OBVESTILO KOMISIJE

SMERNICE

o izvozu in ponovnem izvozu živih tigrov, rojenih in gojenih v ujetništvu, njihovih delov in izdelkov iz njih ter trgovini z njimi znotraj EU (1)

(2023/C 135/01)

Kazalo

1.

Osnovne informacije in utemeljitev

2

a)

Ogroženost divjih tigrov in vpletenost EU v trgovino z živimi tigri, rojenimi in gojenimi v ujetništvu, njihovimi deli in izdelki iz njih

2

b)

Mednarodni pravni okvir in pravni okvir EU, ki urejata trgovino s tigri, njihovimi deli in izdelki iz njih

3

c)

Ukrepi v državah članicah EU

4

2.

Namen in status dokumenta

4

3.

Smernice o razlagi predpisov EU o izvozu in ponovnem izvozu živih tigrov, rojenih in gojenih v ujetništvu, njihovih delov in izdelkov iz njih ter o trgovini z njimi znotraj EU

5

a)

Vloge za izdajo dovoljenj ali potrdil na podlagi člena 5 Uredbe (ES) št. 338/97 (izvoz in ponovni izvoz)

5

b)

Vloge za izdajo potrdil na podlagi člena 8(3) Uredbe (ES) št. 338/97 (trgovina znotraj EU)

6

c)

Dodatno priporočilo, ki bi ga morale upoštevati države članice

7

PRILOGA

Dokazi za podkrepitev upravičenosti namenov, ki ne škodujejo ohranitvi vrste, za katero si prizadevajo zoološke ustanove z izdanim dovoljenjem ter programi gojitve in ohranitve

8

1.   Osnovne informacije in utemeljitev

a)   Ogroženost divjih tigrov in vpletenost EU v trgovino z živimi tigri, rojenimi in gojenimi v ujetništvu, njihovimi deli in izdelki iz njih

V divjini naj bi po ocenah živelo še 3 900 tigrov, njihovo preživetje pa ogrožata predvsem nezakonita trgovina in promet s tigri, njihovimi deli in izdelki iz njih (2). Skoraj vsi deli tigrov in izdelki iz njih imajo visoko vrednost, zato je nezakoniti lov na divje tigre za zadostitev povpraševanju po njihovih delih in izdelkih iz njih privedel do izginotja populacij v sicer ustreznih habitatih v Aziji (3). Najnovejša analiza zasegov tigrov po svetu v 19-letnem obdobju med letoma 2000 in 2018 kaže, da so bili v 1 142 primerih v 32 državah/ozemljih po svetu zaseženi osebki ter deli in izdelki vsaj 2 359 tigrov (4). V zadnjih letih je tudi vse več dokazov, da tigri, rojeni in gojeni v ujetništvu, postajajo predmet nezakonite trgovine (5). To otežuje prizadevanja na področju kazenskega pregona, obenem pa lahko lajša uporabo (nezakonito pridobljenih) delov tigrov in izdelkov iz njih ter spodbuja povpraševanje na trgu.

Po podatkih Konvencije CITES o zakoniti trgovini je bilo v obdobju 1975–2018 med 30 najpomembnejšimi svetovnimi izvozniki in uvozniki tigrov več držav članic EU (6). Glede na te podatke med Evropo in Azijo obstajajo trgovinske poti, po katerih se tigri (ponovno) izvažajo v države, ki imajo zmogljivosti za gojitev tigrov in so domnevno vpletene v nezakonito trgovino z njimi. Podatki Konvencije CITES o trgovini za obdobje 2013–2018 kažejo, da se živi tigri, rojeni in gojeni v ujetništvu, njihovi deli in izdelki iz njih zakonito (ponovno) izvažajo v komercialne namene, med drugim v azijske države.

Medtem ko večina držav članic EU gojitev in zadrževanje tigrov v ujetništvu dovoljuje samo živalskim vrtovom z izdanim dovoljenjem ali oskrbovalnim centrom (7), več držav EU dovoljuje posedovanje in gojitev tigrov v zasebnih prostorih (8) ali cirkusih in v okviru potujočih razstav (9). Štiri države članice EU trenutno dovoljujejo uporabo tigrov v cirkusih in omogočajo zasebnim lastnikom, da pridobijo dovoljenja za posedovanje tigrov v zasebnih prostorih (10). Neusklajenost pravil med državami članicami EU glede posedovanja in gojitve tigrov v ujetništvu pomeni priložnost za nezakonito trgovino (11).

V letu 2018 je država članica EU razkrila dokaze o organiziranih kriminalnih združbah, med njimi zasebnih gojiteljih, posrednikih in trgovcih, ki so bili vpleteni v gojitev tigrov v ujetništvu za njihov nezakonit izvoz v Azijo (12). V zadnjih letih so bili zbrani tudi dokazi o trgovcih, vpletenih v prodajo tigrov, rojenih in gojenih v ujetništvu, iz objektov za ujetništvo v EU in v prenos takih osebkov po vsej EU. Podatki orodja EU-TWIX o zasegih v obdobju 2013–2018 (13) na primer kažejo, da se živi tigri, rojeni in gojeni v ujetništvu, njihovi deli in izdelki iz njih še naprej zasegajo znotraj EU in ob (ponovnem) izvozu. Obenem je leta 2019 cirkuška družina prek več držav EU prepeljala deset tigrov, ki so bili domnevno namenjeni v živalski vrt v tretji državi. Preverjanje je pokazalo, da na zadevnem območju ni deloval noben živalski vrt, prejemnik pošiljke pa je bilo podjetje za uvoz mesa in alkohola, registrirano v tretji državi (14).

b)   Mednarodni pravni okvir in pravni okvir EU, ki urejata trgovino s tigri, njihovimi deli in izdelki iz njih

Tigri (Panthera tigris) so vključeni v Dodatek I Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES). Po veljavnih pravilih CITES je mednarodna trgovina z divjimi tigri, njihovimi deli in izdelki iz njih za komercialne namene prepovedana, pri čemer veljajo strogo omejene izjeme. Trgovina z živimi tigri, rojenimi in gojenimi v ujetništvu, njihovimi deli in izdelki iz njih je dovoljena pod pogoji, ki veljajo za vrste iz Dodatka II (člen VII(4) in (5) CITES (15)).

Pogodbenice Konvencije CITES so leta 2002 prvič sprejele resolucijo Konference št. 12.5 (Rev. CoP18) (16) o ohranitvi tigrov in drugih vrst azijskih velikih mačk iz Dodatka I ter trgovini z njimi. Z resolucijo Konference št. 12.5 so bile pogodbenice in nepogodbenice, v katerih so objekti za zadrževanje tigrov in drugih vrst azijskih velikih mačk v ujetništvu, pozvane, naj zagotovijo uvedbo in dosledno izvajanje ustreznih praks upravljanja in nadzora, med drugim za odstranitev azijskih velikih mačk, ki poginejo v ujetništvu, da ne bi njihovi deli ali izdelki iz njih iz takih objektov ali prek njih postali predmet nezakonite trgovine. V resoluciji Konference št. 12.5 so bile vse pogodbenice, na območju katerih je vzpostavljen zakonit domači trg za osebke tigrov in drugih vrst azijskih velikih mačk, ki prispeva k divjemu lovu ali nezakoniti trgovini, pozvane, naj sprejmejo vse potrebne zakonodajne, regulativne in izvršilne ukrepe za zaprtje nacionalnih trgov za komercialno trgovino s tigri in drugimi vrstami azijskih velikih mačk.

Na 14. zasedanju Konference pogodbenic CITES (CoO14) leta 2007 so pogodbenice Konvencije sprejele tudi Sklep št. 14.69 (17). Ta sklep pogodbenicam, zlasti tistim na območju velikih azijskih mačk iz Dodatka I z obsežnimi postopki za gojitev tigrov v komercialnem obsegu, nalaga, naj uvedejo ukrepe za omejitev populacije v ujetništvu na raven, ki podpira zgolj ohranitev divjih tigrov. V Sklepu št. 14.69 je še navedeno, da se tigri ne bi smeli gojiti za trgovino z njihovimi deli in izdelki iz njih (18). Na 17. zasedanju Konference pogodbenic CITES (CoO17) leta 2016 so pogodbenice Konvencije sprejele tudi Sklep št. 17.226 (19). V skladu s tem sklepom morajo vse pogodbenice, na ozemlju katerih so objekti, v katerih se azijske velike mačke zadržujejo v ujetništvu: (a) revidirati nacionalne prakse upravljanja in nadzora, ki veljajo za take objekte, in zagotoviti, da te prakse upravljanja in nadzora ustrezno preprečujejo, da bi osebki azijskih velikih mačk iz takih objektov ali prek njih postali predmet nezakonite trgovine; (b) zagotoviti dosledno izvajanje vseh praks upravljanja in nadzora, uvedenih za reguliranje dejavnosti objektov, v katerih se azijske velike mačke zadržujejo v ujetništvu, tudi glede odstranitve osebkov azijskih velikih mačk, ki v ujetništvu poginejo, in (c) poročati sekretariatu o napredku pri izvajanju tega sklepa.

Konvencija CITES se v EU izvaja z Uredbo Sveta (ES) št. 338/97 (20) (osnovna uredba) in povezano Uredbo Komisije (ES) št. 865/2006 (21) (v nadaljnjem besedilu skupaj: uredbi EU o trgovini s prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami). Od leta 1997 so tigri uvrščeni na seznam v Prilogi A k osnovni uredbi, ki na splošno prepoveduje uporabo vrst v komercialne namene (22).

V skladu s členom 7(1) osnovne uredbe za vrste iz Priloge A, rojene in gojene v ujetništvu, veljajo pravila o izvozu in ponovnem izvozu iz EU, ki se uporabljajo za vrste iz Priloge B. Poleg tega se na podlagi člena 5(4) Uredbe nekatere določbe, ki se uporabljajo za vrste iz Priloge A, uporabljajo tudi za vrste iz Priloge B, s tem pa tudi za osebke vrst iz Priloge A, rojene in gojene v ujetništvu. To velja zlasti za člen 5(2), točka (d), osnovne uredbe, ki določa, da se morajo upravni organi držav članic pri presoji vlog za izvoz in ponovni izvoz osebkov vrst s seznama v Prilogi A iz EU „po posvetovanju s pristojnim strokovnim organom prepriča[ti], da ni drugih dejavnikov, povezanih z ohranitvijo vrste, ki bi preprečevali izdajo izvoznega dovoljenja“ (poudarek dodan).

Komercialna trgovina znotraj EU z osebki iz Priloge A je načelno prepovedana s členom 8(1) Uredbe (ES) št. 338/97. V skladu s členom 8(3) te uredbe lahko organi držav članic za vsak primer posebej odobrijo izjeme za te prepovedi, če so izpolnjeni določeni pogoji, navedeni v pododstavkih (a) do (h) in v Uredbi Komisije (ES) št. 865/2006.

Opozoriti je treba, da uporaba izraza „lahko“ v členu 8(3) Uredbe (ES) št. 338/97 pomeni, da države članice niso dolžne izdati potrdila za trgovino znotraj EU, tudi če so navedeni pogoji izpolnjeni, razen če pravo EU določa drugače. Povedano drugače, člena 8(3) ni mogoče razumeti, kot da vložniku podeljuje pravico do pridobitve potrdila o trgovini znotraj EU (23). Države članice lahko zavrnejo izdajo potrdila, če je to ustrezno za zaščito vrste ali zagotovitev njene ohranitve in če zavrnitev ne presega tega, kar je potrebno za dosego navedenega cilja.

c)   Ukrepi v državah članicah EU

Nekatere države članice EU so kot previdnostni ukrep uvedle strožje nacionalne ukrepe glede trgovine s tigri, rojenimi in gojenimi v ujetništvu, njihovimi deli in izdelki iz njih ter pravila glede posedovanja takih živali. Med temi strožjimi pravili je začasna prekinitev (ponovnega) izvoza živih tigrov, rojenih in gojenih v ujetništvu, njihovih delov in izdelkov iz njih v tretje države za komercialne namene. Izjeme od teh strožjih pravil veljajo samo za namene gojitve v živalskih vrtovih z izdanim dovoljenjem in/ali za ohranitev vrste. Med temi ukrepi je tudi začasna prekinitev izdajanja potrdil o trgovini znotraj EU za žive tigre, rojene in gojene v ujetništvu, njihove dele in izdelke iz njih, razen v določenih okoliščinah, na primer za namene gojitve, raziskav in izobraževanja v živalskih vrtovih z izdanim dovoljenjem. Ob izdaji potrdil se lahko izdajo samo potrdila za posamezne posle. Med ostalimi ukrepi so zaostritev nacionalne zakonodaje glede prenosa in posedovanja živih tigrov, rojenih in gojenih v ujetništvu, ter njihove uporabe za namene zabave. Poleg ukrepov, ki že veljajo v nekaterih državah članicah EU, namerava več drugih držav EU zaostriti nacionalno zakonodajo glede posedovanja tigrov v zasebnih prostorih ali cirkusih.

Zaradi različnih vzpostavljenih ukrepov se zelo razlikujejo tudi prakse v EU. Zato so potrebne smernice za zagotovitev, da vse države članice EU uporabljajo podoben pristop za izvoz in ponovni izvoz živih tigrov, rojenih in gojenih v ujetništvu, njihovih delov in izdelkov iz njih ter za trgovino z njimi znotraj EU, tj. pristop, ki je skladen z Uredbo (ES) št. 338/97 in previdnostnim načelom.

2.   Namen in status dokumenta

Za obveščanje držav članic o načinih za zagotovitev celovitega in učinkovitega izvajanja uredb EU o trgovini s prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami v zvezi z nekaterimi vprašanji se uporabljajo smernice. Smernice za posamezne vrste se sprejmejo samo v zelo posebnih okoliščinah in samo, kadar je treba obravnavati določeno vprašanje, na primer kadar obstaja precejšnja zaskrbljenost glede ohranitve vrste. Kot je prikazano v oddelku 1, obstaja tveganje, da živi tigri ter deli osebkov, rojenih in gojenih v ujetništvu, in izdelki iz njih postanejo predmet nezakonite trgovine, kar spodbuja dobavno verigo za potrošniške trge in krepi povpraševanje končnih uporabnikov. Za preprečitev teh posledic, ki škodujejo ohranitvi vrste, je za trgovino z živimi tigri, rojenimi in gojenimi v ujetništvu, njihovimi deli in izdelki iz njih s tretjimi državami in tudi znotraj EU treba uporabiti strogo razlago zadevnih uredb.

Namen tega obvestila je zagotoviti smernice pristojnim organom držav članic EU o razlagi uredb EU o trgovini s prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami glede na trenutno ohranitveno stanje te vrste in druge informacije, ki so pomembne za ta namen, za zagotovitev, da vse države članice EU za izvoz in ponovni izvoz živih tigrov, rojenih in gojenih v ujetništvu, njihovih delov in izdelkov iz njih ter trgovino z njimi znotraj EU uporabljajo pristop, ki je skladen z Uredbo (ES) št. 338/97 in previdnostnim načelom.

Regulativni okvir EU o trgovini s prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami je treba razlagati glede na njegovo besedilo in cilje, previdnostno načelo ter ob ustreznem upoštevanju najnovejših informacij o ohranitvenem stanju obravnavane vrste in drugih ustreznih informacij, na primer znakov o nadaljevanju ali povečanju nezakonite trgovine.

Te smernice je pripravila Evropska komisija, njihov osnutek pa je v pisnem posvetovanju, ki je potekalo leta 2022, podprla skupina strokovnjakov iz pristojnih upravnih organov CITES, s tem pa so ga podprli tudi pristojni organi držav članic.

Namen teh smernic je pomagati nacionalnim organom pri uporabi Uredbe (ES) št. 338/97 in Uredbe (ES) št. 865/2006. Smernice niso pravno zavezujoče; njihov edini cilj je zagotoviti informacije o nekaterih vidikih uredb o trgovini s prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami ter o ukrepih, ki se štejejo za dobro prakso. Smernice ne nadomeščajo, dopolnjujejo ali spreminjajo določb prava EU, ki se uporablja. Prav tako se ta dokument ne bi smel obravnavati ločeno, temveč ga je treba uporabljati v povezavi z zakonodajo in ne kot samostojno referenco. Za uradno razlago prava EU je pristojno samo Sodišče Evropske unije.

Komisija bo ta dokument objavila na svojem spletišču, objavijo pa ga lahko tudi države članice EU.

3.   Smernice o razlagi predpisov EU o izvozu in ponovnem izvozu živih tigrov, rojenih in gojenih v ujetništvu, njihovih delov in izdelkov iz njih ter o trgovini z njimi znotraj EU

Pravne akte EU je treba razlagati v skladu z njihovim besedilom in cilji. Člen 1 Uredbe (ES) št. 338/97 določa, da je cilj Uredbe „varovati prosto živeče živalske in rastlinske vrste ter zagotoviti njihovo ohranitev, tako da se […] zakonsko uredi trgovina z njimi“. Zato je treba določbe Uredbe razlagati v skladu z navedenim ciljem.

Poleg tega člen 191(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije določa, da mora okoljska politika Unije temeljiti na previdnostnem načelu. To pomeni, da kadar obstaja tveganje, da bo nek ukrep ali politika povzročila resno ali nepopravljivo škodo javnosti ali okolju, nepopolna znanstvena gotovost ne bi smela biti razlog za odlaganje stroškovno učinkovitih ukrepov za preprečitev take škode. Namen tega načela je zagotoviti višjo raven varstva okolja s preventivnim odločanjem v primeru takih tveganj.

V skladu s stalno sodno prakso Sodišča Evropske unije se previdnostno načelo med drugim uporablja pri razlagi in uporabi pravnega reda EU na področju okolja ter s tem tudi pri razlagi in uporabi Uredbe (ES) št. 338/97 in Uredbe (ES) št. 865/2006. Države članice EU bi morale previdnostno načelo uporabljati pri izvajanju diskrecijske pravice v skladu z Uredbo (ES) št. 338/97 (24).

a)   Vloge za izdajo dovoljenj ali potrdil na podlagi člena 5 Uredbe (ES) št. 338/97 (izvoz in ponovni izvoz)

Države članice EU bi morale v okoliščinah, opisanih v oddelku 1, točka (a), tega dokumenta, v skladu s previdnostnim načelom in če ne bodo predloženi trdni znanstveni dokazi o nasprotnem, upoštevati, da obstajajo resni dejavniki v zvezi z ohranitvijo tigrov, ki preprečujejo izdajo izvoznih dovoljenj in potrdil o ponovnem izvozu.

Države članice EU zato načeloma ne bi smele izdati izvoznih dovoljenj ali potrdil o ponovnem izvozu za žive tigre, rojene in gojene v ujetništvu, njihove dele ali izdelke iz njih, razen če se upravni organ prepriča, da bo dovoljenje ali potrdilo uporabljeno za namene, ki ne škodujejo ohranitvi vrste, natančneje v naslednjih primerih:

(i)	živi tigri, rojeni in gojeni v ujetništvu, so namenjeni v zoološke ustanove z izdanim dovoljenjem (25) in/ali za izmenjavo med živalskimi vrtovi z izdanim dovoljenjem v okviru programov zooloških ustanov (26) za gojitev ali ohranitev in ne predvsem za komercialne namene;

(ii)

živi tigri, rojeni in gojeni v ujetništvu, se za namene oskrbe prenesejo v uradno registrirane rezervate/oskrbovalne centre v tretjih državah, če v Evropski uniji ni na voljo primernega rezervata/oskrbovalnega centra ali zoološke ustanove, pod pogojem, da so živali nastanjene v ogradah, primernih za to vrsto. Pred izdajo izvoznega dovoljenja ali potrdila o ponovnem izvozu bi morale države članice prejeti potrditev upravnega organa CITES namembne države, da je sprejemni rezervat/oskrbovalni center uradno registriran rezervat/oskrbovalni center, ki nima znanih povezav z nezakonitimi dejavnostmi in nezakonito trgovino. Pri odločanju o izdaji dovoljenja ali potrdila o ponovnem izvozu bi moral upravni organ upoštevati tveganje posameznih držav, povezano z nezakonito trgovino z živimi tigri, njihovimi deli in izdelki iz njih. Kjer je ustrezno, bi bilo treba oceniti še druge razpoložljive možnosti, kot so navedene v smernicah, priloženih Resoluciji CITES št. 17.8 o odstranitvi osebkov vrst s seznama Konvencije CITES, s katerimi se je nezakonito trgovalo in so bili zaseženi;

(iii)

živi tigri, rojeni in gojeni v ujetništvu, njihovi deli in izdelki iz njih so del upravičenega raziskovalnega projekta, ki vključuje znanstvene ali (bio)medicinske raziskave, kadar so osebki namenjeni napredovanju znanosti ali za nujne biomedicinske namene in kadar se dokaže, da je ta vrsta edina primerna;

(iv)	osebki bodo uporabljeni za namene kazenskega pregona ali sodne postopke;

(v)

deli tigrov, rojenih in gojenih v ujetništvu, in izdelki iz njih se prenesejo, pri čemer: — je osebek del dejanske izmenjave kulturnih ali umetniških del med uglednimi ustanovami (npr. muzeji) ali — se je upravni organ zadevne države članice prepričal, da je osebek priznano umetniško delo in da njegova vrednost zagotavlja, da se ne bo uporabil za druge namene, ali — je osebek družinska dediščina, ki se prenaša zaradi selitve družine ali pa je del zapuščine in ne bo prodan.

V primeru dvomov ali znanstvene negotovosti ter ob upoštevanju previdnostnega načela in ciljev zakonodaje lahko države članice vselej uporabijo svojo diskrecijsko pravico in zavrnejo izdajo dovoljenja.

b)   Vloge za izdajo potrdil na podlagi člena 8(3) Uredbe (ES) št. 338/97 (trgovina znotraj EU)

Kot je pojasnjeno v oddelku 1, točka (b), lahko države članice zavrnejo izdajo potrdila, če je to ustrezno za zaščito vrste ali zagotovitev njene ohranitve in če zavrnitev ne presega tega, kar je potrebno za dosego navedenega cilja. Tako je v primerih, ko je posel nezdružljiv in neskladen z besedilom in cilji Uredbe (ES) št. 338/97.

Zaradi okoliščin, opisanih v prvem oddelku tega dokumenta, države članice načeloma ne bi smele uporabiti izjeme iz člena 8(3), točka (d), Uredbe (ES) št. 338/97 za izdajo potrdila o trgovini znotraj EU z živimi tigri, rojenimi in gojenimi v ujetništvu, njihovimi deli in izdelki iz njih. Države članice lahko izdajo potrdil med drugim na podlagi izjem, navedenih v členu 8(3), točke (e), (f) in (g), Uredbe (ES) št. 338/97, obravnavajo samo za naslednje namene, ki ne škodujejo ohranitvi vrste:

(vi)	živi tigri, rojeni in gojeni v ujetništvu, so namenjeni v zoološke ustanove z izdanim dovoljenjem (27) in/ali za izmenjavo med živalskimi vrtovi z izdanim dovoljenjem v okviru programov zooloških ustanov za gojitev ali ohranitev in ne predvsem v komercialne namene;

(vii)

živi tigri, rojeni in gojeni v ujetništvu, se za namene oskrbe prenesejo v uradno registriran objekt (28), pod pogojem, da so živali nastanjene v ogradah, primernih za to vrsto, in se ne uporabljajo za nadaljnjo gojitev. Pred izdajo potrdila bi morale države članice prejeti potrditev upravnega organa CITES namembne države članice, da je objekt, ki bo osebek sprejel, uradno registriran ter nima znanih povezav z nezakonitimi dejavnostmi in nezakonito trgovino;

(viii)

živi tigri, rojeni in gojeni v ujetništvu, njihovi deli in izdelki iz njih so del upravičenega raziskovalnega projekta, ki vključuje znanstvene ali (bio)medicinske raziskave, kadar so osebki namenjeni napredovanju znanosti ali za nujne biomedicinske namene in kadar se dokaže, da je ta vrsta edina primerna;

(ix)	osebki bodo uporabljeni za namene kazenskega pregona ali sodne postopke;

(x)

deli tigrov, rojenih in gojenih v ujetništvu, in izdelki iz njih se prenesejo, pri čemer: — je osebek del dejanske izmenjave kulturnih ali umetniških del med uglednimi ustanovami (npr. muzeji) ali — se je upravni organ zadevne države članice prepričal, da je osebek priznano umetniško delo in da njegova vrednost zagotavlja, da se ne bo uporabil za druge namene, ali — je osebek namenjen raziskovanju ali izobraževanju, katerega cilj je varstvo ali ohranitev vrste.

V primeru dvomov ali znanstvene negotovosti ter ob upoštevanju previdnostnega načela in ciljev zakonodaje lahko države članice vselej uporabijo svojo diskrecijsko pravico in zavrnejo izdajo potrdila.

Kadar določbe v okviru nacionalnega prava države članice EU njenim organom ne dovoljujejo, da izvajajo diskrecijsko pravico, ki jo zagotavlja člen 8(3) Uredbe (ES) št. 338/97, in zavrnejo vloge za izdajo potrdil za komercialno trgovino znotraj EU z živimi tigri, rojenimi in gojenimi v ujetništvu, njihovimi deli in izdelki iz njih, kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 8(3) Uredbe (ES) št. 338/97 in kadar se z osebki v nekomercialne namene trguje znotraj EU, bi moral upravni organ CITES države članice uporabiti pristop na podlagi tveganja in zagotoviti, da se vloge za izdajo potrdil za trgovino znotraj EU obravnavajo čim skrbneje.

S členom 66 Uredbe Komisije (ES) št. 865/2006 se zahteva, da se pred izdajo potrdila za trgovino znotraj EU živi osebek posamično označi. Kot glavna tehnika za označevanje živih tigrov se priporoča mikročip. Države članice bi morale razmisliti o uporabi kombinacije dveh različnih tehnik prepoznavanja ali označevanja, vključno z individualnim določanjem profila DNK, če je primerno. Potrdilo bi moralo vsebovati dovolj podroben opis živega osebka in/ali ustreznih delov in izdelkov za zagotovitev, da se lahko uporabi samo za specifični osebek in ga ni mogoče zlorabiti za druge osebke.

Potrdila za trgovino znotraj EU bi se morala izdati samo za posamezni posel (tako da se dovoli samo en posel), s čimer se zagotovi, da je potrdilo veljavno samo za imetnika, navedenega v polju 1 potrdila. To priporočilo temelji na členu 11(3), drugi pododstavek, Uredbe (ES) št. 865/2006, ki državam članicam dovoljuje „izdajo potrdil o določenih poslih prenosa tudi, kadar se šteje, da obstajajo drugi dejavniki, opisani v oddelku 1, točka (a), tega dokumenta in povezani z ohranitvijo vrst, ki preprečujejo izdajo potrdila za določene osebke“.

c)   Dodatno priporočilo, ki bi ga morale upoštevati države članice

Priporoča se, da upravni organi CITES držav članic zbirajo in vodijo evidence o številu tigrov, ki se zadržujejo v vseh objektih za ujetništvo v državi, vključno z zoološkimi ustanovami z izdanim dovoljenjem, rezervati/oskrbovalnimi centri, cirkusi in potujočimi razstavami, ter kjer je to ustrezno, drugimi zasebnimi prostori. Vse objekte bi bilo treba pozvati, naj zagotovijo podrobnosti o morebitnih spremembah svojih evidenc, da imajo organi na voljo najnovejše informacije. Za izvedbo tega ukrepa bi morale države članice EU voditi stalne evidence vseh objektov, ki posedujejo tigre, v njihovi državi in za dobre prakse pri vzpostavitvi takih evidenc sodelovati z ustreznimi organizacijami, kot je Evropska zveza živalskih vrtov in akvarijev. Upravni organi bi morali te podatke dati na voljo vsem ustreznim organom.

---

(1)  „Tigri, rojeni in gojeni v ujetništvu“, v tem dokumentu pomenijo tigre, ki izpolnjujejo merila iz člena 54 Uredbe (ES) št. 865/2006.

(2)  Goodrich, J., Lynam, A., Miquelle, D., Wibisono, H., Kawanishi, K., Pattanavibool, A., Htun, S., Tempa, T., Karki, J., Jhala, Y., in Karanth, U. (2015). Panthera tigris. Rdeči seznam ogroženih vrst Mednarodne zveze za ohranjanje narave in naravnih virov (IUCN) za leto 2015: e.T15955A50659951.

(3)  Goodrich, J., Lynam, A., Miquelle, D., Wibisono, H., Kawanishi, K., Pattanavibool, A., Htun, S., Tempa, T., Karki, J., Jhala, Y., in Karanth, U. (2015). Panthera tigris. Rdeči seznam ogroženih vrst Mednarodne zveze za ohranjanje narave in naravnih virov (IUCN) za leto 2015: e.T15955A50659951.

(4)  Wong, R., in Krishnasamy, K. (2019). Skin and Bones Unresolved: An Analysis of Tiger Seizures from 2000-2018 (Nerešeni primeri kož in kosti: analiza zasegov tigrov v obdobju 2000–2018). Regionalni urad organizacije TRAFFIC za jugovzhodno Azijo. Petaling Jaya, Selangor, Malezija.

(5)  Predvsem na Tajskem in v Vietnamu, pa tudi v Laosu, Maleziji in Kambodži. Glej: Wong, R., in Krishnasamy, K. (2019). Skin and Bones Unresolved: An Analysis of Tiger Seizures from 2000-2018 (Nerešeni primeri kož in kosti: analiza zasegov tigrov v obdobju 2000–2018). Regionalni urad organizacije TRAFFIC za jugovzhodno Azijo. Petaling Jaya, Selangor, Malezija, str. 1, 2, 13, 21, 28, 36 in 37.

(6)  Podatkovna zbirka konvencije CITES o trgovini. Na voljo na https://trade.cites.org/

(7)  Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Danska, Finska, Grčija, Madžarska, Irska, Latvija, Malta, Nizozemska, Portugalska, Romunija in Švedska dovoljujejo posedovanje in gojitev tigrov samo v zakonitih živalskih vrtovih z izdanim dovoljenjem.

(8)  Hrvaška, Estonija, Luksemburg, Slovaška in Slovenija dovoljujejo posedovanje in/ali gojitev tigrov v zasebnih prostorih.

(9)  Italija, Litva in Poljska dovoljujejo posedovanje in gojitev tigrov v cirkusih in v okviru potujočih razstav.

(10)  Češka, Francija, Nemčija in Španija dovoljujejo posedovanje in gojitev tigrov v zasebnih prostorih in cirkusih.

(11)  Musing, L. (2020) Falling through the system: The role of the European Union captive tiger population in the trade in tigers (Izpadli iz sistema: vloga populacije tigrov v ujetništvu v Evropski uniji pri trgovini s tigri). Poročilo organizacij TRAFFIC in WWF. Cambridge, Združeno kraljestvo.

(12)  SC70. (2018 a). Nezakonita trgovina s tigri na Češkem. Inf. dok. 24. 70. zasedanje Stalnega odbora CITES v Rosa Hutorju, Soči (Ruska federacija), 1.–5. oktobra 2018.

(13)  EU-TWIX je orodje, ki omogoča izmenjavo informacij o nezakoniti trgovini s prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami. Gre za centralizirano zbirko podatkov o zasegih in prekrških, ki jih sporočajo vse države članice EU. Glej https://www.eu-twix.org

(14)  https://tvn24.pl/magazyn-tvn24/bulion-z-kosci-jak-tygrysy-ida-na-czesci,243,4203

(15)  Na voljo na https://cites.org/eng/disc/text.php#VII

(16)  Na voljo na https://www.cites.org/sites/default/files/document/E-Res-12-05-R18.pdf

(17)  Na voljo na https://cites.org/eng/taxonomy/term/42069

(18)  V skladu z Obvestilom CITES št. 2008/059 glede dejavnosti gojitve tigrov in zadev v zvezi s Sklepom št. 14.69 so bile pogodbenice pozvane, naj pri ugotavljanju, ali se Sklep št. 14.69 uporablja za določeno pogodbenico, upoštevajo smernice, ki jih je izdal sekretariat CITES. To je vključevalo smernico, da se „trgovina po mnenju sekretariata za namene tega sklepa lahko nanaša na domačo in tudi mednarodno trgovino“. Glej Prilogo z naslovom „Zadeve v zvezi s Sklepom št. 14.69“ k Obvestilu št. 2008/059 sekretariata CITES z naslovom „Dejavnost gojitve tigrov“: https://cites.org/sites/default/files/notif/E059.pdf

(19)  Na voljo na https://cites.org/eng/taxonomy/term/42047

(20)  Na voljo na https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/ALL/?uri=celex:31997R0338

(21)  Na voljo na https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/ALL/?uri=CELEX:32006R0865

(22)  V skladu s členom 8(1) je osebke vrst s seznama v Prilogi A prepovedano kupovati, ponujati v odkup, jih pridobivati v komercialne namene, javno prikazovati v komercialne namene, uporabljati za komercialno korist ter jih prodajati, posedovati za prodajo, ponujati za prodajo ali prevažati za prodajo.

(23)  Glej točko 34 sodbe Sodišča Evropske unije v zadevi C-510/99: „Z navedeno določbo so dovoljene izjeme od prepovedi, ki jo določa, vendar uporaba teh izjem ni obvezna“.

(24)  Več o uporabi previdnostnega načela je navedeno v Sporočilu Komisije o previdnostnem načelu z dne 2. februarja 2000 (COM(2000) 1) – https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=celex%3A52000DC0001

(25)  V EU mora biti živalski vrt z izdanim dovoljenjem registriran v skladu z Direktivo Sveta 1999/22/ES, t. i. direktivo EU o živalskih vrtovih. V primeru tretjih držav mora biti živalski vrt z izdanim dovoljenjem del priznanega programa gojitve. Glej tudi Prilogo.

(26)  Med ustreznimi primeri so evropski program za ogrožene vrste (EEP), ameriški načrt za preživetje vrst (SSP), avstralazijski program za upravljanje vrst (ASMP) ali načrti za globalno upravljanje vrst (GSMP). Za dodatne informacije glej Prilogo I.

(27)  V EU mora biti živalski vrt z izdanim dovoljenjem registriran v skladu z Direktivo Sveta 1999/22/ES, t. i. direktivo EU o živalskih vrtovih.

(28)  Uradno registrirani objekti za namene oskrbe so med drugim oskrbovalni centri, rezervati in zoološke ustanove.

Menjalni tečaji eura (1)

17. april 2023

(2023/C 135/02)

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,0981
JPY	japonski jen	146,97
DKK	danska krona	7,4520
GBP	funt šterling	0,88373
SEK	švedska krona	11,3163
CHF	švicarski frank	0,9812
ISK	islandska krona	149,70
NOK	norveška krona	11,3640
BGN	bolgarski lev	1,9558
CZK	češka krona	23,345
HUF	madžarski forint	371,70
PLN	poljski zlot	4,6288
RON	romunski lev	4,9425
TRY	turška lira	21,2835
AUD	avstralski dolar	1,6356
CAD	kanadski dolar	1,4673
HKD	hongkonški dolar	8,6200
NZD	novozelandski dolar	1,7717
SGD	singapurski dolar	1,4615
KRW	južnokorejski won	1 444,13
ZAR	južnoafriški rand	19,8937
CNY	kitajski juan	7,5433
IDR	indonezijska rupija	16 299,22
MYR	malezijski ringit	4,8558
PHP	filipinski peso	61,449
RUB	ruski rubelj
THB	tajski bat	37,753
BRL	brazilski real	5,3861
MXN	mehiški peso	19,7526
INR	indijska rupija	90,0607

---

(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

Povzetek sklepov Evropske komisije o avtorizacijah za dajanje v promet in uporabo in/ali za uporabo snovi iz Priloge XIV k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH)

(Objavljeno v skladu s členom 64(9) Uredbe (ES) št. 1907/2006 (1) )

(Besedilo velja za EGP)

(2023/C 135/03)

Sklep o dodelitvi avtorizacije

Sklic na sklep  (2)	Datum sprejetja sklepa	Ime snovi	Imetnik avtorizacije	Številka avtorizacije	Dovoljena uporaba	Potek roka za preverjanje	Razlogi za sklep
C(2023) 2259	11. aprila 2023	Kromov trioksid št. ES 215-607-8, št. CAS 1333-82-0	Oras Oy, Isometsäntie 2, 26100 Rauma, Finska	REACH/23/11/0	Elektroplatiranje kovinskih in plastičnih podlag z uporabo kromovega trioksida za pridobivanje funkcionalnih površin za sanitarne uporabe	31. december 2028	V skladu s členom 60(4) Uredbe (ES) št. 1907/2006 socialno-ekonomske koristi prevladajo nad tveganjem za zdravje ljudi in okolje zaradi uporabe snovi in na voljo ni nobene ustrezne alternativne snovi ali tehnologije.
			Oras Olesno Sp. z o.o, Lesna 2 46-300 Olesno, Poljska	REACH/23/11/1
			Oras Oy, Isometsäntie 2, 26100 Rauma, Finska	REACH/23/11/2	Predobdelava („jedkanje“) plastičnih podlag z uporabo kromovega trioksida za postopke elektroplatiranja za sanitarne uporabe

---

(1)  UL L 396, 30.12.2006, str. 1.

(2)  Sklep je dostopen na spletišču Evropske komisije na naslovu: Avtorizacija (europa.eu).

Povzetek sklepov Evropske komisije o avtorizacijah za dajanje v promet in uporabo in/ali za uporabo snovi iz Priloge XIV k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH)

(Objavljeno v skladu s členom 64(9) Uredbe (ES) št. 1907/2006 (1) )

(Besedilo velja za EGP)

(2023/C 135/04)

Sklep o dodelitvi avtorizacije

Sklic na sklep (2)	Datum sprejetja sklepa	Ime snovi	Imetnik avtorizacije	Številka avtorizacije	Dovoljena uporaba	Potek roka za preverjanje	Razlogi za sklep
C(2023) 2321	11. aprila 2023	Kromov trioksid št. ES 215-607-8, št. CAS 1333-82-0	Viega GmbH & Co. KG, Bielefelder Strasse 94, 57368 Lennestadt Elspe, Nemčija	REACH/23/10/0	Elektroplatiranje različnih vrst podlag z uporabo kromovega trioksida za pridobivanje funkcionalnih površin visoke trpežnosti in svetlo srebrnega videza za sanitarne uporabe	31. december 2028	V skladu s členom 60(4) Uredbe (ES) št. 1907/2006 socialno-ekonomske koristi prevladajo nad tveganjem za zdravje ljudi in okolje zaradi uporabe snovi in na voljo ni nobene ustrezne alternativne snovi ali tehnologije.
				REACH/23/10/1	Jedkanje plastike s kromovim trioksidom kot faza predobdelave za postopke elektroplatiranja za sanitarne uporabe

---

(1)  UL L 396, 30.12.2006, str. 1.

(2)  Sklep je dostopen na spletišču Evropske komisije na naslovu: Avtorizacija (europa.eu).

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2023/C 135/05)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„Ρομπόλα Κεφαλληνίας“

PDO-GR-A1240-AM01

Datum obvestila: 18. januar 2022

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1.   Sprememba vključuje popravek deleža alkohola v suhem belem vinu

Opis

—	Razpon deleža naravnega alkohola se je povečal z 11,0–12,6 vol. % na 11,0–13,6 vol. %.

—	Največji delež dejanskega alkohola se je povečal z 12,5 vol. % na 13,5 vol. %.

—	Največji delež skupnega alkohola se je povečal z 12,5 vol. % na 13,5 vol. %.

—	Najmanjši delež dejanskega alkohola je določen na 11,0 vol. %.

Razlog: Izjemno vroče in suhe vremenske razmere so v zadnjih letih postale vse pogostejše. Posledično grozdje izgubi vlago in hitro dozori, zato je delež alkohola težko ohraniti pod 12,5 vol. %.

Natančneje, v zadnjih letih se je izrazito povečal parameter „najvišja temperatura“ za mesece od maja do avgusta, ki so ključni za razvoj in zorenje grozdja. Ta ugotovitev temelji na meteoroloških podatkih s spletnega mesta Meteoblue za obdobje 1990–2020 in na lokalnih podatkih za območje, na katerem se prideluje vino Robola. Te podatke sporočajo tri vremenske postaje, ki jih je postavila zadruga za vino Robola v sodelovanju z Jonsko univerzo in delujejo od leta 2013.

Organoleptični pregledi kažejo, da vina Robola ohranijo svoje značilnosti pri volumenskih deležih med 12,5 vol. % in 13,6 vol. %, v številnih primerih pa se kakovostne lastnosti vin dejansko še izboljšajo.

Sorta vinske trte robola ima na splošno majhne grozdne jagode. Vsaka jagoda ima dve do tri pečke, kar pomeni, da teža pečk predstavlja nadpovprečni del celotne teže. Pri sorti robola pečke začnejo kazati zrelost po 12 stopinjah Bauméja. Ko se grozdje stiska, nezrele pečke k vinu prispevajo zelene „nezrele“ tanine, kar je neželena lastnost robole.

Poleg tega mora biti grozdje lepo zrelo pri 12,5 do 13,0 stopinjah Bauméja, da se lahko najbolje izkoristijo nove tehnike vinifikacije, kot je hladna maceracija, in se resnično čim bolj izrazijo lastnosti te sorte.

Oddelek Opis vina je spremenjen.

2.   Posodobitev tehnične dokumentacije za ZOP „Ρομπόλα Κεφαλληνίας “

Pri posodobitvi tehnične dokumentacije so bile sprejete naslednje spremembe specifikacije proizvoda:

(i)	oddelek Povezava z geografskim območjem je bil razširjen, in sicer deli Podrobnosti o geografskem območju, Podatki o proizvodu in Vzročna medsebojna povezava;

(ii)	dodane in zamenjane so bile nacionalne določbe o zahtevah in kontrolah za vina z ZOP;

(iii)

spremenjeni so bili podatki o pristojnih nadzornih organih.

Oddelki Povezava z geografskim območjem, Zahteve in Podatki o nadzornih organih in izvajalcih nadzora so bili spremenjeni.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime

Ρομπόλα κεφαλληνίασ

2.   Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

4.   Opis vin

Suho belo vino

KRATEK OPIS

Videz: zelenkasto bele barve z zlatorumenimi odtenki, odvisno od tehnike vinifikacije in časa stekleničenja.

Vonj: cvetlične note po agrumih in sadne note po breskvi, citroni in jabolku, srednje intenzivnosti. Za vonj je značilna prisotnost mineralnosti, kovinskosti, ki je značilen izraz rastišča te sorte vinske trte na otoku.

Okus: izrazit okus z značilnimi osvežujočimi kislinami, prisotnost mehurčkov ogljikovega dioksida in dolg zaton.

—	Delež naravnega alkohola: 11,0–13,6 vol. %

—	Največji delež dejanskega alkohola: 13,5 vol. %

—

Vsebnost skupnega sladkorja: največ 4,0 grama na liter Splošne analitske lastnosti Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) 13,5 Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) 11 Najnižja vsebnost skupnih kislin 4 grami na liter, izraženi kot vinska kislina Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) 18 Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) 200

5.   Enološki postopki

5.1.   Posebni enološki postopki

1.   Gojitvene oblike vinske trte

Način gojenja

Vinska trta se goji v kotlasti obliki ali z rezjo na enojni kordon z do šestimi rezniki, vsak z dvema očesoma. Vinska trta postane produktivna več kot štiri leta po cepljenju. Tehnike gojenja, ki niso del stare tradicije v regiji, niso dovoljene.

2.   Posebni enološki postopki, ki se uporabljajo za proizvodnjo vina

Poseben enološki postopek

Za uporabo označbe „Επιλεγμίνος“ ali „réserve“ se morajo suha bela vina z ZOP „Ρομπόλα Κεφαλληνίας“ („Robola Kefallinias“):

—	skupaj starati vsaj eno leto, od tega vsaj šest mesecev v hrastovih sodih in tri mesece v steklenicah.

Za uporabo označbe „Ειδικ Επιλεγμίνος“ ali „grande réserve“ se morajo suha bela vina z ZOP „Ρομπόλα Κεφαλληνίας“ („Robola Kefallinias“):

—	skupaj starati vsaj dve leti, od tega vsaj 12 mesecev v hrastovih sodih in šest mesecev v steklenicah.

3.   Pridelava belega vina

Omejitve pri pridelavi vina

Belo vino z ZOP „Ρομπόλα Κεφαλληνίας“ se proizvaja po klasični metodi za belo vino. Stiskanje grozdja in predelava mošta v vino potekata v vinskih kleteh z ustrezno opremo za uporabo sodobne proizvodne tehnologije za bela vina. Za stiskanje grozdja se ne smejo uporabiti kontinuirne stiskalnice. Temperatura med alkoholnim vrenjem mora biti nižja od 20 °C.

5.2.   Največji donosi

1.	Največji donos v hektolitrih končnega proizvoda na hektar 56 hektolitrov na hektar

2.	Največji donos v kilogramih grozdja na hektar 8 000 kilogramov grozdja na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

Območje ZOP „Ρομπόλα Κεφαλληνίας“ leži na nadmorski višini vsaj 50 metrov, znotraj meja naslednjih krajevnih skupnosti: Omala, Davgata, Dilinata, Trojanata in Faraklata. Zajeta so tudi območja nad pokrajinsko cesto Argostoli–Poros v kefalonijskih krajevnih skupnostih Musata in Vlahata.

7.   Sorte vinske trte

Robola Β

8.   Opis povezave

8.1.   Zgodovinska, kulturna, družbena in gospodarska povezava

I.   Zgodovinska povezava

Vino „Ρομπόλα Κεφαλληνίας“ je vodilni proizvod otoka. Predstavlja lokalne proizvode in je referenčna točka za lokalne prebivalce in izseljence s Kefalonije po vsem svetu.

Gojenje vinske trte na Kefaloniji ima globoke korenine, zavite v mit. Kefal je prišel, da bi se naselil v koloniji svoje domovine, na ozemlju atenske države. Čim je prispel na otok, je zasadil vinsko trto, ki jo je prinesel s seboj, da bi ga spominjala na domovino. Sčasoma je ozemlje atenske države pripadlo Tiniji, po kateri se otok imenuje.

Pozneje je nastal prvi znani zapis o gojenju robole, in sicer v dokumentu iz leta 1520, ki se nanaša na popis cerkvene lastnine. Kmalu zatem je bila omenjena še v dopisu z dne 25. januarja 1544 nekega Guglielma Defarana rimskokatoliškemu škofu na otoku. Leta 1557 je tudi italijanski popotnik Pellegrino Brocardi omenil robolo, tako vinsko trto kot vino iz nje, ki ga je zelo pohvalil.

Čeprav nekateri ugibajo, da obstajajo povezave z italijanskimi belimi sortami, je varnejše domnevati, da je to lokalna sorta vinske trte. Dejansko so nedavne arheološke študije pokazale, da je bilo gojenje vinske trte v Grčiji poznano že v obdobju neolitika. Poleg tega so bili z zgodnjo grško kolonizacijo vseh delov Sredozemlja postavljeni temelji za poznejši razvoj vinogradništva.

Gojenje robole od takrat sledi usodi in razvoju otoka. Leta 1836 je Andreas Laskaratos, znameniti pisec s Kefalonije v 19. stoletju, v svojem kanoničnem delu Liksuri leta 1836, knjiga II, verz 54, zapisal: „Odpusti mi za vse, kar sem rekel, kajti pil sem robolo“. Del značaja te sorte je, da je njeno gojenje del temeljev lokalne podeželske kulture že od davnih časov.

II.   Kulturna, družbena in gospodarska povezava

ZOP „Ρομπόλα Κεφαλληνίας“ je edina grška ZOP za vino, ki je ime dobila ne le po območju, ampak tudi po sorti vinske trte. Robola je najobsežneje zasajena sorta na Kefaloniji. Na splošno uspeva v revnih, nerodovitnih tleh, ki so včasih tako revna, da so Italijani to vino poimenovali vino di sasso, kar pomeni „kameno vino“.

Na pobočjih gore Ainos je še vedno veliko necepljenih trt, ki so izjemno stare. Vino „Ρομπόλα Κεφαλληνίας“ je globoko vtkano v kulturo, lokalno kuhinjo in vsakodnevno življenje lokalnih prebivalcev, pa tudi v turizem na otoku.

8.2.   Geografsko okolje in geografsko poreklo

Geografsko okolje in geografsko poreklo

Teren

Teren na območju, na katerem se prideluje vino Robola, je večinoma predgorski, apnenčast, nerodoviten, prodnat in neraven. Vendar se je sorta vinske trte povsem prilagodila takemu terenu in daje vino s prepoznavnimi posebnimi lastnostmi.

Tovrsten teren daje majhne donose: od 5 000 do 6 000 kilogramov grozdja na hektar.

Podnebje

Grozdje zaradi podnebja v regiji dozori zgodaj, med 15. in 18. avgustom, kar pripomore k pridelavi kakovostnih surovin. Zgodnje dozorevanje preprečuje bolezni, ki jih povzroči zgodnji septembrski dež, na primer plesen in kislo gnilobo, za kateri je robola še posebno dovzetna.

Pozimi na območju padejo velike količine dežja, letno povprečje pa je 1 200 mm. Poletja so zelo suha, vendar to ni usodno, saj so poletni večeri precej hladni zaradi vlažnega otoškega vetriča, ki piha z gore Ainos. Vsi ti dejavniki rastlinam omogočajo, da se spopadejo z vročinskim udarom podnevi.

Topografija

Topografija Kefalonije je gorata. Razlike v nadmorski višini so precejšnje, pobočja so strma in vertikalni premiki znatni. Najvišja nadmorska višina je 1 628 m, kolikor meri najvišji vrh gore Ainos, znan kot Megas Soros.

Gora Ainos je nacionalni park. V veliki meri jo prekrivajo grške jelke (Abies cephalonica), ki so na otoku avtohtone, zlasti na vzhodnem delu.

Nacionalni park leži na jugozahodu otoka in se razprostira v smeri severozahod–jugovzhod. Na splošno se vrhovi gore Ainos dvigajo v isti smeri sever–severozahod. Ti vrhovi so: Roudi (1 125 m), Manolati (1 000 m), Vrohonas (946 m), Kserakias (1 068 m), Merovigli (994 m), Agia Dinati (1 131 m) in Kalon Oros (901 m). Drugi vrhovi se dvigajo v smeri jugovzhod–vzhod, vključno z bolj samostojnimi gorami Atros (895 m), Kokini Rahi (1 082 m) in Avgo (929 m).

Gorske verige, doline in ravnine imajo tri glavne osi: (i) SZ–JV, (ii) SV–JZ in (iii) S–J z manjšimi odstopanji. Te osi ustrezajo geološkim gubam, prelomom, vzdolž katerih so se oblikovala prepadna pobočja, kot so strme obale, tudi prelomi, vzdolž katerih je mehanska obremenitev kamnin omogočila selektivno korozijo, zaradi česar so nastale številne soteske in doline.

Kefalonija je zaradi svoje tektonske lege otok z bogato geologijo, ki s svojimi številnimi in zelo raznolikimi geološkimi formacijami izvrstno ponazarja moč geoloških procesov. Za otok je značilno, da večji del njegove površine pokriva apnenec.

Zgoraj navedene značilnosti je mogoče najti tudi na območju, na katerem se prideluje vino Robola. Vinogradi za vino Robola ležijo na predgorskem terenu otoka, nižje od 1 000 m nadmorske nižine, v morfološko raznoliki krajini, povsem drugačni od otoške, v „zaledju“ Kefalonije. V tem strmem predgorju sta nastali dve polji (depresiji). Eno je Omala in drugo Trojanata.

8.3.   Podatki o proizvodu in vzročna medsebojna povezava

I.   Podatki o proizvodu

Preplet podnebnih razmer in vrst tal na območju, gojene sorte vinske trte ter uporabljenih vinogradniških in vinarskih tehnik prispeva h kakovostnim lastnostim vin z ZOP „Ρομπόλα Κεφαλληνίας“.

Vino z ZOP „Ρομπόλα Κεφαλληνίας“ je proizvedeno izključno iz lokalne grške sorte vinske trte robola. Robola je zlasti občutljiva za bolezni in tudi sušo. Da bi se izrazile njene odlike, potrebuje primerne razmere. Jonski otok Kefalonija je glavno območje njenega gojenja. Tu tudi proizvajajo vina z ZOP „Ρομπόλα Κεφαλληνίας“.

Kljub svoji občutljivosti, zaradi katere potrebuje nerodoviten in po možnosti gorski svet, obilno obrodi. Zato je treba za dobro vino Robola omejiti donose na nekaterih delih območja. Ker hitro oksidira, je enaka skrbnost potrebna pri proizvodnji vina, ki običajno v celoti poteka v posodah iz nerjavnega jekla.

Vina z ZOP „Ρομπόλα Κεφαλληνίας“ so zelenkasto bele barve z zlatorumenimi odtenki, odvisno od enološkega postopka in časa stekleničenja. Vonj se razlikuje po vrsti vina in staranju. Značilne vonjave so srednje intenzivnosti, s cvetličnimi notami po agrumih ter sadnimi notami po breskvi, citroni in jabolku. Vina imajo sveže in intenzivne kisline ter polno telo z dolgim zatonom. Prisotna je tudi „evropska“ mineralnost, ki je značilen izraz rastišča te sorte vinske trte na otoku.

II.   Vzročna medsebojna povezava

Posebne značilnosti območja vključujejo: zahodno do jugozahodno lego vinogradov, bližino gore Ainos z gozdovi jelke in bližino morja. Te značilnosti so skupaj s sorto vinske trte in tehnikami vinifikacije razlog za edinstvenost vin z ZOP „Ρομπόλα Κεφαλληνίας“.

Območje, na katerem se prideluje vino Robola, je predgorje s strmimi pobočji, ki ga zaznamujejo apnenčasta, prodnata in nerodovitna tla. Za podnebje so značilni velike količine padavin pozimi in vroči, suhi poletni dnevi. Vendar so ti ublaženi z izredno svežimi nočmi zaradi morskega vetriča, ki skozi vinograde pihlja navzgor proti vrhu gore Ainos. Jonsko morje „poteši žejo“ območja, na katerem se prideluje vino Robola, vlaga poletnih noči, ki se „dviga“ kot čarobna tančica, pa raznoliki naravni krajini nacionalnega parka gore Ainos „vdihne življenje“. Tam, v tej redki konfiguraciji gora in morja, dežela vina Robola človeštvu ponuja svoje zaklade.

Njegovi načini gojenja so skozi leta večinoma ostali enaki, saj se oblika vinogradniških gospodarstev ni spremenila.

Zemljiška posestva so majhna. Kmetijski vložki so na splošno manjši, prav tako kot tradicionalni načini spopadanja z boleznimi, pretežno z uporabo bakrovega sulfata. Za celotno območje je značilno, da se plevel ne obvladuje z uporabo sredstev za zatiranje plevela, temveč z obdelovanjem zemlje, včasih tudi ročno.

Zaradi nerodovitnih tal, strmin in pomanjkanja vlage poleti se vinska trta goji v nizki kotlasti obliki s štirimi do petimi mladikami. Vsak reznik je obrezan na dve očesi.

Glede na opisane razmere je razvoj listja pri rastlinah omejen. Da bi pridelovalci zasenčili notranje dele rastlin in zaščitili grozdje pred sončnimi žarki, uporabljajo tradicionalno tehniko, pri kateri stebla zvijejo navznoter in jih zvežejo. Ta tehnika je lokalno znana kot koutsouniama.

Vse navedeno je združeno s pazljivimi pridelovalnimi praksami, ki jih pridelovalci uporabljajo že stoletja. Posledično imajo vina „Ρομπόλα Κεφαλληνίας“ posebne lastnosti, vključno z zelo izrazitimi aromami, združenimi z „ostro kovinskostjo“, značilno vsebnostjo kislin, uravnoteženostjo in skladnostjo okusa.

Skratka, vino z ZOP „Ρομπόλα Κεφαλληνίας“ je vodilni proizvod otoka. Kot glavni lokalni proizvod je referenčna točka za lokalne prebivalce in ljudi s Kefalonije po vsem svetu.

Vinska trta rodi svetlo rumeno, okroglo grozdje s tanko kožico. Izjemno dobro je prilagojena goram, ki so običajno strme z revnimi, apnenčastimi in prodnatimi tlemi, ter raste v okolju z velikimi količinami padavin pozimi in suhimi poletji. Rezultat so arome, združene z „ostro kovinskostjo“, značilno vsebnostjo kislin, uravnoteženostjo in skladnostjo okusa.

9.   Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Odstopanja

Pravni okvir:

zakonodaja EU

Vrsta dodatnega pogoja:

odstopanje od proizvodnje na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Člen 5(1) Uredbe Komisije (EU) 2019/33

o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z vlogami za zaščito označb porekla, geografskih označb in tradicionalnih izrazov v vinskem sektorju, postopkom ugovora, omejitvami uporabe, spremembami specifikacij proizvoda, preklicem zaščite ter označevanjem in predstavitvijo.

Odstopanja

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

odstopanje od proizvodnje na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Sklep ministra za kmetijstvo št. 386323/3803 z dne 10. novembra 1976 (Vladni uradni list, serija II, št. 1407/25.11.1976) o predelavi grozdja zunaj območja za vina z označbo porekla.

Sklep določa pravico do stiskanja grozdja in vinifikacije mošta za proizvodnjo vina z ZOP „Ρομπόλα Κεφαλληνίας“ v vseh vinskih kleteh na otoku Kefalonija, če izpolnjujejo zahteve za proizvodnjo vin z ZOP.

Dodatne določbe o označevanju vina

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

I.   Izrazi, ki se nanašajo na nekatere načine proizvodnje

Člen 1 ministrskega sklepa št. 280557 z dne 9. junija 2005 o določitvi časa zorenja, staranja in dajanja na trg vin višje kakovosti z označbo porekla in lokalnih vin ter izrazov za označevanje takih vin, ki se nanašajo na njihov način proizvodnje ali priprave (Vladni uradni list, serija II, št. 818/15.6.2005), določa pogoje za uporabo naslednjih navedb:

—	„ΝΕΟΣ ΟΙΝΟΣ“ ali „ΝΕΑΡΟΣ ΟΙΝΟΣ“ (mlado vino),

—	„ΩΡΙΜΑΝΣΗ ΣΕ ΒΑΡΕΛΙ“ ali „ΩΡΙΜΑΣΕ ΣΕ ΒΑΡΕΛΙ“ (zoreno v sodih),

—	„ΠΑΛΑΙΩΜΕΝΟΣ ΣΕ ΒΑΡΕΛΙ“ ali „ΠΑΛΑΙΩΣΗ ΣΕ ΒΑΡΕΛΙ“ (starano v sodih).

II.   Navedba leta trgatve na etiketi

Kadar se na etiketi vin uporabi izraz „ΝΕΟΣ ΟΙΝΟΣ“ ali „ΝΕΑΡΟΣ ΟΙΝΟΣ“ (mlado vino), je treba navesti leto trgatve v skladu s členom 1(2) ministrskega sklepa št. 280557 z dne 9. junija 2005 o določitvi časa zorenja, staranja in dajanja na trg vin višje kakovosti z označbo porekla in lokalnih vin ter izrazov za označevanje takih vin, ki se nanašajo na njihov način proizvodnje ali priprave (Vladni uradni list, serija II, št. 818/15.6.2005).

III.   Tradicionalni izrazi

—

Tradicionalni izrazi v skladu z ministrskim sklepom št. 235309 z dne 7. februarja 2002 o odobritvi tradicionalnih izrazov za vina, povezanih z označbo porekla ali geografsko označbo. V skladu z zgornjim ministrskim sklepom se lahko na etiketi vin z ZOP „Ρομπόλα Κεφαλληνίας“ uporabljajo naslednji tradicionalni izrazi: ΛΕΥΚΟΣ ΑΠΟ ΛΕΥΚΑ ΣΤΑΦΥΛΙΑ / Blanc de blancs (belo vino iz belega grozdja), ΟΙΝΟΣ ΛΟΦΩΝ / Vin de collines (vino z gričev), ΟΙΝΟΣ ΠΛΑΓΙΩΝ / Vin de côteaux (vino s pobočij), ΑΠΟ ΝΗΣΙΩΤΙΚΟ(ΥΣ) ΑΜΠΕΛΩΝΑ(ΕΣ)/ Vin de vignobles insulaires (vino iz otoških vinogradov), ΑΠΟ ΟΡΕΙΝΟ(ΥΣ) ΑΜΠΕΛΩΝΑ(ΕΣ) Ή ΑΠΟ ΟΡΕΙΝΑ ΚΡΑΣΑΜΠΕΛΑ / Vin de vignobles montagneux (vino iz gorskih vinogradov).

—

Tradicionalni izrazi v skladu s členom 112 Uredbe (EU) št. 1308/2013, povezani z označbo porekla ali geografsko označbo. V skladu s členom 113 Uredbe (EU) št. 1308/2013 in kot je opredeljeno in registrirano v elektronski podatkovni zbirki E-Bacchus, se lahko na etiketah vin z zaščiteno označbo porekla „Ρομπόλα Κεφαλληνίας“ ob izpolnjevanju ustreznih pogojev iz zakonodaje EU in nacionalne zakonodaje uporabljajo naslednji tradicionalni izrazi: Ονομασία Προέλευσης Ανωτέρας Ποιότητας (ΟΠΑΠ) (vina višje kakovosti z označbo porekla namesto ZOP), Αγρέπαυλη (agrepavlis (samotna kmetija)), Αμπέλι (ampeli (vinograd)), Αμπελώνας(ες) (ampelonas(es) (vinograd(i))), Αρχοντικό (archontiko (dvorec)), Ειδικά επιλεγμένος (posebni izbor), Επιλογή ali Επιλεγμένος (izbor), Κάστρο (kastro (grad)), Κτήμα (ktima (posestvo)), Μετόχι (metochi (samostansko posestvo)), Μοναστήρι (monastiri (samostan)), Ορεινό Κτήμα (oreino ktima (gorsko posestvo)), Ορεινοί Αμπελώνες (oreinoi ampelones (gorski vinograd)) in Πύργος (pyrgos (stolp)).

Dodatne določbe o označevanju vina

Pravni okvir:

zakonodaja EU

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Člen 53(1), (2) in (6) Uredbe (EU) 2019/33 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z vlogami za zaščito označb porekla, geografskih označb in tradicionalnih izrazov v vinskem sektorju, postopkom ugovora, omejitvami uporabe, spremembami specifikacij proizvoda, preklicem zaščite ter označevanjem in predstavitvijo.

Povezava na specifikacijo proizvoda

http://www.minagric.gr/images/stories/docs/agrotis/POP-PGE/2021/prodiagrafh_rompola_kef170122.pdf

---

(1)  UL L 9, 11.1.2019, str. 2.