21.4.2023

Uradni list Evropske unije

C 138/2

Menjalni tečaji eura (1)

20. april 2023

(2023/C 138/02)

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,0944
JPY	japonski jen	147,46
DKK	danska krona	7,4524
GBP	funt šterling	0,88153
SEK	švedska krona	11,3280
CHF	švicarski frank	0,9810
ISK	islandska krona	149,50
NOK	norveška krona	11,6040
BGN	bolgarski lev	1,9558
CZK	češka krona	23,502
HUF	madžarski forint	377,68
PLN	poljski zlot	4,6110
RON	romunski lev	4,9308
TRY	turška lira	21,2348
AUD	avstralski dolar	1,6290
CAD	kanadski dolar	1,4757
HKD	hongkonški dolar	8,5907
NZD	novozelandski dolar	1,7763
SGD	singapurski dolar	1,4599
KRW	južnokorejski won	1 450,34
ZAR	južnoafriški rand	19,8552
CNY	kitajski juan	7,5298
IDR	indonezijska rupija	16 364,81
MYR	malezijski ringit	4,8564
PHP	filipinski peso	61,429
RUB	ruski rubelj
THB	tajski bat	37,609
BRL	brazilski real	5,5484
MXN	mehiški peso	19,8156
INR	indijska rupija	89,9365

(1) Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

21.4.2023

Uradni list Evropske unije

C 138/9

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2023/C 138/07)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„TORO“

PDO-ES-A0886-AM05

Datum obvestila: 2.2.2023

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1. Izboljšanje besedila

Opis

V zvezi z vključenimi kategorijami proizvodov vinske trte je bila navedba Uredbe (EU) št. 1308/2013 nadomeščena s splošnim sklicevanjem na zakonodajo EU.

Točka 1 specifikacije proizvoda je bila spremenjena, vendar to ne vpliva na enotni dokument.

Gre za standardno spremembo, saj ne spada v nobeno od kategorij iz člena 105(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

Razlog

Da specifikacije proizvoda ne bi bilo treba spreminjati, če se navedena uredba spremeni.

2. Vključitev novih vrst vina: polsuha, polsladka in sladka v kategorijo 1 – vino

Opis

Poleg suhega vina, ki je že bilo vključeno, so bila dodana polsuha, polsladka in sladka vina (glede na vsebnost sladkorja) z analitskimi in organoleptičnimi opisi.

Ta sprememba se nanaša na točko 2(a) in (b) specifikacije proizvoda ter točko 4 enotnega dokumenta.

Vrsta spremembe: STANDARDNA (sprememba se nanaša na enotni dokument). Ta sprememba ne spada v nobeno od kategorij iz člena 105(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013. Nazadnje, lastnosti in profil, opisani v povezavi, ostajajo enaki in so posledica medsebojnega delovanja naravnih in človeških dejavnikov.

Razlog

Te nove vrste vina so bile vključene zaradi prejšnje spremembe specifikacije proizvoda, s katero so bile dodane zgodovinske sorte belega grozdja, kot sta moscatel de grano menudo in albillo real, ter možnost proizvodnje sortnih vin iz sorte garnacha tinta. Ta vina so že proizvajale vinske kleti na tem območju, in sicer iz grozdja, pridelanega v vinogradih, vključenih v ZOP, vendar jih ni bilo mogoče dati na trg z ZOP Toro, navedeno na etiketi.

Analiza je pokazala, da imajo ta vina močno cvetlično ali sadno aromo in drzen okus: so strukturirana. Vse to je povezano z območjem. Te lastnosti so značilne za vina, zajeta z ZOP. Skratka, vina ohranijo posebne lastnosti vin, zajetih z ZOP Toro, vendar z manjšimi odstopanji zaradi višje vsebnosti sladkorja.

Podobno je treba določiti njihove osnovne fizikalne, kemijske in organoleptične lastnosti v skladu z zahtevami iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/34 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta.

3. Prilagoditev pogojev proizvodnje vina (enološki postopki: omejitve pri enoloških postopkih), da se vključijo nove vrste vina

Opis

Najmanjši verjetni delež alkohola je bil opuščen za grozdje, namenjeno za polsuha, polsladka in sladka vina, ki ga ni mogoče uporabiti za noben drug namen. Določen je bil način proizvodnje sladkih vin.

Ta sprememba se nanaša na točko 3.b.1 specifikacije proizvoda in točko 5.1 enotnega dokumenta.

Vrsta spremembe: STANDARDNA (sprememba se nanaša na enotni dokument). Bistvene lastnosti proizvoda, tj. vina z ZOP Toro, izhajajo iz kombinacije naravnih in človeških dejavnikov. Sprememba ne vključuje sprememb teh lastnosti, saj na novo vključena vina ohranjajo posebne lastnosti vin s tega območja, vendar z manjšimi odstopanji zaradi višje vsebnosti sladkorja. Sprememba ne vpliva na povezavo, zato se šteje, da ne spada v nobeno od kategorij iz člena 105(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

Razlog

Enološke postopke je treba prilagoditi, da se upoštevajo novi načini proizvodnje polsuhih, polsladkih in sladkih vin. Ti novi pogoji so v skladu z zakonodajo in tržnimi preferencami.

4. Dodatki k povezavi za polsuha, polsladka in sladka vina

Opis

Ker gre za nove vrste vina, jih je treba opisati. Sklicevanja na ta vina so bila zato dodana v naslednja pododdelka: (b) Podatki o proizvodu in (c) Vzročna zveza. Ta vina se proizvajajo iz istih sort kot suha vina. Ohranijo enak senzorični, fizikalni in kemijski profil z manjšimi odstopanji zaradi prisotnosti sladkorja.

Popravljena so bila tudi sklicevanja na belo sorto malvasía, ki se zdaj pojavlja s polnim imenom malvasía castellana, da bi se preprečila zamenjava z drugimi sortami, znanimi tudi pod imenom malvasía.

Ta sprememba se nanaša na člen 7 specifikacije proizvoda in točko 8 enotnega dokumenta.

Vrsta spremembe: STANDARDNA (sprememba se nanaša na enotni dokument). Čeprav je bilo besedilo v oddelku o povezavi razširjeno, ostaja vzročna zveza enaka in nespremenjena. Oddelek je le razširjen, da vključuje opis novih vin in pojasnjuje vzročno zvezo posebej za ta vina. Zato te spremembe ni mogoče razvrstiti v nobeno od kategorij iz člena 105(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

Razlog

Ta vina so se vedno proizvajala na tem območju, vendar niso bila dana na trg z ZOP Toro. Vključiti jih je bilo treba v specifikacijo proizvoda, ker predstavljajo visokokakovosten proizvod in odlično izražajo avtentičnost vin Toro ter so še izboljšana zaradi vsebnosti sladkorja.

5. Sprememba določb o polnjenju

Opis in razlogi

Kot embalaža se uporabljajo samo steklenice, vrsta zapiranja pa je urejena s predpisi.

Ta sprememba se nanaša na točko 8.b.2 specifikacije proizvoda, vendar se ne nanaša na enotni dokument.

Vrsta spremembe: STANDARDNA. Bistvene lastnosti proizvoda, tj. vina z ZOP Toro, izhajajo iz kombinacije naravnih in človeških dejavnikov. Sprememba ne vključuje sprememb teh lastnosti. Sprememba ne razveljavlja povezave, zato se šteje, da ne spada v nobeno od kategorij iz člena 105(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

Razlog

Določiti je treba vrsto materiala, ki se uporablja pri stekleničenju, in vrsto uporabljenega zapiranja, da se ohranita kakovost in podoba vin z ZOP Toro v skladu s sedanjimi tržnimi zahtevami za kakovostna vina.

6. Izboljšanje besedila določb o označevanju

Opis

Gre samo za spremembo besedila. Ta sprememba ne vključuje sprememb določb o označevanju.

Nanaša se na točko 8.b.3 specifikacije proizvoda in točko 9 enotnega dokumenta.

Vrsta spremembe: STANDARDNA (sprememba se nanaša na enotni dokument). Ker sprememba vpliva le na obliko in ne na vsebino, se šteje, da ne spada v nobeno od kategorij iz člena 105(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

Razlog

Izboljšanje besedila.

7. Posodobitev oddelka o preverjanju

Opis

Posodobljeni so bili kontaktni podatki pristojnega in pooblaščenega organa. Sklicevanje na Uredbo (EU) št. 1308/2013 je bilo nadomeščeno s splošnim sklicevanjem na zakonodajo EU.

Ta sprememba se nanaša na točko 9.a in b.1 specifikacije proizvoda, vendar se ne nanaša na enotni dokument.

Vrsta spremembe: STANDARDNA (sprememba se ne nanaša na enotni dokument). Ne spada v nobeno od kategorij iz člena 105(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

Razlog

Regulativni odbor za ZOP Toro je pridobil standardno akreditacijo ISO/IEC 17065:2012. Po tej akreditaciji bo kmetijski tehnološki inštitut avtonomne skupnosti Kastilja in León (Instituto Tecnológico Agrario de Castilla y León) prenesel naloge v zvezi s preverjanjem skladnosti na regulativni odbor v skladu s členom 116a Uredbe (EU) št. 1308/2013.

ENOTNI DOKUMENT

1. Ime

Toro

2. Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3. Kategorije proizvodov vinske trte

Vino

4. Opis vina

1. Vino – suho belo vino in vino rosé

KRATEK OPIS

Bela vina

Videz: so svetlo do zlato rumene barve in niso motna. Vonj: izrazit s sadnimi in/ali cvetličnimi in/ali travnatimi aromami ter srednje do zmerno intenziven. Okus: lahkega telesa s srednje dolgim do dolgim pookusom in srednje do zmerno visoko vsebnostjo kislin ter dobro uravnoteženostjo med alkoholom in kislinami.

Bela vina, ki vrejo v sodih barik ali so starana v sodih barik

Videz: so svetlo do zlato rumene barve in niso motna. Vonj: izrazit s sadnimi in/ali cvetličnimi in/ali travnatimi aromami ter terciarnimi aromami, značilnimi za staranje v sodih barik, srednje do zmerno intenziven. Okus: srednje močnega do krepkega telesa s srednje dolgim do dolgim pookusom in srednje visoko vsebnostjo kislin; uravnotežene terciarne arome lesa.

Vina rosé

Videz: so bledo do lososovo rožnate barve in niso motna. Vonj: izrazit s svežimi aromami (ne prezrelega) rdečega in/ali črnega jagodičja, srednje do zmerno intenziven. Okus: lahkega telesa s srednje dolgim do dolgim pookusom in srednje do zmerno visoko vsebnostjo kislin ter dobro uravnoteženostjo med alkoholom in kislinami.

(*)	Za vina z vsebnostjo ostanka sladkorja najmanj 5 gramov na liter je zgornja meja vsebnosti skupnega žveplovega dioksida 250 miligramov na liter.

(**)	V vsakem primeru morajo biti fizikalni in kemijski parametri, določeni v tem odstavku, skladni z omejitvami, določenimi z zakonodajo Unije.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	11
Najnižja vsebnost skupnih kislin	3,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	18
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	200

2. Vino – suho rdeče vino

KRATEK OPIS

Mlada rdeča vina

Videz: so češnjevo do rubinasto rdeče barve in niso motna. Vonj: izrazit z aromami rdečega in/ali črnega jagodičja in srednje do zmerno intenziven; Okus: srednje močnega do krepkega telesa s srednje do zmerno dolgim pookusom ter dobro uravnoteženostjo med alkoholom in kislinami.

Rdeča vina, starana v sodih barik (vključno s tistimi z označbami „roble“ [hrast], „crianza“, „reserva“ in „gran reserva“)

Videz: so češnjevo do opečnato rdeče barve in niso motna. Vonj: izrazit in srednje intenziven z aromami rdečega in/ali črnega in/ali zrelega jagodičja; srednje do zmerno intenziven, odvisno od staranja, s terciarnimi aromami, značilnimi za staranje v sodih barik. Okus: srednje močnega do krepkega telesa s srednje dolgim do dolgim pookusom, dobro uravnotežen

(*)	V vseh primerih bodo fizikalno-kemijski parametri, opredeljeni v tem odstavku, skladni z omejitvami, določenimi z zakonodajo Unije

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	12,5
Najnižja vsebnost skupnih kislin	3,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	20
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	150

3. Polsuho, polsladko in sladko vino (belo, rosé in rdeče)

KRATEK OPIS

Bela vina: so svetlo do zlato rumene barve in niso motna. Imajo izrazit vonj s sadnimi in/ali cvetličnimi in/ali travnatimi aromami, ki je srednje do zmerno intenziven Telo: srednje močno (polsuha vina), srednje močno do krepko (polsladka vina) in krepko (sladka vina); srednje dolg do dolg pookus; srednje do zmerno visoka vsebnost kislin (polsuha in polsladka vina) in srednje visoka vsebnost kislin (sladka vina); uravnoteženost med alkoholom in kislinami.

Vina rosé: so bledo do lososovo rožnate barve in niso motna. Imajo izrazit vonj, s svežimi aromami (ne prezrelega) rdečega in/ali črnega jagodičja, srednje do močno intenziven (polsuha vina) in srednje do zmerno intenziven (polsladka in sladka vina). Telo: srednje močno (polsuha vina), srednje močno do krepko (polsladka vina) in krepko (sladka vina); pookus: srednje dolg do dolg (polsuha in sladka vina) ter srednje do zmerno dolg (polsladka vina); vsebnost kislin: srednje do zmerno visoka (polsuha in polsladka vina) in srednje visoka (sladka vina); uravnotežena vsebnost alkohola in kislin.

Rdeča vina: so češnjevo do rubinasto rdeče barve in niso motna. Imajo izrazit vonj, z aromami rdečega in/ali črnega jagodičja, srednje do močno intenziven (polsuha vina) in srednje intenziven (polsladka in sladka vina). Telo: srednje močno (polsuha in polsladka vina) in krepko (sladka vina), s srednje dolgim do dolgim pookusom ter uravnoteženostjo med alkoholom in kislinami.

*	V vseh primerih bodo fizikalno-kemijski parametri, opredeljeni v tem odstavku, skladni z omejitvami, določenimi z zakonodajo Unije.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	9
Najnižja vsebnost skupnih kislin	3,5 grami na liter, izraženi kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	18
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	200

5. Enološki postopki

5.1. Posebni enološki postopki

1 Posebni enološki postopki

—	Najmanjši verjetni delež alkohola v grozdju: 10,5 %, razen v grozdju, namenjenem za pridelavo polsuhih, polsladkih in sladkih vin, kjer znaša 9 %. Navedenega grozdja ni mogoče uporabiti za pridelavo katere koli druge vrste vina.

—	Največji donos: 72 l na 100 kg grozdja.

—	Sladka vina se pridelujejo z ohranjanjem nekaterih naravnih sladkorjev v grozdju s prekinitvijo alkoholnega vrenja in uporabo metod, ki jih dovoljuje veljavna zakonodaja. Te metode ne vključujejo dodajanja alkohola.

2 Omejitve pri pridelavi

Bela vina se pridelujejo izključno iz belih sort vinske trte (malvasía castellana, verdejo, moscatel de grano menudo in albillo real).

Vina rosé se pridelujejo iz dovoljenih rdečih in belih sort vinske trte (glavne in sekundarne sorte vinske trte).

Rdeča vina se pridelujejo izključno iz sort tinta de toro in garnacha tinta, pri čemer je proizvodnja omejena na dve vrsti rdečega vina: rdeče vino, pridelano iz najmanj 85 % sorte garnacha tinta, in rdeče vino, pridelano iz najmanj 75 % sorte tinta de toro.

3 Pridelovalna praksa

—	Najmanjša gostota zasaditve: 500 trsov na hektar

—	Trsi so lahko oblikovani v kotlasto gojitveno obliko ali v špalir.

—	Mešane zasaditve, v katerih med trgatvijo ni mogoče razlikovati med različnimi sortami, niso dovoljene.

5.2. Največji donosi

1.	Garnacha tinta, malvasía castellana (doña blanca), verdejo, albillo real in moscatel de grano menudo 9 000 kilogramov grozdja na hektar

2.	64,8 hektolitra na hektar

3.	Tinta de toro 7 500 kilogramov grozdja na hektar

4.	54 hektolitrov na hektar

6. Razmejeno geografsko območje

Geografsko območje ZOP „Toro“ leži na skrajnem zahodu pokrajine Kastilja in Leon, na jugovzhodu province Zamora, ter vključuje dele naravnih okrožij Tierra del Vino, Valle del Guareña in Tierra de Toro. Meji na puščavski območji Tierra del Pan in Tierra de Campos ter obsega 62 000 hektarjev zemljišč.

Vključuje naslednje občine:

v provinci Zamora:

Argujillo, La Bóveda de Toro, Morales de Toro, El Pego, Peleagonzalo, El Piñero, San Miguel de la Ribera, Sanzoles, Toro, Valdefinjas, Venialbo in Villabuena del Puente;

v provinci Valladolid:

San Román de Hornija, Villafranca del Duero, vinorodna okraja Villaester de Arriba in Villaester de Abajo v občini Pedrosa del Rey.

7. Sorte vinske trte

DOÑA BLANCA – MALVASÍA CASTELLANA

TEMPRANILLO – TINTA DE TORO

VERDEJO

8. Opis povezav

Zaradi podnebnih razmer, za katere so značilne zelo mrzle zime, veliko število ur sonca in ekstremne temperature, so proizvodni donosi vinske trte omejeni. Različne vrste tal (peščena ilovica) ustrezajo sortam, ki so jih zasadili vinogradniki. Ti dejavniki, tj. nevtralna vrednost pH, omejena vsebnost organskih snovi in izboljševalci tal, ki jih dodajajo vinogradniki, vplivajo na aromatičnost, strukturo in delež alkohola v vinu, ki je visok. Poleg tega visoka vsebnost železa v tleh, sistem zasaditve v kotlasto gojitveno obliko in visoka starost vinorodnega območja vplivajo na izjemno količino barvil v vinih.

Obenem dolgoletne izkušnje s proizvodnjo sladkih in polsladkih vin na območju ZOP Toro dokazujejo njihovo proizvodno zmogljivost. Vina se proizvajajo v skladu z najstrožjimi standardi kakovosti in ohranjajo klasičen organoleptični profil tradicionalnih vin Toro. Ta vina odlično izražajo avtentičnega vin Toro ter so še izboljšana zaradi vsebnosti sladkorja.

9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

pakiranje na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Postopek proizvodnje vina vključuje stekleničenje in nato staranje vin, organoleptične in fizikalno-kemijske lastnosti iz te specifikacije proizvoda se lahko namreč zagotovijo le, če vsi postopki, povezani z obdelavo vina, potekajo na območju proizvodnje. Stekleničenje vin z ZOP „Toro“ je ena od bistvenih faz, da lahko vina pridobijo lastnosti, opredeljene v specifikaciji proizvoda. Zato se zaradi zagotovitve kakovosti in jamstva glede porekla in nadzora stekleničenje izvede v polnilnicah vinskih kleti na območju proizvodnje.

Pravni okvir:

Nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

Dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Namesto izraza „DENOMINACIÓN DE ORIGEN PROTEGIDA“ (zaščitena označba porekla) se lahko na etiketi uporabi tradicionalni izraz „DENOMINACIÓN DE ORIGEN“ (označba porekla).

Na etiketah vin se lahko uporabijo izrazi „ROBLE“ (hrast) in „FERMENTADO EN BARRICA“ (vrenje v sodu barik), pri rdečih vinih pa se lahko dodajo tudi tradicionalni izrazi „CRIANZA“, „RESERVA“ in „GRAN RESERVA“, če so izpolnjeni pogoji za uporabo, določeni v veljavni zakonodaji.

Povezava na specifikacijo proizvoda

www.itacyl.es/documents/20143/342640/PCC+DO+TORO+Rev+en+vigor.docx/38b794e5-f14e-cd14-70d2-bcd031712969

(1) UL L 9, 11.1.2019, str. 2.

21.4.2023

Uradni list Evropske unije

C 138/17

Objava zahtevka za registracijo imena v skladu s členom 50(2), točka (a), Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2023/C 138/08)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek v treh mesecih od datuma te objave.

ENOTNI DOKUMENT

„Cerdo de Teruel“

EU št.: PGI-ES-2633 – 16.9.2020

ZOP ( ) ZGO (X)

1. Ime [ZOP ali ZGO]

„Cerdo de Teruel“

2. Država članica ali tretja država

Španija

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1. Vrsta proizvoda

Skupina 1.1 Sveže meso (in klavnični izdelki)

3.2. Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

Zaščitena geografska označba „Cerdo de Teruel“ se uporablja za označevanje svinjine, tj. prašičjega mesa, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

—	rožnato rdeče meso, marmorirano z medmišično maščobo;

—	meso blagega okusa, ki je sočno in mehko.

Svinjina se lahko daje na trg v večjih ali manjših razrezanih kosih ali v obliki filejev.

Svinjina „Cerdo de Teruel“ se pridobi po odstranitvi stegna in plečeta s trupa prašiča (stegno lahko postane „Jamón de Teruel“, pleče pa „Paleta de Teruel“ – zahteve glede trupa za te proizvode ZOP so enake kot za to ZGO).

Izvirati mora od prašičev z naslednjo genetsko zasnovo: landrace („standardna“ vrsta) ali large white – ali križanec obeh – kot materialni pasmi in duroc kot terminalna pasma.

Trupi morajo po zakolu izpolnjevati naslednje zahteve:

—	masa toplega trupa – vsaj 86 kg;

—	debelina hrbtne slanine, izmerjena na ledvenem predelu ob vrhu zadnje noge, mora meriti med 16 in 45 mm.

3.3. Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

Prehrana prašičev v glavnem temelji na žitih in določeni so odstotki surovin, ki sestavljajo njihovo krmo: najmanj 50 % mora biti žit, ki morajo, kolikor je mogoče, izvirati z opredeljenega geografskega območja.

Če so prašiči, iz katerih se pridobiva meso z ZGO, krmljeni s krmnimi mešanicami, morajo te proizvajati pridelovalci na geografskem območju ali v sosednjih pokrajinah: Zaragoza, Guadalajara, Cuenca, Valencia, Castellón in Tarragona.

Ta geografska omejitev glede lokacije proizvajalcev krme je potrebna, ker se prašičji trupi, ki se uporabljajo za to ZGO, uporabljajo tudi za proizvodnjo pršutov z ZOP „Jamón de Teruel“/„Paleta de Teruel“. Zahteve za proizvodnjo na tej stopnji so enake za oba znaka kakovosti, saj se deli trupa, ki niso zajeti z ZGO – stegna in plečeta – lahko uporabljajo za „Jamón de Teruel“ (stegna)/„Paleta de Teruel“ (plečeta). Zahteve za primarno proizvodnjo, določene v specifikaciji proizvoda za ZOP „Jamón de Teruel“/„Paleta de Teruel“, so bile zato vključene v specifikacijo proizvoda za ZGO „Cerdo de Teruel“.

3.4. Posebne faze proizvodnje, ki morajo potekati na opredeljenem geografskem območju

Na opredeljenem geografskem območju potekajo naslednje faze proizvodnje:

—	prašičereja: vzreja in pitanje;

—

zakol;

—	razrez trupel za odstranitev stegen in plečet.

3.5. Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Proizvod se lahko razreže, filetira, embalira in označi v obratih za predelavo mesa, ki so registrirani pri upravljalnem organu in delujejo na geografskem območju, ali v obratih zunaj geografskega območja na podlagi sporazumov o sodelovanju, podpisanih s certificiranimi izvajalci dejavnosti po predhodni odobritvi upravljalnega organa.

3.6. Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Svinjina z ZGO „Cerdo de Teruel“ se lahko prodaja v večjih kosih, manjših kosih ali filejih.

Vsak trup, kateremu se odstranijo stegna in plečeta, ki ga dobavi registrirani gospodarski subjekt, mora biti na vsaki strani označen z zaščiteno geografsko označbo, ki vsebuje poseben logotip ZGO in navedbo Indicación Geográfica Protegida Cerdo de Teruel [zaščitena geografska označba „Cerdo de Truel“] ali IGP Cerdo de Teruel [ZGO „Cerdo de Teruel“].

Kose in fileje lahko odpošljejo le pooblaščeni izvajalci dejavnosti (tj. tisti, ki so pooblaščeni za uporabo oznak skladnosti z ZGO) in šele potem, ko so bili kosi označeni z oštevilčeno certifikacijsko etiketo, ki vsebuje vsaj en posebni logotip ZGO in navedbo Indicación Geográfica Protegida [zaščitena geografska označba] ter „Cerdo de Teruel“. Ta etiketa mora biti pritrjena neposredno na razrezane kose ter na embalažo kosov in filejev, predvidenih za prodajo na drobno.

4. Jedrnata opredelitev geografskega območja

Geografsko območje, na katerem potekajo vzreja prašičev (vzreja in končno pitanje) in zakol ter odstranitev stegen in plečet s trupov, je pokrajina Teruel.

5. Povezava z geografskim območjem

Registracija te zaščitene geografske označbe temelji na ugledu, ki ga je pridobil proizvod.

Dokumentirana sklicevanja na „Cerdo de Teruel“ segajo daleč v zgodovino, saj ima pokrajina Teruel močno zgodovinsko povezavo z rejo prašičev in proizvodi iz svinjine kot virom dohodka za lokalno prebivalstvo.

V različnih dokumentih je poudarjen pomen prašičev in prašičereje v pokrajini. Pravila o reji prašičev in plačilih so bila določena v Kraljevi listini pokrajine Teruel iz leta 1177, ki jo je podpisal Alfonz II (Castañé, J., 1991: El Fuero de Teruel. Edición Crítica con introducción y traducción (Listina pokrajine Teruel. Kritična izdaja z uvodom in prevodom).

V delu Historia de la Economía Política de Aragón (Zgodovina politične ekonomije Aragonije) (1978) je naravoslovec, pravnik in zgodovinar Jordán de Asso zapisal: „prašiči, vzrejeni v okrožju Albarracín, so cenjeni kot izjemna specialiteta.

Ta tradicionalna lokalna povezava z živinorejo je leta 1984 privedla do registracije proizvoda „Jamón de Teruel“ kot zaščitene označbe porekla. To je prispevalo k temu, da se je prašičereja v pokrajini Teruel z uporabo znanja iz preteklosti sčasoma utrdila. To je bil poskus nagraditve prizadevnih kmetov, da bi ohranili sisteme proizvodnje, zaradi katerih bi proizvode sčasoma poimenovali, začenši s sušenimi mesnimi proizvodi („Jamón de Teruel“ in „Paleta de Teruel“), zdaj pa se prehaja tudi na preostalo sveže meso, pridobljeno s trupov.

Ta utrditev prašičereje in dejstvo, da to dejavnost spremlja certifikacijski organ, sta neposredno vplivala na trupe prašičev. Dejstvo, da meso prihaja od prašičev, ki so predmet genske selekcije, prehrana, ki temelji na žitih, in čas pitanja (dokler teža trupa ne znaša najmanj 86 kg) so omogočili, da se sveže meso pridobiva kot proizvod z dodano vrednostjo, pri čemer se upoštevajo zlasti človeški dejavniki: pasma, prehrana in vzreja.

Prvi od teh dejavnikov je genetika: postopek križanja pasem zagotavlja, da bo prašič „Cerdo de Teruel“ vedno 50-odstotno iz pasme duroc (terminalna pasma) in 50-odstotno iz pasme large white, landrace ali križanec teh dveh pasem (materialna pasma), te pasme pa pri križanju, kot je navedeno, dajejo sveže meso, marmorirano z visoko stopnjo medmišične maščobe (Garitano, I. in drugi, 2013).

Drugi dejavnik je odločitev, da se prašiči krmijo s hrano, ki temelji na žitih (vsaj 50 % žit) v celotnem obdobju rasti in ne samo v letih, ko so na voljo nekatere surovine, kar spodbuja bolj postopen prirast. Krmljenje prašičev s krmo, sestavljeno izključno iz ječmenovih zrn v zaključni fazi rasti, lahko na primer poveča vsebnost maščobnih kislin v medmišični maščobi, kar kažejo tudi študije (Daza, A. in drugi, 2010b), in dokazano je bilo (Daza, A. in drugi, 2012 ter Garitano, I. in drugi, 2012), da taka prehrana vpliva tudi na nekatere parametre v zvezi s kakovostjo mesa, kot sta barva in zmožnost zadrževanja vode.

Tretji dejavnik je način vzreje prašičev na živo težo 110–140 kg ob zakolu, ki je višja od komercialnega standarda 85–100 kg, da se zagotovi, da topli trupi izpolnjujejo zahteve, določene za to ZGO, in da je meso marmorirano z maščobo. K temu je treba dodati dejstvo, da so klavnice in kmetije blizu druga drugi, kar skrajša čas prevoza in s tem tudi stres, ki so mu pred zakolom podvrženi prašiči, kar omogoča rožnato do rdečo barvo mesa „Cerdo de Teruel“, zaradi katere se to meso tako jasno razlikuje od druge pustejše svinjine svetlejše barve.

Nadaljnja uporaba teh pridobljenih znanj je torej omogočila proizvodnjo vrste mesa, za katero se zahteva zaščita, kot je opisano v točki 3.2, tj. mesa, za katero sta značilni barva in marmoriranost z maščobo.

Priznavanje mesa „Cerdo de Teruel“ uživa podporo javnih organov. Pokrajinski svet pokrajine Teruel je med letoma 2004 in 2010 financiral raziskave za izboljšanje in optimizacijo sistemov proizvodnje za prašiče, katerih meso je zajeto s to ZGO, na podlagi sporazuma o partnerstvu, ki sta ga podpisala tudi združenje kmetijsko-živilske panoge iz pokrajine Teruel in regulativni odbor za ZOP „Jamón de Teruel“/„Paleta de Teruel“.

V okviru drugih projektov se preučujejo učinki različnih dejavnikov, kot so kastracija, krmljenje in genetika, na značilnostih trupov. V teh raziskovalnih projektih je bilo ugotovljeno, da so za sveže meso primerni tako samci kot samice (Latorre in drugi, 2009a), da prehrana, ki temelji na žitih, vpliva na maščobo na trupu (Daza, A. in drugi, 2010b) in da uporaba pasme duroc kot termalne pasme pozitivno vpliva na rezultate proizvodnje, saj nekoliko poveča prekritost trupa z maščobo (Garitano, I. in drugi, 2013).

Zgodovina mesa „Cerdo de Teruel“ in njegov pomen na trgu sta prav tako spodbudila izvajanje raziskav na področju razlikovalnih značilnosti svinjine: na Veterinarski fakulteti Univerze v Zaragozi preučujejo fizikalne in kemijske lastnosti nekaterih kosov svinjine (ledvenega dela in filejev ter delov, ki jih v Španiji imenujejo secreto [za plečetom] in presa [za ramenskim sklepom]) pri prašičih z značilnostmi, potrebnimi za to ZGO (fizikalne in kemijske lastnosti mišic prašičev, katerih meso je namenjeno za sušeni pršut iz pokrajine Teruel (Španija), Calvo in drugi, 2011). Dr. Virginia Resconi je v raziskavi poudarila prehransko hranilno vrednost svinjine „Cerdo de Teruel“, ki se vzreja in krmi na določen način (kot je bilo leta 2011 navedeno na spletnem mestu portala Portal Veterinario pod naslovom The nutritional value of Teruel pork (Hranilna vrednost svinjine iz pokrajine Teruel).

Poleg tega je leta 2015 oddelek za tehnologijo živinoreje (del centra za agroživilske raziskave in tehnologijo v Aragoniji ali CITA, kot se glasi španska kratica) objavila rezultate raziskovalnega projekta z naslovom Effect of diet, packaging and exposure time on visual appraisal and intention to purchase 'Cerdo de Teruel' PGI pork (Učinek prehrane, pakiranja in časovne izpostavljenosti na vizualno oceno in namen nakupa svinjine z ZGO „Cerdo de Teruel“) (Panea, B. in drugi, 2015). V tej raziskavi je bilo med drugim ugotovljeno, da je bila kontrolna skupina, tj. svinjina „Cerdo de Teruel“ prašičev, ki so bili krmljeni z običajno krmo, ocenjena bolje kot druge skupine, v katerih so bile živalim dane krme različnih vrst.

Raziskovalci centra CITA so leta 2016 v okviru investicijskega sklada Teruel izvedli projekt z naslovom Health management, production and marketing alternatives for 'Cerdo de Teruel' pork: a proposal for sustainability (Alternative pri upravljanju zdravja, proizvodnje in trženja svinjine „Cerdo de Teruel“) (Panea, B. in drugi, 2016).

Od takrat so bile v sodelovanju s centrom CITA opravljene nadaljnje raziskave, ki so bile predstavljene programom, ki jih sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj: Healthy sausages made from pork from Teruel: Reduced content of saturated fat and salt (Zdrave klobase iz svinjine iz pokrajine Teruel: manjša vsebnost nasičenih maščob in soli) (Panea, B. in drugi, 2019).

Svinjina „Cerdo de Teruel“ se pojavlja tudi v precej drugačnih publikacijah z velikim krogom naslovnikov in široko prepoznavnostjo, in sicer v literaturi. Poseben primer je poglavje romana Animales urbanos (Urbane živali) (Leiz, K., 2018) z naslovom Del cerdo de Teruel y del amor (O mesu „Cerdo de Teruel“ in ljubezni).

Poleg tradicije ter znanstvenih in informativnih publikacij, ki ga podpirajo, ugled svinjine „Cerdo de Teruel“ dokazuje tudi njena prepoznavnost na trgu. „Cerdo de Teruel“ je ime, ki ga proizvajalci in prodajalci uporabljajo za to zelo iskano meso in se pogosto uporablja na trgu ter v hipermarketih in mesnicah po vsej Španiji.

Jedi, pripravljene iz svinjine „Cerdo de Teruel“, so prav tako stalnica na menijih restavracij po vsej državi.

Recepte, v katerih se uporablja svinjina „Cerdo de Teruel“, je mogoče najti na uglednih digitalnih platformah. En primer je recept Svinjska ribica „Cerdo de Teruel“ s suhimi slivami in pinjolami v knjigi El Gran Libro de la Cocina Aragonesa (Velika aragonska kuharica) (Aneto Publicaciones, SL, 2011), ki je objavljen v razdelku o hrani in pijači spletnega portala RedAragón, namenjenega Aragoniji. Kuharski mojstri so delili tudi recepte, na primer za Secreto „Cerdo de Teruel“ z jajčevci in omako bele čokolade (na aragonskem spletnem mestu za promocijo hrane, imenovanem Comparte el Secreto. Aragón, alimentos nobles (Deli skrivnost: žlahtne jedi Aragonije) in svinjske ličnice „Cerdo de Teruel“ po Altamirasu („po Altamirasu“ se nanaša na patra in kuharja iz 18. stoletja Juana Altamirasa) (rubrika časopisa Heraldo, namenjena hrani in pijači).

Ime „Cerdo de Teruel“ pa odmeva tudi v medijih:

—

Kakovostna prehrana prašičev, ki se uporabljajo za proizvodnjo šunk „Jamón de Teruel“ z zaščiteno označbo porekla, ni zaslužna samo za izjemno šunko, temveč tudi za sveže meso najvišje kakovosti, temno rožnate barve in blagega okusa, ki je izjemno mehko in sočno (2011, Indisa; 2014, A la carta para dos, Miza za dva à la carte);

—	Kakovost, proizvodnja in trženje svinjine iz pokrajine Teruel (2016, 'Aragón hoy' (Aragonija danes)).

Velik ugled svinjine „Cerdo de Teruel“ je privedel do tega, da je bilo meso pogosto prisotno na številnih dogodkih.

Svinjina „Cerdo de Teruel“ je imelo večkrat zelo pomembno vlogo na kuharskem tekmovanju Teruel Gusto Mudéjar (Okusi Mudejarja), ki poteka od leta 2006, njegova glavna dejavnost pa je nacionalno tekmovanje, osredotočeno na kuhanje z „okusi Mudejarja“. Recept, ki so ga morali poklicni kuharji in vzhajajoče zvezde na področju gastronomije poustvariti na šestem tovrstnem kulinaričnem dogodku, je bil svinjina „Cerdo de Teruel“, polnjena s krompirjem Cella in črnimi tartufi Périgord (Tuber melanosporum).

Leta 2012 je bil prvič organiziran festival svinjine „Cerdo de Teruel“Jornada Gastronómica de Cerdo de Teruel, na katerem je sodelovalo več kot 40 proizvajalcev iz pokrajine Teruel. Slogan dogodka je bil Nov pogled na svinjino. Drugi načini uživanja v njej in še več ...

Leta 2020 je bila svinjina „Cerdo de Teruel“ prisotna na mednarodnem sejmu Madrid Fusión kot del sheme kakovosti: Svinjina „Cerdo de Teruel“ na sejmu hrane in pijače Madrid Fusión (časopis La Comarca).

Zaradi vsega navedenega in zlasti želje po zaščiti proizvoda z močnimi lokalnimi povezavami so proizvajalci ustanovili združenje proizvajalcev svinjine „Cerdo de Teruel“, da bi zaščitili ugled proizvoda, zagotovili ustrezno obveščenost potrošnikov in upravljali proizvodnjo svinjine „Cerdo de Teruel“.

Zaradi pomena proizvodnje svinjine „Cerdo de Teruel“ za lokalno območje, zavezanosti organov, da varujejo tradicije in prakse kmetovanja, dela, ki so ga v zvezi s tem proizvodom opravili raziskovalci, predanosti proizvajalcev, da pridobijo visokokakovostne proizvode, in komercialnega ugleda proizvoda se svinjina „Cerdo de Teruel“ lahko trži kot meso z dodano vrednostjo, s čimer se ščitijo interesi proizvajalcev z zagotavljanjem priznavanja njihovih proizvodov.

Tak dokaz priznavanja imena „Cerdo de Teruel“, ki ga je treba zaščititi, omogoča ohranitev njegovega tržnega ugleda in proizvodnih meril, ki dajejo svinjini posebne značilnosti, potrošnikom pa omogoča jasno identifikacijo proizvoda in zagotavlja nadzor.

Sklic na objavo specifikacije

https://www.aragon.es/-/indicacion-geografica-protegida-cerdo-teruel

(pod naslovom Propuesta del Documento Único y del Pliego de condiciones (osnutek enotnega dokumenta in specifikacije proizvoda) in nato Fecha: Junio de 2022 (datum: december 2022).

(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 138

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Letnik 66 21. april 2023

Vsebina		Stran
	I Resolucije, priporočila in mnenja
	PRIPOROČILA
	Evropska centralna banka
2023/C 138/01	Priporočilo Evropske centralne banke z dne 13. aprila 2023 Svetu Evropske unije o zunanjem revizorju centralne banke Nationale Bank van België/Banque Nationale de Belgique (ECB/2023/10)	1

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2023/C 138/02	Menjalni tečaji eura – 20. april 2023	2
	INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC
2023/C 138/03	Informativno obvestilo Komisije v skladu s členom 17(5) Uredbe (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti – Javni razpis za opravljanje rednih zračnih prevozov v skladu z obveznostmi javne službe ( 1 )	3

	V Objave
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM SKUPNE TRGOVINSKE POLITIKE
	Evropska komisija
2023/C 138/04	Obvestilo o bližnjem izteku nekaterih protidampinških ukrepov	4
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
	Evropska komisija
2023/C 138/05	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.11087 – PAI PARTNERS / GEGENBAUER GROUP) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	5
2023/C 138/06	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.11097 – ROCKY / CENTERBRIDGE / INDUS REIT) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	7
	DRUGI AKTI
	Evropska komisija
2023/C 138/07	Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33	9
2023/C 138/08	Objava zahtevka za registracijo imena v skladu s členom 50(2), točka (a), Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil	17


	(1) Besedilo velja za EGP.