15.3.2023

Uradni list Evropske unije

C 96/10

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2023/C 96/08)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„Méntrida“

PDO-ES-A0047-AM04

Datum obvestila: 15. december 2022

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1. Uskladitev terminologije za analitski parameter „preostali sladkor“ z veljavno zakonodajo

Opis

Analitski parameter „preostali sladkor“ je bil preimenovan v „skupni sladkorji, izraženi kot glukoza in fruktoza“. Te spremembe so bile opravljene v oddelku, v katerem so določene analitske lastnosti vseh končnih proizvodov.

Točka 2.1 specifikacije proizvoda je spremenjena, vendar to ne vpliva na enotni dokument.

Vrsta spremembe: standardna. S to spremembo se prilagaja terminologija, ki se uporablja za fizikalne in kemijske lastnosti. S tem se ne spreminja končni proizvod, ki ohranja lastnosti in profil, ki so posledica medsebojnega delovanja naravnih in človeških dejavnikov, kot je opisano pri povezavi. Zato ta sprememba ne spada v nobeno od kategorij iz člena 105(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 (uredba o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov).

Razlog

Uskladitev besedila s členom 20 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/34 z dne 17. oktobra 2018, ki določa, da je treba izmeriti vsebnost skupnih sladkorjev, izraženih kot fruktoza in glukoza.

2. Sprememba analitskih lastnosti vin in zmanjšanje vrednosti barvne intenzivnosti

Opis

Vrednosti barvne intenzivnosti so bile zmanjšane.

Točka 2.1 specifikacije proizvoda je spremenjena, vendar to ne vpliva na enotni dokument.

Vrsta spremembe: standardna. S tem se ne spreminja končni proizvod, ki ohranja lastnosti in profil, ki so posledica medsebojnega delovanja naravnih in človeških dejavnikov, kot je opisano pri povezavi. Zato ta sprememba ne spada v nobeno od kategorij iz člena 105(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 (uredba o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov).

Razlog

Na območju proizvodnje ZOP „Méntrida“ se hkrati gojijo različne sorte vinske trte, zlasti cabernet sauvignon, iz katere se naravno pridelujejo vina z zelo visokim barvnim potencialom, in garnacha tinta, ki daje blažja vina s srednjo barvno intenzivnostjo. Na splošno je v zadnjem desetletju trg povpraševal po bolj sadnih sortnih vinih, po katerih posegajo nove generacije potrošnikov, ki se seznanjajo z vinsko kulturo, v splošnem trendu povpraševanja po bolj privlačnih, vsestranskih, zanimivih in elegantnih proizvodih, ki so dostopni zaradi svoje kakovosti in lastnosti. Zato je pri proizvodnji mošta potrebna nežna in skrbna predelava grozdja, da se prepreči pretirana ekstrakcija arom in sokov iz grozdja, zaradi česar bi vino lahko pridobilo neželene travnate barve in okuse. Enologi v vsaki vinski kleti morajo znati pridelovati vina, ki so privlačna za domače in mednarodne trge, hkrati pa ohranjajo lastnosti območja proizvodnje in sort. Drug razlog za to spremembo so spremembe vina in njegovih analitskih lastnosti v zadnjih letih zaradi sistemov proizvodnje in metod predelave, ki jih je treba prilagoditi podnebnim spremembam. Manjša mejna vrednost barvne intenzivnosti za rdeča vina ne pomeni slabše kakovosti, temveč razširja ponudbo različnih sort vinske trte na tem območju, kar omogoča proizvodnjo bolj prefinjenih, kompleksnih in privlačnih vin.

3. Sprememba analitskih lastnosti belih vin in belih vin z izrazom „roble“

Opis

Najmanjši delež dejanskega alkohola in delež skupnega alkohola belih vin in belih vin z izrazom „roble“ (nega v hrastu) sta bila povečana.

Spremenjeni sta bili točka 2.1 specifikacije proizvoda in točka 4 enotnega dokumenta.

Razlog

Spremembi deležev alkohola sta manjši prilagoditvi, ki temeljita na novih tehnologijah pridelave vina in pričakovanjih trga.

4. Vključitev belega vina, staranega v sodih

Opis

Predlagana je vključitev nove vrste „belega vina, staranega v sodih“, v kategorijo vino.

Spremenjeni sta bili točka 2.1 specifikacije proizvoda in točka 4 enotnega dokumenta.

Razlog

Zadovoljevanje sedanjega povpraševanja po proizvodu s temi lastnostmi, tako na domačem trgu kot mednarodnih trgih. Za to možnost je treba razširiti paleto proizvodov belega vina z vidika organoleptičnih odtenkov, kompleksnosti in izboljšanega potenciala za staranje.

5. Zmanjšanje mejne vrednosti vsebnosti hlapnih kislin za bela vina

Opis

Pri tej spremembi gre za znižanje vsebnosti hlapnih kislin na 12,5 meq/l za belo vino in belo vino z izrazom „roble“ (nega v hrastu).

Spremenjeni sta bili točka 2.1 specifikacije proizvoda in točka 4 enotnega dokumenta.

Razlog

Gre za manjši prilagoditvi, ki temeljita na novih tehnologijah pridelave vina in pričakovanjih trga.

6. Vključitev rdečega vina, staranega v sodih

Opis

Predlagana je vključitev nove vrste vina „rdeče vino, starano v sodih“, v kategorijo vino.

Spremenjeni sta bili točka 2.1 specifikacije proizvoda in točka 4 enotnega dokumenta.

Razlog

Zadovoljevanje sedanjega povpraševanja, tako na domačem trgu kot mednarodnih trgih, po mladih vinih z nekoliko lesnimi aromami, ob upoštevanju tehničnih prilagoditev za ravnanje z večjimi količinami v sodih. Za to možnost je treba razširiti paleto proizvodov rdečega vina z vidika organoleptičnih odtenkov, kompleksnosti in izboljšanega potenciala za staranje.

7. Ponovna opredelitev organoleptičnih lastnosti

Opis

Oddelek o organoleptičnih lastnostih vin je bil preoblikovan.

Spremenjeni sta bili točka 2.2 specifikacije proizvoda in točka 4 enotnega dokumenta.

Vrsta spremembe: standardna. S to spremembo so prilagojene organoleptične lastnosti, tako da jih je mogoče bolje oceniti v senzorični analizi. S tem se ne spreminja proizvod, ki ohranja lastnosti in profil, ki so posledica medsebojnega delovanja okoljskih in človeških dejavnikov, kot je opisano pri povezavi. Zato ta sprememba ne spada v nobeno od kategorij iz člena 105(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 (uredba o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov).

Razlog

S predlaganimi spremembami organoleptičnih lastnosti vin z ZOP „Méntrida“, ki dopolnjujejo analitske vrednosti različnih proizvodov, naj bi se jasnejše in natančnejše opisale njihove senzorične lastnosti in izrazi. Izvajanje standarda UNE-EN-ISO 17065 za namene certificiranja zahteva spremembo organoleptičnega opisa zaščitenih vin. Sprememba je potrebna, da se lahko njihove lastnosti povežejo z opisniki, ki jih lahko oceni komisija za senzorično ocenjevanje po merilih iz standarda UNE-EN-ISO 17025. Hkrati je to priložnost, da specifikacija proizvoda postane potrošnikom dostopnejša in lažje berljiva. Tako jim bo tudi lažje razumljiva na novih komunikacijskih in informacijskih kanalih in bo pripomogla k njihovemu približanju vinskemu svetu.

8. Opredelitev organoleptičnih lastnosti rdečega vina, staranega v sodih, in belega vina, staranega v sodih

Opis

Dodan je bil organoleptični opis novih vrst vina.

Točka 2.2 specifikacije proizvoda je spremenjena, vendar to ne vpliva na enotni dokument.

Razlog

Ker sta bili dodani dve novi vrsti vina, je treba opredeliti njune organoleptične lastnosti.

9. Prilagoditev donosa za ekstrakcijo mošta ali vina in njegovo ločevanje od grozdnih tropin

Opis

Da bi se upoštevala teža pecljevine, se posebej za strojno trgatev se predlaga sprememba največjih donosov za ekstrakcijo mošta ali vina na največ 74 litrov mošta ali vina na 100 kilogramov potrganega grozdja.

Spremenjeni sta bili točka 3 specifikacije proizvoda in točka 5.1 enotnega dokumenta.

Razlog

Kadar se trgatev izvaja strojno, se teža pecljevine lahko odšteje od količine potrganega grozdja.

10. Prilagoditev posebnih enoloških postopkov za bela in rdeča vina, starana v sodih

Opis

Vključeni so bili enološki postopki, ki se uporabljajo za te nove vrste vina.

Spremenjeni sta bili točka 3 specifikacije proizvoda in točka 5.1 enotnega dokumenta.

Razlog

Zaradi vključitve kemijskih in organoleptičnih lastnosti belih in rdečih vin, staranih v sodih, je treba hkrati določiti ustrezne enološke postopke.

11. Razširitev razmejenega območja

Opis

V razmejeno območje je bilo vključenih devet občin, ki so vse del province Toledo. Severozahodno od sedanje mejne črte, ki meji na občini El Real de San Vicente in Castillo de Bayuela, se predlaga vključitev občin La Iglesuela, Almendral de la Cañada, Hinojosa de San Vicente, Marrupe, Sotillo de las Palomas, Buenaventura, Navamorcuende in Sartajada, ki mejijo na okrožje Sierra de San Vicente in reko Tiétar ob severozahodni meji avtonomne skupnosti Kastilja-Manča. Jugozahodno od sedanje mejne črte, ki meji na občino San Martin de Pusa, se predlaga vključitev občine Santa Ana de Pusa v okrožju La Jara, kar se lahko šteje za razširitev območja okoli reke Pusa.

Spremenjeni sta bili točka 4 specifikacije proizvoda in točka 6 enotnega dokumenta.

Razlog

Zadevne občine bi morale biti vključene, ker so v njih vinogradi s sorto garnacha tinta, ki so bili zasajeni pred več kot 50 leti, kar pomeni, da se v preteklosti niso šteli za dovolj tržno donosne. Obenem zadevna območja mejijo na občine, ki so zajete v sedanji specifikaciji proizvoda. S tem se ohrani kontinuiteta okolja rasti, kar pomeni, da se še naprej izpolnjujejo sedanji pogoji za gojenje vinske trte. Zadostna sončna toplota in količina padavin omogočata dobro zorenje grozdja z optimalno koncentracijo sladkorjev. Vključeni nasadi vinske trte zato na enak način izpolnjujejo zahteve glede gojenja kakovostnega grozdja kot sosednji vinogradi in vinogradniška območja. Značilnosti tal ter podnebje devetih občin, ki jih je treba vključiti, so podobni kot v občinah, ki so zdaj del geografskega območja označbe.

Vinogradniška območja teh občin so v preteklosti pogosto spreminjali za druge vrste uporabe ali jih celo opuščali. Vendar je vse večji poslovni interes za grozdje starih trt z manjšimi donosi, ki omogočajo proizvodnjo visokokakovostnih vin, spodbudil priznanje dodane vrednosti teh vinogradov, zato so bili vključeni v območje proizvodnje ZOP „Méntrida“.

12. Dodane nove sorte

Opis

Dodane so bile rdeče sorte garnacha peluda, garnacha tintorera in moravia agria ter bela sorta garnacha blanca.

Točka 6 specifikacije proizvoda je bila spremenjena, vendar to ne vpliva na enotni dokument, saj so te sorte sekundarne.

Razlog

Območje proizvodnje je zelo primerno za proizvodnjo visokokakovostnih belih vin, tj. vin z izrazom „roble“ (nega v hrastu) in „crianza“ (zoreno), penečih vin in vin, staranih v sodih, kar je spodbudilo povečano povpraševanje po belih sortah. Zato se predlaga vključitev sorte garnacha blanca. Podobno bi bilo treba rdeče sorte garnacha peluda (sopomenka garnacha gris), garnacha tintorera in moravia agria, ki so dobro prilagojene na območje proizvodnje, vključiti v mešanico sort za ZOP „Méntrida“, da bi bilo mogoče ponuditi širšo paleto proizvodov z značilnimi lastnostmi, ter razvejati identiteto vin, ki se pridelujejo na geografskem območju. Obravnavane sorte so priznane v Kastilji - Manči in so se na geografskem območju pridelovale pred letom 2000, vendar na majhnem območju, ki danes velja za pomemben rezervat primernega in organsko prilagojenega rastlinskega materiala, ki ga je mogoče uporabiti za pridelavo vin s kakovostjo, pričakovano za ZOP „Méntrida“.

13. Spremembe največjega donosa

Opis

V nekaterih letih bodo dovoljene občasne spremembe donosa, največja toleranca pa je ± 15 % največjih vrednosti, določenih po vremenskih razmerah, ki takrat prevladujejo. Kadar se obenem grozdje uporablja za pridelavo vina „vino de pueblo“ (vaško vino), je treba največji donos na hektar zmanjšati za 20 %.

Spremenjeni sta bili točki 5 in 8 specifikacije proizvoda in točka 5.2 enotnega dokumenta.

Razlog

Namen predlagane spremembe je izjemoma dovoliti, da se največji donosi na hektar v posameznih letih prilagodijo, kadar je to potrebno zaradi kratkoročnih okoljskih vprašanj. Kadar so ocene pridelka ZOP zmanjšane zaradi slabih vremenskih razmer z lokalnim učinkom, se lahko dovolijo večji največji donosi za izravnavo celotne proizvodnje vin z označbo. Kadar pa ocene pridelka kažejo na izjemno velike donose, ki presegajo največji dovoljeni donos, se ustrezni največji donos lahko zmanjša, da se ohrani splošna kakovost proizvodnje vin z ZOP. Navedene največje donose na hektar lahko v nekaterih tržnih letih spremeni regulativni odbor na podlagi ugodnega tehničnega poročila in sicer z naslednjimi omejitvami:

—	povečanje do največ 15 % proizvodnje pred začetkom trganja;

—	zmanjšanje do največ 15 % proizvodnje pred 30. junijem tekočega leta.

Z manjšim donosom vin z izrazom „vino de pueblo“ naj bi se dosegli večja specializacija in močnejša identifikacija z vinogradniškimi območji ter tehnikami, povezanimi z značilnimi lastnostmi.

14. Priznanje geografske enote, ki je večja od območja proizvodnje

Opis

Večja geografska enota Toledo se lahko natisne na etiketo vina z ZOP „Méntrida“, pri čemer mora biti velikost črk enaka ali manjša kot pri navedenem imenu.

Spremenjeni sta bili točka 8 specifikacije proizvoda in točka 9 enotnega dokumenta.

Vrsta spremembe: standardna. Ta sprememba zadeva dodatne informacije, ki se lahko vključijo pri označevanju v skladu s členom 55 Uredbe (EU) 2019/33. Z njo se lahko navede drugo geografsko ime, ne da bi to vplivalo na zaščiteno ime „Méntrida“. Z navedbo večje geografske enote potrošnik dobi dodatne informacije o izvoru proizvoda. Ker vključitev teh neobveznih informacij na etikete v ničemer ne omejuje trženja, ta sprememba ne spada v nobeno od kategorij iz člena 105(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 (uredba o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov).

Razlog

Po resoluciji z dne 18. oktobra 2019 regionalnega ministrstva za kmetijstvo, vodo in razvoj podeželja o širši geografski enoti „Toledo“ za vina z zaščiteno označbo porekla „Méntrida“ in pravilih za uporabo tega izraza se geografska enota „Toledo“ kot ime širše pokrajine celotnega območja proizvodnje lahko navede kot geografska enota, ki je večja od območja proizvodnje, da se natančneje navede kraj proizvodnje in se potrošniki seznanijo z dodatnimi informacijami o izvoru proizvoda. Namen vključitve te informacije pri označevanju je seznanitev potrošnikov s podrobnejšimi informacijami o poreklu vin in s tem okrepitev njihove podobe v zavesti. S tem bo občutno okrepljena zemljepisna, kulturna in tradicionalna povezava z vinogradništvom v severnem delu province Toledo.

15. Priznanje manjših geografskih enot

Opis

Med manjšimi geografskimi enotami, ki se lahko natisnejo na etikete, so imena vseh občin, ki spadajo v geografsko območje ZOP „Méntrida“. Te manjše geografske enote bodo navedene skupaj z izrazom „vino de pueblo“, potrebne pa bodo posebne certifikacijske nalepke in/ali oznake.

Spremenjeni sta bili točka 8 specifikacije proizvoda in točka 9 enotnega dokumenta.

Vrsta spremembe: standardna. Ta sprememba zadeva dodatne informacije, ki se lahko vključijo pri označevanju v skladu s členom 55 Uredbe (EU) 2019/33. Z njo se lahko navede drugo geografsko ime, ne da bi to vplivalo na zaščiteno ime „Méntrida“. Z navedbo manjših geografskih enot potrošnik dobi dodatne informacije o izvoru proizvoda. Vključitev teh neobveznih informacij na etikete v ničemer ne omejuje trženja. Predlagana sprememba zato ne spada v nobeno od kategorij iz člena 105(2) Uredbe (EU) 1308/2013 (uredba o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov).

Razlog

Namen označevanja manjših geografskih enot znotraj razmejenega območja proizvodnje je navajanje podrobnejših in bolj specifičnih informacij o poreklu vina za okrepitev njegove povezave z območjem. S temi informacijami se bo okrepila podoba vin v zavesti potrošnikov. Možnost vključitve imena manjše geografske enote pri označevanju vin z ZOP „Méntrida“, zlasti imen občin geografskega območja, se uvaja kot odziv na zahtevo sektorja in upošteva sedanje potrošniške trende, pri katerih izvor proizvoda velja za vse pomembnejšega.

16. Posodobitev pravnih sklicev in odobrenih certifikacijskih organov

Opis

V prvem, drugem in tretjem odstavku točke 8 ter tretjem in devetem odstavku točke 9.2 je bil sklic na razveljavljene uredbe nadomeščen s sklicem na veljavne uredbe.

Točki 8 in 9 specifikacije proizvoda sta bili spremenjeni, vendar to ne vpliva na enotni dokument.

Vrsta spremembe: standardna. Ker gre pri tej spremembi za posodobitev, ta sprememba ne spada v nobeno od kategorij iz člena 105(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 (uredba o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov).

Razlog

Potrebna je posodobitev sklicev na predpise.

ENOTNI DOKUMENT

1. Ime

„Méntrida“

2. Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3. Kategorije proizvoda vinske trte

vino

5.	Kakovostno peneče vino

4. Opis vina

1. Suho belo vino, belo vino z izrazom „roble“ in belo vino, starano v sodih

KRATEK OPIS

Bela vina so blede slamnato rumene barve, bistra in svetla ter z nežnimi zlatimi odtenki glede na sorto in morebitno staranje v sodu. Arome so čiste, srednje do zelo intenzivne ter sadne, včasih z lesnimi notami. Okus je poln in aromatičen ter pri vinih, staranih v sodih, dolg in obstojen.

*	Največji volumenski delež skupnega alkohola mora biti znotraj zakonskih omejitev iz zadevne zakonodaje EU.

**	Vsebnost skupnega žveplovega dioksida mora biti skladna z določbami Priloge I B k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2019/934.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	11,5
Najnižja vsebnost skupnih kislin	5 gramov na liter, izraženih kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	12,5
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

2. Polsuho, polsladko in sladko belo vino, belo vino z izrazom „roble“ in belo vino, starano v sodih

KRATEK OPIS

Videz in aroma teh vin spominjata na videz in aromo suhih vin, pridelanih iz iste sorte.

Po deležu alkohola ter vsebnosti kislin in ostanka sladkorja so uravnoteženega okusa.

*	Največji volumenski delež skupnega alkohola mora biti znotraj zakonskih omejitev iz zadevne zakonodaje EU.

**	Vsebnost skupnega žveplovega dioksida mora biti skladna z določbami Priloge I B k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2019/934.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	11,5
Najnižja vsebnost skupnih kislin	5 gramov na liter, izraženih kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	12,5
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

3. Suha, polsuha, polsladka in sladka vina rosé

KRATEK OPIS

Bledo rožnate do jagodne barve, svetla in živahna. Močna aroma, s pridihom jagode, maline in sadja.

Sveža, sadna, uravnotežena.

Vina, ki se dajo na trg brez filtriranja ali stabiliziranja, so nekoliko motnega videza ter imajo včasih gostejši in bolj mesnat okus.

Najmanjši delež dejanskega alkohola za suha vina: 11,5 vol. %.

*	Največji volumenski delež skupnega alkohola mora biti znotraj zakonskih omejitev iz zadevne zakonodaje EU.

**	Vsebnost skupnega žveplovega dioksida mora biti skladna z določbami Priloge I B k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2019/934.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	9
Najnižja vsebnost skupnih kislin	5 gramov na liter, izraženih kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	10
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

4. Suho rdeče vino, rdeče vino z izrazom „roble“ in rdeče vino, starano v sodih, ter vina „crianza“, „reserva“ in „gran reserva“

KRATEK OPIS

Velik delež alkohola. Češnjevo rdeče, temno granatne ali višnjevo rdeče barve s svetlo vijoličnimi odtenki na robovih, ali rubinasto rdeče do češnjevo rdeče barve z oranžnimi do opečnato rdečimi toni v obrobi. Sadne (robida, ribez) in/ali cvetlične note, včasih začimbne ali lesne. Izrazitega okusa in aromatično z dobro integriranimi tanini. Intenziven značaj, struktura in okus sta prijetna, z močnimi sadnimi aromami ter izrazitimi lesnimi notami pri staranju v hrastovih sodih. Pustijo dolg in intenziven pookus.

*	Največji volumenski delež skupnega alkohola mora biti znotraj zakonskih omejitev iz zadevne zakonodaje EU.

**	Največja vsebnost hlapnih kislin se lahko poveča za 1 meq/l za vsako stopnjo vsebnosti alkohola nad 11 vol. % in leto staranja, do največ 16,6 meq/l.

*	Sulfiti: 200 mg/l, če je vsebnost sladkorja > 5 g/l.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	12
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	13,3
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	150

5. Polsuho, polsladko in sladko rdeče vino, rdeče vino z izrazom „roble“ in rdeče vino, starano v sodih

KRATEK OPIS

Videz in aroma teh vin spominjata na videz in aromo suhih vin, pridelanih iz iste sorte.

Po deležu alkohola ter vsebnosti kislin in ostanka sladkorja so uravnoteženega okusa.

*	Največji volumenski delež skupnega alkohola mora biti znotraj zakonskih omejitev iz zadevne zakonodaje EU.

**	Vsebnost skupnega žveplovega dioksida mora biti skladna z določbami Priloge I B k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2019/934.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	9
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	13,3
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

6. Rdeča, bela in rosé peneča vina

KRATEK OPIS

Fini in obstojni mehurčki. Arome so čiste in sadne, pri vinih „reserva“ pa tudi intenzivne. Vina so uravnotežena, s strukturo, ki je blagega okusa.

Bela vina imajo svetlo zlate tone, vina „reserva“ pa zlate tone. Vina rosé imajo rožnate, vina „reserva“ pa opečnato rdeče tone. Rdeča vina imajo svetle, vijolične tone, vina „reserva“ pa lesne tone.

*	Največji volumenski delež skupnega alkohola mora biti znotraj zakonskih omejitev iz zadevne zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	10
Najnižja vsebnost skupnih kislin	3,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	13,3
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	185

5. Enološki postopki

5.1. Posebni enološki postopki

Posebni enološki postopek

Za ekstrakcijo mošta ali vina in njegovo ločitev od tropin se uporabi pritisk, manjši od 2,5 kg/cm2, da se pridobi največ 70 litrov končnega vina na 100 kilogramov potrganega grozdja ali 74 litrov končnega vina na 100 kilogramov potrganega grozdja, če se uporabi strojno trganje.

Mošt se fermentira brez trdnih delov grozda in v primeru belih vin pri temperaturah pod 20 °C. Minimalni čas maceracije na kožah je pri rdečih vinih 48 ur.

V vinih, ki se starajo, mora alkoholno vrenje potekati pri temperaturi največ 30 °C. Ta vina se morajo starati v hrastovih sodih s prostornino največ 330 litrov.

Za uporabo izraza „belo vino, starano v sodih“, mora biti vino starano najmanj 2 meseca v sodih s prostornino najmanj 200 litrov in največ 2 000 litrov; za rdeča vina, starana v sodih, prostornina ne sme preseči 5 000 litrov.

5.2. Največji donosi

Kotlasta ali glavnata gojitvena oblika

7 150 kilogramov grozdja na hektar

Kotlasta ali glavnata gojitvena oblika – ročna trgatev

50 hektolitrov na hektar

Kotlasta ali glavnata gojitvena oblika – strojna trgatev

53 hektolitrov na hektar

Vinske trte v špalirju

12 850 kilogramov grozdja na hektar

Vinske trte v špalirju – ročna trgatev

90 hektolitrov na hektar

Vinske trte v špalirju – strojna trgatev

95 hektolitrov na hektar

Kotlasta ali glavnata gojitvena oblika za vina z izrazom „vino de pueblo“

5 720 kilogramov grozdja na hektar

Kotlasta ali glavnata gojitvena oblika za vina z izrazom „vino de pueblo“ – ročna trgatev

40 hektolitrov na hektar

Kotlasta ali glavnata gojitvena oblika za vina z izrazom „vino de pueblo“ – strojna trgatev

42 hektolitrov na hektar

10.

Vinske trte v špalirju za vina z izrazom „vino de pueblo“

10 280 kilogramov grozdja na hektar

11.

Vinske trte v špalirju za vina z izrazom „vino de pueblo“ – ročna trgatev

72 hektolitrov na hektar

12.

Vinske trte v špalirju za vina z izrazom „vino de pueblo“ – strojna trgatev

76 hektolitrov na hektar

6. Razmejeno geografsko območje

Zemljepisno območje leži na severu province Toledo, v občinah Albarreal de Tajo, Alcabón, Aldeaencabo, Almendral de la Cañada, Almorox, Arcicollar, Argés (samo poligona 3 in 5), Barcience, Bargas, Buenaventura, Burujón, Camarena, Camarenilla, Cardiel de los Montes, Carmena, El Carpio de Tajo, Carranque, Carriches, El Casar de Escalona, Casarrubios del Monte, Castillo de Bayuela, Cazalegas, Cebolla, Los Cerralbos, Chozas de Canales, Domingo Pérez, Erustes, Escalona, Escalonilla, Fuensalida, Garciotún, Gerindote, Guadamur (samo poligona 17 in 18), Hinojosa de San Vicente, Hormigos, Huecas, Illán de Vacas, La Iglesuela, Lominchar, Lucillos, Malpica de Tajo, Maqueda, Marrupe, La Mata, Méntrida, Mesegar, Montearagón, Navamorcuende, Nombela, Novés, Nuño Gómez, Olías del Rey, Otero, Palomeque, Paredes, Pelahustán, Portillo, Quismondo, Real de San Vicente, Recas, Rielves, San Martín de Pusa, Santa Ana de Pusa, Santa Cruz del Retamar, Santa Olalla, Sartajada, Sotillo de las Palomas, Talavera de la Reina, Toledo, La Torre de Esteban Hambrán, Torrijos, Val de Santo Domingo, Valmojado, Las Ventas de Retamosa, Villamiel, El Viso in Yunclillos.

7. Sorte vinske trte

garnacha tinta

8. Opis povezav

8.1. Vino

Skrajno celinsko podnebje, z dolgimi, mrzlimi zimami, vročimi poletji in zelo malo padavin v povezavi s peščenimi in kislimi tlemi z zelo malo apnenca omogočajo pridobivanje močnejših mesnatih in toplih vin polnega okusa, ki so bogata s suhim ekstraktom.

8.2. Kakovostno peneče vino

Sorte iz točke 6 specifikacije proizvoda uspevajo v zemljepisnem okolju, ki daje vinom širino in uravnoteženost, majhna količina padavin in zadostna sončna svetloba pa prinašata dober delež naravnega alkohola, ki omogoča pridobivanje vin s potrebnim deležem alkohola. Vina, navedena v prejšnjem oddelku, se uporabljajo kot osnovno vino za proizvodnjo penečih. Določbe navedenega oddelka zato veljajo tudi za peneča vina.

9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Ime „Toledo“ se lahko natisne na etiketo vina z označbo porekla „Méntrida“ kot večja geografska enota, pri čemer mora biti velikost črk ista ali manjša kot pri navedenem imenu.

Vina z ZOP „Méntrida“ se lahko označujejo z izrazom „vino de pueblo“ (vaško vino), ki mu sledi ime občine, vključene v razmejeno geografsko območje za ZOP „Méntrida“.

Povezava na specifikacijo proizvoda

http://pagina.jccm.es/agricul/paginas/comercial-industrial/consejos_new/pliegos/MOD_AM04_PC_MENTRIDA_20220607.pdf

(1) UL L 9, 11.1.2019, str. 2.

15.3.2023

Uradni list Evropske unije

C 96/22

Objava vloge za spremembo specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 105 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta

(2023/C 96/09)

V skladu s členom 98 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo v dveh mesecih od datuma te objave.

VLOGA ZA SPREMEMBO SPECIFIKACIJE PROIZVODA

„Vins de la Corrèze“

PGI-FR-A1127-AM03

Datum vloge: 20. december 2017

1. Predpisi, ki se uporabljajo za spremembo

Člen 105 Uredbe št. 1308/2013 – sprememba, ki ni manjša

2. Opis spremembe in razlogi zanjo

2.1. Sprememba imena

Skupina vložnikov je vložila vlogo za zaščito imena „Corrèze“ kot ZOP za nekatera vina, ki se trenutno proizvajajo z ZGO „Vins de la Corrèze“.

Francoski organi so menili, da ta vloga izpolnjuje zahtevane regulativne pogoje, in so hkrati s to vlogo vložili tudi vlogo za registracijo imena „Corrèze“ kot ZOP.

Ime „Vins de la Corrèze“ se spremeni v „Pays de Brive“, tako da se nanaša na območje proizvodnje, ki hkrati združuje zgodovinske dejavnike, povezane z vinogradništvom za ZGO v departmaju, ter talne in podnebne razmere, ki so zanj ugodne. S tem se tudi prepreči zamenjava z ZOP „Corrèze“. Vse pojavitve v specifikaciji proizvoda in enotnem dokumentu so zato spremenjene.

Ime zaščitene geografske označbe ustreza območju okrog mesta Brive-la-Gaillarde in naravni regiji povodja reke Brive, ki ustreza zgodovinskemu vinorodnemu območju. V nasprotju s preostalim delom pokrajine Limousin nadmorska višina tu le redko preseže 300 m.

2.2. Črtanje kategorije vin iz sušenega grozdja, ki se ni sušilo na trti

Specifikacija proizvoda za ZGO je bila spremenjena, da bi se črtala vina, ki se bodo odslej proizvajala izključno z zaščiteno označbo porekla „Corrèze“.

Zato so bile črtane vse določbe specifikacije proizvoda o teh proizvodih:

—	točki 3.2 Posebni analitski standardi in 3.3 Organoleptični opis: s tem je posodobljena točka enotnega dokumenta z naslovom Opis vin,

—	točka 4 Geografska območja: posodobljena je točka enotnega dokumenta z naslovom Razmejeno območje,

—	točka 5 Trsni izbor: sklic na seznam razvrščenih sort vinske trte je črtan, pri čemer je na seznam glavnih sort vinske trte dodanih še sedem sort (podrobnosti o teh spremembah so navedene v nadaljevanju),

—	točka 6 Gojitvena oblika vinske trte: s tem je spremenjena točka enotnega dokumenta z naslovom Pridelovalne prakse,

—	točka 7 Trgatev: s tem je spremenjena točka enotnega dokumenta z naslovom Opis vin (najnižja vsebnost sladkorja v grozdju ob trgatvi),

—	točka 8 Največji proizvodni donos: s tem je spremenjena točka enotnega dokumenta z naslovom Največji donosi,

—	točka 9 Predelava: to vpliva na točko enotnega dokumenta z naslovom Enološki postopek,

—	točka 10 Datum dajanja na potrošniški trg: to ne vpliva na enotni dokument,

—	v poglavju 2 Nacionalne zahteve so črtane deklarativne obveznosti in glavne točke, ki jih je treba preveriti, za vina iz sušenega grozdja, ki se ni sušilo na trti: to ne vpliva na enotni dokument.

Nazadnje, v točki enotnega dokumenta z naslovom Dodatne določbe o označevanju je črtana navedba izraza „vino iz sušenega grozdja“ za vina, pridelana iz sušenega grozdja, ki se ni sušilo na trti.

2.3. Črtanje kategorije penečih vin

Specifikacija proizvoda za ZGO je bila spremenjena, da bi se črtale določbe o penečih vinih, potem ko jih je francoski državni svet razveljavil.

Zato so bile črtane vse določbe specifikacije proizvoda o teh proizvodih.

V nadaljevanju so navedeni spremenjene točke specifikacije proizvoda in njihov vpliv na enotni dokument:

—	odstavek 1 točke 3.1 poglavja 1 (vpliva na točki enotnega dokumenta z naslovom Kategorije proizvodov vinske trte in Opis vin),

—	točka 5 poglavja 1 (ne vpliva na enotni dokument),

—	točka 11 poglavja 1 (vpliva na točko enotnega dokumenta z naslovom Povezava z geografskim območjem).

2.4. Sprememba geografskega območja proizvodnje

Območje proizvodnje ZGO, ki je zajemalo celotno ozemlje departmaja Corrèze, je bilo omejeno na manjše število občin (66), ki ustrezajo povodju reke Brive. Te občine so navedene v točki 4 specifikacije proizvoda z naslovom Geografska območja in vključene v enotni dokument v točki z naslovom Razmejeno geografsko območje.

Črtanih je 216 občin (na podlagi uradnega geografskega kodeksa):

Affieux, Aix, Albignac, Albussac, Alleyrat, Ambrugeat, Les Angles-sur-Corrèze, Argentat-sur-Dordogne, Arnac-Pompadour, Aubazines, Auriac, Bar, Bassignac-le-Bas, Bassignac-le-Haut, Beaumont, Bellechassagne, Benayes, Beynat, Beyssac, Beyssenac, Bonnefond, Bort-les-Orgues, Bugeat, Camps-Saint-Mathurin-Léobazel, Chamberet, Chamboulive, Chameyrat, Champagnac-la-Noaille, Champagnac-la-Prune, Chanac-les-Mines, Chanteix, Chapelle-Spinasse, La Chapelle-aux-Brocs, La Chapelle-Saint-Géraud, Le Chastang, Chaumeil, Chavanac, Chaveroche, Chenailler-Mascheix, Chirac-Bellevue, Clergoux, Combressol, Concèze, Condat-sur-Ganaveix, Confolent-Port-Dieu, Cornil, Corrèze, Couffy-sur-Sarsonne, Courteix, Dampniat, Darazac, Darnets, Davignac, Egletons, L'Eglise-aux-Bois, Espagnac, Espartignac, Estivaux, Eyburie, Eygurande, Eyrein, Favars, Feyt, Forgès, Gimel-les-Cascades, Goulles, Gourdon-Murat, Grandsaigne, Gros-Chastang, Gumond, Hautefage, Le Jardin, Lacelle, Ladignac-sur-Rondelles, Lafage-sur-Sombre, Lagarde-Marc-la-Tour, Lagleygeolle, Lagraulière, Laguenne-sur-Avalouze, Lamazière-Basse, Lamazière-Haute, Lamongerie, Lanteuil, Lapleau, Laroche-près-Feyt, Latronche, Laval-sur-Luzège, Lestards, Liginiac, Lignareix, Lostanges, Le Lonzac, Lubersac, Madranges, Marcillac-la-Croisille, Margerides, Masseret, Maussac, Meilhards, Ménoire, Mercœur, Merlines, Mestes, Meymac, Meyrignac-l'Eglise, Millevaches, Monceaux-sur-Dordogne, Monestier-Merlines, Monestier-Port-Dieu, Montaignac-Saint-Hippolyte, Montgibaud, Moustier-Ventadour, Naves, Neuvic, Neuville, Orgnac-sur-Vézère, Orliac-de-Bar, Palazinges, Palisse, Pandrignes, Péret-Bel-Air, Pérols-sur-Vézère, Perpezac-le-Noir, Le Pescher, Peyrelevade, Peyrissac, Pierrefitte, Pradines, Reygade, Rilhac-Treignac, Rilhac-Xaintrie, La Roche-Canillac, Roche-le-Peyroux, Rosiers-d'Egletons, Sadroc, Saint-Angel, Saint-Augustin, Saint-Bonnet-Elvert, Saint-Bonnet-l'Enfantier, Saint-Bonnet-les-Tours-de-Merle, Saint-Bonnet-près-Bort, Saint-Chamant, Saint-Cirgues-la-Loutre, Saint-Clément, Saint-Eloy-les-Tuileries, Saint-Etienne-aux-Clos, Saint-Etienne-la-Geneste, Saint-Exupéry-les-Roches, Sainte-Fortunade, Saint-Fréjoux, Saint-Geniez-ô-Merle, Saint-Germain-Lavolps, Saint-Germain-les-Vergnes, Saint-Hilaire-Foissac, Saint-Hilaire-les-Courbes, Saint-Hilaire-Luc, Saint-Hilaire-Peyroux, Saint-Hilaire-Taurieux, Saint-Jal, Saint-Julien-aux-Bois, Saint-Julien-le-Pèlerin, Saint-Julien-le-Vendômois, Sainte-Marie-Lapanouze, Saint-Martial-de-Gimel, Saint-Martial-Entraygues, Saint-Martin-la-Méanne, Saint-Martin-Sepert, Saint-Merd-de-Lapleau, Saint-Merd-les-Oussines, Saint-Mexant, Saint-Pantaléon-de-Lapleau, Saint-Pardoux-Corbier, Saint-Pardoux-la-Croisille, Saint-Pardoux-le-Neuf, Saint-Pardoux-le-Vieux, Saint-Pardoux-l'Ortigier, Saint-Paul, Saint-Priest-de-Gimel, Saint-Privat, Saint-Rémy, Saint-Salvadour, Saint-Setiers, Saint-Sornin-Lavolps, Saint-Sulpice-les-Bois, Saint-Sylvain, Saint-Victour, Saint-Ybard, Saint-Yrieix-le-Déjalat, Salon-la-Tour, Sarran, Sarroux - Saint Julien, Ségur-le-Château, Seilhac, Sérandon, Sérilhac, Servières-le-Château, Sexcles, Sornac, Soudaine-Lavinadière, Soudeilles, Soursac, Tarnac, Thalamy, Toy-Viam, Treignac, Troche, Tudeils, Tulle, Ussel, Uzerche, Valiergues, Veix, Veyrières, Viam, Vigeois in Vitrac-sur-Montane.

2.5. Sprememba seznama dovoljenih sort vinske trte

Določbe o trsnem izboru so bile spremenjene, da bi bile natančnejše ter da bi se ob upoštevanju zasajenih sort in sedanjih praks določil izčrpen seznam odobrenih sort. V točki 5 Trsni izbor specifikacije proizvoda sta črtana sklic na seznam razvrščenih sort vinske trte ter razlikovanje med sekundarnimi in glavnimi sortami. Ohranjen je torej le še omejen seznam odobrenih sort vinske trte:

—	za vina rosé seznam sort vinske trte ni bil določen. Obstaja skupni seznam z rdečimi vini, ki ustreza prejšnjemu seznamu glavnih sort za rdeča vina, pri čemer so nanj vključene še sorte fer N, jurançon N, gamay N, pinot N in tannat N,

—	za bela vina so ohranjene sorte s prejšnjega seznama glavnih sort vinske trte, pri čemer je seznam dopolnjen s sortama sauvignon gris G in muscat à petits grains blancs B.

Te sorte so dodane v točki enotnega dokumenta z naslovom Glavne sorte vinske trte.

2.6. Jabolčno-mlečnokislinsko vrenje za mirna rdeča vina

Dodana je bila obveznost, da mora biti v rdečih vinih ob dajanju na trg dokončano jabolčno-mlečnokislinsko vrenje, pri čemer lahko vsebujejo največ 0,4 g/l jabolčne kisline, in sicer iz dveh razlogov:

—	jabolčno-mlečnokislinsko vrenje vinom daje večjo voljnost in zaokroženost,

—	zaradi stabilnosti in kakovosti vin, saj bi se lahko jabolčno-mlečnokislinsko vrenje nadaljevalo tudi po stekleničenju.

Specifikacija proizvoda je spremenjena v točki 9 poglavja I, to pa vpliva na točko enotnega dokumenta z naslovom Opis vin.

2.7. Povezava s poreklom

Zaradi uskladitve s spremembo imena, spremembo geografskega območja ter črtanjem določb o vinih, za katera se lahko uporabi dodatni izraz „vina iz sušenega grozdja, ki se ni sušilo na trti“, in penečih vinih je bila spremenjena povezava s poreklom.

Specifikacija proizvoda je spremenjena v točki 11 poglavja I, to pa vpliva na točko 8 enotnega dokumenta.

2.8. Popravek vsebinske napake

Popravljena je bila vsebinska napaka pri imenu nadzornega organa v poglavju 3 specifikacije proizvoda: v različici specifikacije proizvoda, predloženi leta 2011, je bil v prvem odstavku poglavja 3 naveden Qualisud, v drugem odstavku istega poglavja pa Qualifrance.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

2.9. Redakcijske izboljšave

Pri vseh pojavitvah „vina iz prezrelega grozdja“ je bilo dodano „na trti“. Gre za redakcijsko pojasnilo. V enotni dokument je vključeno samo v točki z naslovom Povezava z geografskim območjem. Točka enotnega dokumenta z naslovom Opis vin je za te proizvode dopolnjena z dvema elementoma:

—	vključena je prepoved vsakršne uporabe obogatitve ali tehnik koncentriranja, kot so uporaba peči ali sušilnic, kriokoncentracija ali reverzna osmoza, ki so že navedene v točki enotnega dokumenta z naslovom Posebni enološki postopki,

—	organoleptični opis je podrobneje določen: to so zelo aromatična polsladka in sladka bela vina z medenimi in maslenimi notami v skladu z opisom v točki 3.3 specifikacije proizvoda z naslovom Organoleptični opis.

2.10. Opis vin

Opis vin je bil dopolnjen.

Ta sprememba specifikacije proizvoda vpliva na točko 4 enotnega dokumenta.

ENOTNI DOKUMENT

1. Ime

Pays de Brive

2. Vrsta geografske označbe

ZGO – zaščitena geografska označba

3. Kategorije proizvodov vinske trte

Vino

16.

Vino iz prezrelega grozdja

4. Opis vin

1. Mirna rdeča, rosé in bela vina

KRATEK OPIS

Za suha bela vina, ki so bledo rumene barve z zelenimi odsevi, so značilne cvetlične in sadne arome. V ustih so sadna in mineralna, močna in živahna. Polsuha bela vina, ki so nekoliko sladka, so slamnato rumene barve z zelenimi odsevi. Za vonj so značilne arome rumenega sadja in agrumov. Vina so sadna in nežna, vendar ohranjajo neko živahnost. Za rdeča vina je pogosto značilna rubinasta do granatna barva z bolj ali manj živimi vijoličastimi odsevi. Rdeča vina iz grozdja, pridelanega na skrilavcih, so močna in živahna z aromami črnega ribeza in začimb. Vina iz grozdja, pridelanega na glineno-apnenčastih tleh, so voljna in skladna rdeča vina z aromami kandiranega sadja. Razen pri vinih z izrazoma „primeur“ ali „nouveau“ mora biti v rdečih vinih dokončano jabolčno-mlečnokislinsko vrenje. Ob dajanju na trg pri vseh serijah rdečega vina vsebnost jabolčne kisline znaša največ 0,4 g/l. Vina rosé so od svetle do žive barve. Imajo arome cvetlic in rumenega sadja. V ustih izražajo svežino, ki jo lahko spremlja različna vsebnost sladkorjev. Če vrednosti niso določene, se upoštevajo mejne vrednosti iz veljavnih evropskih predpisov.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	9
Najnižja vsebnost skupnih kislin	v miliekvivalentih na liter
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

2. Vina iz prezrelega grozdja

KRATEK OPIS

Za polsladka in sladka bela vina (vino iz prezrelega grozdja na trti) sta značilni živa in sijoča rumena barva z zlatimi odsevi ter bogata aromatičnost, ki temelji na sadnih (kutina, breskev), cvetličnih (z medenimi notami) in maslenih notah. Zaokrožen in poln okus spremlja različno vsebnost sladkorjev. Vina imajo najmanj 15-odstotni volumenski delež skupnega alkohola, najnižja vsebnost fermentirnih sladkorjev pa znaša 51 g/l. Če vrednosti niso določene, se upoštevajo mejne vrednosti iz veljavnih evropskih predpisov.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	12
Najnižja vsebnost skupnih kislin	v miliekvivalentih na liter
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5. Enološki postopki

a. Posebni enološki postopki

Posebni enološki postopek

Pri vinih, pridelanih iz prezrelega grozdja, je prepovedana vsakršna uporaba obogatitve ali tehnik koncentriranja, kot so uporaba peči ali sušilnih komor, kriokoncentracija ali reverzna osmoza.

b. Največji donosi

1. Mirna vina in vina iz prezrelega grozdja

80 hektolitrov na hektar

6. Razmejeno geografsko območje

Trgatev ter vinifikacija in obdelava vina z geografsko označbo „Pays de Brive“ potekajo na ozemlju naslednjih občin departmaja Corrèze:

Allassac, Altillac, Astaillac, Ayen, Beaulieu-sur-Dordogne, Bilhac, Branceilles, Brignac la Plaine, Brive la Gaillarde, Chabrignac, La Chapelle-aux-Saints, Chartrier-Ferrière, Chasteaux, Chauffour-sur-Vell, Collonges-la-Rouge, Cosnac, Cublac, Curemonte, Donzenac, Estivals, Jugeals-Nazareth, Juillac, Larche, Lascaux, Ligneyrac, Liourdres, Lissac-sur-Couze, Louignac, Malemort, Mansac, Marcillac-la-Croze, Meyssac, Nespouls, Noailhac, Noailles, Nonards, Objat, Perpezac le Blanc, Puy-d'Arnac, Queyssac-les-Vignes, Rosier de Juillac, Saillac, Saint Aulaire, Saint-Bazile-de-Meyssac, Saint Bonnet la Riviere, Saint-Cernin-de-Larche, Saint Cyprien, Saint Cyr la Roche, Sainte-Féréole, Saint-Julien-Maumont, Saint Pantaléon de Larche, Saint Robert, Saint-Solve, Saint Viance, Ségonzac, Sioniac, Turenne, Ussac, Varetz, Vars sur Roseix, Végennes, Vignols, Voutezac in Yssandon.

7. Glavne sorte vinske trte

Cabernet franc N

Cabernet-sauvignon N

Chardonnay B

Chenin B

Cot N – malbec

Fer N – fer servadou, braucol, mansois, pinenc

Gamay N

Jurançon noir N – dame noire

Merlot N

Muscat à petits grains blancs B – muscat, moscato

Pinot noir N

Sauvignon B – sauvignon blanc

Sauvignon gris G – fié gris

Segalin N

Semillon B

Tannat N

8. Opis povezave

Povodje reke Brive, ki leži na jugozahodu departmaja Corrèze, ima obliko gumbnice, dolge 60 kilometrov in široke 10–20 kilometrov, ki leži na osi severozahod–jugovzhod. Njegove naravne meje so kristalinski Centralni masiv na severu in vzhodu, gričevje Périgord Blanc na jugozahodu in apnenčasta visoka planota Causse de Martel na jugu.

To nizko ležeče in zavetrno območje ima južno oceansko podnebje, ki je zelo podobno akvitanskemu, z malo padavinami. Poletja so vroča, zime pa zmerno mrzle, pri čemer je omejujoč dejavnik povezan s pozno spomladansko in zgodnjo jesensko zmrzaljo.

To območje je mozaik, ki ga od severovzhoda do jugozahoda sestavljajo kisla rjava tla na peščenjakih ali skrilavcih, kalcitna rjava tla na lapornih apnencih in plitva apnenčasta rjava tla na planoti Causse.

Ne glede na to, ali gre za glineno-apnenčasta tla, v katerih rastejo gomoljike, glinaste skrilavce ali sedimentna tla ob vznožju kristalinskega masiva, vsa ta tla omogočajo pridelavo izraznih vin.

Vzročna povezava temelji na lastnosti, ki jo je mogoče pripisati geografskemu poreklu proizvoda. Za različne proizvode, zajete z ZGO, vzročna povezava temelji na prilagoditvi sort vinske trte lastnostim tal s posebnimi izraznimi lastnostmi vin. Tako:

—

je za rdeča vina pogosto značilna rubinasta do granatna barva z bolj ali manj živimi vijoličastimi odsevi. Rdeča vina iz grozdja, pridelanega na skrilavcih in peščenjakih, predvsem grozdja sort merlot in cabernet franc, so močna in živahna vina z aromami črnega ribeza in začimb. Vina iz grozdja, pridelanega na glineno-apnenčastih tleh, zlasti grozdja sort cabernet franc, gamay in merlot, so voljna in skladna rdeča vina z aromami kandiranega sadja,

—	vina rosé, pridelana iz vseh rdečih sort na celotnem območju, so od svetle do žive barve. Imajo arome cvetlic in rumenega sadja. Vina iz grozdja, pridelanega na skrilavcih in peščenjakih, se odlikujejo po svežini v ustih,

—

za suha bela vina, ki so bledo rumene barve z zelenimi odsevi, so značilne sadne in cvetlične arome. Vina iz grozdja, pridelanega na glineno-apnenčastih tleh, predvsem iz grozdja sort chardonnay in sauvignon, ponujajo svežino in sadne note, za vina iz grozdja, pridelanega na skrilavcih in peščenjakih, ki večinoma temeljijo na sorti chenin, pa so značilne neka živahnost in bolj mineralne note,

—	polsuha bela vina, ki se običajno proizvajajo iz grozdja, pridelanega na skrilavcih, in so nekoliko sladka, so slamnato rumene barve z zelenimi odsevi. Za vonj so značilne arome rumenega sadja in agrumov. So sadna in mehka, vendar ohranjajo neko živahnost, zlasti v povezavi s sorto chenin,

—

polsladka in sladka vina, ki so večinoma bela (vino iz prezrelega grozdja na trti), se proizvajajo predvsem iz grozdja, pridelanega na skrilavcih, sort chenin in muscat à petits grains, zanje pa sta značilni sijoča in živa rumena barva z zlatimi odsevi in bogata aromatičnost, ki temelji na sadnih (kutina, breskev), cvetličnih (z medenimi notami) in maslenih notah. Zaokrožen in poln okus spremlja različno vsebnost sladkorjev.

Čeprav so vinorodna območja na jugozahodu departmaja Corrèze na videz skromna, imajo pomembno vlogo pri ohranjanju kmetijstva in lokalnem razvoju zlasti prek vinskega turizma.

Kakovost vin in ohranitev vinogradov, iz katerih izvirajo, se zagotavljata s strokovnim znanjem in izkušnjami ter predanostjo zanesenjakov, ki znajo izkoristiti zahtevno okolje, tako da prilagajajo svoje tehnike, hkrati pa ohranjajo tradicionalne lastnosti vin.

9. Bistveni dodatni pogoji

Velikost črk in logotip

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Na etiketi je naveden logotip ZGO, če je navedba „ZGO“ nadomeščena s tradicionalnim izrazom „vin de pays“.

Velikost črk za navedbo imena sorte ne sme presegati dvakratne velikosti črk za navedbo imena ZGO, ime sorte pa mora biti v istem vidnem polju kot ime ZGO.

Dodatne navedbe

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Ime ZGO je lahko dopolnjeno z imenom ene ali več sort in/ali z izrazoma „primeur“ (mlado vino) ali „nouveau“ (novo vino). Izraz „nouveau“ je natančna sopomenka za izraz „primeur“ po francoskih predpisih.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-7796fed6-5bfe-452f-ba94-be152bd4657f

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

15.3.2023

Uradni list Evropske unije

C 96/30

Objava zahtevka za registracijo imena v skladu s členom 50(2), točka (a), Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2023/C 96/10)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek v treh mesecih od datuma te objave.

ENOTNI DOKUMENT

„Powidła śliwkowe z Doliny Dolnej Wisły“

EU št.: PGI-PL-02811 – 9.11.2021

ZOP ( ) ZGO (X)

1. Ime ZGO

„Powidła śliwkowe z Doliny Dolnej Wisły“

2. Država članica ali tretja država

Poljska

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1. Vrsta proizvoda

Skupina 1.6 Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

3.2. Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

Marmelada „Powidła śliwkowe z Doliny Dolnej Wisły“ se proizvaja iz zrelih plodov navadne slive (Prunus domestica L.) sorte węgierka zwykła, ki počasi vrejo, dokler ne nastane gosta zmes temno rjave barve.

Marmelada „Powidła śliwkowe z Doliny Dolnej Wisły“ ima konsistenco goste sadne mešanice, ki vsebuje koščke kožice s sijočo, čvrstejšo površino. Je temno rjave barve s temnordečim odtenkom, v notranjosti pa je svetlejša in vsebuje vidne koščke vijoličaste kožice sliv. Je nekoliko sladko-kislega okusa, s pridihom grenkobe, ki izvira iz koščice. Ima sadno aromo, večinoma slivovo, s pridihom karamele in dima.

Marmelada „Powidła śliwkowe z Doliny Dolnej Wisły“ ne vsebuje dodanega sladkorja, le sladkor, ki je naravno prisoten v sadežih. Skupna vsebnost sladkorja je 40 g na 100 g izdelka, +/– 20 %.

Vsebnost trdnih snovi je 40 % Brix, +/– 20 %.

Marmelada „Powidła śliwkowe z Doliny Dolnej Wisły“ je zelo zgoščena mešanica, ki se dobi s kuhanjem ter ima ustrezno mehko in mazavo konsistenco. Za 1 kg končnega proizvoda je treba uporabiti najmanj 3 kg sliv.

Končni proizvod se daje na trg v steklenih kozarcih s kovinskim pokrovom. Proizvod je pasteriziran.

3.3. Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

Marmelada „Powidła śliwkowe z Doliny Dolnej Wisły“ se proizvaja izključno iz plodov navadne slive (Prunus domestica L.) sorte węgierka zwykła. V vseh serijah marmelade „Powidła śliwkowe z Doliny Dolnej Wisły“ mora vsaj 75 % sadja, uporabljenega v proizvodu, izvirati z geografskega območja iz točke 4, da se ohrani kakovost. Proizvajalci morajo uporabljati predvsem surovine z zadevnega geografskega območja.

Sadje, pridelano na območju iz točke 4, ima zaradi podnebnih razmer, opisanih v točki 5, višjo naravno vsebnost sladkorja kot sadje, ki se prideluje zunaj območja, kar potrjuje kakovost končnega proizvoda. Proizvajalci lahko v primeru pomanjkanja surovin z opredeljenega območja v posamezni seriji uporabijo največ 25 % sadja, pridelanega zunaj območja, saj se kakovost marmelade „Powidła śliwkowe z Doliny Dolnej Wisły“ s tem ne poslabša.

3.4. Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Na opredeljenem geografskem območju morajo potekati vse faze proizvodnje marmelade „Powidła śliwkowe z Doliny Dolnej Wisły“, in sicer:

—	pridobivanje surovin (najmanj 75 %),

—	priprava bakrenega kotla,

—	priprava ognjišča,

—	počasno vretje slivove marmelade,

—	precejanje slivove marmelade (odstranjevanje koščic).

3.5. Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Marmelada „Powidła śliwkowe z Doliny Dolnej Wisły“ se mora pakirati in pasterizirati na opredeljenem geografskem območju, saj se lahko proizvod med prevozom okuži in tako postane manj kakovosten. Mešanico je dovoljeno prevažati šele, ko se ohladi. Vendar se hladna mešanica zelo zgosti, zato jo je težko preliti v kozarce. Poleg tega se lahko med ponovnim segrevanjem prismodi. Zato se slivova marmelada prelije v kozarce na opredeljenem geografskem območju pri višji temperaturi, s čimer se poenostavi postopek pakiranja in odstranijo nepotrebni zračni mehurčki. Če bi se postopek pakiranja izvajal zunaj geografskega območja, bi se lahko marmelada „Powidła śliwkowe z Doliny Dolnej Wisły“ mešala z drugimi slivovimi marmeladami z različno kakovostjo.

3.6. Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Vsi proizvajalci marmelade „Powidła śliwkowe z Doliny Dolnej Wisły“ morajo na pakiranju (pokrov kozarca) uporabljati enotni logotip (slika 1). Konzorcij proizvajalcev slivove marmelade iz doline spodnje Visle daje ta znak na voljo proizvajalcem, pri tem pa ne diskriminira proizvajalcev, ki niso njegovi člani.

4. Jedrnata opredelitev geografskega območja

Območje, na katerem se proizvaja „Powidła śliwkowe z Doliny Dolnej Wisły“, leži v dolini spodnje Visle, in sicer obsega naslednja okrožja kujavsko-pomorjanskega vojvodstva: okrožje Bydgoszcz (občine: Dąbrowa Chełmińska, Osielsko, Dobrcz, Fordon – mestno okrožje Bydgoszcz), okrožje Helmno (občine: mesto Helmno, podeželska občina Helmno, Unisław, Kijewo Królewskie, Stolno), okrožje Grudziądz (občine: mesto Grudziądz, podeželska občina Grudziądz, Rogóźno), okrožje Świecie (občine: Pruszcz, Świecie, Dragacz, Jeżewo, Warlubie, Nowe), in naslednja okrožja vojvodstva Pomorjansko: okrožje Kwidzyn (Kwidzyn, Sadlinki, Ryjewo), okrožje Sztum (občina: Sztum) in okrožje Tczew (občine: Pelplin in Gniew).

5. Povezava z geografskim območjem

Povezava med marmelado „Powidła śliwkowe z Doliny Dolnej Wisły“ in območjem temelji na ugledu proizvoda, ki izhaja iz dolge proizvodne tradicije, posebne kakovosti uporabljenih surovin ter izjemnega znanja in spretnosti lokalnih proizvajalcev.

Zaradi posebnih talnih in podnebnih razmer v dolini spodnje Visle se je tam razvilo sadjarstvo. Navadna sliva (Prunus domestica L.) sorte węgierka zwykła je od 18. stoletja prevladujoča sorta, za lokalni ekotip pa sta značilni odpornost proti slabemu vremenu in boleznim ter visoka vsebnost sladkorja.

Za geografsko območje so značilna muljasta tla (puhlica), lahka ilovica, različne vrste peščeno-ilovnatih tal in rahel fluvisol z visoko vsebnostjo bakra, kar zagotavlja obilen pridelek ter višjo vsebnost kisline in karotenoidov v sadju. Fenološka pomlad na območju nastopi teden in pol do dva tedna prej, zato je rastna sezona daljša, posledično pa se poveča naravna vsebnost sladkorja v zrelih sadežih. Slivovim drevesom sorte węgierka zwykła zaradi omejene količine dežja v dolini spodnje Visle primanjkuje vode, zato so izpostavljena oksidativnemu stresu. Drevo omeji razvoj sadežev, kar privede do koncentracije sladkorjev, vitaminov, polifenolov, vlaknin in mineralov v sadežih ter nastanka dodatnih karotenoidov in askorbinske kisline.

Vsebnost bakra v tleh v dolini spodnje Visle je višja od nacionalne mediane. Prisotnost bakra v tleh povečuje kakovost in količino pridelka sliv sorte węgierka zwykła ter odpornost slivovih dreves na bakterijske in glivične bolezni. V nasprotju s slivovimi drevesi, ki rastejo na drugih območjih, sadovnjakov v dolini spodnje Visle zato ni treba dodatno škropiti s kemikalijami.

Zaradi posebne kakovosti in velike količine surovine, ki se uporabi za proizvodnjo 100 g marmelade „Powidła śliwkowe z Doliny Dolnej Wisły“, ter dolgega postopka počasnega vretja ima proizvod višjo naravno vsebnost sladkorja kot druge nesladkane slivove marmelade.

Marmelada „Powidła śliwkowe z Doliny Dolnej Wisły“ se od drugih slivovih marmelad na trgu razlikuje po tem, da količina surovine za njeno pripravo za skoraj dvakrat presega zakonsko določeno najnižjo količino (za proizvodnjo kilograma marmelade „Powidła śliwkowe z Doliny Dolnej Wisły“ se uporabijo trije kilogrami sadja).

Počasno vretje marmelade „Powidła śliwkowe z Doliny Dolnej Wisły“ skupaj s slivovimi koščicami, ki traja več ur, poskrbi tudi za značilno grenkobo, ki je v drugih slivovih marmeladah ne najdemo.

Območje sajenja, ki je v primerjavi z drugimi območji na Poljskem izjemno veliko, in visok donos slivovih dreves sorte węgierka zwykła sta prispevala k rasti predelave na območju. Vretje sadežev, da iz njih nastane kaša, ki se nato zgosti v postopku izparevanja v segretih kotlih, je ena od najstarejših metod konzerviranja sliv. Obstajajo zapisi iz 16. stoletja, v katerih je opisana takšna predelava sadja. Tako dobljeni proizvod se je imenoval powidła [slivova marmelada]. Terenske raziskave, ki jih je v dolini spodnje Visle izvedlo osebje etnografskega muzeja v mestu Torunj, so potrdile obstoj številnih stavb, ki so se uporabljale kot sušilnice za sadje in v katerih so kot vir toplote uporabljali ognjišča, imele pa so tudi prostor, kamor so namestili kotle za proizvodnjo slivove marmelade, kar dokazuje, da so te stavbe uporabljali tudi za ta namen. Iz sliv sorte węgierka zwykła so skuhali slivovo marmelado za vso družino, presežek pa so prodali na tržnicah glavnih mest v regiji (npr. Świecie in Bydgoszcz). Slivovo marmelado in sadeže so poslali navzdol po reki Visli ali jih s konjsko vprego prepeljali vse do pristanišča v Gdánsku.

Iz navadne slive sorte węgierka zwykła so proizvajali proizvod „Powidła śliwkowe z Doliny Dolnej Wisły“, saj je bila za lokalni ekotip z območja značilna visoka stopnja odpornosti na slabo vreme in bolezni, pa tudi meso slive se je med postopkom počasnega vretja zlahka ločilo od koščice. Koščice so pomagale preprečiti, da bi se mešanica prismodila, in slivovi marmeladi dodale značilni pridih grenkobe. Po koncu postopka počasnega vretja so s posebnimi glinenimi cedili, ki so jih izdelali lončarji, od katerih so najbolj znani prihajali iz vasi Gruczno na reki Visli (v dolini spodnje Visle), iz sadne zmesi pobrali koščice. Tako dobljeno marmelado so nato prelili v glinene lončke in vse skupaj segreli v krušnih pečeh. Ko se je na površju slivove marmelade naredila zapečena kožica, so lončke vzeli iz peči in jih shranili v hladnih kleteh. Tako pripravljeno marmelado „Powidła śliwkowe z Doliny Dolnej Wisły“ so lahko hranili še dve leti po datumu proizvodnje, ne da bi izgubila okus.

Zasebna predelava sliv je bila po drugi svetovni vojni prepovedana. Največja zbiralnica sliv je bila v obratu v mestu Fordon (zdaj okrožje mesta Bydgoszcz), njegov glavni proizvod pa je bila slivova marmelada. Sadjarstvo je postalo gospodarsko pomembno za prebivalce doline spodnje Visle ne samo zaradi ugodne mikroklime, temveč tudi zaradi povpraševanja po slivah iz predelovalnega obrata v mestu Fordon in lokalnih restavracij ter bližine trgovske poti po reki Visli. Bakreni kotli (po poljsko: kocioł kuprowy, iz latinske besede cuprum, ki pomeni baker), mešala (po poljsko: bocian) in ognjišča so postali stalnica krajine okoliških vasi.

Proizvodnja slivove marmelade v dolini spodnje Visle je bila tema doktorske disertacije z naslovom Stirring the pot in Poland: traditional plum jam, regional identity, and rural development in the Lower Vistula Valley (Mešanje po loncu na Poljskem: tradicionalna slivova marmelada, regionalna identiteta in razvoj podeželja v dolini spodnje Visle), ki so jo pripravili na univerzi Cornell. Rezultati raziskav so pokazali, da prebivalci občin v dolini spodnje Visle navdušeno gojijo tradicionalne rastlinske sorte, njihove dejavnosti pa prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti in zaščite posebnega značaja geografskega območja, ki se je izoblikoval skozi stoletja.

Raziskave, ki so jih izvedli na univerzi Kazimierz Wielki v mestu Bydgoszcz, da bi preučili kulinarično dediščino in razvoj turizma, so poleg tega pokazale, da je sadjarski proizvod „Powidła śliwkowe z Doliny Dolnej Wisły“ postal zaščitna znamka doline spodnje Visle.

Proizvodnja marmelade „Powidła śliwkowe z Doliny Dolnej Wisły“ ima v lokalni skupnosti še danes pomembno vlogo. To potrjuje dejstvo, da lahko proizvod najdemo na sejmih in številnih predstavitvah proizvodnje slivove marmelade, kjer jo je mogoče tudi poskusiti in kupiti. Omeniti je treba zelo priljubljen festival Święto Śliwki (slivov festival), ki ga od leta 2001 organizirajo v vasi Strzelce Dolne. V nekaj letih je festival začel privabljati na deset tisoče obiskovalcev iz vse Poljske. Festival Święto Śliwki se je razvil v dvodnevni dogodek, novinarji pa so dolino spodnje Visle označili za „poljsko prestolnico sliv“. Lokalna televizijska postaja TVP Bydgoszcz in PIK, lokalna podružnica državne radijske postaje Polskie Radio, brezplačno oglašujeta festival že 20 let. Zvezni urad kujavsko-pomorjanskega vojvodstva omenja ta dogodek v povezavi z marmelado „Powidła śliwkowe z Doliny Dolnej Wisły“ v promocijskem gradivu za turiste.

Številni članki v lokalnih in državnih časopisih, omembe v knjigah, ki opisujejo regionalno tradicijo, in različne nagrade, ki jih je marmelada „Powidła śliwkowe z Doliny Dolnej Wisły“ osvojila na tekmovanjih, dokazujejo, kako zelo cenjena je. Marmelada „Powidła śliwkowe z Doliny Dolnej Wisły“ se v publikacijah poljske zbornice za regionalne in lokalne izdelke omenja kot priznana lokalna blagovna znamka. Prejela je dve prvi nagradi v svoji kategoriji na podelitvi nagrad „Nasze Kulinarne Dziedzictwo“ (Naša kulinarična dediščina). Že več desetletij marmelado „Powidła śliwkowe z Doliny Dolnej Wisły“ v gradivih Natura 2000 in v gradivih, ki jih pripravlja nacionalni sklad za varovanje okolja in gospodarjenje z vodo, navajajo kot primer tradicionalne pridelovalne metode v dolini spodnje Visle. Etnografski muzej v mestu Torunj je z namenom ohranjanja dediščine proizvoda zbral zgodovinska gradiva v zvezi s slivovo marmelado in pridelavo sliv v dolini spodnje Visle, ki jih je leta 2020 kot del prizadevanj za varstvo nesnovne dediščine objavil na CD-ju z naslovom Smażenie powideł metodą tradycyjną (Tradicionalna proizvodnja slivove marmelade). Ta pobuda je izobraževalni projekt, v katerem sodelujejo etnografi in proizvajalci marmelade „Powidła śliwkowe z Doliny Dolnej Wisły“, ki si v želji po ohranitvi tradicije proizvodnje slivove marmelade prizadevajo doseči čim več lokalnih prebivalcev in šol, v katerih projekt predstavljajo v okviru pouka.

Sklic na objavo specifikacije proizvoda

https://www.gov.pl/web/rolnictwo/wnioski-przekazane-komisji-europejskiej

(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 96

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Letnik 66 15. marec 2023

Vsebina		Stran
	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2023/C 96/01	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.11002 – BDT CAPITAL PARTNERS / M+W GROUP / EXYTE) ( 1 )	1
2023/C 96/02	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.11039 – ERMENEGILDO ZEGNA / THE ESTEE LAUDER COMPANIES / TOM FORD INTERNATIONAL) ( 1 )	2
2023/C 96/03	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.11048 – MACQUARIE / BCI / EKU ENERGY) ( 1 )	3

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2023/C 96/04	Menjalni tečaji eura – 14. marec 2023	4

	V Objave
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
	Evropska komisija
2023/C 96/05	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.10969 – XXXLUTZ / HOME24) ( 1 )	5
2023/C 96/06	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.11023 – ADP / JCDECAUX / MEDIA AEROPORTS DE PARIS JV) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	7
2023/C 96/07	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.10896 – ORANGE/MASMOVIL/JV) ( 1 )	9
	DRUGI AKTI
	Evropska komisija
2023/C 96/08	Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33	10
2023/C 96/09	Objava vloge za spremembo specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 105 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta	22
2023/C 96/10	Objava zahtevka za registracijo imena v skladu s členom 50(2), točka (a), Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil	30

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,0737
JPY	japonski jen	144,09
DKK	danska krona	7,4447
GBP	funt šterling	0,88054
SEK	švedska krona	11,2880
CHF	švicarski frank	0,9784
ISK	islandska krona	151,10
NOK	norveška krona	11,3350
BGN	bolgarski lev	1,9558
CZK	češka krona	23,791
HUF	madžarski forint	391,50
PLN	poljski zlot	4,6878
RON	romunski lev	4,9218
TRY	turška lira	20,3732
AUD	avstralski dolar	1,6052
CAD	kanadski dolar	1,4689
HKD	hongkonški dolar	8,4248
NZD	novozelandski dolar	1,7198
SGD	singapurski dolar	1,4428
KRW	južnokorejski won	1 402,36
ZAR	južnoafriški rand	19,3931
CNY	kitajski juan	7,3758
IDR	indonezijska rupija	16 492,99
MYR	malezijski ringit	4,8177
PHP	filipinski peso	59,134
RUB	ruski rubelj
THB	tajski bat	37,010
BRL	brazilski real	5,6136
MXN	mehiški peso	20,0920
INR	indijska rupija	88,4310


	(1) Besedilo velja za EGP.