—

ob upoštevanju člena 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju člena 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

—

ob upoštevanju člena 5 Sklepa Evropskega parlamenta z dne 28. septembra 2005 o sprejetju statuta poslancev Evropskega parlamenta (1),

—

ob upoštevanju Direktive (EU) 2020/1828 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2020 o zastopniških tožbah za varstvo kolektivnih interesov potrošnikov in razveljavitvi Direktive 2009/22/ES (2),

—

ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 11. junija 2013 o skupnih načelih za mehanizme kolektivnih opustitvenih in odškodninskih tožb v državah članicah v zvezi s kršitvami pravic iz prava Unije,

—

ob upoštevanju študije o odgovornem zasebnem financiranju pravdnih postopkov, ki jo je marca 2021 izvedla služba Evropskega parlamenta za raziskave,

—

ob upoštevanju členov 47 in 54 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A9-0218/2022),

A.

ker imajo države članice glavno odgovornost, da v skladu s členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah osebam, ki nimajo zadostnih sredstev, zagotovijo brezplačno pravno pomoč, tako da se dostop do sodnega varstva zagotovi vsem; ker javna brezplačna pravna pomoč in javno tožilstvo sta in morata ostati osrednja mehanizma za zagotavljanje temeljne pravice do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča;

B.

ker je poslovno financiranje pravdnih postopkov s strani tretjih oseb vse pogostejša praksa, s katero zasebni vlagatelji (v nadaljnjem besedilu: financerji pravdnih postopkov), ki niso udeleženi v sporu, poslovno investirajo v sodne postopke ter plačajo pravne in druge stroške v zameno za delež morebitne odškodnine; ker so kolektivna pravna sredstva le ena vrsta pravdnih postopkov, v katerih se trenutno uporablja financiranje pravdnih postopkov s strani tretjih oseb, drugi primeri pa so arbitraža, postopki v primeru insolventnosti, izterjava naložb, protimonopolne terjatve in drugo;

C.

ker bi bilo mogoče financiranje pravdnih postopkov s strani tretjih oseb, če bi bilo ustrezno urejeno, pogosteje uporabljati kot orodje za podporo dostopu do pravnega varstva, zlasti v državah, kjer so pravni stroški zelo visoki, ali za ženske in marginalizirane skupine, katerih dostop do financiranja je dodatno oviran; ker bi lahko instrument financiranje pravdnih postopkov s strani tretjih oseb tudi vse bolj pomagal zagotoviti, da se zadeve v javnem interesu predložijo sodišču, in zmanjšati znatna gospodarska neravnovesja med podjetji in državljani, ki zahtevajo odškodnino, ter tako zagotoviti ustrezno odgovornost podjetij;

D.

ker poročilo britanskega inštituta za mednarodno in primerjalno pravo (BIICL) o stanju kolektivnih pravnih sredstev v EU v okviru priporočila Komisije poudarja, da je v nekaterih državah članicah financiranje s strani tretjih oseb postalo bistven dejavnik pri konkretizaciji uporabe kolektivnih pravnih sredstev (3); ker je v poročilu Komisije COM(2018)0040 o izvajanju nezavezujočih priporočil o kolektivnih pravnih sredstvih iz leta 2013 poudarjeno, da je financiranje pravdnih postopkov s strani tretjih oseb ključni vidik kolektivnih pravnih sredstev, ki ima pomembno čezmejno razsežnost (4);

E.

ker financerji pravdnih postopkov, ki so vključeni v sodne postopke, lahko delujejo v svojem ekonomskem interesu in ne v interesu tožnikov; ker si lahko prizadevajo za nadzor nad pravdnim postopkom in dosego izida, ki jim prinaša največji donos v najkrajšem času (5); ker je bistveno zagotoviti, da se žrtvam izplača ustrezna odškodnina;

F.

ker financiranje pravdnih postopkov s strani tretjih oseb, čeprav v Evropi praktično ne obstaja, cveti v arbitražah na področju naložb, pri katerih večkratno povečuje število in obseg zahtevkov zasebnih vlagateljev do držav;

G.

ker je iz razpoložljivih podatkov razvidno, da financerji pravdnih postopkov v nekaterih državah članicah lahko zahtevajo nesorazmeren delež dosežene odškodnine, ki presega običajno donosnost drugih vrst naložb; ker zneski, ki jih zahtevajo financerji pravdnih postopkov, običajno znašajo od 20 % do 50 % odškodnine (6), zunaj Unije pa lahko takšne terjatve v nekaterih primerih predstavljajo do 300-odstotno donosnost naložb; ker je treba uvesti pravila za zagotovitev, da so provizije, ki se plačajo financerjem pravdnih postopkov, sorazmerne in da, preden se izplačajo financerju pravdnih postopkov, tožnik prejeme dosojen znesek;

H.

ker financiranje pravdnih postopkov s strani tretjih oseb ni edini način za olajšanje dostopa do pravnega varstva in ker so za olajšanje takega dostopa na voljo drugi instrumenti, kot sta brezplačna pravna pomoč ali zavarovanje pravnih stroškov, obstajajo pa tudi izvensodna pravna sredstva za uveljavljanje pravnih sredstev, kot so mediacija, alternativno reševanje sporov/spletno reševanje sporov, varuh človekovih pravic ali pritožbeni sistemi, ki jih upravljajo podjetja; ker te rešitve lahko privedejo do hitrejše in ustreznejše odškodnine za tožnike, čeprav takšna pravna sredstva niso vedno dovolj učinkovita pri zagotavljanju ustreznih pravnih sredstev; ker bi bilo treba tožnikom vedno omogočiti, da neposredno uveljavljajo pravno sredstvo;

I.

ker financiranje pravdnih postopkov s strani tretjih oseb prevladuje v Avstraliji, ZDA, Kanadi, Združenem kraljestvu in na Nizozemskem, in nekateri menijo, da je ključni dejavnik pri zagotavljanju dostopa do pravnega varstva (7), čeprav v nekaterih jurisdikcijah obstajajo tudi pomisleki glede zlorab; ker empirični podatki (8) kažejo, da financerji pravdnih postopkov najpogosteje izberejo zadeve z največjo potencialno donosnostjo, in da ne vlagajo v zadeve, ki jih štejejo za preveč tvegane ali premalo dobičkonosne;

J.

ker je število financerjev pravdnih postopkov težko ugotoviti, pri čemer je znano, da jih v Uniji deluje vsaj 45; ker se pričakuje, da bo imelo financiranje pravdnih postopkov s strani tretjih oseb, čeprav je bila ta praksa v večini držav članic do zdaj omejena, v prihodnjih letih po pričakovanjih vse pomembnejšo vlogo, pri čemer je ta praksa v Uniji še vedno večinoma neregulirana, čeprav bi lahko pomenila ne le koristi, temveč tudi bistvena tveganja za delovanje pravosodja, ki jih je treba obravnavati;

K.

ker v sedanji regulativni praznini obstaja tveganje, da bodo financerji pravdnih postopkov delovali netransparentno, zaradi česar lahko sodišča včasih tožnikom dodelijo odškodnino, ne da bi se zavedala, da bo del odškodnine, ki bi lahko bil tudi nesorazmeren, pozneje v škodo tožnikov preusmerjen k financerjem pravdnih postopkov; ker taka nezadostna preglednosti lahko pomeni tudi, da niti potencialni upravičenci nimajo ali pa imajo zelo malo informacij o porazdelitvi odškodnine ali o sporazumih o financiranju, zlasti kadar je v okviru sistema kolektivnega pravnega sredstva uporabljen mehanizem odpovedi udeležbi; ker brez skupnih minimalnih standardov na ravni Unije obstaja tveganje razdrobljenosti in regulativnih neravnovesij na področju financiranja pravdnih postopkov;

L.

ker Direktiva (EU) 2020/1828 opredeljuje priložnosti in določene zaščitne ukrepe, ki se sicer nanašajo na financiranje pravdnih postopkov, vendar so omejeni na zastopniške tožbe, vložene v imenu potrošnikov, ki spadajo na področje uporabe navedene direktive, in torej ne ureja številnih drugih vrst tožb, kot so gospodarske tožbe ali tožbe na področju človekovih pravic, ali kategorij tožnikov, kot so organizacije za človekove pravice ali delavske organizacije; ker bi se morali učinkoviti zaščitni ukrepi uporabljati za vse vrste zahtevkov;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. julija 2021 z naslovom Nova strategija EU za gozdove do leta 2030 (COM(2021)0572),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. oktobra 2020 o evropski strategiji za gozdove – nadaljnji koraki (1),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. aprila 2015 o novi gozdarski strategiji EU: za gozdove in gozdarski sektor (2),

—

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti člena 4,

—

ob upoštevanju agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 ter ciljev trajnostnega razvoja,

—

ob upoštevanju sporazuma, sprejetega na 21. konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Organizacije združenih narodov o spremembi podnebja (COP21) v Parizu 12. decembra 2015 (Pariški sporazum),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640) ter naknadnih političnih usmeritev predsednice Komisije Ursule von der Leyen in Komisije,

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (v nadaljnjem besedilu: evropska podnebna pravila) (3),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 ter spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 in Sklepa št. 529/2013/EU (4),

—

ob upoštevanju Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (5) (v nadaljnjem besedilu: direktiva o energiji iz obnovljivih virov),

—

ob upoštevanju Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (direktiva o habitatih) (6),

—

ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) 2021/268 z dne 28. oktobra 2020 o spremembi Priloge IV k Uredbi (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta glede referenčnih vrednosti za gospodarjenje z gozdovi, ki jih morajo države članice upoštevati v obdobju 2021–2025 (7),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. maja 2020 z naslovom Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 – Vračanje narave v naša življenja (COM(2020)0380),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. marca 2020 z naslovom Nova industrijska strategija za Evropo (COM(2020)0102),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. junija 2021 z naslovom Dolgoročna vizija za podeželska območja EU – do močnejših, povezanih, odpornih in uspešnih podeželskih območij do leta 2040 (COM(2021)0345),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. oktobra 2020 z naslovom Val prenove za Evropo – ekologizacija stavb, ustvarjanje delovnih mest, izboljšanje življenj (COM(2020)0662),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. oktobra 2018 z naslovom Trajnostno biogospodarstvo za Evropo: krepitev povezave med gospodarstvom, družbo in okoljem (COM(2018)0673),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. marca 2022 z naslovom Zagotavljanje prehranske varnosti in krepitev odpornosti prehranskih sistemov (COM(2022)0133),

—

ob upoštevanju pobude novi evropski Bauhaus,

—

ob upoštevanju osnutka uredbe Komisije o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter razveljavitvi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 (8),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 5. novembra 2021 o novi strategiji EU za gozdove do leta 2030,

—

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 8. decembra 2021 o sporočilu Komisije z naslovom Nova strategija EU za gozdove do leta 2030 (9),

—

ob upoštevanju mnenja Evropskega odbora regij z dne 28. aprila 2022 o sporočilu Komisije z naslovom Nova strategija EU za gozdove do leta 2030,

—

ob upoštevanju odgovornosti držav članic EU na podlagi Konvencije Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji,

—

ob upoštevanju poročila Evropskega računskega sodišča iz leta 2021 z naslovom Posebno poročilo 21/2021 – Financiranje EU za biotsko raznovrstnost in podnebne spremembe v gozdovih EU: pozitivni, vendar omejeni rezultati,

—

ob upoštevanju publikacije Komisije iz leta 2018 z naslovom Smernice o kaskadni uporabi biomase z izbranimi primeri dobre prakse za lesno biomaso,

—

ob upoštevanju poročila Skupnega raziskovalnega središča Komisije iz leta 2020 z naslovom Mapping and Assessment of Ecosystems and their Services: An EU ecosystem assessment (Kartiranje in ocenjevanje ekosistemov in njihovih storitev: ocena ekosistemov EU),

—

ob upoštevanju poročila Evropske agencije za okolje iz leta 2020 z naslovom State of nature in the EU – Results from reporting under the nature directives 2013-2018 (Stanje narave v EU – rezultati poročanja na podlagi direktiv o naravi za obdobje 2013–2018),

—

ob upoštevanju poročila Forest Europe iz leta 2020 z naslovom State of Europe’s Forests 2020 (Stanje evropskih gozdov leta 2020),

—

ob upoštevanju ocenjevalnega poročila o biološki raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah, ki ga je pripravila Medvladna platforma o biološki raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES),

—

ob upoštevanju Kunminške izjave z naslovom Ecological Civilization: Building a Shared Future for All Life on Earth (Ekološka civilizacija: izgradnja skupne prihodnosti za vsa živa bitja na planetu),

—

ob upoštevanju poročila delovne skupine II za medvladni odbor (IPCC) o podnebnih spremembah z naslovom Climate Change 2022: Impacts, Adaptation and Vulnerability (Podnebne spremembe 2022: vplivi, prilagoditev in ranljivost),

—

ob upoštevanju posebnega poročila IPCC o podnebnih spremembah, dezertifikaciji, degradaciji tal, trajnostnem gospodarjenju z zemljišči, prehranski varnosti in tokovih toplogrednih plinov v kopenskih ekosistemih,

—

ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije z dne 17. aprila 2018 v zadevi C-441/17, Evropska komisija proti Republiki Poljski (10),

—

ob upoštevanju več projektov in praks za usklajevanje informacij o gozdovih v Evropi (Evropska nacionalna mreža za popis gozdov (ENFIN), projekt FutMon, projekt Diabolo, European Atlas of Forest Tree Species (evropski atlas gozdnih drevesnih vrst), program kartiranja in ocenjevanja ekosistemov in njihovih storitev),

—

ob upoštevanju poročila z delavnice o biotski raznovrstnosti in podnebnih spremembah, ki je potekala 10. junija 2021 pod skupnim pokroviteljstvom IPBES in IPCC,

—

ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

—

ob upoštevanju mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in Odbora za razvoj,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A9-0225/2022),

A.

ker je EU določila zavezujoče cilje, da je treba do leta 2030 emisije toplogrednih plinov zmanjšati za najmanj 55 % in najkasneje do leta 2050 (11) doseči podnebno nevtralnost; ker se je EU zavezala doseganju ciljev trajnostnega razvoja OZN, tudi cilja št. 15, ki je zaščititi, obnoviti in spodbujati trajnostno izkoriščanje kopenskih ekosistemov, trajnostno gospodariti z gozdovi, boriti se proti dezertifikaciji, zaustaviti degradacijo tal in odpraviti njene posledice ter zaustaviti zmanjševanje biotske raznovrstnosti, ter zavezam Pariškega sporazuma in konference OZN o podnebnih spremembah iz leta 2021 (COP26); ker bodo imeli gozdovi ter panoge in storitve, ki temeljijo na gozdarstvu, kot tudi lastniki in delavci pomembno in nenadomestljivo vlogo pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja in Pariškega sporazuma, gozdni ekosistemi in njihova skladišča ogljika pa so bistveni za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, saj absorbirajo in skladiščijo približno 10 % emisij toplogrednih plinov v Evropi (12) ter so glavni gostitelji biotske raznovrstnosti;

B.

ker člen 4 PDEU določa deljene pristojnosti in odgovornost v zvezi z gozdovi, zlasti v okviru okoljske politike EU, pri čemer se ne sklicuje na skupno gozdarsko politiko EU in tako ohranja gozdarsko politiko v pristojnosti držav članic; ker je treba na področjih, kjer okoljska, podnebna in druge ustrezne politike obravnavajo gozdove, zaradi velike raznolikosti gozdov EU z vidikov biogeografije, strukture, velikosti, biotske raznovrstnosti, vzorcev lastništva in obstoječih politik pri oblikovanju in izvajanju nove strategije EU za gozdove (v nadaljnjem besedilu: strategija) in zadevne zakonodaje EU ustrezno uporabljati načeli subsidiarnosti in sorazmernosti; ker je treba podrobnosti o gospodarjenju z gozdovi prilagoditi na nacionalni in regionalni ravni s pristopom od spodaj navzgor; ker je potrebno nadaljnje usklajevanje na ravni EU, da bi uspešneje izpolnjevali cilje evropskega zelenega dogovora ter izračunali morebitne zmanjšanje emisij in omejitve rabe gozdov, saj imajo gozdovi pomembno vlogo pri doseganju evropskih podnebnih ciljev;

C.

ker bi bilo treba med izvajanjem strategije pri upravljanju kompromisov, vzpostavljanju sinergij in iskanju primernega ravnovesja med več funkcijami gozdov, vključno s socialno-ekonomsko, okoljsko in podnebno, upoštevati načelo evropskega zelenega dogovora kot medsektorskega pristopa za obravnavo podnebnih in okoljskih izzivov, ki omogoča ustrezno zaščito narave in biotske raznovrstnosti, tako da se pri tem ustvarjajo trajnostna rast in delovna mesta v z viri gospodarnem, brezogljičnem, v celoti krožnem in konkurenčnem gospodarstvu v mejah zmogljivosti planeta; ker je „ekosistem“ fizično okolje, sestavljeno iz živih in neživih delov, ki so med seboj povezani; ker ekosistemi s temi povezavami ustvarjajo koristi za ljudi in gospodarstvo, imenovane „ekosistemske storitve“; ker podnebne spremembe in izguba biotske raznovrstnosti ter povezane ekosistemske storitve sistemsko ogrožajo družbo; ker je gozdovi ponujajo širok nabor ekosistemskih storitev, kot so oskrba z lesom, nelesnimi proizvodi in hrano, sekvestracija ogljika, zatočišče za biotsko raznovrstnost, čist zrak in voda, koristi za lokalno podnebje, zaščita pred naravnimi tveganji, kot so plazovi, poplave, sušo in udori kamenja, imajo pa tudi rekreacijsko, kulturno in zgodovinsko vrednost; ker si je treba pri trajnostnem gospodarjenju z gozdovi prizadevati za ravnovesje različnih ekosistemskih storitev in podpirati prizadevanja za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje;

D.

ker lesni proizvodi prispevajo k blaženju podnebnih sprememb s shranjevanjem ogljika in nadomeščanjem izdelkov z velikim ogljičnim odtisom, vključno z gradbenim materialom, materialom za embalažo, tekstilom, kemikalijami in gorivi; ker so lesni proizvodi obnovljivi in jih je v veliki meri mogoče reciklirati ter imajo zato velik potencial za podporo krožnem biogospodarstvu; ker so zato gozdarski sektor in gozdarske panoge ključni akterji zelenega gospodarstva;

E.

ker se s svežnjem „Pripravljeni na 55“ in v skladu s ciljem uskladitve podnebne politike s Pariškim sporazumom revidirata direktiva o energiji iz obnovljivih virov in uredba o vključitvi emisij toplogrednih plinov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (13); ker je Komisija predlagala uredbo o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov; ker morajo biti te pobude glede na evropski koncept večnamenskih gozdov skladne s političnimi cilji na visoki ravni iz zelenega dogovora, akcijskim načrtom za biogospodarstvo, strategijo za krožno gospodarstvo, strategijo za gozdove, strategijo za biotsko raznovrstnost in dolgoročno vizijo za podeželska območja;

F.

ker je lastništvo gozdov v Evropi raznoliko v smislu velikosti površin in lastniške strukture, kar vodi v veliko raznolikost modelov gospodarjenja; ker približno 60 % gozdov EU pripada 16 milijonom zasebnih lastnikov (14), med katerimi je znaten delež malih posestnikov (15), preostalih približno 40 % gozdov v EU pa je v različnih oblikah javne lasti; ker ima majhno število lastnikov gozdov v lasti velik delež gozdnih površin, nekateri od njih pa so tudi lastniki glavnih obratov za predelavo lesa v EU; ker bodo vključevanje, spremljanje in spodbujanje teh lastnikov – pred kaznovanjem – s celovitim političnim in zakonodajnim okvirom, ki bo zagotavljal pravno varnost in bo temeljil na priznanju njihovih lastninskih pravic, upravljavskih izkušenj, obsegu prihodka iz upravljanja z gozdovi in posebnih izzivov, ključni za doseganje ciljev strategije, vključno z zagotavljanjem podnebnih in drugih ekosistemskih storitev; ker je zato pomembno poskrbeti, da bo ta okvir jasen, pregleden in deležnikom ne bo nalagal velikih upravnih bremen;

G.

ker je približno 5 % celotne svetovne gozdne površine v EU, gozdovi pa predstavljajo 43 % kopenske površine EU, kar je malo večji delež od kmetijskih površin, in 80 % njene kopenske biotske raznovrstnosti (16); ker se je po poročanju Evropske agencije za okolje o stanju in obetih za evropsko okolje za leto 2020: znanje za prehod na trajnostno Evropo (17), biotska raznovrstnost v Evropi močno zmanjšala; ker je skoraj 23 % evropskih gozdov uvrščenih med območja Natura 2000 – v nekaterih državah članicah ta delež presega 50 % gozdov; ker skoraj polovico naravnih habitatov v omrežju Natura 2000 predstavljajo gozdovi;

H.

ker najnovejši podatki, zbrani v skladu s členom 17 direktive o habitatih, kažejo, da je samo 49 % gozdnih habitatov v dobrem stanju (18), za 29,6 % stanje ni znano, 21,1 % pa jih je v slabem stanju ali jih je treba izboljšati; ker osredotočanje izključno na zbirne podatke morda ne zadošča za opredelitev in obravnavo ključnih informacij o najnujnejših vprašanjih in je zato treba upoštevati bolj specifične kazalnike trendov stanja in pritiskov ter prispevati k temu, da bodo manjkajoči podatki v prihodnje na voljo; ker ti kazalniki ne podpirajo skupne negativne ocene stanja gozdov EU, ampak kažejo tako pozitivne kot negativne trende (19), na katere se je treba odzvati večplastno in v vsakem primeru posebej; ker so gozdovi vse občutljivejši na vplive podnebnih sprememb, zlasti na vse pogostejše gozdne požare; ker je obsežna količinska opredelitev posledic takšnih motenj za odpornost in produktivnost gozdov še vedno velik izziv;

I.

ker bi moralo boljše poznavanje morebitnih podnebno pogojenih naravnih motenj za evropske gozdove zagotoviti nadaljnjo podporo pri usmerjanju gospodarjenja z gozdovi in prispevati k politikam prilagajanja za obravnavo teh ranljivosti;

J.

ker so zbiranje in vzdrževanje preglednih in zanesljivih visokokakovostnih podatkov, izmenjava znanja in najboljših praks ter ustrezno financirane in dobro usklajene raziskave osrednjega pomena za soočanje z izzivi in ustvarjanje priložnosti ter za omogočanje različnih funkcij gozdov, vključno z različnimi koristmi, ki jih zagotavljajo proizvodi gospodarskih panog, ki temeljijo na gozdarstvu, v vse bolj zapletenem okolju; ker so razpoložljivi podatki o gozdovih na ravni EU nepopolni in različne kakovosti, kar ovira usklajevanje med EU in državami članicami na področju gospodarjenja z gozdovi in njihovega ohranjanja; ker je zlasti potrebno boljše spremljanje stanja gozdnih ekosistemov, pa tudi učinkov gozdarskih ukrepov na biotsko raznovrstnost in podnebje;

K.

ker je Organizacija OZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) glavni forum na mednarodni ravni za razvoj mednarodno dogovorjenih opredelitev gozdov in gozdarstva; ker FAO zbira in daje na voljo podatke o gozdovih in gozdarstvu; ker Evropska komisija in države članice prispevajo k delu FAO;

L.

ker so različne gozdne ekosistemske storitve v vsem gozdarskem sektorju in gozdarskih panogah pomemben steber dohodkov in zaposlovanja, zlasti na podeželju, z njihovo nadaljnjo uporabo pa tudi na mestnih območjih; ker bi bilo treba pri izvajanju strategije ustrezno pozornost nameniti razvoju dohodkov in zaposlovanja, pa tudi privlačnosti zaposlovanja v sektorju z razvojem kakovostnih zaposlitev, socialne varnosti, nenehnega izpopolnjevanja priložnosti za usposabljanje prek deležnikov in ustreznih izobraževanj za upravljavce in delavce; ker se je zaposlenost v evropskem gozdarstvu med letoma 2000 in 2015 zmanjšala za tretjino – predvsem zaradi povečane mehanizacije v lesni in papirni industriji (20); ker lahko izboljšana zasnova gozdarskih strojev prispeva k varstvu delavcev in zmanjša vpliv na tla in vodo; ker sta sečnja in lesna industrija med najnevarnejšimi sektorji industrije in imata visoko stopnjo nesreč pri delu, poklicnih bolezni in veliko primerov zgodnje upokojitve;

M.

ker se površina in količina biomase v evropskih gozdovih povečujeta (21) v nasprotju z zaskrbljujočimi svetovnimi trendi krčenja gozdov; ker ima lahko EU pomembno vlogo pri obravnavanju svetovnega krčenja gozdov, kot je poudarila Evropska komisija v predlogu uredbe o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov; ker bi lahko evropska strategija za gozdove, ki vključuje dobre prakse za gospodarsko vzdržno trajnostno gospodarjenje z gozdovi, poleg urejanja uvoza prispevala k izboljšanju gospodarjenja z gozdovi na svetovni ravni;

N.

ker se po svetu uporabljajo prostovoljne sheme certificiranja trajnostnega gospodarjenja z gozdovi; ker so sheme certificiranja bistveno orodje za izpolnjevanje zahtev iz uredbe EU o lesu (22) glede skrbnega pregleda (23);

O.

ker bi proces trajnostnega gospodarjenja z gozdovi v Evropi moral prinesti pravo ravnotežje med tremi trajnostnimi stebri, ki so varstvo okolja, socialni razvoj in gospodarski razvoj;

P.

ker merila in kazalniki za opredelitev trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, ki se običajno uporabljajo v EU, temeljijo na vseevropskem sodelovanju v procesu Forest Europe, katerega podpisnice so vse države članice in Evropska komisija; ker je organizacija Forest Europe kot del svojega stalnega delovnega programa začela ponovno presojati opredelitev trajnostnega gospodarjenja z gozdovi; ker organizacija Forest Europe zbira in daje na voljo informacije o stanju in trendih v gozdovih in gozdarstvu na podlagi meril trajnostnega gospodarjenja z gozdovi; ker je treba zagotoviti, da kazalniki in pragovi temeljijo na dokazih, ter v zvezi s tem tesno sodelovati z državami članicami; ker bi novi pregledni kazalniki in pragovi lahko izboljšali trajnost sektorja zaradi njegovega pomena za okoljske, gospodarske in družbene vrednote; ker bo treba okvir za trajnostno gospodarjenje z gozdovi jasno opredeliti, zlasti glede meril, kazalnikov in pragov v zvezi z zdravjem ekosistemov, biotsko raznovrstnostjo in podnebnimi spremembami, da bo postal natančnejše in uporabnejše presejalno orodje za določitev in primerjavo različnih pristopov h gospodarjenju, njihovega vpliva ter splošnega stanja in ohranjenosti evropskih gozdov; ker bi trajnostno gospodarjenje z gozdovi moralo spremljati spodbujanje večnamenske vloge gozdov, da bi bilo povsem usklajeno z raznolikostjo gozdov ter posebnimi značilnostmi posameznih regij;

Q.

ker je kmetijsko-gozdarski sistem, opredeljen kot sistem rabe zemljišč, kjer se na istem zemljišču sočasno gojijo drevesa in izvaja kmetijstvo, skupek sistemov upravljanja zemljišč, kjer se lahko spodbudi splošna produktivnost, ustvarja več biomase, ohranjajo in obnavljajo tla, preprečuje dezertifikacija ter zagotavljajo dragocene ekosistemske storitve; ker v EU obstajata dve glavni vrsti kmetijsko-gozdarskih sistemov: drevesno-pašno kmetijsko gozdarstvo (paša živali ali živalska krma pod drevesi) in drevesno-poljedelsko kmetijsko gozdarstvo (gojenje pridelkov pod drevesi, z razmikom med vrstami, da je dovolj prostora za traktor); ker je večina obstoječih kmetijsko-gozdarskih sistemov v EU gozdno-pašnih sistemov, razširitev drevesno-poljedelskih sistemov pa lahko prinese številne koristi zaradi pritiskov na okolje;

R.

ker je namen strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 „opredeliti, evidentirati, spremljati in strogo zavarovati vse preostale primarne in starorasle gozdove v EU“; ker je varstvo gozdov, vključno z vsemi preostalimi primarnimi in staroraslimi gozdovi EU, ključnega pomena za ohranjanje biotske raznovrstnosti in blažitev podnebnih sprememb; ker je v skladu s poročilom Skupnega raziskovalnega središča (24) iz leta 2021 v Evropi ohranjenih le 4,9 milijona hektarjev primarnih gozdov in pragozdov, kar predstavlja zgolj 3 % skupnih gozdnih površin Unije in 1,2 % njene kopenske mase; ker imajo primarni in starorasli gozdovi ključno vlogo pri ohranjanju biotske raznovrstnosti; ker so v primerjavi z drugimi gozdovi v isti ekoregiji pogosto biotsko zelo raznovrstni in ker v njih živijo številne različne vrste, vključno s specifičnim živalstvom in rastlinstvom; ker primarni in starorasli gozdovi zagotavljajo tudi širok nabor drugih ključnih ekosistemskih storitev; ker je za pravilno oblikovanje, izvajanje in spremljanje politik potrebna operativna opredelitev primarnih in staroraslih gozdov;

S.

ker je mreža Integrate platforma predstavnikov različnih evropskih držav, ki je nastala na pobudo več držav članic, podpira pa jo Stalni odbor Komisije za gozdarstvo, ponuja pa znanstvene nasvete in deluje kot pomembno gonilo za opredeljevanje načinov vključevanja ohranjanja narave v trajnostno gospodarjenje z gozdovi; ker ima delo platforme pomembno vlogo pri izmenjavi izkušenj in dobrih praks;

T.

ker je bil v projektu Alterfor, ki se je financiral iz programa Obzorje 2020, obravnavan potencial za optimizacijo metod gospodarjenja z gozdovi, ki se zdaj uporabljajo, in so bili predstavljeni alternativni modeli gospodarjenja s pripadajočimi seznami priložnosti in izzivov;

U.

ker se v projektu SINCERE, financiranem iz programa Obzorje 2020, razvijajo nove politike in novi poslovni modeli s povezovanjem znanja in strokovnih izkušenj iz prakse, znanosti in politike, in sicer po vsej Evropi in zunaj nje, cilj projekta pa je raziskati nove načine za okrepitev gozdnih ekosistemskih storitev tako, da to koristi lastnikom gozdov in ustreza širšim družbenim potrebam;

V.

ker bo vojna v Ukrajini močno vplivala na uvoz lesa, zlasti brezovega, katerega 80-odstotni delež na svetovni ravni proizvede Rusija, ter na evropski lesnopredelovalni sektor in uvoz predelanih proizvodov; ker se zaradi legitimnih sankcij, ki so bile naložene Rusiji po invaziji na Ukrajino, postavlja vprašanje odvisnosti EU od uvoza lesa iz Rusije; ker EU približno 80 % povpraševanja po lesu zadovolji z domačimi viri, uvoz iz Rusije pa pomeni le približno 2 % celotne porabe; ker sta Finska in Švedska največji uvoznici neobdelanega okroglega lesa v EU iz Rusije in ju bo prepoved trgovine prizadela (25);

W.

ker je nezakonita sečnja, tudi sečnja na zavarovanih območjih, kot so območja Natura 2000, trajajoča in nerešena težava v številnih državah članicah;

X.

ker so gozdovi bistvenega pomena za telesno in duševno zdravje in dobro počutje ljudi, spodbujajo prehod na gospodarstvo brez fosilnih goriv in imajo pomembno vlogo v življenju lokalnih skupnosti, zlasti na podeželju, kjer pomembno prispevajo k možnostim preživljanja lokalnih prebivalcev;

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

35.

36.

37.

38.

39.

40.

41.

42.

43.

44.

45.

46.

47.

48.

49.

50.

51.

52.

53.

54.

55.

56.

57.

58.

59.

60.

61.

62.

—

ob upoštevanju členov 2, 3 in 5(3) Pogodbe o Evropski uniji,

—

ob upoštevanju členov 165, 166 in 167 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju členov 14, 15 in 32 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

—

ob upoštevanju evropskega stebra socialnih pravic, zlasti načel 1, 3 in 4,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2020 o usklajenem ukrepanju EU za spoprijemanje s pandemijo covida-19 in njenimi posledicami (1),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. oktobra 2020 o jamstvu za mlade (2),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. februarja 2021 o vplivu covida-19 na mlade in šport (3),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. februarja 2022 o krepitvi vloge mladih v Evropi: zaposlovanje in socialno okrevanje po pandemiji (4),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2021 o pravici Parlamenta do obveščenosti v zvezi s tekočo oceno nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost (5),

—

ob upoštevanju poročila Evropske prireditve za mlade 2021 o zamislih mladih za konferenco o prihodnosti Evrope,

—

ob upoštevanju Sklepa (EU) 2021/2316 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. decembra 2021 o evropskem letu mladih (2022) (6),

—

ob upoštevanju predloga priporočila Sveta z dne 10. decembra 2021 o evropskem pristopu k mikrokvalifikacijam za vseživljenjsko učenje in zaposljivost (COM(2021)0770) in priloženega delovnega dokumenta služb Komisije (SWD(2021)0367),

—

ob upoštevanju novice z dne 7. aprila 2020 z naslovom COVID-19: kako se lahko odzove poklicno izobraževanje in usposabljanje?, ki jo je objavil generalni direktorat Komisije za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje (7),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. septembra 2020 z naslovom Akcijski načrt za digitalno izobraževanje 2021–2027: Novi temelji za izobraževanje in usposabljanje v digitalni dobi (COM(2020)0624),

—

ob upoštevanju raziskave Erasmus+ in evropske solidarnostne enote o vplivu covida-19 na učno mobilnost (8),

—

ob upoštevanju prihodnjega sporočila Komisije o dolgotrajni oskrbi ter otroški vzgoji in varstvu,

—

ob upoštevanju študije z naslovom Izobraževanje in mladi v Evropi po pandemiji covida-19 – učinki krize in politična priporočila, ki jo je 4. maja 2021 objavil Generalni direktorat za notranjo politiko (9),

—

ob upoštevanju študije z naslovom Mladi v Evropi: učinki covida-19 na njihove ekonomski in socialni položaj, ki jo je 24. septembra 2021 objavil Generalni direktorat za notranjo politiko (10),

—

ob upoštevanju študije z naslovom Kulturni in ustvarjalni sektorji v Evropi po pandemiji covida-19 – učinki krize in politična priporočila, ki jo je 18. februarja 2021 objavil Generalni direktorat za notranjo politiko (11),

—

ob upoštevanju priložnostnega poročila NESET št. 3/2021 z naslovom Distance learning from a student perspective (12),

—

ob upoštevanju priložnostnega poročila NESET z naslovom The impact of COVID-19 on student learning outcomes across Europe: the challenges of distance education for all (Vpliv covida-19 na učne dosežke študentov po Evropi: izzivi učenja na daljavo za vse), priložnostno poročilo NESET št. 2/2021 (13),

—

ob upoštevanju analitičnega poročila Evropske mreže strokovnjakov za ekonomijo izobraževanja (EENEE) in analitičnega poročila NESET z naslovom The impact of COVID-19 on the education of disadvantaged children and the socio-economic consequences thereof (14),

—

ob upoštevanju tehničnega poročila Skupnega raziskovalnega središča z naslovom The likely impact of COVID-19 on education: Reflections based on the existing literature and recent international datasets (Verjeten vpliv covida-19 na izobraževanje: razmisleki na podlagi obstoječe literature in nedavnih mednarodnih nizov podatkov) (15),

—

ob upoštevanju poročila Evropskega mladinskega foruma z dne 17. junija 2021 z naslovom Beyond Lockdown: the „pandemic scar“ on young people (Onkraj zaprtja: brazgotine, ki jih bo na mladih pustila pandemija) (16),

—

ob upoštevanju Unicefovega poročila z dne 4. oktobra 2021 z naslovom The State of the World’s Children 2021: On My Mind: promoting, protecting and caring for children’s mental health (V mojih mislih: spodbujanje in varovanje duševnega zdravja otrok ter skrb zanj) (17),

—

ob upoštevanju političnega pregleda OECD z dne 12. maja 2021 z naslovom Supporting young people’s mental health through the COVID-19 crisis (18),

—

ob upoštevanju raziskave organizacije Young Minds iz februarja 2021 z naslovom Coronavirus: Impact on young people with mental health needs (Vpliv na mlade s potrebami na področju duševnega zdravja) (19),

—

ob upoštevanju projekta Obzorje 2020 z naslovom Prevention of child mental health problems in Southeastern Europe – Adapt, Optimise, Test, and Extend Parenting for Lifelong Health (20),

—

ob upoštevanju poročila fundacije Mental Health Foundation Scotland iz septembra 2020 z naslovom Impacts of lockdown on the mental health and well-being of children and young people (21),

—

ob upoštevanju raziskovalnega poročila Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) z dne 9. novembra 2021 z naslovom Vpliv pandemije covida-19 na mlade v EU (22),

—

ob upoštevanju kampanje YouMoveEurope o peticiji o mednarodnem združenju mentorjev za mladinsko delo z naslovom Responding to the Impact of COVID-19 on International Youth Work Mobility (23),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. novembra 2021 o športni politiki EU: ocena in možne poti naprej (24),

—

ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah, zlasti njenega člena 12,

—

ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah z dne 20. novembra 1989, zlasti njenega člena 30,

—

ob upoštevanju priporočila Sveta (EU) 2021/1004 z dne 14. junija 2021 o vzpostavitvi evropskega jamstva za otroke (25),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. julija 2020 o pravicah oseb z motnjami v duševnem razvoju in njihovih družin v času krize zaradi COVID-19 (26),

—

ob upoštevanju evropskih ciljev za mlade, zlasti ciljev 5, 9 in 11,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. septembra 2020 o kulturni obnovi Evrope (27),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. oktobra 2020 o prihodnosti evropskega izobraževanja v okviru COVID-19 (28),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. marca 2021 o oblikovanju politike na področju digitalnega izobraževanja (29),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. oktobra 2021 o položaju umetnikov in okrevanju kulturnega sektorja v EU (30),

—

ob upoštevanju projekta OECD „Student Agency for 2030“,

—

ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje (A9-0216/2022),

A.

ker so zaradi zaprtja ustanov za predšolsko vzgojo in varstvo, šol, univerz, prostorov za pomoč mladim in mladinsko delo, pa tudi zunajšolskih dejavnosti, kulturnih prostorov in športnih objektov otroci in mladi prikrajšani za možnosti sodelovanja v dejavnostih, ki so bistvene za njihov splošni razvoj, učni napredek, njihovo intelektualno, telesno, čustveno in duševno zdravje in dobro počutje ter za njihovo socialno in poklicno vključenost;

B.

ker so otroci in mladi med najranljivejšimi skupinami v naši družbi in so zaprtja, povezana s pandemijo covida-19, nanje vplivala v najpomembnejšem in najbolj kritičnem obdobju življenja; ker je duševno zdravje prvi pogoj in temelj za zdravo družbo in demokracijo; ker je dostop do storitev na področju duševnega zdravja torej neločljivo povezan z drugimi temeljnimi pravicami;

C.

ker je odpoved izobraževalnih, kulturnih, mladinskih in športnih dejavnosti ter dogodkov okrepila digitalni prehod v tolikšni meri, da se je nenadoma spremenila vsakodnevna rutina, pa tudi način, kako otroci in mladi medsebojno vzdržujejo stike in komunicirajo brez socialnih ali fizičnih stikov; ker se je zaradi zaprtja šol, kulturnih prostorov in športnih objektov, ki gostijo takšne dejavnosti in dogodke, zmanjšala telesna sposobnost mladih do te mere, da trenutno le eden od štirih enajstletnikov opravlja zadostno telesno dejavnost; ker ima zato vsak tretji otrok prekomerno telesno težo ali je debel, kar povečuje dejavnik tveganja za invalidnost in večjo obolevnost (31);

D.

ker je bilo izobraževanje med pandemijo covida-19 uvrščeno med najbolj čustveno izčrpavajoče sektorje (32), raziskave pa so pokazale jasno povezavo med duševnim zdravjem učiteljev in učencev (33); ker ima izobraževanje na daljavo omejitve pri poučevanju laboratorijskih in umetniških predmetov ter poklicno izobraževanje in telesno vzgojo; ker je izobraževanje na daljavo pogosto pedagoško neustrezno, zlasti za mlajše učence, ki bolj potrebujejo medosebne stike z učiteljem, in ker učitelji nimajo dovolj priložnosti, da bi bili ustrezno usposobljeni za učinkovito uporabo digitalnih orodij v šolah; ker se pri učenju na daljavo v večini primerov niso upoštevale potrebe učencev, ki se izobražujejo v regionalnih ali manjšinskih jezikih; ker se lahko ta pristop šteje za diskriminatornega in ker ustvarja stisko, tesnobo in občutek negotovosti pri teh učencih;

E.

ker se zdi, da so številni dijaki distancirani, da jih šolsko življenje ne zanima ter ne najdejo lastnega ritma, koncentracije, občutka pripadnosti in skupnih ciljev šolske skupnosti, ker ni določen dnevni urnik, ki bi ustvarjal rutino in ki pomirja, in se je v nekaterih državah članicah izgubila navada obiskovanja šole za daljše obdobje, čeprav so te zdaj odprte;

F.

ker je zaprtje kulturnih prizorišč, ki so se prva zaprla in zadnja odprla, mladim kulturnim ustvarjalcem in zlasti mladim izvajalcem onemogočilo, da bi začeli in razvijali svojo poklicno pot v pomembni zgodnji fazi;

G.

ker so negativne posledice pandemije močno prizadele množične športne dejavnosti, saj so se mnoge med njimi dlje časa prenehale izvajati; ker poklicni športni klubi, zlasti na lokalni in regionalni ravni, lahko pričakujejo, da se bodo lahko dolgoročno spoprijemala z resnimi izzivi pri finančnem okrevanju; ker bi trajna izguba množičnega športa neposredno vplivala na mlade športnike, tako z vidika družbenega razvoja kot z vidika morebitne prihodnje poklicne športne poti;

H.

ker se je splošno stanje duševnega zdravja in dobrega počutja mladih med pandemijo znatno poslabšalo, pri čemer so se težave, povezane z duševnim zdravjem, v več državah članicah podvojile v primerjavi z ravnmi pred krizo (34), zaradi česar komentatorji to imenujejo „tiha pandemija“ ali „pandemična brazgotina“; ker je pandemija razkrila pomanjkanje podpore mladim, ki se soočajo s težavami, povezanimi z duševnim zdravjem; ker pri drugih marginaliziranih skupinah, kot so osebe LGBTIQ+, rasne in etične manjšine ali mladi s posebnimi potrebami obstaja večje tveganje za nastanek duševnih motenj; ker je dejanske posledice težav z duševnim zdravjem za mlade pogosto težko opredeliti in zaenkrat še niso v celoti vidne;

I.

ker je prehud pritisk na učence, naj bodo nadpovprečno uspešni, že v rani mladosti, dodatno obremenil duševno zdravje in dobro počutje učencev; ker težave z duševnim zdravjem povzročajo močno stigmatizacijo v naših družbah, zato so mladi s težavami v duševnem zdravju izpostavljeni tudi predsodkom, družbeni osamitvi, verbalnemu nasilju ali ustrahovanju ter občutijo učno okolje kot nevarno, v katerem je težko poiskati pomoč ali zdravljenje;

J.

ker obstajajo velike razlike med specifičnimi razmerami v državah članicah zaradi različne narave in trajanja sprejetih ukrepov ter razlik v dostopu do tehnologije in digitalnih orodij, ki povečujejo neenakosti med podeželjem in mesti;

K.

ker prisilni prehod na virtualno učenje ni le zaostril že obstoječe neenakosti, ampak je ustvaril tudi nove, saj so bili otroci iz socialno prikrajšanih okolij zapostavljeni zaradi utesnjenih stanovanjskih razmer, pomanjkanja digitalne infrastrukture ali opreme in težav s povezljivostjo, s čimer se je povečalo tveganje za nizke učne rezultate in posledično osip med učenci z manj priložnostmi;

L.

ker se je zaradi zaprtja ustanov za učenje zmanjšalo pridobljeno znanje, izgubili so se načini za pridobivanje novega in se je dejansko izgubilo učenje; ker so te izgube, ki bodo najverjetneje dolgoročno negativno vplivale na blaginjo otrok in mladih v prihodnosti, večje med učenci iz socialno-ekonomsko prikrajšanih gospodinjstev, ki so zaradi študija med pandemijo prejeli manj podpore;

M.

ker je bilo ugotovljeno, da je 64 % mladih v starostni skupini od 18 do 34 let spomladi 2021 grozila depresija (35) in da je samomor drugi najpogostejši vzrok smrti med mladimi (36) zaradi stresa, osamljenosti, osamitve, depresije, psihološke stiske, pomanjkanja izobraževalnih, zaposlitvenih ali finančnih priložnosti ter povečanja brezposelnosti mladih, pa tudi negotovosti med mladimi v zvezi s širšimi družbenimi in življenjskimi obeti;

N.

ker obstajajo velike regionalne razlike v EU pri dostopu do storitev na področju duševnega zdravja, medtem ko je dostop bolnikov, tudi otrok iz socialno prikrajšanih okolij še bolj omejen zaradi obstoječih omejitev v nekaterih državah članicah pri povračilu stroškov psihoterapije iz javnozdravstvenega proračuna; ker obstaja izjemna potreba po evropskem pristopu k duševnemu zdravju otrok in mladih, kjer se je treba posebej osredotočiti na izobraževanje in šolsko svetovanje ter svetovanje mladim;

O.

ker so ukrepi za omejitev izhoda še posebej negativno vplivali na invalide ali osebe s posebnimi potrebami; ker bi morale države članice pri vseh ukrepih, ki jih sprejmejo v izjemnih razmerah, vedno spoštovati temeljne pravice invalidov ter jim zagotoviti enak in nediskriminatoren dostop do zdravstvenega varstva, socialnih storitev, izobraževanja, mladinskih, kulturnih in športnih dejavnosti;

P.

ker razlike med spoloma vplivajo na to, kako je pandemija prizadela otroke in mlade, saj dekleta in mlade ženske pogosteje trpijo zaradi nasilja v družini, psihosomatičnih bolezni in motenj razpoloženja (37); ker se je razlika v plačilu med moškimi in ženskami med pandemijo še povečala, kar vpliva na usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja pri ženskah ter njihovo finančno odvisnost od partnerjev, sorodnikov ali prijateljev; ker se je z zaporednimi zaprtji med pandemijo povečala obremenitev staršev in skrbnikov zaradi šolanja na domu, negotovosti zaposlitve in posledičnega finančnega bremena, kar je povečalo tveganje za zlorabo psihoaktivnih snovi pri starših in nasilje v družini, kar vpliva na duševno zdravje in dobro počutje najranljivejših, pa tudi otrok in mladih;

Q.

ker težave z duševnim zdravjem v zgodnji fazi osebnega razvoja povečujejo verjetnost, da se bodo težave z duševnim zdravjem pojavile v odraslosti, kar ima daljnosežne posledice za osebni, socialni in poklicni razvoj ter kakovost življenja; ker otroci in mladi prehajajo skozi kritične faze nevrološkega razvoja in so še posebej občutljivi na obsežno uporabo digitalnih orodij za učenje na daljavo; ker ta intenzivna digitalizacija izobraževanja poraja vprašanja v zvezi z vplivom tehnologije na nastanek učnih motenj;

R.

ker se je zaradi zaprtja zmanjšala telesna sposobnost mladih do te mere, da trenutno le eden od štirih enajstletnikov opravlja zadostno telesno dejavnost;

S.

ker je 2022 evropsko leto mladih;

T.

ker mora vsaka strategija EU za duševno zdravje, namenjena otrokom in mladim, predvsem omogočiti, da se jih sliši, njihov prispevek pa upoštevati pri pripravi vključujočih odzivov; ker mora uspešna strategija vključevati poleg šol in učiteljev tudi starše in družine, prijatelje, mladinske organizacije, storitve za pomoč mladim, mladinske delavce, kulturne ustanove in športne klube, in sicer z zagotavljanjem ustreznega usposabljanja, kako pristopati k težavam z duševnim zdravjem, da bi omogočili celosten pristop in zagotovili, da bodo doseženi mladi iz socialno-ekonomsko prikrajšanih okolij in marginaliziranih skupin;

U.

ker znanstveni podatki kažejo, da se je raven institucionalnega zaupanja med mlajšimi generacijami zmanjšala; ker je to posledica stresa in negotovosti, povezanih s samo pandemijo, pa tudi omejene učinkovitosti uradnih komunikacijskih kanalov držav članic pri doseganju mlajše generacije ter porasta dezinformacij in lažnih novic, povezanih s pandemijo; ker je treba posebno pozornost nameniti ponovni vzpostavitvi tega zaupanja, ki ga je mogoče doseči s starosti primerno udeležbo, tudi s ponujanjem priložnosti mladim, da sprejmejo pobude in odločitve o oblikovanju sveta, v katerem živijo, ter s spodbujanjem delovanja mladih, da bi jim omogočili, da si prizadevajo za samoodločbo in razvijejo odpornost;

V.

ker je pandemija ponudila priložnost za celostno obravnavo dolgotrajnih vprašanj, povezanih z duševnim zdravjem, ki so bila prej prezrta; ker je bilo duševno zdravje vključeno v posebne cilje Programa EU za zdravje, ki prispeva k oblikovanju evropske zdravstvene unije, temelječe na močnejših, dostopnejših in odpornejših zdravstvenih sistemih, pripravljenih na morebitne prihodnje krize;

W.

ker lahko vojna v Ukrajini in njene uničujoče človeške, prehranske, energetske in finančne posledice ter druge svetovne grožnje povzročijo negotovosti, ki bodo verjetno še dodatno negativno vplivale na duševno zdravje in dobro počutje otrok in mladih;

X.

ker je vojna v Ukrajini privedla do več milijonov razseljenih otrok in mladih, ki so doživeli obsežne travme;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

35.

36.

37.

38.

39.

40.

41.

42.

43.

—

ob upoštevanju agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja OZN, zlasti cilja 4 o kakovostnem izobraževanju, cilja 11 o trajnostnih mestih in skupnostih ter cilja 13 o podnebnih ukrepih,

—

ob upoštevanju poročila Medvladnega panela OZN za podnebne spremembe (IPCC) z dne 4. aprila 2022 z naslovom Climate Change 2022: Mitigation of Climate Change (Podnebne spremembe 2022: blaženje podnebnih sprememb),

—

ob upoštevanju sporazuma, sprejetega na 21. konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Organizacije združenih narodov o spremembi podnebja (COP21) 12. decembra 2015 v Parizu (Pariški sporazum),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. septembra 2021 z naslovom Novi evropski Bauhaus – Lepo, trajnostno, skupaj (COM(2021)0573),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. junija 2016 z naslovom Novi program znanj in spretnosti za Evropo – Z roko v roki za večji človeški kapital, zaposljivost in konkurenčnost (COM(2016)0381),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. maja 2018 z naslovom Nova evropska agenda za kulturo (COM(2018)0267),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. oktobra 2020 z naslovom Val prenove za Evropo – ekologizacija stavb, ustvarjanje delovnih mest, izboljšanje življenj (COM(2020)0662),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. junija 2021 z naslovom Dolgoročna vizija za podeželska območja EU – Za močnejša, povezana, odporna in uspešna podeželska območja do leta 2040 (COM(2021)0345),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. julija 2021 z naslovom Pripravljeni na 55: uresničevanje podnebnega cilja EU do leta 2030 na poti do podnebne nevtralnosti (COM(2021)0550),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. marca 2022 z naslovom REPowerEU: skupni evropski ukrepi za cenovno dostopnejšo, zanesljivejšo in bolj trajnostno energijo (COM(2022)0108),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 30. novembra 2021 o kulturi, visokokakovostni arhitekturi in grajenem okolju kot ključnih elementih pobude novi evropski Bauhaus (1),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 15. novembra 2018 o delovnem načrtu za področje kulture 2019–2022 (2),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. oktobra 2021 o položaju umetnikov in okrevanju kulturnega sektorja v EU (3),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. marca 2022 o vlogi kulture, izobraževanja, medijev in športa v boju proti rasizmu (4),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. septembra 2020 o kulturni obnovi Evrope (5),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. septembra 2020 o čim večjem izkoriščanju potenciala stavbnega fonda EU za energetsko učinkovitost (6),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2020 o strategiji EU za prilagajanje podnebnim spremembam (7),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. januarja 2021 o zagotavljanju uspešne politične zapuščine za evropsko leto kulturne dediščine (8),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. novembra 2021 o evropskem izobraževalnem prostoru: skupni celostni pristop (9),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. marca 2021 o kohezijski politiki in regionalnih okoljskih strategijah v boju proti podnebnim spremembam (10),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa, določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje rezultatov (11) (uredba o programu Obzorje Evropa),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/783 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2021 o vzpostavitvi programa za okolje in podnebne ukrepe (LIFE) (12),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/1058 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu (13),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/690 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o vzpostavitvi programa za notranji trg, konkurenčnost podjetij, vključno z malimi in srednjimi podjetji, področje rastlin, živali, hrane in krme in evropsko statistiko (program Enotni trg) (14),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/694 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2021 o vzpostavitvi programa Digitalna Evropa (15),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/817 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2021 o vzpostavitvi programa Erasmus+, programa Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport (16),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/818 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2021 o vzpostavitvi programa Ustvarjalna Evropa (2021–2027) (17),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/888 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2021 o vzpostavitvi programa Evropska solidarnostna enota (18),

—

ob upoštevanju nove Leipziške listine – preobrazbena moč mest za skupno dobro, ki je bila sprejeta na neformalnem ministrskem srečanju o urbanih vprašanjih 30. novembra 2020,

—

ob upoštevanju poročila delovne skupine strokovnjakov držav članic za odprto metodo koordinacije z dne 6. oktobra 2021 z naslovom Na poti k skupni arhitekturni kulturi: vlaganje v visokokakovostno življenjsko okolje za vse,

—

ob upoštevanju izjave iz Davosa, ki jo je konferenca ministrov za kulturo sprejela 22. januarja 2018, z naslovom Na poti k visokokakovostni gradbeni kulturi za Evropo, pa tudi zatem razvitega sistema kakovosti Davos Baukultur „Eight criteria for a high- quality Baukultur (Osem meril za visokokakovostno gradbeno kulturo)“,

—

ob upoštevanju končnega poročila komisije vlade Združenega kraljestva „Building Better, Building Beautiful“ z dne 30. januarja 2020 z naslovom „Living with Beauty“,

—

ob upoštevanju člena 167 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju Listine EU o temeljnih pravicah, zlasti člena 17 o lastninski pravici, člena 18 o pravici do azila, člena 19 o varstvu v primeru odstranitve, izgona ali izročitve, člena 26 o vključevanju invalidov, člena 34 o socialni varnosti in socialni pomoči, člena 36 o dostopu do storitev splošnega gospodarskega pomena in člena 37 o varstvu okolja,

—

ob upoštevanju evropskega stebra socialnih pravic, zlasti poglavja III o socialni zaščiti in vključevanju, načela 19 o stanovanjih in pomoči za brezdomce ter načela 20 o dostopu do osnovnih storitev,

—

ob upoštevanju dela, ki ga je v zvezi z novim evropskim Bauhausom (NEB) opravilo Skupno raziskovalno središče Komisije,

—

ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

—

ob upoštevanju mnenj Odbora za regionalni razvoj, Odbora za proračun in Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve,

—

ob upoštevanju skupnega poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za kulturo in izobraževanje (A9-0213/2022),

A.

ker se je Evropa znašla sredi ekološkega, digitalnega in socialnega prehoda, ki ga pospešujejo gospodarske in socialne posledice covida-19; ker se geopolitične razmere v Evropi spreminjajo zaradi ruske agresije proti Ukrajini; ker so v porastu populizem, ekstremizem in protievropsko razpoloženje;

B.

ker se EU odziva na izzive degradacije okolja, podnebnih sprememb in vse hujšega pomanjkanja naravnih virov, ki zahtevajo daljnosežne in ambiciozne politične ukrepe za izvajanje evropskega zelenega dogovora, ki poganja prizadevanja za obnovo in inovacije ob upoštevanju omejitev planeta; ker novi evropski Bauhaus predstavlja duh evropskega zelenega dogovora ter stremi k obravnava prostorskih in okoljskih potreb Evrope na transdisciplinaren, trajnosten, vključujoč in estetski način;

C.

ker je prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050 velika priložnost, pa tudi izziv za Unijo, njene države članice in podjetja iz vseh sektorjev; ker mora novi evropski Bauhaus zaradi podnebne krize, vojne, pandemije in naravnih nesreč, ki povečujejo socialne neenakosti, na novo poustvariti originalni Bauhaus;

D.

ker kultura in svoboda umetnosti znatno prispevata k živahnosti družbe, saj nam omogočata boljše skupno življenje, izgradnjo demokratičnih, vključujočih in svobodnih družb ter ponovno občutenje skupne identitete in pripadnosti; ker bi moral imeti vsakdo pravico dostopa do kulture in sodelovanja v njej; ker je kultura bistvena tudi za raziskovanje zapletenih družbenih izzivov, kulturna prizorišča pa so osrednji prostori svobode izražanja in razprave;

E.

ker je kultura za EU strateški sektor, ki z znatnim prispevkom k BDP in zaposlovanju ter posrednim prispevkom k drugim sektorjem in industrijam prispeva k uspehu njenega gospodarstva; ker so kulturni in ustvarjalni sektorji in industrije (CCSI) med področji, ki jih je pandemija najbolj prizadela, in okrevajo počasneje kot ostalo gospodarstvo EU, zato bi jih bilo treba dodatno spodbujati in podpirati; ker lahko novi evropski Bauhaus omogoči dodatne naložbe v ta sektor in v svoje izvajanje na terenu pritegne različne akterje;

F.

ker se arhitektura, urbanistično in prostorsko načrtovanje, mobilnost, oblikovanje, umetnost, sociologija in inženirstvo dopolnjujejo in so osnovni gradniki vključujoče, trajnostne in lepe družbe; ker je kriza zaradi covida-19 povzročila motnje v teh sektorjih, ki so zelo pomembni pri spodbujanju raziskav in inovacij za trajnostni razvoj, trajnostno kulturo gradnje ter inovativne, prostorsko učinkovite rešitve v skladu z našim zelenim in digitalnim prehodom;

G.

ker je treba v gradbenem in energetskem sektorju nujno razviti bolj trajnostne gospodarske modele, ki bodo omogočali krožno gospodarstvo in pomagali v boju proti energijski revščini in prispevali k doseganju podnebnih ciljev Unije;

H.

ker se za stavbe porabi 40 % energije v EU in ustvarijo 36 % emisij toplogrednih plinov iz energije (19);

I.

ker je cilj strategije vala prenove podvojiti stopnjo prenove stavb v Evropi, s tem pa prenoviti več kot 35 milijonov stavb in ustvariti do 160 000 delovnih mest v gradbenem sektorju;

J.

ker je dostop do stanovanja temeljna pravica; ker sta brezdomstvo in nerazpoložljivost kakovostnih, cenovno dostopnih stanovanj v nekaterih delih EU kritična;

K.

ker so mesta kraji pluralizma, ustvarjalnosti in solidarnosti; ker so slabo načrtovanje in oblikovanje javnih prostorov ter širjenje mestnih območij privedli do poslabšanja kakovosti stavb po vsej Evropi; ker ima novi evropski Bauhaus potencial, da razišče možnosti trajnostne, estetske in vključujoče uporabe omejenega prostora v mestih, boljšega povezovanja mestnih in podeželskih območij ter zagotavljanja udeležbe prebivalcev pri prostorskem načrtovanju, s čimer jim pomaga, da si ponovno prisvojijo mesto kot prostor, ustvarjen za interakcije in kulturne dejavnosti;

L.

ker se boljša prihodnost začne s kakovostnim izobraževanjem in usposabljanjem, vključno z okoljskim izobraževanjem, poklicnim usposabljanjem in vseživljenjskim učenjem, med drugim prek spletnih priložnosti za učenje, ki bi morale biti dostopne vsem, pa tudi z izpopolnjevanjem in preusposabljanjem; ker je dostop do kakovostnega izobraževanja temeljna pravica; ker sta izobraževanje in kultura bistvena za osebni razvoj ter igrata ključno vlogo pri demokratični in državljanski udeležbi državljanov; ker je treba za kakovostno grajeno okolje usposobiti vešče strokovnjake, obrtnike in kulturne delavce; ker je doseganje strateške avtonomije Unije odvisno od njene sposobnosti, da se odlikuje v izobraževanju, raziskavah in inovacijah;

M.

ker podnebne spremembe in degradacija okolja vse bolj vplivajo na kulturno dediščino, ki odraža vrednote skupnosti, sooča pa se še z drugimi izzivi, kot so premajhne naložbe, slabo načrtovanje in slabo upravljanje turističnih tokov; ker lahko novi evropski Bauhaus prispeva k ohranjanju, obnovi, prilagoditvi in zaščiti kulturne dediščine za prihodnost; ker morajo strokovnjaki v gradbenem sektorju s spoštovanjem kulturne dediščine prispevati k skupnemu dobremu;

N.

ker so za projekte novega evropskega Bauhausa potrebni regulativni okvir, ki jih bo podpiral in bo skladen s sektorsko zakonodajo EU, ter vzdržne prakse javnega naročanja;

O.

ker Rusija v svojih vojaških napadih namerno cilja javno infrastrukturo, stanovanjske stavbe, kulturno dediščino in drugo civilno infrastrukturo v Ukrajini;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

35.

36.

37.

38.

39.

40.

41.

42.

43.

44.

45.

46.

47.

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Ukrajini in Rusiji, zlasti resolucij z dne 7. aprila (1), 5. maja (2) in 19. maja (3) 2022,

—

ob upoštevanju Ustanovne listine OZN,

—

ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah,

—

ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,

—

ob upoštevanju haaških konvencij,

—

ob upoštevanju ženevskih konvencij in njihovih dodatnih protokolov,

—

ob upoštevanju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča,

—

ob upoštevanju mednarodne konvencije o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem,

—

ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah z dne 20. novembra 1989 in njenih dodatnih protokolov,

—

ob upoštevanju Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida,

—

ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta o Ukrajini z dne 30. maja 2022,

—

ob upoštevanju poročil Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) z dne 13. aprila in 14. julija 2022 o kršitvah mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic, vojnih hudodelstvih in kaznivih dejanjih zoper človečnost, storjenih v Ukrajini,

—

ob upoštevanju poročila ukrajinskega parlamentarnega komisarja za človekove pravice,

—

ob upoštevanju razprave v varnostnem svetu OZN z dne 7. septembra 2022 o prisilnem razseljevanju in deportaciji ukrajinskih državljanov ter prisilnih posvojitvah ukrajinskih otrok v Rusiji,

—

ob upoštevanju poročila organizacije Human Rights Watch z naslovom We Had No Choice: „Filtration“ and the Crime of Forcibly Transferring Ukrainian Civilians to Russia (Nismo imeli izbire: „Ločevanje“ in kaznivo dejanje prisilnega premeščanja ukrajinskih civilistov v Rusijo) z dne 1. septembra 2022,

—

ob upoštevanju člena 144(5) in člena 132(4) Poslovnika,

A.

ker je Ruska federacija 24. februarja 2022 ponovno začela neizzvano, neupravičeno in nezakonito vojno agresijo proti Ukrajini; ker Rusija že od začetka obsežnega vdora v Ukrajino izvaja množične in hude kršitve človekovih pravic in vojna hudodelstva, kar vključuje množične poboje civilistov in vojnih ujetnikov, mučenje, spolno nasilje, prisilna izginotja, plenjenje ter oviranje evakuacije in humanitarnih konvojev, ki so v skladu z mednarodnim pravom prepovedani in jih je treba kazenskopravno preganjati;

B.

ker ukrajinski komisar za človekove pravice (varuh človekovih pravic) ocenjuje, da je bilo od 24. februarja 2022 več kot milijon Ukrajincev prisilno izgnanih v Rusko federacijo, pogosto na daljni vzhod države; ker več virov navaja, da je ta številka v resnici dosti večja, po najvišjih ocenah naj bi znašala celo 2,5 milijona in se stalno povečuje; ker prisilne deportacije iz Ukrajine, ki jih izvajajo v tako imenovanih „ločevalnih taboriščih“, močno spominjajo na nekdanje množične sovjetske deportacije v gulage; ker je prisilna premestitev vojno hudodelstvo in potencialno hudodelstvo zoper človečnost;

C.

ker so mednarodne organizacije, kot sta OVSE in OZN, označile obsežne deportacije ukrajinskih civilistov v Rusko federacijo kot eno najhujših kršitev mednarodnega humanitarnega prava, ki jih je storila Ruska federacija med vojno proti Ukrajini;

D.

ker je Urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice (OHCHR) preveril obstoj tako imenovanega ločevanja, ki vključuje obsežno, obvezno, kaznovalno in neprimerno varnostno preverjanje in je privedlo do številnih kršitev človekovih pravic ukrajinskih državljanov; ker so ukrajinski civilisti pravzaprav internirani, medtem ko čakajo na zaključek tega postopka, ki lahko traja od nekaj ur do skoraj celega meseca; ker so ukrajinski državljani med ločevanjem podvrženi podrobnemu zasliševanju, telesnim preiskavam, včasih s prisilno goloto, in mučenju; ker v takih okoliščinah ukrajinskim ženskam in dekletom grozi spolno izkoriščanje;

E.

ker je postopek ločevanja sistematičen in pomeni nezakonito množično zbiranje podatkov, ki ruskim oblastem zagotavlja ogromne količine osebnih podatkov o ukrajinskih civilistih, vključno z njihovimi biometričnimi podatki; ker gre za očitno kršitev pravice do zasebnosti, zaradi česar bi bile lahko osebe, katerih podatki so bili zbrani, v prihodnosti izpostavljene tveganju napadov;

F.

ker ruske oblasti med tem postopkom pogosto zaplenijo ukrajinske potne liste in Ukrajince prisilijo k podpisu izjave, da bodo ostali v Rusiji, kar jim onemogoča vrnitev domov, s čimer si očitno prizadevajo spremeniti demografsko strukturo Ukrajine; ker Rusija poleg deportacij in prisilnih posvojitev na zasedenih ukrajinskih ozemljih izvaja pospešeno rusifikacijo v skladu s svojim geopolitičnim konceptom „ruskega sveta“;

G.

ker so ukrajinski državljani, ki ne prestanejo postopka ločevanja, pridržani in premeščeni v ruske centre za pridržanje in kazenske kolonije, kjer so izpostavljeni mučenju in slabemu ravnanju, ali pa prisilno izginejo; ker je Urad visokega komisarja za človekove pravice zabeležil verodostojna poročila o ločitvi otrok od družine, ko odrasla oseba, ki ga je spremljala, ni uspešno prestala postopka ločevanja;

H.

ker so otroci, ki bežijo pred vojno, zlasti brez spremstva, izpostavljeni večjemu tveganju nasilja, zlorabe in izkoriščanja, pa tudi izginotja in trgovine z ljudmi, zlasti ko se selijo čez mejo, predvsem dekletom pa grozi nasilje na podlagi spola;

I.

ker je ukrajinski varuh človekovih pravic 3. septembra 2022 izjavil, da je bilo že več kot 200 000 otrok prisilno odpeljanih v Rusko federacijo, da bi jih dali na voljo ruskim družinam za posvojitev, in da lahko potrdi okoliščine prisilne izselitve 7 000 ukrajinskih otrok; ker ruske oblasti ukrajinske otroke namerno ločujejo od staršev in jih ugrabljajo iz sirotišnic, drugih ustanov za otroke in bolnišnic, preden jih dajo v posvojitev v Rusiji; ker Ruska federacija to počne sistematično in v velikem obsegu, pri tem pa poleg drugih kaznivih dejanj uničuje osebne evidence deportirancev;

J.

ker je Ukrajina vzpostavila portal „Children of War“ (Otroci vojne), da bi staršem izgubljenih, razseljenih in deportiranih otrok omogočila izmenjavo vseh razpoložljivih podatkov;

K.

ker je, ko otroci prispejo na zasedeno ozemlje ali v Rusijo, postopek vrnitve v Ukrajino ali združitve s skrbniki izjemno zapleten; ker morajo za ta proces pretežno skrbeti posamezniki s podporo lokalnih prostovoljcev, nevladnih organizacij in zalednih pogajanj, saj ni formalnih postopkov za vrnitev ukrajinskih otrok v Ukrajino ali ponovno združitev z njihovimi starši in skrbniki;

L.

ker je ruski predsednik Vladimir Putin 25. in 30. maja 2022 podpisal odloka o poenostavljenem postopku za podelitev ruskega državljanstva ukrajinskim državljanom, tudi otrokom brez starševske oskrbe, in ukrajinskim otrokom, ki jih posvojijo ruske družine, s čimer je dodatno otežil njihovo vrnitev v Ukrajino in omogočil prisilno asimilacijo ukrajinskih otrok; ker je od takrat že več sto ukrajinskih otrok prejelo rusko državljanstvo in so bili poslani novim staršem v različnih ruskih regijah;

M.

ker mednarodno pravo nedvoumno prepoveduje izgon znotraj zasedenega ozemlja ali z zasedenega ozemlja na ozemlje okupacijske sile, kar pomeni hudo kršitev ženevskih konvencij in vojno hudodelstvo v skladu z Rimskim statutom Mednarodnega kazenskega sodišča; ker mednarodno pravo in praksa prepovedujeta posvojitev v izrednih razmerah ali takoj po njih; ker je Ukrajina že v začetku vojne sprejela moratorij na meddržavne posvojitve; ker Konvencija OZN o otrokovih pravicah in četrta ženevska konvencija prepovedujeta okupacijskim silam, da bi spremenile osebni status otrok, vključno z njihovim državljanstvom;

N.

ker je v skladu s členom II Konvencije OZN o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida prisilna premestitev otrok te skupine v drugo skupino z namenom, da se v celoti ali delno uniči narodna, etnična, rasna ali verska skupina, genocid;

O.

ker so starejši, invalidi in druge ranljive skupine še posebej izpostavljeni nevarnosti ujetja na rusko zasedenih območjih ali v Rusiji, saj so pogosto proti svoji volji nameščeni v objekte, kot so negovalni domovi v Rusiji ali na območjih, ki jih zaseda Rusija; ker so ti objekti zaprte ustanove in ker namestitev ranljivih oseb vanje bistveno spodkopava njihovo pravico do prostega gibanja;

P.

ker se ukrajinski državljani v Rusiji in na njenih zasedenih ozemljih spoprijemajo z velikimi težavami, kot so pomanjkanje sredstev za preživljanje, nezmožnost izmenjave ukrajinskih griven ali dviga denarja z bančnimi karticami, pomanjkanje oblačil in higienskih izdelkov ter nezmožnost stika s sorodniki; ker se ukrajinske civiliste prisilno premešča na gospodarsko šibkejša ali izolirana območja v Rusiji, pogosto v Sibirijo, brez možnosti vrnitve; ker tisti, ki poskušajo zapustiti Rusijo, pogosto naletijo na težave pri izstopu iz države, ker nimajo ustreznih identifikacijskih dokumentov, saj so jih pustili v Ukrajini, ko so pobegnili pred vojno, ali pa so jim jih ruske oblasti zasegle;

Q.

ker je temelj kremeljske propagande izkrivljeno razumevanje druge svetovne vojne in se na ta način upravičuje sedanjo rusko agresijo proti Ukrajini;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Ugandi in Tanzaniji,

—

ob upoštevanju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic in smernic EU o človekovih pravicah glede svobode izražanja na spletu in drugje,

—

ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948, katere podpisnica je Uganda, in zlasti člena 9,

—

ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah z dne 16. decembra 1966, ki ga je Uganda ratificirala 21. junija 1995, in zlasti člena 9, ki zagotavlja pravico do svobode pred samovoljnimi aretacijami ali pridržanjem,

—

ob upoštevanju Deklaracije o pravici in odgovornosti posameznikov, skupin in družbenih organizacij za spodbujanje in varstvo splošno priznanih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, poznane tudi kot deklaracija OZN o zagovornikih človekovih pravic, sprejete 9. decembra 1998,

—

ob upoštevanju Pariškega sporazuma, ki je bil sprejet na 21. konferenci pogodbenic Okvirne konvencije OZN o spremembi podnebja 12. decembra 2015 v Parizu in so ga 22. aprila 2016 med drugimi podpisale vse države EU, Uganda in Tanzanija,

—

ob upoštevanju skupne strategije Afrika-EU,

—

ob upoštevanju resolucije Generalne skupščine OZN z dne 28. julija 2022, ki jo je izglasovalo 161 držav, vključno z vsemi državami članicami EU, v kateri je dostop do čistega in zdravega okolja razglašen za univerzalno človekovo pravico,

—

ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,

A.

ker projekt razvoja Albertovega jezera sestavlja več partnerjev, pri čemer je glavna vlagateljica francoska multinacionalna naftna družba TotalEnergies (Total), skupaj s podjetji China National Offshore Oil Corporation, Uganda National Oil Company in Tanzania Petroleum Development Corporation; ker bo nafta iz tega projekta dostavljena v pristanišče Tanga v Tanzaniji prek čezmejnega naftovoda, tj. vzhodnoafriškega naftovoda za surovo nafto (EACOP); ker je naftovod EACOP začel obratovati 1. februarja 2022 in naj bi bil dokončan do leta 2025; ker je podjetje Total v Ugandi začelo dva velika projekta iskanja nafte, med katerimi je tudi projekt Tilenga, ki bo vključeval naftne vrtine na zaščitenem naravnem območju slapov Murchison;

B.

ker naj bi imeli gradbena in obratovalna faza dodatne resne škodljive učinke na skupnosti na območjih pridobivanja nafte in naftovodov, med drugim naj bi ogrozili vodne vire in povzročili nepopravljivo škodo za možnosti preživljanja kmetov, ribičev in lastnikov turističnih podjetij, ki so odvisni od bogatih naravnih virov v regiji; ker bodo objekti naftovoda EACOP na morju ob tanzanijski obali zgrajeni na območju z visokim tveganjem cunamija, kar bo ogrozilo zaščitena morska območja; ker je na ta tveganja opozorila nizozemska komisija za okoljske presoje v dokumentu Advisory Review of the resubmitted Environmental and Social Impact Assessment for the EACOP (Svetovalni pregled ponovno predložene okoljske in socialne presoje vpliva za naftovod EACOP), zlasti da ima predlagana tehnika za prehode čez vodovje in mokrišča (odprti jarek) potencial znatnih negativnih učinkov, zlasti na mokriščih;

C.

ker naj bi bili tveganja in vplivi, ki jih povzroča razvoj naftnih polj in naftovodne infrastrukture, že zdaj ogromni in so bili izčrpno dokumentirani v številnih presojah vpliva, ki izhajajo iz skupnosti, in neodvisnih strokovnih študijah; ker iz projekcij izhaja, da bo projekt ogrozil naravne rezervate in habitate; ker številni Vzhodnoafričani in vzhodnoafriške organizacije civilne družbe, kljub temu da so projektni partnerji napovedali gospodarske in zaposlitvene koristi, še naprej močno nasprotujejo izgradnji naftovoda in z njim povezanih projektov, pri čemer trdijo, da njegov vpliv na lokalne skupnosti in okolje ni vreden tveganja;

D.

ker bi se večina nafte v okviru načrtovane proizvodnje iz tega obsežnega naftnega projekta črpala in prodala po letu 2030; ker bi s črpanjem nafte v Ugandi vsako leto ustvarili do 34 milijonov ton emisij ogljika; ker je Mednarodna agencija za energijo (IEA) v poročilu leta 2021 opozorila, da bi bilo treba za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 oC, da bi preprečili najbolj uničujoče posledice podnebnih sprememb, nemudoma ustaviti nove naftne in plinske projekte; ker je več okoljskih in podnebnih strokovnjakov opozorilo na več kritičnih pomanjkljivosti v teh presojah okoljskega in socialnega vpliva, saj menijo, da so med izvajanjem projekta razlitja nafte v naftovodu EACOP neizogibna;

E.

ker so štirje posebni poročevalci Organizacije združenih narodov o položaju zagovornikov človekovih pravic v sporočilu z dne 24. januarja 2022 izrazili zaskrbljenost zaradi aretacij, ustrahovanja in sodnega nadlegovanja zagovornikov človekovih pravic in nevladnih organizacij, ki delujejo v naftnem in plinskem sektorju v Ugandi; ker naj bi bili zagovorniki človekovih pravic, novinarji in akterji civilne družbe žrtve inkriminacije, ustrahovanja in nadlegovanja, med drugimi zagovornik okoljskih pravic in terenski uradnik v Buliisi pri nevladni organizaciji Africa Institute for Energy Governance Maxwell Atuhura, ki je bil žrtev vloma in samovoljne aretacije, italijanska novinarka Federica Marsi, ki je bila 25. maja 2021 samovoljno aretirana, predsednik nevladne organizacije Oil and Gas Human Rights Defenders Association Joss Kaheero Mugisa, ki je v zaporu preživel 56 dni, ne da bi ga sodišče obsodilo, vodja ljudi, ki jih je prizadel projekt naftovoda EACOP v okrožju Kyotera, Robert Birimuye, ki je bil samovoljno aretiran, koordinator mreže fundacije skupnosti za preoblikovanje – COTFONE Yisito Kayinga Muddu, v katerega hišo in pisarno so vlomili istega dne, in Fred Mwesigwa, ki je pričal v zadevi proti podjetju TotalEnergies v Franciji in so mu nato grozili z umorom;

F.

ker se podjetje Total od leta 2019 v Franciji sooča s sodnimi postopki zaradi obtožb, da ni vzpostavilo ustreznega načrta nadzora, ki bi zajemal tveganja za zdravje, varnost, okolje in človekove pravice, kot to zahteva francoska zakonodaja v zvezi z „dolžnostjo skrbnega ravnanja“, povezanega s projektoma Tilenga in naftovod EACOP ter njunim vplivom na človekove pravice; ker je francosko kasacijsko sodišče decembra 2021 zavrnilo pritožbe podjetja Total, zato se bo zadeva zdaj vsebinsko obravnavala, sodba pa še ni bila izrečena;

G.

ker je bil misiji delegacije EU in veleposlaništev Francije, Belgije, Danske, Norveške in Nizozemske 9. novembra 2021 prepovedan dostop na naftno območje;

H.

ker ti naftni projekti vplivajo na skoraj 118 000 ljudi: nekaterim so bili uničeni domovi, da bi se olajšala gradnja dovoznih cest ali predelovalnega obrata, drugim je bilo brez predhodnega plačila pravičnega in ustreznega nadomestila zaseženo celotno zemljišče ali njegov del ter so izgubili prosto rabo svojih nepremičnin in s tem sredstev za preživljanje; ker so izplačana nadomestila pogosto veliko prenizka, da bi kmetom, ki so jim bila odvzeta zemljišča, omogočila nakup primerljivih zemljišč, na katerih bi lahko še naprej kmetovali, in ker zato to nizko nadomestilo resno in dokončno škoduje njihovim dohodkom in življenjskim razmeram, tako da premeščene osebe ne morejo več ustvarjati zadostnega dohodka, da bi preživele svojo družino, pošiljale svoje otroke v šolo ali imele dostop do zdravstvenega varstva; ker se pravice domorodnih skupnosti do svobodnega, predhodnega in informiranega soglasja ne spoštujejo v skladu z mednarodnimi standardi;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, zlasti resolucij z dne 16. decembra 2021 o razmerah v Nikaragvi (1) ter z dne 9. junija 2022 o instrumentalizaciji pravosodja v represivne namene v Nikaragvi (2),

—

ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic, zlasti člena 18 o svobodi mnenja in izražanja, Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti člena 10 o svobodi misli, vesti in vere, ter Ameriške konvencije o človekovih pravicah, zlasti člena 12 o svobodi vesti in veroizpovedi,

—

ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah in Standardnih minimalnih pravil OZN za ravnanje z zaporniki (pravila Nelsona Mandele),

—

ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2019/1720 z dne 14. oktobra 2019 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Nikaragvi (3),

—

ob upoštevanju izjave uradne govorke podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 14. marca 2022 o izrekanju kazni političnim zapornikom,

—

ob upoštevanju izjave uradnega govorca Urada OZN za človekove pravice z dne 9. maja 2022 o zatiranju civilne družbe v Nikaragvi in poročila visoke komisarke OZN za človekove pravice z dne 24. februarja 2022 o razmerah na področju človekovih pravic v Nikaragvi ter njene izjave pred 49. zasedanjem Sveta OZN za človekove pravice 7. marca 2022,

—

ob upoštevanju resolucije sveta OZN za človekove pravice št. 49/3 z dne 31. marca 2022 o spodbujanju in varstvu človekovih pravic v Nikaragvi,

—

ob upoštevanju Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Srednjo Ameriko na drugi strani (4) (v nadaljnjem besedilu: pridružitveni sporazum med EU in Srednjo Ameriko),

—

ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,

A.

ker je nikaragovska državna policija 19. avgusta 2022, potem ko se zadeva dva tedna ni premaknila z mrtve točke, na silo vstopila v škofijske prostore v Matagalpi ter samovoljno aretirala škofa Rolanda Álvareza skupaj s petimi duhovniki, dvema semeniščnikoma in snemalcem, ki so zdaj v zaporu El Chipote; ker je imel škof Álvarez pomembno vlogo posrednika v nacionalnem dialogu leta 2018 in je nenehno pozival k mirnemu in razumnemu dialogu v Nikaragvi ter kritiziral zaprtje sedmih katoliških radijskih postaj, ki jih je 1. avgusta 2022 upravljala škofija Matagalpa;

B.

ker policija v izjavi ni podala vzroka za aretacijo, je pa povedala, da so osebe predmet preiskave zaradi destabilizacijskih in provokativnih dejavnosti v državi, ki se je začela izvajati 5. avgusta 2022; ker je policija pozneje potrdila, da potekajo „sodne preiskave“; ker je nikaragovska podpredsednica Rosario Murillo v govoru nekaj ur pozneje dejala, da je policija ponovno vzpostavila red v Matagalpi in da je bila aretacija škofa „potrebna“;

C.

ker je bil apostolski nuncij v Nikaragvi, msgr. Waldemar Stanisław Sommertag, marca 2022 izgnan, pater Manuel Salvador García je bil junija 2022 pridržan, misija dobrodelne organizacije reda svete Terezije iz Kalkute je bila julija 2022 razglašena za nezakonito, zato so bili misijonarji izgnani, nacionalna policija pa naj bi prepovedala tudi verske procesije, predvidene za 13. in 14. avgust 2022; ker se je pet drugih duhovnikov, namreč Uriel Vallejos, Vicente Martínez, Sebastián López, Mangel Hernández in Dani García, zaradi aretacije škofa Álvareza zateklo v izgnanstvo; ker je bil škof Silvio Báez leta 2019 prisilno izgnan, potem ko je Vatikan potrdil, da so mu grozili s smrtjo; ker so nikaragovske oblasti 1. septembra 2022 msgr. Joséja Urbino Rodrígueza obsodile na 30 let zapora; ker je to le nekaj primerov represivnih dejanj zoper pripadnike rimskokatoliške cerkve v Nikaragvi;

D.

ker nikaragovski režim od leta 2018 sistematično in vedno znova zapira, nadleguje in ustrahuje potencialne predsedniške kandidate ter opozicijske in verske voditelje, zlasti iz rimskokatoliške cerkve, pa tudi študentske predstavnike, podeželske voditelje, novinarje, zagovornike človekovih pravic, organizacije civilne družbe, osebe LGBTI in predstavnike podjetij;

E.

ker v Nikaragvi odtlej vlada državna represija, za katero so značilni sistemsko nekaznovanje kršitev človekovih pravic, slabšanje položaja institucij in pravne države ter prikrito sodelovanje med izvršno in sodno oblastjo;

F.

ker so se napadi na svobodo izražanja, vesti in veroizpovedi okrepili in ker so grožnje državnega tožilstva več novinarjem, zagovornikom človekovih pravic, ki so izrazili kritiko na račun režima, in predstavnikom rimskokatoliške cerkve, ki so imeli v nacionalnih pogovorih leta 2018 vlogo posrednika in so obsodili kršitve človekovih pravic med krizo v Nikaragvi, številne od njih spodbudile, da so zapustili Nikaragvo in poiskali zaščito v tujini;

G.

ker so bili po besedah Urada visokega komisarja OZN za človekove pravice in nosilcev mandata za posebni postopek pod okriljem Sveta za človekove pravice zaporniki pridržani iz razlogov, ki niso v skladu z mednarodnimi standardi človekovih pravic in nikaragovsko ustavo;

H.

ker sta skrajno nasilno zaprti katoliški radijski postaji, ki sta jima kmalu zatem sledili še dve radijski in televizijski postaji skupnosti, le zadnji na dolgem seznamu več kot 1 700 organizacij civilne družbe in vsaj 40 ženskih organizacij, več političnih strank, medijskih združenj in univerz, ki jih je napadel nikaragovski režim;

I.

ker je nikaragovski režim letos odobril rusko vojaško prisotnost v državi, kar je očiten dokaz, da je naveza Ortega-Murillo tesno povezana s Putinovim režimom in da se režima vzajemno podpirata;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.