PRIPOROČILO EVROPSKEGA ODBORA ZA SISTEMSKA TVEGANJA

z dne 6. marca 2023

o spremembi Priporočila ESRB/2015/2 o ocenjevanju čezmejnih učinkov ukrepov makrobonitetne politike in njihovi prostovoljni vzajemnosti

(ESRB/2023/1)

(2023/C 158/01)

SPLOŠNI ODBOR EVROPSKEGA ODBORA ZA SISTEMSKA TVEGANJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (1) in zlasti Priloge IX k Sporazumu,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (2) ter zlasti člena 3 in členov 16 do 18 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (3) ter zlasti člena 458(8) Uredbe,

ob upoštevanju Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (4) ter zlasti oddelka II poglavja 4 naslova VII Direktive,

ob upoštevanju Sklepa Evropskega odbora za sistemska tveganja ESRB/2011/1 z dne 20. januarja 2011 o sprejetju Poslovnika Evropskega odbora za sistemska tveganja (5) in zlasti členov 18 do 20 Sklepa,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Za zagotavljanje učinkovitih in doslednih nacionalnih ukrepov makrobonitetne politike je treba priznavanje, ki se zahteva po pravu Unije, dopolniti s prostovoljno vzajemnostjo.

(2)

Cilj okvira za prostovoljno vzajemnost ukrepov makrobonitetne politike, določenega v Priporočilu Evropskega odbora za sistemska tveganja ESRB/2015/2 (6), je zagotoviti, da se za vse ukrepe makrobonitetne politike, ki temeljijo na izpostavljenosti in se aktivirajo v eni državi članici, zagotovi vzajemnost v drugih državah članicah.

(3)

Priporočilo Evropskega odbora za sistemska tveganja ESRB/2017/4 (7) ustreznemu organu, pristojnemu za aktiviranje, priporoča, da ob predložitvi zahteve za vzajemnost Evropskemu odboru za sistemska tveganja (ESRB) predlaga najvišji prag pomembnosti, pri katerem se lahko šteje, da izpostavljenost posameznega ponudnika finančnih storitev ugotovljenemu makrobonitetnemu tveganju v jurisdikciji, kjer organ, pristojen za aktiviranje, uporabi ukrep makrobonitetne politike, ni pomembna, če je pod tem pragom. ESRB lahko priporoči drugačen prag, če presodi, da je to potrebno.

(4)

S Sklepom Skupnega odbora EGP št. 79/2019 z dne 29. marca 2019 o spremembi Priloge IX (Finančne storitve) k Sporazumu EGP 2019/2133 (8) sta se Direktiva 2013/36/EU in Uredba (EU) št. 575/2013 vključili v Sporazum o evropskem gospodarskem prostoru (Sporazum EGP) z učinkom od 1. januarja 2020. Direktiva (EU) 2019/878 Evropskega parlamenta in Sveta (9) in Uredba (EU) 2020/873 Evropskega parlamenta in Sveta (10), ki sta uvedli pomembne spremembe Direktive 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 575/2013, sta se vključili v Sporazum EGP s Sklepom Skupnega odbora EGP št. 383/2021 z dne 10. decembra 2021 o spremembi Priloge IX (Finančne storitve) k Sporazumu EGP (11) oziroma s Sklepom Skupnega odbora EGP št. 301/2021 z dne 29. oktobra 2021 o spremembi Priloge IX (Finančne storitve) k Sporazumu EGP (12). Direktiva (EU) 2019/878 in Uredba (EU) 2020/873 se zdaj uporabljata na Norveškem.

(5)

Za kreditne institucije, ki so pridobile dovoljenje na Norveškem, z učinkom od 31. decembra 2020 veljajo: (i) blažilnik sistemskih tveganj za izpostavljenosti, ki se nahajajo na Norveškem, v višini 4,5 % v skladu s členom 133 Direktive 2013/36/EU; (ii) spodnja meja za (z izpostavljenostjo tehtano) povprečno utež tveganja v višini 20 % za izpostavljenosti do stanovanjskih nepremičnin, ki se nahajajo na Norveškem, v skladu s členom 458(2)(d)(iv) Uredbe (EU) št. 575/2013 (velja za kreditne institucije, ki uporabljajo pristop na podlagi notranjih bonitetnih ocen (IRB)) ter (iii) spodnja meja za (z izpostavljenostjo tehtano) povprečno utež tveganja v višini 35 % za izpostavljenosti do poslovnih nepremičnin, ki se nahajajo na Norveškem, v skladu s členom 458(2)(d)(iv) Uredbe (EU) št. 575/2013 (velja za kreditne institucije, ki uporabljajo pristop IRB). Za kreditne institucije, ki ne uporabljajo naprednega pristopa IRB, so norveški organi uredili obdobje postopnega uvajanja blažilnika sistemskih tveganj.

(6)

Finansdepartementet (norveško ministrstvo za finance) je 2. februarja 2021 v vlogi norveškega imenovanega organa za namene člena 133(1) Direktive 2013/36/EU in člena 458(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 ESRB predložil zahtevo za vzajemnost stopnje blažilnika sistemskih tveganj v skladu s členom 134(5) Direktive 2013/36/EU in spodnjih mej uteži tveganja v skladu s členom 458(8) Uredbe (EU) št. 575/2013.

(7)

ESRB je na podlagi zahteve, ki jo je Finansdepartementet predložil ESRB, sprejel Priporočilo Evropskega odbora za sistemska tveganja ESRB/2021/3 (13), s katerim je te ukrepe vključil na seznam ukrepov makrobonitetne politike, za katere se priporoča zagotovitev vzajemnosti v skladu s Priporočilom ESRB/2015/2.

(8)

Finansdepartementet je 16. decembra 2022 ESRB uradno obvestil, da namerava (i) ponovno določiti stopnjo blažilnika sistemskih tveganj za izpostavljenosti, ki se nahajajo na Norveškem, za vse kreditne institucije, ki so pridobile dovoljenje na Norveškem, in (ii) za dve leti podaljšati veljavnost spodnjih mej uteži tveganja za izpostavljenosti kreditnih institucij, ki so pridobile dovoljenje na Norveškem in uporabljajo pristop IRB, do stanovanjskih in poslovnih nepremičnin, ki se nahajajo na Norveškem. Ponovna določitev in podaljšanje ukrepov v skladu z uradnim obvestilom ne vplivata na umeritev in zasnovo teh ukrepov. Je pa Finansdepartementet za kreditne institucije, ki ne uporabljajo naprednega pristopa IRB, podaljšal obdobje postopnega uvajanja stopnje blažilnika sistemskih tveganj v višini 4,5 % do 30. decembra 2023. Do tega datuma je za kreditne institucije, ki ne uporabljajo naprednega pristopa IRB, stopnja blažilnika sistemskih tveganj za izpostavljenosti, ki se nahajajo na Norveškem, določena pri 3 %. Za zagotovitev vzajemnosti tega ukrepa bi bilo treba podobno obdobje postopnega uvajanja uporabiti za tuje kreditne institucije, ki ne uporabljajo naprednega pristopa IRB.

(9)

V uradnih obvestilih z dne 16. decembra 2022 je bila tudi zahteva, naj ESRB še naprej priporoča vzajemnost vseh treh ukrepov. Kar zadeva vzajemnost blažilnika sistemskih tveganj, je Finansdepartementet predlagal znižanje praga pomembnosti in njegovo določitev pri znesku tveganju prilagojenih izpostavljenosti v višini 5 milijard NOK, kar ustreza približno 0,16 % skupnega zneska tveganju prilagojenih izpostavljenosti kreditnih institucij, ki poročajo na Norveškem.

(10)

Na podlagi zahteve, ki jo je Finansdepartementet predložil ESRB, ter da bi (i) preprečili uresničevanje negativnih čezmejnih učinkov v obliki uhajanj in regulativne arbitraže, ki bi lahko bili posledica izvajanja ukrepov makrobonitetne politike, ki se uporabljajo na Norveškem, in (ii) ohranili enake konkurenčne pogoje med kreditnimi institucijami v EGP, je splošni odbor ESRB odločil, da te ukrepe obdrži na seznamu ukrepov makrobonitetne politike, za katere se priporoča zagotovitev vzajemnosti v skladu s Priporočilom ESRB/2015/2, in da nekoliko spremeni parametre priporočila glede vzajemnosti blažilnika sistemskih tveganj.

(11)

V skladu z zahtevo Finansdepartementet bi bilo treba prag pomembnosti za vzajemnost blažilnika sistemskih tveganj znižati in določiti pri znesku tveganju prilagojenih izpostavljenosti v višini 5 milijard NOK. Norveški bančni trg je tesno povezan s trgi v drugih nordijskih državah, kot so Danska, Finska in Švedska. Na integriranem finančnem trgu nizek prag pomembnosti preprečuje morebitno uhajanje in regulativno arbitražo ter tako prispeva k ohranjanju finančne stabilnosti in enakih konkurenčnih pogojev. Poleg tega se šteje, da je upravno breme zaradi zagotavljanja vzajemnosti blažilnika sistemskih tveganj razmeroma nizko, saj je blažilnik sistemskih tveganj, ki ga uporabljajo norveški organi, preprost in standardiziran ukrep, kreditne institucije in organi pa so že sposobni ugotoviti, v kateri državi se nahajajo izpostavljenosti. Ker je za znižanje praga pomembnosti morda treba sprejeti nove nacionalne vzajemne ukrepe ali spremeniti obstoječe tovrstne ukrepe, bi bilo treba za izvedbo vzajemnih ukrepov uporabiti standardno prehodno obdobje treh mesecev po objavi tega priporočila v Uradnem listu Evropske unije. Kar zadeva vzajemnost drugih ukrepov iz uradnih obvestil z dne 16. decembra 2022, za katere ESRB še naprej priporoča vzajemnost, novo prehodno obdobje ni predvideno, saj se vzajemnost priporoča že v Priporočilu ESRB/2021/3.

(12)

Poleg tega se je Priporočilo ESRB/2021/3, ki spreminja Priporočilo ESRB/2015/2 z vključitvijo norveških ukrepov, izvedlo, ko za kreditne institucije, ki so pridobile dovoljenje na Norveškem, še ni veljala Direktiva (EU) 2019/878. Zato so lahko ustrezni organi v državah članicah, ki so že prenesle Direktivo (EU) 2019/878, zagotovili vzajemnost norveškega blažilnika sistemskih tveganj na način in na ravni, ki sta upoštevala kakršno koli prekrivanje ali razlike med kapitalskimi zahtevami v njihovi državi članici in kapitalskimi zahtevami na Norveškem. Direktiva (EU) 2019/878 se je nato vključila v Sporazum EGP in se zdaj uporablja tudi na Norveškem. Zato bi bilo treba sklicevanje na Direktivo (EU) 2019/878 odstraniti iz Priporočila ESRB/2015/2. Poleg tega ESRB ni odkril dokazov, da bi stopnja blažilnika sistemskih tveganj, kot so jo ponovno določili norveški organi, v celoti ali delno podvajala delovanje blažilnika za druge sistemsko pomembne institucije (DSPI) iz člena 131 Direktive 2013/36/EU.

(13)

Ta sprememba Priporočila ESRB/2015/2 ne vpliva na to, da se še naprej priporoča zagotavljanje vzajemnosti nacionalnih makrobonitetnih ukrepov, ki so jih norveški organi aktivirali 31. decembra 2020, kakor je določeno v Priporočilu ESRB/2021/3. Tokratne spremembe Priporočila ESRB/2015/2, razen znižanja praga za prostovoljno vzajemnost blažilnika sistemskih tveganj in podaljšanja obdobja postopnega uvajanja blažilnika sistemskih tveganj za kreditne institucije, ki ne uporabljajo naprednega pristopa IRB, so redakcijske. Zato se za priznanje norveških ukrepov, kakor so opisani v Priporočilu ESRB/2021/3, ne priporoča novo prehodno obdobje. Standardno prehodno obdobje treh mesecev po objavi tega priporočila v Uradnem listu Evropske unije se uporablja samo za ukrepe ali spremembe ukrepov za zagotovitev vzajemnosti blažilnika sistemskih tveganj, ki jih morajo nacionalni organi sprejeti zaradi znižanja praga pomembnosti.

(14)	Zato je treba Priporočilo ESRB/2015/2 ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJE PRIPOROČILO:

Spremembe

Priporočilo ESRB/2015/2 se spremeni:

1.

v oddelku 1, podpriporočilo C(1), se ukrepi v zvezi z Norveško nadomestijo z naslednjim: „— stopnja blažilnika sistemskih tveganj v višini 4,5 % za vse izpostavljenosti, ki se nahajajo na Norveškem, ki se uporablja v skladu s členom 133 Direktive 2013/36/EU, kakor se uporablja za Norveško in na Norveškem od 31. decembra 2022 v skladu s pogoji iz Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (*1) (Sporazum EGP) (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2013/36/EU, kakor se uporablja za Norveško in na Norveškem od 31. decembra 2022), za vse kreditne institucije, ki so pridobile dovoljenje na Norveškem; — spodnja meja za (z izpostavljenostjo tehtano) povprečno utež tveganja v višini 20 % za izpostavljenosti do stanovanjskih nepremičnin, ki se nahajajo na Norveškem, ki se uporablja v skladu s členom 458(2)(d)(iv) Uredbe (EU) št. 575/2013, kakor se uporablja za Norveško in na Norveškem od 31. decembra 2022 v skladu s pogoji iz Sporazuma EGP (v nadaljnjem besedilu: Uredba (EU) št. 575/2013, kakor se uporablja za Norveško in na Norveškem od 31. decembra 2022), za kreditne institucije, ki so pridobile dovoljenje na Norveškem in za izračun regulativnih kapitalskih zahtev uporabljajo pristop na podlagi notranjih bonitetnih ocen (IRB); — spodnja meja za (z izpostavljenostjo tehtano) povprečno utež tveganja v višini 35 % za izpostavljenosti do poslovnih nepremičnin, ki se nahajajo na Norveškem, ki se uporablja v skladu s členom 458(2)(d)(iv) Uredbe (EU) št. 575/2013, kakor se uporablja za Norveško in na Norveškem od 31. decembra 2022, za kreditne institucije, ki so pridobile dovoljenje na Norveškem in za izračun regulativnih kapitalskih zahtev uporabljajo pristop IRB; (*1)  UL L 1, 3.1.1994, str. 3.“;"

2.	Priloga se spremeni v skladu s Prilogo k temu priporočilu.

---

(1)  UL L 1, 3.1.1994, str. 3.

(2)  UL L 331, 15.12.2010, str. 1.

(3)  UL L 176, 27.6.2013, str. 1.

(4)  UL L 176, 27.6.2013, str. 338.

(5)  UL C 58, 24.2.2011, str. 4.

(6)  Priporočilo Evropskega odbora za sistemska tveganja ESRB/2015/2 z dne 15. decembra 2015 o ocenjevanju čezmejnih učinkov ukrepov makrobonitetne politike in njihovi prostovoljni vzajemnosti (UL C 97, 12.3.2016, str. 9).

(7)  Priporočilo Evropskega odbora za sistemska tveganja ESRB/2017/4 z dne 20. oktobra 2017 o spremembi Priporočila ESRB/2015/2 o ocenjevanju čezmejnih učinkov ukrepov makrobonitetne politike in njihovi prostovoljni vzajemnosti (UL C 431, 15.12.2017, str. 1).

(8)  UL L 321, 12.12.2019, str. 170.

(9)  Direktiva (EU) 2019/878 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o spremembi Direktive 2013/36/EU v zvezi z izvzetimi subjekti, finančnimi holdingi, mešanimi finančnimi holdingi, prejemki, nadzorniškimi ukrepi in pooblastili ter ukrepi za ohranitev kapitala (UL L 150, 7.6.2019, str. 253).

(10)  Uredba (EU) 2020/873 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2020 o spremembi uredb (EU) št. 575/2013 in (EU) 2019/876 glede nekaterih prilagoditev zaradi pandemije COVID-19 (UL L 204, 26.6.2020, str. 4).

(11)  Sklep z dne 29. oktobra 2021 (še ni objavljen v Uradnem listu).

(12)  Sklep z dne 10. decembra 2021 (še ni objavljen v Uradnem listu).

(13)  Priporočilo Evropskega odbora za sistemska tveganja ESRB/2021/3 z dne 30. aprila 2021 o spremembi Priporočila ESRB/2015/2 o ocenjevanju čezmejnih učinkov ukrepov makrobonitetne politike in njihovi prostovoljni vzajemnosti (UL C 222, 11.6.2021, str. 1).

Menjalni tečaji eura (1)

3. maj 2023

(2023/C 158/02)

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,1043
JPY	japonski jen	149,66
DKK	danska krona	7,4514
GBP	funt šterling	0,88265
SEK	švedska krona	11,3265
CHF	švicarski frank	0,9809
ISK	islandska krona	150,10
NOK	norveška krona	11,8860
BGN	bolgarski lev	1,9558
CZK	češka krona	23,559
HUF	madžarski forint	375,63
PLN	poljski zlot	4,5820
RON	romunski lev	4,9302
TRY	turška lira	21,5057
AUD	avstralski dolar	1,6564
CAD	kanadski dolar	1,5045
HKD	hongkonški dolar	8,6687
NZD	novozelandski dolar	1,7717
SGD	singapurski dolar	1,4704
KRW	južnokorejski won	1 472,70
ZAR	južnoafriški rand	20,1657
CNY	kitajski juan	7,6330
IDR	indonezijska rupija	16 211,37
MYR	malezijski ringit	4,9174
PHP	filipinski peso	61,083
RUB	ruski rubelj
THB	tajski bat	37,524
BRL	brazilski real	5,5521
MXN	mehiški peso	19,8311
INR	indijska rupija	90,3465

---

(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

Zahtevek za svetovalno mnenje Sodišča Efte, ki ga je dne 25. oktobra 2022 vložilo Fürstliches Obergericht v zadevi Alexander Amann

(Zadeva E-14/22)

(2023/C 158/03)

Fürstliches Obergericht (Knežje višje sodišče) je pri Sodišču Efte 25. oktobra 2022 vložilo zahtevek za svetovalno mnenje v zadevi Alexander Amann, ki ga je tajništvo Sodišča Efte prejelo 16. novembra 2022, in sicer glede naslednjih vprašanj:

1.

Ali Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu nasprotuje določbi, kakršna je člen 35(1)(c) Poklicnih smernic Odvetniške zbornice Lihtenštajna, ki odvetnikom prepoveduje ponujanje poklicnih storitev določenim kategorijam morebitnih strank ter ki jo je treba po razlagi Liechtenstein Staatsgerichtshof (Ustavno sodišče) razumeti tako, da „odvetnikom prepoveduje proaktivno oglaševanje, s katerim svoje storitve v določenih okoliščinah ponujajo izbranim osebam ali skupinam oseb, ki niso same izrazile zanimanja za te storitve“?

2.

Ali je treba člen 24(1) Direktive 2006/123/ES razlagati tako, da pomeni, da nacionalna določba na splošno ne sme odvetnikom prepovedovati, da bi, potem ko ugotovijo njihov osebni naslov, na lastno pobudo pisno po pošti stopili v stik z morebitnimi strankami, ki niso bile njihove stranke že prej, ter da bi jim ponujali svoje storitve, zlasti vložitev odškodninske tožbe v primeru škode, ki jih zadeva zgolj kot vlagatelje?

SODBA SODIŠČA

z dne 24. januarja 2023

v zadevi E-1/22

G. Modiano Limited in Standard Wool (UK) Limited proti Nadzornemu organu Efte

(Državna pomoč – Norveška subvencijska shema za volno – Tožba za razglasitev ničnosti odločbe Nadzornega organa EFTA – Zavrnitev pritožbe – Odločba, sprejeta ob koncu faze predhodne preučitve – Obrazložitev – Neobstoj bistvene spremembe obstoječe pomoči)

(2023/C 158/04)

V zadevi E-1/22, G. Modiano Limited in Standard Wool (UK) Limited proti Nadzornemu organu Efte – katere predmet je ZAHTEVEK za razglasitev ničnosti odločbe Nadzornega organa Efte v zadevi št. 84045 z dne 9. novembra 2021, Norveška subvencijska shema za volno – je Sodišče v sestavi: predsednik Páll Hreinsson (sodnik poročevalec) ter sodnika Bernd Hammermann in Ola Mestaad (ad hoc) 24. januarja 2023 izdalo sodbo,

katere izrek se glasi:

1.	Tožba se v celoti zavrne.

2.	G. Modiano Limited in Standard Wool (UK) Limited nosita svoje stroške in solidarno stroške, ki so nastali Nadzornemu organu Efte.

SODBA SODIŠČA

z dne 24. januarja 2023

v zadevi E-5/22

Christian Maitz proti Liechtensteinische Alters- und Hinterlassenenversicherung, Liechtensteinische Invalidenversicherung in Liechtensteinische Familienausgleichskasse

(Socialna varnost – Uredba (ES) št. 883/2004 – Uredba (ES) št. 987/2009 – Prebivališče v tretji državi – Samozaposlena oseba – Uporaba prava EGP – Priporočilo Upravne komisije – Člen 3 EGP – Načelo lojalnega sodelovanja)

(2023/C 158/05)

V zadevi E-5/22, Christian Maitz proti Liechtensteinische Alters- und Hinterlassenenversicherung, Liechtensteinische Invalidenversicherung in Liechtensteinische Familienausgleichskasse – katere predmet je ZAHTEVEK, ki ga je Sodišču Efte na podlagi člena 34 Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča predložilo Knežje višje sodišče (Fürstliches Obergericht) v zvezi z razlago Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti in Uredbe (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti – je Sodišče v sestavi: predsednik Páll Hreinsson (sodnik poročevalec) ter sodnika Bernd Hammermann in Ola Mestaad (ad hoc) 24. januarja 2023 izdalo sodbo, katere izrek se glasi:

1.

Člen 2(1) Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ne določa pogoja, da morajo državljani države EGP tudi stalno prebivati v državi EGP, da bi bili zajeti z osebnim področjem uporabe te uredbe. Sporazum, ki ga je država EGP sklenila s tretjo državo in katerega namen je razširiti področje uporabe Uredbe (ES) št. 883/2004 na to tretjo državo, ne more določati stalnega prebivališča posameznika kot pogoja, ki odstopa od člena 2(1) in člena 11 te uredbe.

2.	Člen 19(2) Uredbe (ES) št. 987/2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 je treba razlagati tako, da ne zahteva, da se potrdilo izda izključno v obliki prenosnega dokumenta A1, da bi imelo pravne učinke iz člena 5(1) te uredbe.

Objava zahtevka za registracijo imena v skladu s členom 50(2), točka (a), Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2023/C 158/06)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek v treh mesecih od datuma te objave.

ENOTNI DOKUMENT

„Ciliegia di Lari“

EU št.: PGI-IT-02855 – 30.6.2022

ZOP ( ) ZGO (X)

1.   Ime [ZOP ali ZGO]

„Ciliegia di Lari“

2.   Država članica ali tretja država

Italija

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1.    Vrsta proizvoda [v skladu s Prilogo XI]

Skupina 1.6 Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

3.2.    Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

Zaščitena geografska označba „Ciliegia di Lari“ se nanaša na plod sladke češnje Prunus avium L. iz družine Rosaceae. Zajema najrazličnejše sorte od mehko mesnatih do čvrstih in hrustljavih, s svetlečo kožico, katere barva sega od svetlo do temno rdeče. Obstajajo tudi izbrane lokalne sorte, ki ponujajo dodatne lastnosti in širijo paleto, ki je na voljo potrošnikom. Te sorte so:

adriana, big star, bigarreau moreau, bigarreau burlat, bigarreau napoleon, black star, celeste, durone di vignola, early bigi, early korvik, early star, folfer, ferrovia, giorgia, grace star, isabella, kordia, kossara, lala star, lapins, lory strong, new star, prime giant, regina, rita, rocket, sabrina, samba, sandra, sylvia, SMS 280, stella, summer charm, sunburst, sweet early, sweet heart, van, vera, frisco, royal helen, red pacific, nimba, marysa, durone giallo, bella di pistoia in durone nero I.

Lokalni in tradicionalni kultivarji: crognolo, cuore, del paretaio, di giardino, di nello, di guglielmo, gambolungo, marchiana, morella, papalina, orlando, precoce di cevoli, siso in usigliano.

Ko so češnje z zaščiteno geografsko označbo „Ciliegia di Lari“ pripravljene za uživanje, morajo imeti naslednje lastnosti:

Kakovostne lastnosti

naravno sladek in saden okus,

—	peclji pritrjeni na plod,

—	najmanj 14 stopinj Brix.

Velikost

Velikost plodu, ki se uživa svež, mora biti najmanj 22 mm, z izjemo plodov lokalnih ali tradicionalnih sort, katerih velikost mora biti najmanj 13 mm.

Lastnosti plodov, povezane z zdravjem in videzom

—	celi in nepoškodovani,

—	čisti, brez vidnih tujih snovi,

—	zdravi, brez plesni in vidnih ostankov fitofarmacevtskih sredstev,

—	brez škodljivih organizmov.

3.3.    Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

–

3.4.    Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Češnje „Ciliegia di Lari“ je treba gojiti na območju, opredeljenem v točki 4.

3.5.    Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Češnje „Ciliegia di Lari“ se lahko dajo na voljo za uživanje v embalaži, zatesnjeni tako, da je po odprtju ni mogoče ponovno uporabiti.

Češnje, namenjene za predelavo, ki jih ni mogoče kot sveže plodove dati na voljo končnim potrošnikom, se lahko prodajajo v razsutem stanju.

3.6.    Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Vsa embalaža mora vsebovati naslednje oznake:

a)	ZGO CILIEGA DI LARI;

b)	logotip označbe „Ciliegia di Lari“, opisan spodaj;

c)	evropski logotip ZGO v istem vidnem polju kot logotip, naveden zgoraj v točki (b);

d)	ime (podjetja) in naslov izvajalca pakiranja.

Dovoljena je tudi uporaba oznak, ki se nanašajo na družbe, imena, imena podjetij, zasebne blagovne znamke in konzorcije, pod pogojem, da ne hvalijo proizvoda in ne zavajajo kupcev oziroma potrošnikov.

Pri češnjah, ki so namenjene predelavi, mora biti poleg zakonsko predpisanih informacij vsaj na eni strani embalaže ali posode v jasno čitljivih znakih navedeno besedilo „ZGO Ciliegia di Lari za predelavo“. Logotip „Ciliegia di Lari“ je naslednji:

Velikost logotipa se lahko glede na embalažo razlikuje, vendar morajo standardne mere ostati v sorazmerju.

4.   Jedrnata opredelitev geografskega območja

Območje proizvodnje zaščitene geografske označbe „Ciliegia di Lari“ zajema upravno ozemlje naslednjih občin: Casciana Terme – Lari, Terricciola in Crespina-Lorenzana.

5.   Povezava z geografskim območjem

Zahtevek za priznanje „Ciliegia di Lari“ temelji na zgodovinskem ugledu, utemeljenem na kakovosti proizvoda. Razlog za to so posebni vidiki geografskega območja, ki ugodno vplivajo na gojenje češenj. Med njimi so tla in podnebje ter kmetijski, socialni, kulturni in ekonomski dejavniki. Z medsebojnimi vplivi teh dejavnikov se je ugled proizvoda, povezanega s krajem, uveljavil do te mere, da se povezuje z imenom Lari.

V dolgi zgodovini proizvodnje češenj „Ciliegia di Lari“ se je oblikoval tesen odnos s potrošniki. Ti cenijo njihovo značilno lastnost: naravno sladkost. Potrošniki na prodajnih mestih sprejemajo, da je cena v primerjavi s češnjami iz drugih krajev višja.

Za razmejeno geografsko območje iz točke 4 je bila vedno značilna obsežna proizvodnja češenj, kot kažejo pretekle in nedavne študije in raziskave (M. Basso, S. Natali,1959; A. Funghi, 2004; različni avtorji, urednik R. Massai, 2013).

Za območje proizvodnje češenj „Ciliegia di Lari“ so značilne talne in podnebne razmere, ki so posebno ugodne za gojenje češenj. Ti dejavniki neposredno vplivajo na kakovost plodov, ki jo je mogoče pripisati njihovi naravni sladkosti (v stopinjah Brix).

Tekstura tal ter temperaturni in padavinski vzorci so glavni dejavniki, ki opredeljujejo območje proizvodnje češenj „Ciliegia di Lari“ in lahko vplivajo na kakovost plodov: sladkost, izraženo v stopinjah Brix.

—

Fizikalne lastnosti kmetijskih tal na območju, ki jih sestavljajo pesek, melj in glina, zaradi vodnih virov, ki jih običajno lahko shranjujejo, pridelovalcem omogočajo, da vzgojijo drevesa, ki se uravnoteženo razvijajo skozi vse tri fenološke faze: cvetenje, nastavek plodov in zorenje. Te faze so ključne za proizvodnjo plodov z optimalno koncentracijo sladkorjev (v stopinjah Brix).

—

Za temperaturne in padavinske vzorce območja proizvodnje so značilni številni dejavniki, ki spodbujajo proizvodnjo naravno sladkih češenj, brez spremljajočih negativnih dejavnikov. Pozne zmrzali, ki bi lahko zavirale cvetenje, na tem območju niso pogoste. Mile spomladanske temperature spremljajo zmerne padavine, ki zagotavljajo optimalno cvetenje in nastavke plodov. Podobno redke padavine v zadnji fazi zorenja preprečujejo, da bi češnje morda popokale.

—	Izkušnje z gojenjem češenj, ki so jih kmetje na območju nabrali skozi dolga obdobja, so jim omogočile, da so lahko kar najbolje izkoristili ujemanje naravnih lastnosti zemljišč s potencialom različnih sort, kar je bistvena kombinacija za proizvodnjo kakovostnih plodov.

Paleta sort, ki so dovoljene za označbo „Ciliegia di Lari“, je široka in izhaja iz uravnoteženega načina, s katerim so proizvajalci združili sposobnost prilagajanja okolju in doseganje zadovoljstva potrošnikov, ali povedano drugače, trdne in uspešne sinergije med češnjami, okoljem in človeškimi viri.

Paleta sort sega od dokaj mehko mesnatih do čvrsto mesnatih in hrustljavih plodov, barva kožice pa sega od svetlo rdeče do temno rdeče. Dalje so za paleto značilne tudi različne lokalne sorte, s katerimi se širi izbira za potrošnike in ponujajo dodatne lastnosti (Roselli G., Mariotti P., Il germoplasma del ciliegio (Dednina češnje) – 1. Provincia di Pisa, ARSIA e CNR Istituto sulla Propagazione delle Specie Legnose, Firence, 1999).

„Ciliegia di Lari“ v medijih

Med publikacijami, ki omenjajo češnje „Ciliegia di Lari“, so: L'Italia del biologico (Biološka Italija), 2002, str. 86, Guida Touring Club italiano; Elena Tedeschi, Toscana inconsueta. Appunti ed itinerari per viaggiare oltre (Manj znana Toskana, zapiski in načrti za potovanja po neuhojenih poteh), 2017, goWare;

Frutta e Ortaggi in Italia (Sveže sadje in zelenjava), 2005, Guida Touring Club italiano.

Ugled včeraj in danes. Informativni obzornik, prikazan v kinih po vsej državi — La settimana INCOM, No 01925, „Italija, Lari (Pisa): četrti festival češenj“, 26. maja 1960, pripravila filmska družba INCOM, ki jo je pozneje prevzel Instituto Luce. V epizodi je prikazano, kako se je ime „Ciliegia di Lari“ vse od tedaj uveljavilo v vsakdanjem govoru in komercialni rabi.

Še danes je proizvodnja češenj na razmejenem območju sinonim za dober okus in sladkost. Zato plodove prepoznavajo tudi potrošniki na prodajnih mestih v velikih maloprodajnih verigah, kjer se proizvod prodaja pod imenom „Ciliegia di Lari“.

Vsi ti dejavniki pomenijo, da potrošniki proizvod razmejenega območja, navedenega v členu 3, prepoznavajo in ga bodo še naprej prepoznavali kot „Ciliegia di Lari“.

Zgodovinsko ozadje

Kot navajajo različni avtorji, ima gojenje češenj „Ciliegia di Lari“ na gričih pokrajine Pisa starodavne korenine. Izkušnje lokalnih kmetov, ki se prenašajo iz roda v rod, podpirajo pa jih stalne raziskave in izvajanje posebnih tehnik gojenja, so omogočile, da se je gojenje češenj „Ciliegia di Lari“ sčasoma uspešno uveljavilo ter postalo del zgodovinske, tradicionalne in kulturne dediščine območja, na katerem je kraj Lari glavno središče ohranjanja in razvoja.

O stoletja dolgi kulturi in tradiciji gojenja češenj na razmejenem območju iz člena 3 pričajo različni zgodovinski dokumenti. Od 18. stoletja dalje so se češnje uveljavile kot najbolj iskan proizvod na trgu pod arkadami kraja Lari, ki je bil vse do 50. let 20. stoletja eden največjih in najuglednejših v pokrajini Pisa. Zelo so jih cenili veletrgovci in potrošniki, tako zaradi njihovega odličnega okusa kot tudi zaradi zgodnjega zorenja, in prav ta dejavnika sta dodatno spodbujala proizvodnjo, kot jo je obenem dejstvo, da te češnje zahtevajo dobro ceno. (Tremolanti E., „Profilo storico delle cultivar di ciliegio con particolare riguardo al territorio larigiano“ (Zgodovinski profil kultivarjev češenj s posebnim poudarkom na regiji Lari), v Spunti di Natura economica: cenni di storia di cerealicoltura, panificazione, viticoltura e cultivar di ciliegio (Izhodišča ekonomske narave: kratka zgodovina pridelave žit, peke kruha, vinogradništva in kultivarjev češenj), CLD Libri, Calcinaia (Pi), 2010).

Glede na gospodarski in kulturni pomen češenj za Lari je na pobudo nekaterih domačinov leta 1957 v kraju potekal prvi „Festival češenj“. Nedvomno gre za eno najstarejših in najbolj znanih tovrstnih prireditev, ki se je udeležuje na stotine obiskovalcev. Od leta 1957 je v Lariju potekalo kar 66 festivalov češenj, ki se neprekinjeno ohranjajo do današnjih dni. Poleg tega da se ta kontinuiteta pojavlja v najrazličnejših publikacijah, kaže tudi na gospodarski in kulturni pomen češenj „Ciliegia di Lari“ za območje, kjer se te že od nekdaj proizvajajo.

Kako cenjen je proizvod kot sestavina, je razvidno tudi iz receptov za sladice, ki se pojavljajo na spletu, na primer na spletiščih popcuisine.it in gazzettadelgusto.it. Omeniti je treba tudi recepte, objavljene v kuharskih knjigah, kot je Il gelato a modo mio (Sladoled na moj način), Simone Bonini, Giunti 2016.

Sklic na objavo specifikacije proizvoda

Celotno besedilo specifikacije proizvoda je na voljo na spletnem mestu:

http://www.politicheagricole.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/3335.

ali

neposredno na domači strani ministrstva za kmetijstvo, prehrano, gozdarstvo in turizem (www.politicheagricole.it), kjer izberete „Qualità“ (zgoraj na desni strani zaslona), nato „Prodotti DOP IGP STG“ (na levi strani zaslona) in nazadnje „Disciplinari di Produzione all’esame dell’UE“.

---

(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2023/C 158/07)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„Vallée du Torgan“

PGI-FR-A1112-AM02

Datum obvestila: 24. februarja 2023

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1.   Območje v neposredni bližini

Spremenjena je bila točka 4.2 poglavja I specifikacije proizvoda z zaščiteno geografsko označbo „Vallée du Torgan“, ki se nanaša na območje v bližini. Seznam občin, ki sestavljajo območje v neposredni bližini, je posodobljen v skladu z uradnim geografskim kodeksom iz leta 2022, pri čemer območje ni spremenjeno.

Ta redakcijska sprememba omogoča, da je geografsko območje navedeno po uradnem geografskem kodeksu, ki ga vsako leto objavi inštitut INSEE, v različici, veljavni leta 2022, in da je razmejitev geografskega območja pravno varna.

Enotni dokument je posodobljen v točki o dodatnih pogojih, ki se nanašajo na območje v neposredni bližini.

2.   Trsni izbor

Spremenjena je bila točka 5 poglavja I specifikacije proizvoda z zaščiteno geografsko označbo „Vallée du Torgan“, ki se nanaša na trsni izbor. Seznam sort, ki se uporabljajo za proizvodnjo vina z zaščiteno geografsko označbo, je spremenjen tako:

—	vključitev 13 sort vinske trte, ki veljajo za odporne proti boleznim vinske trte: artaban N, cabernet blanc B, cabernet cortis N, floréal B, monarch N, muscaris B, prior N, saphira B, soreli B, souvignier gris Rs, sauvignac B, vidoc N in voltis B;

—

vključitev 14 sort vinske trte, ki imajo potencial za prilagoditev podnebnim spremembam: agiorgitiko N, alvarinho B, assyrtiko B, calabrese N, carricante B, fiano B, montepulciano N, moschofilero Rs, parrellada B, primitivo N, roditis Rs, touriga nacional N, verdejo B in xinomavro Rs. Te sorte vinske trte so odporne proti suši in glivičnim boleznim. Omogočajo manjšo uporabo fitofarmacevtskih sredstev, hkrati pa ustrezajo sortam vinske trte, ki se uporabljajo za proizvodnjo ZGO, tako z vidika fiziološke kot tudi enološke primernosti. Ne spreminjajo lastnosti vin z ZGO;

—	črtanje naslednjih sort vinske trte: altesse B in mondeuse N. Te spremembe so vključene v točko enotnega dokumenta o sortah vinske trte.

3.   Nadzorni organ

Poglavje III specifikacije proizvoda z zaščiteno geografsko označbo „Vallée du Torgan“ je bilo spremenjeno zaradi poenostavitve točke o nadzornem organu in podrobne določitve, da nadzor nad upoštevanjem specifikacije proizvoda na podlagi odobrenega načrta nadzora izvaja tretji organ, ki jamči za usposobljenost, nepristranskost in neodvisnost ter ki ga je pooblastil inštitut INAO.

Ta poenostavitev ne vpliva na enotni dokument.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime

Vallée du Torgan

2.   Vrsta geografske označbe

ZGO – zaščitena geografska označba

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

4.   Opis vin

KRATEK OPIS

Zaščitena geografska označba „Vallée du Torgan“ se uporablja za mirna rdeča vina, vina rosé, gris, gris de gris in bela vina.

Vino „gris“ (sivo vino) je vino rosé zelo nežne rožnate barve. Vino „gris de gris“ (sivo vino iz sivega grozdja) je vino gris, pridelano izključno iz sort vinske trte gris.

Vina z zaščiteno geografsko označbo „Vallée du Torgan“, pri katerih je v fazi pakiranja jabolčno-mlečnokislinsko vrenje končano, imajo najvišjo vsebnost hlapnih kislin 13,26 meq/l (0,65 g/l, izraženega kot H2SO4) ali 15,30 meq/l (0,75 g/l, izraženega kot H2SO4).

Največji ali najmanjši delež skupnega alkohola ter najnižji ali najvišji vsebnosti skupnih kislin in skupnega žveplovega dioksida so določeni z evropsko zakonodajo.

Rdeča vina so bolj ali manj izrazitih barv. Po vonju in okusu izražajo svoj sredozemski značaj, saj združujejo note rdečega jagodičja in garige, ki se pogosto razvijejo v začimbne odtenke. Struktura se razlikuje po zrelosti in profilih obdelave, vendar imajo vina na splošno zrele in prefinjene tanine.

Vina rosé so od najsvetlejše sive pri vinih gris de gris do izrazitejše rožnate barve glede na uporabljeno sorto vinske trte in tehnike maceracije. Ta vina so zelo sveža, zanje pa so značilne sadne ali cvetlične note.

Bela vina so najpogosteje bledo rumene barve. Izražajo se z ravnotežjem med polnostjo in svežino, izstopajo pa sadne arome, običajno belega sadja, kot sta breskev in marelica.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	11
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5.   Enološki postopki

5.1.   Posebni enološki postopki

Za enološke postopke veljajo obveznosti na ravni Unije ter iz zakonika o kmetijstvu in morskem ribištvu.

5.2.   Največji donosi

1.	Rdeča vina 80 hektolitrov na hektar

2.	Vina rosé in bela vina 90 hektolitrov na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

Trgatev ter vinifikacija in obdelava vina z zaščiteno geografsko označbo „Vallée du Torgan“ potekajo na ozemlju naslednjih občin departmaja Aude: Paziols in Tuchan.

7.   Sorte vinske trte

Agiorgitiko N

Alicante henri bouschet N

Alvarinho – albariño

Artaban N

Assyrtiko B

Bourboulenc B – doucillon blanc

Cabernet blanc B

Cabernet cortis N

Cabernet franc N

Cabernet-sauvignon N

Calabrese N

Carignan N

Carignan blanc B

Carmenère N

Carricante

Chardonnay B

Chasan B

Chenanson N

Chenin B

Cinsaut N – cinsault

Clairette B

Clairette rose Rs

Colombard B

Cot N – malbec

Fiano

Floreal B

Gamay N

Gewurztraminer Rs

Grenache N

Grenache blanc B

Grenache gris G

Gros manseng B

Macabeu B – macabeo

Marsanne B

Marselan N

Mauzac B

Merlot N

Monarch N

Montepulciano

Morrastel N – minustellu, graciano

Moschofilero Rs

Mourvèdre N – monastrell

Muscaris B

Muscat d‘alexandrie B – muscat, moscato

Muscat de hambourg N – muscat, moscato

Muscat à petits grains blancs B – muscat, moscato

Muscat à petits grains rouges Rg – muscat, moscato

Nielluccio N – nielluciu

Négrette N

Parrellada B

Petit manseng B

Petit verdot N

Pinot blanc B

Pinot gris G

Pinot noir N

Piquepoul blanc B

Portan N

Primitivo N – zinfandel

Prior N

Riesling B

Roditis Rs

Roussanne B

Saphira B

Sauvignac

Sauvignon B – sauvignon blanc

Sauvignon gris G – fié gris

Semillon B

Soreli B

Souvignier gris Rs

Sylvaner B

Syrah N – shiraz

Tempranillo N

Terret blanc B

Touriga nacional N

Ugni blanc B

Verdejo B

Vermentino B – rolle

Vidoc N

Viognier B

Voltis B

Xinomavro N

8.   Opis povezave

8.1.   Posebnosti geografskega območja in posebnosti proizvoda

Približno 30 kilometrov zračne črte od Sredozemskega morja in vzhodno od masiva Corbières v departmaju Aude, ki leži na jugu Francije v regiji Languedoc-Roussillon, se geografsko območje razprostira čez občini Tuchan in Paziols ob vznožju gore Tauch, ki se dviguje 917 metrov visoko. Pokrajino sestavlja osrednje „dolinasto“ območje, ki ga obdajajo strme gorice. Vinska trta je glavni pridelek in v teh dveh občinah pokriva več kot 1 200 ha.

Severno mejo označuje prelaz Col d‘Extrême, po prečkanju katerega se pot nadaljuje proti kraju Villeneuve. Na vzhodu se dviga apnenčasta planota Serre d‘en Mouysset, ki zadržuje morski zrak. Na jugu cesta s številnimi ovinki vodi do meje departmaja Pyrénées-Orientales. Nazadnje, na zahodu je dostop mogoč po strmi soteski, ki teče ob reki Verdouble proti vasi Cucugnan.

Torgan, po katerem je poimenovana ZGO „Vallée du Torgan“, je potok, ki priteče z gore Mont Tauch in se izlije v reko Verdouble.

Geološka zgodovina tega območja je zelo kompleksna in je botrovala nastanku zelo raznovrstnih tal. Med približno dvajsetimi tako opredeljenimi tlemi so najbolj zastopani skrilavci na severu območja, apnenčasti koluvialni nanosi ali grèzes ob vznožju gore Tauch, triasni laporji, puding konglomerati ali konglomerati, sestavljeni iz zaobljenih prodnikov, na vzpetinah občine Paziols in vzhodno od občine Tuchan: vsa imajo velik delež kamenja in so plitva do srednje globoka. Nazadnje, osrednje območje sestavljajo kamnite terase in glineno-apnenčasta tla z večjo globino.

Podnebje je vroče in suho sredozemsko. Povprečna letna količina padavin znaša 700 mm, pri čemer so padavine skoncentrirane na omejeno število dni jeseni in spomladi, pogosto v obliki neviht in močnih nalivov. Veliko je sonca. Močan severni veter, imenovan tramontana (do 200 dni vetra na leto), lahko piha več dni zaporedoma s hitrostjo več kot 80 km/h. Ta suh veter je zaveznik v boju proti peronospori v rastni dobi in zmanjšuje tveganja napada Botrytis cinerea med trgatvami.

V 19. stoletju je vinska trta izpodrinila druge kmetijske dejavnosti, zlasti gojenje žit in oljk, ki so jih prizadele hude zmrzali v zelo ostrih zimah.

Po vinogradniški krizi leta 1907 so se vinogradniki organizirali in leta 1913 zgradili zadružno klet Tuchan, naslednje leto pa klet Paziols. To območje je še posebej primerno za gojenje vinske trte.

Februarja 1987 je bilo deželno vino Torgan priznano v petih občinah departmaja, od leta 1990 pa je zaradi geografske povezanosti in lastnosti proizvoda omejeno na občini Tuchan in Paziols.

Trsni izbor ZGO „Vallée du Torgan“ je prilagojen ekološkim razmeram območja s tradicionalnimi sredozemskimi sortami vinske trte, predvsem sortama carignan in grenache noir, ki sta odlično prilagojeni močnemu zmanjšanju količine vode poleti ter revnim in plitvim tlom na goricah. Izbor dopolnjujejo druge tradicionalne sorte vinske trte, sorte grenaches blancs in gris, maccabeu, cinsault, muscat d‘alexandrie in muscat à petit grain.

V zadnjih petnajstih letih je bil trsni izbor prenovljen, pri čemer so bile izbrane sorte vinske trte, ki so še posebno prilagojene tlom in podnebju območja. Danes prevladuje sorta merlot, ki je bila posajena na najglobljih tleh, zlasti na območju naplavin v občini Paziols ob reki Verdouble, kar omogoča pridelavo vin, ki pri zvrščanju prinašajo voljnost in prefinjenost. Zasaditev sorte marselan na revnejših tleh in sorte syrah v profil vin dodaja aromatično moč in kompleksnost.

Strogo določena pravila proizvodnje zagotavljajo zrelost grozdja in kakovost proizvoda.

Sorte vinske trte, potrgane ob polni zrelosti, vinu dajejo koncentracijo, hkrati pa ohranjajo voljnost, svežino in intenzivnost sadja. Vina so predstavljena bodisi kot sortna vina bodisi kot zvrstna vina.

Proizvodnja vina Torgan se giblje med 5 000 hl in 10 000 hl na leto ter jo pretežno izvajata zadružna klet Tuchan-Paziols in zasebna klet, količina pridelanega vina pa je zelo odvisna od poletne suše.

Pridelujejo se vina vseh treh barv, vendar prevladujejo rdeča vina. Vina rosé se nenehno razvijajo z izvirnostjo vin gris de gris, pridelanih predvsem iz sorte grenache gris, ki je zelo prisotna na ozemlju.

8.2.   Vzročna povezava med posebnostmi geografskega območja in posebnostmi proizvoda

Vina z ZGO „Vallée du Torgan“ imajo močno identiteto, ki izhaja iz posebnih značilnosti območja proizvodnje. Plitva do srednje globoka tla, izrazito sredozemsko podnebje, vinogradi na pobočjih na nadmorski višini od 100 do 300 m omogočajo nadzorovano rast rastlin in zrelost, ki je v povprečnem letu približno deset dni poznejša kot v obalnem pasu.

Strogo sredozemsko podnebje, vroče in suho z veliko sonca, omogoča popolno zrelost sort vinske trte za ZGO, zaradi česar je mogoče pridobiti rdeča vina z aromami rdečega jagodičja in garige z zrelimi in prefinjenimi tanini ter vina rosé, vina gris in bela vina, ki izražajo ravnotežje med polnostjo, svežino in aromatičnostjo.

Tej proizvodnji vin „Vallée du Torgan“ koristi tudi dinamika podjetij, ki imajo strukturirano tržno moč za promoviranje tega vina na tradicionalnih francoskih trgih in pri glavnih trgovcih na drobno, pa tudi na izvoznih trgih.

Po zaslugi te distribucijske mreže, ki je tesno povezana z območjem proizvodnje, so vina „Vallée du Torgan“ v zadnjih 20 letih pridobila ugled, ki omogoča načrtovanje povečanja proizvodnje za osvojitev novih trgov.

Vinska trta, ki je bistvena značilnost pokrajine in je skoraj izključni pridelek tega ozemlja, daje ritem gospodarstvu dveh občin.

Vinogradi, sestavljeni iz mozaika majhnih parcel, pomembno prispevajo k ohranjanju odprtega okolja v gozdnati pokrajini, ki je občutljiva na požare, in imajo tako ključno vlogo pri ohranjanju biotske raznovrstnosti.

Vse prilagoditve, ki so jih vinogradniki izvajali več generacij, so tako omogočile promocijo vinskega turizma, ki posledično podpira prepoznavnost proizvodov in povečevanje njihove vrednosti.

9.   Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Območje v neposredni bližini

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

izjema pri proizvodnji na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za vinifikacijo in obdelavo vin z zaščiteno geografsko označbo „Vallée du Torgan“, po uradnem geografskem kodeksu z dne 1. januarja 2022 zajema sosednje občine geografskega območja.

Departma Aude:

Albas, Albières, Auriac, Bouisse, Cascastel-des-Corbières, Coustouge, Cucugnan, Davejean, Dernacueillette, Duilhac-sous-Peyrepertuse, Durban-Corbières, Embres-et-Castelmaure, Félines-Termenès, Fontjoncouse, Fraissé-des-Corbières, Jonquières, Lairière, Lanet, Laroque-de-Fa, Maisons, Massac, Montgaillard, Montjoi, Mouthoumet, Padern, Palairac, Quintillan, Rouffiac-des-Corbières, Saint-Jean-de-Barrou, Saint-Laurent-de-la-Cabrerisse, Salza, Soulatgé, Termes, Thézan-des-Corbières, Vignevieille, Villeneuve-les-Corbières, Villerouge-Termenès in Villesèque-des-Corbières.

Departma Pyrénées-Orientales:

Ansignan, Bélesta, Caramany, Cases-de-Pène, Cassagnes, Caudiès-de-Fenouillèdes, Espira-de-l'Agly, Estagel, Fenouillet, Fosse, Lansac, Latour-de-France, Lesquerde, Maury, Montner, Opoul-Périllos, Peyrestortes, Pia, Planèzes, Prugnanes, Rasiguères, Rivesaltes, Saint-Arnac, Saint-Martin-de-Fenouillet, Saint-Paul-de-Fenouillet, Salses-le-Château, Tautavel, Vingrau in Vira.

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Zaščitena geografska označba „Vallée du Torgan“ se lahko dopolni z imenom ene ali več sort vinske trte.

Zaščitena geografska označba „Vallée du Torgan“ se lahko dopolni z izrazom „primeur“ ali „nouveau“ (mlado vino).

Na etiketi je naveden logotip ZGO Evropske unije, kadar je navedba „zaščitena geografska označba“ nadomeščena s tradicionalnim izrazom „vin de pays“ (deželno vino).

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-5e316de2-332d-4137-9b0b-d3174f0bbdec

---

(1)  UL L 9, 11.1.2019, str. 2.

Obvestilo za Maulawija Rajaba in Sultana Aziza Azama, ki sta bila dodana na seznam iz členov 2, 3 in 7 Uredbe Sveta (ES) št. 881/2002 z dne 27. maja 2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z organizacijama ISIL (Daiš) in Al-Kaida, na podlagi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2023/908

(2023/C 158/08)

---

(1)  UL L 255, 21.9.2016, str. 25.

(2)  UL L 116, 4.5.2023, str. 10.

(3)  UL L 139, 29.5.2002, str. 9.

Popravek Sklepa Sveta z dne 21. marca 2023 o imenovanju nadomestnega člana Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu za Dansko

( Uradni list Evropske unije C 109 z dne 24. marca 2023 )

(2023/C 158/09)

Stran 71, člen 1:

besedilo:

se glasi: