Menjalni tečaji eura (1)

6. marec 2023

(2023/C 84/01)

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,0646
JPY	japonski jen	144,64
DKK	danska krona	7,4423
GBP	funt šterling	0,88630
SEK	švedska krona	11,1590
CHF	švicarski frank	0,9947
ISK	islandska krona	149,70
NOK	norveška krona	11,1109
BGN	bolgarski lev	1,9558
CZK	češka krona	23,545
HUF	madžarski forint	377,00
PLN	poljski zlot	4,7090
RON	romunski lev	4,9205
TRY	turška lira	20,1236
AUD	avstralski dolar	1,5807
CAD	kanadski dolar	1,4493
HKD	hongkonški dolar	8,3570
NZD	novozelandski dolar	1,7188
SGD	singapurski dolar	1,4324
KRW	južnokorejski won	1 381,49
ZAR	južnoafriški rand	19,3688
CNY	kitajski juan	7,3802
IDR	indonezijska rupija	16 326,06
MYR	malezijski ringit	4,7673
PHP	filipinski peso	58,510
RUB	ruski rubelj
THB	tajski bat	36,761
BRL	brazilski real	5,5356
MXN	mehiški peso	19,1419
INR	indijska rupija	87,1445

---

(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

Povzetek mnenja evropskega nadzornika za varstvo podatkov o predlogih uredb o zbiranju in posredovanju predhodnih informacij o potnikih

(2023/C 84/02)

(Celotno besedilo tega mnenja je na voljo v angleščini, francoščini in nemščini na spletišču ENVP https://edps.europa.eu)

Evropska komisija je 13. decembra 2022 predstavila dva zakonodajna predloga o zbiranju in pošiljanju predhodnih informacij o potnikih (API): predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zbiranju in pošiljanju predhodnih informacij o potnikih, da bi se izboljšala in olajšala kontrola na zunanjih mejah („predlog o upravljanju meja z uporabo podatkov API“) in predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zbiranju in pošiljanju predhodnih informacij o potnikih za namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja in pregona terorističnih in hudih kaznivih dejanj („predlog o kazenskem pregonu z uporabo podatkov API“) (skupaj „predloga“).

Cilj predloga upravljanja meja z uporabo podatkov API je izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti kontrol na zunanjih mejah ter boja proti nezakonitemu priseljevanju in nadomestiti obstoječo Direktivo Sveta 2004/82/ES (1) (direktiva o API). Cilj predloga o kazenskem pregonu z uporabo podatkov API je določiti boljša pravila za zbiranje in prenos podatkov API s strani letalskih prevoznikov za namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja in pregona terorističnih in hudih kaznivih dejanj, in dopolniti obstoječo Direktivo (EU) 2016/681 Evropskega parlamenta in Sveta (2) (direktiva o PNR).

Ob upoštevanju, da postopki obdelave podatkov, ki bi bili posledica predlogov, ustrezajo ali dopolnjujejo že obstoječe postopke obdelave podatkov, določene v pravu Unije, se mnenje osredotoča predvsem na nujnost in sorazmernost predvidene obdelave podatkov API, zbrane na letih znotraj EU in njeno skladnost z direktivo o PNR, kot jo razlaga sodba SEU v Zadevi C-817/19 (3).

Čeprav ENVP meni, da predlagana rešitev za lete znotraj EU v veliki meri zadostuje za zagotovitev spoštovanja sodbe SEU v zvezi s členom 2 direktive o PNR, pa sozakonodajalce vseeno poziva, naj predvidijo vzpostavitev usklajenih meril za izbiro letov znotraj EU, na katerih bi bilo treba v skladu s pogoji, ki jih je določilo Sodišče, podatke API zbirati. Poleg tega ENVP priporoča nadaljnjo krepitev varnosti obdelave podatkov API v usmerjevalniku z dodatnimi zaščitnimi ukrepi, kot sta psevdonimizacija in/ali šifriranje podatkov API, če je to tehnično in operativno izvedljivo.

V mnenju so navedena tudi druga posebna priporočila, kot je potreba po izrecnem pojasnilu v predlogih, da je treba podatke API, ki jih letalski prevozniki prenesejo pristojnim nacionalnim organom, samodejno izbrisati, če jih usmerjevalnik iz tehničnih razlogov ne more posredovati dalje.

1.   UVOD

1.

Evropska komisija je 13. decembra 2022 objavila dva zakonodajna predloga o zbiranju in prenosu predhodnih informacij o potnikih (v nadaljevanju: predloga): — predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zbiranju in pošiljanju predhodnih informacij o potnikih (API) za izboljšanje in lajšanje kontrol na zunanjih mejah, spremembi Uredbe (EU) 2019/817 in Uredbe (EU) 2018/1726 ter razveljavitvi Direktive Sveta 2004/82/ES (4), — predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zbiranju in posredovanju predhodnih informacij o potnikih za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon terorističnih in hudih kaznivih dejanj ter spremembi Uredbe (EU) 2019/818 (5).

2.	Cilj predloga o upravljanju meja z uporabo podatkov API je izboljšati in olajšati uspešnost in učinkovitost kontrol na zunanjih mejah ter boj proti nezakonitemu priseljevanju (6) in tako nadomestiti obstoječo Direktivo 2004/82/ES.

3.

Cilj predloga o kazenskem pregonu z uporabo podatkov API je določiti boljša pravila za zbiranje in prenos podatkov API s strani letalskih prevoznikov za namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja in pregona terorističnih in hudih kaznivih dejanj (7), in dopolniti obstoječo Direktivo (EU) 2016/681.

4.

Predloga sta v skladu s schengensko strategijo iz junija 2021, ki je bila predstavljena v sporočilu Komisije „Strategija za v celoti delujoče in odporno schengensko območje“, v katerem je bila izrecno poudarjena potreba po večji uporabi podatkov API v kombinaciji s podatki PNR za znatno povečanje notranje varnosti v skladu s temeljno pravico do varstva osebnih podatkov in temeljno pravico do prostega gibanja (8). Poleg tega sta Varnostni svet Združenih narodov in Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) na mednarodni ravni večkrat pozvala k vzpostavitvi in globalni uvedbi sistemov API in PNR za namene kazenskega pregona (9).

5.

To mnenje ENVP je podano kot odgovor na posvetovanje Evropske komisije z dne 14. decembra 2022 v skladu s členom 42(1) uredbe EU o varstvu podatkov (10). ENVP pozdravlja sklicevanje na to posvetovanje v uvodni izjavi 44 predloga o upravljanju meja z uporabo podatkov API in uvodni izjavi 29 predloga o kazenskem pregonu z uporabo podatkov API. V zvezi s tem pozitivno ocenjuje tudi dejstvo, da je bilo z njim že opravljeno neuradno posvetovanje v zvezi s predlogoma v skladu z uvodno izjavo 60 uredbe EU o varstvu podatkov.

6.	Glede na tesno usklajenost predlogov (11), vključno s številnimi navzkrižnimi sklicevanji med njima, se zdi najprimernejše, da jih ENVP oceni v enem samem mnenju.

9.   SKLEPNE UGOTOVITVE

45.

Glede na navedeno ENVP sozakonodajalcem podaja naslednja priporočila: (1) razmisliti o razvoju usklajenih meril in metodologije za izbor letov znotraj EU, na katerih bi bilo treba zbirati podatke API; (2) v predlogu o kazenskem pregonu z uporabo podatkov API določiti posebne ukrepe za zagotavljanje varnosti podatkov API, ki se obdelujejo za namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja in pregona terorističnih in hudih kaznivih dejanj, ali pa se sklicevati na ustrezna pravila o varnosti iz predloga o upravljanju meja z uporabo podatkov API; (3) v členu 12 predloga o upravljanju meja z uporabo podatkov API pojasniti, da bi bilo treba v primerih, ko usmerjevalnik iz tehničnih razlogov naknadno ne more posredovati podatkov API pristojnim nacionalnim organom, podatke samodejno izbrisati; (4) v predlogu o upravljanju meja z uporabo podatkov API pojasniti dodelitev obveznosti prenosa podatkov API, kadar let pod skupno oznako izvaja več letalskih prevoznikov;

---

(1)  Direktiva Sveta 2004/82/ES z dne 29. aprila 2004 o obveznosti prevoznikov, da sporočajo podatke o potnikih (UL L 261, 6.8.2004, str. 24).

(2)  Direktiva (EU) 2016/681 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o uporabi podatkov iz evidence imen potnikov (PNR) za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon terorističnih in hudih kaznivih dejanj (UL L 119, 4. 5. 2016, stran 132).

(3)  ECLI:EU:C:2022:491.

(4)  COM(2022) 729 final.

(5)  COM(2022) 731 final.

(6)  Glej člen 1 predloga API za upravljanje meja.

(7)  COM(2022) 731 final, Obrazložitveni memorandum k predlogu o kazenskem pregonu z uporabo podatkov API, stran 3.

(8)  COM(2021) 170 final.

(9)  Resolucije Varnostnega sveta ZN 2178 (2014), 2309 (2016), 2396 (2017), 2482 (2019) in Sklep Ministrskega sveta OVSE št. 6/16 z dne 9. decembra 2016 o krepitvi uporabe predhodnih informacij o potnikih.

(10)  Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije ter o prostem pretoku teh oseb podatkov ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Odločbe št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(11)  Glej uvodno izjavo 11 predloga o kazenskem pregonu z uporabo podatkov API.

Podatki, ki jih je treba predložiti na podlagi člena 5(2)

Ustanovitev evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS)

(Uredba (EU) št. 1082/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 (UL L 210, 31.7.2006, str. 19))

(2023/C 84/03)

II.   CILJI

Cilji sodelovanja združenja Eurocidade Porta da Europa so:

a)

priprava skupnih predlogov za opredelitev glavnih težav in omejitev pri gospodarskem razvoju ter odzivanje nanje z novimi ukrepi za spodbujanje gospodarske dejavnosti, ustvarjanje delovnih mest in boj proti odseljevanju prebivalstva na teritorialnem območju EZTS, zagotavljanje ekonomske in socialne kohezije ter posredovanje teh predlogov vladama Portugalske in Španije, da bi skupaj opredelili in izvajali javne politike ter pridobili podporo EU;

b)	spodbujanje institucionalnega, gospodarskega, socialnega, kulturnega in okoljskega zbliževanja na ozemlju EZTS z izkoriščanjem „učinka meje“ kot priložnosti za teritorialni in socialno-ekonomski razvoj ob upoštevanju ciljev trajnostnega razvoja iz Agende 2030;

c)	vzpostavitev mehanizmov za upravljanje in posodobitev ozemlja, s katerimi bi zadržali in pritegnili prebivalce, ustvarili in utrdili dinamiko zaposlovanja ter zagotovili trajnostne naložbe v produktiven gospodarski sektor;

d)

spodbujanje lokalnega podjetništva in teritorialnih inovacij kot podlage za celostni teritorialni razvoj, s čimer bi okrepili gospodarsko konkurenčnost, okoljsko trajnostnost in blaginjo, povezano s socialno kohezijo, ter tako podprli ustanavljanje podjetij in ustvarjanje delovnih mest ter privabili naložbe;

e)	izvajanje ukrepov za odpravo dodatnih stroškov, ki škodujejo podjetjem in lokalnemu prebivalstvu, oziroma njihovo zmanjšanje v največji možni meri;

f)	razvoj mehanizmov, ki spodbujajo krožno gospodarstvo, stalno vključevanje novega znanja v gospodarski sistem, konkurenčno delovanje v svetovnem gospodarstvu in uporabo digitalnih sredstev;

g)	krepitev odnosov med člani, ki bodo temeljili na dopolnjevanju, domačih virih in zgodovini stoletnega sobivanja, ob spodbujanju modela evropskega državljanstva, osredotočenega na kolektivne koristi in socialno pravičnost;

h)	združitev prizadevanj in virov s skupnim načrtovanjem in upravljanjem obstoječe ali prihodnje opreme, storitev in infrastrukture na ozemlju EZTS, in sicer s spodbujanjem njihove uporabe kot orodja za krepitev utripa skupnosti med prebivalstvom;

i)	izvajanje in upravljanje programov in projektov teritorialnega sodelovanja, ki jih sofinancira Evropska unija; izvajanje in upravljanje drugih pogodb in sporazumov za razvoj vseh ukrepov, ki bi lahko imeli koristi od finančnih instrumentov, ki sta jih sprejeli in predvideli obe državi;

j)	spodbujanje, pospeševanje in krepitev potenciala industrijskih podlag in privlačnosti podjetij;

k)	oživitev tradicionalnih trgovinskih območij na ozemlju EZTS s podpornimi storitvami za lokalno trgovino in razvojem nakupovalnih središč na prostem;

l)	prizadevanja za izboljšanje storitev lokalnega javnega prevoza med glavnimi centri na ozemlju EZTS in s tem spodbujanje mobilnosti kot merila trajnostne rabe obstoječih virov;

m)	preučitev možnosti oblikovanja in priznavanja statusa „obmejnega delavca“;

n)	izvajanje skupnih mehanizmov in programov za posodobitev uprave in infrastrukture na čezmejnih območjih;

o)	spodbujanje ustvarjanja dvojezičnih vsebin na ozemlju EZTS, zlasti v zvezi z nudenjem storitev;

p)

izvajanje programov usposabljanja za obstoječo podjetniško strukturo prek sporazumov in protokolov z akterji na znanstvenem in tehnološkem področju, ustanovami za usposabljanje in drugimi ustreznimi organi, da bi podprli uresničevanje inovativnih projektov, pridobivanje novih znanj in spretnosti ter usposabljanje človeških virov, kar bi bilo namenjeno tako brezposelnim kot zaposlenim ali samozaposlenim;

q)	spodbujanje partnerstev med različnimi centri za usposabljanje in izobraževanje na ozemlju EZTS, in sicer v tesnem sodelovanju z drugimi lokalnimi organi, da bi razvili skupne projekte;

r)

okrepitev usklajevanja obmejnih virov, povezanih s civilno zaščito in varnostjo, s spodbujanjem in olajševanjem stikov med pristojnimi organi na španski in portugalski strani, da bi skupaj načrtovali in upravljali človeške in materialne vire za preprečevanje tveganj in izvajanje skupnih ukrepov v primeru izrednih razmer ali nesreč;

s)	sodelovanje z upravami v obeh državah za izboljšanje zdravstvenega varstva;

t)	vzpostavitev skupnih programov za spodbujanje gospodarske dejavnosti, ki bodo podprti v okviru sodelovanja med državama ter z udeležbo strokovnih organizacij v EZTS;

u)	organizacija ponudbe javnih storitev na podlagi uvedbe „izkaznice evrodržavljanstva“ kot glavnega orodja za razširjanje koristi sobivanja;

v)	spodbujanje oblikovanja načrta za promocijo turizma z merili za sodelovalno upravljanje, katerega namen je preoblikovati združenje Eurocidade Porta da Europa v turistično destinacijo odličnosti, pri tem pa izkoristiti skupne posebnosti in zgodovino;

w)	razvoj celovitega načrta za izvedbo tematskih in specializiranih sejmov za skupno promocijo obstoječih domačih proizvodnih virov in ustvarjanje koristi;

x)	organizacija letnih in skupnih obšolskih dejavnosti ter športnih in kulturnih dogodkov za spodbujanje usposabljanja mladih v okviru evrodržavljanstva;

y)	spodbujanje organizacije „iberskih dogodkov“ na ozemlju EZTS, ki bi lahko privabili turiste, obiskovalce in naložbe ter spodbudili dialog in trgovino, kulturno izmenjavo ter sodelovanje med podjetji;

z)	obravnavanje vsega, kaj je pomembno za čezmejno in medregionalno sodelovanje, ob upoštevanju notranjih pristojnosti posameznih članov združenja Eurocidade Porta da Europa v skladu s členom 7(2) uredbe o EZTS (1).

III.   DODATNE PODROBNOSTI O IMENU ZDRUŽENJA

IV.   ČLANI

IV.1)

Skupno število članov združenja: 4

IV.2)

Države članov združenja: Španija, Portugalska

IV.3)

Podatki o članih (2) Uradno ime: Município de Almeida Poštni naslov: Praça da Liberdade 8, Almeida 6355-130, Portugalska Spletni naslov združenja: https://www.cm-almeida.pt/ Vrsta člana: lokalni organ Uradno ime: Ayuntamiento de Fuentes de Oñoro Poštni naslov: Plaza España 1, Fuentes de Oñoro 37480, Španija Spletni naslov združenja: https://ayuntamientofuentesdeonoro.com/ Vrsta člana: lokalni organ Uradno ime: Ayuntamiento de Ciudad Rodrigo Poštni naslov: Plaza Mayor 27, Ciudad Rodrigo 37500, Španija Spletni naslov združenja: https://www.ciudadrodrigo.es/ Vrsta člana: lokalni organ Uradno ime: Freguesia de Vilar Formoso Poštni naslov: Rua do Externato 11, Vilar Formoso 6355-265, Portugalska Spletni naslov združenja: http://www.jf-vilarformoso.pt/ Vrsta člana: lokalni organ

---

(1)  Uredba (ES) št. 1082/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o Evropskem združenju za teritorialno sodelovanje (EZTS) (UL L 210, 31.7.2006, str. 19).

(2)  Navedite za vsakega člana.

Objava prostega delovnega mesta glavnega ekonomista / glavne ekonomistke za konkurenco v razredu AD 14

Generalni direktorat za konkurenco

Zaposlitev začasnega uslužbenca / začasne uslužbenke na podlagi člena 2(a) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije

COM/2023/10427

(2023/C 84/04)

Evropska komisija je objavila razpis prostega delovnega mesta (COM/2023/10427) glavnega ekonomista / glavne ekonomistke za konkurenco v Generalnem direktoratu za konkurenco (razred AD 14).

Za besedilo razpisa prostega delovnega mesta v 24 jezikih in prijavo obiščite to namensko spletno stran na spletišču Evropske komisije: https://europa.eu/!v63qnF.

Objava zahtevka za registracijo imena v skladu s členom 50(2), točka (a), Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2023/C 84/05)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek v treh mesecih od datuma te objave.

ENOTNI DOKUMENT

„Varaždinsko bučino ulje“

EU št.: PGI-HR-02632 — 11.9.2020

ZOP ( ) ZGO (X)

1.   Ime [ZOP ali ZGO]

„Varaždinsko bučino ulje“

2.   Država članica ali tretja država

Republika Hrvaška

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1.   Vrsta proizvoda

Skupina 1.5 Olja in masti (maslo, margarina, olje itn.)

3.2.   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

„Varaždinsko bučino ulje“ je deviško jedilno olje, pridobljeno s praženjem in mehanskim stiskanjem semen oljne buče (Cucurbita pepo L.).

Je temno zelene do črne barve z rdečkastim odtenkom. V aromi prevladuje vonj po praženju v kombinaciji s specifičnim okusom, ki spominja na oreške, in je brez nenavadnega ali žarkega vonja ali okusa. „Varaždinsko bučino ulje“ je aromatično, z nežnim, blagim okusom in jasno prepoznavnim vonjem po praženih bučnih semenih. Ima dišeče, začimbne note in dobro uravnoteženo cvetico. „Varaždinsko bučino ulje“ vsebuje najmanj 70 % nenasičenih maščobnih kislin, z deležem prostih maščobnih kislin (izraženih kot oleinska kislina) ≤ 1 % in peroksidnim številom ≤ 4 mmol O2/kg. Ima harmonično, prefinjeno, vizualno privlačno teksturo, z dobro viskoznostjo in sijočim odtenkom. Polnjeno je v steklene vsebnike s prostornino največ 1 l.

3.3.   Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

„Varaždinsko bučino ulje“ se proizvaja iz posušenih semen oljne buče (Cucurbita pepo L.).

3.4.   Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Vse faze proizvodnje olja „Varaždinsko bučino ulje“, od gojenja buč do pobiranja semen in njihove predelave v olje, morajo potekati na opredeljenem geografskem območju iz točke 4.

3.5.   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

–

3.6.   Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

–

4.   Jedrnata opredelitev geografskega območja

Geografsko območje proizvodnje olja „Varaždinsko bučino ulje“, od sajenja buč do proizvodnje olja, je celotna Varaždinska županija. Varaždinska županija na severozahodu meji na Republiko Slovenijo, na severu na Medžimursko županijo, na vzhodu na Koprivniško-križevsko županijo, na jugu na Zagrebško županijo, na jugozahodu pa na Krapinsko-zagorsko županijo.

5.   Povezava z geografskim območjem

Vzročna povezava med oljem „Varaždinsko bučino ulje“ in območjem, na katerem se proizvaja, temelji na njegovem slovesu, ki izhaja iz dolge tradicije proizvodnje olja v Varaždinski županiji.

Posebnosti geografskega območja

Večina zemljišč v Varaždinski županiji je obdelovalnih, zato so ljudje tam že od nekdaj ukvarjajo s kmetijstvom. To geografsko območje ima ugodne podnebne in talne razmere za gojenje oljnih buč. Po Köppnovi podnebni klasifikaciji ima Varaždinska županija zmerno toplo in zmerno hladno podnebje. Večletne meritve podnebnih razmer v času cvetenja in spravila buč kažejo povprečno temperaturo med 14,9 °C in 20,1 °C, relativno vlažnost med 78,3 % in 85 % ter povprečno mesečno količino padavin od 73 mm do 100 mm. Trije poletni meseci (junij–avgust) so najbolj mokri, saj v povprečju pade več kot 90 mm padavin, kar predstavlja približno tretjino letne količine padavin. Približno 60 % padavin pade v vegetacijski dobi. Tak vzorec padavin zagotavlja ugodne pogoje za gojenje buč in bučnih semen, iz katerih se proizvaja „Varaždinsko bučino ulje“. Tla in mikroklima imajo pomembno vlogo pri gojenju buč, zato je olje „Varaždinsko bučino ulje“ v teh podnebnih in talnih razmerah še posebno kakovostno.

Tradicija proizvodnje olja „Varaždinsko bučino ulje“ v Varaždinski županiji sega več sto let nazaj. Po zgodovinskih zapisih so prebivalci vasi Biškupec pri Varaždinu že pred 150 leti gojili buče in proizvajali bučno olje. Bučno olje so začeli proizvajati sredi 19. stoletja, ko so pridelovalci svoje bučno olje predstavljali na različnih sejmih. Edina bučna olja, ki so bila razstavljena na prvem dalmatinsko-hrvaško-slavonskem sejmu avgusta, septembra in oktobra 1864 v Zagrebu, so bila proizvedena v Varaždinski županiji. Proizvedla sta jih baron Metel Barlabaševečki Ožegović iz vasi Bela in baron Juraj Rauch iz vasi Martijanec, ki se obe nahajata v Varaždinski županiji (Šuhaj & Devide, 1864, Prva izložba dalmatinsko-hrvatsko-slavonska mjeseca kolovoza, septembra i listopada 1864 obdržana u Zagrebu (Prvi dalmatinsko-hrvaško-slavonski sejem avgusta, septembra in oktobra 1864 v Zagrebu), Brzotisak A. Jakić).

Industrijska proizvodnja olja „Varaždinsko bučino ulje“ sega v leto 1917, ko je v Varaždinu začela delovati prva varaždinska tovarna hidravličnega olja. Proizvodnja olja „Varaždinsko bučino ulje“ se je povečala po zaslugi uporabe strojev za luščenje, saj ni bilo več potrebno dolgotrajno luščenje bučnih semen pred obdelavo, in tovarne, ki je odkupila celotno proizvodnjo bučnih semen v Varaždinski županiji.

„Varaždinsko bučino ulje“ je v delu Monografija Općine Vidovec (Monografija občine Vidovec) omenjeno kot eden od simbolov navedenega območja. V občini Vidovec pri Varaždinu bučna semena in bučno olje pridelujejo že več kot stoletje, prvo oljarno za predelavo bučnih semen v bučno olje pa so tam odprli leta 1936. Prebivalci Varaždinske županije že desetletja pridelujejo „Varaždinsko bučino ulje“ vrhunske kakovosti zahvaljujoč dolgi tradiciji pridelave, trdemu delu in spretnostim pri obdelovanju zemlje ter pridelavi in predelavi semen, pa tudi rednemu vlaganju v znanje in tehnologijo.

Lastnosti olja „Varaždinsko bučino ulje“ so rezultat lokalnih praks, ki se uporabljajo pri njegovi proizvodnji. Zahvaljujoč izkušnjam in znanju proizvajalcev se semena za proizvodnjo olja „Varaždinsko bučino ulje“ obdelujejo pri nižjih temperaturah, tako pa se sprostijo slajše dišave, kot če bi se semena obdelovala pri običajnih temperaturah praženja. Poleg tega se pri predelavi zmletih bučnih semen v pasto doda manjša količina kuhinjske soli, kar prispeva k posebni kakovosti olja „Varaždinsko bučino ulje“ (Nenad Martinec, Sandra Balbino, Jasminka Dobša, Vesna Šimunić-Mežnarić, Saša Legen: Macro and microelements in pumpkin seed oils: Effect of processing, crop season, and country of origin (Makro in mikroelementi v bučnih oljih: učinek predelave, sezone pridelave in države porekla), 2019, Food Science & Nutrition, str. 1–11).

Posebnosti proizvoda

Postopek predelave bučnih semen v „Varaždinsko bučino ulje“ je specifičen in se od proizvodnje drugih rastlinskih olj razlikuje po tem, da se olje pridobiva po mehanski poti in z uporabo toplote, brez dodatkov, rezultat tega pa je visokokakovostno olje s specifičnimi organoleptičnimi lastnostmi.

„Varaždinsko bučino ulje“ je aromatično, s prefinjenim, blagim okusom in aromo. Olje ima dišeče, začimbne note z jasno prepoznavnim vonjem po praženih bučnih semenih. „Varaždinsko bučino ulje“ ima uravnoteženo cvetico praženih bučnih semen, kar prispeva k prijetnemu in harmoničnemu okusu proizvoda.

Vse bolj je zanimivo tudi za znanstveno skupnost, ki vse pogosteje analizira njegove lastnosti in ga primerja z drugimi bučnimi olji. Raziskave so pokazale, da „Varaždinsko bučino ulje“ izstopa po osnovnih standardnih parametrih kakovosti. V primerjavi z bučnimi olji, proizvedenimi na drugih območjih Hrvaške, imajo olja „Varaždinsko bučino ulje“, proizvedena v Varaždinski županiji, tako najnižje večletne povprečne vrednosti deleža prostih maščobnih kislin (izražene kot oleinska kislina z vrednostjo ≤ 1 %) in peroksidnega števila (≤ 4 mmol O2/kg), torej so kakovostnejša (Sandra Balbino: Vrhunska kvaliteta bučinog ulja – izazovi i mogućnosti, I. Znanstveni skup – Varaždinsko bučino ulje (Vrhunsko bučno olje – izzivi in priložnosti, prva znanstvena konferenca – Varaždinsko bučino ulje), 2020, povzetek). „Varaždinsko bučino ulje“ vsebuje velik delež nenasičenih maščobnih kislin, kot sta esencialni linolna in oleinska kislina (vsaj 70 % nenasičenih maščobnih kislin).

Zaradi svoje sestave maščobnih kislin je eden najpomembnejših virov nenasičenih omega-3 maščobnih kislin, katerih zdravilni učinki so znanstveno dokazani (Ivančica Delaš, 2010: Zaboravljene vrijednosti – bučino ulje (Pozabljene koristi bučnega olja), str. 38–42, Hrvatski časopis za prehrambenu tehnologiju, biotehnologiju i nutricionizam 5 (1-2)).

Varaždinska županija je ponosna na „Varaždinsko bučino ulje“. Temu olju je posvečen del informativne brošure z naslovom Katalog poljoprivrednih proizvoda i proizvođača Varaždinske županije (Katalog kmetijskih proizvodov in proizvajalcev Varaždinske županije), prav tako je vključeno v promocijsko gradivo, ki ga je županija v sodelovanju s proizvajalci in kuharskimi mojstri izdala za spodbujanje slovesa tradicionalnih proizvodov. Druge publikacije vključujejo letak z naslovom Varaždinsko bučino ulje ter otroški knjigi z naslovoma Šetnja varaždinskim krajem (Sprehod po varaždinski regiji) in Dobrodošli u Bučograd (Dobrodošli v Bučnem mestu), ki sta posvečeni olju „Varaždinsko bučino ulje“. Vse to jasno kaže na sloves olja „Varaždinsko bučino ulje“ v Varaždinski županiji in po vsej Hrvaški.

Na opredeljenem geografskem območju obstaja bogata tradicija proizvodnje znamenitega olja „Varaždinsko bučino ulje“, ime „Varaždinsko bučino ulje“ pa se še danes uporablja v vsakdanjem jeziku (račun in dobavnica, 2018, izdala Uslužna uljara Patrčević (oljarna Patrčević)).

Vzročna povezava med geografskim območjem in kakovostjo ali značilnostmi proizvoda

Vzročna povezava med oljem „Varaždinsko bučino ulje“ in Varaždinsko županijo temelji na večstoletni tradiciji proizvodnje, s katero je proizvod sčasoma pridobil sloves.

„Varaždinsko bučino ulje“ je sestavni del kulinarične dediščine varaždinske regije. Zaradi svojih gastronomskih lastnosti – značilnega okusa po oreških (Petra Regović, diplomsko delo, 2013, str. 1 in 53) in vonja po praženih bučnih semenih – je že več kot stoletje nepogrešljivo pri tradicionalni pripravi jedi v varaždinski regiji.

V različnih publikacijah o pripravi dobrot, receptih in turističnih vodnikih se „Varaždinsko bučino ulje“ opisuje kot značilen proizvod varaždinske regije, ki je po mnenju številnih potrošnikov posebnost Varaždina (Čuvari tradicije, okusa i mirisa varaždinskog kraja (Varuhi tradicije, okusov in arom varaždinske regije), 2016; „Varaždinsko bučino ulje“, letak).

Znani kuharski mojster Damir Crleni je ustvaril preproste recepte za različne jedi, katerih glavna sestavina je „Varaždinsko bučino ulje“. Ti recepti so zbrani v kuharski knjigi, ki jo je izdala Varaždinska županija (Damir Crleni 2018, „Varaždinsko bučino ulje“, Knjiga recepata („Varaždinsko bučino ulje“, knjiga receptov)), njegova kuharska knjiga tradicionalnih jedi varaždinske regije pa je v celoti posvečena bučam in olju „Varaždinsko bučino ulje“ (Damir Crleni 2019, Tradicijska kuharica, knjiga recepata (Tradicionalna kuhinja, knjiga receptov)).

O prepoznavnosti tega proizvoda priča tudi dejstvo, da se „Varaždinsko bučino ulje“ redno predstavlja na festivalih, razstavah in prireditvah v Varaždinski županiji. Od leta 2011 organizirajo razstavo Izložba bučinega olja, da bi pridelovalce in potrošnike ozaveščali o pomenu uživanja tega proizvoda. Razstava poteka vsako leto, od leta 2018 pa je zaradi udeležbe proizvajalcev bučnega olja iz Avstrije, Slovenije in Madžarske dobila mednarodni značaj. Organizirajo degustacije bučnega olja in ocenjevanje lastnosti različnih olj ter podeljujejo certifikate in nagrade najboljšim pridelovalcem. Kakovost olja „Varaždinsko bučino ulje“ je bila v več desetletjih prepoznana tudi na razstavah zunaj Hrvaške, kar dokazujejo številne nagrade in priznanja, ki jih je olje v zadnjih letih prejelo v Parizu, Belgiji in Avstriji (Monde Selection, GOLD QUALITY AWARD na 59. svetovnem izboru živilskih proizvodov leta 2020; Agence pour la Valorisation des Produits Agricoles, 18ème Concours International „Les Huiles du Monde“ AVPA – Pariz 2020; tretja podelitev nagrad za olja Alpe-Adria Ölprämierung, Avstrija, 2020).

„Varaždinsko bučino ulje“ zavzema tudi častno mesto ob drugih tradicionalnih proizvodih v turistični promociji Varaždinske županije, v promocijskem gradivu Varaždinska županija: Put kroz vrijeme (Varaždinska županija: Potovanje skozi čas) pa je poudarjeno, da je „Varaždinsko bučino ulje“ že od nekdaj nepogrešljiva začimba jedem, ko se tamkajšnjim gostom pripravijo jedi, da bi okusili tradicionalne proizvode (turistična skupnost Varaždinske županije, 2014, Skromni i svečani objed, Na seljačkim kolima (Skromne in svečane jedi, Na kmečkem vozu) str. 14).

Vsi razpoložljivi dokumentarni zapisi, ki pričajo o povezanosti olja „Varaždinsko bučino ulje“ z geografskim območjem, so vključeni v monografijo, ki zagotavlja pregled tradicionalne pridelave, stanja napredka ter najnovejših znanstvenih spoznanj o hranilnih in zdravstvenih koristih tega olja (Roman Ozimec, Dragutin Vincek, Sandra Balbino, Mara Bogović, Davor Hostić, Damir Crleni, Ivan Goričanec: Varaždinsko bučino ulje – monografija (Varaždinsko bučno ulje: monografija) 2020, str. 1).

„Varaždinsko bučino ulje“ je uspelo ohraniti svoj sloves po zaslugi malih lokalnih proizvajalcev, ki so skozi generacije to ime uporabljali v vsakdanjem govoru in pri dajanju proizvoda v prodajo na lokalnih tržnicah (Varaždinske vijesti, 1982, Potvrda dobrog ugleda (Potrditev dobrega slovesa), str. 12; Varaždinske vijesti, 1984, Bogata i raznovrsna zimnica (Bogata in raznovrstna ozimnica, str. 10).

Sklic na objavo specifikacije proizvoda

https://poljoprivreda.gov.hr/UserDocsImages/dokumenti/hrana/proizvodi_u_postupku_zastite-zoi-zozp-zts/Varazdinsko_bucino_ulje_specifikacija_14092022.pdf

---

(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.