt obveznega zbiranja vzorcev s pomočjo geoloških dejavnosti, vključno z vzorčenjem v izvrtanem jedru, kakor je opredeljeno v členu 82(2)(2) geološkega in rudarskega zakona;

7)

pravico ponudnika do nepremičnine (območja), v okviru katere je predvideno izvajanje dejavnosti, ali pravico do uporabe užitka na rudarski pravici, za katero je podjetje zaprosilo;

8)

seznam območij, ki so del shem za ohranjanje narave; ta zahteva ne zadeva projektov, za katere se zahteva okoljsko dovoljenje;

9)

ukrepe za zmanjševanje negativnih okoljskih vplivov načrtovanih dejavnosti;

10)

obseg geoloških informacij, ki so na voljo ponudniku;

11)

izkušnje s področja iskanja in raziskovanja nahajališč ogljikovodikov ali črpanja ogljikovodikov iz nahajališč, ki zagotavljajo varno opravljanje dejavnosti, varovanje življenja in zdravja ljudi in živali ter varstvo okolja;

12)

tehnične zmožnosti za iskanje in raziskovanje nahajališč ogljikovodikov ter črpanje ogljikovodikov iz nahajališč, ter zlasti razpoložljivost ustreznih tehničnih, organizacijskih, logističnih in kadrovskih potencialov;

13)

finančne zmožnosti, ki dajejo ustrezno jamstvo, da bodo dejavnosti v zvezi z iskanjem in raziskovanjem nahajališč ogljikovodikov ter črpanjem ogljikovodikov iz nahajališč dejansko opravljene, ter zlasti vire in načine financiranja načrtovanih dejavnosti, vključno z deležem lastnih sredstev in zunanjega financiranja;

14)

predlagano tehnologijo za izvajanje geoloških del, vključno z geološkimi ali rudarskimi dejavnostmi;

15)

predlog zneska pristojbine za podelitev užitka na rudarski pravici, ki ne sme biti nižji od zneska, ki je opredeljen v razpisu za zbiranje ponudb;

16)

če ponudbo predlaga skupaj več podjetij, mora ta poleg navedenega vsebovati še:

a)

ime (podjetij) in sedeže vseh podjetij, ki predlagajo ponudbo;

b)

upravitelja;

c)

deleže stroškov geoloških del, vključno z geološkimi dejavnostmi, ki so predlagani v sporazumu o sodelovanju.

2.

Ponudbe, predložene v postopku zbiranja ponudb, morajo izpolnjevati zahteve in pogoje iz razpisa za zbiranje ponudb.

3.

Ponudbi je treba priložiti:

1)

dokazila o obstoju okoliščin, opisanih v ponudbi, zlasti izpise iz ustreznih registrov;

2)

dokazilo o pologu depozita;

3)

kopijo sklepa, ki potrjuje pozitiven rezultat kvalifikacijskega postopka, kakor ga navaja člen 49a(17) geološkega in rudarskega zakona;

4)

grafične priloge, pripravljene v skladu z zahtevami glede zemljevidov rudnikov, ki ponazarjajo upravne meje države;

5)

pisna zagotovila, da bodo tehnični viri na voljo osebam, udeleženim v postopku zbiranja ponudb, če se za izvajanje koncesije uporabljajo tehnični viri drugih oseb;

6)

dve kopiji projekta geoloških dejavnosti.

4.

Ponudniki lahko v svojih ponudbah na lastno pobudo zagotovijo dodatne informacije ali jim priložijo dodatne dokumente.

5.

Dokumenti, ki jih predložijo ponudniki, morajo biti izvirniki ali overjene kopije izvirnikov, kakor je predvideno v zakoniku o upravnem postopku. Ta zahteva se ne uporablja za kopije dokumentov, ki jih je treba priložiti ponudbam in jih je pripravil organ, ki podeljuje koncesijo.

6.

Dokumente v tujem jeziku je treba predložiti skupaj s prevodom v poljščino, ki ga opravi zapriseženi prevajalec.

7.

Ponudbe morajo biti predložene v zapečateni ovojnici ali zapečatenem paketu z imenom (podjetja) ponudnika ter navedenim predmetom ponudbe.

8.

Ponudbe, predložene po izteku roka za predložitev, bodo ponudnikom vrnjene neodprte.

13)   Informacije glede načina pologa depozita, znesek depozita in rok plačila

Ponudniki morajo položiti depozit v višini 1 000 PLN (z besedo: tisoč zlotov) pred iztekom časovnega obdobja za predložitev ponudbe.

DEL IV:   ADMINISTRATIVNE INFORMACIJE

IV.1)   Razpisna komisija

Organ, ki podeljuje koncesijo, imenuje razpisno komisijo, da izpelje postopek za zbiranje ponudb in izbere najustreznejšo ponudbo. Sestava in postopkovna pravila komisije so opredeljena v vladni uredbi z dne 28. julija 2015Vladna uredba o podelitvi koncesije za iskanje in raziskovanje nahajališč ogljikovodikov ter črpanje ogljikovodikov iz nahajališča kot tudi koncesije za črpanje ogljikovodikov iz nahajališča (Dziennik Ustaw [Uradni list] 2015, št. 1171). Razpisna komisija organu, ki podeljuje koncesijo, v potrditev predloži poročilo o postopku za zbiranje ponudb. Poročilo je skupaj s ponudbami in vso dokumentacijo v zvezi s postopkom za zbiranje ponudb na voljo drugim osebam, ki so predložile ponudbe.

IV.2)   Dodatna pojasnila

V štirinajstih dneh od objave razpisa za zbiranje ponudb lahko zainteresirane strani od organa, ki podeljuje koncesijo, zahtevajo pojasnila glede posameznih razpisnih pogojev. Organ, ki podeljuje koncesijo, bo v štirinajstih dneh od prejetja navedenega zahtevka v javnem informacijskem listu (Biuletyn Informacji Publicznej) objavil pojasnila na strani upravnega urada, podrejenega navedenemu organu.

IV.3)   Dodatne informacije

Informacije o območju, ki ga zajema postopek za zbiranje ponudb, je zbral poljski urad za geologijo (Państwowa Służba Geologiczna) v paketu geoloških podatkov za razpis za zbiranje ponudb za območje „Kartuzy“, ki ga zajema ta razpis (Pakiet danych geologicznych do postępowania przetargowego na poszukiwanie i rozpoznawanie złóż ropy naftowej i gazu ziemnego oraz wydobywanie ropy naftowej i gazu ziemnego ze złóż), ki je na voljo na spletišču ministrstva za podnebje in okolje: https://bip.mos.gov.pl/koncesje-geologiczne/przetargi-na-koncesje-na-poszukiwanie-rozpoznawanie-i-wydobywanie-weglowodorow/piata-runda-przetargow-2021/

ter na

oddelku za geologijo in geološke koncesije (Departament Geologii i Koncesji Geologicznych)

Ministerstwo Klimatu i Środowiska (Ministrstvo za podnebje in okolje)

ul. Wawelska 52/54

00-922 Varšava

POLJSKA

tel. +48 223692449;

faks +48 223692460


SPORAZU m o podelitvi užitka na rudarski pravici za iskanje in raziskovanje nahajališč nafte in zemeljskega plina ter črpanje nafte in zemeljskega plina iz nahajališč na območju „Kartuzy“, v nadaljevanju „sporazum“,

sklenjen v Varšavi, dne … med:

državno zakladnico – ministrom za podnebje in okolje, v njegovem imenu … …, v nadaljevanju „državna zakladnica“,

in

… (podjetje) s sedežem v… (polni naslov), registriranim … pod številko KRS (nacionalni sodni register) …, z osnovnim kapitalom…, ki ga zastopa…, v nadaljevanju: „imetnik užitka na rudarski pravici“,

v nadaljevanju „podpisnica oziroma podpisnik sporazuma“ ali skupaj „podpisnika sporazuma“, se glasi:

Člen 1

1.

Državna zakladnica, kot edini lastnik notranjih slojev zemeljske skorje, ki pokriva območje znotraj občin: Kolbudy, Przywidz, Stężyca, Chmielno, Sierakowice, Somonino, Przodkowo, Linia, Szemud, Wejherowo, Łęczyce in Luzino, občin in mest: Żukowo in Kartuzy ter mest Gdynia in Gdańsk v Pomorjanskem vojvodstvu, katerih meje so opredeljene z geodetskimi črtami, ki povezujejo točke (od 1 do 5) z naslednjimi koordinatami koordinatnega sistema PL-1992:

Točka

X [PL-1992]

Y [PL-1992]

1

709 648,50

467 438,93

2

709 994,91

434 842,34

3

737 770,93

435 133,01

4

737 259,22

467 502,29

5

720 361,13

467 514,79

s tem sporazumom imetniku užitka na rudarski pravici podeljuje užitek na rudarski pravici za navedeno območje, ki ga zgoraj omejuje spodnja meja površinskih zemljišč, spodaj pa seže do globine 5 000 m, pod pogojem, da imetnik užitka na rudarski pravici dobi koncesijo za iskanje in raziskovanje nahajališč nafte in zemeljskega plina ter črpanje nafte in zemeljskega plina iz nahajališč na območju „Kartuzy“ v roku enega leta od datuma sklenitve sporazuma.

2.

Če pogoj glede koncesije iz odstavka 1 ni izpolnjen, obveze iz sporazuma prenehajo veljati.

3.

Imetnik užitka na rudarski pravici lahko na okoliškem območju, navedenem v odstavku 1 –

1)

v kambrijskih, ordovicijskih in silurskih formacijah – izvaja dejavnosti v zvezi z iskanjem in raziskovanjem nahajališč nafte in zemeljskega plina;

2)

v drugih predelih – izvaja vsa potrebna dela in dejavnosti, da si pridobi dostop do kambrijskih, ordovicijskih in silurskih formacij.

4.

Površina navpične projekcije navedenega območja je 900,35 km2.

5.

Užitek na rudarski pravici daje imetniku pravico do izključnega izkoriščanja območja iz člena 1 za iskanje in raziskovanje nahajališč nafte in zemeljskega plina, kakor tudi za opravljanje vseh potrebnih del in dejavnosti v te namene na tem območju v skladu z veljavno zakonodajo, zlasti z geološkim in rudarskim zakonom z dne 9. junija 2011 (Dziennik Ustaw [Uradni list] 2022, št. 1072, kakor je bil spremenjen) (v nadaljnjem besedilu: geološki in zakonodajni zakon) in sklepi, ki so bili sprejeti v skladu s tem zakonom.

Člen 2

Imetnik užitka na rudarski pravici izjavlja, da ne nasprotuje dejanskemu in pravnemu položaju predmeta užitka na rudarski pravici.

Člen 3

1.

Sporazum začne veljati na dan pridobitve koncesije.

2.

Užitek na rudarski pravici se podeli za obdobje tridesetih let, od tega pet let za fazo iskanja in raziskovanja ter petindvajset let za fazo črpanja, pri čemer veljajo določbe člena 8(2) in člena 10.

3.

Užitek na rudarski pravici preneha v primerih, da koncesija preteče, je odvzeta ali postane neveljavna, ne glede na razlog.

Člen 4

Imetnik užitka na rudarski pravici se obveže, da bo državno zakladnico pisno obveščal o vseh spremembah imena, sedeža in naslova, oblike organizacije ali registracijskih in identifikacijskih številk, prenosa koncesije drugi osebi po zakonu, o uvedbi stečajnega postopka, razglasitvi stečaja, začetku likvidacijskega postopka. Državna zakladnica lahko zahteva, da se v takih primerih zagotovijo potrebna pojasnila. Pisno obvestilo je treba zagotoviti najpozneje v 30 dneh od nastopa navedenih okoliščin.

Člen 5

Sporazum ne sme posegati v pravice tretjih oseb, zlasti lastnikov zemljišč, imetnik užitka na rudarski pravici pa ne sme biti izvzet iz obveznosti spoštovanja zahtev prava, zlasti zahtev v zvezi z iskanjem in raziskovanjem mineralov ter zaščito in uporabo okoljskih virov.

Člen 6

Državna zakladnica si pridržuje pravico, da na območju iz člena 1(1) podeli užitek na rudarski pravici za namene izvajanja dejavnosti, ki niso navedene v sporazumu, na način, ki ne krši pravic imetnika užitka na rudarski pravici.

Člen 7

1.

Imetnik užitka na rudarski pravici državni zakladnici plača pristojbino za užitek na rudarski pravici na območju iz člena 1(1) med fazo iskanja in raziskovanja za vsako leto užitka na rudarski pravici (ki se šteje za 12 zaporednih mesecev):

a)

… (znesek) PLN (z besedami: …) za prvo leto užitka na rudarski pravici od dneva začetka veljavnosti sporazuma,v roku 30 dni od začetka navedenega leta užitka na rudarski pravici;

b)

… (znesek) PLN (z besedami: …) za drugo leto užitka na rudarski pravici od dneva začetka veljavnosti sporazuma,… v roku 30 dni od začetka navedenega leta užitka na rudarski pravici;

c)

… (znesek) PLN (z besedami: …) za tretje leto užitka na rudarski pravici od dneva začetka veljavnosti sporazuma,…v roku 30 dni od začetka navedenega leta užitka na rudarski pravici;

d)

… (znesek) PLN (z besedami: …) za četrto leto užitka na rudarski pravici od dneva začetka veljavnosti sporazuma,…v roku 30 dni od začetka navedenega leta užitka na rudarski pravici;

e)

… (znesek) PLN (z besedami: …) za peto leto užitka na rudarski pravici od dneva začetka veljavnosti sporazuma,…v roku 30 dni od začetka navedenega leta užitka na rudarski pravici;

–   pričemer veljajo določbe iz odstavka 2.

2.

Če je rok za plačilo pristojbine za dano leto užitka na rudarski pravici med 1. januarjem in 1. marcem, imetnik užitka na rudarski pravici pristojbino poravna do 1. marca. Če pa je pristojbina predmet indeksacije v skladu z odstavki 3 do 5, jo imetnik užitka na rudarski pravici poravna šele na dan, ko je objavljen indeks iz odstavka 3, pri čemer upošteva navedeni indeks.

3.

Pristojbina iz odstavka 1 se prilagodi srednjeročnemu letnemu indeksu cen življenjskih potrebščin in storitev za obdobje od sklenitve sporazuma do leta pred datumom plačila pristojbine, kakor jo je določil predsednik osrednjega statističnega urada v Uradnem listu Republike Poljske (Monitor Polski). Če je indeks v danem letu manjši ali enak nič, indeksacije za navedeno leto ni.

4.

Če je datum plačila pristojbine v koledarskem letu sklenitve sporazuma, pristojbina ni predmet indeksacije.

5.

Če je bil sporazum sklenjen in je začel veljati v letu pred letom roka za plačilo pristojbine, pristojbina ni predmet indeksacije, če jo imetnik užitka na rudarski pravici poravna pred koncem koledarskega leta sklenitve in začetka veljavnosti sporazuma.

6.

Če imetnik užitka na rudarski pravici izgubi užitek na rudarski pravici, ki mu je bil podeljen s sporazumom, pred iztekom obdobja iz člena 3(2), se od imetnika užitka na rudarski pravici zahteva plačilo pristojbine za celo leto užitka na rudarski pravici, v katerem je bila ta pravica izgubljena. Če pa je užitek na rudarski pravici izgubljen zaradi odvzema koncesije ali iz razlogov iz člena 10(1), (3) ali (4), imetnik užitka na rudarski pravici poravna pristojbino za vso obdobje užitka faze iskanja in raziskovanja iz člena 3(1) in (2), indeksirano v skladu z odstavkom 3, ne glede na pogodbeno kazen iz člena 10(2). Pristojbino je treba poravnati v 30 dneh od dneva izgube užitka na rudarski pravici. Izguba užitka na rudarski pravici imetnika tega užitka ne odveže okoljskih obveznosti v zvezi s predmetom užitka na rudarski pravici, zlasti obveznosti v zvezi z zaščito nahajališč.

7.

Imetnik užitka na rudarski pravici plača pristojbino za užitek na rudarski pravici na bančni račun Ministrstva za podnebje in okolje pri Narodni banki Poljske v podružnici v Varšavi 07 1010 1010 0006 3522 3100 0000, pri čemer na plačilnem nalogu navede: „Za podelitev užitka na rudarski pravici v povezavi s koncesijo za iskanje in raziskovanje nahajališč nafte in zemeljskega plina ter črpanje nafte in zemeljskega plina iz nahajališč na območju „Kartuzy“.

Datum plačila je datum vknjižbe na računu državne zakladnice.

8.

Pristojbina iz odstavka 1 ni predmet davka na blago in storitve (DDV). Če se zakonodaja glede obdavčitve dejavnosti, ki so predmet tega sporazuma, spremeni ali se spremeni tolmačenje te zakonodaje, in sicer tako, da dejavnosti, ki so predmet sporazuma, postanejo predmet davka na blago in storitve, se znesek pristojbine zviša za znesek dolgovanega davka.

9.

Državna zakladnica imetnika užitka na rudarski pravici pisno obvesti o spremembah računa iz odstavka 7.

10.

Znesek pristojbine za podelitev užitka na rudarski pravici državni zakladnici se plača ne glede na prihodek, ki ga imetnik užitka na rudarski pravici zasluži od uporabe navedene pravice.

11.

Imetnik užitka na rudarski pravici kopijo dokazila o plačilu pristojbine iz odstavka 1 državni zakladnici pošlje sedem dni od datuma plačila pristojbine za podelitev užitka na rudarski pravici.

Člen 8

1.

Ko imetnik užitka na rudarski pravici prejme sklep o naložbi z opredelitvijo pogojev črpanja nafte in zemeljskega plina, podpisnika sporazuma v 30 dneh od datuma navedenega sklepa podpišeta dodatek k sporazumu, v katerem so določeni pogoji za izvajanje sporazuma med fazo črpanja ter znesek pristojbine za užitek na rudarski pravici na območju, določenem v členu 1(1), za vsako leto užitka na rudarski pravici med fazo črpanja.

2.

Če dodatek iz odstavka 1 ni bil sprejet v 30 dneh od sklepa o naložbi z opredelitvijo pogojev črpanja nafte in zemeljskega plina, užitek na rudarski pravici preneha veljati.

Člen 9

Imetnik užitka na rudarski pravici lahko uveljavlja užitek na rudarski pravici iz člena 1(1) šele po prejetju pisnega soglasja državne zakladnice.

Člen 10

1.

Če imetnik užitka na rudarski pravici krši obveznosti iz sporazuma, lahko državna zakladnica ob upoštevanju določb iz odstavkov 3 in 4 odpove sporazum s takojšnjim učinkom, ne da bi bil imetnik užitka na rudarski pravici upravičen do uveljavljanja premoženjske škode. Vendar pa sporazum ne more biti odpovedan, če imetnik užitka na rudarski pravici obveznosti iz sporazuma krši zaradi višje sile.

2.

Če je sporazum odpovedan zaradi razlogov iz odstavka 1 ali 4, imetnik užitka na rudarski pravici državni zakladnici poravna pogodbeno kazen v višini 25 % pristojbine za celotno obdobje užitka na rudarski pravici v fazi iskanja in raziskovanja, kakor je opredeljeno v členu 3(1) in (2), indeksirano v skladu s členom 7(3).

3.

Če imetnik užitka na rudarski pravici zamudi plačilo pristojbine za več kot sedem dni od roka iz člena 7(1) ali (2), državna zakladnica zahteva od imetnika užitka na rudarski pravici plačilo neporavnane pristojbine v sedmih dneh od prejetja zahtevka, sicer se sporazum nemudoma odpove.

4.

Če imetnik užitka na rudarski pravici ne obvesti državne zakladnice o dogodkih iz člena 4 v 30 dneh od njihovega nastanka, mu zakladnica lahko naloži pogodbeno kazen v višini 5 % pristojbine za celotno obdobje užitka na rudarski pravici v fazi iskanja in raziskovanja, in sicer za vsak primer nepredložitve informacij, ali odpove sporazum v celoti ali deloma s 30-dnevnim odpovednim rokom, z začetkom veljave ob koncu koledarskega meseca.

5.

Sporazum zavezuje imetnika užitka na rudarski pravici do izteka njegove veljavnosti, odvzema ali neveljavnosti koncesije; imetnik užitka na rudarski pravici sporazuma ne more odpovedati.

6.

Sporazum se odpove v pisni obliki, sicer odpoved ni veljavna.

7.

Podpisnika sporazuma se strinjata, da se v primeru odpovedi sporazuma s strani državne zakladnice plačana pristojbina za užitek na rudarski pravici iz člena 7(1) ne povrne.

8.

Državna zakladnica si pridržuje pravico, da zahteva odškodnino, ki je večja od zneska pogodbene kazni v skladu s splošnimi pogoji, če je znesek škode za državno zakladnico večji od pogodbene kazni.

Člen 11

1.

Podpisnika sta predložila naslednje kontaktne podatke za korespondenco:

1)

Državna zakladnica:

Ministerstwo Klimatu i Środowiska (ministrstvo za podnebje in okolje), ul. Wawelska 52/54, 00-922 Varšava;

2)

imetnik užitka na rudarski pravici:

(naslov).

2.

Podpisnika sta se dolžna medsebojno nemudoma pisno obvestiti o vsakršni spremembi kontaktnih podatkov, navedenih v odstavku 1. Zaradi takšne spremembe dodatek k sporazumu ni potreben. Korespondenca, ki je bila poslana na najnovejši predloženi naslov podpisnice oziroma podpisnika, se s strani druge podpisnice oziroma podpisnika šteje za vročeno.

3.

Podpisnika si korespondenco posredujeta osebno, preko kurirja ali s priporočenim pismom, pri čemer uporabita najnovejše predložene kontaktne podatke.

4.

Priporočena pisma, poslana na najnovejši predloženi naslov podpisnice oziroma podpisnika, ki sta jih pošta ali kurirska služba vrnili, ker jih naslovnik ni pravočasno prevzel, se po štirinajstih dneh od prvega poskusa dostave štejejo za vročena.

Člen 12

1.

Podpisnika sporazuma nista odgovorna za neizpolnjevanje obveznosti iz tega sporazuma v primeru višje sile, če lahko dokažeta, da je škoda, ki je nastala zaradi višje sile, vplivala na neizpolnjevanje teh obveznosti. „Višja sila“ pomeni zunanji dogodek, ki ga podpisnika nista mogla predvideti ali preprečiti, zaradi katerega sporazuma ni mogoče izvajati v celoti ali deloma ter stalno ali začasno, ki ga kljub skrbnemu ravnanju nista mogla preprečiti ter ki ni posledica napak ali malomarnosti z njune strani.

2.

V primeru višje sile si podpisnika sporazuma nemudoma prizadevata sporazumeti se o nadaljnjem ukrepanju v zvezi z novimi razmerami.

Člen 13

Imetnik užitka na rudarski pravici lahko zaprosi za podaljšanje sporazuma v celoti ali deloma. Za podaljšanje zaprosi v pisni obliki, sicer vloga ni veljavna.

Člen 14

V primeru odpovedi sporazuma imetnik užitka na rudarski pravici ne more zahtevati odškodnine od državne zakladnice zaradi večje vrednosti predmeta užitka na rudarski pravici.

Člen 15

Za morebitne spore na podlagi tega sporazuma je pristojno redno sodišče, katerega pristojnost je določena na podlagi sedeža državne zakladnice.

Člen 16

Sporazum ureja poljsko pravo, zlasti določbe geološkega in zakonodajnega zakona ter civilnega zakonika.

Člen 17

Imetnik užitka na rudarski pravici krije stroške sklenitve sporazuma.

Člen 18

Spremembe sporazuma se pripravijo v pisni obliki, sicer niso veljavne.

Člen 19

Sporazum je pripravljen v treh identičnih kopijah (ena za imetnika užitka na rudarski pravici in dve za državno zakladnico).

Državna zakladnica

Imetnik užitka na rudarski pravici


5.5.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 160/40


Obvestilo vlade Republike Poljske v zvezi z Direktivo 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov

(2023/C 160/06)

Javni razpis za oddajo ponudb za podelitev koncesije za iskanje in raziskovanje nahajališč nafte in zemeljskega plina ter črpanje nafte in zemeljskega plina iz nahajališč na območju „Gorzów Wielkopolski S“

ODDELEK I:   PRAVNA PODLAGA

1.

Člen 49h(2) geološkega in rudarskega zakona (Dziennik Ustaw [Uradni list] 2022, št. 1072, kakor je bil spremenjen)

2.

Vladna uredba z dne 28. julija 2015 o podelitvi koncesije za iskanje in raziskovanje nahajališč ogljikovodikov ter črpanje ogljikovodikov iz nahajališč kot tudi koncesije za črpanje ogljikovodikov iz nahajališč (Dziennik Ustaw [Uradni list] 2015, št. 1171)

3.

Direktiva 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov (UL L 164, 30.6.1994, str. 3; UL, posebna poljska izdaja, poglavje 6(2), str. 262)

ODDELEK   II: NAROČNIK

Ime: Ministerstwo Klimatu i Środowiska (Ministrstvo za podnebje in okolje)

Poštni naslov: ul. Wawelska 52/54, 00-922 Varšava, Poljska

tel. +48 223692449;

faks +48 223692460

Internetni naslov: www.gov.pl/web/klimat

ODDELEK III:   PREDMET POSTOPKA

1)   Vrsta dejavnosti, za katere je koncesija namenjena

Koncesija za iskanje in raziskovanje nahajališč nafte in zemeljskega plina ter črpanje nafte in zemeljskega plina iz nahajališč na območju „Gorzów Wielkopolski S“, v delu koncesijskega bloka 183

2)   Območje, na katerem se bodo izvajale dejavnosti

Meja območja, ki ga zajema ta razpis, je opredeljena z geodetskimi črtami, ki povezujejo točke z naslednjimi koordinatami koordinatnega sistema PL-1992:

Točka

X [PL-1992]

Y [PL-1992]

1

549 450,19

244 711,63

2

546 785,65

241 113,57

3

540 242,75

241 894,16

4

540 873,53

247 572,85

5

546 430,59

247 861,28

6

547 712,18

259 199,82

7

540 414,53

256 580,45

8

531 745,15

262 931,15

9

531 753,26

263 057,74

10

521 496,05

262 559,19

11

521 556,67

262 436,44

12

521 365,66

247 695,31

13

528 872,38

239 725,61

14

528 621,24

236 900,92

15

527 049,18

228 863,08

16

540 948,98

229 635,49

17

547 125,25

229 978,70

18

550 209,91

230 150,11

brez poligona, ki ga določajo točke 19–26:

Točka

X [PL-1992]

Y [PL-1992]

19

537 338,87

235 938,86

20

537 381,70

235 451,89

21

537 161,68

235 262,61

22

536 191,17

234 978,91

23

535 945,30

236 140,79

24

536 032,11

236 456,84

25

536 631,59

236 671,44

26

537 053,67

236 400,94

Površina navpične projekcije območja, ki ga zajema ta razpis, je 691,38 km2. Spodnja meja območja seže do globine 4 000 m.

Namen del v permskih formacijah je priprava dokumentacije ter črpanje nafte in zemeljskega plina iz navedenih območij.

3)   Rok, ki ni krajši od 90 dni od objave razpisa, in kraj oddaje ponudb

Ponudbe na razpis za koncesijo je treba predložiti osrednji pisarni Ministrstva za podnebje in okolje najpozneje do 12:00 po srednjeevropskem času na zadnji dan 180-dnevnega obdobja, ki se začne dan po objavi tega razpisa v Uradnem listu Evropske unije.

4)   Podrobni razpisni pogoji, vključno z merili za ocenjevanje in njihovimi ponderji, ki zagotavljajo izpolnjevanje pogojev iz člena 49k geološkega in rudarskega zakona z dne 9. junija 2011

Ponudbe lahko predloži podjetje, za katero je bila s kvalifikacijskim postopkom potrjena usposobljenost, kakor to določa člen 49a(16)(1) geološkega in rudarskega zakona, in sicer samostojno ali kot upravitelj, če se več podjetij skupaj prijavlja za koncesijo.

Prejete ponudbe bo razpisna komisija ocenila na podlagi naslednjih meril:

30 % –

obseg in načrt geoloških del, vključno s predlaganimi geološkimi ali rudarskimi dejavnostmi;

20 % –

obseg in načrt obveznega zbiranja vzorcev s pomočjo geoloških dejavnosti, vključno z vzorčenjem v izvrtanem jedru;

20 % –

finančne zmožnosti, ki dajejo ustrezno jamstvo, da bodo dejavnosti v zvezi z iskanjem in raziskovanjem nahajališč ogljikovodikov ter črpanjem ogljikovodikov iz nahajališč dejansko opravljene, ter zlasti viri in načini financiranja načrtovanih dejavnosti, vključno z deležem lastnih sredstev in zunanjega financiranja;

20 % –

predlagana tehnologija za opravljanje geoloških del, vključno z geološkimi ali rudarskimi dejavnostmi, z uporabo inovativnih elementov, zasnovanih za ta projekt;

5 % –

tehnične zmožnosti za iskanje in raziskovanje nahajališč ogljikovodikov ter črpanje ogljikovodikov iz nahajališč, ter zlasti razpoložljivost ustreznih tehničnih, organizacijskih, logističnih in kadrovskih potencialov (od tega 2 % za sodelovanje v zvezi z razvojem in izvajanjem inovativnih rešitev glede iskanja, raziskovanja in črpanja ogljikovodikov iz nahajališč z znanstvenimi organi, ki raziskujejo geološko sestavo Poljske, ter analiz, tehnologij in metod iskanja nahajališč, ki upoštevajo posebnosti poljskih geoloških razmer in se lahko uporabljajo v navedenih razmerah);

5 % –

izkušnje s področja iskanja in raziskovanja nahajališč ogljikovodikov ali črpanja ogljikovodikov iz nahajališč, ki zagotavljajo varno opravljanje dejavnosti, varovanje življenja in zdravja ljudi in živali ter varstvo okolja.

Če je v fazi ocenjevanja vlog na podlagi zgoraj navedenih meril več ponudb enako ocenjenih, bo dodatno merilo za dokončen izbor med navedenimi ponudbami znesek pristojbine za podelitev užitka na rudarski pravici v fazi iskanja in raziskovanja.

5)   Minimalni obseg geoloških informacij

Ob predložitvi ponudb ni treba izkazati pravice do uporabe geoloških informacij.

Pred začetkom faze črpanja mora podjetje dokazati, da razpolaga s pravico do uporabe geoloških informacij, in sicer v obsegu, potrebnem za izvajanje dejavnosti.

6)   Rok za začetek dejavnosti

Dejavnosti, ki jih zajema koncesija, se bodo začele najpozneje v 14 dneh od dneva pravnomočnosti sklepa o koncesiji.

7)   Minimalni obseg geoloških del, vključno z geološkimi ali rudarskimi dejavnostmi

Izvedba 80 km (dolžina ekscitacije) geofizičnih raziskav – 2D seizmični test ali 50 km2 (območje ekscitacije) geofizičnih raziskav – 3D seizmični test.

Vrtanje vrtine do globine največ 4 000 m z obveznim jedrovanjem v odrejenih intervalih.

8)   Obdobje, za katero se podeli koncesija

Obdobje koncesije obsega 30 let in vključuje:

1)

fazo iskanja in raziskovanja, ki traja 5 let od dne podelitve koncesije,

2)

fazo črpanja; ki traja 25 let in se začne s sprejetjem odločitve o naložbi.

9)   Posebni pogoji za izvajanje dejavnosti in zagotavljanje javne varnosti, javnega zdravja, varstva okolja in racionalnega upravljanja nahajališča

Geofizične raziskave se bodo začele najpozneje v 24 mesecih od dneva pravnomočnosti sklepa o koncesiji.

Geološke dejavnosti (vrtanje vrtine) se bodo začele najpozneje v 42 mesecih od dneva pravnomočnosti sklepa o koncesiji.

Izvajanje programa koncesijskih del ne sme kršiti pravic lastnikov in ne odpravlja zahteve po skladnosti z drugimi zahtevami iz zakonodaje, zlasti geološkega in rudarskega zakona, ter zahtevami glede rabe zemljišč, varstva okolja, kmetijskih površin in gozdov, narave, voda in odpadkov.

Kategorija C je najnižja kategorija raziskovanja nahajališč nafte in zemeljskega plina.

10)   Vzorčni sporazum o podelitvi užitka na rudarski pravici

Vzorčni sporazum je priložen v obliki priloge.

11)   Informacije o znesku pristojbine za podelitev užitka na rudarski pravici

Minimalna višina pristojbine za podelitev užitka na rudarski pravici za območje „Gorzów Wielkopolski S“ za petletno osnovno obdobje znaša 169 374,27 PLN (z besedami: sto devetinšestdeset tisoč tristo štiriinsedemdeset zlotov in sedemindvajset grošev) na leto.

Podrobni plačilni pogoji so na voljo v prilogi iz točke 10.

12)   Informacije v zvezi z zahtevami, ki jih morajo ponudbe upoštevati, in dokumenti, ki se jih zahteva od ponudnikov

1.

Ponudba mora vsebovati:

1)

ime (podjetja) in sedež ponudnika;

2)

predmet ponudbe, skupaj z opisom območja, za katero naj bi se podelila koncesija in užitek na rudarski pravici;

3)

obdobje, za katerega naj bi se podelila koncesija, trajanje faze iskanja in raziskovanja ter datum začetka dejavnosti;

4)

cilj, obseg in naravo geoloških del, vključno z geološkimi ali rudarskimi dejavnostmi, ter informacije o delih, ki jih je treba opraviti za dosego cilja, in za to potrebnih tehnologijah;

5)

časovni načrt, razdeljen po letih, geoloških delih, vključno z geološkimi dejavnostmi, ter obsegu tovrstnih del;

6)

obseg in načrt obveznega zbiranja vzorcev s pomočjo geoloških dejavnosti, vključno z vzorčenjem v izvrtanem jedru, kakor je opredeljeno v členu 82(2)(2) geološkega in rudarskega zakona;

7)

pravico ponudnika do nepremičnine (območja), v okviru katere je predvideno izvajanje dejavnosti, ali pravico do uporabe užitka na rudarski pravici, za katero je podjetje zaprosilo;

8)

seznam območij, ki so del shem za ohranjanje narave; ta zahteva ne zadeva projektov, za katere se zahteva okoljsko dovoljenje;

9)

ukrepe za zmanjševanje negativnih okoljskih vplivov načrtovanih dejavnosti;

10)

obseg geoloških informacij, ki so na voljo ponudniku;

11)

izkušnje s področja iskanja in raziskovanja nahajališč ogljikovodikov ali črpanja ogljikovodikov iz nahajališč, ki zagotavljajo varno opravljanje dejavnosti, varovanje življenja in zdravja ljudi in živali ter varstvo okolja;

12)

tehnične zmožnosti za iskanje in raziskovanje nahajališč ogljikovodikov ter črpanje ogljikovodikov iz nahajališč, ter zlasti razpoložljivost ustreznih tehničnih, organizacijskih, logističnih in kadrovskih potencialov;

13)

finančne zmožnosti, ki dajejo ustrezno jamstvo, da bodo dejavnosti v zvezi z iskanjem in raziskovanjem nahajališč ogljikovodikov ter črpanjem ogljikovodikov iz nahajališč dejansko opravljene, ter zlasti vire in načine financiranja načrtovanih dejavnosti, vključno z deležem lastnih sredstev in zunanjega financiranja;

14)

predlagano tehnologijo za izvajanje geoloških del, vključno z geološkimi ali rudarskimi dejavnostmi;

15)

predlog zneska pristojbine za podelitev užitka na rudarski pravici, ki ne sme biti nižji od zneska, ki je opredeljen v razpisu za zbiranje ponudb;

17)

če ponudbo predlaga skupaj več podjetij, mora ta poleg navedenega vsebovati še:

a)

ime (podjetij) in sedeže vseh podjetij, ki predlagajo ponudbo;

b)

upravitelja;

c)

deleže stroškov geoloških del, vključno z geološkimi dejavnostmi, ki so predlagani v sporazumu o sodelovanju.

2.

Ponudbe, predložene v postopku zbiranja ponudb, morajo izpolnjevati zahteve in pogoje iz razpisa za zbiranje ponudb.

3.

Ponudbi je treba priložiti:

1)

dokazila o obstoju okoliščin, opisanih v ponudbi, zlasti izpise iz ustreznih registrov;

2)

dokazilo o pologu depozita;

3)

kopijo sklepa, ki potrjuje pozitiven rezultat kvalifikacijskega postopka, kakor ga navaja člen 49a(17) geološkega in rudarskega zakona;

4)

grafične priloge, pripravljene v skladu z zahtevami glede zemljevidov rudnikov, ki ponazarjajo upravne meje države;

5)

pisna zagotovila, da bodo tehnični viri na voljo osebam, udeleženim v postopku zbiranja ponudb, če se za izvajanje koncesije uporabljajo tehnični viri drugih oseb;

6)

dve kopiji projekta geoloških dejavnosti.

4.

Ponudniki lahko v svojih ponudbah na lastno pobudo zagotovijo dodatne informacije ali jim priložijo dodatne dokumente.

5.

Dokumenti, ki jih predložijo ponudniki, morajo biti izvirniki ali overjene kopije izvirnikov, kakor je predvideno v zakoniku o upravnem postopku. Ta zahteva se ne uporablja za kopije dokumentov, ki jih je treba priložiti ponudbam in jih je pripravil organ, ki podeljuje koncesijo.

6.

Dokumente v tujem jeziku je treba predložiti skupaj s prevodom v poljščino, ki ga opravi zapriseženi prevajalec.

7.

Ponudbe morajo biti predložene v zapečateni ovojnici ali zapečatenem paketu z imenom (podjetja) ponudnika ter navedenim predmetom ponudbe.

8.

Ponudbe, predložene po izteku roka za predložitev, bodo ponudnikom vrnjene neodprte.

13)   Informacije glede načina pologa depozita, znesek depozita in rok plačila

Ponudniki morajo položiti depozit v višini 1 000 PLN (z besedo: tisoč zlotov) pred iztekom časovnega obdobja za predložitev ponudbe.

DEL IV:   ADMINISTRATIVNE INFORMACIJE

IV.1)   Razpisna komisija

Organ, ki podeljuje koncesijo, imenuje razpisno komisijo, da izpelje postopek za zbiranje ponudb in izbere najustreznejšo ponudbo. Sestava in postopkovna pravila komisije so opredeljena v vladni uredbi z dne 28. julija 2015Vladna uredba o podelitvi koncesije za iskanje in raziskovanje nahajališč ogljikovodikov ter črpanje ogljikovodikov iz nahajališča kot tudi koncesije za črpanje ogljikovodikov iz nahajališča (Dziennik Ustaw [Uradni list] 2015, št. 1171). Razpisna komisija organu, ki podeljuje koncesijo, v potrditev predloži poročilo o postopku za zbiranje ponudb. Poročilo je skupaj s ponudbami in vso dokumentacijo v zvezi s postopkom za zbiranje ponudb na voljo drugim osebam, ki so predložile ponudbe.

IV.2)   Dodatna pojasnila

V štirinajstih dneh od objave razpisa za zbiranje ponudb lahko zainteresirane strani od organa, ki podeljuje koncesijo, zahtevajo pojasnila glede posameznih razpisnih pogojev. Organ, ki podeljuje koncesijo, bo v štirinajstih dneh od prejetja navedenega zahtevka v javnem informacijskem listu (Biuletyn Informacji Publicznej) objavil pojasnila na strani upravnega urada, podrejenega navedenemu organu.

IV.3)   Dodatne informacije

Informacije o območju, ki ga zajema postopek za zbiranje ponudb, je zbral poljski urad za geologijo (Państwowa Służba Geologiczna) v paketu geoloških podatkov za razpis za zbiranje ponudb za območje „Gorzów Wielkopolski S“, ki ga zajema ta razpis (Pakiet danych geologicznych do postępowania przetargowego na poszukiwanie i rozpoznawanie złóż ropy naftowej i gazu ziemnego oraz wydobywanie ropy naftowej i gazu ziemnego ze złóż), ki je na voljo na spletišču ministrstva za podnebje in okolje na naslovu: https://bip.mos.gov.pl/koncesje-geologiczne/przetargi-na-koncesje-na-poszukiwanie-rozpoznawanie-i-wydobywanie-weglowodorow/piata-runda-przetargow-2021/

ter v

oddelku za geologijo in geološke koncesije

(Departament Geologii i Koncesji Geologicznych)

Wawelska 52/54

00-922 Varšava,

POLJSKA

tel. +48 223692449,

faks +48 223692460


SPORAZUM

o podelitvi užitka na rudarski pravici za iskanje in raziskovanje nahajališč nafte in zemeljskega plina ter črpanje nafte in zemeljskega plina iz nahajališč na območju „Gorzów Wielkopolski S“, v nadaljevanju „sporazum“,

sklenjen v Varšavi, dne …, med

državno zakladnico – ministrom za podnebje in okolje, v njenem …, ki deluje na podlagi pooblastila …, v nadaljevanju „državna zakladnica“,

ter

… (podjetje) s sedežem v … (polni naslov), registriranim … pod številko KRS (nacionalni sodni register) …, z osnovnim kapitalom …, ki ga zastopa …, v nadaljevanju: „imetnik užitka na rudarski pravici“,

v nadaljevanju „podpisnica oziroma podpisnik sporazuma“ ali skupaj „podpisnika sporazuma“,

se glasi:

Člen 1

1.

Državna zakladnica, kot edini lastnik notranjih slojev zemeljske skorje, ki pokriva območje znotraj občin: Lubiszyn, Bogdaniec, Deszczno, Santok, Krzeszyce in Bledzew, občin in mest: Witnica, Lubniewice in Skwierzyna ter mesta Gorzów Wielkopolski v Lublinskem vojvodstvu, ki povezujejo točke (od 1 do 18) z naslednjimi koordinatami koordinatnega sistema PL-1992:

Točka

X [PL-1992]

Y [PL-1992]

1

549 450,19

244 711,63

2

546 785,65

241 113,57

3

540 242,75

241 894,16

4

540 873,53

247 572,85

5

546 430,59

247 861,28

6

547 712,18

259 199,82

7

540 414,53

256 580,45

8

531 745,15

262 931,15

9

531 753,26

263 057,74

10

521 496,05

262 559,19

11

521 556,67

262 436,44

12

521 365,66

247 695,31

13

528 872,38

239 725,61

14

528 621,24

236 900,92

15

527 049,18

228 863,08

16

540 948,98

229 635,49

17

547 125,25

229 978,70

18

550 209,91

230 150,11

brez poligona, ki ga določajo točke 19–26

Točka

X [PL-1992]

Y [PL-1992]

19

537 338,87

235 938,86

20

537 381,70

235 451,89

21

537 161,68

235 262,61

22

536 191,17

234 978,91

23

535 945,30

236 140,79

24

536 032,11

236 456,84

25

536 631,59

236 671,44

26

537 053,67

236 400,94

s tem sporazumom imetniku užitka na rudarski pravici podeljuje užitek na rudarski pravici za navedeno območje, ki ga zgoraj omejuje spodnja meja površinskih zemljišč, spodaj pa seže do globine 4 000 m, pod pogojem, da imetnik užitka na rudarski pravici dobi koncesijo za iskanje in raziskovanje nahajališč nafte in zemeljskega plina ter črpanje nafte in zemeljskega plina iz nahajališč na območju „Gorzów Wielkopolski S“ v roku enega leta od datuma sklenitve sporazuma.

2.

Če pogoj glede koncesije iz odstavka 1 ni izpolnjen, obveze iz sporazuma prenehajo veljati.

3.

Imetnik užitka na rudarski pravici lahko na okoliškem območju, navedenem v odstavku 1 –

1)

v permskih formacijah – izvaja dejavnosti v zvezi z iskanjem in raziskovanjem nahajališč nafte in zemeljskega plina;

2)

v drugih predelih – izvaja vsa potrebna dela in dejavnosti, da si pridobi dostop do permijskih formacij.

4.

Površina navpične projekcije navedenega območja je 691,38 km2.

5.

Užitek na rudarski pravici daje imetniku pravico do izključnega izkoriščanja območja iz člena 1 za iskanje in raziskovanje nahajališč nafte in zemeljskega plina, kakor tudi za opravljanje vseh potrebnih del in dejavnosti v te namene na tem območju v skladu z veljavno zakonodajo, zlasti z geološkim in rudarskim zakonom z dne 9. junija 2011 (Dziennik Ustaw [Uradni list] 2022, št. 1072, kakor je bil spremenjen) (v nadaljnjem besedilu: geološki in zakonodajni zakon) in sklepi, ki so bili sprejeti v skladu s tem zakonom.

Člen 2

Imetnik užitka na rudarski pravici izjavlja, da ne nasprotuje dejanskemu in pravnemu položaju predmeta užitka na rudarski pravici.

Člen 3

1.

Sporazum začne veljati na dan pridobitve koncesije.

2.

Užitek na rudarski pravici se podeli za obdobje tridesetih let, od tega pet let za fazo iskanja in raziskovanja ter petindvajset let za fazo črpanja, pri čemer veljajo določbe člena 8(2) in člena 10.

3.

Užitek na rudarski pravici preneha v primerih, da koncesija preteče, je odvzeta ali postane neveljavna, ne glede na razlog.

Člen 4

Imetnik užitka na rudarski pravici se obveže, da bo državno zakladnico pisno obveščal o vseh spremembah imena, sedeža in naslova, oblike organizacije ali registracijskih in identifikacijskih številk, prenosa koncesije drugi osebi po zakonu, o uvedbi stečajnega postopka, razglasitvi stečaja, začetku likvidacijskega postopka. Državna zakladnica lahko zahteva, da se v takih primerih zagotovijo potrebna pojasnila. Pisno obvestilo je treba zagotoviti najpozneje v 30 dneh od nastopa navedenih okoliščin.

Člen 5

Sporazum ne sme posegati v pravice tretjih oseb, zlasti lastnikov zemljišč, imetnik užitka na rudarski pravici pa ne sme biti izvzet iz obveznosti spoštovanja zahtev prava, zlasti zahtev v zvezi z iskanjem in raziskovanjem mineralov ter zaščito in uporabo okoljskih virov.

Člen 6

Državna zakladnica si pridržuje pravico, da na območju iz člena 1(1) podeli užitek na rudarski pravici za namene izvajanja dejavnosti, ki niso navedene v sporazumu, na način, ki ne krši pravic imetnika užitka na rudarski pravici.

Člen 7

1.

Imetnik užitka na rudarski pravici državni zakladnici plača pristojbino za užitek na rudarski pravici na območju iz člena 1(1) med fazo iskanja in raziskovanja za vsako leto užitka na rudarski pravici (ki se šteje za 12 zaporednih mesecev):

a)

(znesek) PLN (z besedami: …) za prvo leto užitka na rudarski pravici od dneva začetka veljavnosti sporazuma, v roku 30 dni od začetka navedenega leta užitka na rudarski pravici;

b)

(znesek) PLN (z besedami: …) za drugo leto užitka na rudarski pravici od dneva začetka veljavnosti sporazuma, v roku 30 dni od začetka navedenega leta užitka na rudarski pravici;

c)

(znesek) PLN (z besedami: …) za tretje leto užitka na rudarski pravici od dneva začetka veljavnosti sporazuma, v roku 30 dni od začetka navedenega leta užitka na rudarski pravici;

d)

(znesek) PLN (z besedami: …) za četrto leto užitka na rudarski pravici od dneva začetka veljavnosti sporazuma, v roku 30 dni od začetka navedenega leta užitka na rudarski pravici;

e)

(znesek) PLN (z besedami: …) za peto leto užitka na rudarski pravici od dneva začetka veljavnosti sporazuma, v roku 30 dni od začetka navedenega leta užitka na rudarski pravici;

pri čemer veljajo določbe iz odstavka 2.

2.

Če je rok za plačilo pristojbine za dano leto užitka na rudarski pravici med 1. januarjem in 1. marcem, imetnik užitka na rudarski pravici pristojbino poravna do 1. marca. Če pa je pristojbina predmet indeksacije v skladu z odstavki 3 do 5, jo imetnik užitka na rudarski pravici poravna šele na dan, ko je objavljen indeks iz odstavka 3, pri čemer upošteva navedeni indeks.

3.

Pristojbina iz odstavka 1 se prilagodi srednjeročnemu letnemu indeksu cen življenjskih potrebščin in storitev za obdobje od sklenitve sporazuma do leta pred datumom plačila pristojbine, kakor jo je določil predsednik osrednjega statističnega urada v Uradnem listu Republike Poljske (Monitor Polski). Če je indeks v danem letu manjši ali enak nič, indeksacije za navedeno leto ni.

4.

Če je datum plačila pristojbine v koledarskem letu sklenitve sporazuma, pristojbina ni predmet indeksacije.

5.

Če je bil sporazum sklenjen in je začel veljati v letu pred letom roka za plačilo pristojbine, pristojbina ni predmet indeksacije, če jo imetnik užitka na rudarski pravici poravna pred koncem koledarskega leta sklenitve in začetka veljavnosti sporazuma.

6.

Če imetnik užitka na rudarski pravici izgubi užitek na rudarski pravici, ki mu je bil podeljen s sporazumom, pred iztekom obdobja iz člena 3(2), se od imetnika užitka na rudarski pravici zahteva plačilo pristojbine za celo leto užitka na rudarski pravici, v katerem je bila ta pravica izgubljena. Če pa je užitek na rudarski pravici izgubljen zaradi odvzema koncesije ali iz razlogov iz člena 10(1), (3) ali (4), imetnik užitka na rudarski pravici poravna pristojbino za vso obdobje užitka na rudarski pravici v fazi iskanja in raziskovanja iz člena 3(1) in (2), indeksirano v skladu z odstavkom 3, ne glede na pogodbeno kazen iz člena 10(2). Pristojbino je treba poravnati v 30 dneh od dneva izgube užitka na rudarski pravici. Izguba užitka na rudarski pravici imetnika tega užitka ne odveže okoljskih obveznosti v zvezi s predmetom užitka na rudarski pravici, zlasti obveznosti v zvezi z zaščito nahajališč.

7.

Imetnik užitka na rudarski pravici plača pristojbino za užitek na rudarski pravici na bančni račun Ministrstva za podnebje in okolje pri Narodni banki Poljske v podružnici v Varšavi 07 1010 1010 0006 3522 3100 0000, pri čemer na plačilnem nalogu navede: „Za podelitev užitka na rudarski pravici v povezavi s koncesijo za iskanje in raziskovanje nahajališč nafte in zemeljskega plina ter črpanje nafte in zemeljskega plina iz nahajališč na območju ‚Gorzów Wielkopolski S‘.“

Datum plačila je datum vknjižbe na računu državne zakladnice.

8.

Pristojbina iz odstavka 1 ni predmet davka na blago in storitve (DDV). Če se zakonodaja glede obdavčitve dejavnosti, ki so predmet tega sporazuma, spremeni ali se spremeni tolmačenje te zakonodaje, in sicer tako, da dejavnosti, ki so predmet sporazuma, postanejo predmet davka na blago in storitve, se znesek pristojbine zviša za znesek dolgovanega davka.

9.

Državna zakladnica imetnika užitka na rudarski pravici pisno obvesti o spremembah računa iz odstavka 7.

10.

Znesek pristojbine za podelitev užitka na rudarski pravici državni zakladnici se plača ne glede na prihodek, ki ga imetnik užitka na rudarski pravici zasluži od uporabe navedene pravice.

11.

Imetnik užitka na rudarski pravici kopijo dokazila o plačilu pristojbine iz odstavka 1 državni zakladnici pošlje sedem dni od datuma plačila pristojbine za podelitev užitka na rudarski pravici.

Člen 8

1.

Ko imetnik užitka na rudarski pravici prejme sklep o naložbi z opredelitvijo pogojev črpanja nafte in zemeljskega plina, podpisnika sporazuma v 30 dneh od datuma navedenega sklepa podpišeta dodatek k sporazumu, v katerem so določeni pogoji za izvajanje sporazuma med fazo črpanja ter znesek pristojbine za užitek na rudarski pravici na območju, določenem v členu 1(1), za vsako leto užitka na rudarski pravici med fazo črpanja.

2.

Če dodatek iz odstavka 1 ni bil sprejet v 30 dneh od sklepa o naložbi z opredelitvijo pogojev črpanja nafte in zemeljskega plina, užitek na rudarski pravici preneha veljati.

Člen 9

Imetnik užitka na rudarski pravici lahko uveljavlja užitek na rudarski pravici iz člena 1(1) šele po prejetju pisnega soglasja državne zakladnice.

Člen 10

1.

Če imetnik užitka na rudarski pravici krši obveznosti iz sporazuma, lahko državna zakladnica ob upoštevanju določb iz odstavkov 3 in 4 odpove sporazum s takojšnjim učinkom, ne da bi bil imetnik užitka na rudarski pravici upravičen do uveljavljanja premoženjske škode. Vendar pa sporazum ne more biti odpovedan, če imetnik užitka na rudarski pravici obveznosti iz sporazuma krši zaradi višje sile.

2.

Če je sporazum odpovedan zaradi razlogov iz odstavka 1 ali 4, imetnik užitka na rudarski pravici državni zakladnici poravna pogodbeno kazen v višini 25 % pristojbine za celotno obdobje užitka na rudarski pravici v fazi iskanja in raziskovanja, kakor je opredeljeno v členu 3(1) in (2), indeksirano v skladu s členom 7(3).

3.

Če imetnik užitka na rudarski pravici zamudi plačilo pristojbine za več kot sedem dni od roka iz člena 7(1) ali (2), državna zakladnica zahteva od imetnika užitka na rudarski pravici plačilo neporavnane pristojbine v sedmih dneh od prejetja zahtevka, sicer se sporazum nemudoma odpove.

4.

Če imetnik užitka na rudarski pravici ne obvesti državne zakladnice o dogodkih iz člena 4 v 30 dneh od njihovega nastanka, mu zakladnica lahko naloži pogodbeno kazen v višini 5 % pristojbine za celotno obdobje užitka na rudarski pravici v fazi iskanja in raziskovanja, in sicer za vsak primer nepredložitve informacij, ali odpove sporazum v celoti ali deloma s 30-dnevnim odpovednim rokom, z začetkom veljave ob koncu koledarskega meseca.

5.

Sporazum zavezuje imetnika užitka na rudarski pravici do izteka njegove veljavnosti, odvzema ali neveljavnosti koncesije; imetnik užitka na rudarski pravici sporazuma ne more odpovedati.

6.

Sporazum se odpove v pisni obliki, sicer odpoved ni veljavna.

7.

Podpisnika sporazuma se strinjata, da se v primeru odpovedi sporazuma s strani državne zakladnice plačana pristojbina za užitek na rudarski pravici iz člena 7(1) ne povrne.

8.

Državna zakladnica si pridržuje pravico, da zahteva odškodnino, ki je večja od zneska pogodbene kazni v skladu s splošnimi pogoji, če je znesek škode za državno zakladnico večji od pogodbene kazni.

Člen 11

1.

Podpisnika sta predložila naslednje kontaktne podatke za korespondenco:

1)

Državna zakladnica:

 

Ministerstwo Klimatu i Środowiska (Ministrstvo za podnebje in okolje), ul. Wawelska 52/54, 00-922 Varšava;

2)

Imetnik užitka na rudarski pravici:

(naslov).

2.

Podpisnika sta se dolžna medsebojno nemudoma pisno obvestiti o vsakršni spremembi kontaktnih podatkov, navedenih v odstavku 1. Zaradi takšne spremembe dodatek k sporazumu ni potreben. Korespondenca, ki je bila poslana na najnovejši predloženi naslov podpisnice oziroma podpisnika, se s strani druge podpisnice oziroma podpisnika šteje za vročeno.

3.

Podpisnika si korespondenco posredujeta osebno, preko kurirja ali s priporočenim pismom, pri čemer uporabita najnovejše predložene kontaktne podatke.

4.

Priporočena pisma, poslana na najnovejši predloženi naslov podpisnice oziroma podpisnika, ki sta jih pošta ali kurirska služba vrnili, ker jih naslovnik ni pravočasno prevzel, se po štirinajstih dneh od prvega poskusa dostave štejejo za vročena.

Člen 12

1.

Podpisnika sporazuma nista odgovorna za neizpolnjevanje obveznosti iz tega sporazuma v primeru višje sile, če lahko dokažeta, da je škoda, ki je nastala zaradi višje sile, vplivala na neizpolnjevanje teh obveznosti. „Višja sila“ pomeni zunanji dogodek, ki ga podpisnika nista mogla predvideti ali preprečiti, zaradi katerega sporazuma ni mogoče izvajati v celoti ali deloma ter stalno ali začasno, ki ga kljub skrbnemu ravnanju nista mogla preprečiti ter ki ni posledica napak ali malomarnosti z njune strani.

2.

V primeru višje sile si podpisnika sporazuma nemudoma prizadevata sporazumeti se o nadaljnjem ukrepanju v zvezi z novimi razmerami.

Člen 13

Imetnik užitka na rudarski pravici lahko zaprosi za podaljšanje sporazuma v celoti ali deloma. Za podaljšanje zaprosi v pisni obliki, sicer vloga ni veljavna.

Člen 14

V primeru odpovedi sporazuma imetnik užitka na rudarski pravici ne more zahtevati odškodnine od državne zakladnice zaradi večje vrednosti predmeta užitka na rudarski pravici.

Člen 15

Za morebitne spore na podlagi tega sporazuma je pristojno redno sodišče, katerega pristojnost je določena na podlagi sedeža državne zakladnice.

Člen 16

Sporazum ureja poljsko pravo, zlasti določbe geološkega in zakonodajnega zakona ter civilnega zakonika.

Člen 17

Imetnik užitka na rudarski pravici krije stroške sklenitve sporazuma.

Člen 18

Spremembe sporazuma se pripravijo v pisni obliki, sicer niso veljavne.

Člen 19

Sporazum je pripravljen v treh identičnih kopijah (ena za imetnika užitka na rudarski pravici in dve za državno zakladnico).

Državna zakladnica

Imetnik užitka na rudarski pravici


5.5.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 160/52


Obvestilo vlade Republike Poljske v zvezi z Direktivo 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov

(2023/C 160/07)

Javni razpis za oddajo ponudb za podelitev koncesije za iskanje in raziskovanje nahajališč nafte in zemeljskega plina ter črpanje nafte in zemeljskega plina iz nahajališč na območju „Siedlce W“

ODDELEK I:   PRAVNA PODLAGA

1.

Člen 49h(2) geološkega in rudarskega zakona (Dziennik Ustaw [Uradni list] 2022, št. 1072, kakor je bil spremenjen)

2.

Vladna uredba z dne 28. julija 2015 o podelitvi koncesije za iskanje in raziskovanje nahajališč ogljikovodikov ter črpanje ogljikovodikov iz nahajališč kot tudi koncesije za črpanje ogljikovodikov iz nahajališč (Dziennik Ustaw [Uradni list] 2015, št. 1171)

3.

Direktiva 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov (UL L 164, 30.6.1994, str. 3; UL, posebna poljska izdaja, poglavje 6(2), str. 262)

ODDELEK II:   NAROČNIK

Ime: Ministerstwo Klimatu i Środowiska (Ministrstvo za podnebje in okolje)

Poštni naslov: ul. Wawelska 52/54, 00-922 Varšava, Poljska

tel. +48 223692449

faks +48 223692460

Internetni naslov: www.gov.pl/web/klimat

ODDELEK III:   PREDMET POSTOPKA

1)   Vrsta dejavnosti, za katere je koncesija namenjena

Koncesija za iskanje in raziskovanje nahajališč nafte in zemeljskega plina ter črpanje nafte in zemeljskega plina iz nahajališč na območju „Siedlce W, v delih koncesijskih blokov 216, 217, 236 in 237.

2)   Območje, na katerem se bodo izvajale dejavnosti

Meja območja, ki ga zajema ta razpis, je opredeljena z geodetskimi črtami, ki povezujejo točke z naslednjimi koordinatami koordinatnega sistema PL-1992:

Točka

X [PL-1992]

Y [PL-1992]

1

508 667,07

687 397,04

2

508 667,07

722 038,06

3

474 026,06

722 038,06

4

474 026,06

687 397,04

Površina navpične projekcije območja, ki ga zajema ta razpis, je 1 200,00 km2. Spodnja meja območja seže do globine 3 500 m.

Namen del v kambrijskih, ordovicijskih in silurskih formacijah je priprava dokumentacije ter črpanje nafte in zemeljskega plina iz navedenih območij.

3)   Rok, ki ni krajši od 90 dni od objave razpisa, in kraj oddaje ponudb

Ponudbe na razpis za koncesijo je treba predložiti osrednji pisarni Ministrstva za podnebje in okolje najpozneje do 12:00 po srednjeevropskem času na zadnji dan 180-dnevnega obdobja, ki se začne dan po objavi tega razpisa v Uradnem listu Evropske unije.

4)   Podrobni razpisni pogoji, vključno z merili za ocenjevanje in njihovimi ponderji, ki zagotavljajo izpolnjevanje pogojev iz člena 49k geološkega in rudarskega zakona z dne 9. junija 2011

Ponudbe lahko predloži podjetje, za katero je bila s kvalifikacijskim postopkom potrjena usposobljenost, kakor to določa člen 49a(16)(1) geološkega in rudarskega zakona, in sicer samostojno ali kot upravitelj, če se več podjetij skupaj prijavlja za koncesijo.

Prejete ponudbe bo razpisna komisija ocenila na podlagi naslednjih meril:

30 % –

obseg in načrt geoloških del, vključno s predlaganimi geološkimi ali rudarskimi dejavnostmi;

20 % –

obseg in načrt obveznega zbiranja vzorcev s pomočjo geoloških dejavnosti, vključno z vzorčenjem v izvrtanem jedru;

20 % –

finančne zmožnosti, ki dajejo ustrezno jamstvo, da bodo dejavnosti v zvezi z iskanjem in raziskovanjem nahajališč ogljikovodikov ter črpanjem ogljikovodikov iz nahajališč dejansko opravljene, ter zlasti viri in načini financiranja načrtovanih dejavnosti, vključno z deležem lastnih sredstev in zunanjega financiranja;

20 % –

predlagana tehnologija za opravljanje geoloških del, vključno z geološkimi ali rudarskimi dejavnostmi, z uporabo inovativnih elementov, zasnovanih za ta projekt;

5 % –

tehnične zmožnosti za iskanje in raziskovanje nahajališč ogljikovodikov ter črpanje ogljikovodikov iz nahajališč, ter zlasti razpoložljivost ustreznih tehničnih, organizacijskih, logističnih in kadrovskih potencialov (od tega 2 % za sodelovanje v zvezi z razvojem in izvajanjem inovativnih rešitev glede iskanja, raziskovanja in črpanja ogljikovodikov iz nahajališč z znanstvenimi organi, ki raziskujejo geološko sestavo Poljske, ter analiz, tehnologij in metod iskanja nahajališč, ki upoštevajo posebnosti poljskih geoloških razmer in se lahko uporabljajo v navedenih razmerah);

5 % –

izkušnje s področja iskanja in raziskovanja nahajališč ogljikovodikov ali črpanja ogljikovodikov iz nahajališč, ki zagotavljajo varno opravljanje dejavnosti, varovanje življenja in zdravja ljudi in živali ter varstvo okolja.

Če je v fazi ocenjevanja vlog na podlagi zgoraj navedenih meril več ponudb enako ocenjenih, bo dodatno merilo za dokončen izbor med navedenimi ponudbami znesek pristojbine za podelitev užitka na rudarski pravici v fazi iskanja in raziskovanja.

5)   Minimalni obseg geoloških informacij

Ob predložitvi ponudb ni treba izkazati pravice do uporabe geoloških informacij.

Pred začetkom faze črpanja mora podjetje dokazati, da razpolaga s pravico do uporabe geoloških informacij, in sicer v obsegu, potrebnem za izvajanje dejavnosti.

6)   Rok za začetek dejavnosti

Dejavnosti, ki jih zajema koncesija, se bodo začele najpozneje v 14 dneh od dneva pravnomočnosti sklepa o koncesiji.

7)   Minimalni obseg geoloških del, vključno z geološkimi ali rudarskimi dejavnostmi

Izvedba 150 km (dolžina ekscitacije) geofizičnih raziskav – 2D seizmični test ali 50 km2 (območje ekscitacije) geofizičnih raziskav – 3D seizmični test.

Vrtanje vrtine do globine največ 3 500 m z obveznim jedrovanjem v odrejenih intervalih.

8)   Obdobje, za katero se podeli koncesija

Obdobje koncesije obsega 30 let in vključuje:

1)

fazo iskanja in raziskovanja, ki traja 5 let od dne podelitve koncesije,

2)

fazo črpanja; ki traja 25 let in se začne s sprejetjem odločitve o naložbi.

9)   Posebni pogoji za izvajanje dejavnosti in zagotavljanje javne varnosti, javnega zdravja, varstva okolja in racionalnega upravljanja nahajališča

Geofizične raziskave se bodo začele najpozneje v 24 mesecih od dneva pravnomočnosti sklepa o koncesiji.

Geološke dejavnosti (vrtanje vrtine) se bodo začele najpozneje v 42 mesecih od dneva pravnomočnosti sklepa o koncesiji.

Izvajanje programa koncesijskih del ne sme kršiti pravic lastnikov in ne odpravlja zahteve po skladnosti z drugimi zahtevami iz zakonodaje, zlasti geološkega in rudarskega zakona, ter zahtevami glede rabe zemljišč, varstva okolja, kmetijskih površin in gozdov, narave, voda in odpadkov.

Kategorija C je najnižja kategorija raziskovanja nahajališč nafte in zemeljskega plina.

10)   Vzorčni sporazum o podelitvi užitka na rudarski pravici

Vzorčni sporazum je priložen v obliki priloge.

11)   Informacije o znesku pristojbine za podelitev užitka na rudarski pravici

Minimalna višina pristojbine za podelitev užitka na rudarski pravici za območje „Gryfice“ za petletno osnovno obdobje znaša 293 976,00 PLN (z besedami: dvesto triindevetdeset tisoč devetsto šestinsedemdeset zlotov) na leto.

Podrobni plačilni pogoji so na voljo v prilogi iz točke 10.

12)   Informacije v zvezi z zahtevami, ki jih morajo ponudbe upoštevati, in dokumenti, ki se jih zahteva od ponudnikov

1.

Ponudba mora vsebovati:

1)

ime (podjetja) in sedež ponudnika;

2)

predmet ponudbe, skupaj z opisom območja, za katero naj bi se podelila koncesija in užitek na rudarski pravici;

3)

obdobje, za katerega naj bi se podelila koncesija, trajanje faze iskanja in raziskovanja ter datum začetka dejavnosti;

4)

cilj, obseg in naravo geoloških del, vključno z geološkimi ali rudarskimi dejavnostmi, ter informacije o delih, ki jih je treba opraviti za dosego cilja, in za to potrebnih tehnologijah;

5)

časovni načrt, razdeljen po letih, geoloških delih, vključno z geološkimi dejavnostmi, ter obsegu tovrstnih del;

6)

obseg in načrt obveznega zbiranja vzorcev s pomočjo geoloških dejavnosti, vključno z vzorčenjem v izvrtanem jedru, kakor je opredeljeno v členu 82(2)(2) geološkega in rudarskega zakona;

7)

pravico ponudnika do nepremičnine (območja), v okviru katere je predvideno izvajanje dejavnosti, ali pravico do uporabe užitka na rudarski pravici, za katero je podjetje zaprosilo;

8)

seznam območij, ki so del shem za ohranjanje narave; ta zahteva ne zadeva projektov, za katere se zahteva okoljsko dovoljenje;

9)

ukrepe za zmanjševanje negativnih okoljskih vplivov načrtovanih dejavnosti;

10)

obseg geoloških informacij, ki so na voljo ponudniku;

11)

izkušnje s področja iskanja in raziskovanja nahajališč ogljikovodikov ali črpanja ogljikovodikov iz nahajališč, ki zagotavljajo varno opravljanje dejavnosti, varovanje življenja in zdravja ljudi in živali ter varstvo okolja;

12)

tehnične zmožnosti za iskanje in raziskovanje nahajališč ogljikovodikov ter črpanje ogljikovodikov iz nahajališč, ter zlasti razpoložljivost ustreznih tehničnih, organizacijskih, logističnih in kadrovskih potencialov;

13)

finančne zmožnosti, ki dajejo ustrezno jamstvo, da bodo dejavnosti v zvezi z iskanjem in raziskovanjem nahajališč ogljikovodikov ter črpanjem ogljikovodikov iz nahajališč dejansko opravljene, ter zlasti vire in načine financiranja načrtovanih dejavnosti, vključno z deležem lastnih sredstev in zunanjega financiranja;

14)

predlagano tehnologijo za izvajanje geoloških del, vključno z geološkimi ali rudarskimi dejavnostmi;

15)

predlog zneska pristojbine za podelitev užitka na rudarski pravici, ki ne sme biti nižji od zneska, ki je opredeljen v razpisu za zbiranje ponudb;

17)

če ponudbo predlaga skupaj več podjetij, mora ta poleg navedenega vsebovati še:

a)

ime (podjetij) in sedeže vseh podjetij, ki predlagajo ponudbo;

b)

upravitelja;

c)

deleže stroškov geoloških del, vključno z geološkimi dejavnostmi, ki so predlagani v sporazumu o sodelovanju.

2.

Ponudbe, predložene v postopku zbiranja ponudb, morajo izpolnjevati zahteve in pogoje iz razpisa za zbiranje ponudb.

3.

Ponudbi je treba priložiti:

1)

dokazila o obstoju okoliščin, opisanih v ponudbi, zlasti izpise iz ustreznih registrov;

2)

dokazilo o pologu depozita;

3)

kopijo sklepa, ki potrjuje pozitiven rezultat kvalifikacijskega postopka, kakor ga navaja člen 49a(17) geološkega in rudarskega zakona;

4)

grafične priloge, pripravljene v skladu z zahtevami glede zemljevidov rudnikov, ki ponazarjajo upravne meje države;

5)

pisna zagotovila, da bodo tehnični viri na voljo osebam, udeleženim v postopku zbiranja ponudb, če se za izvajanje koncesije uporabljajo tehnični viri drugih oseb;

6)

dve kopiji projekta geoloških dejavnosti.

4.

Ponudniki lahko v svojih ponudbah na lastno pobudo zagotovijo dodatne informacije ali jim priložijo dodatne dokumente.

5.

Dokumenti, ki jih predložijo ponudniki, morajo biti izvirniki ali overjene kopije izvirnikov, kakor je predvideno v zakoniku o upravnem postopku. Ta zahteva se ne uporablja za kopije dokumentov, ki jih je treba priložiti ponudbam in jih je pripravil organ, ki podeljuje koncesijo.

6.

Dokumente v tujem jeziku je treba predložiti skupaj s prevodom v poljščino, ki ga opravi zapriseženi prevajalec.

7.

Ponudbe morajo biti predložene v zapečateni ovojnici ali zapečatenem paketu z imenom (podjetja) ponudnika ter navedenim predmetom ponudbe.

8.

Ponudbe, predložene po izteku roka za predložitev, bodo ponudnikom vrnjene neodprte.

13)   Informacije glede načina pologa depozita, znesek depozita in rok plačila

Ponudniki morajo položiti depozit v višini 1 000 PLN (z besedo: tisoč zlotov) pred iztekom časovnega obdobja za predložitev ponudbe.

DEL IV:   ADMINISTRATIVNE INFORMACIJE

IV.1)   Razpisna komisija

Organ, ki podeljuje koncesijo, imenuje razpisno komisijo, da izpelje postopek za zbiranje ponudb in izbere najustreznejšo ponudbo. Sestava in postopkovna pravila komisije so opredeljena v vladni uredbi z dne 28. julija 2015Vladna uredba o podelitvi koncesije za iskanje in raziskovanje nahajališč ogljikovodikov ter črpanje ogljikovodikov iz nahajališča kot tudi koncesije za črpanje ogljikovodikov iz nahajališča (Dziennik Ustaw [Uradni list] 2015, št. 1171). Razpisna komisija organu, ki podeljuje koncesijo, v potrditev predloži poročilo o postopku za zbiranje ponudb. Poročilo je skupaj s ponudbami in vso dokumentacijo v zvezi s postopkom za zbiranje ponudb na voljo drugim osebam, ki so predložile ponudbe.

IV.2)   Dodatna pojasnila

V štirinajstih dneh od objave razpisa za zbiranje ponudb lahko zainteresirane strani od organa, ki podeljuje koncesijo, zahtevajo pojasnila glede posameznih razpisnih pogojev. Organ, ki podeljuje koncesijo, bo v štirinajstih dneh od prejetja navedenega zahtevka v javnem informacijskem listu (Biuletyn Informacji Publicznej) objavil pojasnila na strani upravnega urada, podrejenega navedenemu organu.

IV.3)   Dodatne informacije

Informacije o območju, ki ga zajema postopek za zbiranje ponudb, je zbral poljski urad za geologijo (Państwowa Służba Geologiczna) v paketu geoloških podatkov za razpis za zbiranje ponudb za območje „Siedlce W“, ki ga zajema ta razpis (Pakiet danych geologicznych do postępowania przetargowego na poszukiwanie i rozpoznawanie złóż ropy naftowej i gazu ziemnego oraz wydobywanie ropy naftowej i gazu ziemnego ze złóż), ki je na voljo na spletišču ministrstva za podnebje in okolje na naslovu: https://bip.mos.gov.pl/koncesje-geologiczne/przetargi-na-koncesje-na- poszukiwanie-rozpoznawanie-i-wydobywanie-weglowodorow/piata-runda-przetargow-2021/

ter v

oddelku za geologijo in geološke koncesije (Departament Geologii i Koncesji Geologicznych)

Wawelska 52/54

00-922 Varšava

POLJSKA

tel. +48 223692449

faks +48 223692460


SPORAZUM o podelitvi užitka na rudarski pravici za iskanje in raziskovanje nahajališč nafte in zemeljskega plina ter črpanje nafte in zemeljskega plina iz nahajališč na območju „Siedlce W“, v nadaljevanju „sporazum“,

sklenjen v Varšavi, dne …, med:

državno zakladnico – ministrom za podnebje in okolje, v njegovem imenu …, v nadaljevanju „državna zakladnica“,

in

… (podjetje) s sedežem v… (polni naslov), registriranim … pod številko KRS (nacionalni sodni register) …, z osnovnim kapitalom, ki ga zastopa, v nadaljevanju: „imetnik užitka na rudarski pravici“,

v nadaljevanju „podpisnica oziroma podpisnik sporazuma“ ali skupaj „podpisnika sporazuma“, se glasi:

Člen 1

1.

Državna zakladnica, kot edini lastnik notranjih slojev zemeljske skorje, ki pokriva območje znotraj občin: Korytnica, Wierzbno, Liw, Grębków, Sokołów Podlaski, Bielany, Dobre, Jakubów, Cegłów, Kotuń, Mokobody, Siedlce, Skórzec, Suchożebry, Wiśniew in Wodynie, občin in mest: Kałuszyn in Mrozy, ter mest Sokołów Podlaski, Węgrów in Siedlce v Mazovijskem vojvodstvu, katerih meje so opredeljene z geodetskimi črtami, ki povezujejo točke (od 1 do 4) z naslednjimi koordinatami koordinatnega sistema PL-1992:

Točka

X [PL-1992]

Y [PL-1992]

1

508 667,07

687 397,04

2

508 667,07

722 038,06

3

474 026,06

722 038,06

4

474 026,06

687 397,04

s tem sporazumom imetniku užitka na rudarski pravici podeljuje užitek na rudarski pravici za navedeno območje, ki ga zgoraj omejuje spodnja meja površinskih zemljišč, spodaj pa seže do globine 3 500 m, pod pogojem, da imetnik užitka na rudarski pravici dobi koncesijo za iskanje in raziskovanje nahajališč nafte in zemeljskega plina ter črpanje nafte in zemeljskega plina iz nahajališč na območju „Siedlce W“ v roku enega leta od datuma sklenitve sporazuma.

2.

Če pogoj glede koncesije iz odstavka 1 ni izpolnjen, obveze iz sporazuma prenehajo veljati.

3.

Imetnik užitka na rudarski pravici lahko na okoliškem območju, navedenem v odstavku 1 –

1)

v kambrijskih, ordovicijskih in silurskih formacijah – izvaja dejavnosti v zvezi z iskanjem in raziskovanjem nahajališč nafte in zemeljskega plina;

2)

v drugih predelih – izvaja vsa potrebna dela in dejavnosti, da si pridobi dostop do kambrijskih, ordovicijskih in silurskih formacij.

4.

Površina navpične projekcije navedenega območja je 1 200,00 km2.

5.

Užitek na rudarski pravici daje imetniku pravico do izključnega izkoriščanja območja iz člena 1 za iskanje in raziskovanje nahajališč nafte in zemeljskega plina, kakor tudi za opravljanje vseh potrebnih del in dejavnosti v te namene na tem območju v skladu z veljavno zakonodajo, zlasti z geološkim in rudarskim zakonom z dne 9. junija 2011 (Dziennik Ustaw [Uradni list] 2022, št. 1072, kakor je bil spremenjen) (v nadaljnjem besedilu: geološki in zakonodajni zakon) in sklepi, ki so bili sprejeti v skladu s tem zakonom.

Člen 2

Imetnik užitka na rudarski pravici izjavlja, da ne nasprotuje dejanskemu in pravnemu položaju predmeta užitka na rudarski pravici.

Člen 3

1.

Sporazum začne veljati na dan pridobitve koncesije.

2.

Užitek na rudarski pravici se podeli za obdobje tridesetih let, od tega pet let za fazo iskanja in raziskovanja ter petindvajset let za fazo črpanja, pri čemer veljajo določbe člena 8(2) in člena 10.

3.

Užitek na rudarski pravici preneha v primerih, da koncesija preteče, je odvzeta ali postane neveljavna, ne glede na razlog.

Člen 4

Imetnik užitka na rudarski pravici se obveže, da bo državno zakladnico pisno obveščal o vseh spremembah imena, sedeža in naslova, oblike organizacije ali registracijskih in identifikacijskih številk, prenosa koncesije drugi osebi po zakonu, o uvedbi stečajnega postopka, razglasitvi stečaja, začetku likvidacijskega postopka. Državna zakladnica lahko zahteva, da se v takih primerih zagotovijo potrebna pojasnila. Pisno obvestilo je treba zagotoviti najpozneje v 30 dneh od nastopa navedenih okoliščin.

Člen 5

Sporazum ne sme posegati v pravice tretjih oseb, zlasti lastnikov zemljišč, imetnik užitka na rudarski pravici pa ne sme biti izvzet iz obveznosti spoštovanja zahtev prava, zlasti zahtev v zvezi z iskanjem in raziskovanjem mineralov ter zaščito in uporabo okoljskih virov.

Člen 6

Državna zakladnica si pridržuje pravico, da na območju iz člena 1(1) podeli užitek na rudarski pravici za namene izvajanja dejavnosti, ki niso navedene v sporazumu, na način, ki ne krši pravic imetnika užitka na rudarski pravici.

Člen 7

1.

Imetnik užitka na rudarski pravici državni zakladnici plača pristojbino za užitek na rudarski pravici na območju iz člena 1(1) med fazo iskanja in raziskovanja za vsako leto užitka na rudarski pravici (ki se šteje za 12 zaporednih mesecev):

a)

… (znesek) PLN (z besedami: …) za prvo leto užitka na rudarski pravici od dneva začetka veljavnosti sporazuma, v roku 30 dni od začetka navedenega leta užitka na rudarski pravici;

b)

… (znesek) PLN (z besedami: …) za drugo leto užitka na rudarski pravici od dneva začetka veljavnosti sporazuma, v roku 30 dni od začetka navedenega leta užitka na rudarski pravici;

c)

… (znesek) PLN (z besedami: …) za tretje leto užitka na rudarski pravici od dneva začetka veljavnosti sporazuma, v roku 30 dni od začetka navedenega leta užitka na rudarski pravici;

d)

… (znesek) PLN (z besedami: …) za četrto leto užitka na rudarski pravici od dneva začetka veljavnosti sporazuma, v roku 30 dni od začetka navedenega leta užitka na rudarski pravici;

e)

… (znesek) PLN (z besedami: …) za peto leto užitka na rudarski pravici od dneva začetka veljavnosti sporazuma, v roku 30 dni od začetka navedenega leta užitka na rudarski pravici;

—   pri čemer veljajo določbe iz odstavka 2.

2.

Če je rok za plačilo pristojbine za dano leto užitka na rudarski pravici med 1. januarjem in 1. marcem, imetnik užitka na rudarski pravici pristojbino poravna do 1. marca. Če pa je pristojbina predmet indeksacije v skladu z odstavki 3 do 5, jo imetnik užitka na rudarski pravici poravna šele na dan, ko je objavljen indeks iz odstavka 3, pri čemer upošteva navedeni indeks.

3.

Pristojbina iz odstavka 1 se prilagodi srednjeročnemu letnemu indeksu cen življenjskih potrebščin in storitev za obdobje od sklenitve sporazuma do leta pred datumom plačila pristojbine, kakor jo je določil predsednik osrednjega statističnega urada v Uradnem listu Republike Poljske (Monitor Polski). Če je indeks v danem letu manjši ali enak nič, indeksacije za navedeno leto ni.

4.

Če je datum plačila pristojbine v koledarskem letu sklenitve sporazuma, pristojbina ni predmet indeksacije.

5.

Če je bil sporazum sklenjen in je začel veljati v letu pred letom roka za plačilo pristojbine, pristojbina ni predmet indeksacije, če jo imetnik užitka na rudarski pravici poravna pred koncem koledarskega leta sklenitve in začetka veljavnosti sporazuma.

6.

Če imetnik užitka na rudarski pravici izgubi užitek na rudarski pravici, ki mu je bil podeljen s sporazumom, pred iztekom obdobja iz člena 3(2), se od imetnika užitka na rudarski pravici zahteva plačilo pristojbine za celo leto užitka na rudarski pravici, v katerem je bila ta pravica izgubljena. Če pa je užitek na rudarski pravici izgubljen zaradi odvzema koncesije ali iz razlogov iz člena 10(1), (3) ali (4), imetnik užitka na rudarski pravici poravna pristojbino za vso obdobje užitka faze iskanja in raziskovanja iz člena 3(1) in (2), indeksirano v skladu z odstavkom 3, ne glede na pogodbeno kazen iz člena 10(2). Pristojbino je treba poravnati v 30 dneh od dneva izgube užitka na rudarski pravici. Izguba užitka na rudarski pravici imetnika tega užitka ne odveže okoljskih obveznosti v zvezi s predmetom užitka na rudarski pravici, zlasti obveznosti v zvezi z zaščito nahajališč.

7.

Imetnik užitka na rudarski pravici plača pristojbino za užitek na rudarski pravici na bančni račun Ministrstva za podnebje in okolje pri Narodni banki Poljske v podružnici v Varšavi 07 1010 1010 0006 3522 3100 0000, pri čemer na plačilnem nalogu navede: „Za podelitev užitka na rudarski pravici v povezavi s koncesijo za iskanje in raziskovanje nahajališč nafte in zemeljskega plina ter črpanje nafte in zemeljskega plina iz nahajališč na območju „Siedlce W“.

Datum plačila je datum vknjižbe na računu državne zakladnice.

8.

Pristojbina iz odstavka 1 ni predmet davka na blago in storitve (DDV). Če se zakonodaja glede obdavčitve dejavnosti, ki so predmet tega sporazuma, spremeni ali se spremeni tolmačenje te zakonodaje, in sicer tako, da dejavnosti, ki so predmet sporazuma, postanejo predmet davka na blago in storitve, se znesek pristojbine zviša za znesek dolgovanega davka.

9.

Državna zakladnica imetnika užitka na rudarski pravici pisno obvesti o spremembah računa iz odstavka 7.

10.

Znesek pristojbine za podelitev užitka na rudarski pravici državni zakladnici se plača ne glede na prihodek, ki ga imetnik užitka na rudarski pravici zasluži od uporabe navedene pravice.

11.

Imetnik užitka na rudarski pravici kopijo dokazila o plačilu pristojbine iz odstavka 1 državni zakladnici pošlje sedem dni od datuma plačila pristojbine za podelitev užitka na rudarski pravici.

Člen 8

1.

Ko imetnik užitka na rudarski pravici prejme sklep o naložbi z opredelitvijo pogojev črpanja nafte in zemeljskega plina, podpisnika sporazuma v 30 dneh od datuma navedenega sklepa podpišeta dodatek k sporazumu, v katerem so določeni pogoji za izvajanje sporazuma med fazo črpanja ter znesek pristojbine za užitek na rudarski pravici na območju, določenem v členu 1(1), za vsako leto užitka na rudarski pravici med fazo črpanja.

2.

Če dodatek iz odstavka 1 ni bil sprejet v 30 dneh od sklepa o naložbi z opredelitvijo pogojev črpanja nafte in zemeljskega plina, užitek na rudarski pravici preneha veljati.

Člen 9

Imetnik užitka na rudarski pravici lahko uveljavlja užitek na rudarski pravici iz člena 1(1) šele po prejetju pisnega soglasja državne zakladnice.

Člen 10

1.

Če imetnik užitka na rudarski pravici krši obveznosti iz sporazuma, lahko državna zakladnica ob upoštevanju določb iz odstavkov 3 in 4 odpove sporazum s takojšnjim učinkom, ne da bi bil imetnik užitka na rudarski pravici upravičen do uveljavljanja premoženjske škode. Vendar pa sporazum ne more biti odpovedan, če imetnik užitka na rudarski pravici obveznosti iz sporazuma krši zaradi višje sile.

2.

Če je sporazum odpovedan zaradi razlogov iz odstavka 1 ali 4, imetnik užitka na rudarski pravici državni zakladnici poravna pogodbeno kazen v višini 25 % pristojbine za celotno obdobje užitka na rudarski pravici v fazi iskanja in raziskovanja, kakor je opredeljeno v členu 3(1) in (2), indeksirano v skladu s členom 7(3).

3.

Če imetnik užitka na rudarski pravici zamudi plačilo pristojbine za več kot sedem dni od roka iz člena 7(1) ali (2), državna zakladnica zahteva od imetnika užitka na rudarski pravici plačilo neporavnane pristojbine v sedmih dneh od prejetja zahtevka, sicer se sporazum nemudoma odpove.

4.

Če imetnik užitka na rudarski pravici ne obvesti državne zakladnice o dogodkih iz člena 4 v 30 dneh od njihovega nastanka, mu zakladnica lahko naloži pogodbeno kazen v višini 5 % pristojbine za celotno obdobje užitka na rudarski pravici v fazi iskanja in raziskovanja, in sicer za vsak primer nepredložitve informacij, ali odpove sporazum v celoti ali deloma s 30-dnevnim odpovednim rokom, z začetkom veljave ob koncu koledarskega meseca.

5.

Sporazum zavezuje imetnika užitka na rudarski pravici do izteka njegove veljavnosti, odvzema ali neveljavnosti koncesije; imetnik užitka na rudarski pravici sporazuma ne more odpovedati.

6.

Sporazum se odpove v pisni obliki, sicer odpoved ni veljavna.

7.

Podpisnika sporazuma se strinjata, da se v primeru odpovedi sporazuma s strani državne zakladnice plačana pristojbina za užitek na rudarski pravici iz člena 7(1) ne povrne.

8.

Državna zakladnica si pridržuje pravico, da zahteva odškodnino, ki je večja od zneska pogodbene kazni v skladu s splošnimi pogoji, če je znesek škode za državno zakladnico večji od pogodbene kazni.

Člen 11

1.

Podpisnika sta predložila naslednje kontaktne podatke za korespondenco:

1)

Državna zakladnica:

Ministerstwo Klimatu i Środowiska (ministrstvo za podnebje in okolje), ul. Wawelska 52/54, 00-922 Varšava;

2)

imetnik užitka na rudarski pravici:

(naslov).

2.

Podpisnika sta se dolžna medsebojno nemudoma pisno obvestiti o vsakršni spremembi kontaktnih podatkov, navedenih v odstavku 1. Zaradi takšne spremembe dodatek k sporazumu ni potreben. Korespondenca, ki je bila poslana na najnovejši predloženi naslov podpisnice oziroma podpisnika, se s strani druge podpisnice oziroma podpisnika šteje za vročeno.

3.

Podpisnika si korespondenco posredujeta osebno, preko kurirja ali s priporočenim pismom, pri čemer uporabita najnovejše predložene kontaktne podatke.

4.

Priporočena pisma, poslana na najnovejši predloženi naslov podpisnice oziroma podpisnika, ki sta jih pošta ali kurirska služba vrnili, ker jih naslovnik ni pravočasno prevzel, se po štirinajstih dneh od prvega poskusa dostave štejejo za vročena.

Člen 12

1.

Podpisnika sporazuma nista odgovorna za neizpolnjevanje obveznosti iz tega sporazuma v primeru višje sile, če lahko dokažeta, da je škoda, ki je nastala zaradi višje sile, vplivala na neizpolnjevanje teh obveznosti. „Višja sila“ pomeni zunanji dogodek, ki ga podpisnika nista mogla predvideti ali preprečiti, zaradi katerega sporazuma ni mogoče izvajati v celoti ali deloma ter stalno ali začasno, ki ga kljub skrbnemu ravnanju nista mogla preprečiti ter ki ni posledica napak ali malomarnosti z njune strani.

2.

V primeru višje sile si podpisnika sporazuma nemudoma prizadevata sporazumeti se o nadaljnjem ukrepanju v zvezi z novimi razmerami.

Člen 13

Imetnik užitka na rudarski pravici lahko zaprosi za podaljšanje sporazuma v celoti ali deloma. Za podaljšanje zaprosi v pisni obliki, sicer vloga ni veljavna.

Člen 14

V primeru odpovedi sporazuma imetnik užitka na rudarski pravici ne more zahtevati odškodnine od državne zakladnice zaradi večje vrednosti predmeta užitka na rudarski pravici.

Člen 15

Za morebitne spore na podlagi tega sporazuma je pristojno redno sodišče, katerega pristojnost je določena na podlagi sedeža državne zakladnice.

Člen 16

Sporazum ureja poljsko pravo, zlasti določbe geološkega in zakonodajnega zakona ter civilnega zakonika.

Člen 17

Imetnik užitka na rudarski pravici krije stroške sklenitve sporazuma.

Člen 18

Spremembe sporazuma se pripravijo v pisni obliki, sicer niso veljavne.

Člen 19

Sporazum je pripravljen v treh identičnih kopijah (ena za imetnika užitka na rudarski pravici in dve za državno zakladnico).

Državna zakladnica

Imetnik užitka na rudarski pravici


V Objave

POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE

Evropska komisija

5.5.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 160/63


Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.11111 – UBS / CREDIT SUISSE)

(Besedilo velja za EGP)

(2023/C 160/08)

1.   

Komisija je 26. aprila 2023 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1).

Ta priglasitev zadeva naslednji podjetji:

UBS Group AG („UBS“, Švica),

Credit Suisse Group AG („Credit Suisse“, Švica).

Podjetje UBS vstopa v smislu člena 3(1)(a) uredbe o združitvah v polno združitev s podjetjem Credit Suisse.

Koncentracija se izvede s sporazumom o združitvi, na podlagi katerega podjetje UBS prevzame podjetje Credit Suisse. Po združitvi bo s poslovanjem nadaljevalo podjetje UBS.

2.   

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

UBS je multinacionalna investicijska banka in podjetje za finančne storitve, ki je bilo ustanovljeno in ima sedež v Švici ter je dejavno na svetovni ravni. Dejavnosti podjetja UBS zajemajo upravljanje premoženja, upravljanje sredstev, storitve investicijskega bančništva ter bančništvo za prebivalstvo in podjetja,

Credit Suisse je multinacionalna investicijska banka in podjetje za finančne storitve, ki je bilo ustanovljeno in ima sedež v Švici ter je dejavno na svetovni ravni. Dejavnosti podjetja Credit Suisse zajemajo upravljanje premoženja, upravljanje sredstev, storitve investicijskega bančništva ter bančništvo za prebivalstvo in podjetja.

3.   

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi se za priglašeno koncentracijo lahko uporabljala uredba o združitvah. Vendar končna odločitev o tem še ni sprejeta.

4.   

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora pripombe prejeti najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pri tem vedno navedite sklicno številko:

M.11111 – UBS / CREDIT SUISSE

Pripombe se lahko Komisiji pošljejo po elektronski pošti ali po pošti. Pri tem uporabite spodnje kontaktne podatke:

e-naslov: COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu

poštni naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

Merger Registry

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË


(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).


DRUGI AKTI

Evropska komisija

5.5.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 160/65


Objava zahtevka za odobritev spremembe specifikacije proizvoda, ki ni manjša, v skladu s členom 50(2), točka (a), Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2023/C 160/09)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek v treh mesecih od datuma te objave.

ZAHTEVEK ZA ODOBRITEV SPREMEMBE SPECIFIKACIJE PROIZVODA ZA ZAŠČITENE OZNAČBE POREKLA/ZAŠČITENE GEOGRAFSKE OZNAČBE, KI NI MANJŠA

Zahtevek za odobritev spremembe v skladu s členom 53(2), prvi pododstavek, Uredbe (EU) št. 1151/2012

„LOS PEDROCHES“

EU št.: PDO-ES-0506-AM02 – 29.7.2021

ZOP (X) ZGO ( )

1.   Skupina vložnikov in pravni interes

Consejo Regulador de la Denominación de Origen Protegida „Los Pedroches“ [Regulativni odbor za zaščiteno označbo porekla „Los Pedroches“];

C/ Pozoblanco No 3, 14440 Villanueva de Córdoba (Córdoba), Španija

tel. +34 957121084; Faks: +34 957121084

e-naslov: informacion@jamondolospedroches.es

Regulativni odbor za zaščiteno označbo porekla „Los Pedroches“ je neprofitna organizacija, ki jo pristojni organ v državi članici na podlagi odredbe regionalnega ministrstva za kmetijstvo in ribištvo Andaluzije (2) z dne 30. januarja 1998 priznava kot upravni organ za zaščiteno označbo porekla „Los Pedroches“ in je urejena z njenim veljavnim predpisom, sprejetim na podlagi odredbe regionalnega ministrstva z dne 12. februarja 2018. Predstavlja gospodarske subjekte, vključene v proizvodnjo proizvoda, zajetega z ZOP, temelji na načelih demokracije ter zastopanja gospodarskih in sektorskih interesov, vključenih v ZOP, ter namenja posebno pozornost manjšinam z enakovrednim zastopanjem različnih interesov. Regulativni odbor ima zato pravno sposobnost za vložitev tega zahtevka za spremembo v skladu z nacionalno zakonodajo, zlasti členom 13(2), točka (a), zakona vlade Andaluzije št. 2/2011 z dne 25. marca 2011 o ribištvu in kakovosti živil.

2.   Država članica ali tretja država

Španija

3.   Postavka v specifikaciji proizvoda, na katero se sprememba nanaša

Ime proizvoda

Opis proizvoda

Geografsko območje

Dokazilo o poreklu

Metoda proizvodnje

Povezava

Označevanje

Drugo [Preverjanje skladnosti s specifikacijami proizvodov in zakonodajnimi zahtevami]

4.   Vrsta sprememb

Sprememba specifikacije proizvoda za registrirano ZOP ali ZGO, ki se ne šteje za manjšo v skladu s členom 53(2), tretji pododstavek, Uredbe (EU) št. 1151/2012.

Sprememba specifikacije proizvoda za registrirano ZOP ali ZGO, za katero enotni dokument (ali enakovredni dokument) ni bil objavljen, pri čemer se sprememba ne šteje za manjšo v skladu s členom 53(2), tretji pododstavek, Uredbe (EU) št. 1151/2012.

5.   Spremembe

12. januarja 2014 je v Španiji začel veljati kraljevi odlok št. 4/2014 z dne 10. januarja 2014 o odobritvi standarda kakovosti za meso, pršut, pleče in ledja iberskih prašičev (v nadaljnjem besedilu: „standard kakovosti“ ali „standard kakovosti za iberske prašiče“), s katerim je bil razveljavljen in nadomeščen prejšnji kraljevi odlok št. 1469/2007 z dne 2 novembra 2007 z enakim naslovom. Ta standard kakovosti omogoča standardizacijo v sektorju z določitvijo obveznih zahtev za proizvode iz iberskega prašiča, pri katerih se sprejme odločitev o uporabi označb, reguliranih v njem, kot velja za pršute in plečeta, zajete z ZOP „Los Pedroches“.

Zato pozivamo k uvedbi več sprememb specifikacije proizvoda za ZOP v zvezi z oddelki „Opis proizvoda“, „Geografsko območje“, „Dokazilo o poreklu“, „Metoda proizvodnje“, „Povezava“ in „Označevanje“ izključno zaradi njene uskladitve z veljavnimi zahtevami standarda kakovosti za iberske prašiče glede pogojev za rejo prašičev, dejavnika pasme in trgovskih oznak proizvodov ter da se gospodarskim subjektom zagotovi celovit dokument. Hkrati so vsi sklici na kraljevi odlok št. 1469/2007 z dne 2. novembra 2007 nadomeščeni s sklici na kraljevi odlok št. 4/2014 z dne 10. januarja 2014.

Kljub tem spremembam so pogoji, ki so bili določeni v prvotni specifikaciji proizvoda za ZOP, ki so strožji od pogojev, določenih v standardu kakovosti, ohranjeni, zlasti tisti glede reje prašičev (predvsem njihovega prehranjevanja in gibanja) ter minimalnega odstotka čistosti iberske pasme, ki zagotavljajo surovini bistvene lastnosti, potrebne za proizvodnjo edinstvenih in prepoznavnih proizvodov, kot so pršuti in plečeta z ZOP „Los Pedroches“.

Druge spremembe, ki niso rezultat sprememb standarda kakovosti za iberske prašiče, se zahtevajo na pobudo regulativnega odbora in se nanašajo predvsem na postopek proizvodnje. Utemeljitev teh sprememb je pojasnjena v celotnem dokumentu.

5.1.   Opis proizvoda

1.

Prvotna specifikacija proizvoda je omogočala uporabo prašičev najmanj 75-odstotne iberske pasme (skladno s pravno razvrstitvijo, uvedeno s kraljevim odlokom št. 1469/2007 z dne 2. novembra 2007, ki je sedaj razveljavljen) pri proizvodnji pršutov in plečet, zajetih z ZOP. Kljub dejstvu, da veljavni standard kakovosti za iberske prašiče (sprejet s kraljevim odlokom št. 4/2014 z dne 10. januarja 2014) še vedno dovoljuje uporabo prašičev 75-odstotne iberske pasme pri proizvodnji pršutov in plečet, ki se tržijo kot „iberski“, so v specifikaciji proizvoda kosi za certificiranje v okviru ZOP omejeni na prašiče 100-odstotne genetsko čiste iberske pasme. Možnost uporabe prašičev, ki so križani z drugimi, neavtohtonimi pasmami, je zato odpravljena.

Zato je naslednji opis iz prvotne specifikacije proizvoda (oddelek B.2, „Upravičene pasme“):

Edina primerna vrsta prašičev, ki daje kose za proizvodnjo pršutov in plečet, zaščitenih z zaščiteno označbo porekla „Los Pedroches“, je prašič iberske pasme vseh ras, pri čemer morajo biti živali najmanj 75-odstotne iberske pasme in največ 25-odstotne pasme Duroc ali Duroc Jersey, kot je zahtevano s kraljevim odlokom št. 1469/2007 z dne 2. novembra 2007 o sprejetju standarda kakovosti za meso, pršut, pleče in ledja iberskih prašičev, ali z zakonom, ki ga nadomešča [...]

nadomeščen z naslednjim opisom v novi specifikaciji proizvoda:

Edini primerni prašiči, ki dajejo kose za proizvodnjo pršutov in plečet v okviru zaščitene označbe porekla „Los Pedroches“, so prašiči 100-odstotne iberske pasme v skladu s kraljevim odlokom št. 4/2014 z dne 10. januarja 2014 o sprejetju standarda kakovosti za meso, pršut, pleče in ledja iberskih prašičev, [...]

V enotnem dokumentu je naslednji odstavek v oddelku 4.2 „Opis“ (prejšnja oblika ali povzetek) črtan:

„Vrsta primernih prašičev, ki daje kose za proizvodnjo pršutov in plečet, zaščitenih z označbo porekla, je iberska pasma vseh ras. Prašiči, ki so najmanj 75-odstotne iberske pasme in največ 25-odstotne pasme Duroc in Duroc Jersey, so dovoljeni pod pogojem, da izvirajo iz čistih iberskih svinj, kot je navedeno v kraljevem odloku št. 1469/2007 z dne 2. novembra 2007.“

Razlog:

Namen te spremembe, ki je utemeljena z možnostjo določanja strožjih zahtev v specifikaciji proizvoda od tistih, ki jih določa splošna zakonodaja, je omejiti proizvodnjo, zajeto z ZOP, na proizvode najvišje tržne kakovosti znotraj sektorja. Iberski prašič (ki je avtohtona pasma na iberskem polotoku) je podeželska pasma, ki je popolnoma prilagojena podnebju in življenju na hrastovih gmajnah, t. i. dehesas [gozdnatih pašnikih, značilnih za osrednjo in južno Španijo, ki obsega travinje z zelnatimi vrstami za pašo goveda, ovac in koz ter drevesne vrste iz rodu Quercus (hrast), kot je črnika (Quercus ilex sp. ballota)] in daje meso z visoko vsebnostjo medmišične maščobe ter intenzivno aromo in okusom. Potrošniki, ki prepoznavajo edinstveno naravo „iberskih“ pršutov in plečet, so vse bolj ozaveščeni o različnih komercialnih razvrstitvah glede na genetsko čistost prašičev ter njihovo prehrano, prednost pa dajejo proizvodom iz prašičev 100-odstotne iberske pasme. Obenem bo ta sprememba pripomogla k ohranitvi čistosti iberske pasme.

2.

Kar zadeva prašiče, ki so primerni za pridobivanje kosov za proizvodnjo pršutov in plečet, zajetih z ZOP, je naslednja zahteva v prvotni specifikaciji proizvoda (oddelek B.2, „Upravičene pasme“):

„Vsa življenjska obdobja živali, od skotitve do končnega pitanja, morajo potekati na geografskem območju, opredeljenem in razmejenem v tem dokumentu.“

nadomeščena z naslednjo zahtevo:

„Vse faze proizvodnje morajo potekati na geografskem območju, opredeljenem in razmejenem v tem dokumentu.“

Posledično je v specifikaciji proizvoda naslednji odstavek (oddelek D.1, „Izvor, označevanje in inšpekcijski pregledi živali“):

Celotno življenje prašičev, od skotitve do končnega pitanja, je potekalo in bilo zaključeno na kmetijskih gospodarstvih, ki so vpisana v registre regulativnega odbora za zaščiteno označbo porekla „Los Pedroches“, torej na območju proizvodnje te zaščitene označbe porekla.

nadomeščen z naslednjim:

Vse faze proizvodnje, ki so se izvajale na prašičih, so potekale in bile zaključene na kmetijskih gospodarstvih, ki so vpisana v registre regulativnega odbora za zaščiteno označbo porekla „Los Pedroches“, torej na območju proizvodnje te zaščitene označbe porekla.

Nazadnje ta sprememba vpliva tudi na naslednje oddelke povzetka: 4.2 „Opis“ (z zahtevo, da morajo „vsa življenjska obdobja živali, od skotitve do končnega pitanja, potekati na geografskem območju, opredeljenem in razmejenem v tem dokumentu“), 4.3 „Geografsko območje“ (skladno s katerim „skotitev, reja in pitanje prašičev“ potekajo na opredeljenem območju) in 4.4 „Dokazilo o poreklu“ (z zahtevo, da morajo „vsa življenjska obdobja prašiča, od skotitve in reje do končnega pitanja, potekati na opredeljenem območju“). Namesto tega so v oddelku 3.4 „Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju“ novega enotnega dokumenta opredeljeni naslednji postopki:

„Vse faze proizvodnje potekajo na geografskem območju. Te faze so naslednje:

reja in pitanje prašičev, katerih stegna se uporabijo za proizvodnjo zajetega proizvoda;

zakol živali in razrez mesa;

vse faze priprave, ki vključujejo: soljenje, izpiranje, počivanje, sušenje/zorenje in staranje v kleteh.“

Razlog:

Prvotno besedilo specifikacije proizvoda je vsebovalo zahtevo, da morajo ne le vse faze proizvodnje pršutov in plečet potekati na opredeljenem geografskem območju, temveč da morajo biti hkrati prašiči, ki dajejo surovine za proizvod (trupe, zlasti pa prednje in zadnje noge), skoteni na opredeljenem geografskem območju. Ta faza ni bila vključena v prvotni osnutek odredbe regionalnega ministrstva za kmetijstvo in ribištvo z dne 30. januarja 1998 o odobritvi predpisa, ki ureja označbo porekla „Los Pedroches“ in njen regulativni odbor, objavljene v Uradnem listu vlade Andaluzije dne 21. februarja 1998, katere člen 5 določa naslednje:

Območje proizvodnje, na katerem potekata reja in pitanje prašičev, katerih stegna se nato uporabijo za proizvodnjo pršutov in plečet, zajetih z označbo porekla „Los Pedroches“, se sestoji iz hrastovih gmajn (dehesas), ki so poraščene s črniko, plutovcem in hrastom vrste Quercus lusitanica [...]

Zahtevana sprememba se nanaša na faze proizvodnje (namesto na življenjska obdobja živali), s čimer je izvedba teh faz omejena na opredeljeno geografsko območje, omejitev glede kraja skotitve prašičev, ki tehnično ni bila utemeljena, pa je odpravljena.

Kot je zlasti pojasnjeno v oddelku specifikacije proizvoda z naslovom „Geografsko območje“ ali oddelku enotnega dokumenta z naslovom „Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju“, so postopki proizvodnje, ki morajo potekati na geografskem območju, reja in končno pitanje prašičev ter vse faze proizvodnje.

V tem primeru je skotitev sesnih pujskov obdobje v življenju živali (kot je upoštevano v prvotni specifikaciji proizvoda), ni pa faza proizvodnje pršutov in plečet, zajetih z ZOP. To je podprto tudi z dejstvom, da se ti sesni pujski lahko uporabijo za druge namene poleg zakola za proizvode, zajete z ZOP (na primer za zaužitje kot pečeni odojki), ter dejstvom, da kraj njihove skotitve ne vpliva na genetsko zahtevo, ki jo morajo izpolnjevati (100-odstotna iberska pasma v primeru ZOP).

Kot je še pojasnjeno v posebnem oddelku o povezavi, je pri pridobivanju končnega proizvoda in njegovih lastnosti pomemben način reje prašičev, zlasti postopek pitanja z želodno pašo po odstavitvi (s čimer je poudarjen vpliv paše s hrastovih gmajn (dehesas) na prehrano prašičev). Vendar kraj skotitve prašičev ni pomemben pri pridobivanju končnega proizvoda, niti ne vpliva na kakovost proizvoda.

Hkrati je bilo s tehnično študijo („Poročilo o nerelevantnosti kraja skotitve in sistema reje za končno kakovost prašičev, zajetih z ZOP ‚Los Pedroches‘“, avtor dr. Vicente Rodríguez Estévez, dr. vet. med., Oddelek za rejo živali Univerze v Córdobi), ki jo podpira obstoječa literatura, med drugim ugotovljeno, da zahteva po skotitvi prašičev na opredeljenem geografskem območju „nima tehnične podlage v zvezi s kakovostnimi lastnostmi končnega proizvoda, saj nanje ne vpliva; slednje so namesto tega odvisne od prehrane, ki jo prašiči uživajo v zadnjih dveh do treh mesecih življenja, tj. od pašniške krme in želodov, na katere vpliva fizično okolje območja Los Pedroches in sosednjih območij.“

Odprava zahteve, da morajo biti prašiči skoteni izključno znotraj meja geografskega območja, je utemeljena tudi s potrebo po ohranitvi biološke in okoljske vrednosti hrastovih gmajn (dehesas). Reja iberskih prašičev v zgodnji fazi njihovega življenja zunaj tradicionalnih kmetijskih gospodarstev na hrastovih gmajnah (dehesas) ima to prednost, da preprečuje siceršnji negativni okoljski vpliv plemenskih živali, tradicionalno omejenih na majhna območja hrastovih gmajn (dehesas), na to lokacijo, ki niti ne prinaša nobenih koristi niti se s tem ne pridobi višja kakovost ali bolj edinstvena žival. Upoštevati bi bilo treba tudi, da je reja sesnih pujskov postala bistveno intenzivnejša in bolj profesionalna, kar je privedlo do prevelikega števila prašičev, to pa med drugim negativno vpliva na hrastove gmajne (dehesas), saj se ustvarja preveč gnojevke ali iztrebkov, ki ogrožajo tla in drevje teh pašnikov.

Nazadnje bo odprava te zahteve pripomogla k zmanjšanju težave oplojevanja v ožjem sorodstvu med prašiči, ki se uporabljajo za proizvodnjo zaščitenega proizvoda, kar je rezultat reje sesnih pujskov v manjšem obsegu na tradicionalnih kmetijskih gospodarstvih z zmanjšano čredo plemenskih živali in lahko negativno vpliva na postopek proizvodnje ter celo na kakovost končnega proizvoda. Med glavnimi učinki slednjega so nižje stopnje skotitev in rasti ter pojav deformacij, ki povzročajo manjšo ovulacijo pri svinjah in višje stopnje prenatalne umrljivosti, s tem pa se povečuje tveganje izumrtja vrste.

3.

V veljavnem standardu kakovosti za iberske prašiče je bila izpuščena kategorija pršutov in plečet „Recebo“, zato sta bila specifikacija proizvoda in enotni dokument ustrezno spremenjena.

Zato je naslednja kategorija kosov, zajetih s specifikacijo proizvoda, črtana (oddelek B.3, „Kategorije kosov“):

„—

iberski pršuti in plečeta ‚Recebo‘: iz prašičev, ki po obdobju želodne paše na hrastovih gmajnah (dehesas) v naši regiji ter po hranjenju izključno z želodom in travo pridobijo dodatno težo najmanj 29 kg in ki po potrebi ter v okviru istega pašnega sistema dobijo dodatek dnevnih obrokov krme na osnovi žitaric in metuljnic, ki jo nadzira in odobri regulativni odbor, vrednosti maščobnih kislin v podkožni maščobi teh prašičev, ki se analizirajo s plinsko kromatografijo, pa morajo biti v okviru parametrov, določenih za kategorijo ‚Recebo‘. O teh parametrih odloča regulativni odbor za zaščiteno označbo porekla ‚Los Pedroches‘ za vsako tržno leto. Da bi imele živali na voljo dovolj želoda, gostota staleža prašičev v kategoriji ‚Recebo‘ zaščitene označbe porekla ‚Los Pedroches‘ ne sme presegati dveh iberskih prašičev na hektar, vendar se ta gostota lahko zmanjša po izračunu količine želoda, ki ga opravijo ocenjevalci inšpekcijskega organa tega regulativnega odbora. Ti kosi se označijo z rdečim žigom in etiketo ‚Recebo‘ zaščitene označbe porekla ‚Los Pedroches‘.“

V enotnem dokumentu je črtan naslednji odstavek (oddelek 4.2, „Opis“ – prejšnja oblika):

„—

iberski pršuti in plečeta ‚Recebo‘: iz prašičev, ki po obdobju želodne paše na hrastovih gmajnah (dehesas) v naši regiji ter po hranjenju izključno z želodom in travo pridobijo dodatno težo najmanj 8,75 kg in ki po potrebi ter v okviru istega pašnega sistema dobijo dodatek dnevnih obrokov krme na osnovi žitaric in metuljnic, ki jo nadzira in odobri regulativni odbor, vrednosti maščobnih kislin v podkožni maščobi teh prašičev, ki se analizirajo s plinsko kromatografijo, pa morajo biti v okviru parametrov, določenih za kategorijo ‚Recebo‘. Da bi imele živali na voljo dovolj želoda, gostota staleža prašičev v kategoriji ‚Recebo‘ zaščitene označbe porekla ‚Los Pedroches‘ ne sme presegati dveh iberskih prašičev na hektar.“

4.

Opredelitvi kategorij „de Bellota“ in „Cebo de Campo“ sta spremenjeni in se glasita „Bellota 100 % Ibérico“ in „Cebo de Campo 100 % Ibérico“.

Skladno s tem so naslednji odstavki specifikacije proizvoda (oddelek B.3, „Kategorije kosov“):

Pršuti in plečeta se glede na način krmljenja v skladu s kraljevim odlokom št. 1469/2007 z dne 2. novembra 2007 razvrščajo v:

iberske pršute in plečeta „Bellota“: iz prašičev, ki se v zadnji fazi pitajo v okviru sistema želodne paše na hrastovih gmajnah (dehesas) v naši regiji in katerih krma je sestavljena izključno iz želoda in trave, vrednosti maščobnih kislin v podkožni maščobi teh prašičev, ki se analizirajo s plinsko kromatografijo, pa morajo biti v okviru parametrov, določenih za kategorijo „Bellota“. O teh parametrih odloča regulativni odbor za zaščiteno označbo porekla „Los Pedroches“ za vsako tržno leto. [...] Ti kosi se označijo s črnim žigom in etiketo „Bellota“ zaščitene označbe porekla „Los Pedroches“. [...]

iberske pršute in plečeta „Cebo de Campo“: iz prašičev, ki se v zadnji fazi pitajo s pašo na hrastovih gmajnah (dehesas) v naši regiji, zlasti na osnovi naravnih virov hrastovih gmajn (dehesas), kot so trava, paša ali slama glede na letni čas, njihova prehrana pa se po potrebi dopolni z dnevnim obrokom krme za [...] Ti kosi se označijo z rumenim žigom in etiketo „Cebo de Campo“ zaščitene označbe porekla „Los Pedroches“.

nadomeščeni z:

Pršuti in plečeta se glede na pasmo in način krmljenja v skladu s kraljevim odlokom št. 4/2014 z dne 10. januarja 2014 razvrščajo v:

pršute in plečeta „Bellota 100 % Ibérico“: iz prašičev iz 100-odstotne genetsko čiste iberske pasme v skladu s kraljevim odlokom št. 4/2014 z dne 10. januarja 2014, ki se v zadnji fazi pitajo v okviru sistema želodne paše na hrastovih gmajnah (dehesas) v naši regiji in katerih krma je sestavljena izključno iz želoda in trave. […] Ti kosi se označijo s črnim žigom in etiketo „Bellota 100 % Ibérico“ zaščitene označbe porekla „Los Pedroches“;

pršute in plečeta „Cebo de Campo 100 % Ibérico“: iz prašičev 100-odstotne genetsko čiste iberske pasme na podlagi kraljevega odloka št. 4/2014 z dne 10. januarja 2014, ki so bili pitani s pašo na hrastovih gmajnah (dehesas) v naši regiji, zlasti na osnovi naravnih virov s hrastovih gmajn (dehesas), kot so trava, paša ali slama glede na letni čas, njihova prehrana pa se po potrebi dopolni z dnevnim obrokom krme za [...] Ti kosi se označijo z zelenim žigom in etiketo „Cebo de Campo 100 % Ibérico“ zaščitene označbe porekla „Los Pedroches“.

V enotnem dokumentu se naslednji odstavki (oddelek 4.2 „Opis“ – prejšnja oblika):

Kosi so iz različnih vrst prašičev, razvrščenih glede na njihovo pasmo in vrsto krme prašičev v fazi končnega pitanja, v skladu s kraljevim odlokom št. 1469/2007 z dne 2. novembra 2007. Razvrščeni so v tri kategorije:

iberske pršute in plečeta „Bellota“: iz prašičev, ki se v zadnji fazi pitajo v okviru sistema želodne paše na hrastovih gmajnah (dehesas) in katerih krma je sestavljena izključno iz želoda in trave, vrednosti maščobnih kislin v podkožni maščobi teh prašičev, ki se analizirajo s plinsko kromatografijo, pa morajo biti v okviru parametrov, določenih za kategorijo „Bellota“. Da bi imele živali na voljo dovolj želoda, gostota staleža prašičev v kategoriji „Bellota“ zaščitene označbe porekla „Los Pedroches“ ne sme presegati enega iberskega prašiča na hektar.

[…]

iberske pršute in plečeta „Cebo de Campo“: iz prašičev, ki se pitajo s pašo na hrastovih gmajnah (dehesas) v naši regiji, zlasti na osnovi naravnih virov travinja, kot so trava, paša ali slama glede na letni čas, njihova prehrana pa se po potrebi dopolni z dnevnim obrokom krme na osnovi žitaric in metuljnic, ki jo nadzira in odobri regulativni odbor. Da bi imele živali na hrastovih gmajnah (dehesas) na voljo dovolj naravnih virov, gostota staleža prašičev v kategoriji „Bellota“ zaščitene označbe porekla „Los Pedroches“ ne sme presegati 12 iberskih prašičev na hektar.

nadomestijo z naslednjim (oddelek 3.2, „Opis proizvoda“ – sedanja oblika):

Različni kosi so razvrščeni glede na pasmo in vrsto krme prašičev v fazi končnega pitanja, kot sledi:

pršuti in plečeta „Bellota 100 % Ibérico“: iz prašičev 100-odstotne iberske pasme, ki se v zadnji fazi pitajo v okviru sistema želodne paše na hrastovih gmajnah (dehesas) in katerih krma je sestavljena izključno iz želoda in trave;

pršuti in plečeta „Cebo de Campo 100 % Ibérico“: iz prašičev 100-odstotne iberske pasme, ki se pitajo s pašo na hrastovih gmajnah (dehesas) v naši regiji, zlasti na osnovi naravnih virov hrastovih gmajn (dehesas), njihova prehrana pa se po potrebi dopolni z dnevnim obrokom krme.

Razlog:

Poleg dejavnika krme je bil s standardom kakovosti za iberske prašiče pri razvrščanju proizvodov uveden dejavnik pasme, z obveznim ugotavljanjem odstotka iberske pasme pri prašičih, ki se uporabijo za proizvodnjo proizvoda. Ker je specifikacija proizvoda za ZOP omejena na proizvode iz prašičev 100-odstotne iberske pasme, je bilo treba kategoriji „de Bellota“ in „Cebo de Campo“ na novo opredeliti kot „Bellota 100 % Ibérico“ in „Cebo de Campo 100 % Ibérico“.

5.

Dodana je bila možnost zmanjšanja največje gostote staleža prašičev na hektar v skladu s parametri, določenimi v standardu kakovosti za kategorijo „de Bellota“.

Skladno s tem je naslednji odstavek specifikacije proizvoda (oddelek B.3, „Kategorije kosov“):

Da bi imele živali na voljo dovolj želoda, gostota staleža prašičev v kategoriji „de Bellota“ označbe porekla „Los Pedroches“ ne sme presegati enega iberskega prašiča na hektar, vendar se ta gostota lahko zmanjša po izračunu količine želoda, ki ga opravijo ocenjevalci inšpekcijskega organa tega regulativnega odbora.

nadomeščen z naslednjim:

Da bi imele živali na voljo dovolj želoda, gostota staleža prašičev v okviru te kategorije označbe porekla „Los Pedroches“ ne sme presegati enega iberskega prašiča na hektar, vendar se ta gostota lahko zmanjša v skladu z določbami priloge h kraljevemu odloku št. 4/2014 z dne 10. januarja 2014 v zvezi z največjo dovoljeno gostoto staleža, določeno z gozdnimi površinami v ogradah identifikacijskega sistema za zemljišča „SIGPAC“ (Geografski informacijski sistem za kmetijska zemljišča) – glej oddelek E.1 tega dokumenta – ali z izračunom količine želoda, ki ga vsako leto opravijo ocenjevalci inšpekcijskega organa tega regulativnega odbora.

Ta sprememba vpliva tudi na oddelek 4.2, „Opis“ starega enotnega dokumenta, v katerem je bilo podobno navedeno, da „gostota staleža prašičev v kategoriji ‚Bellota‘ zaščitene označbe porekla ‚Los Pedroches‘ ne sme presegati enega iberskega prašiča na hektar“.

Razlog:

Kar zadeva zahteve, določene za kategorijo „de Bellota“, je prvotna specifikacija proizvoda omogočala zmanjšanje določene največje gostote staleža enega prašiča na hektar na podlagi izračuna količine želoda, ki ga opravijo ocenjevalci inšpekcijskega organa. Ta inšpekcijski pregled ustreza potrebi po zagotovitvi, da se prašiči hranijo z želodom, in po izboljšanju njihovega prispevka k ekosistemu hrastovih gmajn (dehesas).

Zaradi uskladitve specifikacije proizvoda s standardom kakovosti za iberske prašiče je dodana možnost zmanjšanja največje gostote staleža prašičev na hektar v skladu s parametri v prilogi k standardu kakovosti z naslovom „Največja dovoljena gostota staleža, določena z gozdnimi površinami v ogradah identifikacijskega sistema za zemljišča SIGPAC (Geografski informacijski sistem za kmetijska zemljišča)“. SIGPAC je aplikacija španske vlade (ministrstva za kmetijstvo, ribištvo in hrano), ki omogoča geografsko identifikacijo kmetijskih zemljišč (ki v tem primeru ležijo v območju, opredeljenem v specifikaciji proizvoda za ZOP), ki jih uporabljajo živali, ter njihove površine, poraščene z drevesi iz rodu Quercus sp., ki proizvajajo želod.

6.

V specifikacijo proizvoda (oddelek B.4 „Fizikalne in organoleptične lastnosti“) in enotni dokument (oddelek 3.2, „Opis proizvoda“ – sedanja oblika) se uvede najmanjša teža, določena v standardu kakovosti za 100-odstotne iberske pršute in plečeta:

„Najmanjša teža 5,75 kg za pršute in 3,7 kg za plečeta.“

Razlog:

Standard kakovosti za iberske prašiče ureja najmanjšo težo pršutov in plečet, ki se tržijo z označbo „Ibérico“. Ta opis (ki ustreza najmanjši teži, določeni s standardom kakovosti za 100-odstotne iberske pršute in plečeta) je bil zato vključen med fizikalne lastnosti proizvoda.

7.

Dodana je možnost ohranitve parkljev na pršutih in plečetih, kadar se prodajajo celi. Naslednji odstavek specifikacije proizvoda (oddelek B.4, „Fizikalne in organoleptične lastnosti“) in enotnega dokumenta (oddelek 3.2, „Opis proizvoda“ – sedanja oblika) je zato spremenjen:

Zunanji videz: podolgovata, vitka oblika z značilnim prerezom „corte serrano“ v obliki črke V. Parkelj je ohranjen zaradi lažje identifikacije.

z naslednjim pojasnilom:

Zunanji videz: podolgovata, vitka oblika z značilnim prerezom „corte serrano“ v obliki črke V. Kadar se prodajajo celi, je parkelj ohranjen zaradi lažje identifikacije.

Razlog:

Prvotna specifikacija proizvoda je v okviru fizikalnih lastnosti proizvoda vsebovala zahtevo, da se parkelj zaradi lažje identifikacije ohrani.

Ohranitev parkljev na iberskih pršutih in plečetih je učinkovit razpoznaven znak, ki pa je smiseln samo, kadar se kosi tržijo celi in večina se taka tradicionalno tudi daje na trg. Vendar je prvotna specifikacija proizvoda obenem tudi omogočala prodajo izkoščenih, razkosanih ali narezanih proizvodov (te oblike so ohranjene tudi v novi specifikaciji proizvoda), v slednjem primeru pa ohranitev parklja kot del zunanjega videza ni mogoča.

5.2.   Geografsko območje

1.

Naslednja stavka v specifikaciji proizvoda (oddelek C, „Geografsko območje“):

„Vsa življenjska obdobja prašičev, od skotitve in reje do končnega pitanja, potekajo na tem območju in so pod nadzorom regulativnega odbora. Podobno tam potekajo tudi vse faze proizvodnje iberskih pršutov in plečet, od zakola in razčetverjenja iberskih prašičev do njihovega poznejšega sušenja in zorenja.“

sta nadomeščena z:

„Vse faze proizvodnje, ki se izvajajo na prašičih – reja in končno pitanje–, potekajo na tem območju in so pod nadzorom regulativnega odbora. Podobno tam potekajo tudi vse faze proizvodnje iberskih pršutov in plečet, od zakola in razčetverjenja iberskih prašičev do njihovega poznejšega sušenja in zorenja.“

V enotnem dokumentu (oddelek 4.3, „Geografsko območje“) je naslednji stavek:

Območje, na katerem potekajo skotitev, reja in pitanje prašičev, katerih kosi se uporabljajo pri pripravi pršutov in plečet, zajetih z označbo porekla „Los Pedroches“, ter kjer poteka celoten postopek proizvodnje, zakola in razkosanja iberskih prašičev, soljenja, sušenja in zorenja kosov, vključuje [...]

nadomeščen z:

Območje, kjer potekata reja in pitanje prašičev, katerih kosi se uporabljajo pri pripravi pršutov in plečet, zajetih z zaščiteno označbo porekla „Los Pedroches“, ter kjer poteka celoten postopek proizvodnje, zakola in razkosanja iberskih prašičev, soljenja, sušenja in zorenja kosov, vključuje [...]

Razlog:

Ta sprememba je utemeljena z razlogi, ki so že opredeljeni v spremembi št. 2 k „Opisu proizvoda“.

Obenem so bile v prvotni specifikaciji proizvoda napačno navedene različne faze, ki so „pod nadzorom regulativnega organa“, saj to nalogo dejansko opravlja inšpekcijski organ. Ta napaka je v predlogu novega besedila popravljena.

5.3.   Dokazilo o poreklu

1.

Zaradi črtanja kategorije pršutov in plečet „Recebo“ v skladu s standardom kakovosti za iberske prašiče (glej ponovno spremembo št. 3 k „Opisu proizvoda“) je naslednji odstavek specifikacije proizvoda (oddelek D.2, „Identifikacija, označevanje in pregledovanje kosov“):

„(e)

Ti pršuti in plečeta morajo biti označeni z žigom, oštevilčeni z zaporedno številko za vsako tržno leto in za vsako od treh kategorij krme, opredeljenih zgoraj v tej specifikaciji proizvoda.“

nadomeščen z:

„(e)

Ti pršuti in plečeta morajo biti označeni z žigom, oštevilčeni z zaporedno številko za vsako tržno leto in za vsako od dveh kategorij krme, opredeljenih zgoraj v tej specifikaciji proizvoda.“

Podobno je naslednji odstavek specifikacije proizvoda (oddelek D.6, „Poreklo krme prašičev“):

„V zvezi s fazo končnega pitanja je mogoče razlikovati tri kategorije. V vsaki od njih je posebna kakovost proizvodov določena z naravnimi snovmi, na katerih se prašiči v vsakem obdobju leta prosto pasejo na hrastovi gmajni (dehesa).“

nadomeščen z naslednjim (oddelek D.5, „Poreklo krme prašičev“):

„V zvezi s fazo končnega pitanja je mogoče razlikovati naslednje kategorije. V vsaki od njih je posebna kakovost proizvodov določena z naravnimi snovmi, na katerih se prašiči v vsakem obdobju leta prosto pasejo na hrastovi gmajni (dehesa).“

V istem oddelku je naslednji odstavek črtan iz specifikacije proizvoda:

„Recebo“: Končno pitanje vključuje fazo, v kateri je prehrana sestavljena izključno iz želoda in trave in v kateri prašiči pridobijo dodatno težo najmanj 29 kg, ter nadaljnjo fazo, v kateri hranjenje prašičev poteka po sistemu paše na hrastovih gmajnah (dehesas) na kmetijskih gospodarstvih, vpisanih v register te zaščitene označbe porekla, s prehrano iz trave in drugih naravnih snovi, ki se po potrebi dopolni s krmo, ki jo odobri in nadzira regulativni odbor. Delež krme s poreklom z geografskega območja, opredeljenega in razmejenega v tem dokumentu, je najmanj 85 %.

2.

Analitsko preskušanje maščobnih kislin s tehnologijo plinske kromatografije je črtano.

Črtan je naslednji odstavek specifikacije proizvoda (oddelek D.3, „Analitski preskusi“):

D.3

Analitski preskusi.

Poleg potrebnih preverjanj na kraju samem se analiza s plinsko kromatografijo izvaja na maščobah, pridobljenih iz križev iberskih prašičev ob zakolu, kot je določeno v odredbi PRE/3844/2004 z dne 18. novembra 2014 o določitvi uradnih metod za jemanje vzorcev iz trupov prašičev iberske pasme in analitske metode za določitev sestave maščobnih kislin skupnih lipidov podkožnega maščobnega tkiva iberskih prašičev, da se preveri skladnost analitskih parametrov s tistimi, ki so določeni za posamezno vrsto krme.

Zato so pododdelki, ki mu sledijo, preštevilčeni („D.3“, „D.4“ itd.).

Razlog:

Lastnosti maščobe iberskih prašičev so odvisne od vrste krme prašičev v fazi njihovega končnega pitanja. Analiza, ki se je nedavno uporabljala za razlikovanje kakovosti krme, je analiza profilov maščobnih kislin v maščobi z uporabo tehnik plinske kromatografije.

Rezultati nedavnih študij v tem sektorju kažejo, da določanje profila maščobnih kislin s plinsko kromatografijo ni zanesljiva znanstvena metoda za razvrščanje živali po različnih možnih načinih krmljenja prašičev. Ugotovljeno je, da ta metoda analize profila maščobnih kislin privede do velikega števila „lažno pozitivnih“ rezultatov (prašičev, uvrščenih v kategorijo „Bellota“, ki so pitani s krmo) in „lažno negativnih“ rezultatov (prašičev, ki niso uvrščeni v kategorijo „Bellota“ in so pitani z želodno pašo). To potrjuje velike razlike v drugih dejavnikih poleg njihove krme v fazi njihovega končnega pitanja, ki vplivajo na končni profil lipidov pri prašičih, kot je sestava krme v pripravljalni fazi krmljenja pred končnim pitanjem ali različna količina in kakovost želodov v različnih obdobjih želodne paše.

Obenem podjetja za proizvodnjo živalske krme v zadnjih letih razvijajo krme za iberske prašiče, ki so obogatene z enkrat nenasičenimi maščobnimi kislinami, predvsem oleinsko kislino (do 70 odstotkov skupnih maščobnih kislin). Te prašičem, pitanim izključno s krmo, zagotavljajo profil maščobnih kislin, podoben tistemu, ki ga zagotavlja želodna paša. Vendar prvi prašiči niso krmljeni s to tradicionalno obliko, pridobljeni končni proizvodi pa se po kakovosti in razvrščanju jasno razlikujejo.

Zaradi zgoraj navedenega je špansko ministrstvo za kmetijstvo, ribištvo in prehrano to analizo odpravilo iz standarda kakovosti za iberske prašiče.

3.

Naslednji odstavek prvotne specifikacije proizvoda (oddelek D.5, „Identifikacija, označevanje in pregledovanje proizvodnje v kosih“):

Registrirani predelovalni obrati morajo regulativnemu odboru 24 ur vnaprej prijaviti izkoščevanje, razkosanje ali rezanje pršutov ali plečet, ki so prejeli certifikate v okviru zaščitene označbe porekla „Los Pedroches“.

je spremenjen, kot sledi (oddelek D.4, „Identifikacija, označevanje in pregledovanje proizvodnje v kosih“):

Registrirani gospodarski subjekti morajo regulativnemu odboru pred začetkom izvajanja dejavnosti prijaviti izkoščevanje, razkosanje ali rezanje pršutov ali plečet, ki so prejeli certifikate v okviru zaščitene označbe porekla „Los Pedroches“.

Razlog:

Razlog za to spremembo je zgolj organizacijski, nanaša pa se na gospodarske subjekte in regulativni odbor (izraz „gospodarski subjekti“ je v novem besedilu sinonimen s „predelovalnimi obrati“). Dovolj je, da gospodarski subjekti v zvezi s temi dejavnostmi (izkoščevanje, razkosanje in/ali rezanje) komunicirajo z regulativnim odborom in mu jih prijavijo pred njihovim izvajanjem, pri tem pa jim ni treba upoštevati zahteve, da morajo biti te prijave predložene 24 ur vnaprej; dejavnosti lahko torej izvajajo tudi v krajšem roku.

4.

V oddelku o krmi za prašiče, ki se uporabljajo za proizvodnjo proizvodov z označbo „Cebo de Campo“ (oddelek D.5 „Poreklo krme prašičev“ nove specifikacije proizvoda in oddelek D.6 z enakim naslovom v prejšnji specifikaciji proizvoda), je ob ohranitvi zahteve, da „najmanj 65 % krme izhaja z geografskega območja, opredeljenega in razmejenega v tem dokumentu“, naslednji odstavek specifikacije proizvoda:

„Vsekakor se proizvodnja krme za prašiče, zajete s to zaščiteno označbo porekla, v celoti izvaja na geografskem območju, opredeljenem v tem dokumentu.“

nadomeščen z naslednjim:

Proizvodnja krme za prašiče, zajete s to zaščiteno označbo porekla, se izvaja predvsem na geografskem območju, opredeljenem v tem dokumentu. Krma je sestavljena iz mešanice predvsem žitaric (pšenica, ječmen in koruza) ter v manjši meri metuljnic (grah in soja). Pomemben delež sestavin izhaja iz tradicionalne proizvodnje na geografskem območju, manjši delež sestavin, kot je soja, pa ne. To pomeni, da tehnično ni mogoče, da bi krma v celoti izhajala z opredeljenega geografskega območja; zato je dovoljeno dodajanje krme, ki izhaja zunaj navedenega območja.

Vsekakor tradicionalni pašni sistem, ki ga zahteva sam sistem reje in pitanja, ter dejstvo, da se lahko le majhna količina krme proizvede zunaj območja, zagotavljata, da je odstotek skupne zaužite suhe snovi, ki izhaja z geografskega območja, – v primeru prašičev „Cebo de Campo“ (katerih prehrana je dopolnjena s krmo) – znatno nad minimalno količino, ki jo dovoljuje veljavna zakonodaja (člen 1(1) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 664/2014 z dne 18. decembra 2013).

Naslednja vsebina je hkrati dodana enotnemu dokumentu v oddelku 3.3, „Krma in surovine“:

Surovine

Svinjska stegna iz:

prašičev „Bellota“: v zadnji fazi pitanja je krma sestavljena izključno iz želoda in trave s hrastovih gmajn (dehesas) na opredeljenem geografskem območju. Posledično vsa krma izhaja z opredeljenega geografskega območja, opisanega v tem dokumentu.

prašičev „Cebo de Campo“: v fazi končnega pitanja se prašiči pasejo na hrastovih gmajnah (dehesas) na opredeljenem geografskem območju in se hranijo predvsem z naravnimi proizvodi, kot so ostanki želodov, trava ali žitna slama glede na letni čas. To se po potrebi dopolni s krmo. Delež krme s poreklom z geografskega območja, opisanega v tem dokumentu, je najmanj 65 %.

Krma

Krma, ki se uporabi za dopolnitev prehrane prašičev „Cebo de Campo“, je sestavljena iz mešanice predvsem žitaric (pšenica, ječmen in koruza) ter v manjši meri metuljnic (grah in soja). Pomemben delež sestavin izhaja iz tradicionalne proizvodnje na geografskem območju, manjši delež sestavin, kot je soja, pa ne. To pomeni, da tehnično ni mogoče, da bi krma v celoti izhajala z opredeljenega geografskega območja; zato je dovoljeno dodajanje krme, ki izhaja zunaj območja.

Vsekakor tradicionalni pašni sistem, ki ga zahteva sam sistem reje in pitanja, ter dejstvo, da se lahko le majhna količina krme proizvede zunaj območja, zagotavljata, da je odstotek skupne zaužite suhe snovi, ki izhaja z geografskega območja, – v primeru prašičev „Cebo de Campo“ (katerih prehrana je dopolnjena s krmo) – znatno nad minimalno količino, ki jo dovoljuje veljavna zakonodaja (člen 1(1) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 664/2014 z dne 18. decembra 2013).

Razlog:

Kot je pojasnjeno v samem novem besedilu, tehnično ni mogoče, da bi 100 % uporabljene krme izhajalo z opredeljenega geografskega območja, saj se nekatere njene sestavine, ki se uporabljajo v manjšem deležu, kot je soja, ne proizvajajo lokalno. Vsekakor so izpolnjene podporne okoliščine, ki so določene v členu 1(1), drugi pododstavek, Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 664/2014 z dne 18. decembra 2013: (i) niti kakovost proizvoda niti njegove posebne lastnosti, ki izhajajo z geografskega okolja, niso prizadete, saj zaradi dela prehrane prašičev temeljijo na pašnih virih hrastovih gmajn (dehesas), ter (ii) količina krme, ki izhaja zunaj opredeljenega geografskega območja, v nobenem primeru ne presega 50 % suhe snovi letno.

5.

Presežni delež v zvezi z odstotkom krme, ki izhaja z opredeljenega geografskega območja, je črtana iz besedila. V istem oddelku (oddelek D.6, „Poreklo krme prašičev“ v prejšnji specifikaciji proizvoda) je odstavek:

„Dokler ne dosežejo te faze končnega pitanja, se iberski prašiči krmijo s pašo na hrastovih gmajnah (dehesas) kmetijskih gospodarstev, vpisanih v register te zaščitene označbe porekla, z naravnimi snovmi s hrastovih gmajn (dehesas), kot so trava, pašniška krma ali žitna slama glede na letni čas. Ta se dopolni z zelo majhnimi obroki krme, ki jih odobri in nadzira regulativni odbor. Cilj te faze je vzreja prašiča pozne starosti in z zelo nizko težo, visoko maso kosti ter zelo nizkimi deleži maščobe, ki bo nato pitan v zadnji fazi, ki določa kakovost kosov. Delež krme s poreklom z geografskega območja, opredeljenega in razmejenega v tem dokumentu, je v celotni fazi najmanj 65 %.“

nadomeščen z naslednjim odstavkom (oddelek D.5, „Poreklo krme prašičev“ nove specifikacije proizvoda):

Dokler ne dosežejo te faze končnega pitanja, se iberski prašiči krmijo s pašo na hrastovih gmajnah (dehesas) kmetijskih gospodarstev, vpisanih v register te zaščitene označbe porekla, z naravnimi snovmi s hrastovih gmajn (dehesas), kot so trava, pašniška krma ali žitna slama glede na letni čas. Ta se dopolni z zelo majhnimi obroki krme, ki jih odobri in nadzira regulativni odbor. Cilj te faze je vzreja prašiča pozne starosti in z zelo nizko težo, visoko maso kosti ter zelo nizkimi deleži maščobe, ki bo nato pitan v zadnji fazi, ki določa kakovost kosov.

Ta sprememba vpliva tudi na oddelek 3.3, „Krma in surovine“ enotnega dokumenta, v katerem je v primeru prašičev „Cebo de Campo“ navedeno, da „najmanj 65 % krme izhaja z geografskega območja, opredeljenega in razmejenega v tem dokumentu“.

Razlog:

Zadnji stavek je črtan: Delež krme s poreklom z geografskega območja, opredeljenega in razmejenega v tem dokumentu, je v celotni fazi najmanj 65 %. Razlog za to je njegova odvečnost, saj je ta zahteva že navedena v predhodnem odstavku o kategoriji „Cebo de Campo“. Ta najmanjši odstotek krme, ki izhaja z geografskega območja, se uporablja samo za navedeno kategorijo, saj mora pri kategoriji „Bellota“ 100 % krme v tej fazi izhajati z opredeljenega geografskega območja.

6.

V enotnem dokumentu je oddelek „Dokazilo o poreklu“ v celoti črtan zaradi uskladitve z novo obliko, določeno v Prilogi VI k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 668/2014 z dne 13. junija 2014.

5.4.   Metoda proizvodnje

1.

V specifikaciji proizvoda so bili v oddelku E.1 „Kmetijske prakse in vrste prašičev“, v točki (a), „Cerdo de Bellota“, naslednji odstavki:

„Teža na začetku obdobja želodne paše: od 92 kg do 115 kg (od osem do deset španskih arrob).

[…]

Končni datum za zakol: 31. marec, izjemoma 15. april.

[…]

Največja gostota staleža: 1 iberski prašič na hektar hrastove gmajne (dehesa).“

spremenjeni tako:

„Teža serije na začetku obdobja želodne paše: od 92 kg do 115 kg (od osem do deset španskih arrob).

[…]

Obdobje želodne paše prašičev se mora začeti med 1. oktobrom in 15. decembrom, datumi zakola pa so določeni med 15. decembrom in 31. marcem.

[…]

Največja dovoljena gostota staleža mora biti v skladu s kraljevim odlokom št. 4/2014 z dne 10. januarja 2014 določena na naslednji način, pod pogojem, da ne presega največje gostote staleža, tj. en iberski prašič na hektar hrastove gmajne (dehesa):

Gozdna površina parcel v informacijskem sistemu za zemljišča, ki so del kmetijskega gospodarstva

(Odstotek)

Največja dovoljena gostota staleža na kmetijskem gospodarstvu

(prašičev na hektar)

Do 10

0,25

Do 15

0,42

Do 20

0,58

Do 25

0,75

Do 30

0,92

Do 35

1

Več kot 35

1

Dodan je tudi naslednji odstavek:

Ograde in parcele, ki se uporabljajo za to vrsto krmljenja, so opredeljene v kraljevem odloku št. 4/2014 z dne 10. januarja 2014 (tj. biti morajo identificirane v sloju identifikacijskega sistema za zemljišča ‚SIGPAC‘, ki se nanaša na želodno pašo), pod pogojem, da so znotraj območja, opredeljenega v tej specifikaciji proizvoda.

Razlog:

Te spremembe so uvedene zgolj zaradi uskladitve specifikacije proizvoda za ZOP z novim standardom kakovosti za iberske prašiče, ki določa zahteve glede največje dovoljene gostote staleža za prašiče, ki se uporabljajo za proizvodnjo proizvodov z označbo ‚de Bellota‘, obenem pa predpisuje datum za začetek želodne paše in datum zakola.

2.

Zaradi črtanja kategorije pršutov in plečet Recebo iz standarda kakovosti za iberske prašiče je iz specifikacije proizvoda črtan naslednji odstavek (oddelek E.1, ‚Kmetijske prakse in vrste prašičev‘):

Prašiči ‚Recebo‘ imajo naslednje lastnosti:

minimalna starost ob zakolu: 14 mesecev;

teža na začetku obdobja želodne paše: od 92 kg do 115 kg (od osem do deset španskih arrob);

ko prašiči pridobijo najmanj 29 kg (2,5 arrobe) po hranjenju izključno z želodom in travo, se končno pitanje izvaja izključno s pašniško krmo, naravnimi snovmi ter krmo, ki jo odobri in nadzira regulativni odbor, sestavljena pa mora biti pretežno iz žitaric in metuljnic.

zadnji datum za zakol je 15. maj;

največja gostota staleža: dva iberska prašiča na hektar hrastove gmajne (dehesa).“

Beseda „Recebo“ je prav tako črtana iz naslednjega odstavka:

[...] odobrene krme, proizvedene na geografskem območju, opredeljenem in razmejenem v tem dokumentu, za uporabo pri prašičih kategorij „Recebo“ in „Cebo de Campo“ [...]

Sedaj se glasi:

[...] odobrene krme, proizvedene na geografskem območju, opredeljenem in razmejenem v tem dokumentu, za uporabo pri prašičih kategorije „Cebo de Campo“ [...]

3.

Besedilo je usklajeno z veljavnimi predpisi registraciji obratov v sektorju živalske krme.

Naslednji odstavek specifikacije proizvoda (oddelek E.1, „Kmetijske prakse in vrste prašičev“):

Regulativni odbor je določil pozitiven seznam odobrenih krm, proizvedenih na geografskem območju, opredeljenem in razmejenem v tem dokumentu, za uporabo pri prašičih kategorij „Recebo“ in „Cebo de Campo“ na podlagi njihove sestave, ki mora biti predvsem iz žitaric in metuljnic. Njihovo sestavo je preveril na podlagi kraljevega odloka št. 1191/1998 o registraciji obratov v sektorju živalske krme.

je spremenjen tako:

Regulativni odbor mora preveriti, ali je odobrena krma proizvedena na geografskem območju, opredeljenem in razmejenem v tem dokumentu, za uporabo pri prašičih kategorije „Cebo de Campo“ na podlagi njene sestave, ki mora biti predvsem iz žitaric in metuljnic. Preveriti mora tudi skladnost z določbami kraljevega odloka št. 629/2019 z dne 31. oktobra 2019 o splošnem registru obratov v sektorju živalske krme, pogojih za odobritev ali registracijo takih obratov in nacionalnih vstopnih točkah, dejavnostih proizvajalcev krme ter Nacionalnem usklajevalnem odboru za živalsko krmo.

Razlog:

Zaradi razveljavitve kraljevega odloka št. 1191/1998 z dne 12. junija 1998 o odobritvi in registraciji obratov in posrednikov v sektorju živalske krme je besedilo usklajeno z novo zakonodajo.

4.

Iz specifikacije proizvoda je črtan naslednji stavek (oddelek E.2, „Glede zakola in razčetverjenja“):

„Prašiči morajo prispeti v klavnico vsaj 12 ur pred zakolom, da se odpravi utrujenost zaradi prevoza in zagotovi minimalna raven rezerv glikogena v mišicah.“

Razlog:

Razlog za črtanje je v dejstvu, da je zadrževanje prašičev v klavnici dlje od 24 ur (v prvotni specifikaciji proizvoda je bilo določeno obdobje najmanj 12 ur) v nasprotju z evropskimi smernicami o dobrobiti živali. Zato je primerneje zahtevati zgolj, da se prašiči sprejmejo in zadržujejo v klavnici v skladu z veljavnimi tehničnimi in zdravstvenimi predpisi.

5.

Naslednji odstavek v prvotni specifikaciji proizvoda (oddelek E.2, „Glede zakola in razčetverjenja“):

„Ude trupov, ki tehtajo manj kot 110 kg, je treba zavreči.“

je nadomeščen z naslednjim:

„Ude trupov, ki tehtajo manj kot 108 kg, je treba zavreči.“

Razlog:

Razlog za to spremembo je uskladitev specifikacije proizvoda za ZOP z novim standardom kakovosti za iberske prašiče, ki določa najmanjšo težo trupov glede na pasmo prašičev. Standard kakovosti za prašiče 100-odstotne iberske pasme določa težo trupa najmanj 108 kg. To predstavlja zmanjšanje za samo 2 kg v primerjavi z najmanjšo težo, določeno v prvotni specifikaciji proizvoda za ZOP (110 kg), kar minimalno vpliva na končno težo sušenih kosov in ne vpliva na kakovost končnega proizvoda. Sprememba je torej utemeljena zgolj z dejstvom, da natančno ujemanje s standardom kakovosti omogoča lažje upravljanje trupov.

6.

V zvezi s postopkom počivanja kosov je naslednji odstavek specifikacije proizvoda (oddelek E.3 „Glede industrijske predelave“):

„Obdobje počivanja kosov v hladilnicah je odvisno od njihove teže in lahko traja od 30 do 90 dni.“

spremenjen tako:

„Obdobje počivanja kosov v hladilnicah je odvisno od njihove teže in lahko traja od 30 do 90 dni. Vendar je to fazo mogoče podaljšati, tako da se prekriva s fazo sušenja/zorenja, da se dosežejo naravne okoljske razmere s temperaturo in relativno vlažnostjo, ki sta potrebni za zagotovitev, da je proizvod pravilno pripravljen na tradicionalni način.“

Razlog:

Predlagano novo besedilo je bolje usklajeno s tradicionalnimi praksami in običaji proizvodnje na območju ZOP zaradi njegovega posebnega podnebja. Zgodovinsko gledano so temperature na tem območju bolj skrajne kot v drugih območjih proizvodnje pršutov in plečet v Španiji, kar vpliva na temperature v naravnih sušilnicah, ki so zato v poletnih mesecih višje, pozimi pa nižje. Zaradi višjih temperatur v poletnih mesecih je morda treba kosom omogočiti obdobje prilagajanja med prostorom za presoljevanje in naravno sušilnico, kjer lahko temperature dosežejo 30 °C. Tako bo mogoče preprečiti nenadna nihanja v pogojih temperature in relativne vlažnosti, ki jih pršuti in plečeta utrpijo pri prenosu iz ene faze v drugo, saj bi bili lahko kosi zato neenakomerno sušeni.

7.

V zvezi s postopkom sušenja/zorenja kosov je naslednji odstavek specifikacije proizvoda (oddelek E.3 „Glede industrijske predelave“):

„Postopek po ocenah traja približno šest mesecev.“

nadomeščen z:

„Postopek po ocenah traja od šest mesecev do enega leta.“

Razlog:

Novo besedilo je bolje usklajeno s tradicionalnimi praksami in običaji pri proizvodnji pršutov in plečet na območju ZOP, pri čemer kakovost ali posebna značilnost proizvodov nista prizadeti. Določitev razpona („od šest mesecev do enega leta“) omogoča večjo jasnost kot ocena običajnega trajanja („približno šest mesecev“).

8.

Minimalna obdobja sušenja so bila usklajena z novim standardom kakovosti za iberske prašiče tako, da je naslednji odstavek specifikacije proizvoda o postopku staranja v kleteh (oddelek E:3, „Glede industrijske predelave“):

„Kosi se starajo v kleteh najmanj 18 mesecev od začetka postopka proizvodnje pršutov in 12 mesecev v primeru kosov plečet.“

nadomeščen z naslednjim odstavkom:

„Kosi se starajo v kleteh najmanj dve leti od začetka postopka proizvodnje pršutov in eno leto v primeru kosov plečet.“

Podobno je naslednji odstavek v oddelku 4.2, „Opis“ starega enotnega dokumenta:

„Minimalni čas sušenja je 12 mesecev za plečeta in 18 mesecev za pršute.“

nadomeščen z naslednjim (oddelek 3.2, „Opis proizvoda“):

„Minimalni čas sušenja je eno leto za plečeta in dve leti za pršute.“

Razlog:

Zaradi minimalnih obdobij sušenja, določenih v novem standardu kakovosti za iberske prašiče, je treba podaljšati čas staranja za pršute, s čimer se nikakor ne zmanjšujejo zahteve glede kakovosti.

9.

Naslednji odstavek v specifikaciji proizvoda (oddelek E.3, „Glede industrijske predelave“) in v enotnem dokumentu (oddelek 3.5, „Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime“) o ravnanju s končnim proizvodom:

Registrirane kleti lahko izkoščene pršute in plečeta „Los Pedroches“ tržijo kot „osrednje kose“, „rezine“ ali „kose“, če je zagotovljeno, da izvoz proizvoda ni omejen na območje proizvodnje in priprave.

je spremenjen tako:

Pršuti in plečeta z ZOP „Los Pedroches“ se lahko prodajajo brez kosti, kot osrednji kosi ter v rezinah ali kosih, pod pogojem, da so pakirani in da je mogoče ugotoviti njihovo poreklo. To dejavnost lahko izvajajo gospodarski subjekti, ki so sprejeli operativni protokol, ki ga je določil regulativni odbor za zagotovitev sledljivosti, porekla, identifikacije in končne kakovosti proizvoda, delujejo skladno z njim ter so za ta namen vpisani v registre regulativnega odbora.

Razlog:

Zagotoviti večje jamstvo sledljivosti proizvoda.

10.

V enotnem dokumentu je oddelek „Metoda proizvodnje“ v celoti črtan zaradi uskladitve z novo obliko, določeno v Prilogi VI k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 668/2014 z dne 13. junija 2014.

5.5.   Povezava

1.

Oddelek o povezavi je preoblikovan.

Naslednje pojasnilo v oddelku F „Povezava z geografskim okoljem“ specifikacije proizvoda (in enakovredno pojasnilo v oddelku 4.6 „Povezava“ povzetka):

V območju, znanem po geografskem imenu „Los Pedroches“, ter na splošno na celotnem severnem območju pokrajine Córdoba je približno 300 000 hektarjev hrastovih gmajn (dehesas) z nasadi črnike, kar predstavlja 10 % skupne nacionalne površine približno 3 milijonov hektarjev. V tem kmetijsko-gozdarsko-pašniškem sistemu se je od antike dalje razvijal ekstenzivni sistem reje živali, najbolj nazoren primer tega pa sta reja in izkoriščanje prašičev, ki se prehranjujejo pretežno z želodom. Brez prašičev bi bil ta ekosistem obsojen na izginotje.

Od tega rodovitnega gozda, ki je v preteklosti pokrival velik del Sredozemlja, je zaradi dvomov o njegovi gospodarski upravičenosti ostalo le še nekaj območij v Španiji, kakršno je prav obravnavano območje. Te hrastove gmajne (dehesas) je v 16. stoletju odkupila krona in so se večinoma izkoriščali z oddajo različnih surovin, med katerimi je želod. V 19. stoletju je bila zemlja vzeta cerkvi in plemstvu ter dana na trg, vendar se je še vedno vzdrževala, kar je skupaj s poznejšimi predpisi o sečnji dreves in gojenju hrastovih nasadov omogočilo ohranitev tega ekosistema do danes.

Gostota dreves rodu Quercus na hrastovih gmajnah (dehesas) območja „Los Pedroches“ je trenutno od 40 do 50 na hektar. Praksa sejanja žitaric na hrastovih gmajnah (dehesas) se v vzhodnem delu okraja opušča, v zahodnem pa se je ohranila. Na splošno je za vsako osmo leto značilna obilna letina želodov. Povprečna letina želoda v naši regiji je približno 1 000 kg/ha.

Iberski prašič je zaradi svojega vedenja nedvomno od vseh živali najbolje prilagojen sistemu želodne paše, zaradi česar je naravno primeren za ta sistem. Ta žival, dopitana v tem sistemu krmljenja, lahko edina zagotavlja industriji surovino za proizvodnjo mesnih proizvodov, ki so pri končnih potrošnikih tako priljubljeni.

Ta sistem reje traja najmanj 15 mesecev, od katerih so zadnji štirje ali pet mesecev namenjeni želodni paši. Ta faza se glede na leto začne konec oktobra ali v začetku novembra in lahko traja do začetka marca. V njej se živali na povsem naraven način in v sistemu proste reje dopitajo s plodovi črnik, plutovcev in hrasta vrste Quercus lusitanica, tj. želodom, ter naravno pašniško krmo, ki je na tem območju prisotna v tem obdobju leta. Opozoriti je treba, da je to edino območje hrastovih gmajn (dehesas), na katerem hrast vrste Quercus lusitanica obrodi plodove. Želod iz te vrste dozori približno 20 dni prej kot pri ostalih drevesih rodu Quercus, s čimer se tudi obdobje želodne paše za iberske prašiče začne prej. To je zelo pomembno za lastnosti proizvodov, zajetih z zaščiteno označbo porekla. Opozoriti je treba, da so prašiči na območju Los Pedroches edini, ki se povečini prehranjujejo z želodi tega drevesa, kar je pomembno z vidika povezave med proizvodom in območjem, zajetim z zaščiteno označbo porekla.

Najpogostejše rase iberskih prašičev v zadevnem okraju so lampiño, negra entrepelada, retinta in torbiscal. Poudariti želimo tudi trenutna prizadevanja za obnovitev rase negro de Los Pedroches, ki je v našem okraju avtohtona in je skoraj izumrla, vendar se jo sedaj trudimo obuditi.

Iz podatkov o pretekli proizvodnji, ki jih je za to žival zbralo ministrstvo za kmetijstvo, ribištvo in razvoj podeželja vlade Andaluzije, je mogoče sklepati, da se na našem območju proizvodnje vsako leto približno 50 000 prašičev pita z želodi, številka pa niha glede na količino letine hrastovih gmajn (dehesas).

Ta vrsta reje živali, za katero je značilna prej navedena tradicionalna želodna paša kot faza končnega pitanja, zagotavlja nastanek maščobe, katere tališče je nižje, če prašič zaužije več želodov. Kosi mesa s tem dobijo svojo zelo cenjeno aromo in mastnost. Ker se prašiči obenem veliko gibljejo, s tem dobijo gostejšo mišično teksturo, ki bolje prodre v maščobo.

Posebna senzorična kakovost pršutov in plečet, zajetih z zaščiteno označbo porekla, je zato povezana s sistemom reje, ki je na svetovni ravni tako edinstven in poseben, namreč prej navedenim pašnim sistemom, ki omogoča izkoriščanje naravnih virov hrastove gmajne (dehesa) v fazi končnega pitanja, predvsem želoda in trave, kar je glavni dejavnik, s katerim proizvod dobi tako sestavo maščobe, ki je ni mogoče posnemati z nobeno drugo metodo proizvodnje.

Na hrastovih gmajnah (dehesas) na severu province Córdoba raste največ črnik v primerjavi z drugimi vrstami rodu Quercus sp. na celotnem Iberskem polotoku. To je pomembno tudi glede na vrsto želoda, ki ga prašiči na geografskem območju, zajetem z zaščiteno označbo porekla, zaužijejo.

Poudariti je treba tudi pomen paše s hrastovih gmajn (dehesas) v prehrani iberskih prašičev, katerih reja poteka v ekstenzivnem sistemu reje na tem ozemlju, kot značilnega in razlikovalnega dejavnika končnega proizvoda, zaščitenega s to označbo porekla, ter s tem njegovo povezavo z geografskim območjem. Količina in vrsta vegetacije, ki je na hrastovih gmajnah (dehesas) območja „Los Pedroches“ prisotna vse leto, je nenavadna in drugačna od vegetacije na drugih hrastovih gmajnah (dehesas). To ponovno kaže, kako pomembni so želodi in pašniška krma določenega območja pri razlikovanju proizvoda in določanju njegovih končnih organoleptičnih lastnosti.

Dejansko trg sam dokazuje odličnost pršutov in plečet z označbo „Los Pedroches“, saj se velik delež živali, ki so na tem območju izbrane, rejene in pitane za pridobitev hrane z visoko hranilno vrednostjo, tradicionalno izvaža za zakol v druge dele države. Zaradi svoje nadaljnje priprave in trženja so pridobile pomembno dodano vrednost.

Vendar se te razmere, ki so zavirale razvoj gospodarstva v okraju, spreminjajo, in v 80-ih letih minulega stoletja je v njem nastalo vse več podjetij, ki so spremenila proizvodnjo trupov iberskih prašičev v naši regiji ter se osredotočila na pripravo in trženje predvsem kakovostnejših kosov prašiča.

Prihodnji uspeh teh podjetij zagotavlja njihovo popolno razumevanje dejstva, da kulinarična kakovost končnih proizvodov iz iberskih prašičev temelji na združevanju neločljivih kakovosti surovine z obrtnimi tehnikami proizvodnje. Njihov največji dosežek je, da so sprejela tehnike proizvodnje, ki so se z leti uveljavile in razvile v našem okraju, ter jih prilagodila sodobnim industrijskim postopkom, pri tem pa so še vedno upoštevala temeljno bistvo posameznih korakov pri proizvodnji pršutov, od zahteve po omogočanju počitka živalim do končne predstavitve potrošnikom. Obenem je razvoj vseh teh tehnik spodbudil uvedbo izboljšav, kot so možnost nadzora morebitnih podnebnih vplivov, odprava škodljivih učinkov, ki se lahko pojavijo v določenih letih, ter spremljanje in standardizacija proizvoda skozi več ciklov trženja.

Proizvodnja temelji na individualni obravnavi in pregledovanju vsakega posameznega kosa, povprečni nadmorski višini približno 700 m ter hladnem in suhem celinskem podnebju, ki prevladuje na območju v času proizvodnje.

Celoten postopek zagotavlja končni proizvod, ki ima pri razrezu marmoriran videz ter se po svoji aromi in sočnosti ne more primerjati z nobenim drugim konzerviranim mesom na svetu. Teh značilnosti ne priznava zgolj trg, temveč je bila posebna kakovost pršutov in plečet „Los Pedroches“ prav zaradi njihovega porekla priznana tudi znanstveno.

sta nadomeščena z naslednjim v oddelku F, „Povezava z geografskim okoljem“, specifikacije proizvoda:

Povezava z geografskim območjem temelji na naravnih dejavnikih, posebnih značilnostih proizvoda ter posebni metodi proizvodnje, ki se uporablja na opredeljenem geografskem območju. Poseben ekosistem geografskega območja zlasti vpliva na sistem reje živali ter jim omogoča prehranjevanje z najrazličnejšimi naravnimi viri, ki določajo organoleptične lastnosti končnega proizvoda. Hkrati postopek proizvodnje, predvsem fazi sušenja in zorenja, ki potekata v naravnem okolju z izkoriščanjem podnebnih razmer območja, prav tako določa razvoj arome in okusa proizvoda.

Kar zadeva naravne razmere, je na območju, znanem po geografskem imenu „Los Pedroches“, ter na splošno na celotnem severnem območju pokrajine Córdoba približno 300 000 hektarjev hrastovih gmajn (dehesas) z nasadi črnike, kar predstavlja 10 % skupne nacionalne površine približno 3 milijonov hektarjev. Ta poseben kmetijsko-gozdarsko-pašniški sistem že od antike dalje omogoča ekstenzivni sistem reje živali, najbolj nazoren primer tega pa sta reja in izkoriščanje prašičev, ki se prehranjujejo pretežno z želodom. Brez prašičev bi bil ta ekosistem obsojen na izginotje.

Posebne naravne razmere območja zato najprej vplivajo na sistem reje živali in jim omogočajo, da se na povsem naraven način in v ekstenzivnem sistemu reje dopitajo s plodovi črnik, plutovcev in hrasta vrste Quercus lusitanica, tj. želodom, ter pašniško krmo, ki jo omogočajo hrastove gmajne (dehesas). Upoštevati je treba, da je iberski prašič zaradi svojega vedenja od vseh živali najbolje prilagojen naravnemu krmljenju z želodno pašo.

Najpogostejše rase iberskih prašičev v okraju so lampiño, negra entrepelada, retinta in torbiscal. Poudariti želimo tudi trenutna prizadevanja za obnovitev rase negro de Los Pedroches, vrste, ki je na našem območju avtohtona.

Hkrati je „Los Pedroches“ edino območje hrastovih gmajn (dehesas), na katerem hrast vrste Quercus lusitanica obrodi plodove. Želod iz te vrste dozori približno 20 dni prej kot pri ostalih drevesih rodu Quercus, s čimer se tudi obdobje želodne paše za iberske prašiče začne prej. Ta faza se glede na leto začne konec oktobra ali v začetku novembra in lahko traja do začetka marca. Kot je pojasnjeno, se živali dopitajo z naravnimi viri območja, v konkretnem primeru pa se pretežno prehranjujejo z želodi zadevnih dreves.

Tako na prehrano živali, ki zagotavljajo surovine za proizvodnjo pršutov in plečet, zajetih z ZOP, značilno vpliva vrsta želodov, ki jo zaužijejo, pri čemer je treba upoštevati, da hrastove gmajne (dehesas) na severu pokrajine Córdoba vsebujejo največ črnik v primerjavi z drugimi vrstami rodu Quercus na celotnem Iberskem polotoku. Za prehrano živali so značilne tudi pašniška krma, trava, slama in druge naravne snovi na hrastovih gmajnah (dehesas).

Zaradi te vrste ekstenzivnega pašnega sistema, katerega ključna značilnost je želodna paša, imajo pršuti in plečeta, zajeti z ZOP, različne razvejane ogljikovodike iz želodov in trave, ki jih zaužijejo prašiči, ter maščobo, katere tališče je nižje kot pri drugih živalskih maščobah. To dokazuje, kako naravni dejavniki, prisotni na tem območju, vplivajo na kakovost in posebne lastnosti pridobljenega proizvoda.

Te okoliščine poleg nadaljnjega postopka proizvodnje, ki je v veliki meri odvisen od naravnih podnebnih razmer na območju, zlasti faz, ki potekata v naravnih sušilnicah in kleteh, spodbujajo nastanek spojin, ki dajejo pršutom in plečetom „Los Pedroches“ značilen okus in aromo, kot je pojasnjeno v nadaljevanju.

Opredeljeno geografsko območje (ki leži na severu pokrajine Córdoba, sestavljajo pa ga občine v območjih Valle de Los Pedroches, Valle del Guadiato in Sierra de Córdoba, ki vse ležijo na nadmorski višini več kot 300 metrov, povprečna nadmorska višina pa je približno 700 metrov), ima lastno podnebje, ki se razlikuje od ostalih delov pokrajine in Andaluzije. Območje se nahaja v središču Sierre Morene in na jugu meji na več gorskih verig, ki so del Sierre Morene. Na zahodu in severozahodu meji na reko Zújar, na severu na reko Guadalmez, na vzhodu pa na reko Yeguas. Ob njih potekajo nizke gorske verige, ki se razločujejo od velike ravnice, ki tvori celoten okraj. Posebno podnebje območja temelji na njegovi izoliranosti, ki jo ustvarjata gorski verigi Sierra Morena in Cordilleras Béticas.

Podnebje je polvlažno sredozemsko, vendar z značilnostmi celinskega podnebja, kot so dolge in mrzle zime s hudo zmrzaljo in nerednimi padavinami ter vroča in suha poletja. Celinski vidik se izraža predvsem v padavinskem sistemu ter v dnevnih in letnih nihanjih temperatur, slednja pa so precej velika in z izrazitimi razlikami med poletjem in zimo. Prevladujejo jasni dnevi ali dnevi z malo oblačnosti, povprečno število sončnih ur pa je več kot 2 500 na leto.

Temperature se lahko od enega letnega časa do drugega in celo v enem dnevu zelo razlikujejo. Na celotnem območju pa je temperatura stabilna in sicer je v povprečju od 26 °C do 27 °C poleti ter od 7 °C do 8 °C pozimi. Najvišje temperature so v poletnem obdobju, zlasti v juliju in avgustu, in včasih podnevi presegajo 35 °C, ponoči pa padejo na 18–20 °C. Pozimi so temperature znatno nižje, najvišje so v povprečju od 10 °C do 15 °C, najnižje pa v povprečju od –2 °C do 2 °C.

Te podnebne razmere omogočajo sušenje pršutov v naravnih sušilnicah. Kosi se izobesijo in izpostavijo podnebnim razmeram okolja, potrebne temperature in ravni vlažnosti pa se preprosto dosegajo z odpiranjem in zapiranjem oken. S to fazo se doseže obstojnost barve, pršut pa se presuši do stopnje, ki mu zagotavlja končno trdnost. Obenem ta faza spodbuja nastanek spojin, s katerimi pršut pridobi svoj okus (proste aminokisline) in aromo (postopka proteolize in razkroja lipidov). V ta namen se pršut izpostavlja postopno višjim temperaturam in nižji relativni vlažnosti; upoštevati je treba, da ta faza navadno sovpada s poletnim obdobjem, s čimer se temperatura postopno zviša s 15–18 °C na 28–30 °C, relativna vlažnost pa na 60–80 %. S takim zvišanjem temperature se povečata difuzija soli in dehidracija, s čimer se dosežejo uravnotežene ravni soli in razpoložljivost vode med zunanjimi in notranjimi deli ter sprostijo se proizvodi proteolize, ki zavirajo aktivnost vode (aw).

Nazadnje se pršuti in plečeta prenesejo v kleti, kjer poteka zadnja faza sušenja in kjer počasi dozorijo. V tej zadnji fazi se nadaljujejo kemični procesi, ki so se začeli v prejšnji fazi, nadaljujejo se tudi reakcije, ki ustvarjajo spojine, s katerimi meso pridobi svoj značilen okus in aromo. Zaradi nižje temperature, relativne vlažnosti in aw se proizvodi intenzivne hidrolize lipidov in proteinov zgostijo. To so spojine z majhno molekulsko maso, a velikim potencialom za okus in aromo: peptidi, aminokisline in amini in hidrolize proteinov ter proste maščobne kisline, aldehidi, ketoni, alkoholi, estri in ogljikovodiki iz hidrolize in oksidacije lipidov. Kot je pojasnjeno zgoraj, so prisotni tudi različni ogljikovodiki iz rastlinskih proizvodov, tj. želodov in trave, ki so del prehrane prašičev.

Nazadnje ti dejavniki postopka proizvodnje (predvsem temperatura, aktivnost vode in koncentracija soli) določajo populacijo mikrobov na površini sušenih pršutov in plečet, ki jo sestavljajo predvsem kvasovke, plesni in bakterije družine micrococcaceae, ki so najprimernejše za dosežene okoljske razmere. Te z ustvarjanjem hlapnih snovi vplivajo na organoleptične lastnosti končnega proizvoda. V povezavi s tem znanstveni dokazi pričajo o vlogi mikroorganizmov v proteolitičnih in lipolitičnih procesih, ki potekajo med zorenjem pršutov iz iberskih prašičev (Núñez et al., 1998, Rodríguez et al., 1998), ter njihovem prispevku k aromi in okusu tega mesa (Martín et al., 2004, 2006; Andrade, 2009).

ter z isto vsebino v oddelku 5, „Povezava z geografskim območjem“, enotnega dokumenta, z izjemo devetega odstavka, katerega besedilo je bilo oblikovano natančneje:

„Opredeljeno geografsko območje (ki ga sestavljajo občine v območjih Valle de Los Pedroches, Valle del Guadiato in Sierra de Córdoba, ki vse ležijo na nadmorski višini več kot 300 metrov, povprečna nadmorska višina pa je približno 700 metrov), ima lastno podnebje, ki je drugačno kot v ostalih delih pokrajine in Andaluzije ter je posledica njegove izoliranosti zaradi gorskih verig Sierra Morena in Cordilleras Béticas.“

Razlog:

Namen te spremembe je poudariti vpliv, ki ga imajo območje in njegovi pogoji za proizvodnjo med proizvodnjo v naravnem okolju, ter njihov vpliv na posebne lastnosti končnega proizvoda, poleg pomena hrastovih gmajn (dehesas) in ekstenzivnega sistema reje, v katerem poteka končno pitanje prašičev, ki je že bil poudarjen v prvotni specifikaciji proizvoda. Ti vidiki, ki se nanašajo na fazo sušenja in nesporno vplivajo na lastnosti končnega proizvoda (kot je poudarjeno v študiji in tehničnem poročilu o „Vplivu območja proizvodnje na sušenje iberskih pršutov z ZOP ‚Los Pedroches‘“ oddelka za raziskave, razvoj in inovacije Tehnološkega središča CICAP), so bili po pomoti izpuščeni iz oddelka o povezavi v prvotni specifikaciji proizvoda.

S spremembo se tudi jasno vzpostavlja vzročna povezava med proizvodom in dejavniki na geografskem območju, izpuščajo pa se sklici, ki so preveč generični ali nejasni.

5.6.   Označevanje

1.

Vključena je bila navedba pasme prašičev in njihove krme na etikete proizvodov. Naslednji odstavek specifikacije proizvoda (oddelek H, „Označevanje“):

[...] na kateri je obvezna navedba besedila „Denominación de Origen Protegida Los Pedroches“ in kategorije kosov, pršuta ali plečeta, poleg kategorije krme.

in naslednji odstavek enotnega dokumenta (oddelek 4.8, Označevanje):

[...] kjer sta navedena besedilo „Denominación de Origen ‚Los Pedroches‘“ in kategorija pripadnosti zadevnega kosa.

sta nadomeščena z naslednjim (oddelek H, „Označevanje“, nove specifikacije proizvoda in oddelek 3.6 „Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime“ novega enotnega dokumenta):

[...] kjer sta navedena besedilo „Denominación de Origen Protegida ‚Los Pedroches‘“ in kategorija pripadnosti zadevnega kosa (pršuta ali plečeta), poleg kategorije pasme in krme.

Razlog:

Standard kakovosti določa obvezno navedbo odstotka iberske pasme prašičev na etiketah proizvodov, zato je vključen sklic na pasmo.

2.

Uradni logotip ZOP, s katerim se označujejo vsi zaščiteni pršuti in plečeta, je reproduciran v specifikaciji proizvoda kot tudi v enotnem dokumentu:

Na etiketi mora prav tako biti prikazan uradni logotip ZOP (reproduciran v nadaljevanju):

Image 1C1602023SL1510120230505SL0004.0001221276Sporazumo podelitvi užitka na rudarski pravici za iskanje in raziskovanje nahajališč nafte in zemeljskega plina ter črpanje nafte in zemeljskega plina iz nahajališč na območju Gryfice, v nadaljevanju sporazum,sklenjen v Varšavi, dne …, meddržavno zakladnico – ministrom za podnebje in okolje, v njenem imenu …, ki deluje na podlagi pooblastila …, v nadaljevanju državna zakladnica,in… (podjetje) s sedežem v … (polni naslov), registriranim … pod številko KRS (nacionalni sodni register) …, z osnovnim kapitalom …, ki ga zastopa …, v nadaljevanju: imetnik užitka na rudarski pravici,v nadaljevanju podpisnica oziroma podpisnik sporazuma ali skupaj podpisnika sporazuma,se glasi:Člen 11.Državna zakladnica, kot edini lastnik notranjih slojev zemeljske skorje, ki pokriva območje znotraj občin: Świerzno, Karnice, Rewal in Brojce, mestne in podeželske občine: Wolin, Kamień Pomorski, Dziwnów, Golczewo, Płoty, Trzebiatów in Gryfice v Zahodnopomorjanskem vojvodstvu, katerih meje so opredeljene z geodetskimi črtami, ki povezujejo točke (od 1 do 18) z naslednjimi koordinatami koordinatnega sistema PL-1992:TočkaX [PL-1992]Y [PL-1992]1691055,17219674,192692737,14221619,123693771,09224785,264695846,05233241,525697800,71239098,786689034,77237808,887688700,54245043,478687684,41264181,999684723,09259134,4510673948,18266614,0911675598,09237055,2012673865,95223383,3013673409,40219824,2914677185,11213499,7815687174,95217946,8716685637,43221987,2017688367,49223047,4218689636,16219042,50brez poligona, ki ga določajo točke 19–23:TočkaX [PL-1992]Y [PL-1992]19679335,20223870,9520679746,86224268,3121679040,45224478,5522678251,69224485,6323678251,81224056,04s tem sporazumom imetniku užitka na rudarski pravici podeljuje užitek na rudarski pravici za navedeno območje, ki ga zgoraj omejuje spodnja meja površinskih zemljišč, spodaj pa seže do globine 5000 m, pod pogojem, da imetnik užitka na rudarski pravici dobi koncesijo za iskanje in raziskovanje nahajališč nafte in zemeljskega plina ter črpanje nafte in zemeljskega plina iz nahajališč na območju Gryfice v roku enega leta od datuma sklenitve sporazuma.2.Če pogoj glede koncesije iz odstavka 1 ni izpolnjen, obveze iz sporazuma prenehajo veljati.3.Imetnik užitka na rudarski pravici lahko na okoliškem območju, navedenem v odstavku 1 –1)v karbonskih in permskih formacijah – izvaja dejavnosti v zvezi z iskanjem in raziskovanjem nahajališč nafte in zemeljskega plina;2)v drugih predelih – izvaja vsa potrebna dela in dejavnosti, da si pridobi dostop do karbonskih in permskih formacij.4.Površina navpične projekcije navedenega območja je 747,96 km2.5.Užitek na rudarski pravici daje imetniku pravico do izključnega izkoriščanja območja iz člena 1 za iskanje in raziskovanje nahajališč nafte in zemeljskega plina, kakor tudi za opravljanje vseh potrebnih del in dejavnosti v te namene na tem območju v skladu z veljavno zakonodajo, zlasti z geološkim in rudarskim zakonom z dne 9. junija 2011 (Dziennik Ustaw [Uradni list] 2022, št. 1072, kakor je bil spremenjen) (v nadaljnjem besedilu: geološki in zakonodajni zakon) in sklepi, ki so bili sprejeti v skladu s tem zakonom.Člen 2Imetnik užitka na rudarski pravici izjavlja, da ne nasprotuje dejanskemu in pravnemu položaju predmeta užitka na rudarski pravici.Člen 31.Sporazum začne veljati na dan pridobitve koncesije.2.Užitek na rudarski pravici se podeli za obdobje tridesetih let, od tega pet let za fazo iskanja in raziskovanja ter petindvajset let za fazo črpanja, pri čemer veljajo določbe člena 8(2) in člena 10.3.Užitek na rudarski pravici preneha v primerih, da koncesija preteče, je odvzeta ali postane neveljavna, ne glede na razlog.Člen 4Imetnik užitka na rudarski pravici se obveže, da bo državno zakladnico pisno obveščal o vseh spremembah imena, sedeža in naslova, oblike organizacije ali registracijskih in identifikacijskih številk, prenosa koncesije drugi osebi po zakonu, o uvedbi stečajnega postopka, razglasitvi stečaja, začetku likvidacijskega postopka. Državna zakladnica lahko zahteva, da se v takih primerih zagotovijo potrebna pojasnila. Pisno obvestilo je treba zagotoviti najpozneje v 30 dneh od nastopa navedenih okoliščin.Člen 5Sporazum ne sme posegati v pravice tretjih oseb, zlasti lastnikov zemljišč, imetnik užitka na rudarski pravici pa ne sme biti izvzet iz obveznosti spoštovanja zahtev prava, zlasti zahtev v zvezi z iskanjem in raziskovanjem mineralov ter zaščito in uporabo okoljskih virov.Člen 6Državna zakladnica si pridržuje pravico, da na območju iz člena 1(1) podeli užitek na rudarski pravici za namene izvajanja dejavnosti, ki niso navedene v sporazumu, na način, ki ne krši pravic imetnika užitka na rudarski pravici.Člen 71.Imetnik užitka na rudarski pravici državni zakladnici plača pristojbino za užitek na rudarski pravici na območju iz člena 1(1) med fazo iskanja in raziskovanja za vsako leto užitka na rudarski pravici (ki se šteje za 12 zaporednih mesecev):a)(znesek) PLN (z besedami: …) za prvo leto užitka na rudarski pravici od dneva začetka veljavnosti sporazuma, v roku 30 dni od začetka navedenega leta užitka na rudarski pravici;b)(znesek) PLN (z besedami: …) za drugo leto užitka na rudarski pravici od dneva začetka veljavnosti sporazuma, v roku 30 dni od začetka navedenega leta užitka na rudarski pravici;c)(znesek) PLN (z besedami: …) za tretje leto užitka na rudarski pravici od dneva začetka veljavnosti sporazuma, v roku 30 dni od začetka navedenega leta užitka na rudarski pravici;d)(znesek) PLN (z besedami: …) za četrto leto užitka na rudarski pravici od dneva začetka veljavnosti sporazuma, v roku 30 dni od začetka navedenega leta užitka na rudarski pravici;e)(znesek) PLN (z besedami: …) za peto leto užitka na rudarski pravici od dneva začetka veljavnosti sporazuma, v roku 30 dni od začetka navedenega leta užitka na rudarski pravici;pri čemer veljajo določbe iz odstavka 2.2.Če je rok za plačilo pristojbine za dano leto užitka na rudarski pravici med 1. januarjem in 1. marcem, imetnik užitka na rudarski pravici pristojbino poravna do 1. marca. Če pa je pristojbina predmet indeksacije v skladu z odstavki 3 do 5, jo imetnik užitka na rudarski pravici poravna šele na dan, ko je objavljen indeks iz odstavka 3, pri čemer upošteva navedeni indeks.3.Pristojbina iz odstavka 1 se prilagodi srednjeročnemu letnemu indeksu cen življenjskih potrebščin in storitev za obdobje od sklenitve sporazuma do leta pred datumom plačila pristojbine, kakor jo je določil predsednik osrednjega statističnega urada v Uradnem listu Republike Poljske (Monitor Polski). Če je indeks v danem letu manjši ali enak nič, indeksacije za navedeno leto ni.4.Če je datum plačila pristojbine v koledarskem letu sklenitve sporazuma, pristojbina ni predmet indeksacije.5.Če je bil sporazum sklenjen in je začel veljati v letu pred letom roka za plačilo pristojbine, pristojbina ni predmet indeksacije, če jo imetnik užitka na rudarski pravici poravna pred koncem koledarskega leta sklenitve in začetka veljavnosti sporazuma.6.Če imetnik užitka na rudarski pravici izgubi užitek na rudarski pravici, ki mu je bil podeljen s sporazumom, pred iztekom obdobja iz člena 3(2), se od imetnika užitka na rudarski pravici zahteva plačilo pristojbine za celo leto užitka na rudarski pravici, v katerem je bila ta pravica izgubljena. Če pa je užitek na rudarski pravici izgubljen zaradi odvzema koncesije ali iz razlogov iz člena 10(1), (3) ali (4), imetnik užitka na rudarski pravici poravna pristojbino za vso obdobje užitka faze iskanja in raziskovanja iz člena 3(1) in (2), indeksirano v skladu z odstavkom 3, ne glede na pogodbeno kazen iz člena 10(2). Pristojbino je treba poravnati v 30 dneh od dneva izgube užitka na rudarski pravici. Izguba užitka na rudarski pravici imetnika tega užitka ne odveže okoljskih obveznosti v zvezi s predmetom užitka na rudarski pravici, zlasti obveznosti v zvezi z zaščito nahajališč.7.Imetnik užitka na rudarski pravici plača pristojbino za užitek na rudarski pravici na bančni račun Ministrstva za podnebje in okolje pri Narodni banki Poljske v podružnici v Varšavi 07 1010 1010 0006 3522 3100 0000, pri čemer na plačilnem nalogu navede: Za podelitev užitka na rudarski pravici v povezavi s koncesijo za iskanje in raziskovanje nahajališč nafte in zemeljskega plina ter črpanje nafte in zemeljskega plina iz nahajališč na območju ,Gryfice‘.Datum plačila je datum vknjižbe na računu državne zakladnice.8.Pristojbina iz odstavka 1 ni predmet davka na blago in storitve (DDV). Če se zakonodaja glede obdavčitve dejavnosti, ki so predmet tega sporazuma, spremeni ali se spremeni tolmačenje te zakonodaje, in sicer tako, da dejavnosti, ki so predmet sporazuma, postanejo predmet davka na blago in storitve, se znesek pristojbine zviša za znesek dolgovanega davka.9.Državna zakladnica imetnika užitka na rudarski pravici pisno obvesti o spremembah računa iz odstavka 7.10.Znesek pristojbine za podelitev užitka na rudarski pravici državni zakladnici se plača ne glede na prihodek, ki ga imetnik užitka na rudarski pravici zasluži od uporabe navedene pravice.11.Imetnik užitka na rudarski pravici kopijo dokazila o plačilu pristojbine iz odstavka 1 državni zakladnici pošlje sedem dni od datuma plačila pristojbine za podelitev užitka na rudarski pravici.Člen 81.Ko imetnik užitka na rudarski pravici prejme sklep o naložbi z opredelitvijo pogojev črpanja nafte in zemeljskega plina, podpisnika sporazuma v 30 dneh od datuma navedenega sklepa podpišeta dodatek k sporazumu, v katerem so določeni pogoji za izvajanje sporazuma med fazo črpanja ter znesek pristojbine za užitek na rudarski pravici na območju, določenem v členu 1(1), za vsako leto užitka na rudarski pravici med fazo črpanja.2.Če dodatek iz odstavka 1 ni bil sprejet v 30 dneh od sklepa o naložbi z opredelitvijo pogojev črpanja nafte in zemeljskega plina, užitek na rudarski pravici preneha veljati.Člen 9Imetnik užitka na rudarski pravici lahko uveljavlja užitek na rudarski pravici iz člena 1(1) šele po prejetju pisnega soglasja državne zakladnice.Člen 101.Če imetnik užitka na rudarski pravici krši obveznosti iz sporazuma, lahko državna zakladnica ob upoštevanju določb iz odstavkov 3 in 4 odpove sporazum s takojšnjim učinkom, ne da bi bil imetnik užitka na rudarski pravici upravičen do uveljavljanja premoženjske škode. Vendar pa sporazum ne more biti odpovedan, če imetnik užitka na rudarski pravici obveznosti iz sporazuma krši zaradi višje sile.2.Če je sporazum odpovedan zaradi razlogov iz odstavka 1 ali 4, imetnik užitka na rudarski pravici državni zakladnici poravna pogodbeno kazen v višini 25 % pristojbine za celotno obdobje užitka na rudarski pravici v fazi iskanja in raziskovanja, kakor je opredeljeno v členu 3(1) in (2), indeksirano v skladu s členom 7(3).3.Če imetnik užitka na rudarski pravici zamudi plačilo pristojbine za več kot sedem dni od roka iz člena 7(1) ali (2), državna zakladnica zahteva od imetnika užitka na rudarski pravici plačilo neporavnane pristojbine v sedmih dneh od prejetja zahtevka, sicer se sporazum nemudoma odpove.4.Če imetnik užitka na rudarski pravici ne obvesti državne zakladnice o dogodkih iz člena 4 v 30 dneh od njihovega nastanka, mu zakladnica lahko naloži pogodbeno kazen v višini 5 % pristojbine za celotno obdobje užitka na rudarski pravici v fazi iskanja in raziskovanja, in sicer za vsak primer nepredložitve informacij, ali odpove sporazum v celoti ali deloma s 30-dnevnim odpovednim rokom, z začetkom veljave ob koncu koledarskega meseca.5.Sporazum zavezuje imetnika užitka na rudarski pravici do izteka njegove veljavnosti, odvzema ali neveljavnosti koncesije; imetnik užitka na rudarski pravici sporazuma ne more odpovedati.6.Sporazum se odpove v pisni obliki, sicer odpoved ni veljavna.7.Podpisnika sporazuma se strinjata, da se v primeru odpovedi sporazuma s strani državne zakladnice plačana pristojbina za užitek na rudarski pravici iz člena 7(1) ne povrne.8.Državna zakladnica si pridržuje pravico, da zahteva odškodnino, ki je večja od zneska pogodbene kazni v skladu s splošnimi pogoji, če je znesek škode za državno zakladnico večji od pogodbene kazni.Člen 111.Podpisnika sta predložila naslednje kontaktne podatke za korespondenco:1)Državna zakladnica:Ministerstwo Klimatu i Środowiska (ministrstvo za podnebje in okolje), ul. Wawelska 52/54, 00-922 Varšava;2)Imetnik užitka na rudarski pravici:(naslov).2.Podpisnika sta se dolžna medsebojno nemudoma pisno obvestiti o vsakršni spremembi kontaktnih podatkov, navedenih v odstavku 1. Zaradi takšne spremembe dodatek k sporazumu ni potreben. Korespondenca, ki je bila poslana na najnovejši predloženi naslov podpisnice oziroma podpisnika, se s strani druge podpisnice oziroma podpisnika šteje za vročeno.3.Podpisnika si korespondenco posredujeta osebno, preko kurirja ali s priporočenim pismom, pri čemer uporabita najnovejše predložene kontaktne podatke.4.Priporočena pisma, poslana na najnovejši predloženi naslov podpisnice oziroma podpisnika, ki sta jih pošta ali kurirska služba vrnili, ker jih naslovnik ni pravočasno prevzel, se po štirinajstih dneh od prvega poskusa dostave štejejo za vročena.Člen 121.Podpisnika sporazuma nista odgovorna za neizpolnjevanje obveznosti iz tega sporazuma v primeru višje sile, če lahko dokažeta, da je škoda, ki je nastala zaradi višje sile, vplivala na neizpolnjevanje teh obveznosti. Višja sila pomeni zunanji dogodek, ki ga podpisnika nista mogla predvideti ali preprečiti, zaradi katerega sporazuma ni mogoče izvajati v celoti ali deloma ter stalno ali začasno, ki ga kljub skrbnemu ravnanju nista mogla preprečiti ter ki ni posledica napak ali malomarnosti z njune strani.2.V primeru višje sile si podpisnika sporazuma nemudoma prizadevata sporazumeti se o nadaljnjem ukrepanju v zvezi z novimi razmerami.Člen 13Imetnik užitka na rudarski pravici lahko zaprosi za podaljšanje sporazuma v celoti ali deloma. Za podaljšanje zaprosi v pisni obliki, sicer vloga ni veljavna.Člen 14V primeru odpovedi sporazuma imetnik užitka na rudarski pravici ne more zahtevati odškodnine od državne zakladnice zaradi večje vrednosti predmeta užitka na rudarski pravici.Člen 15Za morebitne spore na podlagi tega sporazuma je pristojno redno sodišče, katerega pristojnost je določena na podlagi sedeža državne zakladnice.Člen 16Sporazum ureja poljsko pravo, zlasti določbe geološkega in zakonodajnega zakona ter civilnega zakonika.Člen 17Imetnik užitka na rudarski pravici krije stroške sklenitve sporazuma.Člen 18Spremembe sporazuma se pripravijo v pisni obliki, sicer niso veljavne.Člen 19Sporazum je pripravljen v treh identičnih kopijah (ena za imetnika užitka na rudarski pravici in dve za državno zakladnico).Državna zakladnicaImetnik užitka na rudarski praviciC1602023SL2810120230505SL0005.0001341396Sporazu m o podelitvi užitka na rudarski pravici za iskanje in raziskovanje nahajališč nafte in zemeljskega plina ter črpanje nafte in zemeljskega plina iz nahajališč na območju Kartuzy, v nadaljevanju sporazum,sklenjen v Varšavi, dne … med:državno zakladnico – ministrom za podnebje in okolje, v njegovem imenu … …, v nadaljevanju državna zakladnica,in… (podjetje) s sedežem v… (polni naslov), registriranim … pod številko KRS (nacionalni sodni register) …, z osnovnim kapitalom…, ki ga zastopa…, v nadaljevanju: imetnik užitka na rudarski pravici,v nadaljevanju podpisnica oziroma podpisnik sporazuma ali skupaj podpisnika sporazuma, se glasi:Člen 11.Državna zakladnica, kot edini lastnik notranjih slojev zemeljske skorje, ki pokriva območje znotraj občin: Kolbudy, Przywidz, Stężyca, Chmielno, Sierakowice, Somonino, Przodkowo, Linia, Szemud, Wejherowo, Łęczyce in Luzino, občin in mest: Żukowo in Kartuzy ter mest Gdynia in Gdańsk v Pomorjanskem vojvodstvu, katerih meje so opredeljene z geodetskimi črtami, ki povezujejo točke (od 1 do 5) z naslednjimi koordinatami koordinatnega sistema PL-1992:TočkaX [PL-1992]Y [PL-1992]1709648,50467438,932709994,91434842,343737770,93435133,014737259,22467502,295720361,13467514,79s tem sporazumom imetniku užitka na rudarski pravici podeljuje užitek na rudarski pravici za navedeno območje, ki ga zgoraj omejuje spodnja meja površinskih zemljišč, spodaj pa seže do globine 5000 m, pod pogojem, da imetnik užitka na rudarski pravici dobi koncesijo za iskanje in raziskovanje nahajališč nafte in zemeljskega plina ter črpanje nafte in zemeljskega plina iz nahajališč na območju Kartuzy v roku enega leta od datuma sklenitve sporazuma.2.Če pogoj glede koncesije iz odstavka 1 ni izpolnjen, obveze iz sporazuma prenehajo veljati.3.Imetnik užitka na rudarski pravici lahko na okoliškem območju, navedenem v odstavku 1 –1)v kambrijskih, ordovicijskih in silurskih formacijah – izvaja dejavnosti v zvezi z iskanjem in raziskovanjem nahajališč nafte in zemeljskega plina;2)v drugih predelih – izvaja vsa potrebna dela in dejavnosti, da si pridobi dostop do kambrijskih, ordovicijskih in silurskih formacij.4.Površina navpične projekcije navedenega območja je 900,35 km2.5.Užitek na rudarski pravici daje imetniku pravico do izključnega izkoriščanja območja iz člena 1 za iskanje in raziskovanje nahajališč nafte in zemeljskega plina, kakor tudi za opravljanje vseh potrebnih del in dejavnosti v te namene na tem območju v skladu z veljavno zakonodajo, zlasti z geološkim in rudarskim zakonom z dne 9. junija 2011 (Dziennik Ustaw [Uradni list] 2022, št. 1072, kakor je bil spremenjen) (v nadaljnjem besedilu: geološki in zakonodajni zakon) in sklepi, ki so bili sprejeti v skladu s tem zakonom.Člen 2Imetnik užitka na rudarski pravici izjavlja, da ne nasprotuje dejanskemu in pravnemu položaju predmeta užitka na rudarski pravici.Člen 31.Sporazum začne veljati na dan pridobitve koncesije.2.Užitek na rudarski pravici se podeli za obdobje tridesetih let, od tega pet let za fazo iskanja in raziskovanja ter petindvajset let za fazo črpanja, pri čemer veljajo določbe člena 8(2) in člena 10.3.Užitek na rudarski pravici preneha v primerih, da koncesija preteče, je odvzeta ali postane neveljavna, ne glede na razlog.Člen 4Imetnik užitka na rudarski pravici se obveže, da bo državno zakladnico pisno obveščal o vseh spremembah imena, sedeža in naslova, oblike organizacije ali registracijskih in identifikacijskih številk, prenosa koncesije drugi osebi po zakonu, o uvedbi stečajnega postopka, razglasitvi stečaja, začetku likvidacijskega postopka. Državna zakladnica lahko zahteva, da se v takih primerih zagotovijo potrebna pojasnila. Pisno obvestilo je treba zagotoviti najpozneje v 30 dneh od nastopa navedenih okoliščin.Člen 5Sporazum ne sme posegati v pravice tretjih oseb, zlasti lastnikov zemljišč, imetnik užitka na rudarski pravici pa ne sme biti izvzet iz obveznosti spoštovanja zahtev prava, zlasti zahtev v zvezi z iskanjem in raziskovanjem mineralov ter zaščito in uporabo okoljskih virov.Člen 6Državna zakladnica si pridržuje pravico, da na območju iz člena 1(1) podeli užitek na rudarski pravici za namene izvajanja dejavnosti, ki niso navedene v sporazumu, na način, ki ne krši pravic imetnika užitka na rudarski pravici.Člen 71.Imetnik užitka na rudarski pravici državni zakladnici plača pristojbino za užitek na rudarski pravici na območju iz člena 1(1) med fazo iskanja in raziskovanja za vsako leto užitka na rudarski pravici (ki se šteje za 12 zaporednih mesecev):a)… (znesek) PLN (z besedami: …) za prvo leto užitka na rudarski pravici od dneva začetka veljavnosti sporazuma,…v roku 30 dni od začetka navedenega leta užitka na rudarski pravici;b)… (znesek) PLN (z besedami: …) za drugo leto užitka na rudarski pravici od dneva začetka veljavnosti sporazuma,… v roku 30 dni od začetka navedenega leta užitka na rudarski pravici;c)… (znesek) PLN (z besedami: …) za tretje leto užitka na rudarski pravici od dneva začetka veljavnosti sporazuma,…v roku 30 dni od začetka navedenega leta užitka na rudarski pravici;d)… (znesek) PLN (z besedami: …) za četrto leto užitka na rudarski pravici od dneva začetka veljavnosti sporazuma,…v roku 30 dni od začetka navedenega leta užitka na rudarski pravici;e)… (znesek) PLN (z besedami: …) za peto leto užitka na rudarski pravici od dneva začetka veljavnosti sporazuma,…v roku 30 dni od začetka navedenega leta užitka na rudarski pravici;–pričemer veljajo določbe iz odstavka 2.2.Če je rok za plačilo pristojbine za dano leto užitka na rudarski pravici med 1. januarjem in 1. marcem, imetnik užitka na rudarski pravici pristojbino poravna do 1. marca. Če pa je pristojbina predmet indeksacije v skladu z odstavki 3 do 5, jo imetnik užitka na rudarski pravici poravna šele na dan, ko je objavljen indeks iz odstavka 3, pri čemer upošteva navedeni indeks.3.Pristojbina iz odstavka 1 se prilagodi srednjeročnemu letnemu indeksu cen življenjskih potrebščin in storitev za obdobje od sklenitve sporazuma do leta pred datumom plačila pristojbine, kakor jo je določil predsednik osrednjega statističnega urada v Uradnem listu Republike Poljske (Monitor Polski). Če je indeks v danem letu manjši ali enak nič, indeksacije za navedeno leto ni.4.Če je datum plačila pristojbine v koledarskem letu sklenitve sporazuma, pristojbina ni predmet indeksacije.5.Če je bil sporazum sklenjen in je začel veljati v letu pred letom roka za plačilo pristojbine, pristojbina ni predmet indeksacije, če jo imetnik užitka na rudarski pravici poravna pred koncem koledarskega leta sklenitve in začetka veljavnosti sporazuma.6.Če imetnik užitka na rudarski pravici izgubi užitek na rudarski pravici, ki mu je bil podeljen s sporazumom, pred iztekom obdobja iz člena 3(2), se od imetnika užitka na rudarski pravici zahteva plačilo pristojbine za celo leto užitka na rudarski pravici, v katerem je bila ta pravica izgubljena. Če pa je užitek na rudarski pravici izgubljen zaradi odvzema koncesije ali iz razlogov iz člena 10(1), (3) ali (4), imetnik užitka na rudarski pravici poravna pristojbino za vso obdobje užitka faze iskanja in raziskovanja iz člena 3(1) in (2), indeksirano v skladu z odstavkom 3, ne glede na pogodbeno kazen iz člena 10(2). Pristojbino je treba poravnati v 30 dneh od dneva izgube užitka na rudarski pravici. Izguba užitka na rudarski pravici imetnika tega užitka ne odveže okoljskih obveznosti v zvezi s predmetom užitka na rudarski pravici, zlasti obveznosti v zvezi z zaščito nahajališč.7.Imetnik užitka na rudarski pravici plača pristojbino za užitek na rudarski pravici na bančni račun Ministrstva za podnebje in okolje pri Narodni banki Poljske v podružnici v Varšavi 07 1010 1010 0006 3522 3100 0000, pri čemer na plačilnem nalogu navede: „Za podelitev užitka na rudarski pravici v povezavi s koncesijo za iskanje in raziskovanje nahajališč nafte in zemeljskega plina ter črpanje nafte in zemeljskega plina iz nahajališč na območju Kartuzy.Datum plačila je datum vknjižbe na računu državne zakladnice.8.Pristojbina iz odstavka 1 ni predmet davka na blago in storitve (DDV). Če se zakonodaja glede obdavčitve dejavnosti, ki so predmet tega sporazuma, spremeni ali se spremeni tolmačenje te zakonodaje, in sicer tako, da dejavnosti, ki so predmet sporazuma, postanejo predmet davka na blago in storitve, se znesek pristojbine zviša za znesek dolgovanega davka.9.Državna zakladnica imetnika užitka na rudarski pravici pisno obvesti o spremembah računa iz odstavka 7.10.Znesek pristojbine za podelitev užitka na rudarski pravici državni zakladnici se plača ne glede na prihodek, ki ga imetnik užitka na rudarski pravici zasluži od uporabe navedene pravice.11.Imetnik užitka na rudarski pravici kopijo dokazila o plačilu pristojbine iz odstavka 1 državni zakladnici pošlje sedem dni od datuma plačila pristojbine za podelitev užitka na rudarski pravici.Člen 81.Ko imetnik užitka na rudarski pravici prejme sklep o naložbi z opredelitvijo pogojev črpanja nafte in zemeljskega plina, podpisnika sporazuma v 30 dneh od datuma navedenega sklepa podpišeta dodatek k sporazumu, v katerem so določeni pogoji za izvajanje sporazuma med fazo črpanja ter znesek pristojbine za užitek na rudarski pravici na območju, določenem v členu 1(1), za vsako leto užitka na rudarski pravici med fazo črpanja.2.Če dodatek iz odstavka 1 ni bil sprejet v 30 dneh od sklepa o naložbi z opredelitvijo pogojev črpanja nafte in zemeljskega plina, užitek na rudarski pravici preneha veljati.Člen 9Imetnik užitka na rudarski pravici lahko uveljavlja užitek na rudarski pravici iz člena 1(1) šele po prejetju pisnega soglasja državne zakladnice.Člen 101.Če imetnik užitka na rudarski pravici krši obveznosti iz sporazuma, lahko državna zakladnica ob upoštevanju določb iz odstavkov 3 in 4 odpove sporazum s takojšnjim učinkom, ne da bi bil imetnik užitka na rudarski pravici upravičen do uveljavljanja premoženjske škode. Vendar pa sporazum ne more biti odpovedan, če imetnik užitka na rudarski pravici obveznosti iz sporazuma krši zaradi višje sile.2.Če je sporazum odpovedan zaradi razlogov iz odstavka 1 ali 4, imetnik užitka na rudarski pravici državni zakladnici poravna pogodbeno kazen v višini 25 % pristojbine za celotno obdobje užitka na rudarski pravici v fazi iskanja in raziskovanja, kakor je opredeljeno v členu 3(1) in (2), indeksirano v skladu s členom 7(3).3.Če imetnik užitka na rudarski pravici zamudi plačilo pristojbine za več kot sedem dni od roka iz člena 7(1) ali (2), državna zakladnica zahteva od imetnika užitka na rudarski pravici plačilo neporavnane pristojbine v sedmih dneh od prejetja zahtevka, sicer se sporazum nemudoma odpove.4.Če imetnik užitka na rudarski pravici ne obvesti državne zakladnice o dogodkih iz člena 4 v 30 dneh od njihovega nastanka, mu zakladnica lahko naloži pogodbeno kazen v višini 5 % pristojbine za celotno obdobje užitka na rudarski pravici v fazi iskanja in raziskovanja, in sicer za vsak primer nepredložitve informacij, ali odpove sporazum v celoti ali deloma s 30-dnevnim odpovednim rokom, z začetkom veljave ob koncu koledarskega meseca.5.Sporazum zavezuje imetnika užitka na rudarski pravici do izteka njegove veljavnosti, odvzema ali neveljavnosti koncesije; imetnik užitka na rudarski pravici sporazuma ne more odpovedati.6.Sporazum se odpove v pisni obliki, sicer odpoved ni veljavna.7.Podpisnika sporazuma se strinjata, da se v primeru odpovedi sporazuma s strani državne zakladnice plačana pristojbina za užitek na rudarski pravici iz člena 7(1) ne povrne.8.Državna zakladnica si pridržuje pravico, da zahteva odškodnino, ki je večja od zneska pogodbene kazni v skladu s splošnimi pogoji, če je znesek škode za državno zakladnico večji od pogodbene kazni.Člen 111.Podpisnika sta predložila naslednje kontaktne podatke za korespondenco:1)Državna zakladnica:Ministerstwo Klimatu i Środowiska (ministrstvo za podnebje in okolje), ul. Wawelska 52/54, 00-922 Varšava;2)imetnik užitka na rudarski pravici:(naslov).2.Podpisnika sta se dolžna medsebojno nemudoma pisno obvestiti o vsakršni spremembi kontaktnih podatkov, navedenih v odstavku 1. Zaradi takšne spremembe dodatek k sporazumu ni potreben. Korespondenca, ki je bila poslana na najnovejši predloženi naslov podpisnice oziroma podpisnika, se s strani druge podpisnice oziroma podpisnika šteje za vročeno.3.Podpisnika si korespondenco posredujeta osebno, preko kurirja ali s priporočenim pismom, pri čemer uporabita najnovejše predložene kontaktne podatke.4.Priporočena pisma, poslana na najnovejši predloženi naslov podpisnice oziroma podpisnika, ki sta jih pošta ali kurirska služba vrnili, ker jih naslovnik ni pravočasno prevzel, se po štirinajstih dneh od prvega poskusa dostave štejejo za vročena.Člen 121.Podpisnika sporazuma nista odgovorna za neizpolnjevanje obveznosti iz tega sporazuma v primeru višje sile, če lahko dokažeta, da je škoda, ki je nastala zaradi višje sile, vplivala na neizpolnjevanje teh obveznosti. Višja sila pomeni zunanji dogodek, ki ga podpisnika nista mogla predvideti ali preprečiti, zaradi katerega sporazuma ni mogoče izvajati v celoti ali deloma ter stalno ali začasno, ki ga kljub skrbnemu ravnanju nista mogla preprečiti ter ki ni posledica napak ali malomarnosti z njune strani.2.V primeru višje sile si podpisnika sporazuma nemudoma prizadevata sporazumeti se o nadaljnjem ukrepanju v zvezi z novimi razmerami.Člen 13Imetnik užitka na rudarski pravici lahko zaprosi za podaljšanje sporazuma v celoti ali deloma. Za podaljšanje zaprosi v pisni obliki, sicer vloga ni veljavna.Člen 14V primeru odpovedi sporazuma imetnik užitka na rudarski pravici ne more zahtevati odškodnine od državne zakladnice zaradi večje vrednosti predmeta užitka na rudarski pravici.Člen 15Za morebitne spore na podlagi tega sporazuma je pristojno redno sodišče, katerega pristojnost je določena na podlagi sedeža državne zakladnice.Člen 16Sporazum ureja poljsko pravo, zlasti določbe geološkega in zakonodajnega zakona ter civilnega zakonika.Člen 17Imetnik užitka na rudarski pravici krije stroške sklenitve sporazuma.Člen 18Spremembe sporazuma se pripravijo v pisni obliki, sicer niso veljavne.Člen 19Sporazum je pripravljen v treh identičnih kopijah (ena za imetnika užitka na rudarski pravici in dve za državno zakladnico).Državna zakladnicaImetnik užitka na rudarski praviciC1602023SL4010120230505SL0006.0001461516Sporazumo podelitvi užitka na rudarski pravici za iskanje in raziskovanje nahajališč nafte in zemeljskega plina ter črpanje nafte in zemeljskega plina iz nahajališč na območju Gorzów Wielkopolski S, v nadaljevanju sporazum,sklenjen v Varšavi, dne …, meddržavno zakladnico – ministrom za podnebje in okolje, v njenem …, ki deluje na podlagi pooblastila …, v nadaljevanju državna zakladnica,ter… (podjetje) s sedežem v … (polni naslov), registriranim … pod številko KRS (nacionalni sodni register) …, z osnovnim kapitalom …, ki ga zastopa …, v nadaljevanju: imetnik užitka na rudarski pravici,v nadaljevanju podpisnica oziroma podpisnik sporazuma ali skupaj podpisnika sporazuma,se glasi:Člen 11.Državna zakladnica, kot edini lastnik notranjih slojev zemeljske skorje, ki pokriva območje znotraj občin: Lubiszyn, Bogdaniec, Deszczno, Santok, Krzeszyce in Bledzew, občin in mest: Witnica, Lubniewice in Skwierzyna ter mesta Gorzów Wielkopolski v Lublinskem vojvodstvu, ki povezujejo točke (od 1 do 18) z naslednjimi koordinatami koordinatnega sistema PL-1992:TočkaX [PL-1992]Y [PL-1992]1549450,19244711,632546785,65241113,573540242,75241894,164540873,53247572,855546430,59247861,286547712,18259199,827540414,53256580,458531745,15262931,159531753,26263057,7410521496,05262559,1911521556,67262436,4412521365,66247695,3113528872,38239725,6114528621,24236900,9215527049,18228863,0816540948,98229635,4917547125,25229978,7018550209,91230150,11brez poligona, ki ga določajo točke 19–26TočkaX [PL-1992]Y [PL-1992]19537338,87235938,8620537381,70235451,8921537161,68235262,6122536191,17234978,9123535945,30236140,7924536032,11236456,8425536631,59236671,4426537053,67236400,94s tem sporazumom imetniku užitka na rudarski pravici podeljuje užitek na rudarski pravici za navedeno območje, ki ga zgoraj omejuje spodnja meja površinskih zemljišč, spodaj pa seže do globine 4000 m, pod pogojem, da imetnik užitka na rudarski pravici dobi koncesijo za iskanje in raziskovanje nahajališč nafte in zemeljskega plina ter črpanje nafte in zemeljskega plina iz nahajališč na območju Gorzów Wielkopolski S v roku enega leta od datuma sklenitve sporazuma.2.Če pogoj glede koncesije iz odstavka 1 ni izpolnjen, obveze iz sporazuma prenehajo veljati.3.Imetnik užitka na rudarski pravici lahko na okoliškem območju, navedenem v odstavku 1 –1)v permskih formacijah – izvaja dejavnosti v zvezi z iskanjem in raziskovanjem nahajališč nafte in zemeljskega plina;2)v drugih predelih – izvaja vsa potrebna dela in dejavnosti, da si pridobi dostop do permijskih formacij.4.Površina navpične projekcije navedenega območja je 691,38 km2.5.Užitek na rudarski pravici daje imetniku pravico do izključnega izkoriščanja območja iz člena 1 za iskanje in raziskovanje nahajališč nafte in zemeljskega plina, kakor tudi za opravljanje vseh potrebnih del in dejavnosti v te namene na tem območju v skladu z veljavno zakonodajo, zlasti z geološkim in rudarskim zakonom z dne 9. junija 2011 (Dziennik Ustaw [Uradni list] 2022, št. 1072, kakor je bil spremenjen) (v nadaljnjem besedilu: geološki in zakonodajni zakon) in sklepi, ki so bili sprejeti v skladu s tem zakonom.Člen 2Imetnik užitka na rudarski pravici izjavlja, da ne nasprotuje dejanskemu in pravnemu položaju predmeta užitka na rudarski pravici.Člen 31.Sporazum začne veljati na dan pridobitve koncesije.2.Užitek na rudarski pravici se podeli za obdobje tridesetih let, od tega pet let za fazo iskanja in raziskovanja ter petindvajset let za fazo črpanja, pri čemer veljajo določbe člena 8(2) in člena 10.3.Užitek na rudarski pravici preneha v primerih, da koncesija preteče, je odvzeta ali postane neveljavna, ne glede na razlog.Člen 4Imetnik užitka na rudarski pravici se obveže, da bo državno zakladnico pisno obveščal o vseh spremembah imena, sedeža in naslova, oblike organizacije ali registracijskih in identifikacijskih številk, prenosa koncesije drugi osebi po zakonu, o uvedbi stečajnega postopka, razglasitvi stečaja, začetku likvidacijskega postopka. Državna zakladnica lahko zahteva, da se v takih primerih zagotovijo potrebna pojasnila. Pisno obvestilo je treba zagotoviti najpozneje v 30 dneh od nastopa navedenih okoliščin.Člen 5Sporazum ne sme posegati v pravice tretjih oseb, zlasti lastnikov zemljišč, imetnik užitka na rudarski pravici pa ne sme biti izvzet iz obveznosti spoštovanja zahtev prava, zlasti zahtev v zvezi z iskanjem in raziskovanjem mineralov ter zaščito in uporabo okoljskih virov.Člen 6Državna zakladnica si pridržuje pravico, da na območju iz člena 1(1) podeli užitek na rudarski pravici za namene izvajanja dejavnosti, ki niso navedene v sporazumu, na način, ki ne krši pravic imetnika užitka na rudarski pravici.Člen 71.Imetnik užitka na rudarski pravici državni zakladnici plača pristojbino za užitek na rudarski pravici na območju iz člena 1(1) med fazo iskanja in raziskovanja za vsako leto užitka na rudarski pravici (ki se šteje za 12 zaporednih mesecev):a)(znesek) PLN (z besedami: …) za prvo leto užitka na rudarski pravici od dneva začetka veljavnosti sporazuma, v roku 30 dni od začetka navedenega leta užitka na rudarski pravici;b)(znesek) PLN (z besedami: …) za drugo leto užitka na rudarski pravici od dneva začetka veljavnosti sporazuma, v roku 30 dni od začetka navedenega leta užitka na rudarski pravici;c)(znesek) PLN (z besedami: …) za tretje leto užitka na rudarski pravici od dneva začetka veljavnosti sporazuma, v roku 30 dni od začetka navedenega leta užitka na rudarski pravici;d)(znesek) PLN (z besedami: …) za četrto leto užitka na rudarski pravici od dneva začetka veljavnosti sporazuma, v roku 30 dni od začetka navedenega leta užitka na rudarski pravici;e)(znesek) PLN (z besedami: …) za peto leto užitka na rudarski pravici od dneva začetka veljavnosti sporazuma, v roku 30 dni od začetka navedenega leta užitka na rudarski pravici;pri čemer veljajo določbe iz odstavka 2.2.Če je rok za plačilo pristojbine za dano leto užitka na rudarski pravici med 1. januarjem in 1. marcem, imetnik užitka na rudarski pravici pristojbino poravna do 1. marca. Če pa je pristojbina predmet indeksacije v skladu z odstavki 3 do 5, jo imetnik užitka na rudarski pravici poravna šele na dan, ko je objavljen indeks iz odstavka 3, pri čemer upošteva navedeni indeks.3.Pristojbina iz odstavka 1 se prilagodi srednjeročnemu letnemu indeksu cen življenjskih potrebščin in storitev za obdobje od sklenitve sporazuma do leta pred datumom plačila pristojbine, kakor jo je določil predsednik osrednjega statističnega urada v Uradnem listu Republike Poljske (Monitor Polski). Če je indeks v danem letu manjši ali enak nič, indeksacije za navedeno leto ni.4.Če je datum plačila pristojbine v koledarskem letu sklenitve sporazuma, pristojbina ni predmet indeksacije.5.Če je bil sporazum sklenjen in je začel veljati v letu pred letom roka za plačilo pristojbine, pristojbina ni predmet indeksacije, če jo imetnik užitka na rudarski pravici poravna pred koncem koledarskega leta sklenitve in začetka veljavnosti sporazuma.6.Če imetnik užitka na rudarski pravici izgubi užitek na rudarski pravici, ki mu je bil podeljen s sporazumom, pred iztekom obdobja iz člena 3(2), se od imetnika užitka na rudarski pravici zahteva plačilo pristojbine za celo leto užitka na rudarski pravici, v katerem je bila ta pravica izgubljena. Če pa je užitek na rudarski pravici izgubljen zaradi odvzema koncesije ali iz razlogov iz člena 10(1), (3) ali (4), imetnik užitka na rudarski pravici poravna pristojbino za vso obdobje užitka na rudarski pravici v fazi iskanja in raziskovanja iz člena 3(1) in (2), indeksirano v skladu z odstavkom 3, ne glede na pogodbeno kazen iz člena 10(2). Pristojbino je treba poravnati v 30 dneh od dneva izgube užitka na rudarski pravici. Izguba užitka na rudarski pravici imetnika tega užitka ne odveže okoljskih obveznosti v zvezi s predmetom užitka na rudarski pravici, zlasti obveznosti v zvezi z zaščito nahajališč.7.Imetnik užitka na rudarski pravici plača pristojbino za užitek na rudarski pravici na bančni račun Ministrstva za podnebje in okolje pri Narodni banki Poljske v podružnici v Varšavi 07 1010 1010 0006 3522 3100 0000, pri čemer na plačilnem nalogu navede: Za podelitev užitka na rudarski pravici v povezavi s koncesijo za iskanje in raziskovanje nahajališč nafte in zemeljskega plina ter črpanje nafte in zemeljskega plina iz nahajališč na območju Gorzów Wielkopolski S.Datum plačila je datum vknjižbe na računu državne zakladnice.8.Pristojbina iz odstavka 1 ni predmet davka na blago in storitve (DDV). Če se zakonodaja glede obdavčitve dejavnosti, ki so predmet tega sporazuma, spremeni ali se spremeni tolmačenje te zakonodaje, in sicer tako, da dejavnosti, ki so predmet sporazuma, postanejo predmet davka na blago in storitve, se znesek pristojbine zviša za znesek dolgovanega davka.9.Državna zakladnica imetnika užitka na rudarski pravici pisno obvesti o spremembah računa iz odstavka 7.10.Znesek pristojbine za podelitev užitka na rudarski pravici državni zakladnici se plača ne glede na prihodek, ki ga imetnik užitka na rudarski pravici zasluži od uporabe navedene pravice.11.Imetnik užitka na rudarski pravici kopijo dokazila o plačilu pristojbine iz odstavka 1 državni zakladnici pošlje sedem dni od datuma plačila pristojbine za podelitev užitka na rudarski pravici.Člen 81.Ko imetnik užitka na rudarski pravici prejme sklep o naložbi z opredelitvijo pogojev črpanja nafte in zemeljskega plina, podpisnika sporazuma v 30 dneh od datuma navedenega sklepa podpišeta dodatek k sporazumu, v katerem so določeni pogoji za izvajanje sporazuma med fazo črpanja ter znesek pristojbine za užitek na rudarski pravici na območju, določenem v členu 1(1), za vsako leto užitka na rudarski pravici med fazo črpanja.2.Če dodatek iz odstavka 1 ni bil sprejet v 30 dneh od sklepa o naložbi z opredelitvijo pogojev črpanja nafte in zemeljskega plina, užitek na rudarski pravici preneha veljati.Člen 9Imetnik užitka na rudarski pravici lahko uveljavlja užitek na rudarski pravici iz člena 1(1) šele po prejetju pisnega soglasja državne zakladnice.Člen 101.Če imetnik užitka na rudarski pravici krši obveznosti iz sporazuma, lahko državna zakladnica ob upoštevanju določb iz odstavkov 3 in 4 odpove sporazum s takojšnjim učinkom, ne da bi bil imetnik užitka na rudarski pravici upravičen do uveljavljanja premoženjske škode. Vendar pa sporazum ne more biti odpovedan, če imetnik užitka na rudarski pravici obveznosti iz sporazuma krši zaradi višje sile.2.Če je sporazum odpovedan zaradi razlogov iz odstavka 1 ali 4, imetnik užitka na rudarski pravici državni zakladnici poravna pogodbeno kazen v višini 25 % pristojbine za celotno obdobje užitka na rudarski pravici v fazi iskanja in raziskovanja, kakor je opredeljeno v členu 3(1) in (2), indeksirano v skladu s členom 7(3).3.Če imetnik užitka na rudarski pravici zamudi plačilo pristojbine za več kot sedem dni od roka iz člena 7(1) ali (2), državna zakladnica zahteva od imetnika užitka na rudarski pravici plačilo neporavnane pristojbine v sedmih dneh od prejetja zahtevka, sicer se sporazum nemudoma odpove.4.Če imetnik užitka na rudarski pravici ne obvesti državne zakladnice o dogodkih iz člena 4 v 30 dneh od njihovega nastanka, mu zakladnica lahko naloži pogodbeno kazen v višini 5 % pristojbine za celotno obdobje užitka na rudarski pravici v fazi iskanja in raziskovanja, in sicer za vsak primer nepredložitve informacij, ali odpove sporazum v celoti ali deloma s 30-dnevnim odpovednim rokom, z začetkom veljave ob koncu koledarskega meseca.5.Sporazum zavezuje imetnika užitka na rudarski pravici do izteka njegove veljavnosti, odvzema ali neveljavnosti koncesije; imetnik užitka na rudarski pravici sporazuma ne more odpovedati.6.Sporazum se odpove v pisni obliki, sicer odpoved ni veljavna.7.Podpisnika sporazuma se strinjata, da se v primeru odpovedi sporazuma s strani državne zakladnice plačana pristojbina za užitek na rudarski pravici iz člena 7(1) ne povrne.8.Državna zakladnica si pridržuje pravico, da zahteva odškodnino, ki je večja od zneska pogodbene kazni v skladu s splošnimi pogoji, če je znesek škode za državno zakladnico večji od pogodbene kazni.Člen 111.Podpisnika sta predložila naslednje kontaktne podatke za korespondenco:1)Državna zakladnica:Ministerstwo Klimatu i Środowiska (Ministrstvo za podnebje in okolje), ul. Wawelska 52/54, 00-922 Varšava;2)Imetnik užitka na rudarski pravici:(naslov).2.Podpisnika sta se dolžna medsebojno nemudoma pisno obvestiti o vsakršni spremembi kontaktnih podatkov, navedenih v odstavku 1. Zaradi takšne spremembe dodatek k sporazumu ni potreben. Korespondenca, ki je bila poslana na najnovejši predloženi naslov podpisnice oziroma podpisnika, se s strani druge podpisnice oziroma podpisnika šteje za vročeno.3.Podpisnika si korespondenco posredujeta osebno, preko kurirja ali s priporočenim pismom, pri čemer uporabita najnovejše predložene kontaktne podatke.4.Priporočena pisma, poslana na najnovejši predloženi naslov podpisnice oziroma podpisnika, ki sta jih pošta ali kurirska služba vrnili, ker jih naslovnik ni pravočasno prevzel, se po štirinajstih dneh od prvega poskusa dostave štejejo za vročena.Člen 121.Podpisnika sporazuma nista odgovorna za neizpolnjevanje obveznosti iz tega sporazuma v primeru višje sile, če lahko dokažeta, da je škoda, ki je nastala zaradi višje sile, vplivala na neizpolnjevanje teh obveznosti. Višja sila pomeni zunanji dogodek, ki ga podpisnika nista mogla predvideti ali preprečiti, zaradi katerega sporazuma ni mogoče izvajati v celoti ali deloma ter stalno ali začasno, ki ga kljub skrbnemu ravnanju nista mogla preprečiti ter ki ni posledica napak ali malomarnosti z njune strani.2.V primeru višje sile si podpisnika sporazuma nemudoma prizadevata sporazumeti se o nadaljnjem ukrepanju v zvezi z novimi razmerami.Člen 13Imetnik užitka na rudarski pravici lahko zaprosi za podaljšanje sporazuma v celoti ali deloma. Za podaljšanje zaprosi v pisni obliki, sicer vloga ni veljavna.Člen 14V primeru odpovedi sporazuma imetnik užitka na rudarski pravici ne more zahtevati odškodnine od državne zakladnice zaradi večje vrednosti predmeta užitka na rudarski pravici.Člen 15Za morebitne spore na podlagi tega sporazuma je pristojno redno sodišče, katerega pristojnost je določena na podlagi sedeža državne zakladnice.Člen 16Sporazum ureja poljsko pravo, zlasti določbe geološkega in zakonodajnega zakona ter civilnega zakonika.Člen 17Imetnik užitka na rudarski pravici krije stroške sklenitve sporazuma.Člen 18Spremembe sporazuma se pripravijo v pisni obliki, sicer niso veljavne.Člen 19Sporazum je pripravljen v treh identičnih kopijah (ena za imetnika užitka na rudarski pravici in dve za državno zakladnico).Državna zakladnicaImetnik užitka na rudarski praviciC1602023SL5210120230505SL0007.0001571626Sporazum o podelitvi užitka na rudarski pravici za iskanje in raziskovanje nahajališč nafte in zemeljskega plina ter črpanje nafte in zemeljskega plina iz nahajališč na območju Siedlce W, v nadaljevanju sporazum,sklenjen v Varšavi, dne …, med:državno zakladnico – ministrom za podnebje in okolje, v njegovem imenu …, v nadaljevanju državna zakladnica,in… (podjetje) s sedežem v… (polni naslov), registriranim … pod številko KRS (nacionalni sodni register) …, z osnovnim kapitalom, ki ga zastopa, v nadaljevanju: imetnik užitka na rudarski pravici,v nadaljevanju podpisnica oziroma podpisnik sporazuma ali skupaj podpisnika sporazuma, se glasi:Člen 11.Državna zakladnica, kot edini lastnik notranjih slojev zemeljske skorje, ki pokriva območje znotraj občin: Korytnica, Wierzbno, Liw, Grębków, Sokołów Podlaski, Bielany, Dobre, Jakubów, Cegłów, Kotuń, Mokobody, Siedlce, Skórzec, Suchożebry, Wiśniew in Wodynie, občin in mest: Kałuszyn in Mrozy, ter mest Sokołów Podlaski, Węgrów in Siedlce v Mazovijskem vojvodstvu, katerih meje so opredeljene z geodetskimi črtami, ki povezujejo točke (od 1 do 4) z naslednjimi koordinatami koordinatnega sistema PL-1992:TočkaX [PL-1992]Y [PL-1992]1508667,07687397,042508667,07722038,063474026,06722038,064474026,06687397,04s tem sporazumom imetniku užitka na rudarski pravici podeljuje užitek na rudarski pravici za navedeno območje, ki ga zgoraj omejuje spodnja meja površinskih zemljišč, spodaj pa seže do globine 3500 m, pod pogojem, da imetnik užitka na rudarski pravici dobi koncesijo za iskanje in raziskovanje nahajališč nafte in zemeljskega plina ter črpanje nafte in zemeljskega plina iz nahajališč na območju Siedlce W v roku enega leta od datuma sklenitve sporazuma.2.Če pogoj glede koncesije iz odstavka 1 ni izpolnjen, obveze iz sporazuma prenehajo veljati.3.Imetnik užitka na rudarski pravici lahko na okoliškem območju, navedenem v odstavku 1 –1)v kambrijskih, ordovicijskih in silurskih formacijah – izvaja dejavnosti v zvezi z iskanjem in raziskovanjem nahajališč nafte in zemeljskega plina;2)v drugih predelih – izvaja vsa potrebna dela in dejavnosti, da si pridobi dostop do kambrijskih, ordovicijskih in silurskih formacij.4.Površina navpične projekcije navedenega območja je 1200,00 km2.5.Užitek na rudarski pravici daje imetniku pravico do izključnega izkoriščanja območja iz člena 1 za iskanje in raziskovanje nahajališč nafte in zemeljskega plina, kakor tudi za opravljanje vseh potrebnih del in dejavnosti v te namene na tem območju v skladu z veljavno zakonodajo, zlasti z geološkim in rudarskim zakonom z dne 9. junija 2011 (Dziennik Ustaw [Uradni list] 2022, št. 1072, kakor je bil spremenjen) (v nadaljnjem besedilu: geološki in zakonodajni zakon) in sklepi, ki so bili sprejeti v skladu s tem zakonom.Člen 2Imetnik užitka na rudarski pravici izjavlja, da ne nasprotuje dejanskemu in pravnemu položaju predmeta užitka na rudarski pravici.Člen 31.Sporazum začne veljati na dan pridobitve koncesije.2.Užitek na rudarski pravici se podeli za obdobje tridesetih let, od tega pet let za fazo iskanja in raziskovanja ter petindvajset let za fazo črpanja, pri čemer veljajo določbe člena 8(2) in člena 10.3.Užitek na rudarski pravici preneha v primerih, da koncesija preteče, je odvzeta ali postane neveljavna, ne glede na razlog.Člen 4Imetnik užitka na rudarski pravici se obveže, da bo državno zakladnico pisno obveščal o vseh spremembah imena, sedeža in naslova, oblike organizacije ali registracijskih in identifikacijskih številk, prenosa koncesije drugi osebi po zakonu, o uvedbi stečajnega postopka, razglasitvi stečaja, začetku likvidacijskega postopka. Državna zakladnica lahko zahteva, da se v takih primerih zagotovijo potrebna pojasnila. Pisno obvestilo je treba zagotoviti najpozneje v 30 dneh od nastopa navedenih okoliščin.Člen 5Sporazum ne sme posegati v pravice tretjih oseb, zlasti lastnikov zemljišč, imetnik užitka na rudarski pravici pa ne sme biti izvzet iz obveznosti spoštovanja zahtev prava, zlasti zahtev v zvezi z iskanjem in raziskovanjem mineralov ter zaščito in uporabo okoljskih virov.Člen 6Državna zakladnica si pridržuje pravico, da na območju iz člena 1(1) podeli užitek na rudarski pravici za namene izvajanja dejavnosti, ki niso navedene v sporazumu, na način, ki ne krši pravic imetnika užitka na rudarski pravici.Člen 71.Imetnik užitka na rudarski pravici državni zakladnici plača pristojbino za užitek na rudarski pravici na območju iz člena 1(1) med fazo iskanja in raziskovanja za vsako leto užitka na rudarski pravici (ki se šteje za 12 zaporednih mesecev):a)… (znesek) PLN (z besedami: …) za prvo leto užitka na rudarski pravici od dneva začetka veljavnosti sporazuma, v roku 30 dni od začetka navedenega leta užitka na rudarski pravici;b)… (znesek) PLN (z besedami: …) za drugo leto užitka na rudarski pravici od dneva začetka veljavnosti sporazuma, v roku 30 dni od začetka navedenega leta užitka na rudarski pravici;c)… (znesek) PLN (z besedami: …) za tretje leto užitka na rudarski pravici od dneva začetka veljavnosti sporazuma, v roku 30 dni od začetka navedenega leta užitka na rudarski pravici;d)… (znesek) PLN (z besedami: …) za četrto leto užitka na rudarski pravici od dneva začetka veljavnosti sporazuma, v roku 30 dni od začetka navedenega leta užitka na rudarski pravici;e)… (znesek) PLN (z besedami: …) za peto leto užitka na rudarski pravici od dneva začetka veljavnosti sporazuma, v roku 30 dni od začetka navedenega leta užitka na rudarski pravici;—pri čemer veljajo določbe iz odstavka 2.2.Če je rok za plačilo pristojbine za dano leto užitka na rudarski pravici med 1. januarjem in 1. marcem, imetnik užitka na rudarski pravici pristojbino poravna do 1. marca. Če pa je pristojbina predmet indeksacije v skladu z odstavki 3 do 5, jo imetnik užitka na rudarski pravici poravna šele na dan, ko je objavljen indeks iz odstavka 3, pri čemer upošteva navedeni indeks.3.Pristojbina iz odstavka 1 se prilagodi srednjeročnemu letnemu indeksu cen življenjskih potrebščin in storitev za obdobje od sklenitve sporazuma do leta pred datumom plačila pristojbine, kakor jo je določil predsednik osrednjega statističnega urada v Uradnem listu Republike Poljske (Monitor Polski). Če je indeks v danem letu manjši ali enak nič, indeksacije za navedeno leto ni.4.Če je datum plačila pristojbine v koledarskem letu sklenitve sporazuma, pristojbina ni predmet indeksacije.5.Če je bil sporazum sklenjen in je začel veljati v letu pred letom roka za plačilo pristojbine, pristojbina ni predmet indeksacije, če jo imetnik užitka na rudarski pravici poravna pred koncem koledarskega leta sklenitve in začetka veljavnosti sporazuma.6.Če imetnik užitka na rudarski pravici izgubi užitek na rudarski pravici, ki mu je bil podeljen s sporazumom, pred iztekom obdobja iz člena 3(2), se od imetnika užitka na rudarski pravici zahteva plačilo pristojbine za celo leto užitka na rudarski pravici, v katerem je bila ta pravica izgubljena. Če pa je užitek na rudarski pravici izgubljen zaradi odvzema koncesije ali iz razlogov iz člena 10(1), (3) ali (4), imetnik užitka na rudarski pravici poravna pristojbino za vso obdobje užitka faze iskanja in raziskovanja iz člena 3(1) in (2), indeksirano v skladu z odstavkom 3, ne glede na pogodbeno kazen iz člena 10(2). Pristojbino je treba poravnati v 30 dneh od dneva izgube užitka na rudarski pravici. Izguba užitka na rudarski pravici imetnika tega užitka ne odveže okoljskih obveznosti v zvezi s predmetom užitka na rudarski pravici, zlasti obveznosti v zvezi z zaščito nahajališč.7.Imetnik užitka na rudarski pravici plača pristojbino za užitek na rudarski pravici na bančni račun Ministrstva za podnebje in okolje pri Narodni banki Poljske v podružnici v Varšavi 07 1010 1010 0006 3522 3100 0000, pri čemer na plačilnem nalogu navede: „Za podelitev užitka na rudarski pravici v povezavi s koncesijo za iskanje in raziskovanje nahajališč nafte in zemeljskega plina ter črpanje nafte in zemeljskega plina iz nahajališč na območju Siedlce W.Datum plačila je datum vknjižbe na računu državne zakladnice.8.Pristojbina iz odstavka 1 ni predmet davka na blago in storitve (DDV). Če se zakonodaja glede obdavčitve dejavnosti, ki so predmet tega sporazuma, spremeni ali se spremeni tolmačenje te zakonodaje, in sicer tako, da dejavnosti, ki so predmet sporazuma, postanejo predmet davka na blago in storitve, se znesek pristojbine zviša za znesek dolgovanega davka.9.Državna zakladnica imetnika užitka na rudarski pravici pisno obvesti o spremembah računa iz odstavka 7.10.Znesek pristojbine za podelitev užitka na rudarski pravici državni zakladnici se plača ne glede na prihodek, ki ga imetnik užitka na rudarski pravici zasluži od uporabe navedene pravice.11.Imetnik užitka na rudarski pravici kopijo dokazila o plačilu pristojbine iz odstavka 1 državni zakladnici pošlje sedem dni od datuma plačila pristojbine za podelitev užitka na rudarski pravici.Člen 81.Ko imetnik užitka na rudarski pravici prejme sklep o naložbi z opredelitvijo pogojev črpanja nafte in zemeljskega plina, podpisnika sporazuma v 30 dneh od datuma navedenega sklepa podpišeta dodatek k sporazumu, v katerem so določeni pogoji za izvajanje sporazuma med fazo črpanja ter znesek pristojbine za užitek na rudarski pravici na območju, določenem v členu 1(1), za vsako leto užitka na rudarski pravici med fazo črpanja.2.Če dodatek iz odstavka 1 ni bil sprejet v 30 dneh od sklepa o naložbi z opredelitvijo pogojev črpanja nafte in zemeljskega plina, užitek na rudarski pravici preneha veljati.Člen 9Imetnik užitka na rudarski pravici lahko uveljavlja užitek na rudarski pravici iz člena 1(1) šele po prejetju pisnega soglasja državne zakladnice.Člen 101.Če imetnik užitka na rudarski pravici krši obveznosti iz sporazuma, lahko državna zakladnica ob upoštevanju določb iz odstavkov 3 in 4 odpove sporazum s takojšnjim učinkom, ne da bi bil imetnik užitka na rudarski pravici upravičen do uveljavljanja premoženjske škode. Vendar pa sporazum ne more biti odpovedan, če imetnik užitka na rudarski pravici obveznosti iz sporazuma krši zaradi višje sile.2.Če je sporazum odpovedan zaradi razlogov iz odstavka 1 ali 4, imetnik užitka na rudarski pravici državni zakladnici poravna pogodbeno kazen v višini 25 % pristojbine za celotno obdobje užitka na rudarski pravici v fazi iskanja in raziskovanja, kakor je opredeljeno v členu 3(1) in (2), indeksirano v skladu s členom 7(3).3.Če imetnik užitka na rudarski pravici zamudi plačilo pristojbine za več kot sedem dni od roka iz člena 7(1) ali (2), državna zakladnica zahteva od imetnika užitka na rudarski pravici plačilo neporavnane pristojbine v sedmih dneh od prejetja zahtevka, sicer se sporazum nemudoma odpove.4.Če imetnik užitka na rudarski pravici ne obvesti državne zakladnice o dogodkih iz člena 4 v 30 dneh od njihovega nastanka, mu zakladnica lahko naloži pogodbeno kazen v višini 5 % pristojbine za celotno obdobje užitka na rudarski pravici v fazi iskanja in raziskovanja, in sicer za vsak primer nepredložitve informacij, ali odpove sporazum v celoti ali deloma s 30-dnevnim odpovednim rokom, z začetkom veljave ob koncu koledarskega meseca.5.Sporazum zavezuje imetnika užitka na rudarski pravici do izteka njegove veljavnosti, odvzema ali neveljavnosti koncesije; imetnik užitka na rudarski pravici sporazuma ne more odpovedati.6.Sporazum se odpove v pisni obliki, sicer odpoved ni veljavna.7.Podpisnika sporazuma se strinjata, da se v primeru odpovedi sporazuma s strani državne zakladnice plačana pristojbina za užitek na rudarski pravici iz člena 7(1) ne povrne.8.Državna zakladnica si pridržuje pravico, da zahteva odškodnino, ki je večja od zneska pogodbene kazni v skladu s splošnimi pogoji, če je znesek škode za državno zakladnico večji od pogodbene kazni.Člen 111.Podpisnika sta predložila naslednje kontaktne podatke za korespondenco:1)Državna zakladnica:Ministerstwo Klimatu i Środowiska (ministrstvo za podnebje in okolje), ul. Wawelska 52/54, 00-922 Varšava;2)imetnik užitka na rudarski pravici:(naslov).2.Podpisnika sta se dolžna medsebojno nemudoma pisno obvestiti o vsakršni spremembi kontaktnih podatkov, navedenih v odstavku 1. Zaradi takšne spremembe dodatek k sporazumu ni potreben. Korespondenca, ki je bila poslana na najnovejši predloženi naslov podpisnice oziroma podpisnika, se s strani druge podpisnice oziroma podpisnika šteje za vročeno.3.Podpisnika si korespondenco posredujeta osebno, preko kurirja ali s priporočenim pismom, pri čemer uporabita najnovejše predložene kontaktne podatke.4.Priporočena pisma, poslana na najnovejši predloženi naslov podpisnice oziroma podpisnika, ki sta jih pošta ali kurirska služba vrnili, ker jih naslovnik ni pravočasno prevzel, se po štirinajstih dneh od prvega poskusa dostave štejejo za vročena.Člen 121.Podpisnika sporazuma nista odgovorna za neizpolnjevanje obveznosti iz tega sporazuma v primeru višje sile, če lahko dokažeta, da je škoda, ki je nastala zaradi višje sile, vplivala na neizpolnjevanje teh obveznosti. Višja sila pomeni zunanji dogodek, ki ga podpisnika nista mogla predvideti ali preprečiti, zaradi katerega sporazuma ni mogoče izvajati v celoti ali deloma ter stalno ali začasno, ki ga kljub skrbnemu ravnanju nista mogla preprečiti ter ki ni posledica napak ali malomarnosti z njune strani.2.V primeru višje sile si podpisnika sporazuma nemudoma prizadevata sporazumeti se o nadaljnjem ukrepanju v zvezi z novimi razmerami.Člen 13Imetnik užitka na rudarski pravici lahko zaprosi za podaljšanje sporazuma v celoti ali deloma. Za podaljšanje zaprosi v pisni obliki, sicer vloga ni veljavna.Člen 14V primeru odpovedi sporazuma imetnik užitka na rudarski pravici ne more zahtevati odškodnine od državne zakladnice zaradi večje vrednosti predmeta užitka na rudarski pravici.Člen 15Za morebitne spore na podlagi tega sporazuma je pristojno redno sodišče, katerega pristojnost je določena na podlagi sedeža državne zakladnice.Člen 16Sporazum ureja poljsko pravo, zlasti določbe geološkega in zakonodajnega zakona ter civilnega zakonika.Člen 17Imetnik užitka na rudarski pravici krije stroške sklenitve sporazuma.Člen 18Spremembe sporazuma se pripravijo v pisni obliki, sicer niso veljavne.Člen 19Sporazum je pripravljen v treh identičnih kopijah (ena za imetnika užitka na rudarski pravici in dve za državno zakladnico).Državna zakladnicaImetnik užitka na rudarski pravici

5.7.   Preverjanje skladnosti s specifikacijo proizvoda

1.

Informacije v naslednjih odstavkih specifikacije proizvoda (oddelek G, „Preverjanje skladnosti s specifikacijo proizvoda“) so posodobljene:

„Skladnost s specifikacijo proizvoda pred njegovim trženjem se preverja v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006.

Pristojni nadzorni organ je generalni direktorat za industrijo in kakovost agroživilskih proizvodov pri regionalnem ministrstvu za kmetijstvo in ribištvo Andaluzije) – C/ Tabladilla, s/n, 41071 Sevilla; telefon: +34 955032278; faks: +34 955032112; e-naslov: dgipa.cap@juntadeandalucia.es.

Informacije o organih, ki so zadolženi za preverjanje skladnosti z zahtevami iz specifikacije proizvoda, so na voljo na naslednjem naslovu:

http://www.juntadeandalucia.es/agriculturaypesca/portal/areas-tematicas/industrias-agroalimentarias/calidad-y-promocion-agroalimentaria/denominaciones-de-calidad/jamones-y-paletas.html.“

Nadomeščene so z:

„Preden se proizvod da na trg, se preveri njegova skladnost s specifikacijo proizvoda, kot zahteva Uredba (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil.

Pristojni organ, imenovan za odgovornega za preverjanja, je generalni direktorat za agroživilsko industrijo, inovacije in prehransko verigo pri ministrstvu za kmetijstvo, ribištvo, vodo in razvoj podeželja vlade Avtonomne skupnosti Andaluzije, C/ Tabladilla, s/n, 41071 Sevilla, Španija; telefon: +34 955032278; faks: +34 955032112; e-naslov: dgiica.cagpds@juntadeandalucia.es.

Informacije o organih, ki so zadolženi za preverjanje skladnosti z zahtevami iz specifikacije proizvoda, so na voljo na naslednjem naslovu:

https://www.juntadeandalucia.es/organismos/agriculturaganaderiapescaydesarrollosostenible/areas/industrias-agroalimentarias/calidad/paginas/denominaciones-calidad-jamones-paletas.html“

Razlog:

Ta oddelek je spremenjen zaradi sprememb imena pristojnega organa, veljavne zakonodaje EU ter povezave v zvezi z informacijami o organih, ki so pristojni za preverjanje skladnosti s specifikacijo proizvoda.

2.

V enotnem dokumentu je oddelek „Inšpekcijski organ“ črtan zaradi uskladitve z novo obliko, določeno v Prilogi VI k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 668/2014 z dne 13. junija 2014.

5.8.   Zakonodajne zahteve

Oddelek I, „Zakonodajne zahteve“, je črtan, ker ni med oddelki, ki morajo biti vključeni v specifikacijo proizvoda na podlagi člena 7 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil.

ENOTNI DOKUMENT

„LOS PEDROCHES“

EU št.: PDO-ES-0506-AM02 – 29.7.2021

ZOP (X) ZGO ( )

1.   Ime

„LOS PEDROCHES“

2.   Država članica ali tretja država

Španija

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1.   Vrsta proizvoda

Skupina 1.2. Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itn.)

3.2.   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

Lastnosti pršutov in plečet z ZOP „Los Pedroches“ ob koncu postopka proizvodnje so naslednje:

Zunanji videz: podolgovata, vitka oblika z značilnim prerezom „corte serrano“ v obliki črke V. Kadar se prodajajo celi, je parkelj ohranjen zaradi lažje identifikacije.

Najmanjša teža 5,75 kg za pršute in 3,7 kg za plečeta.

Značilna barva prehaja med rožnato in škrlatno rdečo; meso ima ob razrezu marmoriran videz.

Meso po okusu ni pretirano slano ali sladko. Njegov okus je suh. Aroma je prijetna in močna, s pridihom praženih ali suhih oreškov, kar je značilno za to vrsto proizvodov.

Tekstura ni pretirano vlaknasta.

Maščoba je svetleča in belo-rožnata ali z rumenkastimi odtenki, aromatična in prijetnega okusa, njena čvrstost pa se spreminja glede na delež krme na osnovi želoda.

Različni kosi so razvrščeni glede na pasmo in vrsto krme prašičev v fazi končnega pitanja, kot sledi:

pršuti in plečeta „Bellota 100 % Ibérico“: iz prašičev 100-odstotne iberske pasme, ki se v zadnji fazi pitajo v sistemu želodne paše na hrastovih gmajnah (dehesas) in katerih krma je sestavljena izključno iz želoda in trave;

pršuti in plečeta „Cebo de Campo 100 % Ibérico“: iz prašičev 100-odstotne iberske pasme, ki se pitajo s pašo na pašnikih dehesas v naši regiji, zlasti na osnovi naravnih virov pašnika dehesa, njihova prehrana pa se po potrebi dopolni z dnevnim obrokom krme.

Minimalni čas sušenja je eno leto za plečeta in dve leti za pršute.

3.3.   Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

Surovine

Svinjska stegna iz:

prašičev „Bellota“: v zadnji fazi pitanja je krma sestavljena izključno iz želoda in trave s hrastovih gmajn (dehesas) na opredeljenem geografskem območju. Posledično vsa krma izhaja iz opredeljenega geografskega območja, opisanega v tem dokumentu;

prašičev „Cebo de Campo“: v fazi končnega pitanja se prašiči pasejo na hrastovih gmajnah (dehesas) na opredeljenem geografskem območju in se hranijo predvsem z naravnimi proizvodi, kot so ostanki želodov, trava ali žitna slama glede na letni čas. To se po potrebi dopolni s krmo. Delež krme s poreklom z geografskega območja, opisanega v tem dokumentu, je najmanj 65 %.

Krma

Krma, ki se uporabi za dopolnitev hrane prašičev „Cebo de Campo“, je sestavljena iz mešanice predvsem žitaric (pšenica, ječmen in koruza) ter v manjši meri metuljnic (grah in soja). Pomemben delež sestavin izhaja iz tradicionalne proizvodnje na geografskem območju, manjši delež sestavin, kot je soja, pa ne. To pomeni, da tehnično ni mogoče, da bi krma v celoti izhajala z opredeljenega geografskega območja; zato je dovoljeno dodajanje krme, ki izhaja zunaj območja.

Kot je pojasnjeno v oddelku 5 tega dokumenta, so viri pašniške krme s hrastovih gmajn (dehesas) tisti, ki določajo kakovost surovin, ki se uporabljajo za proizvodnjo pršutov in plečet, zajetih z ZOP, kot tudi samega proizvoda. Uporaba krme s poreklom zunaj območja torej ne vpliva na kakovost proizvoda, povezanega z geografskim okoljem.

Vsekakor tradicionalni pašni sistem, ki ga zahteva sam sistem reje in pitanja, ter dejstvo, da se lahko le majhna količina krme proizvede zunaj območja, zagotavljata, da je odstotek skupne zaužite suhe snovi, ki izhaja z geografskega območja, – v primeru prašičev „Cebo de Campo“ (katerih prehrana je dopolnjena s krmo) – znatno nad minimalno količino, ki jo dovoljuje veljavna zakonodaja (člen 1(1) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 664/2014 z dne 18. decembra 2013).

3.4.   Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Vse faze proizvodnje potekajo na geografskem območju. Te faze so naslednje:

reja in pitanje prašičev, katerih stegna se uporabijo za proizvodnjo zajetega proizvoda;

zakol živali in razrez mesa;

vse faze priprave, ki vključujejo: soljenje, izpiranje, počivanje, sušenje/zorenje in staranje v kleteh.

3.5.   Posebna pravila v zvezi z rezanjem, ribanjem, pakiranjem itd. proizvoda, na katerega se nanaša registrirano ime

Pršuti in plečeta z ZOP „Los Pedroches“ se lahko prodajajo brez kosti, kot osrednji kosi ter v rezinah ali kosih, pod pogojem, da so pakirani in da je mogoče ugotoviti njihovo poreklo. To dejavnost lahko izvajajo gospodarski subjekti, ki so sprejeli operativni protokol, ki ga je določil regulativni odbor za zagotovitev sledljivosti, porekla, identifikacije in končne kakovosti proizvoda, delujejo skladno z njim ter so za ta namen vpisani v registre regulativnega odbora.

3.6.   Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Regulativni odbor mora vsakemu kosu dodati sekundarno etiketo, tako da je v celoti vidna in na način, ki preprečuje ponovno uporabo, z navedbo besedila „Denominacion de Origen Protegida ‚Los Pedroches‘“ ter kategorije pripadnosti zadevnega kosa (pršuta ali plečeta) poleg kategorije pasme in krme.

Na etiketi mora prav tako biti prikazan uradni logotip ZOP (reproduciran v nadaljevanju):

Image 2C1602023SL1510120230505SL0004.0001221276Sporazumo podelitvi užitka na rudarski pravici za iskanje in raziskovanje nahajališč nafte in zemeljskega plina ter črpanje nafte in zemeljskega plina iz nahajališč na območju Gryfice, v nadaljevanju sporazum,sklenjen v Varšavi, dne …, meddržavno zakladnico – ministrom za podnebje in okolje, v njenem imenu …, ki deluje na podlagi pooblastila …, v nadaljevanju državna zakladnica,in… (podjetje) s sedežem v … (polni naslov), registriranim … pod številko KRS (nacionalni sodni register) …, z osnovnim kapitalom …, ki ga zastopa …, v nadaljevanju: imetnik užitka na rudarski pravici,v nadaljevanju podpisnica oziroma podpisnik sporazuma ali skupaj podpisnika sporazuma,se glasi:Člen 11.Državna zakladnica, kot edini lastnik notranjih slojev zemeljske skorje, ki pokriva območje znotraj občin: Świerzno, Karnice, Rewal in Brojce, mestne in podeželske občine: Wolin, Kamień Pomorski, Dziwnów, Golczewo, Płoty, Trzebiatów in Gryfice v Zahodnopomorjanskem vojvodstvu, katerih meje so opredeljene z geodetskimi črtami, ki povezujejo točke (od 1 do 18) z naslednjimi koordinatami koordinatnega sistema PL-1992:TočkaX [PL-1992]Y [PL-1992]1691055,17219674,192692737,14221619,123693771,09224785,264695846,05233241,525697800,71239098,786689034,77237808,887688700,54245043,478687684,41264181,999684723,09259134,4510673948,18266614,0911675598,09237055,2012673865,95223383,3013673409,40219824,2914677185,11213499,7815687174,95217946,8716685637,43221987,2017688367,49223047,4218689636,16219042,50brez poligona, ki ga določajo točke 19–23:TočkaX [PL-1992]Y [PL-1992]19679335,20223870,9520679746,86224268,3121679040,45224478,5522678251,69224485,6323678251,81224056,04s tem sporazumom imetniku užitka na rudarski pravici podeljuje užitek na rudarski pravici za navedeno območje, ki ga zgoraj omejuje spodnja meja površinskih zemljišč, spodaj pa seže do globine 5000 m, pod pogojem, da imetnik užitka na rudarski pravici dobi koncesijo za iskanje in raziskovanje nahajališč nafte in zemeljskega plina ter črpanje nafte in zemeljskega plina iz nahajališč na območju Gryfice v roku enega leta od datuma sklenitve sporazuma.2.Če pogoj glede koncesije iz odstavka 1 ni izpolnjen, obveze iz sporazuma prenehajo veljati.3.Imetnik užitka na rudarski pravici lahko na okoliškem območju, navedenem v odstavku 1 –1)v karbonskih in permskih formacijah – izvaja dejavnosti v zvezi z iskanjem in raziskovanjem nahajališč nafte in zemeljskega plina;2)v drugih predelih – izvaja vsa potrebna dela in dejavnosti, da si pridobi dostop do karbonskih in permskih formacij.4.Površina navpične projekcije navedenega območja je 747,96 km2.5.Užitek na rudarski pravici daje imetniku pravico do izključnega izkoriščanja območja iz člena 1 za iskanje in raziskovanje nahajališč nafte in zemeljskega plina, kakor tudi za opravljanje vseh potrebnih del in dejavnosti v te namene na tem območju v skladu z veljavno zakonodajo, zlasti z geološkim in rudarskim zakonom z dne 9. junija 2011 (Dziennik Ustaw [Uradni list] 2022, št. 1072, kakor je bil spremenjen) (v nadaljnjem besedilu: geološki in zakonodajni zakon) in sklepi, ki so bili sprejeti v skladu s tem zakonom.Člen 2Imetnik užitka na rudarski pravici izjavlja, da ne nasprotuje dejanskemu in pravnemu položaju predmeta užitka na rudarski pravici.Člen 31.Sporazum začne veljati na dan pridobitve koncesije.2.Užitek na rudarski pravici se podeli za obdobje tridesetih let, od tega pet let za fazo iskanja in raziskovanja ter petindvajset let za fazo črpanja, pri čemer veljajo določbe člena 8(2) in člena 10.3.Užitek na rudarski pravici preneha v primerih, da koncesija preteče, je odvzeta ali postane neveljavna, ne glede na razlog.Člen 4Imetnik užitka na rudarski pravici se obveže, da bo državno zakladnico pisno obveščal o vseh spremembah imena, sedeža in naslova, oblike organizacije ali registracijskih in identifikacijskih številk, prenosa koncesije drugi osebi po zakonu, o uvedbi stečajnega postopka, razglasitvi stečaja, začetku likvidacijskega postopka. Državna zakladnica lahko zahteva, da se v takih primerih zagotovijo potrebna pojasnila. Pisno obvestilo je treba zagotoviti najpozneje v 30 dneh od nastopa navedenih okoliščin.Člen 5Sporazum ne sme posegati v pravice tretjih oseb, zlasti lastnikov zemljišč, imetnik užitka na rudarski pravici pa ne sme biti izvzet iz obveznosti spoštovanja zahtev prava, zlasti zahtev v zvezi z iskanjem in raziskovanjem mineralov ter zaščito in uporabo okoljskih virov.Člen 6Državna zakladnica si pridržuje pravico, da na območju iz člena 1(1) podeli užitek na rudarski pravici za namene izvajanja dejavnosti, ki niso navedene v sporazumu, na način, ki ne krši pravic imetnika užitka na rudarski pravici.Člen 71.Imetnik užitka na rudarski pravici državni zakladnici plača pristojbino za užitek na rudarski pravici na območju iz člena 1(1) med fazo iskanja in raziskovanja za vsako leto užitka na rudarski pravici (ki se šteje za 12 zaporednih mesecev):a)(znesek) PLN (z besedami: …) za prvo leto užitka na rudarski pravici od dneva začetka veljavnosti sporazuma, v roku 30 dni od začetka navedenega leta užitka na rudarski pravici;b)(znesek) PLN (z besedami: …) za drugo leto užitka na rudarski pravici od dneva začetka veljavnosti sporazuma, v roku 30 dni od začetka navedenega leta užitka na rudarski pravici;c)(znesek) PLN (z besedami: …) za tretje leto užitka na rudarski pravici od dneva začetka veljavnosti sporazuma, v roku 30 dni od začetka navedenega leta užitka na rudarski pravici;d)(znesek) PLN (z besedami: …) za četrto leto užitka na rudarski pravici od dneva začetka veljavnosti sporazuma, v roku 30 dni od začetka navedenega leta užitka na rudarski pravici;e)(znesek) PLN (z besedami: …) za peto leto užitka na rudarski pravici od dneva začetka veljavnosti sporazuma, v roku 30 dni od začetka navedenega leta užitka na rudarski pravici;pri čemer veljajo določbe iz odstavka 2.2.Če je rok za plačilo pristojbine za dano leto užitka na rudarski pravici med 1. januarjem in 1. marcem, imetnik užitka na rudarski pravici pristojbino poravna do 1. marca. Če pa je pristojbina predmet indeksacije v skladu z odstavki 3 do 5, jo imetnik užitka na rudarski pravici poravna šele na dan, ko je objavljen indeks iz odstavka 3, pri čemer upošteva navedeni indeks.3.Pristojbina iz odstavka 1 se prilagodi srednjeročnemu letnemu indeksu cen življenjskih potrebščin in storitev za obdobje od sklenitve sporazuma do leta pred datumom plačila pristojbine, kakor jo je določil predsednik osrednjega statističnega urada v Uradnem listu Republike Poljske (Monitor Polski). Če je indeks v danem letu manjši ali enak nič, indeksacije za navedeno leto ni.4.Če je datum plačila pristojbine v koledarskem letu sklenitve sporazuma, pristojbina ni predmet indeksacije.5.Če je bil sporazum sklenjen in je začel veljati v letu pred letom roka za plačilo pristojbine, pristojbina ni predmet indeksacije, če jo imetnik užitka na rudarski pravici poravna pred koncem koledarskega leta sklenitve in začetka veljavnosti sporazuma.6.Če imetnik užitka na rudarski pravici izgubi užitek na rudarski pravici, ki mu je bil podeljen s sporazumom, pred iztekom obdobja iz člena 3(2), se od imetnika užitka na rudarski pravici zahteva plačilo pristojbine za celo leto užitka na rudarski pravici, v katerem je bila ta pravica izgubljena. Če pa je užitek na rudarski pravici izgubljen zaradi odvzema koncesije ali iz razlogov iz člena 10(1), (3) ali (4), imetnik užitka na rudarski pravici poravna pristojbino za vso obdobje užitka faze iskanja in raziskovanja iz člena 3(1) in (2), indeksirano v skladu z odstavkom 3, ne glede na pogodbeno kazen iz člena 10(2). Pristojbino je treba poravnati v 30 dneh od dneva izgube užitka na rudarski pravici. Izguba užitka na rudarski pravici imetnika tega užitka ne odveže okoljskih obveznosti v zvezi s predmetom užitka na rudarski pravici, zlasti obveznosti v zvezi z zaščito nahajališč.7.Imetnik užitka na rudarski pravici plača pristojbino za užitek na rudarski pravici na bančni račun Ministrstva za podnebje in okolje pri Narodni banki Poljske v podružnici v Varšavi 07 1010 1010 0006 3522 3100 0000, pri čemer na plačilnem nalogu navede: Za podelitev užitka na rudarski pravici v povezavi s koncesijo za iskanje in raziskovanje nahajališč nafte in zemeljskega plina ter črpanje nafte in zemeljskega plina iz nahajališč na območju ,Gryfice‘.Datum plačila je datum vknjižbe na računu državne zakladnice.8.Pristojbina iz odstavka 1 ni predmet davka na blago in storitve (DDV). Če se zakonodaja glede obdavčitve dejavnosti, ki so predmet tega sporazuma, spremeni ali se spremeni tolmačenje te zakonodaje, in sicer tako, da dejavnosti, ki so predmet sporazuma, postanejo predmet davka na blago in storitve, se znesek pristojbine zviša za znesek dolgovanega davka.9.Državna zakladnica imetnika užitka na rudarski pravici pisno obvesti o spremembah računa iz odstavka 7.10.Znesek pristojbine za podelitev užitka na rudarski pravici državni zakladnici se plača ne glede na prihodek, ki ga imetnik užitka na rudarski pravici zasluži od uporabe navedene pravice.11.Imetnik užitka na rudarski pravici kopijo dokazila o plačilu pristojbine iz odstavka 1 državni zakladnici pošlje sedem dni od datuma plačila pristojbine za podelitev užitka na rudarski pravici.Člen 81.Ko imetnik užitka na rudarski pravici prejme sklep o naložbi z opredelitvijo pogojev črpanja nafte in zemeljskega plina, podpisnika sporazuma v 30 dneh od datuma navedenega sklepa podpišeta dodatek k sporazumu, v katerem so določeni pogoji za izvajanje sporazuma med fazo črpanja ter znesek pristojbine za užitek na rudarski pravici na območju, določenem v členu 1(1), za vsako leto užitka na rudarski pravici med fazo črpanja.2.Če dodatek iz odstavka 1 ni bil sprejet v 30 dneh od sklepa o naložbi z opredelitvijo pogojev črpanja nafte in zemeljskega plina, užitek na rudarski pravici preneha veljati.Člen 9Imetnik užitka na rudarski pravici lahko uveljavlja užitek na rudarski pravici iz člena 1(1) šele po prejetju pisnega soglasja državne zakladnice.Člen 101.Če imetnik užitka na rudarski pravici krši obveznosti iz sporazuma, lahko državna zakladnica ob upoštevanju določb iz odstavkov 3 in 4 odpove sporazum s takojšnjim učinkom, ne da bi bil imetnik užitka na rudarski pravici upravičen do uveljavljanja premoženjske škode. Vendar pa sporazum ne more biti odpovedan, če imetnik užitka na rudarski pravici obveznosti iz sporazuma krši zaradi višje sile.2.Če je sporazum odpovedan zaradi razlogov iz odstavka 1 ali 4, imetnik užitka na rudarski pravici državni zakladnici poravna pogodbeno kazen v višini 25 % pristojbine za celotno obdobje užitka na rudarski pravici v fazi iskanja in raziskovanja, kakor je opredeljeno v členu 3(1) in (2), indeksirano v skladu s členom 7(3).3.Če imetnik užitka na rudarski pravici zamudi plačilo pristojbine za več kot sedem dni od roka iz člena 7(1) ali (2), državna zakladnica zahteva od imetnika užitka na rudarski pravici plačilo neporavnane pristojbine v sedmih dneh od prejetja zahtevka, sicer se sporazum nemudoma odpove.4.Če imetnik užitka na rudarski pravici ne obvesti državne zakladnice o dogodkih iz člena 4 v 30 dneh od njihovega nastanka, mu zakladnica lahko naloži pogodbeno kazen v višini 5 % pristojbine za celotno obdobje užitka na rudarski pravici v fazi iskanja in raziskovanja, in sicer za vsak primer nepredložitve informacij, ali odpove sporazum v celoti ali deloma s 30-dnevnim odpovednim rokom, z začetkom veljave ob koncu koledarskega meseca.5.Sporazum zavezuje imetnika užitka na rudarski pravici do izteka njegove veljavnosti, odvzema ali neveljavnosti koncesije; imetnik užitka na rudarski pravici sporazuma ne more odpovedati.6.Sporazum se odpove v pisni obliki, sicer odpoved ni veljavna.7.Podpisnika sporazuma se strinjata, da se v primeru odpovedi sporazuma s strani državne zakladnice plačana pristojbina za užitek na rudarski pravici iz člena 7(1) ne povrne.8.Državna zakladnica si pridržuje pravico, da zahteva odškodnino, ki je večja od zneska pogodbene kazni v skladu s splošnimi pogoji, če je znesek škode za državno zakladnico večji od pogodbene kazni.Člen 111.Podpisnika sta predložila naslednje kontaktne podatke za korespondenco:1)Državna zakladnica:Ministerstwo Klimatu i Środowiska (ministrstvo za podnebje in okolje), ul. Wawelska 52/54, 00-922 Varšava;2)Imetnik užitka na rudarski pravici:(naslov).2.Podpisnika sta se dolžna medsebojno nemudoma pisno obvestiti o vsakršni spremembi kontaktnih podatkov, navedenih v odstavku 1. Zaradi takšne spremembe dodatek k sporazumu ni potreben. Korespondenca, ki je bila poslana na najnovejši predloženi naslov podpisnice oziroma podpisnika, se s strani druge podpisnice oziroma podpisnika šteje za vročeno.3.Podpisnika si korespondenco posredujeta osebno, preko kurirja ali s priporočenim pismom, pri čemer uporabita najnovejše predložene kontaktne podatke.4.Priporočena pisma, poslana na najnovejši predloženi naslov podpisnice oziroma podpisnika, ki sta jih pošta ali kurirska služba vrnili, ker jih naslovnik ni pravočasno prevzel, se po štirinajstih dneh od prvega poskusa dostave štejejo za vročena.Člen 121.Podpisnika sporazuma nista odgovorna za neizpolnjevanje obveznosti iz tega sporazuma v primeru višje sile, če lahko dokažeta, da je škoda, ki je nastala zaradi višje sile, vplivala na neizpolnjevanje teh obveznosti. Višja sila pomeni zunanji dogodek, ki ga podpisnika nista mogla predvideti ali preprečiti, zaradi katerega sporazuma ni mogoče izvajati v celoti ali deloma ter stalno ali začasno, ki ga kljub skrbnemu ravnanju nista mogla preprečiti ter ki ni posledica napak ali malomarnosti z njune strani.2.V primeru višje sile si podpisnika sporazuma nemudoma prizadevata sporazumeti se o nadaljnjem ukrepanju v zvezi z novimi razmerami.Člen 13Imetnik užitka na rudarski pravici lahko zaprosi za podaljšanje sporazuma v celoti ali deloma. Za podaljšanje zaprosi v pisni obliki, sicer vloga ni veljavna.Člen 14V primeru odpovedi sporazuma imetnik užitka na rudarski pravici ne more zahtevati odškodnine od državne zakladnice zaradi večje vrednosti predmeta užitka na rudarski pravici.Člen 15Za morebitne spore na podlagi tega sporazuma je pristojno redno sodišče, katerega pristojnost je določena na podlagi sedeža državne zakladnice.Člen 16Sporazum ureja poljsko pravo, zlasti določbe geološkega in zakonodajnega zakona ter civilnega zakonika.Člen 17Imetnik užitka na rudarski pravici krije stroške sklenitve sporazuma.Člen 18Spremembe sporazuma se pripravijo v pisni obliki, sicer niso veljavne.Člen 19Sporazum je pripravljen v treh identičnih kopijah (ena za imetnika užitka na rudarski pravici in dve za državno zakladnico).Državna zakladnicaImetnik užitka na rudarski praviciC1602023SL2810120230505SL0005.0001341396Sporazu m o podelitvi užitka na rudarski pravici za iskanje in raziskovanje nahajališč nafte in zemeljskega plina ter črpanje nafte in zemeljskega plina iz nahajališč na območju Kartuzy, v nadaljevanju sporazum,sklenjen v Varšavi, dne … med:državno zakladnico – ministrom za podnebje in okolje, v njegovem imenu … …, v nadaljevanju državna zakladnica,in… (podjetje) s sedežem v… (polni naslov), registriranim … pod številko KRS (nacionalni sodni register) …, z osnovnim kapitalom…, ki ga zastopa…, v nadaljevanju: imetnik užitka na rudarski pravici,v nadaljevanju podpisnica oziroma podpisnik sporazuma ali skupaj podpisnika sporazuma, se glasi:Člen 11.Državna zakladnica, kot edini lastnik notranjih slojev zemeljske skorje, ki pokriva območje znotraj občin: Kolbudy, Przywidz, Stężyca, Chmielno, Sierakowice, Somonino, Przodkowo, Linia, Szemud, Wejherowo, Łęczyce in Luzino, občin in mest: Żukowo in Kartuzy ter mest Gdynia in Gdańsk v Pomorjanskem vojvodstvu, katerih meje so opredeljene z geodetskimi črtami, ki povezujejo točke (od 1 do 5) z naslednjimi koordinatami koordinatnega sistema PL-1992:TočkaX [PL-1992]Y [PL-1992]1709648,50467438,932709994,91434842,343737770,93435133,014737259,22467502,295720361,13467514,79s tem sporazumom imetniku užitka na rudarski pravici podeljuje užitek na rudarski pravici za navedeno območje, ki ga zgoraj omejuje spodnja meja površinskih zemljišč, spodaj pa seže do globine 5000 m, pod pogojem, da imetnik užitka na rudarski pravici dobi koncesijo za iskanje in raziskovanje nahajališč nafte in zemeljskega plina ter črpanje nafte in zemeljskega plina iz nahajališč na območju Kartuzy v roku enega leta od datuma sklenitve sporazuma.2.Če pogoj glede koncesije iz odstavka 1 ni izpolnjen, obveze iz sporazuma prenehajo veljati.3.Imetnik užitka na rudarski pravici lahko na okoliškem območju, navedenem v odstavku 1 –1)v kambrijskih, ordovicijskih in silurskih formacijah – izvaja dejavnosti v zvezi z iskanjem in raziskovanjem nahajališč nafte in zemeljskega plina;2)v drugih predelih – izvaja vsa potrebna dela in dejavnosti, da si pridobi dostop do kambrijskih, ordovicijskih in silurskih formacij.4.Površina navpične projekcije navedenega območja je 900,35 km2.5.Užitek na rudarski pravici daje imetniku pravico do izključnega izkoriščanja območja iz člena 1 za iskanje in raziskovanje nahajališč nafte in zemeljskega plina, kakor tudi za opravljanje vseh potrebnih del in dejavnosti v te namene na tem območju v skladu z veljavno zakonodajo, zlasti z geološkim in rudarskim zakonom z dne 9. junija 2011 (Dziennik Ustaw [Uradni list] 2022, št. 1072, kakor je bil spremenjen) (v nadaljnjem besedilu: geološki in zakonodajni zakon) in sklepi, ki so bili sprejeti v skladu s tem zakonom.Člen 2Imetnik užitka na rudarski pravici izjavlja, da ne nasprotuje dejanskemu in pravnemu položaju predmeta užitka na rudarski pravici.Člen 31.Sporazum začne veljati na dan pridobitve koncesije.2.Užitek na rudarski pravici se podeli za obdobje tridesetih let, od tega pet let za fazo iskanja in raziskovanja ter petindvajset let za fazo črpanja, pri čemer veljajo določbe člena 8(2) in člena 10.3.Užitek na rudarski pravici preneha v primerih, da koncesija preteče, je odvzeta ali postane neveljavna, ne glede na razlog.Člen 4Imetnik užitka na rudarski pravici se obveže, da bo državno zakladnico pisno obveščal o vseh spremembah imena, sedeža in naslova, oblike organizacije ali registracijskih in identifikacijskih številk, prenosa koncesije drugi osebi po zakonu, o uvedbi stečajnega postopka, razglasitvi stečaja, začetku likvidacijskega postopka. Državna zakladnica lahko zahteva, da se v takih primerih zagotovijo potrebna pojasnila. Pisno obvestilo je treba zagotoviti najpozneje v 30 dneh od nastopa navedenih okoliščin.Člen 5Sporazum ne sme posegati v pravice tretjih oseb, zlasti lastnikov zemljišč, imetnik užitka na rudarski pravici pa ne sme biti izvzet iz obveznosti spoštovanja zahtev prava, zlasti zahtev v zvezi z iskanjem in raziskovanjem mineralov ter zaščito in uporabo okoljskih virov.Člen 6Državna zakladnica si pridržuje pravico, da na območju iz člena 1(1) podeli užitek na rudarski pravici za namene izvajanja dejavnosti, ki niso navedene v sporazumu, na način, ki ne krši pravic imetnika užitka na rudarski pravici.Člen 71.Imetnik užitka na rudarski pravici državni zakladnici plača pristojbino za užitek na rudarski pravici na območju iz člena 1(1) med fazo iskanja in raziskovanja za vsako leto užitka na rudarski pravici (ki se šteje za 12 zaporednih mesecev):a)… (znesek) PLN (z besedami: …) za prvo leto užitka na rudarski pravici od dneva začetka veljavnosti sporazuma,…v roku 30 dni od začetka navedenega leta užitka na rudarski pravici;b)… (znesek) PLN (z besedami: …) za drugo leto užitka na rudarski pravici od dneva začetka veljavnosti sporazuma,… v roku 30 dni od začetka navedenega leta užitka na rudarski pravici;c)… (znesek) PLN (z besedami: …) za tretje leto užitka na rudarski pravici od dneva začetka veljavnosti sporazuma,…v roku 30 dni od začetka navedenega leta užitka na rudarski pravici;d)… (znesek) PLN (z besedami: …) za četrto leto užitka na rudarski pravici od dneva začetka veljavnosti sporazuma,…v roku 30 dni od začetka navedenega leta užitka na rudarski pravici;e)… (znesek) PLN (z besedami: …) za peto leto užitka na rudarski pravici od dneva začetka veljavnosti sporazuma,…v roku 30 dni od začetka navedenega leta užitka na rudarski pravici;–pričemer veljajo določbe iz odstavka 2.2.Če je rok za plačilo pristojbine za dano leto užitka na rudarski pravici med 1. januarjem in 1. marcem, imetnik užitka na rudarski pravici pristojbino poravna do 1. marca. Če pa je pristojbina predmet indeksacije v skladu z odstavki 3 do 5, jo imetnik užitka na rudarski pravici poravna šele na dan, ko je objavljen indeks iz odstavka 3, pri čemer upošteva navedeni indeks.3.Pristojbina iz odstavka 1 se prilagodi srednjeročnemu letnemu indeksu cen življenjskih potrebščin in storitev za obdobje od sklenitve sporazuma do leta pred datumom plačila pristojbine, kakor jo je določil predsednik osrednjega statističnega urada v Uradnem listu Republike Poljske (Monitor Polski). Če je indeks v danem letu manjši ali enak nič, indeksacije za navedeno leto ni.4.Če je datum plačila pristojbine v koledarskem letu sklenitve sporazuma, pristojbina ni predmet indeksacije.5.Če je bil sporazum sklenjen in je začel veljati v letu pred letom roka za plačilo pristojbine, pristojbina ni predmet indeksacije, če jo imetnik užitka na rudarski pravici poravna pred koncem koledarskega leta sklenitve in začetka veljavnosti sporazuma.6.Če imetnik užitka na rudarski pravici izgubi užitek na rudarski pravici, ki mu je bil podeljen s sporazumom, pred iztekom obdobja iz člena 3(2), se od imetnika užitka na rudarski pravici zahteva plačilo pristojbine za celo leto užitka na rudarski pravici, v katerem je bila ta pravica izgubljena. Če pa je užitek na rudarski pravici izgubljen zaradi odvzema koncesije ali iz razlogov iz člena 10(1), (3) ali (4), imetnik užitka na rudarski pravici poravna pristojbino za vso obdobje užitka faze iskanja in raziskovanja iz člena 3(1) in (2), indeksirano v skladu z odstavkom 3, ne glede na pogodbeno kazen iz člena 10(2). Pristojbino je treba poravnati v 30 dneh od dneva izgube užitka na rudarski pravici. Izguba užitka na rudarski pravici imetnika tega užitka ne odveže okoljskih obveznosti v zvezi s predmetom užitka na rudarski pravici, zlasti obveznosti v zvezi z zaščito nahajališč.7.Imetnik užitka na rudarski pravici plača pristojbino za užitek na rudarski pravici na bančni račun Ministrstva za podnebje in okolje pri Narodni banki Poljske v podružnici v Varšavi 07 1010 1010 0006 3522 3100 0000, pri čemer na plačilnem nalogu navede: „Za podelitev užitka na rudarski pravici v povezavi s koncesijo za iskanje in raziskovanje nahajališč nafte in zemeljskega plina ter črpanje nafte in zemeljskega plina iz nahajališč na območju Kartuzy.Datum plačila je datum vknjižbe na računu državne zakladnice.8.Pristojbina iz odstavka 1 ni predmet davka na blago in storitve (DDV). Če se zakonodaja glede obdavčitve dejavnosti, ki so predmet tega sporazuma, spremeni ali se spremeni tolmačenje te zakonodaje, in sicer tako, da dejavnosti, ki so predmet sporazuma, postanejo predmet davka na blago in storitve, se znesek pristojbine zviša za znesek dolgovanega davka.9.Državna zakladnica imetnika užitka na rudarski pravici pisno obvesti o spremembah računa iz odstavka 7.10.Znesek pristojbine za podelitev užitka na rudarski pravici državni zakladnici se plača ne glede na prihodek, ki ga imetnik užitka na rudarski pravici zasluži od uporabe navedene pravice.11.Imetnik užitka na rudarski pravici kopijo dokazila o plačilu pristojbine iz odstavka 1 državni zakladnici pošlje sedem dni od datuma plačila pristojbine za podelitev užitka na rudarski pravici.Člen 81.Ko imetnik užitka na rudarski pravici prejme sklep o naložbi z opredelitvijo pogojev črpanja nafte in zemeljskega plina, podpisnika sporazuma v 30 dneh od datuma navedenega sklepa podpišeta dodatek k sporazumu, v katerem so določeni pogoji za izvajanje sporazuma med fazo črpanja ter znesek pristojbine za užitek na rudarski pravici na območju, določenem v členu 1(1), za vsako leto užitka na rudarski pravici med fazo črpanja.2.Če dodatek iz odstavka 1 ni bil sprejet v 30 dneh od sklepa o naložbi z opredelitvijo pogojev črpanja nafte in zemeljskega plina, užitek na rudarski pravici preneha veljati.Člen 9Imetnik užitka na rudarski pravici lahko uveljavlja užitek na rudarski pravici iz člena 1(1) šele po prejetju pisnega soglasja državne zakladnice.Člen 101.Če imetnik užitka na rudarski pravici krši obveznosti iz sporazuma, lahko državna zakladnica ob upoštevanju določb iz odstavkov 3 in 4 odpove sporazum s takojšnjim učinkom, ne da bi bil imetnik užitka na rudarski pravici upravičen do uveljavljanja premoženjske škode. Vendar pa sporazum ne more biti odpovedan, če imetnik užitka na rudarski pravici obveznosti iz sporazuma krši zaradi višje sile.2.Če je sporazum odpovedan zaradi razlogov iz odstavka 1 ali 4, imetnik užitka na rudarski pravici državni zakladnici poravna pogodbeno kazen v višini 25 % pristojbine za celotno obdobje užitka na rudarski pravici v fazi iskanja in raziskovanja, kakor je opredeljeno v členu 3(1) in (2), indeksirano v skladu s členom 7(3).3.Če imetnik užitka na rudarski pravici zamudi plačilo pristojbine za več kot sedem dni od roka iz člena 7(1) ali (2), državna zakladnica zahteva od imetnika užitka na rudarski pravici plačilo neporavnane pristojbine v sedmih dneh od prejetja zahtevka, sicer se sporazum nemudoma odpove.4.Če imetnik užitka na rudarski pravici ne obvesti državne zakladnice o dogodkih iz člena 4 v 30 dneh od njihovega nastanka, mu zakladnica lahko naloži pogodbeno kazen v višini 5 % pristojbine za celotno obdobje užitka na rudarski pravici v fazi iskanja in raziskovanja, in sicer za vsak primer nepredložitve informacij, ali odpove sporazum v celoti ali deloma s 30-dnevnim odpovednim rokom, z začetkom veljave ob koncu koledarskega meseca.5.Sporazum zavezuje imetnika užitka na rudarski pravici do izteka njegove veljavnosti, odvzema ali neveljavnosti koncesije; imetnik užitka na rudarski pravici sporazuma ne more odpovedati.6.Sporazum se odpove v pisni obliki, sicer odpoved ni veljavna.7.Podpisnika sporazuma se strinjata, da se v primeru odpovedi sporazuma s strani državne zakladnice plačana pristojbina za užitek na rudarski pravici iz člena 7(1) ne povrne.8.Državna zakladnica si pridržuje pravico, da zahteva odškodnino, ki je večja od zneska pogodbene kazni v skladu s splošnimi pogoji, če je znesek škode za državno zakladnico večji od pogodbene kazni.Člen 111.Podpisnika sta predložila naslednje kontaktne podatke za korespondenco:1)Državna zakladnica:Ministerstwo Klimatu i Środowiska (ministrstvo za podnebje in okolje), ul. Wawelska 52/54, 00-922 Varšava;2)imetnik užitka na rudarski pravici:(naslov).2.Podpisnika sta se dolžna medsebojno nemudoma pisno obvestiti o vsakršni spremembi kontaktnih podatkov, navedenih v odstavku 1. Zaradi takšne spremembe dodatek k sporazumu ni potreben. Korespondenca, ki je bila poslana na najnovejši predloženi naslov podpisnice oziroma podpisnika, se s strani druge podpisnice oziroma podpisnika šteje za vročeno.3.Podpisnika si korespondenco posredujeta osebno, preko kurirja ali s priporočenim pismom, pri čemer uporabita najnovejše predložene kontaktne podatke.4.Priporočena pisma, poslana na najnovejši predloženi naslov podpisnice oziroma podpisnika, ki sta jih pošta ali kurirska služba vrnili, ker jih naslovnik ni pravočasno prevzel, se po štirinajstih dneh od prvega poskusa dostave štejejo za vročena.Člen 121.Podpisnika sporazuma nista odgovorna za neizpolnjevanje obveznosti iz tega sporazuma v primeru višje sile, če lahko dokažeta, da je škoda, ki je nastala zaradi višje sile, vplivala na neizpolnjevanje teh obveznosti. Višja sila pomeni zunanji dogodek, ki ga podpisnika nista mogla predvideti ali preprečiti, zaradi katerega sporazuma ni mogoče izvajati v celoti ali deloma ter stalno ali začasno, ki ga kljub skrbnemu ravnanju nista mogla preprečiti ter ki ni posledica napak ali malomarnosti z njune strani.2.V primeru višje sile si podpisnika sporazuma nemudoma prizadevata sporazumeti se o nadaljnjem ukrepanju v zvezi z novimi razmerami.Člen 13Imetnik užitka na rudarski pravici lahko zaprosi za podaljšanje sporazuma v celoti ali deloma. Za podaljšanje zaprosi v pisni obliki, sicer vloga ni veljavna.Člen 14V primeru odpovedi sporazuma imetnik užitka na rudarski pravici ne more zahtevati odškodnine od državne zakladnice zaradi večje vrednosti predmeta užitka na rudarski pravici.Člen 15Za morebitne spore na podlagi tega sporazuma je pristojno redno sodišče, katerega pristojnost je določena na podlagi sedeža državne zakladnice.Člen 16Sporazum ureja poljsko pravo, zlasti določbe geološkega in zakonodajnega zakona ter civilnega zakonika.Člen 17Imetnik užitka na rudarski pravici krije stroške sklenitve sporazuma.Člen 18Spremembe sporazuma se pripravijo v pisni obliki, sicer niso veljavne.Člen 19Sporazum je pripravljen v treh identičnih kopijah (ena za imetnika užitka na rudarski pravici in dve za državno zakladnico).Državna zakladnicaImetnik užitka na rudarski praviciC1602023SL4010120230505SL0006.0001461516Sporazumo podelitvi užitka na rudarski pravici za iskanje in raziskovanje nahajališč nafte in zemeljskega plina ter črpanje nafte in zemeljskega plina iz nahajališč na območju Gorzów Wielkopolski S, v nadaljevanju sporazum,sklenjen v Varšavi, dne …, meddržavno zakladnico – ministrom za podnebje in okolje, v njenem …, ki deluje na podlagi pooblastila …, v nadaljevanju državna zakladnica,ter… (podjetje) s sedežem v … (polni naslov), registriranim … pod številko KRS (nacionalni sodni register) …, z osnovnim kapitalom …, ki ga zastopa …, v nadaljevanju: imetnik užitka na rudarski pravici,v nadaljevanju podpisnica oziroma podpisnik sporazuma ali skupaj podpisnika sporazuma,se glasi:Člen 11.Državna zakladnica, kot edini lastnik notranjih slojev zemeljske skorje, ki pokriva območje znotraj občin: Lubiszyn, Bogdaniec, Deszczno, Santok, Krzeszyce in Bledzew, občin in mest: Witnica, Lubniewice in Skwierzyna ter mesta Gorzów Wielkopolski v Lublinskem vojvodstvu, ki povezujejo točke (od 1 do 18) z naslednjimi koordinatami koordinatnega sistema PL-1992:TočkaX [PL-1992]Y [PL-1992]1549450,19244711,632546785,65241113,573540242,75241894,164540873,53247572,855546430,59247861,286547712,18259199,827540414,53256580,458531745,15262931,159531753,26263057,7410521496,05262559,1911521556,67262436,4412521365,66247695,3113528872,38239725,6114528621,24236900,9215527049,18228863,0816540948,98229635,4917547125,25229978,7018550209,91230150,11brez poligona, ki ga določajo točke 19–26TočkaX [PL-1992]Y [PL-1992]19537338,87235938,8620537381,70235451,8921537161,68235262,6122536191,17234978,9123535945,30236140,7924536032,11236456,8425536631,59236671,4426537053,67236400,94s tem sporazumom imetniku užitka na rudarski pravici podeljuje užitek na rudarski pravici za navedeno območje, ki ga zgoraj omejuje spodnja meja površinskih zemljišč, spodaj pa seže do globine 4000 m, pod pogojem, da imetnik užitka na rudarski pravici dobi koncesijo za iskanje in raziskovanje nahajališč nafte in zemeljskega plina ter črpanje nafte in zemeljskega plina iz nahajališč na območju Gorzów Wielkopolski S v roku enega leta od datuma sklenitve sporazuma.2.Če pogoj glede koncesije iz odstavka 1 ni izpolnjen, obveze iz sporazuma prenehajo veljati.3.Imetnik užitka na rudarski pravici lahko na okoliškem območju, navedenem v odstavku 1 –1)v permskih formacijah – izvaja dejavnosti v zvezi z iskanjem in raziskovanjem nahajališč nafte in zemeljskega plina;2)v drugih predelih – izvaja vsa potrebna dela in dejavnosti, da si pridobi dostop do permijskih formacij.4.Površina navpične projekcije navedenega območja je 691,38 km2.5.Užitek na rudarski pravici daje imetniku pravico do izključnega izkoriščanja območja iz člena 1 za iskanje in raziskovanje nahajališč nafte in zemeljskega plina, kakor tudi za opravljanje vseh potrebnih del in dejavnosti v te namene na tem območju v skladu z veljavno zakonodajo, zlasti z geološkim in rudarskim zakonom z dne 9. junija 2011 (Dziennik Ustaw [Uradni list] 2022, št. 1072, kakor je bil spremenjen) (v nadaljnjem besedilu: geološki in zakonodajni zakon) in sklepi, ki so bili sprejeti v skladu s tem zakonom.Člen 2Imetnik užitka na rudarski pravici izjavlja, da ne nasprotuje dejanskemu in pravnemu položaju predmeta užitka na rudarski pravici.Člen 31.Sporazum začne veljati na dan pridobitve koncesije.2.Užitek na rudarski pravici se podeli za obdobje tridesetih let, od tega pet let za fazo iskanja in raziskovanja ter petindvajset let za fazo črpanja, pri čemer veljajo določbe člena 8(2) in člena 10.3.Užitek na rudarski pravici preneha v primerih, da koncesija preteče, je odvzeta ali postane neveljavna, ne glede na razlog.Člen 4Imetnik užitka na rudarski pravici se obveže, da bo državno zakladnico pisno obveščal o vseh spremembah imena, sedeža in naslova, oblike organizacije ali registracijskih in identifikacijskih številk, prenosa koncesije drugi osebi po zakonu, o uvedbi stečajnega postopka, razglasitvi stečaja, začetku likvidacijskega postopka. Državna zakladnica lahko zahteva, da se v takih primerih zagotovijo potrebna pojasnila. Pisno obvestilo je treba zagotoviti najpozneje v 30 dneh od nastopa navedenih okoliščin.Člen 5Sporazum ne sme posegati v pravice tretjih oseb, zlasti lastnikov zemljišč, imetnik užitka na rudarski pravici pa ne sme biti izvzet iz obveznosti spoštovanja zahtev prava, zlasti zahtev v zvezi z iskanjem in raziskovanjem mineralov ter zaščito in uporabo okoljskih virov.Člen 6Državna zakladnica si pridržuje pravico, da na območju iz člena 1(1) podeli užitek na rudarski pravici za namene izvajanja dejavnosti, ki niso navedene v sporazumu, na način, ki ne krši pravic imetnika užitka na rudarski pravici.Člen 71.Imetnik užitka na rudarski pravici državni zakladnici plača pristojbino za užitek na rudarski pravici na območju iz člena 1(1) med fazo iskanja in raziskovanja za vsako leto užitka na rudarski pravici (ki se šteje za 12 zaporednih mesecev):a)(znesek) PLN (z besedami: …) za prvo leto užitka na rudarski pravici od dneva začetka veljavnosti sporazuma, v roku 30 dni od začetka navedenega leta užitka na rudarski pravici;b)(znesek) PLN (z besedami: …) za drugo leto užitka na rudarski pravici od dneva začetka veljavnosti sporazuma, v roku 30 dni od začetka navedenega leta užitka na rudarski pravici;c)(znesek) PLN (z besedami: …) za tretje leto užitka na rudarski pravici od dneva začetka veljavnosti sporazuma, v roku 30 dni od začetka navedenega leta užitka na rudarski pravici;d)(znesek) PLN (z besedami: …) za četrto leto užitka na rudarski pravici od dneva začetka veljavnosti sporazuma, v roku 30 dni od začetka navedenega leta užitka na rudarski pravici;e)(znesek) PLN (z besedami: …) za peto leto užitka na rudarski pravici od dneva začetka veljavnosti sporazuma, v roku 30 dni od začetka navedenega leta užitka na rudarski pravici;pri čemer veljajo določbe iz odstavka 2.2.Če je rok za plačilo pristojbine za dano leto užitka na rudarski pravici med 1. januarjem in 1. marcem, imetnik užitka na rudarski pravici pristojbino poravna do 1. marca. Če pa je pristojbina predmet indeksacije v skladu z odstavki 3 do 5, jo imetnik užitka na rudarski pravici poravna šele na dan, ko je objavljen indeks iz odstavka 3, pri čemer upošteva navedeni indeks.3.Pristojbina iz odstavka 1 se prilagodi srednjeročnemu letnemu indeksu cen življenjskih potrebščin in storitev za obdobje od sklenitve sporazuma do leta pred datumom plačila pristojbine, kakor jo je določil predsednik osrednjega statističnega urada v Uradnem listu Republike Poljske (Monitor Polski). Če je indeks v danem letu manjši ali enak nič, indeksacije za navedeno leto ni.4.Če je datum plačila pristojbine v koledarskem letu sklenitve sporazuma, pristojbina ni predmet indeksacije.5.Če je bil sporazum sklenjen in je začel veljati v letu pred letom roka za plačilo pristojbine, pristojbina ni predmet indeksacije, če jo imetnik užitka na rudarski pravici poravna pred koncem koledarskega leta sklenitve in začetka veljavnosti sporazuma.6.Če imetnik užitka na rudarski pravici izgubi užitek na rudarski pravici, ki mu je bil podeljen s sporazumom, pred iztekom obdobja iz člena 3(2), se od imetnika užitka na rudarski pravici zahteva plačilo pristojbine za celo leto užitka na rudarski pravici, v katerem je bila ta pravica izgubljena. Če pa je užitek na rudarski pravici izgubljen zaradi odvzema koncesije ali iz razlogov iz člena 10(1), (3) ali (4), imetnik užitka na rudarski pravici poravna pristojbino za vso obdobje užitka na rudarski pravici v fazi iskanja in raziskovanja iz člena 3(1) in (2), indeksirano v skladu z odstavkom 3, ne glede na pogodbeno kazen iz člena 10(2). Pristojbino je treba poravnati v 30 dneh od dneva izgube užitka na rudarski pravici. Izguba užitka na rudarski pravici imetnika tega užitka ne odveže okoljskih obveznosti v zvezi s predmetom užitka na rudarski pravici, zlasti obveznosti v zvezi z zaščito nahajališč.7.Imetnik užitka na rudarski pravici plača pristojbino za užitek na rudarski pravici na bančni račun Ministrstva za podnebje in okolje pri Narodni banki Poljske v podružnici v Varšavi 07 1010 1010 0006 3522 3100 0000, pri čemer na plačilnem nalogu navede: Za podelitev užitka na rudarski pravici v povezavi s koncesijo za iskanje in raziskovanje nahajališč nafte in zemeljskega plina ter črpanje nafte in zemeljskega plina iz nahajališč na območju Gorzów Wielkopolski S.Datum plačila je datum vknjižbe na računu državne zakladnice.8.Pristojbina iz odstavka 1 ni predmet davka na blago in storitve (DDV). Če se zakonodaja glede obdavčitve dejavnosti, ki so predmet tega sporazuma, spremeni ali se spremeni tolmačenje te zakonodaje, in sicer tako, da dejavnosti, ki so predmet sporazuma, postanejo predmet davka na blago in storitve, se znesek pristojbine zviša za znesek dolgovanega davka.9.Državna zakladnica imetnika užitka na rudarski pravici pisno obvesti o spremembah računa iz odstavka 7.10.Znesek pristojbine za podelitev užitka na rudarski pravici državni zakladnici se plača ne glede na prihodek, ki ga imetnik užitka na rudarski pravici zasluži od uporabe navedene pravice.11.Imetnik užitka na rudarski pravici kopijo dokazila o plačilu pristojbine iz odstavka 1 državni zakladnici pošlje sedem dni od datuma plačila pristojbine za podelitev užitka na rudarski pravici.Člen 81.Ko imetnik užitka na rudarski pravici prejme sklep o naložbi z opredelitvijo pogojev črpanja nafte in zemeljskega plina, podpisnika sporazuma v 30 dneh od datuma navedenega sklepa podpišeta dodatek k sporazumu, v katerem so določeni pogoji za izvajanje sporazuma med fazo črpanja ter znesek pristojbine za užitek na rudarski pravici na območju, določenem v členu 1(1), za vsako leto užitka na rudarski pravici med fazo črpanja.2.Če dodatek iz odstavka 1 ni bil sprejet v 30 dneh od sklepa o naložbi z opredelitvijo pogojev črpanja nafte in zemeljskega plina, užitek na rudarski pravici preneha veljati.Člen 9Imetnik užitka na rudarski pravici lahko uveljavlja užitek na rudarski pravici iz člena 1(1) šele po prejetju pisnega soglasja državne zakladnice.Člen 101.Če imetnik užitka na rudarski pravici krši obveznosti iz sporazuma, lahko državna zakladnica ob upoštevanju določb iz odstavkov 3 in 4 odpove sporazum s takojšnjim učinkom, ne da bi bil imetnik užitka na rudarski pravici upravičen do uveljavljanja premoženjske škode. Vendar pa sporazum ne more biti odpovedan, če imetnik užitka na rudarski pravici obveznosti iz sporazuma krši zaradi višje sile.2.Če je sporazum odpovedan zaradi razlogov iz odstavka 1 ali 4, imetnik užitka na rudarski pravici državni zakladnici poravna pogodbeno kazen v višini 25 % pristojbine za celotno obdobje užitka na rudarski pravici v fazi iskanja in raziskovanja, kakor je opredeljeno v členu 3(1) in (2), indeksirano v skladu s členom 7(3).3.Če imetnik užitka na rudarski pravici zamudi plačilo pristojbine za več kot sedem dni od roka iz člena 7(1) ali (2), državna zakladnica zahteva od imetnika užitka na rudarski pravici plačilo neporavnane pristojbine v sedmih dneh od prejetja zahtevka, sicer se sporazum nemudoma odpove.4.Če imetnik užitka na rudarski pravici ne obvesti državne zakladnice o dogodkih iz člena 4 v 30 dneh od njihovega nastanka, mu zakladnica lahko naloži pogodbeno kazen v višini 5 % pristojbine za celotno obdobje užitka na rudarski pravici v fazi iskanja in raziskovanja, in sicer za vsak primer nepredložitve informacij, ali odpove sporazum v celoti ali deloma s 30-dnevnim odpovednim rokom, z začetkom veljave ob koncu koledarskega meseca.5.Sporazum zavezuje imetnika užitka na rudarski pravici do izteka njegove veljavnosti, odvzema ali neveljavnosti koncesije; imetnik užitka na rudarski pravici sporazuma ne more odpovedati.6.Sporazum se odpove v pisni obliki, sicer odpoved ni veljavna.7.Podpisnika sporazuma se strinjata, da se v primeru odpovedi sporazuma s strani državne zakladnice plačana pristojbina za užitek na rudarski pravici iz člena 7(1) ne povrne.8.Državna zakladnica si pridržuje pravico, da zahteva odškodnino, ki je večja od zneska pogodbene kazni v skladu s splošnimi pogoji, če je znesek škode za državno zakladnico večji od pogodbene kazni.Člen 111.Podpisnika sta predložila naslednje kontaktne podatke za korespondenco:1)Državna zakladnica:Ministerstwo Klimatu i Środowiska (Ministrstvo za podnebje in okolje), ul. Wawelska 52/54, 00-922 Varšava;2)Imetnik užitka na rudarski pravici:(naslov).2.Podpisnika sta se dolžna medsebojno nemudoma pisno obvestiti o vsakršni spremembi kontaktnih podatkov, navedenih v odstavku 1. Zaradi takšne spremembe dodatek k sporazumu ni potreben. Korespondenca, ki je bila poslana na najnovejši predloženi naslov podpisnice oziroma podpisnika, se s strani druge podpisnice oziroma podpisnika šteje za vročeno.3.Podpisnika si korespondenco posredujeta osebno, preko kurirja ali s priporočenim pismom, pri čemer uporabita najnovejše predložene kontaktne podatke.4.Priporočena pisma, poslana na najnovejši predloženi naslov podpisnice oziroma podpisnika, ki sta jih pošta ali kurirska služba vrnili, ker jih naslovnik ni pravočasno prevzel, se po štirinajstih dneh od prvega poskusa dostave štejejo za vročena.Člen 121.Podpisnika sporazuma nista odgovorna za neizpolnjevanje obveznosti iz tega sporazuma v primeru višje sile, če lahko dokažeta, da je škoda, ki je nastala zaradi višje sile, vplivala na neizpolnjevanje teh obveznosti. Višja sila pomeni zunanji dogodek, ki ga podpisnika nista mogla predvideti ali preprečiti, zaradi katerega sporazuma ni mogoče izvajati v celoti ali deloma ter stalno ali začasno, ki ga kljub skrbnemu ravnanju nista mogla preprečiti ter ki ni posledica napak ali malomarnosti z njune strani.2.V primeru višje sile si podpisnika sporazuma nemudoma prizadevata sporazumeti se o nadaljnjem ukrepanju v zvezi z novimi razmerami.Člen 13Imetnik užitka na rudarski pravici lahko zaprosi za podaljšanje sporazuma v celoti ali deloma. Za podaljšanje zaprosi v pisni obliki, sicer vloga ni veljavna.Člen 14V primeru odpovedi sporazuma imetnik užitka na rudarski pravici ne more zahtevati odškodnine od državne zakladnice zaradi večje vrednosti predmeta užitka na rudarski pravici.Člen 15Za morebitne spore na podlagi tega sporazuma je pristojno redno sodišče, katerega pristojnost je določena na podlagi sedeža državne zakladnice.Člen 16Sporazum ureja poljsko pravo, zlasti določbe geološkega in zakonodajnega zakona ter civilnega zakonika.Člen 17Imetnik užitka na rudarski pravici krije stroške sklenitve sporazuma.Člen 18Spremembe sporazuma se pripravijo v pisni obliki, sicer niso veljavne.Člen 19Sporazum je pripravljen v treh identičnih kopijah (ena za imetnika užitka na rudarski pravici in dve za državno zakladnico).Državna zakladnicaImetnik užitka na rudarski praviciC1602023SL5210120230505SL0007.0001571626Sporazum o podelitvi užitka na rudarski pravici za iskanje in raziskovanje nahajališč nafte in zemeljskega plina ter črpanje nafte in zemeljskega plina iz nahajališč na območju Siedlce W, v nadaljevanju sporazum,sklenjen v Varšavi, dne …, med:državno zakladnico – ministrom za podnebje in okolje, v njegovem imenu …, v nadaljevanju državna zakladnica,in… (podjetje) s sedežem v… (polni naslov), registriranim … pod številko KRS (nacionalni sodni register) …, z osnovnim kapitalom, ki ga zastopa, v nadaljevanju: imetnik užitka na rudarski pravici,v nadaljevanju podpisnica oziroma podpisnik sporazuma ali skupaj podpisnika sporazuma, se glasi:Člen 11.Državna zakladnica, kot edini lastnik notranjih slojev zemeljske skorje, ki pokriva območje znotraj občin: Korytnica, Wierzbno, Liw, Grębków, Sokołów Podlaski, Bielany, Dobre, Jakubów, Cegłów, Kotuń, Mokobody, Siedlce, Skórzec, Suchożebry, Wiśniew in Wodynie, občin in mest: Kałuszyn in Mrozy, ter mest Sokołów Podlaski, Węgrów in Siedlce v Mazovijskem vojvodstvu, katerih meje so opredeljene z geodetskimi črtami, ki povezujejo točke (od 1 do 4) z naslednjimi koordinatami koordinatnega sistema PL-1992:TočkaX [PL-1992]Y [PL-1992]1508667,07687397,042508667,07722038,063474026,06722038,064474026,06687397,04s tem sporazumom imetniku užitka na rudarski pravici podeljuje užitek na rudarski pravici za navedeno območje, ki ga zgoraj omejuje spodnja meja površinskih zemljišč, spodaj pa seže do globine 3500 m, pod pogojem, da imetnik užitka na rudarski pravici dobi koncesijo za iskanje in raziskovanje nahajališč nafte in zemeljskega plina ter črpanje nafte in zemeljskega plina iz nahajališč na območju Siedlce W v roku enega leta od datuma sklenitve sporazuma.2.Če pogoj glede koncesije iz odstavka 1 ni izpolnjen, obveze iz sporazuma prenehajo veljati.3.Imetnik užitka na rudarski pravici lahko na okoliškem območju, navedenem v odstavku 1 –1)v kambrijskih, ordovicijskih in silurskih formacijah – izvaja dejavnosti v zvezi z iskanjem in raziskovanjem nahajališč nafte in zemeljskega plina;2)v drugih predelih – izvaja vsa potrebna dela in dejavnosti, da si pridobi dostop do kambrijskih, ordovicijskih in silurskih formacij.4.Površina navpične projekcije navedenega območja je 1200,00 km2.5.Užitek na rudarski pravici daje imetniku pravico do izključnega izkoriščanja območja iz člena 1 za iskanje in raziskovanje nahajališč nafte in zemeljskega plina, kakor tudi za opravljanje vseh potrebnih del in dejavnosti v te namene na tem območju v skladu z veljavno zakonodajo, zlasti z geološkim in rudarskim zakonom z dne 9. junija 2011 (Dziennik Ustaw [Uradni list] 2022, št. 1072, kakor je bil spremenjen) (v nadaljnjem besedilu: geološki in zakonodajni zakon) in sklepi, ki so bili sprejeti v skladu s tem zakonom.Člen 2Imetnik užitka na rudarski pravici izjavlja, da ne nasprotuje dejanskemu in pravnemu položaju predmeta užitka na rudarski pravici.Člen 31.Sporazum začne veljati na dan pridobitve koncesije.2.Užitek na rudarski pravici se podeli za obdobje tridesetih let, od tega pet let za fazo iskanja in raziskovanja ter petindvajset let za fazo črpanja, pri čemer veljajo določbe člena 8(2) in člena 10.3.Užitek na rudarski pravici preneha v primerih, da koncesija preteče, je odvzeta ali postane neveljavna, ne glede na razlog.Člen 4Imetnik užitka na rudarski pravici se obveže, da bo državno zakladnico pisno obveščal o vseh spremembah imena, sedeža in naslova, oblike organizacije ali registracijskih in identifikacijskih številk, prenosa koncesije drugi osebi po zakonu, o uvedbi stečajnega postopka, razglasitvi stečaja, začetku likvidacijskega postopka. Državna zakladnica lahko zahteva, da se v takih primerih zagotovijo potrebna pojasnila. Pisno obvestilo je treba zagotoviti najpozneje v 30 dneh od nastopa navedenih okoliščin.Člen 5Sporazum ne sme posegati v pravice tretjih oseb, zlasti lastnikov zemljišč, imetnik užitka na rudarski pravici pa ne sme biti izvzet iz obveznosti spoštovanja zahtev prava, zlasti zahtev v zvezi z iskanjem in raziskovanjem mineralov ter zaščito in uporabo okoljskih virov.Člen 6Državna zakladnica si pridržuje pravico, da na območju iz člena 1(1) podeli užitek na rudarski pravici za namene izvajanja dejavnosti, ki niso navedene v sporazumu, na način, ki ne krši pravic imetnika užitka na rudarski pravici.Člen 71.Imetnik užitka na rudarski pravici državni zakladnici plača pristojbino za užitek na rudarski pravici na območju iz člena 1(1) med fazo iskanja in raziskovanja za vsako leto užitka na rudarski pravici (ki se šteje za 12 zaporednih mesecev):a)… (znesek) PLN (z besedami: …) za prvo leto užitka na rudarski pravici od dneva začetka veljavnosti sporazuma, v roku 30 dni od začetka navedenega leta užitka na rudarski pravici;b)… (znesek) PLN (z besedami: …) za drugo leto užitka na rudarski pravici od dneva začetka veljavnosti sporazuma, v roku 30 dni od začetka navedenega leta užitka na rudarski pravici;c)… (znesek) PLN (z besedami: …) za tretje leto užitka na rudarski pravici od dneva začetka veljavnosti sporazuma, v roku 30 dni od začetka navedenega leta užitka na rudarski pravici;d)… (znesek) PLN (z besedami: …) za četrto leto užitka na rudarski pravici od dneva začetka veljavnosti sporazuma, v roku 30 dni od začetka navedenega leta užitka na rudarski pravici;e)… (znesek) PLN (z besedami: …) za peto leto užitka na rudarski pravici od dneva začetka veljavnosti sporazuma, v roku 30 dni od začetka navedenega leta užitka na rudarski pravici;—pri čemer veljajo določbe iz odstavka 2.2.Če je rok za plačilo pristojbine za dano leto užitka na rudarski pravici med 1. januarjem in 1. marcem, imetnik užitka na rudarski pravici pristojbino poravna do 1. marca. Če pa je pristojbina predmet indeksacije v skladu z odstavki 3 do 5, jo imetnik užitka na rudarski pravici poravna šele na dan, ko je objavljen indeks iz odstavka 3, pri čemer upošteva navedeni indeks.3.Pristojbina iz odstavka 1 se prilagodi srednjeročnemu letnemu indeksu cen življenjskih potrebščin in storitev za obdobje od sklenitve sporazuma do leta pred datumom plačila pristojbine, kakor jo je določil predsednik osrednjega statističnega urada v Uradnem listu Republike Poljske (Monitor Polski). Če je indeks v danem letu manjši ali enak nič, indeksacije za navedeno leto ni.4.Če je datum plačila pristojbine v koledarskem letu sklenitve sporazuma, pristojbina ni predmet indeksacije.5.Če je bil sporazum sklenjen in je začel veljati v letu pred letom roka za plačilo pristojbine, pristojbina ni predmet indeksacije, če jo imetnik užitka na rudarski pravici poravna pred koncem koledarskega leta sklenitve in začetka veljavnosti sporazuma.6.Če imetnik užitka na rudarski pravici izgubi užitek na rudarski pravici, ki mu je bil podeljen s sporazumom, pred iztekom obdobja iz člena 3(2), se od imetnika užitka na rudarski pravici zahteva plačilo pristojbine za celo leto užitka na rudarski pravici, v katerem je bila ta pravica izgubljena. Če pa je užitek na rudarski pravici izgubljen zaradi odvzema koncesije ali iz razlogov iz člena 10(1), (3) ali (4), imetnik užitka na rudarski pravici poravna pristojbino za vso obdobje užitka faze iskanja in raziskovanja iz člena 3(1) in (2), indeksirano v skladu z odstavkom 3, ne glede na pogodbeno kazen iz člena 10(2). Pristojbino je treba poravnati v 30 dneh od dneva izgube užitka na rudarski pravici. Izguba užitka na rudarski pravici imetnika tega užitka ne odveže okoljskih obveznosti v zvezi s predmetom užitka na rudarski pravici, zlasti obveznosti v zvezi z zaščito nahajališč.7.Imetnik užitka na rudarski pravici plača pristojbino za užitek na rudarski pravici na bančni račun Ministrstva za podnebje in okolje pri Narodni banki Poljske v podružnici v Varšavi 07 1010 1010 0006 3522 3100 0000, pri čemer na plačilnem nalogu navede: „Za podelitev užitka na rudarski pravici v povezavi s koncesijo za iskanje in raziskovanje nahajališč nafte in zemeljskega plina ter črpanje nafte in zemeljskega plina iz nahajališč na območju Siedlce W.Datum plačila je datum vknjižbe na računu državne zakladnice.8.Pristojbina iz odstavka 1 ni predmet davka na blago in storitve (DDV). Če se zakonodaja glede obdavčitve dejavnosti, ki so predmet tega sporazuma, spremeni ali se spremeni tolmačenje te zakonodaje, in sicer tako, da dejavnosti, ki so predmet sporazuma, postanejo predmet davka na blago in storitve, se znesek pristojbine zviša za znesek dolgovanega davka.9.Državna zakladnica imetnika užitka na rudarski pravici pisno obvesti o spremembah računa iz odstavka 7.10.Znesek pristojbine za podelitev užitka na rudarski pravici državni zakladnici se plača ne glede na prihodek, ki ga imetnik užitka na rudarski pravici zasluži od uporabe navedene pravice.11.Imetnik užitka na rudarski pravici kopijo dokazila o plačilu pristojbine iz odstavka 1 državni zakladnici pošlje sedem dni od datuma plačila pristojbine za podelitev užitka na rudarski pravici.Člen 81.Ko imetnik užitka na rudarski pravici prejme sklep o naložbi z opredelitvijo pogojev črpanja nafte in zemeljskega plina, podpisnika sporazuma v 30 dneh od datuma navedenega sklepa podpišeta dodatek k sporazumu, v katerem so določeni pogoji za izvajanje sporazuma med fazo črpanja ter znesek pristojbine za užitek na rudarski pravici na območju, določenem v členu 1(1), za vsako leto užitka na rudarski pravici med fazo črpanja.2.Če dodatek iz odstavka 1 ni bil sprejet v 30 dneh od sklepa o naložbi z opredelitvijo pogojev črpanja nafte in zemeljskega plina, užitek na rudarski pravici preneha veljati.Člen 9Imetnik užitka na rudarski pravici lahko uveljavlja užitek na rudarski pravici iz člena 1(1) šele po prejetju pisnega soglasja državne zakladnice.Člen 101.Če imetnik užitka na rudarski pravici krši obveznosti iz sporazuma, lahko državna zakladnica ob upoštevanju določb iz odstavkov 3 in 4 odpove sporazum s takojšnjim učinkom, ne da bi bil imetnik užitka na rudarski pravici upravičen do uveljavljanja premoženjske škode. Vendar pa sporazum ne more biti odpovedan, če imetnik užitka na rudarski pravici obveznosti iz sporazuma krši zaradi višje sile.2.Če je sporazum odpovedan zaradi razlogov iz odstavka 1 ali 4, imetnik užitka na rudarski pravici državni zakladnici poravna pogodbeno kazen v višini 25 % pristojbine za celotno obdobje užitka na rudarski pravici v fazi iskanja in raziskovanja, kakor je opredeljeno v členu 3(1) in (2), indeksirano v skladu s členom 7(3).3.Če imetnik užitka na rudarski pravici zamudi plačilo pristojbine za več kot sedem dni od roka iz člena 7(1) ali (2), državna zakladnica zahteva od imetnika užitka na rudarski pravici plačilo neporavnane pristojbine v sedmih dneh od prejetja zahtevka, sicer se sporazum nemudoma odpove.4.Če imetnik užitka na rudarski pravici ne obvesti državne zakladnice o dogodkih iz člena 4 v 30 dneh od njihovega nastanka, mu zakladnica lahko naloži pogodbeno kazen v višini 5 % pristojbine za celotno obdobje užitka na rudarski pravici v fazi iskanja in raziskovanja, in sicer za vsak primer nepredložitve informacij, ali odpove sporazum v celoti ali deloma s 30-dnevnim odpovednim rokom, z začetkom veljave ob koncu koledarskega meseca.5.Sporazum zavezuje imetnika užitka na rudarski pravici do izteka njegove veljavnosti, odvzema ali neveljavnosti koncesije; imetnik užitka na rudarski pravici sporazuma ne more odpovedati.6.Sporazum se odpove v pisni obliki, sicer odpoved ni veljavna.7.Podpisnika sporazuma se strinjata, da se v primeru odpovedi sporazuma s strani državne zakladnice plačana pristojbina za užitek na rudarski pravici iz člena 7(1) ne povrne.8.Državna zakladnica si pridržuje pravico, da zahteva odškodnino, ki je večja od zneska pogodbene kazni v skladu s splošnimi pogoji, če je znesek škode za državno zakladnico večji od pogodbene kazni.Člen 111.Podpisnika sta predložila naslednje kontaktne podatke za korespondenco:1)Državna zakladnica:Ministerstwo Klimatu i Środowiska (ministrstvo za podnebje in okolje), ul. Wawelska 52/54, 00-922 Varšava;2)imetnik užitka na rudarski pravici:(naslov).2.Podpisnika sta se dolžna medsebojno nemudoma pisno obvestiti o vsakršni spremembi kontaktnih podatkov, navedenih v odstavku 1. Zaradi takšne spremembe dodatek k sporazumu ni potreben. Korespondenca, ki je bila poslana na najnovejši predloženi naslov podpisnice oziroma podpisnika, se s strani druge podpisnice oziroma podpisnika šteje za vročeno.3.Podpisnika si korespondenco posredujeta osebno, preko kurirja ali s priporočenim pismom, pri čemer uporabita najnovejše predložene kontaktne podatke.4.Priporočena pisma, poslana na najnovejši predloženi naslov podpisnice oziroma podpisnika, ki sta jih pošta ali kurirska služba vrnili, ker jih naslovnik ni pravočasno prevzel, se po štirinajstih dneh od prvega poskusa dostave štejejo za vročena.Člen 121.Podpisnika sporazuma nista odgovorna za neizpolnjevanje obveznosti iz tega sporazuma v primeru višje sile, če lahko dokažeta, da je škoda, ki je nastala zaradi višje sile, vplivala na neizpolnjevanje teh obveznosti. Višja sila pomeni zunanji dogodek, ki ga podpisnika nista mogla predvideti ali preprečiti, zaradi katerega sporazuma ni mogoče izvajati v celoti ali deloma ter stalno ali začasno, ki ga kljub skrbnemu ravnanju nista mogla preprečiti ter ki ni posledica napak ali malomarnosti z njune strani.2.V primeru višje sile si podpisnika sporazuma nemudoma prizadevata sporazumeti se o nadaljnjem ukrepanju v zvezi z novimi razmerami.Člen 13Imetnik užitka na rudarski pravici lahko zaprosi za podaljšanje sporazuma v celoti ali deloma. Za podaljšanje zaprosi v pisni obliki, sicer vloga ni veljavna.Člen 14V primeru odpovedi sporazuma imetnik užitka na rudarski pravici ne more zahtevati odškodnine od državne zakladnice zaradi večje vrednosti predmeta užitka na rudarski pravici.Člen 15Za morebitne spore na podlagi tega sporazuma je pristojno redno sodišče, katerega pristojnost je določena na podlagi sedeža državne zakladnice.Člen 16Sporazum ureja poljsko pravo, zlasti določbe geološkega in zakonodajnega zakona ter civilnega zakonika.Člen 17Imetnik užitka na rudarski pravici krije stroške sklenitve sporazuma.Člen 18Spremembe sporazuma se pripravijo v pisni obliki, sicer niso veljavne.Člen 19Sporazum je pripravljen v treh identičnih kopijah (ena za imetnika užitka na rudarski pravici in dve za državno zakladnico).Državna zakladnicaImetnik užitka na rudarski pravici

4.   Jedrnata opredelitev geografskega območja

Območje, na katerem potekata reja in pitanje prašičev, katerih kosi se uporabljajo pri pripravi pršutov in plečet, zajetih z zaščiteno označbo porekla „Los Pedroches“, ter kjer poteka celoten postopek proizvodnje, zakola in razkosanja iberskih prašičev, soljenja, sušenja in zorenja kosov, vključuje naslednje občine v pokrajini Córdoba:

Alcaracejos, Añora, Belalcázar, Bélmez, Los Blázquez, Cardeña, Conquista, Dos Torres, Espiel, Fuente La Lancha, Fuente Obejuna, La Granjuela, El Guijo, Hinojosa del Duque, Pedroche, Peñarroya-Pueblonuevo, Pozoblanco, Santa Eufemia, Torrecampo, Valsequillo, Villanueva de Córdoba, Villanueva del Duque, Villanueva del Rey, Villaralto in El Viso, in na višini nad 300 metri v občinah Adamuz, Hornachuelos, Montoro, Obejo, Posadas, Villaharta in Villaviciosa.

5.   Povezava z geografskim območjem

Povezava z geografskim območjem temelji na naravnih dejavnikih, posebnih značilnostih proizvoda ter posebni metodi proizvodnje, ki se uporablja na opredeljenem geografskem območju. Poseben ekosistem geografskega območja zlasti vpliva na sistem reje živali ter jim omogoča prehranjevanje z najrazličnejšimi naravnimi viri, ki določajo organoleptične lastnosti končnega proizvoda. Hkrati postopek proizvodnje, predvsem fazi sušenja in zorenja, ki potekata v naravnem okolju z izkoriščanjem podnebnih razmer območja, prav tako določa razvoj arome in okusa proizvoda.

Kar zadeva naravne razmere, je na območju, znanem po geografskem imenu „Los Pedroches“, ter na splošno na celotnem severnem območju pokrajine Córdoba približno 300 000 hektarjev hrastovih gmajn (dehesas) z nasadi črnike, kar predstavlja 10 % skupne nacionalne površine približno 3 milijonov hektarjev. Ta poseben kmetijsko-gozdarsko-pašniški sistem že od antike dalje omogoča ekstenzivni sistem reje živali, najbolj nazoren primer tega pa sta reja in izkoriščanje prašičev, ki se prehranjujejo pretežno z želodom. Brez prašičev bi bil ta ekosistem obsojen na izginotje.

Posebne naravne razmere območja zato najprej vplivajo na sistem reje živali in jim omogočajo, da se na povsem naraven način in v ekstenzivnem sistemu reje dopitajo s plodovi črnik, plutovcev in hrasta vrste Quercus lusitanica, tj. želodom, ter pašniško krmo, ki jo omogočajo hrastove gmajne (dehesas). Upoštevati je treba, da je iberski prašič zaradi svojega vedenja od vseh živali najbolje prilagojen naravnemu krmljenju z želodno pašo.

Najpogostejše rase iberskih prašičev v okraju so lampiño, negra entrepelada, retinta in torbiscal. Poudariti želimo tudi trenutna prizadevanja za obnovitev rase negro de Los Pedroches, vrste, ki je na našem območju avtohtona.

Hkrati je „Los Pedroches“ edino območje hrastovih gmajn (dehesas), na katerem hrast vrste Quercus lusitanica obrodi plodove. Želod iz te vrste dozori približno 20 dni prej kot pri ostalih drevesih rodu Quercus, s čimer se tudi obdobje želodne paše za iberske prašiče začne prej. Ta faza se glede na leto začne konec oktobra ali v začetku novembra in lahko traja do začetka marca. Kot je pojasnjeno, se živali dopitajo z naravnimi viri območja, v konkretnem primeru pa se pretežno prehranjujejo z želodi zadevnih dreves.

Tako na prehrano živali, ki zagotavljajo surovine za proizvodnjo pršutov in plečet, zajetih z ZOP, značilno vpliva vrsta želodov, ki jo zaužijejo, pri čemer je treba upoštevati, da hrastove gmajne (dehesas) na severu pokrajine Córdoba vsebujejo največ črnik v primerjavi z drugimi vrstami rodu Quercus na celotnem Iberskem polotoku. Za prehrano živali so značilne tudi pašniška krma, trava, slama in druge naravne snovi na hrastovih gmajnah (dehesas).

Zaradi te vrste ekstenzivnega pašnega sistema, katerega ključna značilnost je želodna paša, imajo pršuti in plečeta, zajeti z ZOP, različne razvejane ogljikovodike iz želodov in trave, ki jih zaužijejo prašiči, ter maščobo, katere tališče je nižje kot pri drugih živalskih maščobah. To dokazuje, kako naravni dejavniki, prisotni na tem območju, vplivajo na kakovost in posebne lastnosti pridobljenega proizvoda.

Te okoliščine poleg nadaljnjega postopka proizvodnje, ki je v veliki meri odvisen od naravnih podnebnih razmer na območju, zlasti faz, ki potekata v naravnih sušilnicah in kleteh, spodbujajo nastanek spojin, ki dajejo pršutom in plečetom „Los Pedroches“ značilen okus in aromo, kot je pojasnjeno v nadaljevanju.

Opredeljeno geografsko območje (ki ga sestavljajo občine v območjih Valle de Los Pedroches, Valle del Guadiato in Sierra de Córdoba, ki vse ležijo na nadmorski višini več kot 300 metrov, povprečna nadmorska višina pa je približno 700 metrov), ima lastno podnebje, ki je drugačno kot v ostalih delih pokrajine in Andaluzije ter je posledica njegove izoliranosti zaradi gorskih verig Sierra Morena in Cordilleras Béticas.

Podnebje je polvlažno sredozemsko, vendar z značilnostmi celinskega podnebja, kot so dolge in mrzle zime s hudo zmrzaljo in nerednimi padavinami ter vroča in suha poletja. Celinski vidik se izraža predvsem v padavinskem sistemu ter v dnevnih in letnih nihanjih temperatur, slednja pa so precej velika in z izrazitimi razlikami med poletjem in zimo. Prevladujejo jasni dnevi ali dnevi z malo oblačnosti, povprečno število sončnih ur pa je več kot 2 500 na leto.

Temperature se lahko od enega letnega časa do drugega in celo v enem dnevu zelo razlikujejo. Na celotnem območju pa je temperatura stabilna in sicer je v povprečju od 26 °C do 27 °C poleti ter od 7 °C do 8 °C pozimi. Najvišje temperature so v poletnem obdobju, zlasti v juliju in avgustu, in včasih podnevi presegajo 35 °C, ponoči pa padejo na 18–20 °C. Pozimi so temperature znatno nižje, najvišje so v povprečju od 10 °C do 15 °C, najnižje pa v povprečju od –2 °C do 2 °C.

Te podnebne razmere omogočajo sušenje pršutov v naravnih sušilnicah. Kosi se izobesijo in izpostavijo podnebnim razmeram okolja, potrebne temperature in ravni vlažnosti pa se preprosto dosegajo z odpiranjem in zapiranjem oken. S to fazo se doseže obstojnost barve, pršut pa se presuši do stopnje, ki mu zagotavlja končno trdnost. Obenem ta faza spodbuja nastanek spojin, s katerimi pršut pridobi svoj okus (proste aminokisline) in aromo (postopka proteolize in razkroja lipidov). V ta namen se pršut izpostavlja postopno višjim temperaturam in nižji relativni vlažnosti; upoštevati je treba, da ta faza navadno sovpada s poletnim obdobjem, s čimer se temperatura postopno zviša s 15–18 °C na 28–30 °C, relativna vlažnost pa na 60–80 %. S takim zvišanjem temperature se povečata difuzija soli in dehidracija, s čimer se dosežejo uravnotežene ravni soli in razpoložljivost vode med zunanjimi in notranjimi deli ter sprostijo se proizvodi proteolize, ki zavirajo aktivnost vode (aw).

Nazadnje se pršuti in plečeta prenesejo v kleti, kjer poteka zadnja faza sušenja in kjer počasi dozorijo. V tej zadnji fazi se nadaljujejo kemični procesi, ki so se začeli v prejšnji fazi, nadaljujejo se tudi reakcije, ki ustvarjajo spojine, s katerimi meso pridobi svoj značilen okus in aromo. Zaradi nižje temperature, relativne vlažnosti in aw se proizvodi intenzivne hidrolize lipidov in proteinov zgostijo. To so spojine z majhno molekulsko maso, a velikim potencialom za okus in aromo: peptidi, aminokisline in amini in hidrolize proteinov ter proste maščobne kisline, aldehidi, ketoni, alkoholi, estri in ogljikovodiki iz hidrolize in oksidacije lipidov. Kot je pojasnjeno zgoraj, so prisotni tudi različni ogljikovodiki iz rastlinskih proizvodov, tj. želodov in trave, ki so del prehrane prašičev.

Nazadnje ti dejavniki postopka proizvodnje (predvsem temperatura, aktivnost vode in koncentracija soli) določajo populacijo mikrobov na površini sušenih pršutov in plečet, ki jo sestavljajo predvsem kvasovke, plesni in bakterije družine micrococcaceae, ki so najprimernejše za dosežene okoljske razmere. Te z ustvarjanjem hlapnih snovi vplivajo na organoleptične lastnosti končnega proizvoda. V povezavi s tem znanstveni dokazi pričajo o vlogi mikroorganizmov v proteolitičnih in lipolitičnih procesih, ki potekajo med zorenjem pršutov iz iberskih prašičev (Núñez et al., 1998, Rodríguez et al., 1998), ter njihovem prispevku k aromi in okusu tega mesa (Martín et al., 2004, 2006; Andrade, 2009).

Sklic na objavo specifikacije proizvoda

https://juntadeandalucia.es/sites/default/files/inline-files/2022/08/Pliego_modificado_Los_Pedroches.pdf


(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2)  Pristojni nacionalni organ, kot je naveden v členu 36 Uredbe (EU) št. 1151/2012.


5.5.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 160/89


Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2023/C 160/10)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„Cariñena“

PDO-ES-A0043-AM03

Datum obvestila: 6. februar 2023

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1.   Vključitev dveh občin v razmejeno geografsko območje za ZOP

Opis

Geografsko območje je bilo razširjeno na občini Fuendetodos in Vistabella de Huerva, ki mejita na razmejeno geografsko območje za vina z ZOP „Cariñena“.

Ta sprememba se nanaša na oddelek 4 specifikacije proizvoda Razmejitev geografskega območja in oddelek 6 enotnega dokumenta Razmejeno geografsko območje.

Ta sprememba se v skladu s členom 14 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 po razlogih zanjo ne šteje za spremembo na ravni Unije, ker ne vključuje spremembe imena zaščitene označbe porekla, ne vsebuje spremembe, izbrisa ali dodajanja kategorije proizvodov vinske trte, ne more izničiti povezave in ne vključuje dodatnih omejitev glede trženja proizvoda. Glede na navedeno se sprememba šteje za standardno.

Razlog

Izvedene študije vinorodnega prostora, ki so temeljile predvsem na analizi lastnosti tal in podnebja v obeh občinah, so omogočile določitev kmetijskega potenciala območja, ki se vključi v ZOP. Ugotovljeno je bilo, da ni velikih razlik v primerjavi z obstoječim geografskim območjem.

Značilnosti vinorodnih območij, analiziranih v občini Fuendetodos, so precej podobne značilnostim v eni od enot vinorodnega prostora, vključenih v ZOP „Cariñena“, zlasti profili tal na apnenčastih planotah. Ugotovljeno je bilo, da so podnebni indeksi skladni z indeksi podnebnega pasu D na območju ZOP.

Za občino Vistabella pa je bilo ugotovljeno, da obstajata dve različni območji, ki sta skladni z območji, opisanimi za ZOP: tla v višjih predelih gričev, ki vsebujejo skrilavec in kvarcit, ter tla v srednjih predelih in ob vznožju gričev. V študiji je bilo ugotovljeno, da so podnebni podatki tudi za to občino podobni podatkom za podnebni pas D na območju ZOP.

2.   Vključitev bele sorte vinske trte (sekundarne)

Opis

Na seznam sekundarnih sort, določenih v specifikaciji proizvoda za ZOP, je bila dodana sorta vinske trte cariñena blanca.

Ta sprememba se nanaša na oddelek 6 Sorte vinske trte specifikacije proizvoda. Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument, ker je sorta sekundarna.

Ta sprememba se v skladu s členom 14 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 po razlogih zanjo ne šteje za spremembo na ravni Unije, ker ne vključuje spremembe imena zaščitene označbe porekla, ne vsebuje spremembe, izbrisa ali dodajanja kategorije proizvodov vinske trte, ne more izničiti povezave in ne vključuje dodatnih omejitev glede trženja proizvoda. Glede na navedeno se sprememba šteje za standardno.

Razlog

S sklepom AGM/1312/2022 z dne 13. septembra 2022 je bilo ime cariñena blanca kot sinonim za ime carignan blanc vključeno na seznam sort vinske trte, dovoljenih za pridelavo vina v Aragonu.

Ta sorta je po donosu in enoloških lastnostih zelo prilagojena posebnim razmeram označbe. Je izrazito aromatična in ohranja senzorični profil, značilen za bela vina z ZOP „Cariñena“.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime proizvoda

Cariñena

2.   Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

3.

Likersko vino

5.

Kakovostno peneče vino

8.

Biser vino

16.

Vino iz prezrelega grozdja

4.   Opis vin

1.   Bela vina in vina rosé

KRATEK OPIS

Videz: bister

Belo vino: zelenkasto slamnato rumene, bledo rumene, slamnato rumene ali rumene barve.

Vino rosé: barve čebulne lupine, lososne, rožnate, jagodno rožnate ali vijolično rožnate barve.

Vonj: saden, vonj po lesu, če je bilo vino v stiku z lesom, brez napak.

Okus: srednja vsebnost kislin, zmerna sladkost, brez napak.

*

Najvišja vsebnost žveplovega dioksida: 240 mg/l, če je vsebnost sladkorjev 5 g/l ali več.

**

Kadar omejitve niso navedene, se upoštevajo omejitve iz veljavne zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)

 

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)

9

Najnižja vsebnost skupnih kislin

4,5  grama na liter, izraženega kot vinska kislina

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)

13,3

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

180

2.   Rdeča vina

KRATEK OPIS

Videz: bister, vijolično rdeče, slivasto rdeče, granatno rdeče ali češnjevo rdeče barve.

Vonj: saden, vonj rdečega jagodičja, vonj po lesu, če je bilo vino v stiku z lesom, brez napak.

Okus: srednja vsebnost kislin, zmerna sladkost, srednji občutek trpkosti, brez napak.

*

Najvišja vsebnost žveplovega dioksida: 180 mg/l, če je vsebnost sladkorjev 5 g/l ali več.

**

Kadar omejitve niso navedene, se upoštevajo omejitve iz veljavne zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)

 

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)

9

Najnižja vsebnost skupnih kislin

4,5  grama na liter, izraženega kot vinska kislina

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)

13,3

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

140

3.   Likersko vino

KRATEK OPIS

Videz: bister

Belo vino: rumene, jantarno rumene ali zlato rumene barve.

Rdeče vino: vijolično rdeče, slivasto rdeče, granatno rdeče ali češnjevo rdeče barve.

Vonj: zrelo sadje, vonj po lesu, če je bilo vino v stiku z lesom, brez napak.

Okus: alkoholni (toplota) in sladek občutek, brez napak.

*

Najvišja vsebnost žveplovega dioksida: 200 mg/l, če je vsebnost sladkorja 5 g/l ali več.

**

Kadar omejitve niso navedene, se upoštevajo omejitve iz veljavne zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)

 

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)

15

Najnižja vsebnost skupnih kislin

3,5  grama na liter, izraženega kot vinska kislina

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)

15

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

150

4.   Kakovostno peneče vino

KRATEK OPIS

Videz: bister, mehurčki ogljikovega dioksida.

Belo vino: zelenkasto slamnato rumene, bledo rumene, slamnato rumene ali rumene barve.

Vino rosé: barve čebulne lupine, lososne, rožnate, jagodno rožnate ali vijolično rožnate barve.

Rdeče vino: vijolično rdeče, slivasto rdeče, granatno rdeče, češnjevo rdeče ali rubinasto rdeče barve.

Vonj: saden, brez napak.

Okus: gaziran občutek v ustih (bodikast in osvežilen), rahlo kiselkast okus (svežina), brez napak.

*

Kadar omejitve niso navedene, se upoštevajo omejitve, določene z veljavno zakonodajo EU.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)

 

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)

10

Najnižja vsebnost skupnih kislin

4,5  grama na liter, izraženega kot vinska kislina

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)

10,83

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

160

5.   Biser vino

KRATEK OPIS

Videz: bister, mehurčki ogljikovega dioksida.

Belo vino: zelenkasto slamnato rumene, bledo rumene, slamnato rumene ali rumene barve.

Vino rosé: barve čebulne lupine, lososne, rožnate, jagodno rožnate ali vijolično rožnate barve.

Rdeče vino: vijolično rdeče, slivasto rdeče, granatno rdeče, češnjevo rdeče ali rubinasto rdeče barve.

Vonj: saden, brez napak.

Okus: gaziran občutek v ustih (bodikast in osvežilen), rahlo kiselkast okus (svežina), brez napak.

*

Bela vina in vina rosé: najvišja vsebnost žveplovega dioksida 180 mg/l; če je vsebnost sladkorjev 5 g/l ali več, 240 mg/l.

*

Rdeče vino: najvišja vsebnost žveplovega dioksida 140 mg/l; če je vsebnost sladkorjev 5 g/l ali več, 180 mg/l.

**

Kadar omejitve niso navedene, se upoštevajo omejitve iz veljavne zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)

 

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)

7

Najnižja vsebnost skupnih kislin

4,5  grama na liter, izraženega kot vinska kislina

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)

13,3

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

 

6.   Vino iz prezrelega grozdja (pozna trgatev)

KRATEK OPIS

Videz: bister

Belo vino: zelenkasto slamnato rumene, bledo rumene, slamnato rumene ali rumene barve.

Vino rosé: barve čebulne lupine, lososne, rožnate, jagodno rožnate ali vijolično rožnate barve.

Rdeče vino: vijolično rdeče, slivasto rdeče, granatno rdeče, češnjevo rdeče ali rubinasto rdeče barve.

Vonj: zrelo sadje, vonj po lesu, če je bilo vino v stiku z lesom, brez napak.

Okus: alkoholni občutek (toplota), sladkost glede na vsebnost sladkorjev, brez napak.

*

Bela vina in vina rosé: najvišja vsebnost žveplovega dioksida 180 mg/l; če je vsebnost sladkorjev 5 g/l ali več, 240 mg/l.

*

Rdeče vino: najvišja vsebnost žveplovega dioksida 140 mg/l; če je vsebnost sladkorjev 5 g/l ali več, 180 mg/l.

**

Kadar omejitve niso navedene, se upoštevajo omejitve iz veljavne zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)

 

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)

13

Najnižja vsebnost skupnih kislin

4,5  grama na liter, izraženega kot vinska kislina

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)

15

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

 

7.   Vino iz prezrelega grozdja (naravno sladko)

KRATEK OPIS

Videz: bister

Belo vino: zelenkasto slamnato rumene, bledo rumene, slamnato rumene ali rumene barve.

Vino rosé: barve čebulne lupine, lososne, rožnate, jagodno rožnate ali vijolično rožnate barve.

Rdeče vino: vijolično rdeče, slivasto rdeče, granatno rdeče, češnjevo rdeče ali rubinasto rdeče barve.

Vonj: zrelo sadje, vonj po lesu, če je bilo vino v stiku z lesom, brez napak.

Okus: srednja sladkost. Brez napak.

*

Bela vina in vina rosé: najvišja vsebnost žveplovega dioksida 180 mg/l; če je vsebnost sladkorjev 5 g/l ali več, 240 mg/l.

*

Rdeče vino: najvišja vsebnost žveplovega dioksida 140 mg/l; če je vsebnost sladkorjev 5 g/l ali več, 180 mg/l.

**

Kadar omejitve niso navedene, se upoštevajo omejitve iz veljavne zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)

 

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)

13

Najnižja vsebnost skupnih kislin

4,5  grama na liter, izraženega kot vinska kislina

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)

15

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

 

5.   Enološki postopki

a.   Osnovni enološki postopki

Posebni enološki postopek

Pri trgatvi se za pridelavo vin, zaščitenih z ZOP, uporabijo le zdravi grozdi, ki so dosegli potrebno stopnjo zrelosti in imajo delež potencialnega alkohola 9 vol. % ali več.

Za ekstrakcijo mošta ali vina ter njegovo ločevanje od tropin je treba uporabiti ustrezen tlak, tako da donos (kombinacija maceracije z mešanjem in potapljanjem klobuka ter stiskanja) ne presega 74 litrov vina na 100 kilogramov grozdja.

Pridelovalna praksa

Najmanjša gostota zasaditve je 1 500 trsov na hektar, enakomerno porazdeljenih po celotni površini nasada.

b.   Največji donosi

1.

Rdeče sorte vinske trte

62,9 hektolitra na hektar

2.

Rdeče sorte vinske trte

8 500 kilogramov grozdja na hektar

3.

Bele sorte vinske trte

66,6 hektolitra na hektar

4.

Bele sorte vinske trte

9 000 kilogramov grozdja na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

Občine: Aguarón, Aladrén, Alfamén, Almonacid de la Sierra, Alpartir, Cariñena, Cosuenda, Encinacorba, Fuendetodos, Longares, Mezalocha, Muel, Paniza, Tosos, Villanueva de Huerva in Vistabella de Huerva.

7.   Sorte vinske trte

 

CABERNET SAUVIGNON

 

CHARDONNAY

 

GARNACHA BLANCA

 

GARNACHA TINTA

 

MACABEO – VIURA

 

MAZUELA – CARIÑENA

 

MERLOT

 

SYRAH

 

TEMPRANILLO

8.   Opis povezave

Aragonska vina izvirajo iz regije, znane pod imenom Keltiberija, v kateri je ležalo rimsko mesto Carae (danes Cariñena), katerega prebivalci so že v tretjem stoletju pred našim štetjem pili vino, mešano z medom. Že leta 1696 so bili nasadi po kakovosti razmejeni na območju, ki ustreza občinam, danes zajetim s to ZOP.

Lastnosti različnih vrst tal na geografskem območju, skupaj z malo padavinami, ekstremnimi temperaturami in severovzhodnim vetrom, znanim kot cierzo, oblikujejo selektiven ekosistem, v katerem se že stoletja ukvarjajo z vinogradništvom, s čimer je nastal poseben in edinstven končni proizvod, prilagojen svojemu okolju.

Prisotne sorte so prilagojene obstoječim talnim in podnebnim razmeram ter jih dobro prenašajo. Dajejo nabor vin, ki so posebna s fizikalno-kemijskega in senzoričnega vidika ter imajo razpoznavne lastnosti vin, pridelanih iz dovoljenih sort vinske trte.

VINO

Razvoj različnih vrst tal na geografskem območju glede na posebnosti terena, podnebje in različne sorte vinske trte dajejo uravnotežena vina z intenzivnimi in svežimi aromami, ki imajo dobro strukturo in obstojen pookus.

LIKERSKO VINO

Proizvodnja likerskih vin je del zgodovine tega geografskega območja. Omogočajo jo podnebne razmere, za katere so značilne visoke dnevne temperature in omejena količina padavin, kar omogoča pridelavo grozdja, zelo bogatega s sladkorji, zlasti pri pozni trgatvi.

KAKOVOSTNO PENEČE VINO

Ta enološki postopek, ki temelji na tradicionalni metodi, se v kleteh na območju izvaja od začetka 20. stoletja. Ekstremne temperature in tla, bogata z apnencem, omogočajo gojenje sort vinske trte, ki vinu dajejo polnost in uravnoteženost. Majhna količina padavin in veliko ur osončenosti ustvarjajo delež naravnega alkohola, ki omogoča pridelavo kakovostnih penečih vin v skladu s specifikacijami.

BISER VINO

Delež naravnega alkohola, nizka vsebnost kislin in intenzivnost sadnih arom pri biser vinih so rezultat dolge izpostavljenosti soncu, ki omogoča optimalno stopnjo osončenosti, ter izrazitih temperaturnih razlik zaradi celinskega podnebja na območju in majhne nevarnosti padavin v obdobju zorenja grozdja.

VINO IZ PREZRELEGA GROZDJA

Praksa pozne trgatve na geografskem območju zaščitene označbe porekla „Cariñena“, da se pridela grozdje z višjo vsebnostjo sladkorjev, temu proizvodu daje značilne arome po zrelem sadju in poudarja njegov sladki okus ali občutek toplote zaradi vsebnosti alkohola. Ta uravnoteženost je rezultat dolge izpostavljenosti grozdja soncu v celotnem obdobju zorenja.

9.   Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, druge zahteve)

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Trgovske etikete vseh registriranih kleti je treba predložiti regulativnemu svetu za zahteve, določene v specifikaciji proizvoda, da se vključijo v register etiket.

Na etiketi mora biti naveden eden od dveh spodnjih izrazov:

Označba porekla „Cariñena“ (tradicionalni izraz iz Uredbe (ES) št. 1308/2013) ali zaščitena označba porekla „Cariñena“. Proizvodi, namenjeni za potrošnjo, se opremijo z oznakami jamstva, ki jih oštevilči in izda regulativni svet. Te oznake je treba namestiti v registrirani kleti na način, ki preprečuje njihovo ponovno uporabo.

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

pakiranje na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Prevoz in polnjenje zunaj območja proizvodnje pomenita tveganje za kakovost vina. Polnjenje na območju porekla zagotavlja ohranitev lastnosti in kakovosti proizvoda.

Polnjenje je pomemben postopek, pri katerem je treba upoštevati stroge zahteve. Zato mora potekati na območju, razmejenem s specifikacijo proizvoda, da se ohranijo vse fizikalno-kemijske in organoleptične lastnosti.

Povezava do specifikacije proizvoda

https://www.aragon.es/documents/20127/60698006/Pliego_de_condiciones_DOP_Cari%C3%B1ena_vc_2022.pdf/4c84782b-a115-c455-0319-42216ec432da?t=1666097211187


(1)  UL L 9, 11.1.2019, str. 2.


5.5.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 160/97


Objava zahtevka za registracijo imena v skladu s členom 50(2), točka (b), Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2023/C 160/11)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek v treh mesecih od datuma te objave.

SPECIFIKACIJA PROIZVODA ZA ZAJAMČENO TRADICIONALNO POSEBNOST

„Twaróg wędzony“

EU št.: TSG-PL-2779 – 29.6.2021

Država članica ali tretja država: Poljska

1.   Ime za registracijo

„Twaróg wędzony“

2.   Vrsta proizvoda [v skladu s Prilogo XI]

Skupina 1.3 Siri

3.   Razlogi za registracijo

3.1.   Gre za proizvod

katerega način proizvodnje, predelava ali sestava ustreza tradicionalni praksi za zadevni proizvod ali živilo,

ki je proizveden iz surovin ali sestavin, ki se tradicionalno uporabljajo.

„Twaróg wędzony“ (dimljeni skutni sir) je posebna vrsta nezorjenega belega sira, ki se po tradicionalnem postopku proizvaja že približno 40 let. Način priprave, videz, barva in okus dajejo siru „Twaróg wędzony“ tradicionalni značaj.

Metoda proizvodnje temelji na tradicionalnih postopkih:

vročem dimljenju sira z dimom, ki nastane pri zgorevanju lesa izbranih listavcev,

suhem soljenju sira ali potopitvi sira v slanico.

Dimljenje ima posebno vlogo v postopku proizvodnje, pri čemer uporaba te metode za kisle (skutne) sire na Poljskem ni običajna, ker jih je zaradi razmeroma nizke vsebnosti suhe snovi težje dimiti. Z dimljenjem in soljenjem (soljenje skutnih sirov na Poljskem ni običajna praksa) proizvod pridobi poseben okus in aromo.

3.2.   Gre za ime

ki se tradicionalno uporablja za označevanje specifičnega proizvoda,

ki opredeljuje tradicionalne ali posebne lastnosti proizvoda.

Ime „Twaróg wędzony“ izraža posebnost proizvoda, ki jo ta pridobi z dimljenjem.

4.   Opis

4.1.   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1, vključno z njegovimi glavnimi fizikalnimi, kemijskimi, mikrobiološkimi ali organoleptičnimi značilnostmi, ki dokazujejo posebne lastnosti proizvoda (člen 7(2) Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 668/2014 z dne 13. junija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 179, 19.6.2014), v nadaljnjem besedilu: Izvedbena Uredba Komisije (EU) št. 668/2014)

„Twaróg wędzony“ (dimljen skutni sir) je posebna vrsta nezorjenega belega sira, ki ima obliko valjastega ploščka s težo od 250 g do 300 g ali paralelepipeda enotne teže od 200 g do 300 g, njegova barva pa je značilna za proizvode, ki so naravno dimljeni z lesom listavcev (smetanasto rumena do svetlo rjava). Sir je izdelan iz kravjega mleka. Pri siru „Twaróg wędzony“ z začimbami so na površini in v prerezu vidni delčki začimb (česnova sol, česen, poper, sladka paprika, sladki janež, navadna črnika ali kumina). Rok uporabe je 30 dni od datuma proizvodnje.

„Ttwaróg wędzony“ ima naslednje organoleptične in fizikalno-kemijske značilnosti:

Značilnosti

Zahteve

Okus in vonj

kiselkast, slankast do slan, okus in vonj po dimljenju;

v primeru sira z dodatki (začimbami) okus in vonj, ki sta značilna za uporabljene začimbe

Tekstura in konsistenca

homogeno testo, lahko je nekoliko drobljivo in trše; dovoljene so razpoke med sirnimi zrni

Barva

testo sira je bele do smetanaste barve, obarvanost površine sira pa sega od smetanasto rumene do svetlo rjave, neenotna

Aktivna kislost pH

ne manj kot 4,2

Vsebnost soli (v %)

pri proizvodu, stisnjenem pod lastno težo: ne več kot 3,0

pri proizvodu, stisnjenem v stiskalnici: ne več kot 2,0

Vsebnost vode (v %)

ne več kot 70 %

Vsebnost maščob (v %)

pri proizvodu, stisnjenem pod lastno težo: 17,0 ± 3,0

pri proizvodu, stisnjenem v stiskalnici: 9,0 ± 1,5

S postopkom dimljenja dobi proizvod okus in vonj po dimu, hkrati pa se tudi podaljša njegov rok uporabe, po čemer se ta sir razlikuje od drugih kislih (skutnih) sirov. To je posledica zvišanja temperature med dimljenjem in soljenja, pa tudi lastnosti dima.

4.2.   Opis metode proizvodnje proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1, ki jo morajo proizvajalci upoštevati, po potrebi vključno z vrsto in značilnostmi uporabljenih surovin ali sestavin, in metode, po kateri je proizvod pripravljen (člen 7(2) Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 668/2014)

FAZA I

Pridobivanje surovine

Surovina za proizvodnjo sira „Twaróg wędzony“ je surovo kravje mleko.

Shranjevanje surovega mleka

Mleko se lahko pred proizvodnjo shranjuje največ 24 ur, in sicer pri temperaturi pod 8 °C.

FAZA II

Segrevanje mleka, razplinjevanje, centrifugiranje in standardizacija maščob

Surovo mleko se v toplotnem izmenjevalniku segreje na temperaturo približno 65° C in razplini, nato sledi ločevanje maščobe v separatorju. Po centrifugiranju se vsebnost maščob standardizira na najmanj 3,5 % za proizvodnjo sira „Twaróg wędzony“, stisnjenega pod lastno težo, oziroma najmanj 1,6 % za proizvodnjo sira „Twaróg wędzony“, stisnjenega v stiskalnici.

Pasterizacija mleka

Mleko se 45 sekund pasterizira pri temperaturi 74–80 °C.

Hlajenje

Po pasterizaciji se mleko ohladi na temperaturo približno 20–30 °C, kar ustreza temperaturi, ki se uporablja za cepljenje mleka za skutne sire (glej fazo III). Mleko se pretoči v kad za usirjanje.

FAZA III

Cepljenje

V mleko se dodajo kulture mezofilnih mlečnokislinskih bakterij v obliki neposrednih starterskih kultur. Odvisno od posebnosti uporabljenih bakterijskih kultur in letnega časa se cepljenje opravi pri temperaturi 20–30 °C, pri čemer se poleti uporabijo nižje temperature, pozimi pa višje. Po dodajanju starterskih kultur se mleko v kadi meša 15–30 minut.

Koagulacija

Mleko koagulira v 12–18 urah, odvisno od uporabljene temperature in vrste dodanih bakterijskih kultur. Fermentacija traja tako dolgo, da je vrednost pH nižja od 4,65. Pred obdelavo sirnine sirar oceni njeno čvrstost in jo ročno zdrobi. Sirnina, ki je ob prelomih gladka, je pripravljena za rezanje, kar je naslednja faza proizvodnje.

Obdelava sirnine

Sirnina se pazljivo razreže in pusti mirovati nekaj minut. Po razrezu se s površine sirnine izloči sirotka. Obdelava se nadaljuje z mešanjem, katerega intenzivnost se z odcejanjem sirnine povečuje, začne pa se tudi postopek segrevanja, in sicer za 1–2° C/10 min. Na splošno se sirnina segreje za približno 8–10° C nad temperaturo ob dodajanju starterskih kultur (cepljenje), pri tem pa se stalno meša. Konec segrevanja določi sirar na podlagi organoleptične ocene stopnje suhosti sirnega zrna. Sirnina se nato pusti nekaj minut počivati brez mešanja, da se sirotka loči od sirnega zrna (zrna se dvignejo na površje, sirotka pa se zbira v spodnjem delu kadi). Obdelava sirnine skupaj traja od ure in pol do dveh ur.

Odcejanje sirotke

Ob koncu segrevanja se sirotka izloči v deležu, ki ustreza 60 % mleka, uporabljenega za izdelavo.

Začetno odcejanje in prenos sirnine

Sirnina se položi v stiskalnico (za proizvodnjo sira „Twaróg wędzony“, stisnjenega v stiskalnici) ali v opremo za homogenizacijo (za proizvodnjo sira „Twaróg wędzony“, stisnjenega pod lastno težo), kjer se sirotka najprej loči od sirnega zrna.

Pri sirnini z dodatki se rastlinski dodatki ali začimbe dodajo v tej fazi. Dovoljeni so naslednji dodatki, katerih največja količina na 100 kg končnega proizvoda je navedena v oklepajih:

česnova sol (0,25 kg),

posušen zdrobljen česen (0,3 kg),

zmlet ali stolčen naravni poper (0,3 kg),

poper z zelišči (0,5 kg),

zrna sladkega janeža (0,5 kg),

zrna kumine (0,5 kg),

sladka ali pekoča paprika v prahu (v različnih razmerjih, skupaj 0,8 kg),

zrna navadne črnike (0,25 kg).

Zrna kumine ali sladkega janeža je treba pred dodajanjem popariti z vrelo vodo.

Dovoljena je tudi mešanica navedenih dodatkov, v tem primeru se največje količine dodatkov na 100 kg proizvoda seštejejo. Skupna teža dodatkov ne sme preseči 1 kg na 100 kg končnega proizvoda.

V tej fazi se lahko sirnini doda sol v količini do 1 kg na 100 kg končnega proizvoda. Če se doda česnova sol, količina soli, dodane v tej fazi proizvodnje, ne sme preseči 0,75 kg na 100 kg končnega proizvoda.

Stiskanje pod lastno težo v oblikovalih ali stiskanje v stiskalnicah

Za izdelavo sira „Twaróg wędzony“, stisnjenega pod lastno težo v oblikovalih:homogenizirano sirno zrno se prenese v oblikovala, ki se nato naložijo drugo na drugo. Po začetnem največ 30-minutnem odcejanju se sirnina, predhodno oblikovana v oblikovalih, obrne, nato sledi novo odcejanje sirotke v hladilnici.

Pri proizvodnji sira „Twaróg wędzony“, stisnjenega v stiskalnici, se sirnina ročno zavije v sirarske krpe, te pa se nato druga na drugo naložijo v stiskalnice. Tako pripravljene enote se stisnejo s silo približno 10 N/kg sira, pri čemer se sila postopno povečuje vse do 30 N/kg. Stiskanje traja 30–60 minut, odvisno od stopnje suhosti sirnega zrna, dosežene med postopkom segrevanja. Po stiskanju se sir vzame iz krp in razreže na pravokotnike.

V tej fazi siri dobijo dokončno obliko:

v primeru sirnine, stisnjene pod lastno težo, je to valj s premerom približno 10 cm in težo na enoto, ki znaša 250–300 g;

v primeru sira „Ttwaróg wędzony“, stisnjenega v stiskalnici, je to pravokotni paralelepiped, ki na dnu meri 12 × 8 cm in tehta približno 250 g.

Po stiskanju pod lastno težo ali stiskanju v stiskalnici mora biti vsebnost vode v skutnem siru nižja od 70 %.

Sir se nato prenese v hladilnico. Čas hlajenja je odvisen od tega, kako dolgo traja, da sir doseže temperaturo pod 15 °C, vendar ni daljši od 24 ur.

FAZA IV

Soljenje

Soljenje sira, stisnjenega pod lastno težo, poteka v slanici. Tako dobljen sir „Twaróg wędzony“ se lahko označi kot „slan“. Sir se potopi v kad s slanico in se tam pusti tako dolgo, da je dosežena vsebnost soli približno 1,5 %, kar običajno traja od približno dvanajst do nekaj deset minut. Trajanje soljenja je odvisno od koncentracije slanice: višja kot je koncentracija, krajše je soljenje. Začetna koncentracija slanice mora znašati približno 21 %.

Soljenje sira, stisnjenega v stiskalnici, poteka tako, da se obe ploskvi sira enakomerno posujeta s soljo, s katero se nato natre površina sira. Sir je treba nato ohladiti in posušiti z dotokom zraka pri temperaturi 2–8 °C. Med hlajenjem in sušenjem je treba sir obračati.

FAZA V

Dimljenje

Sir se položi na vozičke za dimljenje z luknjastimi mrežami (luknjice omogočajo, da dim doseže tudi površino sira, ki je v stiku z mrežo). Vozički s siri se namestijo v dimnice, v katere se dovaja dim. Pri dimljenju se uporablja dim, ki nastane pri zgorevanju bukovine in jelševine: dovoljena je uporaba generatorjev naravnega dima ter bukovih in jelševih ostružkov za dimljenje. Dimljenje poteka pri temperaturi 40–65 °C, vse dokler se ne pridobi značilna barva končnega proizvoda.

Hlajenje

Sir, dimljen na vozičkih, se iz dimnic prepelje v ločene hladilnice, kjer se ohladi na temperaturo pod 15 °C, kar običajno traja 12–24 ur.

FAZA VI

Pakiranje

Ohlajen dimljen skutni sir se zapakira v zaščitno atmosfero (mešanica dušika in ogljikovega dioksida) ali v vakuumsko embalažo.

Med proizvodnjo sta prepovedana:

uporaba dimnih pripravkov za dimljenje,

hladno dimljenje sira.

4.3.   Opis ključnih elementov, ki opredeljujejo tradicionalne lastnosti proizvoda (člen 7(2) Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 668/2014)

Ključni elementi, ki dokazujejo tradicionalne lastnosti proizvoda, vključujejo glavne elemente, ki so skozi čas ostali nespremenjeni, z natančnimi in dobro dokumentiranimi sklici.

Skutni sir (twaróg(2) je mlečni proizvod, ki ga na Poljskem že več stoletij izdelujejo s kisanjem mleka, njegovim naknadnim segrevanjem, ločevanjem sirotke in stiskanjem. Skutni siri so značilni proizvodi držav Srednje in Vzhodne Evrope. Poljska beseda twaróg v jezikih zahodnoevropskih držav nima ustreznice, prav tako značilni poljski skutni siri v teh državah niso poznani.

Kot lahko beremo v delu Jana Licznerskega z naslovom Serowarstwo (Sirarstvo), ki je bilo prvič objavljeno leta 1922, „po vsej Poljski že od nekdaj izdelujejo gomółki iz skutnega sira, te pa nato posušijo in shranijo za pozneje“. Gomółki so nekakšne sploščene kepe ali kolači iz skutnega sira, ki so jih posušili, da bi jim podaljšali obstojnost (3).

Proizvodnja sira na Poljskem se je razvila predvsem v 18. in 19. stoletju, in sicer zaradi priseljevanja olenderjev (kot so imenovali prišleke iz Holandije, Prusije in Nemčije), s prihodom katerih se je razširila reja ravninskega goveda, z njo pa tudi različne prakse predelave mleka in tehnike izdelave sira. Gospodarstvo olenderjev je bilo pretežno usmerjeno v vzrejo krav molznic in s tem povezano mlečno proizvodnjo, zlasti izdelavo sira.

Nesporno je bil skutni sir prvi proizvod, ki so ga izdelovali iz mleka. Ta vrsta kislega sira, ki ga je bilo najlažje izdelati, se še danes izdeluje po praktično istem postopku.

Najpomembnejši vidik za razumevanje posebnosti izdelave sira v 18. in 19. stoletju je dejstvo, da je beseda twaróg takrat označevala tako proizvod, nastal s kislinsko koagulacijo (z delovanjem naravno prisotnih mlečnokislinskih bakterij ali dodajanjem kisline), kot tudi skuto, ki so jo dobili z uporabo sirila iz govejih želodcev. To zadnje so imenovali „mehka skuta“ (4).

V zgodovinski literaturi se izrazi, ki označujejo skutne sire in sire iz sirotke, uporabljajo kot sopomenke. Le po zaslugi podrobnih opisov pridobivanja in tehnik izdelave sirov je bilo mogoče zbrati natančne informacije o zadevnem proizvodu. V delu, ki ga hrani arheološki in etnografski muzej v Lodžu, z naslovom Z badań nad pożywieniem ludu Łowickiego (1880-1939) (Raziskava o prehrani Lodžanov (1880–1939)), Jan Piotr Dekowski opisuje tehnologijo proizvodnje sodobnega twaróga, pri čemer ga označuje kot „sir“ iz skute z odcejeno sirotko. Avtor še dodaja, da so tako dobljen twaróg nasolili in mu včasih dodali še začimbe.

Za tiste čase so značilni poskusi, da bi našli metode, s katerimi bi lahko podaljšali obstojnost skutnih sirov, s sušenjem, soljenjem, pa tudi z dimljenjem in shranjevanjem v ustreznih razmerah. Opaziti je mogoče tudi različne oblike uporabe skute v kuhinji, običajno z dodajanjem soli, začimb in zelenjave.

Prve omembe dimljenja skute (ki so jo takrat imenovali „navadni sir“) je mogoče najti v objavi Antonija Wage iz leta 1837 (5). Avtor opisuje, da navadni sir z dimljenjem dobi prijeten okus, poleg tega je zaščiten pred plesnenjem in trohnenjem. Poleg tega svari pred previsokimi temperaturami, ki bi lahko povzročile nastanek izboklin ali topljenje proizvoda. To svarilo še vedno velja; za izbiro ustrezne temperature in časa dimljenja skute so potrebni znanje tehnične izkušnje. Tedaj so uporabljali veje brinja, s tehnološkim napredkom pa je ta les zamenjal les listavcev (bukev in jelša). Razlog za to je tehnični napredek: dimljenje z lesom iglavcev povzroča grenak okus, temno barvo in nalaganje lepkih snovi, ki škodujejo zdravju.

V priročniku iz leta 1971 avtorja Tadeusza Obrusiewicza z naslovom Technologia mleczarstwa. Część II. (Tehnologija mlekarstva. Del II.) je obravnavan način izdelave sira „Twaróg wędzony“, s katerim se podaljša njegov rok trajanja, sir pa pridobi nove prijetne organoleptične značilnosti.

Industrijska proizvodnja skutnih sirov temelji na edinstvenih tehnikah, ki so jih nekdaj uporabljali v gospodinjstvih in malih sirarnah na kmetijah.

Tradicionalnost tehnike izdelave skutnega sira določajo naslednji elementi (6):

vrsta surovine: posneto mleko, standardizirana vsebnost maščobe v mleku;

stopnja toplotne obdelave mleka: navadno kratkotrajna pasterizacija pri temperaturi približno 74 °C za približno 12 sekund ali 80–85 °C za nekaj sekund do približno dvanajst sekund;

metoda obarjanja beljakovin (v glavnem kazeina): posredno kisanje s kisanjem mleka (do vrednosti pH približno 4,6) s pomočjo mlečnokislinskih bakterij;

metoda obdelave sirnine ali koagulirane zrnate mase: velikost, stopnja suhosti in razpon spremembe vrednosti pH sirnega zrna;

stopnja končne obdelave sirnine: odcejanje, stiskanje.

Tehnika izdelave sirnine za sir „Twaróg wędzony“ ostaja zvesta tradiciji zaradi posebnih tehnik, opisanih v nadaljevanju, na primer v priročniku št. 342 iz leta 1976 o izdelavi nezorjenih skutnih sirov, ki ga je izdala poljska osrednja zveza mlekarskih zadrug:

uporaba mleka s standardizirano vsebnostjo maščobe kot surovine,

kratkotrajna pasterizacija,

koagulacija z mlečno kislino, ki jo proizvajajo mlečnokislinske bakterije – ta postopek traja 12–18 ur,

razrez sirnine, mešanje in segrevanje/sušenje sirnega zrna,

stiskanje sira pod lastno težo ali v stiskalnici.

Tehnika, ki se uporablja za industrijsko proizvodnjo sira „Twaróg wędzony“, je bila uvedena v začetku 80. let prejšnjega stoletja. Proizvodna tehnika za zadevni proizvod je bila takrat opisana v tehničnem priročniku št. 256/83, ki ga je izdala vojvodska zveza mlekarskih zadrug v Poznanju, zahteve glede kakovosti pa so bile opredeljene v proizvodnem standardu Zn-83/CZSMl/A-85, ki ga je leta 1983 objavil WZSMl v Poznanju. Glede na posebnosti centralnega planskega gospodarstva se je ta standard uporabljal za sirarne po vsej državi, v katerih so izdelovali sir „Twaróg wędzony“. Še danes se pri proizvodnji sira „Twaróg wędzony“ upoštevajo vsi tehnični protokoli, določeni v navedenem priročniku za postopke, ki dajejo proizvodu posebne značilnosti, kot sta soljenje in dimljenje.

Tudi drugi viri, v katerih je omenjen „Twaróg wędzony“, se sklicujejo na proizvodni standard in tehnični priročnik.

V članku z naslovom Twarogi kwasowe – przetwórstwo (Sveži kisli siri – izdelava), objavljenem v strokovnem tisku (Przegląd Mleczarski, 2008), strokovnjak Krzysztof Bohdziewicz navaja, da se je pri proizvodnji skutnega sira naravno težilo k temu, da se podaljša njegov rok trajanja, danes pa se poskušata izboljšati njegova hranljivost in privlačnost na trgu. „Twaróg wędzony“ glede na proizvodni standard iz leta 1983 spada med tovrstne proizvode. V članku se omenjata tudi soljenje proizvoda in možnost dodajanja začimb.

Kar zadeva postopke, opisane v priročniku in standardu iz leta 1983, sta bili sčasoma dovoljeni dve vrsti soljenja pred dimljenjem: suho soljenje sira (za sire s stisnjenim testom) in soljenje s potopitvijo v slanico (za sire, stisnjene pod lastno težo). Obe tehniki izražata tradicionalne metode sirarske proizvodnje (7). Z uvedbo metode soljenja s potopitvijo sira v slanico je bilo mogoče izboljšati standarde kakovosti proizvoda, ne da bi to vplivalo na njegove končne značilnosti.

Dimljenje se poleg soljenja in sušenja šteje za eno od najstarejših metod konzerviranja živil. Ker so danes za podaljševanje obstojnosti živil splošno razširjene metode hlajenja, zamrzovanja, liofilizacije, sterilizacije in konzerviranja, je postopek dimljenja večinoma izgubil vlogo pri konzerviranju živil, se je pa okrepila njegova vloga pri tradicionalnem oplemenitenju proizvodov.

Dimljenje sira „Twaróg wędzony“ poteka z zgorevanjem lesa listavcev. V komercialni proizvodnji sira „Twaróg wędzony“ dim nastaja v dimniku, ki je prek dimne napeljave povezan z ustrezno dimnico, v kateri so skutni siri položeni na posebne mreže. Sčasoma so se začele uporabljati nove vrste opreme za dimljenje: uvedena je bila uporaba generatorjev naravnega dima ter bukovih in jelševih ostružkov za dimljenje. Postopek je tako postal varnejši, omogoča pa tudi večjo standardizacijo sistema dimljenja, hkrati pa se ohranjajo značilnosti in posebne lastnosti proizvoda ter tradicionalna metoda vročega dimljenja. Tako to poteka danes.

Na ta način se ohranjajo edinstvenost in posebne značilnosti proizvoda, saj sta se postopek soljenja sirnine in „vroče“ dimljenje z lesom listavcev vseskozi štela za temelj edinstvene kakovosti proizvoda, ki ga potrošniki tako cenijo.


(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2)  Poljska beseda twaróg označuje kazeinsko gmoto, koagulirano s kislino ali sirilom in ustrezno posušeno, običajno na 65–75 % vsebnosti vode.

(3)  J. Licznerski, Serowarstwo, Varšava, 1922.

(4)  Antoni Waga v priročniku Teorya gospodarowania wewnętrznego, czyli zbiór wiadomości potrzebnych gospodyniom, dla użytku Instytutów Żeńskich (Teorija gospodinjenja – vse znanje, ki ga potrebujejo gospodinje, za uporabo v ženskih ustanovah), objavljenem 1837, navaja:

(5)  Prav tam.

(6)  E. Pijanowski, J. Gaweł, Zarys chemii i technologii mleczarskiej, tom III (Pregled kemije in tehnike mlekarstva, zvezek III), PWRiR, Varšava, 3. izdaja, spremenjena leta 1986, str. 222 in 223.

(7)  E. Pijanowski, J. Gaweł, Zarys chemii i technologii mleczarskiej, tom III (Pregled kemije in tehnike mlekarstva, zvezek III), PWRiR, Varšava, 3. izdaja, spremenjena leta 1986, str. 117–123.