OBVESTILO KOMISIJE

Smernice o ugotavljanju prisotnosti odklopnih naprav v zvezi z emisijami lahkih vozil, homologiranih glede na dejanske emisije, ki nastajajo med vožnjo, in težkih vozil ter o zaščiti pred nedovoljenimi posegi

(2023/C 68/01)

OMEJITEV ODGOVORNOSTI To obvestilo s smernicami dopolnjuje Obvestilo C(2017) 352 final, ki obravnava prisotnost odklopnih naprav v lahkih vozilih pred homologacijo glede na dejanske emisije, ki nastajajo med vožnjo. Odraža razprave na strokovnih srečanjih foruma o homologaciji in nadzoru trga. Srečanj so se udeležili službe Komisije in strokovnjaki iz držav članic. Namen tega obvestila je olajšati izvajanje Uredbe (ES) št. 715/2007 (1) in Uredbe (ES) št. 595/2009 (2) za lahka oziroma težka vozila. Obvestilo samo po sebi ni pravno zavezujoče. Verodostojna razlaga zakonodaje lahko izhaja samo iz navedenih uredb in drugih veljavnih pravnih besedil ali načel, kot sta Uredba Komisije št. (EU) 2017/1151 (3) in Uredba Komisije (EU) št. 582/2011 (4) , vključno z vsemi akti o njunih spremembah. Namen tega obvestila je pomagati organom in izvajalcem s predstavitvijo dobrih praks za učinkovito izvajanje prava, ki se uporablja, pri tem pa velja, da je Sodišče Evropske unije edino pristojno za verodostojno razlago zakonodaje Unije.

1.   Uvod

Koncept odklopne naprave je sestavni del evropske zakonodaje o emisijah iz vozil. Opredelitev odklopnih naprav in njihova prepoved (z nekaterimi izjemami) za lahka vozila sta jasno določeni v členih 3(10) in 5(2) Uredbe (ES) št. 715/2007. Prepoved za težka vozila je določena v členu 5(3) Uredbe (ES) št. 595/2009 (glej Prilogo I).

Sodišče je v zvezi z združljivostjo nekaterih vrst odklopnih naprav obravnavalo več predlogov za sprejetje predhodne odločbe. S tem vprašanjem se je Sodišče ukvarjalo v zadevi C-693/18, v kateri je menilo, da je treba izjemo od prepovedi uporabe odklopnih naprav razlagati ozko (5). Poleg tega je v zadevah C-128/20, C-134/20 in C-145/20 odločilo, da odklopna naprava, ki bi morala, da bi bil motor zaščiten pred okvarami ali poškodbami in da bi se zagotovilo varno delovanje vozila, v normalnih pogojih vožnje delovati v večjem delu leta, ne more biti zajeta v izjemi iz člena 5(2), točka (a), Uredbe (ES) št. 715/2007 (6).

Komisija je v začetku leta 2017 objavila prve smernice o pomožnih strategijah za uravnavanje emisij (AES) in odklopnih napravah (7) za lahka vozila, homologirana brez preizkusov dejanskih emisij, ki nastajajo med vožnjo. Te prve smernice so vključevale tudi podrobne smernice o oceni pomožnih strategij za uravnavanje emisij, ki so pozneje postale del zakonodaje in se zato v tem dokumentu ne ponavljajo.

Namen tega dokumenta je določiti dobre prakse za zaznavanje nezakonitih odklopnih naprav za lahka in težka vozila, ki dopolnjujejo prvo obvestilo s smernicami, s posebnim poudarkom na vozilih, homologiranih po standardih Euro 6d in 6d-TEMP ter Euro VI stopnje od A do E.

Hkrati je v tem dokumentu obravnavana tudi potreba po zaščiti vozil pred nedovoljenimi posegi s spodbujanjem ustreznega preizkušanja sistemov za uravnavanje emisij in preizkušanja števca prevožene poti v okviru nadzora trga.

O osnutku tega dokumenta se je razpravljalo z državami članicami na forumu za izmenjavo informacij o izvrševanju in z vsemi deležniki v delovni skupini za motorna vozila. Prejete so bile pripombe, ki so se čim bolj upoštevale.

DEL A: Odklopne naprave in pomožne strategije za uravnavanje emisij

2.   Opredelitev pojmov in splošne obveznosti:

V primeru lahkih vozil:

Pojem odklopne naprave v primeru lahkih vozil je opredeljen v členu 3(10) Uredbe (ES) št. 715/2007:

„odklopna naprava“ pomeni vsak del vozila, ki zaznava temperaturo, hitrost vozila, vrtilno frekvenco motorja, uporabljeno prestavo, podtlak v polnilnem zbiralniku ali kateri koli drug parameter z namenom aktiviranja, prilagajanja, zakasnitve ali prekinitve delovanja katerega koli dela sistema za uravnavanje emisij, ki zmanjšuje učinkovitost sistema za uravnavanje emisij pod pogoji, pričakovanimi pri normalnem delovanju vozila in pri normalni uporabi[.]

Prepoved uporabe odklopnih naprav in izjeme so določene v členu 5(2) iste uredbe:

Uporaba odklopnih naprav, ki zmanjšujejo učinkovitost sistemov za uravnavanje emisij, je prepovedana. Prepoved ne velja[,] kadar:

(a)	je potreba po napravi upravičena zaradi zaščite motorja pred okvarami ali poškodbami in varnega delovanja vozila;

(b)	naprava po zagonu motorja ne deluje več; ali

(c)	so pogoji v bistvu vključeni v preskusne postopke za potrditev emisij izhlapevanja in povprečnih emisij iz izpušne cevi.

Vendar je treba prepoved brati skupaj s pravili iz Uredbe Komisije (EU) 2017/1151 v zvezi z uporabo pomožnih strategij za uravnavanje emisij.

Zadevne opredelitve pojmov so določene v členu 2 Uredbe (EU) 2017/1151:

in členu 5(11):

V skladu s Prilogo IIIA k Uredbi (EU) 2017/1151 se uporablja naslednje:

V primeru težkih vozil:

Pojem odklopne strategije pri težkih vozilih je opredeljen v členu 3(8) Uredbe (ES) št. 595/2009:

V nadaljevanju je treba izraz odklopne naprave razumeti tako, da vključuje tudi odklopne strategije za težka vozila. Prepoved uporabe odklopnih strategij je določena v členu 5(3) iste uredbe, tj. Uredbe (ES) št. 595/2009:

Bistvena razlika med obema uredbama je v tem, da so pri lahkih vozilih navedene izjeme glede odklopnih naprav, pri težkih vozilih pa so navedene izjeme glede uporabe pomožnih strategij za uravnavanje emisij, in sicer v odstavku 5.1.2 Priloge 10 k Pravilniku UNECE št. 49 (8), Revizija 6:

„Pomožna strategija za uravnavanje emisij ne sme zmanjšati učinkovitosti nadzora emisij v zvezi z osnovno strategijo za uravnavanje emisij v razmerah, za katere se lahko razumno pričakuje, da bodo nastopile pri običajnem delovanju in uporabi vozila, razen kadar pomožna strategija za upravljanje emisij zadeva eno od naslednjih posebnih izjem:

(a)	njeno delovanje je v največji meri vključeno v veljavne homologacijske preskuse, vključno s postopki za preskušanje emisij zunaj pogojev preskusnega cikla iz odstavka 6 Priloge VI k tej uredbi in določbami o skladnosti v prometu iz člena 12 te uredbe (9) [;]

(b)	aktivira se za namene zaščite motorja in/ali vozila pred poškodbo ali nesrečo;

(c)	aktivirana [je] le med zagonom ali ogrevanjem motorja, kot je določeno v tej prilogi;

(d)

njeno delovanje se uporabi za uravnavanje nadzora ene vrste s predpisi urejenih emisij, da se ohrani raven emisij drugih vrst s predpisi urejenih emisij pod posebnimi okoljskimi pogoji ali pogoji delovanja, ki niso v največji meri vključeni v homologacijske preskuse ali preskuse za certificiranje. Skupni učinek takšne strategije za uravnavanje emisij mora biti kompenziranje učinkov izjemnih okoljskih pogojev, da se zagotovi sprejemljiv nadzor vseh s predpisi urejenih emisij.“

3.   Utemeljitev

3.1.    Odklopne naprave v lahkih vozilih

Ravni emisij iz izpušne cevi morajo ostati pod mejnimi vrednostmi pri preizkusih WLTP in preizkusih dejanskih emisij, ki nastajajo med vožnjo, opravljenih v skladu z Uredbo (EU) 2017/1151. V skladu z izjemami iz opredelitve odklopne naprave se prepoved odklopne naprave ne uporablja v okviru mejnih pogojev, vključenih v preizkusne postopke za emisije. Ta izjema je bila uvedena, ker morajo emisije pri vsakem predpisanem preizkusu vsekakor ostati pod mejnimi vrednostmi.

Zato je pri vozilih, homologiranih glede na dejanske emisije, ki nastajajo med vožnjo, čeprav so mejni pogoji dejanskih emisij, ki nastajajo med vožnjo, dovolj široki, še vedno veliko tveganje za uporabo odklopnih naprav na območjih, ki se ne preizkušajo, tj. zunaj mejnih pogojev dejanskih emisij, ki nastajajo med vožnjo.

Zaznavanje, da se izvaja preizkus, in namerno spreminjanje emisij vozila, da se prikaže, da vozilo sprošča manjše emisije, kot bi jih sicer, bi bilo treba prav tako šteti za prepovedano odklopno napravo. Podobno bi se pomožna strategija za uravnavanje emisij, ki ni bila prijavljena in torej ocenjena, samodejno štela za odklopno napravo. Zato lahko naslednje omembe odklopnih naprav vključujejo pomožne strategije za uravnavanje emisij, ki niso bile prijavljene in odobrene. Homologacijski organi bi morali organu za tržni nadzor (10), Komisiji ali drugim priznanim tretjim osebam, ki izvajajo ustrezne preizkuse, na zahtevo predložiti ustrezne prijavljene in odobrene pomožne strategije za uravnavanje emisij.

Omeniti je treba tudi, da so lahko v preverjanje odklopnih naprav vključene tudi druge vrste preizkusov emisij, na primer preizkus emisij zaradi izhlapevanja (preizkus tipa 4).

3.2.    Odklopne naprave v težkih vozilih

Z določbami o skladnosti v prometu iz Uredbe (EU) št. 582/2011 je bilo uvedeno preverjanje skladnosti emisij pri vozilih, ki uporabljajo prenosni sistem za merjenje emisij (PEMS). Z demonstracijskim preizkusom, izvedenim pri homologaciji, in preizkusom ISC se zagotovi, da bodo emisije motorja ostale pod mejnimi vrednostmi emisij, kar zagotavlja, da bodo emisije vozila znotraj teh vrednosti v vseh običajnih pogojih uporabe.

Zaznavanje, da se izvaja preizkus, in namerno spreminjanje emisij vozila, da se prikaže, da vozilo sprošča manjše emisije, kot bi jih sicer, bi bilo treba prav tako šteti za prepovedano odklopno napravo/strategijo v primeru težkih vozil. Podobno bi se pomožna strategija za uravnavanje emisij, ki ni bila prijavljena in torej ocenjena, samodejno štela za prepovedano odklopno napravo/strategijo. Zato lahko omembe odklopnih naprav v naslednjem besedilu vključujejo pomožne strategije za uravnavanje emisij, ki niso bile prijavljene in odobrene.

Dovoljeni preizkusni pogoji za preizkuse s sistemom PEMS so dovolj široki, vendar še vedno obstaja veliko tveganje za uporabo odklopnih naprav na območjih, ki se ne preizkušajo, ki lahko še vedno obstajajo zunaj dovoljenih pogojev preizkušanja skladnosti v prometu s sistemom PEMS.

4.   Kako zaznati morebitno odklopno napravo

Za zagotavljanje pomoči organom držav članic pri izpolnjevanju njihovih obveznosti se s tem dokumentom uvaja metodologija za zaznavanje odklopnih naprav. Glavna cilja sta:

—	zagotoviti dosledno izbiro vozil in preizkušanje odklopnih naprav,

—

določiti priporočeno metodologijo, da se zagotovi skladnost pri preizkušanju in ocenjevanju med različnimi organi/laboratoriji. Z navedeno metodologijo se uvajajo preizkusni pogoji, ki niso urejeni s predpisi (ali kategorije preizkusnih pogojev, ki niso urejeni s predpisi), ki lahko sprožijo odklopno napravo.

4.1.    Izbira vozila

Vključene strani (Komisija, organi) bi morale v skladu z Uredbo (EU) 2018/858 (11) ter „pri izvajanju preskusov in kontrolnih pregledov“ upoštevati „uveljavljena načela ocenjevanja tveganj“ (12), ki se obravnavajo na forumu za izmenjavo informacij o izvrševanju zakonodaje EU o homologaciji in nadzoru trga motornih vozil. V ta namen je mogoče proučiti več meril, na podlagi katerih bi se določil vzorec vozil za preverjanje:

—

tržni delež: po možnosti se uporabijo podatki o prodaji, ki so v državi članici EU neposredno dostopni. Za lahka vozila bi se lahko uporabili podatki o prodaji iz najnovejše zbirke podatkov za spremljanje CO2, ki je na voljo na spletnih naslovih https://www.eea.europa.eu/data-and-maps/data/co2-cars-emission-20 in https://www.eea.europa.eu/data-and-maps/data/vans-16 (ali njene najnovejše letne različice). Pri lahkih in težkih vozilih se priporoča, naj se preizkušanje začne pri vozilih, ki se v EU prodajo v velikem številu. Vendar je treba preizkušati tudi vozila, ki se prodajajo v manjšem številu, da se poveča naključnost preizkušanja;

—	tehnična opredelitev: kot drugo merilo se lahko proučijo emisijski standardi, tehnologija pogonskega sistema, gorivo in naknadna obdelava;

—

okoljska učinkovitost: informacije o dejanskih emisijah, ki nastajajo med vožnjo, iz vozil se lahko pridobijo z alternativnimi metodami, kot so preizkušanje na daljavo, vgrajeni monitorji itd. Čeprav te informacije niso podlaga za potrditev prisotnosti odklopne naprave, se lahko na njihovi podlagi opredelijo neobičajni primeri. Kadar so take informacije zanesljivo določene (dobro opredeljeni preizkusni protokoli, veliko vozil, preizkušenih po istem protokolu), so lahko dobra podlaga za določanje okoljske učinkovitosti vozil in se lahko uporabijo za izbiro vozil za nadaljnje preizkušanje. Za določitev možne okoljske učinkovitosti vozil se lahko uporabi več tehnik in virov podatkov. V nadaljevanju sta priporočeni in na kratko predstavljeni dve med njimi: Priporočata se naslednji tehniki:

—

daljinsko spremljanje voznega parka z vgrajenimi tipali (npr. NOx, motor), imenovanimi tudi poenostavljeni sistemi za merjenje emisij (Simplified Emissions Measurement Systems, SEMS). Ta možnost je lahko vmesna pot za ugotavljanje medsebojne povezave med visokimi emisijami ter parametri delovanja motorja in vozila, vendar strategije za ocenjevanje podatkov še niso opredeljene;

—

naprave za daljinsko zaznavanje spremljajo številna vozila na določenem kraju ali z mobilno enoto (preizkus s sledenjem). Podatke, pridobljene z napravo za daljinsko zaznavanje, je treba uporabiti skupaj z dostopom do podatkovnih zbirk o registraciji, da se opredeli povezava s tipom vozila in emisijskim standardom, ki se zanj uporablja. Pridobljeni podatki so zanesljivi, ko se za znatno število vozil istega tipa ugotovi, da izpuščajo veliko emisij.

Da bi bili taki podatki na voljo, je bil uveden skupni ukrep o daljinskem zaznavanju in oceni tveganja za skladnost emisij na pobudo organov držav članic EU za nadzor trga in homologacijo v okviru foruma EU za izmenjavo informacij o izvrševanju. V okviru raziskovalnih projektov CARES (13) in NEMO (14) so bili razviti uporabniku prijazni in natančni sistemi za daljinsko spremljanje emisij. Cilj tega ukrepa bo razviti metodologijo za zbiranje in izmenjavo podatkov o emisijah vozil, pridobljenih z napravo za daljinsko zaznavanje in drugimi tehnikami, da bi se podprla metodologija ocene tveganja za izbiro tipa vozila.

Za opredelitev največjih povzročiteljev emisij se lahko uporabijo tudi druge tehnike, če se okoljska učinkovitost vozila ocenjuje v podobnih preizkusnih pogojih (npr. preizkušanje vozil v laboratoriju v voznih ciklih in/ali pogojih, ki se razlikujejo od predpisanega preizkusa).

Informacije o vozilu, ki se zahtevajo z zakonodajo (15), je treba dati na voljo vsem ustreznim stranem (državam članicam, tehničnim službam, tretjim osebam in Komisiji), da se omogoči preizkušanje.

4.2.    Metodologija preizkušanja za odklopne naprave in vrednotenje rezultatov

4.2.1.   Uvod

Metodologijo, predstavljeno v tem oddelku, bo redno pregledoval forum za izmenjavo informacij o izvrševanju zakonodaje EU o homologaciji in nadzoru trga motornih vozil. Pri pregledu se bo na podlagi najnovejših podatkov o emisijah, ki so jih zbrali sodelujoči organi, ocenila ustreznost pragov emisij, predstavljenih v odstavku 4.2.3.1.

V nadaljevanju so navedene različne možnosti preizkušanja, pri čemer vseh prikazanih metod ni treba uporabiti na vsakem preizkusnem vozilu. Pristojni organ ali priznana tretja oseba bi morala za vsak primer posebej določiti, katere metode so najprimernejše, in sicer na podlagi ustrezne ocene tveganja, pri kateri se upoštevajo morebitna neskladnost, verjetnost njenega pojava in drugi možni kazalniki, kot je resnost dogodka.

Iskanje odklopnih naprav bi lahko vključevalo dva različna primera:

primer A – „odklopne naprave za zaznavanje mejnih vrednosti“: naprave/strategije, ki kot sprožilce uporabljajo mejne vrednosti preizkušanja, ki so trenutno urejene s predpisi, ali njihove nadomestke (kot so temperatura okolice, nadmorska višina, trajanje vožnje, porabljeno gorivo in razponi dinamike vožnje), ali

primer B – „odklopne naprave za zaznavanje preizkušanja“: naprave/strategije, ki jih sproži prisotnost preizkusne opreme (npr. povečanje protitlaka na izpušni cevi, signali na zadnjih ultrazvočnih tipalih, priključitev zapisovalnika podatkov na vrata OBD) ali določitev lokacije vozila (tj. vse, kar vozilo obvešča, da se na cesti preizkuša glede emisij iz izpušne cevi). Te „odklopne naprave za zaznavanje preizkušanja“ se uporabljajo zlasti v preizkusih na cesti s sistemom PEMS, saj je treba pri vozilih, ki se preizkušajo v laboratoriju, običajno uporabljati poseben „način preizkušanja na dinamometru šasije“, da se omogoči preizkušanje emisij brez sprožitve varnostnih in drugih naprav.

Pristop, uporabljen v obeh primerih, je prikazan v naslednji preglednici. Glavni poudarek je na zaznavanju mejnih vrednosti, vendar se preiskave za zaznavanje preizkušanja ne smejo zanemariti, saj bi se lahko tveganje za take strategije sčasoma povečalo.

Table 1.

Različna primera odklopnih naprav

	Primer A Zaznavanje mejnih vrednosti	Primer B Zaznavanje preizkušanja
Preizkusna oprema	V skladu z regulativnimi zahtevami (laboratorij, sistem PEMS)	Omejeno poseganje v vozilo (brez povezave z vrati OBD vozila, po možnosti brez merilnika pretoka izpušnih plinov), kot je na primer: nadzor izpušnih plinov vozila, sistem SEMS.
Izbor preizkusnih pogojev	V skladu z odstavkom 4.2.2.1	Poleg primera A možnost izvajanja preizkusov na cesti na različnih lokacijah bi zmanjšala tveganje uporabe strategije, pri kateri se izkorišča položaj vozila.
Ocena podatkov o emisijah	V skladu z odstavkom 4.2.3	Ad hoc

4.2.2.   Preizkušanje za primer A (zaznavanje mejnih vrednosti)

4.2.2.1.   Izbor preizkusnih pogojev (načinov)

V vseh primerih je treba vključiti vsaj preizkušanje vozila s predpisanimi metodologijami. To je pomemben korak pri zagotavljanju, da vozilo/motor nima napak, ni slabo vzdrževan ali nima drugih podobnih težav, zaradi katerih bi se raven emisij neupravičeno zvišala.

Za zaznavanje prisotnosti odklopnih naprav v skladu s primerom A je treba vozila preizkusiti v različicah standardnih preizkusnih pogojev, imenovanih „načini“. Sklop načinov ni stalen, ampak odprt, ker je treba zaznati posebne tehnološke odzive na zapleten sklop parametrov in ohraniti njihovo nepredvidljivost.

Ta splošna načela so prikazana v Table 2 za lahka in težka vozila (16).

Table 2.

Emisijski standardi, predpisani preizkusi emisij in morebitni načini za primer A

Emisijski standardi	Veljavni predpisani preizkusi emisij	Morebitni načini za zaznavanje odklopnih naprav
Lahka vozila
Euro 5 Euro 6b, 6c	NEDC v skladu s Pravilnikom UNECE št. 83 (17)	Spremenjen NEDC, drugi cikli, odprava vseh prepoznavnih pogojev, značilnih za preizkušanje na preizkusni napravi (odprt pokrov motorja, kolesa se ne vrtijo, ni signala GPS ali premikanja koles itd.), vključene pomožne naprave, preizkusi na cesti
Euro 6d-TEMP Euro 6d	WLTP v skladu z Uredbo (EU) 2017/1151 Preizkusi dejanskih emisij, ki nastajajo med vožnjo, v skladu z Uredbo (EU) 2018/1832	Spremenjen WLTP, WLTP na cesti za primerjavo, drugi cikli, odprava vseh prepoznavnih pogojev, značilnih za preizkušanje na preizkusni napravi (odprt pokrov motorja, kolesa se ne vrtijo, ni signala GPS ali premikanja koles itd.), vključene pomožne naprave Preizkusi na cesti zunaj mejnih pogojev dejanskih emisij, ki nastajajo med vožnjo (npr. zunaj razponov nadmorske višine in/ali temperature in/ali dinamike vožnje, ki se uporabljajo pri preizkušanju dejanskih emisij, ki nastajajo med vožnjo)
Težki motorji/težka vozila
Euro VI	WHTC v primeru preizkušanja motorjev in preizkus celotnih vozil s sistemom PEMS v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 582/2011 (18)	Preizkusi vozil na cesti ali v laboratoriju (npr. enakovredni preizkusnemu postopku WHVC z drugačnim zaporedjem faz) zunaj „dovoljenih pogojev“ preizkušanja skladnosti v prometu (npr. zunaj razpona nadmorske višine in/ali temperature)

S spremembo enega ali več preizkusnih parametrov pri preizkusu emisij se lahko sproži en ali več naslednjih primerov, zaradi katerih se lahko povečajo emisije:

—	odklopna naprava,

—	pomožna strategija za uravnavanje emisij,

—	spremenjen fizični odziv motorja in/ali tehnologij za uravnavanje emisij, ki je običajno posledica spremembe pogojev (npr. vpliv temperature okolice na ogrevanje sestavnih delov), ki jih programska oprema ne uravnava, kot odziv na zaznane signale/parametre (19).

„Načini“ so sklopi preizkusnih pogojev, v katerih je mogoče opaziti povečanje emisij in s tem naprav/strategij. Pri preizkusih, ki trajajo od 30 minut (običajno trajanje v laboratoriju) do največ dve uri (lahka vozila) ali celo tri ure (težka vozila), je mogoče opaziti učinek povečanja emisij zaradi pomožne strategije za uravnavanje emisij, če:

—	je pomožna strategija za uravnavanje emisij/odklopna naprava dovolj časa aktivirana,

—	ustrezno povečanje emisij ni statistično oslabljeno glede na skupne emisije v celotnem preizkusu.

Zato se priporoča, da se preizkus izvede z uporabo „najboljših razpoložljivih načinov“: krajši kot je, bolje je mogoče zaznati kratke aktivacije pomožne strategije za uravnavanje emisij, če je minimalno trajanje načina v skladu s priporočeno prakso iz odstavka 4.2. Prouči se lahko tudi uporaba načinov z daljšim trajanjem, na primer kadar je obremenitev motorja dlje časa povečana (npr. razmere z velikim tovorom in/ali vzpenjanje in/ali vožnja po avtocesti).

4.2.2.2.   Kategorizacija načinov

Da bi se olajšalo ocenjevanje emisij, pridobljenih za različne načine, so bile ustvarjene kategorije, ki so bile povezane s pragovi iz odstavka 4.2.3.1. To se uporablja samo za primer A (zaznavanje mejnih vrednosti).

—

Kategorija 1 vključuje vse s predpisi urejene preizkuse, kot so WLTP po hladnem zagonu, mestni in skupni preizkus dejanskih emisij, ki nastajajo med vožnjo, po hladnem in vročem zagonu ter s predpisi urejeno preizkušanje skladnosti težkih vozil v prometu, za katere veljajo mejne vrednosti emisij. Ta kategorija vključuje tudi preizkuse z omejenimi spremembami v primerjavi s pogoji, ki so urejeni s predpisi (npr. vklopljena klimatska naprava med WLTP po hladnem zagonu, WLTP po vročem zagonu, WHVC po hladnem in vročem zagonu): v tem primeru parametri zunaj s predpisi urejenih preizkusnih pogojev ne bi smeli povzročiti bistvenih sprememb v fizičnem odzivu sistema motorja.

—	Kategorija 2 vključuje preizkuse, ki niso urejeni s predpisi in pri katerih so razdalje enake tistim pri s predpisi urejenih preizkusih.

—	Kategorija 3 vključuje vse druge preizkuse, ki ne spadajo v kategoriji 1 in 2 ali omogočajo „nenapovedano preizkušanje“. Ta kategorija vključuje tudi preizkuse za ugotavljanje, ali vozilo prilagodi svojo strategijo med preizkusi emisij iz izpušne cevi (primer B).

Odgovorni organ bi moral pri opredelitvi načina in njeni uvrstitvi v eno od kategorij skrbno upoštevati naslednje značilnosti:

—

prevoženo razdaljo (ali trajanje) načina: najmanjša razdalja (ali najkrajše trajanje) bi moralo biti v skladu z vrednostmi, določenimi s pogoji, ki so urejeni s predpisi. Pri lahkih vozilih je najkrajša priporočena razdalja 16 km (tj. najkrajša s predpisi urejena razdalja pri preizkusu dejanskih emisij, ki nastajajo med vožnjo). Pri težkih vozilih mora najkrajše priporočeno trajanje ustrezati delu motorja v ciklu WHTC. Pri hibridnih vozilih (npr. priključnih hibridih) bi bilo treba upoštevati delež vožnje z električnim vozilom,

—	uporabijo se lahko krajši načini, vendar se v tem primeru pragovi iz odstavka 4.2.3.1 ne uporabljajo in je treba sprejeti ad hoc strategije vrednotenja (glej odstavek 4.2.3.2),

—	kondicioniranje vozila, tj. če način ustreza preizkusu, pri katerem je vozilo „hladno“ v skladu z opredelitvijo pojma iz veljavne uredbe (primer: prva faza cikla WLTP).

Table 3.

Primeri načinov preizkušanja v okviru različnih kategorij

Kategorija	Lahka vozila	Težka vozila
1	— WLTP — WLTP z odprtim pokrovom motorja, spuščenimi okni, vklopljenimi lučmi in vklopljeno klimatsko napravo — Poti, skladne z dejanskimi emisijami, ki nastajajo med vožnjo (skupne ali mestne faze) pod zmernimi ali razširjenimi pogoji	— Poti, skladne s preizkušanjem skladnosti v prometu s sistemom PEMS — Preizkus motorjev v WHTC
2	— WLTP na preizkusni stezi — WLTP v laboratoriju s spreminjanjem temperature okolja, ponavljanje izbranih faz preizkusnega cikla — WLTP s ponavljajočimi se ali spremenjenimi fazami, vse pri kateri koli temperaturi okolice med –7 °C in +35 °C. — Drugi cikli v laboratoriju kot popolni cikli ali faze (npr. CADC (20), BAB (21), TfL (22)) — Preizkusi neskladnosti dejanskih emisij, ki nastajajo med vožnjo (23), na primer (24): — prekomerna vozna dinamika, — prekomerno skupno povečanje nadmorske višine, — posebni preizkusi, ki obravnavajo vozne razmere, ki jih ni mogoče zajeti s preizkusom dejanskih emisij, ki nastajajo med vožnjo, npr. dolgi avtocestni odsek, — preizkusi zunaj mejnih pogojev dejanskih emisij, ki nastajajo med vožnjo, za temperaturo okolice in/ali nadmorsko višino.	— Laboratorijski preizkusi WHVC za preizkušanje vozil — Drugi cikli v laboratoriju (tj. več ciklov WHVC s spremembami v vrstnem redu faz; npr. M/I/A/A/I/M (25)) — Poti za preizkušanje skladnosti v prometu s sistemom PEMS, ki se izkažejo za neskladne, na primer zaradi: — majhnega tovora, — posebnih preizkusov, ki obravnavajo vozne razmere, ki jih ni mogoče zajeti s preizkusom skladnosti v prometu s sistemom PEMS: kratki mestni odsek, dolgi avtocestni odsek, — preizkusov zunaj dovoljenih pogojev preizkušanja skladnosti v prometu s sistemom PEMS za temperaturo okolice in/ali nadmorsko višino.
3	Spremenjeni preizkus emisij zaradi izhlapevanja, funkcionalni pregledi sistema OBD, nadzor izpušnih plinov, dejanske emisije, ki nastajajo med vožnjo, s povezavo s sistemom OBD ali SEMS in brez nje	Funkcionalni pregledi sistema OBD, nadzor izpušnih plinov, preizkusi s sistemom PEMS brez povezave s sistemom OBD

Opomba 1:

primeri preizkusnih matrik so na voljo v Prilogi III.

Opomba 2:

razvrstitev preizkusov v posamezne kategorije je odgovornost homologacijskega organa in mora biti skladna z izjavami o pomožnih strategijah za uravnavanje emisij, ki se izdajo ob homologaciji.

4.2.3.   Vrednotenje rezultatov preizkusa za primer A (zaznavanje mejnih vrednosti)

Emisije vozila iz izpušne cevi v celotnem preizkusu (ali delu preizkusa) je treba izraziti kot „razmerja emisij“. Razmerje emisij je opredeljeno kot emisije vozila med preizkusom, deljene z veljavno mejno vrednostjo emisij (26).

Za lahka vozila se razmerje emisij izračuna ob upoštevanju določb Uredbe (EU) 2017/1151, kot so se uporabljale v času homologacije. Za načine v okviru emisij, ki niso urejene s predpisi (tj. v kategorijah 2 in 3, opredeljenih v odstavku 4.2.2.2), se popravki za razširjene pogoje in/ali CO2 ne uporabljajo.

Za težka vozila se razmerje emisij izračuna ob upoštevanju določb Uredbe (EU) št. 582/2011, kot so se uporabljale v času homologacije.

Za onesnaževala, ki so brez faktorjev skladnosti in niso urejena s predpisi v dejanskih voznih razmerah (npr. CO za preizkuse dejanskih emisij, ki nastajajo med vožnjo, pri lahkih vozilih), je treba emisije na cesti deliti z veljavno mejno vrednostjo. V takem primeru se izračunano razmerje emisij ne uporabi za preverjanje skladnosti vozila, ampak za oceno, ali so emisije neobičajne v skladu z odstavkoma 4.2.3.1 in 4.2.3.2.

Table 4.

Številski primeri št. 1 za izračun razmerja emisij: Lahka vozila

	Izmerjene emisije	Veljavna mejna vrednost emisij (Euro 6, prisilni vžig)	Faktor skladnosti PEMS	Izračun razmerja emisij
Laboratorij (vreča)	NOx 35 mg/km	60  mg/km	Ni na voljo	ER = 35 / 60 = 0,58
Laboratorij (PEMS za vozilo Euro 6d)	NOx 35 mg/km	60  mg/km	1,43	ER = 35 / (60 x 1,43 ) = 0,41
Na cesti (PEMS za vozilo Euro 6d)	NOx 35 mg/km	60  mg/km	1,43	ER = 35 / (60 x 1,43 ) = 0,41

Table 5.

Številski primeri št. 2: težka vozila

	Izmerjene emisije NOx	Veljavna mejna vrednost emisij (Euro VI, kompresijski vžig)	Faktor skladnosti PEMS-ISC	Izračun razmerja emisij
Na cesti (PEMS za vozila Euro VI)	125  mg/kWh	460  mg/kWh	1,5	ER = 125 / (460 x 1,5 ) = 0,18

4.2.3.1.    Metoda A: razmerja emisij v primerjavi s pragovi emisij (kategoriji 1 in 2)

Načeloma je glavni cilj določb o pomožnih strategijah za uravnavanje emisij omogočiti zaščito vozila/motorja v izjemnih in skrajnih okoliščinah delovanja in le, če niso na voljo alternativne metode/tehnologije, ki ne zahtevajo pomožnih strategij za uravnavanje emisij (27). Zato bi moral homologacijski organ pri sprejemanju pomožne strategije za uravnavanje emisij skrbno proučiti njen vpliv na okolje in pogostost. Pogostost in vpliv pomožne strategije za uravnavanje emisij na okolje bi bilo treba čim bolj omejiti.

Ta metoda A nikakor ne spodbuja k preseganju mejnih vrednosti emisij, tudi v pogojih, ki niso urejeni s predpisi. Njen glavni cilj je zaznati prisotnost pomožne strategije za uravnavanje emisij in prednostno razvrstiti preiskave. V nadaljevanju predlagani pragovi temeljijo na izkušnjah, pridobljenih na podlagi podatkov iz preizkusov vozil z različnimi emisijskimi standardi in tehnologijami. Emisijska razmerja pod temi pragovi in nad veljavnimi mejnimi vrednostmi (ki ustrezajo vrednosti praga 1) so lahko še vedno posledica nezakonitih strategij. Za vozila, homologirana po prejšnjih različicah Uredbe (ES) št. 715/2007, veljajo pragovi iz prejšnjega obvestila s smernicami.

Table 6.

Pragovi emisij 6d-TEMP in 6d (lahka vozila) / Euro VI (težka vozila)

	Kategorija 1	Kategorija 2
Prag 1	1,05	1,3
Prag 2	1,3	2,5

Pragovi se uporabljajo za vsa s predpisi urejena onesnaževala, razen za skupne ogljikovodike (če se ne merijo s sistemom PEMS za lahka tovorna vozila).

4.2.3.2.   Metoda B: relativna analiza razmerij emisij (kategoriji 2 in 3)

Poleg analize z uporabo pragov iz odstavka 4.2.3.1 se lahko vrednosti razmerij emisij primerjajo z vrednostmi, dobljenimi za pravilno delujoča vozila za ista onesnaževala in načine.

Po tej metodi se lahko vozilo opredeli kot „statistično odstopanje“, takoj ko njegove emisije odstopajo od emisij, ugotovljenih za njegovo tehnološko skupino pod enakimi pogoji. Pri tem pristopu so potrebni precej obsežni podatki o preteklih emisijah iz različnih vozil.

Metoda bi se morala sčasoma izboljšati, saj bo s povečevanjem števila preizkusov jasneje, kakšno bi moralo biti stanje pri pravilno delujočih vozilih. Trenutno se lahko uporablja na podlagi podatkov, zbranih za lahka vozila Euro 6d-TEMP in 6d, na primer z uporabo podatkov, predstavljenih v letnem poročilu JRC o emisijah za leto 2019 (28).

4.2.3.3.   Diagrami odločanja

4.2.4.   Splošni pristop v primeru B (zaznavanje preizkušanja)

V tem primeru naprave/strategije sproži preizkusna oprema PEMS ali določitev lokacije vozila. Zato se priporoča, da se ti parametri spreminjajo z uporabo najboljših razpoložljivih praks.

Za zaznavanje preizkusne opreme PEMS: vozilo je treba po možnosti preizkusiti v pogojih (npr. na preizkusni stezi z uporabo ciklov, predlaganih v odstavku 4.2.2.1) z zadostno stopnjo ponovljivosti. To bi moralo omogočiti primerjavo med preizkusi, opravljenimi s standardno opremo PEMS (s povezavo z merilnikom EFM in sistemom OBD), in merilno opremo, ki je popolnoma neodvisna od vozila (tj. brez povezave z merilnikom EFM in sistemom OBD, po možnosti z enostavnejšo opremo, kot je sistem SEMS).

Za zaznavanje določitve lokacije vozila bi bilo treba z izvajanjem preizkusov skladnosti dejanskih emisij, ki nastajajo med vožnjo, na različnih lokacijah in pogostim spreminjanjem lokacij znatno zmanjšati tveganje prisotnosti takih strategij.

4.2.5.   Dopolnilna analiza

4.2.5.1.   Podrobna analiza emisij

Če so rezultati preizkusov blizu mejnih vrednosti emisij ali da bi bolje razumeli, kaj sproži pomožno strategijo za uravnavanje emisij, se lahko rezultati preizkusov analizirajo tudi po podsklopih, na primer fazah laboratorijskih voznih ciklov ali voznih razmerah na cesti (mestna, izvenmestna, avtocestna vožnja).

Kot primer za to analizo lahko razmerja emisij med voznimi razmerami v mestu in na avtocesti poudarijo različne strategije emisij in njihovo učinkovitost, saj se obremenitev motorja v navedenih razmerah bistveno razlikuje. Pri tej vrsti dopolnilne analize rezultatov ni mogoče preveriti z metodo A, predstavljeno prej. Analizirati bi jih bilo treba relativno, tj. primerjati rezultate z najboljšimi ali najslabšimi primeri, pridobljenimi za isto gorivo, emisijski standard in/ali tehnologije za uravnavanje emisij.

4.2.5.2.   Analiza krmilne enote motorja

Če so rezultati preizkusov sumljivi ali če obstajajo znaki, da se uporabljajo odklopne naprave, se lahko sum utemelji ali ovrže z analizo programske opreme. Zahteva se razkritje programske opreme krmilne enote motorja in funkcionalnega okvira/dokumentacije programske opreme, skupaj s celotnim sklopom datotek A2L in Hex-Files, v katerih so navedene vrednosti spremenljivk in podatkov v zvezi s krmilno enoto motorja, ki jih je dejansko uporabil proizvajalec. Programska oprema krmilne enote motorja se preiskuje glede funkcij, ki bi lahko povzročile nedovoljeno modulacijo ali izklop sistemov za zmanjševanje emisij.

Morebitne odklopne naprave je mogoče preveriti pri meritvah dejanskih emisij, ki nastajajo med vožnjo, in sicer s preverjanjem delovanja sistema za uravnavanje emisij v pogojih, ki so bili predhodno zaznani z analizami programske opreme (npr. ponovno ogrevanje katalizatorja, sprememba temperature okolice itd.). Rezultate analiz programske opreme bi bilo treba vsekakor preveriti z dodatnimi fizičnimi preizkusi s sistemom PEMS ali drugimi ustreznimi merilnimi orodji. Na podlagi ugotovitev, dobljenih s temi preizkusi, se lahko tudi izvedejo nadaljnje potrebne analize programske opreme.

4.3.    Pregled načinov preizkušanja in strategij vrednotenja

Načini preizkušanja (predstavljeni v odstavku 4.2), priporočeni pragovi za začetek preiskav (4.2.3.1) in/ali podatki o emisijah, ki se pridobijo za različne načine preizkušanja in se lahko uporabijo za relativno analizo (4.2.3.2), ne bi smeli biti stalni, temveč jih bo Skupno raziskovalno središče Evropske komisije (JRC) vsako leto pregledalo in posodobilo.

4.4.    Nesprejemljive pomožne strategije za uravnavanje emisij

Komisija pomožne strategije za uravnavanje emisij, vključene v preglednico 7, trenutno šteje za nesprejemljive zaradi velikega povečanja emisij ali obstoja boljših tehnologij za preprečevanje škode. V skladu z nedavnimi sodbami Sodišča mora proizvajalec uporabiti tehnične naprave za upoštevanje vrednosti iz Uredbe (EU) 2017/1151 (29), potreba po odklopni napravi pa bi lahko obstajala le, če ob homologaciji nobena druga tehnična rešitev ne bi omogočala preprečitve neposrednega tveganja okvare ali poškodbe motorja (30). Dodatni dokazi so na voljo v Prilogi IV.

Homologacijski organ lahko pomožno strategijo za uravnavanje emisij na tem seznamu šteje za ustrezno le ob ustrezni utemeljitvi potrebe v skladu z metodologijami iz Uredbe (EU) 2017/1151 ali Uredbe (EU) št. 582/2011 in le v izjemnih primerih.

Pričakuje se, da se bo ta seznam še naprej posodabljal z novimi primeri, ko se bodo ti pojavili, ob upoštevanju tehničnih informacij, ki jih bodo nacionalni organi predložili na podlagi svojih izkušenj, in zaradi upoštevanja tehničnega napredka.

Table 7.

Primeri nesprejemljivih pomožnih strategij za uravnavanje emisij  (33)

Pomožna strategija za uravnavanje emisij	Opažanja:
Vračanje izpušnih plinov ali uravnavanje emisij je ob vročem zagonu motorja zmanjšano ali deaktivirano bolj, kot je opisano (31) v osnovni strategiji za uravnavanje emisij	Višje emisije pri vročem zagonu kot pri hladnem zagonu
Vračanje izpušnih plinov je pri temperaturi okolice nad –4 °C zmanjšano ali deaktivirano bolj, kot je opisano (31) v osnovni strategiji za uravnavanje emisij (32)	Višje emisije v spodnjem delu temperaturnega razpona, kjer se lahko stopnja vračanja izpušnih plinov zniža, da se preprečita kondenzacija in/ali nabiranje saj
Vračanje izpušnih plinov je pri visokih temperaturah okolice zmanjšano ali deaktivirano bolj, kot je opisano (31) v osnovni strategiji za uravnavanje emisij	Višje emisije v zgornjem delu temperaturnega razpona, kjer se lahko stopnja vračanja izpušnih plinov zniža, da se prepreči pregrevanje motorja
Parametri, ki niso neposredno povezani s fizičnim pojavom, zaradi katerega bi bila potrebna uporaba pomožne strategije za uravnavanje emisij, kot so časovnik, vrtljaji na minuto, hitrost vozila, navor motorja, poraba goriva itd.	Uporaba približka, ki ni neposredno povezan z naravnim pojavom (tj. uporaba visoke hitrosti vozila ali temperature okolice za zmanjšanje učinkovitosti sistema za vračanje izpušnih plinov ali sistema za selektivno katalitično redukcijo ali izklop vračanja izpušnih plinov, da se prepreči kondenzacija)
Spreminjanje odmerjanja reaktanta v obdobju prisile	Odmerjanje reaktanta (AdBlue) se v obdobju prisile zmanjša ali ustavi, zaradi česar so emisije višje kot med osnovno strategijo za uravnavanje emisij, ne da bi za to obstajala verjetna utemeljitev
Obogatitev bencinskega goriva	Obogatitev goriva, ki se lahko uporablja za zaščito pred pregrevanjem pri visoki vrtilni frekvenci motorja. Zaradi tega se v razmerah dinamične vožnje povečajo emisije CO.

DEL B: Zaščita pred nedovoljenimi posegi

5.   Zaščita števca prevožene poti in sistemov za uravnavanje emisij pred nedovoljenimi posegi

V skladu z veljavnimi predpisi je izrecno prepovedano nedovoljeno posegati (34) v sisteme za uravnavanje emisij z namenom, da bi jih odstranili ali spremenili njihovo uporabo in poslabšali emisijske vrednosti vozila (35).

V členu 3, točki 4 in 5, Uredbe (EU) 2017/1151 ter oddelku 2.3 o določbah za varnost elektronskega sistema Priloge I k navedeni uredbi se poleg tega zahteva, da proizvajalci namestijo sisteme za zaščito sistemov za uravnavanje emisij in števca prevoženih kilometrov v lahkih vozilih pred spremembami. Podobne določbe so vključene v člen 3, točka 8, Uredbe (EU) št. 582/2011 in točko 2.1 Prilogi X k navedeni uredbi za težka vozila.

Številni dokazi kažejo, da se nedovoljeni posegi v sisteme za uravnavanje emisij dogajajo v vseh vrstah motornih vozil (36), (37), (38). Najočitnejši razlog za to prakso je ekonomska korist za uporabnika vozila, ki mu ni treba plačati reagenta ali zamenjati okvarjenega filtra za delce, drug razlog pa je povečanje moči ali zmanjšanje porabe goriva. Podobno se nedovoljeno posega tudi v števce prevožene poti (39), (40), (41), (42), prav tako zaradi ekonomske koristi, saj se vozilo umetno prikaže kot novejše. V poročilu Skupnega raziskovalnega središča z naslovom „Vehicles Odometer and Emission Control Systems: Digital Tampering and Countermeasures“ (Števci prevožene poti in sistemi za uravnavanje emisij v vozilih: digitalni nedovoljeni posegi in protiukrepi) (43) so podrobno opisani možni načini za odpravo digitalnih nedovoljenih posegov, ki jih je treba še razviti. Zato je pomembno, da se pravilna uporaba ukrepov proti nedovoljenim posegom, ki jih sprejmejo proizvajalci, preveri že med nadzorom trga s preprostimi preizkusi.

5.1.   Predlagana metodologija za preverjanje skladnosti z zahtevami glede zaščite pred nedovoljenimi posegi28

Metodologija za sisteme uravnavanja emisij

Za potrditev, da je proizvajalec vgradil ustrezno zaščito pred nedovoljenimi posegi v sisteme za uravnavanje emisij, je pomembno, da laboratorij poskuša izvesti manipulacijo sistema za uravnavanje emisij z uporabo vsaj enega od sistemov za nedovoljene posege v sisteme za uravnavanje emisij, ki so na voljo na trgu za vsako preizkušano vozilo.

Če je manipulacija mogoča, vozilo ni v skladu z določbo o varnosti elektronskih sistemov iz Uredbe (EU) 2017/1151 ali Uredbe (EU) št. 582/2011, saj je mogoče vanj nedovoljeno posegati.

Organi za nadzor trga bi morali vsako leto poskusiti uporabiti različne sisteme (kot so naprave, ki onemogočijo sistem AdBlue, odstranitev filtrov za trdne delce, fizični in elektronski posegi v sistem za vračanje izpušnih plinov in tristezni katalizator itd.) za nedovoljene posege v sisteme za uravnavanje emisij, da bi obravnavali vse možne nedovoljene posege. Ugotovitve je primerno vključiti v sistem ICSMS, jih objaviti in o njih razpravljati na forumu ter jih dati na voljo javnosti.

Laboratorij lahko razvije tudi lastne ustrezne preglede za preverjanje, ali so sistemi za uravnavanje emisij ustrezno zaščiteni, kot so analiza programske opreme ali drugi bolj zapleteni varnostni pregledi sistema.

Metodologija za nedovoljene posege v števec prevožene poti

Da bi potrdili, da je proizvajalec vgradil ustrezno zaščito pred nedovoljenimi posegi v števec prevožene poti, je dobra praksa, da laboratorij poskuša izvesti manipulacijo števca prevožene poti z uporabo enega od ustreznih orodij, ki so na voljo na trgu. Če je manipulacija uspešna, vozilo ni v skladu z določbo o varnosti elektronskih sistemov, kot se zahteva v Uredbi (EU) 2017/1151, in ga bi bilo treba odpoklicati zaradi posodobitve programske opreme, ki odpravlja pomanjkljivost, ki omogoča nedovoljene posege.

Organi za nadzor trga bi morali ugotovitve sporočiti v sistem ICSMS (44) in o njih razpravljati na forumu. Taka poročila bi bilo treba dati na voljo javnosti.

---

(1)  UL L 171, 29.6.2007, str. 1.

(2)  UL L 188, 18.7.2009, str. 1.

(3)  UL L 175, 7.7.2017, str. 1.

(4)  UL L 167, 25.6.2011, str. 1.

(5)  Točka 112 sodbe v zadevi C-693/18.

(6)  Točka 2 sodb v zadevah C-128/20, C-134/20 in C-145/20 z dne 14. julija 2022.

(7)  OBVESTILO KOMISIJE o smernicah o ocenjevanju pomožnih strategij za uravnavanje emisij in prisotnosti odklopnih naprav v zvezi z uporabo Uredbe (ES) št. 715/2007 o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) (C(2017) 352 final).

(8)  UL L 171, 24.6.2013, str. 1.

(9)  Točka (a) v skladu z Uredbo (EU) št. 582/2011, spremenjena s točko 4 Priloge VI k Uredbi (EU) št. 133/2014.

(10)  Člen 7(3) Uredbe (EU) 2018/858.

(11)  UL L 151, 14.6.2018, str. 1.

(12)  Člen 8(1) Uredbe (EU) 2018/858.

(13)  CARES | City Air Remote Emission Sensing (daljinsko zaznavanje emisij v mestnem zraku; cares-project.eu).

(14)  Projekt | Nemo (nemo-cities.eu).

(15)  Za lahka vozila v skladu s členom 9 Uredbe (EU) 2017/1151 v povezavi z Dodatkom 1 k Prilogi II k navedeni uredbi.

Za težke motorje v skladu s členom 12 Uredbe (EU) 582/2011 v povezavi s Prilogo II k navedeni uredbi.

(16)  Preglednica ni izčrpna. Razlaga se glede na posebne pogoje, ki se nanašajo na določeno vrsto homologacije.

(17)  https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A42019X0253&qid=1658915552410

(18)  V tem primeru preizkus s sistemom PEMS zadostuje za dokazovanje skladnosti motorja z zahtevami WHTC in se je mogoče izogniti odstranitvi motorja iz vozila.

(19)  Opozoriti je treba, da bi morale biti emisije tudi v takem primeru skladne z mejnimi vrednostmi.

(20)  CADC: Common Artemis Driving Cycles.

(21)  BAB: ADAC Highway Cycle (BAB 130).

(22)  TfL: Transport for London Cycle.

(23)  Z najmanjšo razdaljo 16 km, vendar niso skladni z drugimi zahtevami.

(24)  Opomba: predlagani seznam načinov ni izčrpen, natančni pogoji preizkušanja pa bodo odvisni od prometnih situacij, ki se pojavljajo v resničnem življenju.

(25)  Tri faze preizkusa so: M je mestna, I je izvenmestna in A je avtocestna vožnja.

(26)  Veljavne mejne vrednosti emisij za preizkuse emisij na cesti vključujejo dodatne rezerve za upoštevanje merilne negotovosti sistemov PEMS, kot je predpisano v ustreznih uredbah.

(27)  Kot je preventivno vzdrževanje ali tipalo pretoka za preprečevanje in zaznavanje obraščanja sistema za vračanje izpušnih plinov.

(28)  Skupno raziskovalno središče, 2019, Light-duty vehicles emissions testing (Preizkušanje emisij lahkih vozil) – https://ec.europa.eu/jrc/en/publication/eur-scientific-and-technical-research-reports/joint-research-centre-2019-light-duty-vehicles-emissions-testing.

(29)  Glej točko 79 v zadevi C-134/20.

(30)  Glej točko 69 v zadevi C-128/20.

(31)  Kot je opisano v razširjenem dokumentacijskem paketu.

(32)  Če se ne izravna z drugimi sistemi za uravnavanje emisij.

(33)  Za homologacije, odobrene po objavi tega dokumenta.

(34)  „[N]edovoljeni poseg“ pomeni izključitev, prilagoditev ali spremembo sistema za uravnavanje emisij vozila ali pogonskega sistema, vključno z vso programsko opremo ali drugimi elementi nadzorne logike v teh sistemih, katerega načrtovani ali nenačrtovani učinek je povečanje emisij vozila.

(35)  Člen 7 Uredbe (ES) št. 595/2009.

(36)  Poročilo o stanju nadzora švicarskih težkih tovornjakov, neformalni dokument GRPE-75-06, junij 2017.

(37)  ACEA, delavnica o emulatorjih Adblue, 5. december 2017.

(38)  Preiskava manipulacije NOx v težkih vozilih, Danska agencija za varnost v cestnem prometu, 2018.

(39)  Raziskava za odbor TRAN – Nedovoljeni posegi v števec prevožene poti: ukrepi za njihovo preprečevanje. Študija 2017.

(40)  https://www.fiaregion1.com/mileage-fraud/

(41)  https://unece.org/DAM/trans/doc/2015/wp29grsg/GRSG-108-37e.pdf

(42)  Tachomanipulation bei Gebrauchtwagen erkennen | ADAC.

(43)  https://circabc.europa.eu/d/a/workspace/SpacesStore/079d3ad8-7121-4c8b-bb57-f5ba13c4407c/JRC%20Vehicles%20Odometer%20and%20Emission%20Control%20System%20Digital%20Tampering.pdf

(44)  Člen 12(1) Uredbe (EU) 2018/858.

Menjalni tečaji eura (1)

23. februar 2023

(2023/C 68/02)

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,0616
JPY	japonski jen	143,32
DKK	danska krona	7,4429
GBP	funt šterling	0,88140
SEK	švedska krona	11,0579
CHF	švicarski frank	0,9892
ISK	islandska krona	152,70
NOK	norveška krona	10,9545
BGN	bolgarski lev	1,9558
CZK	češka krona	23,686
HUF	madžarski forint	381,43
PLN	poljski zlot	4,7438
RON	romunski lev	4,9146
TRY	turška lira	20,0355
AUD	avstralski dolar	1,5551
CAD	kanadski dolar	1,4366
HKD	hongkonški dolar	8,3291
NZD	novozelandski dolar	1,7039
SGD	singapurski dolar	1,4249
KRW	južnokorejski won	1 376,59
ZAR	južnoafriški rand	19,4076
CNY	kitajski juan	7,3227
IDR	indonezijska rupija	16 141,05
MYR	malezijski ringit	4,7071
PHP	filipinski peso	58,351
RUB	ruski rubelj
THB	tajski bat	36,848
BRL	brazilski real	5,4765
MXN	mehiški peso	19,4512
INR	indijska rupija	87,6695

---

(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

Informativno obvestilo Komisije v skladu s členom 16(4) Uredbe (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti

Obveznosti javne službe glede rednih zračnih prevozov

(Besedilo velja za EGP)

(2023/C 68/03)

Država članica	Italija
Zadevne proge	Reggio Calabria–Torino in v obratni smeri Reggio Calabria–Benetke in v obratni smeri Reggio Calabria–Bologna in v obratni smeri
Datum začetka veljavnosti obveznosti javne službe	27. maj 2023
Naslov, na katerem je mogoče dobiti besedilo in vse informacije in/ali dokumentacijo v zvezi z obveznostmi javne službe	Za več informacij se obrnite na: Ministero delle infrastrutture e dei trasporti Dipartimento per la mobilità sostenibile Direzione Generale per gli aeroporti, il trasporto aereo e i servizi satellitari Via Giuseppe Caraci, 36 00157 Roma ITALIJA tel. +39 0644127190 ENAC Direzione Trasporto Aereo e Licenze Viale Castro Pretorio, n. 118 00185 Roma ITALIJA tel. +39 0644596532 Spletišče: http://www.mit.gov.it http://www.enac.gov.it Elektronski naslov: dg.ta@pec.mit.gov.it osp@enac.gov.it

Informativno obvestilo Komisije v skladu s členom 17(5) Uredbe (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti

Javni razpis za opravljanje rednih zračnih prevozov v skladu z obveznostmi javne službe

(Besedilo velja za EGP)

(2023/C 68/04)

Država članica	Italija
Zadevna proga	Reggio Calabria–Bologna in v obratni smeri
Obdobje veljavnosti pogodbe	od 27. maja 2023 do 26. maja 2025
Rok za oddajo ponudb	dva meseca od datuma objave tega obvestila
Naslov, na katerem je mogoče dobiti besedilo javnega razpisa in vse pomembne informacije in/ali dokumentacijo v zvezi z javnim razpisom in obveznostjo javne službe	ENAC Direzione Trasporto Aereo e Licenze Viale Castro Pretorio, n. 118 00185 Roma ITALIJA tel. +39 0644596247 Elektronski naslov: osp@enac.gov.it Spletišče: http://www.mit.gov.it http://www.enac.gov.it

Informativno obvestilo Komisije v skladu s členom 17(5) Uredbe (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti

Javni razpis za opravljanje rednih zračnih prevozov v skladu z obveznostmi javne službe

(Besedilo velja za EGP)

(2023/C 68/05)

Država članica	Italija
Zadevna proga	Reggio Calabria–Torino in v obratni smeri
Obdobje veljavnosti pogodbe	od 27. maja 2023 do 26. maja 2025
Rok za oddajo ponudb	dva meseca od datuma objave tega obvestila
Naslov, na katerem je mogoče dobiti besedilo javnega razpisa in vse pomembne informacije in/ali dokumentacijo v zvezi z javnim razpisom in obveznostjo javne službe	ENAC Direzione Trasporto Aereo e Licenze Viale Castro Pretorio, n. 118 00185 Roma ITALIJA tel. +39 0644596247 Elektronski naslov: osp@enac.gov.it Spletišče: http://www.mit.gov.it http://www.enac.gov.it

Informativno obvestilo Komisije v skladu s členom 17(5) Uredbe (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti

Javni razpis za opravljanje rednih zračnih prevozov v skladu z obveznostmi javne službe

(Besedilo velja za EGP)

(2023/C 68/06)

Država članica	Italija
Zadevna proga	Reggio Calabria–Benetke in v obratni smeri
Obdobje veljavnosti pogodbe	od 27. maja 2023 do 26. maja 2025
Rok za oddajo ponudb	dva meseca od datuma objave tega obvestila
Naslov, na katerem je mogoče dobiti besedilo javnega razpisa in vse pomembne informacije in/ali dokumentacijo v zvezi z javnim razpisom in obveznostjo javne službe	ENAC Direzione Trasporto Aereo e Licenze Viale Castro Pretorio, n. 118 00185 Roma ITALIJA tel. +39 0644596247 Elektronski naslov: osp@enac.gov.it Spletišče: http://www.mit.gov.it http://www.enac.gov.it

OBVESTILO V SKLADU S ČLENOM 29(2) KADROVSKIH PREDPISOV

Objava prostega delovnega mesta direktorice/direktorja za odhodke (BUDG.A) v Generalnem direktoratu za proračun (razred AD 14) v Bruslju

COM/2023/10426

(2023/C 68/07)

Evropska komisija je objavila razpis prostega delovnega mesta (COM/2023/10426) direktorice/direktorja za odhodke (BUDG.A) v Generalnem direktoratu za proračun (razred AD 14).

Za besedilo razpisa prostega delovnega mesta v 24 jezikih in prijavo obiščite to namensko spletno stran na spletišču Evropske komisije: https://europa.eu/!jRN9r6

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.11035 – STENA / MIDSONA)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2023/C 68/08)

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).

(2)  UL C 366, 14.12.2013, str. 5.

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2023/C 68/09)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1)

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„Carnuntum“

PDO-AT-A0217-AM01

Datum obvestila: 29. november 2022

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1.   Največji donos na hektar

Največji donos na hektar pred letino 2020 je bil 9 000 kg/ha; od letine 2020 je določen na 10 000 kg/ha.

2.   Sorte vinske trte

Do letine 2019 so se lahko za vina z ZOP „Carnuntum“ brez omejitev uporabljale vse sorte vinske trte, ki so v Avstriji dovoljene za kakovostna vina. Od letine 2019 je seznam dovoljenih sort vinske trte omejen.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime

Carnuntum

2.   Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

4.   Opis vin

1.   Belo vino z ZOP „Carnuntum“

KRATEK OPIS

Bela vina z ZOP „Carnuntum“ se lahko proizvajajo iz sort vinske trte chardonnay, weißburgunder in grüner veltliner.

Barva: zelenkasto rumena do svetlo zlato rumena.

Vonj: če vino ni hranjeno v lesenih sodih, so za vonj vina značilne note svežih jabolk in agrumov. Če je hranjeno v lesenih sodih, pa se pri njem zaznajo masleno pražene note in note po ekstraktu, ki so združene z vonjem belega kruha, suhega sadja in rozin.

Okus: vina, v katerih prevladuje sorta vinske trte grüner veltliner, imajo začimben okus po belem popru z aromami jabolk, hrušk, agrumov in koščičastega sadja. Vina „Carnuntum“, v katerih prevladuje sorta vinske trte chardonnay ali weißburgunder, imajo značilne sadne arome (jabolko, pridih kutine, celo eksotično sadje) in začimbno noto (po travniških cvetlicah, pa tudi po oreških).

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)	15,0
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	9,0
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,0 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	18
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	200

2.   Rdeče vino z ZOP „Carnuntum“

KRATEK OPIS

Rdeča vina z ZOP „Carnuntum“ se proizvajajo iz glavnih sort zweigelt in blaufränkisch.

Barva: temno rdeče vijolična.

Vonj: vino ima izrazit vonj po vanilji in višnjah, vendar tudi pridih popra, črnega ribeza ali cimeta. Na splošno ima sadno in žametno cvetico.

Okus: vina, v katerih prevladuje sorta vinske trte zweigelt, so sočnega okusa s sadno noto zrelih višenj in včasih tudi sliv. Vina z ZOP „Carnuntum“ so na splošno zmerno tanična in nežno zeliščnega okusa. Vina, ki vsebujejo velik delež sorte vinske trte blaufränkisch, imajo izrazit okus gozdnih sadežev ali češenj in značilne poživljajoče kisline. V nasprotju z vini iz sorte vinske trte zweigelt imajo vina „Carnuntum“ iz sorte vinske trte blaufränkisch gosto strukturo in so izrazito tanična.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)	15,0
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	12,0
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,0 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	20
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	150

5.   Enološki postopki

5.1.   Posebni enološki postopki

–

5.2.   Največji donosi

1.	ZOP „Carnuntum“ 10 000 kilogramov grozdja na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

Z označbo porekla „Carnuntum“ sta zajeta politični okraj Bruck an der Leitha in sodni okraj Schwechat v Spodnji Avstriji.

7.   Sorte vinske trte

Blaufränkisch – frankovka

Chardonnay – morillon

Grüner veltliner – weißgipfler

Weißer burgunder – klevner

Weißer burgunder – pinot blanc

Weißer burgunder – weißburgunder

Zweigelt – blauer zweigelt

Zweigelt – rotburger

8.   Opis povezave

ZOP „Carnuntum“

Podnebje: Podnebje je značilno panonsko, s suhimi, vročimi poletji in mrzlimi, suhimi zimami. Za poletja in jeseni so značilne izrazite razlike med dnevnimi in nočnimi temperaturami, pri čemer visokim dnevnim temperaturam sledijo nizke temperature ponoči. Vendar bližina Donave in Nežiderskega jezera, ki uravnava temperaturo, ublaži nihanja temperature in uravnava vlažnost zraka.

Tla: Talne razmere na območju ZOP „Carnuntum“ se zelo razlikujejo ter segajo od težke ilovice in puhlice do plasti proda in peska. Tla so nastala iz nanosov oceana Paratetida in nekdanje Donave. Te nanose prekriva velik količina apnenčastega materiala, kar je značilno za nekdanja morja.

Povezava: Bela vina z ZOP „Carnuntum“ imajo izrazite sadne arome jabolk, hrušk in agrumov zlasti zaradi razlik med dnevnimi in nočnimi temperaturami, saj nizke nočne temperature povzročajo, da v rastlinah nastane manj sladkorja in se v njih razvije več arom. Apnenčasta tla (skupaj z ustrezno podlago) dajejo belim vinom izrazite kisline, ki nato pripomorejo, da se v vinih nadalje razvijejo in izrazijo sadne arome.

Razlike med dnevnimi in nočnimi temperaturami prav tako ugodno vplivajo na rdeča vina z ZOP „Carnuntum“, proizvedena iz sort vinske trte zweigelt in blaufränkisch, saj poudarijo njihove sadne arome po zrelih višnjah in slivah. Zaradi vpliva Nežiderskega jezera na uravnavanje temperature in vlažnosti grozdje, iz katerega se proizvajajo rdeča vina z ZOP „Carnuntum“, zori še dolgo v jesen, zato imajo ta vina značilno zmerno vsebnost taninov. Pretežno apnenčasta tla dajejo mnogo rdečim vinom z ZOP „Carnuntum“ nežno aromo po zeliščih.

9.   Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Proizvodnja

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

odstopanje od proizvodnje na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Avstrijski zakon o vinu za vsa vina z ZOP določa, da mora proizvodnja vina z ZOP potekati na vinorodnem območju (območje porekla z ZGO), na katerem je območje ZOP, ali na sosednjem vinorodnem območju. Avstrija zato na splošno uporablja odstopanje iz člena 5 Uredbe (EU) 2019/33.

Za proizvodnjo vin z ZOP „Carnuntum“ so bili določeni dodatni pogoji: ker območje ZOP „Carnuntum“ meji na druga vinorodna območja v Spodnji Avstriji in na Gradiščanskem, obstajajo proizvajalci vina zunaj območja ZOP „Carnuntum“, ki za proizvodnjo vin kupujejo tudi grozdje z navedenega območja. Za čim učinkovitejši nadzor nad takimi vini, ki se proizvajajo zunaj območja ZOP „Carnuntum“, je treba proizvodnjo vin z ZOP „Carnuntum“ zunaj vinorodnega območja predhodno prijaviti regionalnemu odboru za vino Carnuntum in jo ta mora odobriti. Poreklo ZOP „Carnuntum“ mora biti jasno navedeno na vseh ustreznih računih, dobavnicah in prevoznih dokumentih.

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

pakiranje na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Avstrijski zakon o vinu ne določa splošnih pravil za stekleničenje vin z ZOP.

Za zagotovitev kakovosti in značilnih lastnosti vin z ZOP „Carnuntum“ sta za stekleničenje vin z ZOP „Carnuntum“ določena naslednja pogoja: stekleničenje lahko poteka zunaj vinorodnega območja Carnuntum, le če je bilo prijavljeno regionalnemu odboru za vino Carnuntum in ga je ta odobril. Poreklo Carnuntum mora biti jasno navedeno na vseh ustreznih računih, dobavnicah in prevoznih dokumentih.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://info.bml.gv.at/themen/landwirtschaft/landwirtschaft-in-oesterreich/pflanzliche-produktion/wein/Weinherkunft.html

---

(1)  UL L 9, 11.1.2019, str. 2.

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2023/C 68/10)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„Weststeiermark“

PDO-AT-A0234-AM01

Datum obvestila: 29. november 2022

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1.   Sprememba največjega donosa na hektar

Največji donos na hektar pred letino 2020 je bil 9 000 kg/ha; od letine 2020 je določen na 10 000 kg/ha.

2.   Sorte vinske trte

Pred letino 2018 so se lahko za vina z ZOP „Weststeiermark“ uporabljale vse sorte vinske trte, ki so v Avstriji dovoljene za kakovostna vina. Od letine 2018 je seznam dovoljenih sort vinske trte omejen.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime

Weststeiermark

2.   Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

4.   Opis vin

ZOP „Weststeiermark“

KRATEK OPIS

Približno 80 % pridelave na vinorodnem območju ZOP „Weststeiermark“ predstavlja zgolj sorta vinske trte blauer wildbacher (tradicionalno ime: „schilcher“): blauer wildbacher je stara, avtohtona sorta vinske trte.

Barva: roza do rosé.

Vonj: note rdečega jagodičja (gozdne jagode, jagode in maline).

Okus: svež in živahno kisel z več notami sočnih gozdnih jagod in jagod.

Majhen delež vin z ZOP „Weststeiermark“ se proizvaja iz belih sort vinske trte.

Barva: zelenkasto rumena do svetlo zlato rumena.

Vonj: sadni vonj črnega ribeza in kosmulje, vendar tudi zelene paprike.

Okus: okus jabolk z notami po sveže pokošeni travi in mineralnimi notami.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)	15,0
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	9
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4 grami na liter, izraženi kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	18
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	200

5.   Enološki postopki

5.1.   Posebni enološki postopki

–

5.2.    Največji donosi

ZOP „Weststeiermark“

10 000 kilogramov grozdja na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

Območje ZOP „Weststeiermark“ zajema okraje Gradec, Gradec okolica, Voitsberg in Deutschlandsberg v zvezni deželi Štajerski.

7.   Sorte vinske trte

Blauer wildbacher – schilcher

8.   Opis povezave

ZOP „Weststeiermark“

Podnebje: Za območje ZOP „Weststeiermark“ je značilna posebna topografija. Globoke doline se raztezajo od vzhoda proti zahodu in ščitijo pred močnimi vetrovi, zaradi česar se temperature čez dan znatno dvignejo. Poleg tega se velika večina vinogradov nahaja na pobočjih, zato so bolj osončeni kot običajno. Vendar so noči zaradi nadmorske višine območja ZOP „Weststeiermark“ veliko hladnejše.

Tla: Vinogradi na območju ZOP „Weststeiermark“ večinoma rastejo na pretežno kislih, kristalnih trdnih kamninah Vzhodnih Alp, na vzhodu pa na delno grobih in pretežno rahlih kamninah Štajerskega bazena.

Povezava: Zaradi ekstremne temperaturne razlike med dnevom in nočjo ima grozdje višjo vsebnost kislin kot običajno. Vino rosé z ZOP „Weststeiermark“ (tradicionalno ime: „Schilcher“) zato vsebuje največ kislin od vseh vin v Avstriji. Tudi za bela vina je značilen okus, v katerem prevladujejo kisline. Poleg prepoznavne vsebnosti kislin daje dnevni razpon zlasti belim vinom, proizvedenim iz sort vinske trte burgunder, značilne sadne arome, kot sta aromi jagod in malin.

9.   Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Proizvodnja

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

odstopanje od proizvodnje na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Avstrijski zakon o vinu za vsa vina z ZOP določa, da mora proizvodnja vina z ZOP potekati na vinorodnem območju (območje porekla z ZGO), na katerem je območje ZOP, ali na sosednjem vinorodnem območju. Avstrija zato na splošno uporablja odstopanje iz člena 5 Uredbe (EU) 2019/33.

Za proizvodnjo vin z ZOP „Weststeiermark“ sta bila določena dodatna pogoja: proizvodnja mora potekati na območju ZOP „Steiermark“ (vključno z območji ZOP „Weststeiermark“, ZOP „Südsteiermark“ in ZOP „Vulkanland Steiermark“); stekleničenje zunaj vinorodnega območja ZOP „Steiermark“ je dovoljeno le, če se prijavi regionalnemu odboru za vina „Steiermark“ in ga ta odobri.

Stekleničenje

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

pakiranje na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Avstrijski zakon o vinu ne določa splošnih pravil za stekleničenje vin z ZOP.

Za zagotovitev kakovosti in značilnih lastnosti vin z ZOP „Weststeiermark“ sta za stekleničenje vin z ZOP „Weststeiermark“ določena naslednja pogoja: stekleničenje mora potekati na območju ZOP „Steiermark“ (vključno z območji ZOP „Weststeiermark“, ZOP „Südsteiermark“ in ZOP „Vulkanland Steiermark“); stekleničenje zunaj vinorodnega območja ZOP „Steiermark“ je dovoljeno le, če se prijavi regionalnemu odboru za vina „Steiermark“ in ga ta odobri.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://info.bml.gv.at/themen/landwirtschaft/landwirtschaft-in-oesterreich/pflanzliche-produktion/wein/Weinherkunft.html

---

(1)  UL L 9, 11.1.2019, str. 2.

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2023/C 68/11)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„Neusiedlersee“

PDO-AT-A0219-AM01

Datum obvestila: 29. november 2022

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1.   Največji donos na hektar

Največji donos na hektar pred letino 2020 je bil 9 000 kg/ha; od letine 2020 je določen na 10 000 kg/ha.

2.   Sorte vinske trte

Pred letino 2020 so se lahko za vina z ZOP „Neusiedlersee“ uporabljale vse sorte vinske trte, ki so v Avstriji dovoljene za kakovostna vina. Od letine 2020 je seznam dovoljenih sort vinske trte omejen.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime

Neusiedlersee

2.   Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

15.	Vino iz sušenega grozdja

16.	Vino iz prezrelega grozdja

4.   Opis vin

1.   ZOP „Neusiedlersee“

KRATEK OPIS

Vina z ZOP „Neusiedlersee“ so proizvedena iz sorte vinske trte zweigelt.

Barva: zamolklo temno rdeča.

Vonj: značilna sadna in žametna cvetica z aromami vanilje in višnje.

Okus: vina z ZOP „Neusiedlersee“ s staranjem v jeklenih cisternah pridobijo arome zrelih višenj ali sliv, ki so značilne za sorto vinske trte zweigelt.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)	15,0
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	12,0
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4 grami na liter, izraženi kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	20
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	150

2.   ZOP „Neusiedlersee“„Reserve“

KRATEK OPIS

Vina z ZOP „Neusiedlersee“ se lahko starajo tudi v lesenih sodih, pri čemer so dodatno označena z navedbo „Reserve“.

Okus: sadne note zrelih višenj ali sliv se umikajo notam zrelih taninov, vanilje, čokolade in slivove marmelade, ki izhajajo iz lesenih sodov.

Barva: zamolkla in izrazito temno rdeča.

Vonj: vina z ZOP „Neusiedlersee“„Reserve“ s staranjem v lesenih sodih in odvisno od ožganosti sodov pridobijo note, ki segajo od značilne vanilje do dima in čokolade.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)	15,0
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	13,0
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4 grami na liter, izraženi kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	20
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	150

3.   ZOP „Neusiedlersee“„fruchtsüß“

KRATEK OPIS

Vina z ZOP „Neusiedlersee“ kategorije „fruchtsüß“ (sadno sladka) so proizvedena iz prezrelega grozdja.

Sorta vinske trte: uporabljajo se lahko vse bele sorte vinske trte, dovoljene za avstrijska kakovostna vina, pri čemer je glavna sorta welschriesling.

Vonj in okus: vina morajo izpolnjevati merila za tradicionalna izraza „Spätlese“ (pozna trgatev) in „Auslese“ (izbor), pri čemer morajo biti zlasti intenzivno sadno sladka s pridihom tropskega sadja (npr. banane in ananasa).

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)	15,0
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	5
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4 grami na liter, izraženi kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	18
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	350

4.   ZOP „Neusiedlersee“„edelsüß“

KRATEK OPIS

Vina z ZOP „Neusiedlersee“ kategorije „edelsüß“ (plemenito sladka) se proizvajajo iz sušenega grozdja.

Sorta vinske trte: uporabljajo se lahko vse bele sorte vinske trte, dovoljene za avstrijska kakovostna vina, pri čemer je glavna sorta welschriesling.

Vonj in okus: vina morajo izpolnjevati merila za tradicionalna izraza „Beerenauslese“ (jagodni izbor) in „Trockenbeerenauslese“ (suhi jagodni izbor), pri čemer morajo imeti zlasti značilne arome oreškov, medu in karamele.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)	15,0
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	5
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4 grami na liter, izraženi kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	40
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	400

5.   Enološki postopki

5.1.   Posebni enološki postopek

–

5.2.   Največji donosi

ZOP „Neusiedlersee“

10 000 kilogramov grozdja na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

Z zaščiteno označbo porekla „Neusiedlersee“ je zajet celotni politični okraj Neusiedl am See na Gradiščanskem, razen občin Winden in Jois.

7.   Sorte vinske trte

Welschriesling

Zweigelt – blauer zweigelt

Zweigelt – rotburger

8.   Opis povezave

ZOP „Neusiedlersee“

Podnebje: Območje ZOP „Neusiedlersee“ leži na sredini panonskega podnebnega pasu. Za podnebje so značilna suha, vroča poletja in hladne zime z malo snega. Nežidersko jezero, ki je največje stepsko jezero Srednje Evrope s 300 km2 vodne površine in trstičja, ima zelo pomembno vlogo pri uravnavanju podnebja in ustvarja posebno mikroklimo. Poleti se to veliko vodno telo segreje in ponoči počasi sprošča shranjeno toploto v okolje. Velika vlažnost (ki je posledica velike površine jezera) in jesenska megla sta značilni za obdobje, v katerem zori grozdje na območju ZOP „Neusiedlersee“.

Tla: Območje ZOP „Neusiedlersee“ se razteza od severne do vzhodne obale Nežiderskega jezera. Tla na severovzhodni obali jezera so puhličasta in sestavljena iz černozjoma. Na območju Seewinkel (južnem delu območja ZOP „Neusiedlersee“) so prisotna tudi prodnata, peščena in slana tla.

Povezava: Na okus vin z ZOP „Neusiedlersee“ vplivajo naslednji dejavniki:

(1)

vina z ZOP „Neusiedlersee“ in ZOP „Neusiedlersee“„Reserve“ se proizvajajo iz sorte vinske trte zweigelt. Tej sorti vinske trte ustrezajo tla z malo hranil, kot so prodnata, peščena in slana tla na jugu območja Neusiedlersee, zaradi česar se v vinih iz te sorte razvijejo značilne višnjeve, slivove in marelične arome;

(2)

vina z ZOP „Neusiedlersee“„Spätlese“ in „Auslese“ se proizvajajo iz prezrelega grozdja. Vroča, suha poletja na vinorodnem območju Neusiedlersee omogočajo še posebej dolgotrajno zorenje grozdja. Na ta postopek z uravnavanjem toplote dodatno ugodno vpliva jezero, ki se poleti segreje. Prezrelo grozdje vinom daje okus in vonj z notami tropskega sadja (npr. banane in ananasa);

(3)

vina z ZOP „Neusiedlersee“„Beerenauslese“ in „Trockenbeerenauslese“ se proizvajajo iz sušenega grozdja. Velika vlažnost (ki je posledica velike površine jezera) in jesenska megla ugodno vplivata na nastanek plemenite plesni (Botrytis cinerea). Z razvojem te plesni na grozdju postane kožica grozdja luknjasta in propustna za vodo. Zaradi tega se grozdje posuši že na trsih v vinogradu. To daje vinom značilen okus in vonj z aromami oreškov, medu in karamele.

9.   Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Proizvodnja

Pravni okvir

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja

odstopanje od proizvodnje na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja

Avstrijski zakon o vinu za vsa vina z ZOP določa, da mora proizvodnja vina z ZOP potekati na vinorodnem območju (območje porekla z ZGO), na katerem je območje ZOP, ali na sosednjem vinorodnem območju. Avstrija zato na splošno uporablja odstopanje iz člena 5 Uredbe (EU) 2019/33.

Za proizvodnjo vin z ZOP „Neusiedlersee“ sta bila določena dodatna pogoja: vina z ZOP „Neusiedlersee“ se lahko proizvajajo zunaj območja porekla le, če ležijo vinogradi proizvajalca na območju ZOP „Neusiedlersee“, vino pa se proizvaja v njegovih prostorih zunaj območja ZOP „Neusiedlersee“, ali če obstajajo parcelne pogodbe med proizvajalcem, ki ima prostore zunaj območja ZOP „Neusiedlersee “, in lastniki vinogradov na območju ZOP „Neusiedlersee“.

Stekleničenje

Pravni okvir

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja

pakiranje na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja

Avstrijski zakon o vinu ne določa splošnih pravil za stekleničenje vin z ZOP.

Za zagotovitev kakovosti in značilnih lastnosti vin z ZOP „Neusiedlersee“ je za stekleničenje vin z ZOP „Neusiedlersee“ določen naslednji pogoj: stekleničenje vin z ZOP „Neusiedlersee“ zunaj območja porekla je mogoče le, če vinogradi proizvajalca ležijo na območju ZOP in stekleničenje vina poteka v prostorih, ki jih ima polnilnica zunaj območja ZOP „Neusiedlersee“.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://info.bml.gv.at/themen/landwirtschaft/landwirtschaft-in-oesterreich/pflanzliche-produktion/wein/Weinherkunft.html

---

(1)  UL L 9, 11.1.2019, str. 2.

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2023/C 68/12)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„Wachau“

PDO-AT-A0205-AM01

Datum obvestila: 29. november 2022

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1.   Največji donos na hektar

Največji donos na hektar pred letino 2020 je bil 9 000 kg. Od letine 2020 je 10 000 kg.

2.   Sorte vinske trte

Do letine 2020 so se lahko za ZOP „Wachau“ brez omejitev uporabljale vse sorte vinske trte, ki so v Avstriji dovoljene za „Qualitätswein“ (kakovostna vina). Od letine 2020 je seznam dovoljenih sort vinske trte omejen.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime proizvoda

Wachau

2.   Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

4.   Opis vin

ZOP „Wachau“

KRATEK OPIS

Večina proizvedenih vin z ZOP „Wachau“ je belih vin. Rdeča vina predstavljajo zelo majhen delež.

Barva: večina belih vin je zelenkasto rumene ali svetlo slamnato rumene barve. Bela vina velike vrednosti, ki so se starala dlje časa, so lahko zmerno do intenzivno zlato rumene barve. Barvo mladih rdečih vin je mogoče opisati kot svetlo češnjevo rdečo, medtem ko so starejša rdeča vina, ki so se starala dlje časa, temno škrlatno rdeče barve ali pa imajo granaten ali rubinasto rdeč odtenek.

Vonj: vonj belih vin spominja predvsem na pečkato sadje, kot je jabolko ali hruška, in agrume. Dlje ko se vino stara, bolj bo njegov vonj spominjal na suho in eksotično sadje (npr. ananas in banano). Vonj rdečih vin „Wachau“ vsebuje primarne arome predvsem češenj in sliv, po zorenju v sodih pa sekundarne arome, npr. tobaka ali čokolade.

Okus: vsebnost kislin je ključnega pomena za okus belih vin „Wachau“ ter podkrepi okus jabolk in agrumov (grenivke, limone in limete). Dlje časa starana bela vina, zlasti tista z glavno sorto grüner veltliner, imajo pookus z notami popra in marelice. Rdeča vina so predvsem sadnega in malo taničnega okusa, s pridihom višenj in rdečega ribeza. Vina, ki se hranijo v lesenih sodih, imajo aromo po dimu zaradi staranja v sodu ter pridih po kompotu in pokuhanem sadju.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)	15
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	9,0
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4 grami na liter, izraženi kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	18
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	200

5.   Enološki postopki

5.1.   Posebni enološki postopki

–

5.2.   Največji donosi

ZOP „Wachau“

10 000 kilogramov grozdja na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

Z zaščiteno označbo porekla „Wachau“ so zajete občine Aggsbach, Bergern im Dunkelsteinerwald, Dürnstein, Mautern an der Donau, Mühldorf, Rossatz-Arnsdorf, Spitz in Weißenkirchen v Spodnji Avstriji.

7.   Sorte vinske trte

Grüner veltliner – weißgipfler

Weißer riesling – rheinriesling

Weißer riesling – riesling

8.   Opis povezave

ZOP „Wachau“

Za vinorodno območje Wachau so značilne strme terase na bregovih Donave.

Podnebje: Na območju je čutiti močan vpliv dveh vrst podnebja, ki tukaj prihajata v stik, in sicer zahodnega/atlantskega in vzhodnega/panonskega podnebja. Atlantsko podnebje prinaša nadpovprečno količino padavin, medtem ko so za panonsko podnebje značilne visoke dnevne temperature in hladne noči. Območje Wachau je znano tudi po svojih mikroklimah, ki so odvisne od naklona, izpostavljenosti in terena ter ki jih s shranjevanjem toplote ustvarjajo zidovi in skale teras. Visoke dnevne temperature in ostre zime blaži širok tok Donave. Poleg tega hladni vetrovi, ki pihajo iz regije Waldviertel na severu, povzročajo veliko razliko med dnevnimi in nočnimi temperaturami, zlasti v mesecih pred trgatvijo.

Tla: Za območje Wachau je značilna preperela skalna podlaga, v postglacialnem obdobju pa so se na zavetrnih pobočjih gora odlagali vetrni nanosi peska, zaradi česar so na več mestih na vzhodnih straneh skalnatih pobočij nastale plasti puhlice. Ta geološki teren in kamnite terase, ki so jih sezidali v srednjem veku, omogočajo učinkovitejše obdelovanje strmih pobočji ob Donavi in so tudi ključne značilnosti pokrajine območja Wachau.

Povezava: Preperela skalna podlaga teras poudari arome agrumov (limona in grenivka) pri sorti vinske trte rheinriesling. Zaradi puhličastih tal imajo krepka vina polnega telesa iz sorte vinske trte grüne veltliner arome pečkatega sadja (jabolko in hruška). Izjemno spremenljive temperature so ključnega pomena za visoko vsebnost kislin v belih vinih. Pri rdečih vinih temperaturne razlike poudarijo zlasti sadne arome z malo taninov.

9.   Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Proizvodnja

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

odstopanje od proizvodnje na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Avstrijski zakon o vinu za vsa vina z ZOP določa, da mora proizvodnja vina z ZOP potekati na vinorodnem območju (območje porekla z ZGO), na katerem je območje ZOP, ali na sosednjem vinorodnem območju. Avstrija zato na splošno uporablja odstopanje iz člena 5 Uredbe (EU) 2019/33.

Za proizvodnjo vin z ZOP „Wachau“ so bili določeni dodatni pogoji: vina z ZOP „Wachau“ se lahko proizvajajo zunaj območja porekla, če ima proizvajalec sedež na območju porekla Kremstal ali Traisental, ki meji na območje ZOP „Wachau“, in ima v lasti vinograde na območju porekla Wachau ali pa je z lastniki takih vinogradov sklenil pogodbe za dobavo grozdja.

Stekleničenje

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

pakiranje na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Avstrijski zakon o vinu ne določa splošnih pravil za stekleničenje vin z ZOP.

Za zagotovitev kakovosti in značilnih lastnosti vin z ZOP „Wachau“ sta za stekleničenje vin z ZOP „Wachau“ določena naslednja pogoja: vina z ZOP „Wachau“ lahko stekleničijo vse polnilnice s sedežem na območju Wachau. Poleg tega jih lahko stekleničijo polnilnice s sedežem na območju porekla Kremstal ali Traisental, ki meji na območje ZOP „Wachau“, pri čemer morajo imeti te polnilnice v lasti vinograde na območju porekla Wachau ali pa sklenjene pogodbe z lastniki takih vinogradov.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://info.bml.gv.at/themen/landwirtschaft/landwirtschaft-in-oesterreich/pflanzliche-produktion/wein/Weinherkunft.html

---

(1)  UL L 9, 11.1.2019, str. 2.

Objava zahtevka za odobritev spremembe specifikacije proizvoda, ki ni manjša, v skladu s členom 50(2), točka (a), Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2023/C 68/13)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek v treh mesecih od datuma te objave.

ZAHTEVEK ZA ODOBRITEV SPREMEMBE SPECIFIKACIJE PROIZVODA ZA ZAŠČITENE OZNAČBE POREKLA/ZAŠČITENE GEOGRAFSKE OZNAČBE, KI NI MANJŠA

Zahtevek za odobritev spremembe v skladu s členom 53(2), prvi pododstavek, Uredbe (EU) št. 1151/2012

„PIMENTÓN DE MURCIA“

EU št.: PDO-ES-0113-AM02 – 2.2.2021

ZOP (X) ZGO ( )

1.   Skupina vložnikov in pravni interes

(a)   Skupina vložnikov

Consejo Regulador de la Denominación de Origen Protegida „PIMENTÓN DE MURCIA“ [regulativni svet za zaščiteno označbo porekla „PIMENTÓN DE MURCIA“]

Avda. Santa Eulalia, 7 – Bajo

30850 Totana – Murcia

ESPAÑA

Tel. in faks +34 968424016

e-naslov: info@pimentondemurcia.es

(b)   Pravni interes

Regulativni svet je organizacija, ki zastopa vse proizvajalce in je uradno priznana za upravljanje ZOP v skladu z veljavno zakonodajo (odlok regionalnega ministrstva za kmetijstvo, vodo in okolje z dne 17. decembra 2001 o potrditvi uredbe, ki ureja označbo porekla „Pimentón de Murcia“, in njenega regulativnega sveta).

Dokazila o njegovem legitimnem interesu ter potrdilo o njegovi sestavi in nalogah so priloženi dopisu, ki ga je podpisal njegov predsednik.

2.   Država članica ali tretja država

Španija

3.   Postavka v specifikaciji proizvoda, na katero se sprememba nanaša

☐	Ime proizvoda

☒	Opis proizvoda

☒	Geografsko območje

☐	Dokazilo o poreklu

☐	Metoda proizvodnje

☒

Povezava

☐	Označevanje

☒	Drugo [Navedite.] — Nadzorni organ — Nacionalne pravne zahteve

4.   Vrsta sprememb

☐	Sprememba specifikacije proizvoda za registrirano ZOP ali ZGO, ki se ne šteje za manjšo v skladu s členom 53(2), tretji pododstavek, Uredbe (EU) št. 1151/2012.

☒	Sprememba specifikacije proizvoda za registrirano ZOP ali ZGO, za katero enotni dokument (ali enakovredni dokument) ni bil objavljen, pri čemer se sprememba ne šteje za manjšo v skladu s členom 53(2), tretji pododstavek, Uredbe (EU) št. 1151/2012.

5.   Spremembe

1.   Oddelek B – Opis proizvoda

Sprememba analitskih lastnosti tržnih kategorij „ekstra“ in „primera“ (razred I), opisanih v oddelku B (Opis proizvoda), naslov Značilnosti končnega proizvoda, podnaslov Fizične in kemijske lastnosti (preglednica)

Sedanje besedilo

Zajeti sta le naslednji tržni kategoriji: EXTRA in PRIMERA (razred I), kot sta opredeljeni z naslednjimi analitskimi lastnostmi:

Lastnosti	Ekstra	Primera
(*1) Barva – minimalne enote ASTA	120	90
Najvišja vlažnost, izražena v %	14	14
Etrski ekstrakt suhe snovi, izražen v % Največ	20	23
Najvišja vsebnost pepela v suhi snovi, izražena v %:
— Skupaj	7,5	8
— netopen	0,7	1
Surova vlakna v suhi snovi, izražena v %	27	28
Najvišja vsebnost kapsaicina, izražena v %	0,003	0,003

Novo, spremenjeno besedilo

Zajeti sta le naslednji tržni kategoriji: EXTRA in PRIMERA (razred I), kot sta opredeljeni z naslednjimi analitskimi lastnostmi:

Lastnosti	Ekstra	Primera
(*2) Barva – minimalne enote ASTA	≥ 120	≥ 90
Najvišja vlažnost, izražena v %	≤ 14	≤ 14
Etrski ekstrakt suhe snovi, izražen v % Največ	≤ 20	≤ 23
Najvišja vsebnost pepela v suhi snovi, izražena v %:
— Skupaj	≤ 9,4	≤ 9,9
— netopen	≤ 0,7	≤ 1
Surova vlakna v suhi snovi, izražena v %	≤ 27	≤ 28
Najvišja vsebnost kapsaicina, izražena v %	≤ 0,003	≤ 0,003

Razlog

Za spremembo preglednice o fizikalnih in kemijskih lastnostih obstajata dva razloga.

Prvič, ta sprememba je popravek. Sedanja specifikacija proizvoda navaja vsebnost surovih vlaken kot absolutno in natančno vrednost, ne pa kot najnižjo ali najvišjo vrednost ali kot razpon. V takrat veljavni zakonodaji (odlok z dne 1. septembra 1983 o standardih kakovosti za Pimentón za izvoz, objavljen v uradnem listu št. 243, strani 27973 do 27975) so bili analitski parametri navedeni kot najvišje in najnižje vrednosti, to pojasnilo pa pomotoma ni bilo vključeno v specifikacijo proizvoda. Vključiti želimo navedbo, da se navedena vrednost nanaša na najvišjo vrednost. Poleg tega želimo pojasniti merilo, ki se uporablja za preostale parametre z ≤ in ≥.

Drugič, sprememba skupne vsebnosti pepela je posledica upoštevanja novih analitskih tehnik, pri čemer se vrednost prilagodi glede na občutljivost in negotovost trenutno uporabljenih metod. Ta sprememba ne vpliva na značilnosti končnega proizvoda v skladu s kraljevim odlokom št. 2242/84 z dne 26. septembra 2007.

Enotni dokument

Ta sprememba je vključena v odstavek 3.2. Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

2.   Oddelek C – Geografsko območje

Sedanje besedilo

(C)   GEOGRAFSKO OBMOČJE

OBMOČJE PROIZVODNJE

Območje pridelave paprike, namenjene proizvodnji mlete paprike, ki bo zajeta z označbo porekla „Pimentón de Murcia“, zajema ozemlje naslednjih občin v pokrajini Murcia na jugovzhodu Španije:

Alhama de Murcia,

Beniel,

Cartagena,

Fortuna,

Fuente Álamo,

Librilla,

Lorca,

Molina de Segura,

Murcia,

Puerto Lumbreras,

San Javier,

Santomera,

Torre Pacheco,

Totana.

Skupna površina meri 484 450 ha, od tega je 277 204 ha nasadov.

OBMOČJE PREDELAVE IN PAKIRANJA

Območje predelave in pakiranja obsega vse občine v pokrajini Murcia.

Novo, spremenjeno besedilo

OBMOČJE PROIZVODNJE

Območje pridelave paprike, namenjene proizvodnji mlete paprike, ki bo zajeta z označbo porekla „Pimentón de Murcia“, zajema ozemlje v naslednjih občinah v pokrajinah Murcia, Almería, Granada in Alicante na jugovzhodu Španije:

Pokrajina Murcia:   Alhama de Murcia,   Beniel,   Caravaca,   Cartagena,   Fortuna,   Fuente Álamo,   Librilla,   Lorca,   Mazarrón,   Molina de Segura,   Murcia,   Puerto Lumbreras,   San Javier,   Santomera,   Torre Pacheco,   Totana.

Pokrajina Almeria:   Pulpí,   Vélez Blanco,   Vélez Rubio.

Pokrajina Granada:   Orce,   Puebla de Don Fadrique.

Pokrajina Alicante:   Elche,   Guardamar del Segura,   Orihuela,   Pilar de la Horadada,   Torrevieja.

OBMOČJE PREDELAVE IN PAKIRANJA

Območje predelave in pakiranja je isto kot območje proizvodnje.

Razlog

Geografsko območje, opredeljeno v specifikaciji proizvoda, je bilo spremenjeno, da se na ozemlje, zaščiteno z ZOP „Pimentón de Murcia“, vključita pridelava paprike in proizvodnja mlete paprike v sosednjih občinah z enakimi zgodovinskimi značilnostmi, terenom, podnebjem in človeškimi dejavniki, kot so trenutno navedeni.

Paprika za proizvodnjo mlete paprike se prideluje v teh občinah, med drugim jo pridelujejo isti proizvajalci, ki izdelujejo proizvod z ZOP. Kmetije so sosednje, paprika in sorta, ki se gojita, pa imata enake značilnosti, kot so opredeljene v specifikaciji proizvoda za ZOP. Proizvod celo dehidrirajo v sušilnicah, ki so registrirane za ZOP. Papriko delno pokupijo obrati, registrirani za ZOP, oziroma je namenjena tem obratom. Vendar ti proizvajalci do zdaj niso izpolnjevali pogojev in niso bili upravičeni do zaščite z ZOP pri dajanju svojega proizvoda na trg.

Geografskemu območju so bile dodane naslednje občine:

pokrajina Murcia:   Caravaca,   Mazarrón;

pokrajina Almería:   Pulpí,   Vélez Blanco,   Vélez Rubio,

pokrajina Granada:   Orce,   Puebla de Don Fadrique;

pokrajina Alicante:   Elche,   Guardamar del Segura,   Orihuela,   Pilar de la Horadada,   Torrevieja.

Vse razširitve ustrezajo občinam v sami pokrajini ali sosednjim občinam iz obmejnih pokrajin.

Zahtevek za razširitev geografskega območja, ki ga je vložil regulativni svet za ZOP „Pimentón de Murcia“, je odgovor na zahteve številnih kmetov z območij, ki mejijo na trenutno zaščiteno območje.

Občini, ki spadata v pokrajino Murcia

Občini Mazarrón in Caravaca ležita blizu območij, na katerih je skoncentrirana največja proizvodnja – in največ proizvajalcev – mlete paprike „Pimentón de Murcia“. Nasadi so se na ta območja iz občine Murcia razširili v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja.

Obe občini imata podobne vzorce temperatur, padavin in vlažnosti. V občinah Mazarrón in Caravaca je tako kot v drugih občinah, vključenih v specifikacijo proizvoda, povprečna temperatura 16 °C do 20 °C v mesecih, ko se začne sajenje, najvišje temperature pa julija in avgusta ostanejo pod 32 °C. Vlažnost je v teh mesecih več kot 40-odstotna, med julijem in septembrom pa lahko doseže 70 %. Povprečna količina padavin v občini Mazarrón je 280 mm, v nekaterih delih občine Caravaca pa beležijo še nekoliko višje vrednosti.

Opozoriti je treba, da se lahko presajanje v hribovitem svetu občine Caravaca zakasni. To je bilo upoštevano že v prvotni specifikaciji proizvoda, ki omogoča presajanje po določenem datumu, ne da bi bil naveden rok za to.

Tudi tehnike pridelave so enake kot na zaščitenih proizvodnih območjih, saj gre za iste kmete z enakim pridelovalnim postopkom in tradicijo, ki se je na celotnem ozemlju razvijala istočasno in v enakih razmerah.

Občine, ki spadajo v pokrajini Almería in Granada

Pokrajini Almería in Granada sta tako kot Murcia in Alicante del jugovzhodne Španije. Imata enake splošne vzorce padavin, temperatur in značilnosti tal, čeprav z očitnimi razlikami na lokalni ravni.

Kar zadeva podnebje, je treba poudariti, da so padavine podobne kot pri sredozemskem podnebju, z lokalnimi in od okoliščin odvisnimi razlikami, zlasti v občinah Puebla de Don Fadrique in Orce. Občina Pulpí ima bolj suho podnebje. Te lokalne razlike se ne štejejo za pomembne:

v občinah Puebla de Don Fadrique in Orce je povprečna količina padavin večja (400 ± 50 mm na leto) kot v drugih občinah. V občini Pulpi, ki ima bolj sušno podnebje, je povprečna količina padavin pod 300 mm na leto (297 mm). Zabeležene vrednosti padavin se iz leta v leto spreminjajo, verjetno zaradi učinkov podnebnih sprememb. Te razlike se ne štejejo za pomembne, ker so v mesecih, v katerih se paprika posadi in uporabi za proizvodnjo mlete paprike „Pimentón de Murcia“ (april–oktober), zabeležene vrednosti podobne kot v drugih občinah (170 mm).

Paprika, natančneje sorta bola, ki se uporablja za ZOP „Pimentón de Murcia“, se tradicionalno goji v pokrajinah Almería in Granada. „Izvozili“ so jo podjetja in kmetje iz doline Guadalentín, ki so se preselili v bolj nedotaknjene predele, tako kot so to storili prvi kmetje v dolini Segura sredi 20. stoletja, ko so bili zaradi glivičnih težav prisiljeni svoje nasade preseliti v današnjo dolino Guadalentín in na druga območja.

Vendar teh območij ni mogoče šteti za nova oziroma vsaj niso tako nova za gojenje paprike, iz katere se proizvaja mleta paprika. Obstajajo bibliografske omembe gojenja paprike za proizvodnjo mlete paprike, ki segajo vsaj v leto 1987 in v katerih sta pokrajini Almería in Granada poudarjeni kot pridelovalki paprike za proizvodnjo mlete paprike. V knjigi El pimiento para pimentón (Paprika za proizvodnjo mlete paprike), katere avtorji so M. Zapata in drugi, iz leta 1991, so na primer navedeni statistični podatki o prisotnosti te kulture v obeh pokrajinah.

Občine v pokrajini Alicante

V pokrajini Alicante je gojenje paprike za proizvodnjo mlete paprike že od nekdaj stalnica.

Občine Guardamar del Segura, Orihuela in Pilar de la Horadada ležijo v okrožju Vega Baja ali Vega Baja del Segura, občina Elche pa leži v okrožju Bajo Vinalopó.

Ravni slanosti tal v okrožjih Vega Baja in Bajo Vinalopó se gibljejo med 3,5 dSm-1 in 3,7 dSm-1 (Razvoj napovednega modela za kopičenje soli v kmetijskih tleh v sredozemskih podnebnih razmerah; uporaba v okrožjih Vega Baja del Segura in Bajo Vinalopó v pokrajini Alicante (Fernando Visconti Reluy)). Te vrednosti so podobne tistim, ki so bile ugotovljene v okrožju Campo de Cartagena (v katerem ležijo občine Cartagena, Fuente Álamo, San Javier in del občine Mazarrón) ali v dolini Guadalentín (v kateri ležijo občine Alhama, Librilla, Lorca, Puerto Lumbreras, Totana in del občine Mazarrón). Podnebje v južnem delu pokrajine Alicante, kjer ležijo okrožja, ki se dodajajo, je enako kot na obstoječih proizvodnih območjih za ZOP.

Glavne značilnosti podnebja na tem širšem območju je mogoče povzeti tako: majhna povprečna količina padavin (280 ± 40 mm na leto, 291 mm na leto v občini Orihuela ali 243 mm na leto v občini Torrevieja), visoka povprečna osončenost (6 200 ± 100 MJ m-2 leto-1), zmerno visoka povprečna temperatura (18 ± 1 °C), skoraj brez močnega vetra (hitrost vetra pod 20 km/h v 80 %–40 % dni) in skoraj brez zmrzali. V daljšem časovnem obdobju podnebje v teh občinah vključuje ciklične suše. Do tega pojava pride vsakih 15 do 25 let, suša pa traja nepretrgoma vsaj 24 mesecev. V sušnih časih je letna količina padavin do 60 % nižja od povprečja.

Nazadnje, kar zadeva tradicijo gojenja na območjih Vega Baja del Segura in Bajo Vinalopó, je treba omeniti bibliografijo El Libro del Pimentón 1756–1965 (Knjiga o mleti papriki 1756–1965) Jesusa Péreza de Espinarda, katere prva izdaja je bila objavljena leta 2000. V njej je večkrat omenjeno gojenje paprike za proizvodnjo mlete paprike, na primer: „Od začetka 19. stoletja do sredine 20. stoletja se je gojenje paprike za proizvodnjo mlete paprike postopoma razširilo po celotnem območju Vega del Segura [...] zaradi plesni paprike (Phytophthora Capsici), kar je pomenilo, da je bilo treba na območjih Campo de Cartagena, Campo de Elche in v dolini Guadalentín ustvariti nova območja pridelave“.

Tako so bila glede na vse pregledane vire literature prvotna območja z največjo proizvodnjo na območju Vega del Segura, natančneje v Vega Baja del Segura, kjer so ustanovili predelovalne obrate. Zaradi glivičnih težav pa se je proizvodnja preselila na območja Campo de Cartagena, Campo de Elche in v dolino Guadalentín (kot je navedeno v literaturi), ki je zdaj največja pridelovalka paprike za proizvodnjo mlete paprike.

Enotni dokument

Ta sprememba je vključena v oddelek 4. Jedrnata opredelitev geografskega območja

3.   Oddelek F – Dejavniki, ki dokazujejo povezavo z geografskim okoljem. Vpliv okolja na proizvod

Sedanje besedilo

(a)   Zgodovinski dejavniki

Prvi zapisi o gojenju paprike v pokrajini Murcia segajo v začetek 16. stoletja. V njih so omenjeni hieronimski menihi, ki so bili odgovorni za uvedbo te kulture, saj so jo gojili na nekaterih zemljiščih, ki so jih imeli v lasti v bližini namakalnih kanalov Rueda in Acequia Mayor de La Ñora.

Paprike, ki so jih vsako leto pridelali menihi, so kmalu dobile lokalna imena. Natančneje, ime ñora se v pokrajini Murcia tradicionalno uporablja za sladko rdečo papriko. To je verjetno zaradi kraja, kjer so jo prvič pridelali, saj je v občini Murcia obstajal podeželski okoliš s tem imenom – La Ñora.

Prva semena, prinesena iz Amerike, izvirajo iz rahlo podolgovate, pekoče divje paprike. Čeprav ni znanstvenih dokazov, nekateri avtorji trdijo, da je ta prvotna paprika po nekaj letih dobila bolj zaobljeno obliko in manj pekoč okus, na kar so vplivale okoljske razmere na območju Huerta de Murcia in tehnike gojenja, ki so jih uporabljali pridelovalci.

Ta kultura se je nato razširila vzdolž celotnega brega reke Segura, zlasti na območjih v bližini občine Molina del Segura. V prvih letih tega tisočletja se je pridelava razširila še na druga območja, kot so dolina Guadalentín, Huerta de Murcia, Fortuna itd., in njen gospodarski pomen se je znatno povečal.

Industrializacija sektorja proizvodnje paprik v pokrajina Murcia se je začela sredi 19. stoletja, ko se je neki domačinki porodila zamisel, da bi papriko namazala z oljem in jo popekla v pečici. Tako so paprike pridobile sijaj in jih je lahko na trgu prodala za dobro ceno. Pozneje je postala še bolj iznajdljiva, saj je tako pripravljeno papriko najprej zmlela v možnarju, nato pa je poskusila še v mlinu za moko.

Leta 1992 je bil podsektor pridelave paprike za proizvodnjo mlete paprike ena od najbolj značilnih kmetijskih dejavnosti v pokrajini Murcia, ki je bila v preteklosti glavno območje pridelave paprike in izvoza mlete paprike v Španiji.

Paprika za proizvodnjo mlete paprike je nedvomno tradicionalna kultura pokrajine Murcia. Ta obrtniška kultura je tako značilna za Murcio, da se izraz pimentoneros pogosto uporablja kot sinonim za Murčane, zlasti za tamkajšnji nogometni klub Real Murcia, Club de Fútbol. V knjigi HISTORIA DEL REAL MURCIA (Zgodovina nogometnega kluba Real Murcia) je pojasnjeno, da so bile barve, sprejete za opremo kluba, naslednje: majice v barvi rdeče paprike in temno modre (ali občasno črne) kratke hlače.

Mleta paprika je cenjena zaradi svoje dvojne funkcije, in sicer kot barvilo in začimba. Regionalna gastronomija pozna številne recepte, v katerih je mleta sladka paprika bistvena sestavina. Eden najbolj izvirnih je pita torta de pimentón, ki jo pripravljajo v občini Totana. Na ibero-ameriški razstavi leta 1929 v Sevilli je združenje izvoznikov paprike iz Murcie predstavilo obsežno zbirko receptov za regionalne španske jedi, katerih sestavina je mleta paprika.

V pokrajini je tej temi posvečena obsežna bibliografija, poleg tega potekajo različni raziskovalni projekti.

(b)   Naravni dejavniki

Izoblikovanost površja

Območje proizvodnje mlete paprike leži na jugovzhodu Iberskega polotoka v pokrajini Murcia, ki po površini meri 11 320 km2. Skoraj četrtina tega območja so nižine z nadmorsko višino manj kot 200 m, 45 % območja leži na nadmorski višini med 200 m in 600 m, 32 % pa na nadmorski nižini med 600 m in 2 000 m. Relief je kompleksen, najbolj pa izstopa visoko Betijsko gorovje na severozahodu.

Z geološkega vidika večina pokrajine leži na območju Betijskega gorovja, ki je običajno obdano z depresijami z materialom iz neogena in kvartarja. Gorovje na splošno poteka v smeri jugozahod-severovzhod.

Tla

V regiji so zelo pogosti postorogeni materiali, zlasti marmor, glina, evaporitne kamnine in konglomerati.

Kvartarni nanosi so prisotni na prostranih ravnicah in porečjih, pri čemer včasih tvorijo spektakularne vzpetine. Na teh območjih so na splošno najboljša zemljišča za gojenje pridelka, ki ga napajata dež in namakanje.

Tla na območju Campo de Cartagena in v dolini Guadalentín, v katerih se goji paprika za proizvodnjo mlete paprike, je mogoče uvrstiti med slana. Slanost v tleh z nižjo vsebnostjo soli je strukturna in neločljivo povezana z nastankom tal. V drugih primerih je lahko posledica kloridov, dodanih zaradi namakanja.

Podnebje

Podnebje se na splošno uvršča v subtropsko sredozemsko, z morskimi značilnostmi na območjih blizu obale. Povprečna potencialna evapotranspiracija je visoka in v številnih krajih julija in avgusta doseže 180 mm. V povezavi z zelo majhno povprečno količino padavin, ki znaša manj kot 300 mm, in visokimi povprečnimi temperaturami to vpliva na ekologijo območja in lastnosti tal. To je še posebej pomembno pri vsebnosti topnih soli, saj ta kultura zahteva stalno oskrbo z vodo za namakanje.

Hidrografija

97 % pokrajine leži v porečju reke Segure. Poleg glavnega vodotoka, ki prečka pokrajino od rezervoarja Cenajo do občine Beniel, je še več pritokov, vključno z rekami Moratalla, Argos, Quipar, Mula in Guadalentín na desnem bregu, pri čemer ima slednja velik bazen. Veliko je tudi velikih potokov, ki prinašajo brakično vodo, glavni med njimi pa so Moro, Judío, Tinajón, Salada, Agua Amarga itd.

Večina vode za namakanje na območju pridelave te kulture prihaja iz sistema preusmerjanja vode Tagus-Segura in iz obstoječih vodonosnikov, ki zagotavljajo vodo z visoko vsebnostjo soli in so trenutno čezmerno izkoriščeni. Na zelo velikem delu namakanih zemljišč ni virov.

Naravna flora in kulture

Za gospodarstvo pokrajine Murcia sta pomembna kmetijstvo in kmetijsko-živilski sektor, ki sta zelo odvisna od razpoložljivosti vode za kmetijsko rabo.

Leta 1996 je bilo nekaj več kot 50 % vseh površin namenjenih kulturam. Preostanek sestavljajo predvsem grmišča in pašniki (skoraj 30 %), tem pa sledijo gozdovi (predvsem borovci; približno 15 %).

Namakane površine obsegajo skoraj 200 000 hektarjev, vendar je velik delež teh površin odvisen od razpoložljivosti vode. Skoraj polovica teh površin je namenjena gojenju sadja in zelenjave, sledijo koščičasto sadje (breskve, marelice itd.), agrumi (limonovci in pomarančevci) in v manjši meri oljke, vinska trta, siljene kulture itd.

Kulture, ki jih napaja dež, zavzemajo več kot 400 000 ha. Vendar pa se velik del teh opušča. Večino zavzemajo nasadi žit z majhno proizvodnjo, zlasti ječmena, katerega pridelava je pogosto povezana z živinorejo. Med lesne rastline spadajo mandljevci in vinska trta, v manjšem obsegu pa tudi oljke, rožičevci itd.

(c)   Razmere za gojenje

Paprika je kultura toplega podnebja, ki za dobro uspevanje potrebuje toploto. Šteje se, da so za optimalen razvoj in pridelek potrebne dnevne temperature med 20 °C in 25 °C ter nočne temperature med 16 °C in 18 °C. Prekinitev cvetenja se pojavi, ko se temperatura dvigne nad 32 °C, zlasti v suhih razmerah. Ob visoki relativni vlažnosti rastlina prenese tudi temperature nad 40 °C.

Pridelek potrebuje veliko vlage v okolju (relativna vlažnost med 50 % in 70 %), zlasti v fazah cvetenja in oblikovanja plodov. V zgodnjih fazah razvoja zahteva in prenaša višjo relativno vlažnost kot v poznejših fazah.

Paprika zahteva tudi veliko svetlobe v rastni sezoni, zlasti v fazah cvetenja, oblikovanja plodov in zorenja. Svetlost je zato omejujoč dejavnik. Zaradi nezadostne svetlobe se rastlina obeli, internodiji in stebla pa se podaljšajo, zato oslabijo in ne prenesejo teže pridelka.

Paprika se razmnožuje s semeni, ki se sejejo sredi decembra ali v začetku januarja. Ker temperature v tem letnem času niso primerne za kalitev in razvoj mladih rastlin, se za sadike uporabljajo posebne tople grede, imenovane almajaras. Gre za pravokotne vdolbine v tleh, ki se uporabljajo kot tople grede, pokrite s plastiko, in so široke približno 1,5 m, odvisno od dolžine zravnanega zemljišča.

Novo, spremenjeno besedilo

(a)   Naravni dejavniki

Izoblikovanost površja

Območje pridelave paprike za ZOP „Pimentón de Murcia“ leži na jugovzhodu Iberskega polotoka in vključuje občine v pokrajinah Murcia, Alicante, Almería in Granada. Relief je kompleksen. Zemljišča v občinah Alhama de Murcia, Beniel, Cartagena, Molina de Segura, Murcia, San Javier, Santomera in Torrepacheco v pokrajini Murcia ter Elche, Guardamar del Segura, Pilar de la Horadada in Orihuela v pokrajini Alicante so na nadmorski višini manj kot 200 m. To območje predstavlja manj kot polovico geografskega območja.

Večina zemljišč je na srednji ali visoki nadmorski višini. Občine Caravaca, Fortuna, Librilla, Lorca, Mazarrón, Puerto Lumbreras in Totana v pokrajini Murcia, Orce in Puebla de Don Fadrique v pokrajini Granada ter Pulpí, Vélez Blanco in Vélez Rubio v pokrajini Almería so na višjih nadmorskih višinah med 200 m in 2 000 m.

Ta razlika v nadmorski višini znotraj opredeljenega območja določa rastne sezone, ki se lahko razlikujejo glede na podnebje.

Z geološkega vidika zadevno geografsko območje leži na območju Betijskega gorovja, ki ga obdajajo depresije z materialom iz neogena in kvartarja. Gorovje na splošno poteka v smeri jugozahod-severovzhod.

Tla

Zelo pogosti so postorogeni materiali, zlasti marmor, glina, evaporitne kamnine in konglomerati.

Kvartarni nanosi so prisotni na prostranih ravnicah in porečjih, pri čemer včasih tvorijo spektakularne vzpetine. Na teh območjih so na splošno najboljša zemljišča za gojenje pridelka, ki ga napajata dež in namakanje.

Tla na območju Campo de Cartagena in v dolini Guadalentín, v katerih se goji paprika za proizvodnjo mlete paprike, je mogoče uvrstiti med slana.

Tla v okrožjih Vega Baja del Segura in Bajo Vinalopó se prav tako uvrščajo med slana, z vrednostmi nad 3 dS/m. Slanost tal v občinah pokrajin Almería in Granada je spremenljiva, pri čemer se v občini Pulpí beležijo vrednosti, višje od 7 dS/m.

Slanost v tleh z nižjo vsebnostjo soli je strukturna in neločljivo povezana z nastankom tal. V drugih primerih je lahko posledica kloridov, dodanih zaradi namakanja.

Podnebje

Geografsko območje leži na jugovzhodu Iberskega polotoka, kjer je podnebje zmerno s sredozemskim vplivom in nekaterimi celinskimi značilnostmi. Gre za značilno polsuho podnebje s padavinami, katerih količina znaša približno 200 mm do 500 mm, in visoko povprečno potencialno evapotranspiracijo, ki julija in avgusta v številnih krajih doseže 180 mm.

Celoletne temperature je mogoče grafično prikazati v obliki zvonaste krivulje, pri čemer so najnižje pozimi. V aprilu in maju začnejo naraščati, najvišje pa so julija in avgusta.

Zelo nizka povprečna količina padavin in visoke povprečne temperature v saditveni in rastni sezoni vplivajo na ekologijo območja in lastnosti tal. To je še posebej pomembno pri vsebnosti topnih soli, saj pridelek zahteva stalno oskrbo z vodo za namakanje.

Hidrografija

Večina geografskega območja leži v porečju reke Segure. Druge pomembne reke so Vélez in Chirivel, ki sta del povirja Guadalentín in tečeta skozi okrožje Los Vélez, ter reka Huescar, ki izvira v dolini vzhodno od vasi Sagra v občini Puebla de Don Fadrique.

Večina vode za namakanje na območju pridelave te kulture prihaja iz sistema preusmerjanja vode Tagus-Segura in iz obstoječih vodonosnikov, ki zagotavljajo vodo z visoko vsebnostjo soli in so trenutno čezmerno izkoriščeni. Na zelo velikem delu namakanih zemljišč ni virov.

Naravna flora in kulture

Za gospodarstvo geografskega območja, ki ga zajema ZOP, sta pomembna kmetijstvo in kmetijsko-živilski sektor, ki sta zelo odvisna od razpoložljivosti vode za kmetijsko rabo.

Namakane površine obsegajo več kot 200 000 hektarjev, vendar je velik delež teh površin odvisen od razpoložljivosti vode. Skoraj polovica teh površin je namenjena gojenju sadja in zelenjave, sledijo koščičasto sadje (breskve, marelice itd.), agrumi (limonovci in pomarančevci) in v manjši meri oljke, vinska trta, siljene kulture itd.

Kulture, ki jih napaja dež, zavzemajo več kot 400 000 ha. Vendar pa se velik del teh opušča. Večino zavzemajo nasadi žit z majhno proizvodnjo, zlasti ječmena, katerega pridelava je pogosto povezana z živinorejo. Med lesne rastline spadajo mandljevci in vinska trta, v manjšem obsegu pa tudi oljke, rožičevci itd.

(c)   Razmere za gojenje

Paprika za ZOP „Pimentón de Murcia“ je kultura toplega podnebja, ki za dobro uspevanje potrebuje toploto. Šteje se, da so za optimalen razvoj in pridelek potrebne dnevne temperature med 20 °C in 25 °C ter nočne temperature med 16 °C in 18 °C. Prekinitev cvetenja se pojavi, ko se temperatura dvigne nad 32 °C, zlasti v suhih razmerah. Ob visoki relativni vlažnosti rastlina prenese tudi temperature nad 40 °C.

Pridelek potrebuje veliko vlage v okolju (relativna vlažnost med 50 % in 70 %), zlasti v fazah cvetenja in oblikovanja plodov. V zgodnjih fazah razvoja zahteva in prenaša višjo relativno vlažnost kot v poznejših fazah.

Paprika za ZOP „Pimentón de Murcia“ zahteva tudi veliko svetlobe v rastni sezoni, zlasti v fazah cvetenja, oblikovanja plodov in zorenja. Svetlost je zato omejujoč dejavnik. Zaradi nezadostne svetlobe se rastlina beli, internodiji in stebla pa se podaljšajo, zato oslabijo in ne prenesejo teže pridelka.

Na pridelavo paprike za ZOP „Pimentón de Murcia“ poleg razmer za gojenje vpliva tudi človeški dejavnik, tj. strokovno znanje pridelovalcev.

Zato postopek pridelave paprike za ZOP „Pimentón de Murcia“ temelji na strokovnem znanju pridelovalcev. Izbira parcele, sistem, ki se uporablja za pripravo tal za setev, izbira semena, sajenje in obiranje pridelka neposredno vplivajo na značilnosti končnega proizvoda. Zato so lahko proizvajalci, ki so poznali potrebe paprike za ZOP „Pimentón de Murcia“, svojo pridelavo razširili na sosednja zemljišča z enakimi naravnimi značilnostmi, zlasti glede temperature, vlage in svetlobe.

Razmnoževanje se izvaja z izbranimi semeni najboljših rastlin iz prejšnjega obiranja pridelka (običajno prvo odbiranje) in na soncu sušene paprike, ki se hranijo pri minimalni svetlobi in nizki temperaturi. Semena se tradicionalno hranijo v glinenih posodah ali pločevinastih škatlah, da se do setve zagotovijo razmere z minimalno svetlobo in nizko temperaturo.

Ko so semena izbrana, jih je treba posejati. Ob setvi se doda velika količina gnojila ali hlevskega gnoja, semena pa se zaščitijo pred mrazom. Sredi decembra ali v začetku januarja se posejana semena pregledajo. Ker temperature v tem letnem času niso primerne za kalitev ali razvoj mladih rastlin, so pridelovalci nekdaj za sadike postavili posebne tople grede, imenovane almajaras. Za zaščito pred mrazom so jih prekrili s trsjem ali dračjem in tanko plastjo vrhnje zemlje, povrhu pa so dodali še gramoz, da se površina ne bi strdila v skorjo. Almajaras so bile pravokotne vdolbine v tleh, široke približno 1,5 m, njihova dolžina pa je bila odvisna od dolžine zravnane parcele. Semena so posejali na sredino, da so tvorila nekakšno črto. Danes se za zaščito pred mrazom uporabljajo plastična pokrivala, imenovana planteles, ki imajo enako funkcijo tople grede kot almajaras. Druga možnost je, da se semena v vzorcu satja sejejo na setvene pladnje z dobrim substratom, saj to zagotavlja, da lahko za to zadolženo osebje semena (ki jih izberejo kmetje ali certificirano osebje) ohranja v optimalnih nadzorovanih temperaturnih razmerah.

Sajenje se nikoli ne izvaja pred 15. aprilom. Datum, ki se tradicionalno šteje za najboljši datum, da se prepreči nevarnost pozebe, je 25. april, ko goduje sv. Marko. Sajenje se izvaja v brazde ali v plastično podlago, pri čemer se sadike razporedijo za dlan narazen v trikotnik. Sadike se nato namakajo s poplavljanjem ali lokalno, da se omogoči boljši nadzor nad pomanjkanjem vode in gnojili.

Čas obiranja pridelka je ključnega pomena za to, da dobimo papriko s senzoričnimi značilnostmi proizvoda z ZOP. Paprike se obirajo ročno in samo tiste, ki so popolnoma zrele. Pridelovalci s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami v zvezi s proizvodom določijo, kdaj je pravi čas. Znajo razločiti, katere paprike na posamezni rastlini so dosegle optimalno zrelost, tj. največjo intenzivnost barve, najvišjo vsebnost naravnega barvila in najnižjo vsebnost vode.

Po obiranju se paprike razporedijo po nekakšnem protju ali razpostavijo po pobočjih vzpetin, odvisno od velikosti ali majhnosti serije, da se posušijo na soncu. Ta tradicionalna metoda sušenja se je z leti ohranila, čeprav so se pojavile tudi sušilne komore.

Razlog

Oddelek o povezavi je bil spremenjen glede informacij o geografskem območju, ne pa tudi glede njegovih značilnosti ali tega, kako te značilnosti prispevajo k svojevrstnosti proizvoda. Spremenjeni so bili tudi sklici na območje in obseg proizvodnje, saj so bili prej omejeni na pokrajino Murcia.

Prvotni zahtevek je bil omejen na pokrajino Murcia, ker je bilo tamkajšnje območje, namenjeno pridelavi paprike, večje kot kjer koli drugod in ker so bili tam prvotno tudi glavne sušilnice in mlini za mletje paprike. Gojenje paprike se spreminja glede na razpoložljivost vode in s tem iz leta v leto. Paprika, ki so jo v teh delih pokrajin Murcia, Almería, Granada in Alicante prvotno pridelovali za proizvodnjo mlete paprike, je imela podobne značilnosti, povezane z geografskim območjem. Tudi mletje in sušenje paprik je večinoma potekalo v pokrajini Murcia. Ker so bili obrati za sušenje in mletje paprike v preteklosti v pokrajini Murcia, je bila tako dobljena mleta paprika priznana kot „Pimentón de Murcia“. Ob vložitvi zahtevka za status ZOP je bilo to ime, za katero je bila zahtevana zaščita, zato je bilo geografsko območje omejeno na to pokrajino. Območja, na katerih so nekoč gojili papriko in ki danes obsegajo še večje ozemlje, niso bila vključena v ZOP, čeprav je imel njihov proizvod enake značilnosti in se je prodajal pod istim imenom.

Območja proizvodnje so segala od okrožij v pokrajini Alicante do okrožij v pokrajinah Almería ali Granada, vključno s celotno pokrajino Murcia, ki leži sredi tega ozemlja. Pridelava se je selila na različne parcele na tem ozemlju, odvisno od razmer v posameznem letu in dejavnikov, kot so pojav plesni, boljša razpoložljivost vode v nekaterih vodonosnikih ali kulture, ki so bile za kmete bolj donosne. Tako so bile vsako leto dodeljene druge parcele, pridelava paprike za proizvodnjo mlete paprike pa se je spreminjala glede na tržna nihanja.

Zaradi takšnih nihanj so se dolga leta izgubljale obdelovalne površine, ki se zdaj obnavljajo, saj so proizvajalci bolj zainteresirani za promocijo svojega ozemlja, da bi konkurirali uvoženim proizvodom, ki se v ničemer ne morejo primerjati s kakovostjo njihovega izvirnega proizvoda.

Kot pomemben del povezave je bil dodan opis, ki potrjuje človeško znanje in izkušnje ter njihov vpliv na specifičnost proizvoda.

Zgodovinski opisi ter sklici na knjige in bibliografske vire so bili črtani iz oddelka o povezavi.

Enotni dokument

Ta sprememba je vključena v oddelek 5. Povezava z geografskim območjem

Sprememba se za oddelke B, C in F ne šteje za manjšo, ker se nanaša na bistvene značilnosti proizvoda, spreminja povezavo in vpliva na geografsko območje.

4.   Oddelek G – Nadzorni organ

Sedanje besedilo

(G)   NADZORNI ORGAN

Preglede in certificiranje mora začasno izvajati pristojni organ: generalni direktorat za kmetijsko-živilske strukture in industrijo pri regionalnem ministrstvu za kmetijstvo, vodo in okolje, dokler ne bo ustanovljen ustrezni regulativni svet, sestavljen iz predstavnikov proizvodnega in predelovalnega sektorja, ki bo izpolnjeval zahteve standarda EN 45011.

Novo, spremenjeno besedilo

(G)   NADZORNI ORGAN

Nadzor in certifikacijo pristojni organ – generalni direktorat za kmetijsko-živilske strukture in industrijo pri regionalnem ministrstvu za kmetijstvo, vodo in okolje – prenese na regulativni svet za ZOP „Pimentón de Murcia“, ki ga sestavljajo predstavniki proizvodnega in predelovalnega sektorja ter je akreditiran v skladu s standardom ISO/IEC 17065.

Razlog

Opredelitev organa, ki bo izvajal preglede, je bila spremenjena. Pristojni organ je vlogo certificiranja prenesel na regulativni svet za ZOP „Pimentón de Murcia“. Poleg tega je bil veljavni standard ISO/IEC 17065 (Zahteve za organe, ki certificirajo proizvode, postopke in storitve), odobren septembra 2012, posodobljen, zato je bil standard UNE-EN 45011:1998, ki je veljal takrat, razveljavljen. Da bi se lahko organizacije, za katere so že veljale zahteve prejšnjega standarda, prilagodile novim zahtevam, je bilo določeno prehodno obdobje treh let od datuma odobritve. To obdobje se je zdaj končalo.

V postopku vložitve zahtevka za spremembo specifikacije proizvoda je regulativni svet za ZOP „Pimentón de Murcia“ pridobil akreditacijo UNE-EN ISO/IEC 17065.

5.   Oddelek I – Zahteve na podlagi določb Skupnosti in/ali nacionalnih določb

Sedanje besedilo

(I)   ZAHTEVE NA PODLAGI DOLOČB SKUPNOSTI IN/ALI NACIONALNIH DOLOČB

—	Zakon št. 25/1970 o vinogradih, vinu in alkoholnih pijačah, če je ustanovljen regulativni svet, ki deluje kot nadzorni organ.

—	Kraljevi odlok št. 2242/1984 z dne 26. septembra 1984 o sprejetju tehničnih in zdravstvenih pravil za proizvodnjo, trženje in uporabo pesticidov (državni uradni list (B.O.E.) št. 306 z dne 22. decembra 1984).

Novo, spremenjeno besedilo

(I)   ZAHTEVE NA PODLAGI DOLOČB SKUPNOSTI IN/ALI NACIONALNIH DOLOČB

—	Kraljevi odlok št. 2242/1984 z dne 26. septembra 1984 o sprejetju tehničnih in zdravstvenih pravil za proizvodnjo, trženje in uporabo pesticidov (državni uradni list (B.O.E.) št. 306 z dne 22. decembra 1984).

—	Sklep regionalnega ministrstva za kmetijstvo, vodo in okolje z dne 20. aprila 2001 o ustanovitvi regulativnega sveta za označbo porekla „Pimentón de Murcia“.

—	Sklep regionalnega ministrstva za kmetijstvo, vodo in okolje z dne 17. decembra 2001 o odobritvi pravil za označbo porekla „Pimentón de Murcia“ in njenega regulativnega sveta.

—	Kraljevi odlok št. 1335/2011 z dne 3. oktobra 2011 o določitvi postopka za obravnavo zahtevkov za registracijo zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb ter ugovorov zoper take zahtevke.

Razlog

Ta odstavek se spremeni, da se veljavna pravila uskladijo s sedanjo zakonodajo.

Spremembe oddelkov G in I ne vplivajo na enotni dokument.

ENOTNI DOKUMENT

„PIMENTÓN DE MURCIA“

EU št.: PDO-ES-0113-AM02 – 2.2.2021

ZOP (X) ZGO ( )

1.   Ime [ZOP ali ZGO]

„Pimentón de Murcia“

2.   Država članica ali tretja država

Španija

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1.   Vrsta proizvoda

Skupina 1.8 Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itn.)

3.2.   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

Proizvod, pridobljen z mletjem popolnoma rdeče paprike iz rodu Capsicum annuum L., sorte bola. Uporabljena paprika mora biti obrana, zrela, zdrava, čista, suha in popolnoma brez škodljivih organizmov ali bolezni ter mora biti pridelana na razmejenem območju proizvodnje.

Organoleptične lastnosti

Mleta paprika „Pimentón de Murcia“ je popolnoma sladka, z značilno močno aromo, močno obarvanostjo, vsebnostjo maščob in značilnim okusom. Je bleščeče rdeče barve. Barva in aroma sta zelo obstojni.

Fizikalno-kemijske lastnosti

Velikost delcev: paprika „Pimentón de Murcia“ mora biti zmleta tako, da se presiplje skozi sito št. 16 na lestvici ASTM (kar ustreza 1,19 mm velikemu mrežnemu očesu).

—	Kovinski ostanki: najvišja vsebnost arzena 1 ppm in najvišja vsebnost svinca 4 ppm.

—	Živilo ali sestavina živil: dodajanje jedilnih rastlinskih olj do največ 8 % suhega proizvoda glede na maso.

—	Tuje snovi: prepovedano je dodajanje semen drugih sort paprike, ki se uporabljajo pri proizvodnji konzervirane paprike, placent, kalčkov in pecljev v večjem deležu, kot ga ima sam plod, umetnih barvil in drugih snovi, ki vplivajo na vrednosti parametrov, ki določajo kakovost.

Analitske lastnosti paprike v komercialni kategoriji extra

—	Barva (v času mletja) – minimalne enote ASTA: ≥ 120

—	Najvišja vlažnost, izražena v %: ≤ 14 %

—	Največji etrski ekstrakt suhe snovi, izražen v %: ≤ 20 %

—	Najvišja vsebnost pepela v suhi snovi, izražena v %: — Skupaj: ≤ 9,4 % — Netopen: ≤ 0,7 % — Surova vlakna v suhi snovi, izražena v %: 27 % — Najvišja vsebnost kapsaicina, izražena v %: ≤ 0,003 %

Analitske lastnosti mlete paprike v tržni kategoriji primera (razred I):

—	Barva (v času mletja) – minimalne enote ASTA: ≥ 90

—	Najvišja vlažnost, izražena v %: ≤ 14 %

—	Največji etrski ekstrakt suhe snovi, izražen v %: ≤ 23 %

—	Najvišja vsebnost pepela v suhi snovi, izražena v %: — Skupaj: ≤ 9,9 % — Netopen: ≤ 1 % — Surova vlakna v suhi snovi, izražena v %: 28 % — Najvišja vsebnost kapsaicina, izražena v %: ≤ 0,003 %

3.3.   Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

Oba proizvoda, paprika iz tržne kategorije „extra“ in paprika iz tržne kategorije „primera“ (razred I), morata biti dobljena iz popolnoma rdečih paprik iz rodu Capsicum annuum L., sorte bola ali americano, gojenih na območju proizvodnje.

3.4.   Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Proizvodnja surovin in proizvodnja zaščitenega proizvoda

Faze proizvodnje ali gojenja surovine vključujejo toplo gredo, pripravo zemljišča, gnojenje, sajenje, presajanje, namakanje in gnojenje.

Faze predelave vključujejo obiranje, sušenje paprike in mletje posušenih lupin.

3.5.   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Postopek mletja in pakiranja mora potekati hitro in v bližini, da se ohranijo posebne značilnosti proizvoda in preprečijo morebitne spremembe vlage, ki bi vplivale na njegovo nadaljnjo hrambo.

Zato se šteje, da je treba proizvod z ZOP „Pimentón de Murcia“ pakirati na opredeljenem območju kot naslednji korak po mletju, da se ohranijo kakovost in posebne značilnosti ter zagotovita sledljivost in nadzor proizvodov.

3.6.   Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Embalaža proizvodov, zajetih z zaščiteno označbo porekla „Pimentón de Murcia“ in namenjenih uživanju, mora biti označena z oštevilčeno etiketo ali sekundarno etiketo, ki jo mora v skladu z veljavnimi pravili vnaprej zagotoviti regulativni svet.

Na etiketi zaščitene mlete paprike mora biti poleg informacij in zahtev, določenih v veljavni zakonodaji, na vidnem mestu navedeno „označba porekla ‚Pimentón de Murcia‘“, tržna kategorija „extra“ ali „primera“ (razred I) in vrsta uporabljenega postopka sušenja, bodisi „Secado al sol“ (sušeno na soncu) bodisi „Secado en secadero“ (sušeno v sušilni komori).

Neobvezno so lahko vključene navedbe „Pimientos desrabados“, (razpecljana paprika), „Pimientos sin rabo“ (paprika, ki nima peclja) ali „Pimientos sin pedúnculo“ (paprika brez peclja).

4.   Jedrnata opredelitev geografskega območja

Opredeljeno geografsko območje obsega naslednje občine v pokrajinah Murcia, Almería, Granada in Alicante:

—	pokrajina Murcia: Alhama de Murcia, Beniel, Caravaca, Cartagena, Fortuna, Fuente Álamo, Librilla, Lorca, Mazarrón, Molina de Segura, Murcia, Puerto Lumbreras, San Javier, Santomera, Torre Pacheco in Totana,

—	pokrajina Almería: Pulpí, Velez Blanco in Velez Rubio,

—	pokrajina Granada: Orce in Puebla de Don Fadrique,

—	pokrajina Alicante: Elche, Guardamar del Segura, Orihuela, Pilar de la Horadada in Torrevieja.

5.   Povezava z geografskim območjem

Posebnosti proizvoda

Posebnost proizvoda, zaradi katere je mleta paprika „Pimentón de Murcia“ edinstvena med drugimi mletimi paprikami, določajo njegove organoleptične in fizikalno-kemijske lastnosti, kot so opredeljene v točki 3.2.

Vzročna povezava med kakovostjo in lastnostmi proizvoda

Odraža se v naslednjih naravnih in človeških dejavnikih.

Naravni dejavniki

Območje pridelave paprike za ZOP „Pimentón de Murcia“ leži na jugovzhodu Iberskega polotoka ter vključuje občine v pokrajinah Murcia, Alicante, Almería in Granada. Relief je kompleksen. Zemljišča v občinah Alhama de Murcia, Beniel, Cartagena, Molina de Segura, Murcia, San Javier, Santomera in Torrepacheco v pokrajini Murcia ter Elche, Guardamar del Segura, Pilar de la Horadada in Orihuela v pokrajini Alicante so na nadmorski višini manj kot 200 m. To območje predstavlja manj kot polovico geografskega območja.

Večina zemljišč je na srednji ali visoki nadmorski višini. Občine Caravaca, Fortuna, Librilla, Lorca, Mazarrón, Puerto Lumbreras in Totana v pokrajini Murcia, Orce in Puebla de Don Fadrique v pokrajini Granada ter Pulpí, Vélez Blanco in Vélez Rubio v pokrajini Almería so na višjih nadmorskih višinah med 200 m in 2 000 m.

Ta razlika v nadmorski višini znotraj opredeljenega območja določa rastne sezone, ki se lahko razlikujejo glede na podnebje.

Na zadevnem geografskem območju so zelo pogosti postorogeni materiali, zlasti marmor, glina, evaporitne kamnine in konglomerati.

Kvartarni nanosi so prisotni na prostranih ravnicah in porečjih, pri čemer včasih tvorijo spektakularne vzpetine. Na teh območjih so na splošno najboljša zemljišča za gojenje pridelka, ki ga napajata dež in namakanje.

Tla, v katerih se goji paprika za ZOP „Pimentón de Murcia“, se uvrščajo med slana. Slanost v tleh z nižjo vsebnostjo soli je strukturna in neločljivo povezana z nastankom tal. V drugih primerih je lahko posledica kloridov, dodanih zaradi namakanja.

Na splošno je podnebje zmerno s sredozemskim vplivom in nekaterimi celinskimi značilnostmi. Gre za značilno polsuho podnebje s padavinami, katerih količina znaša približno 200 mm do 500 mm, in visoko povprečno potencialno evapotranspiracijo, ki julija in avgusta v številnih krajih doseže 180 mm.

Paprika za ZOP „Pimentón de Murcia“ je kultura toplega podnebja, ki za dobro uspevanje potrebuje toploto. Šteje se, da so za optimalen razvoj in pridelek so potrebne dnevne temperature med 20 °C in 25 °C ter nočne temperature med 16 °C in 18 °C. Prekinitev cvetenja se pojavi, ko se temperatura dvigne nad 32 °C, zlasti v suhih razmerah. Ob visoki relativni vlažnosti rastlina prenese tudi temperature nad 40 °C.

Pridelek potrebuje veliko vlage v okolju (relativna vlažnost med 50 % in 70 %), zlasti v fazah cvetenja in oblikovanja plodov. V zgodnjih fazah razvoja zahteva in prenaša višjo relativno vlažnost kot v poznejših fazah.

Paprika zahteva tudi veliko svetlobe v rastni sezoni, zlasti v fazah cvetenja, oblikovanja plodov in zorenja. Svetlost je zato omejujoč dejavnik. Zaradi nezadostne svetlobe se rastlina obeli, internodiji in stebla pa se podaljšajo, zato oslabijo in ne prenesejo teže pridelka.

Razmere so na opredeljenem geografskem območju podobne v različnih obdobjih leta, tako da se lahko obdobji setve in obiranja pridelka na nekaterih lokacijah podaljšata.

Človeški dejavniki

Na pridelavo paprike za ZOP „Pimentón de Murcia“ poleg razmer za gojenje vpliva tudi človeški dejavnik, tj. strokovno znanje pridelovalcev.

Zato postopek pridelave paprike za ZOP „Pimentón de Murcia“ temelji na strokovnem znanju pridelovalcev. Izbira parcele, sistem, ki se uporablja za pripravo tal za setev, izbira semena, sajenje in obiranje pridelka neposredno vplivajo na značilnosti končnega proizvoda. Zato so lahko proizvajalci, ki so poznali potrebe paprike za ZOP „Pimentón de Murcia“, svojo pridelavo razširili na zemljišča z enakimi naravnimi značilnostmi, zlasti glede temperature, vlage in svetlobe.

Razmnoževanje se izvaja z izbranimi semeni najboljših rastlin iz prejšnjega obiranja pridelka (običajno prvo odbiranje) in na soncu sušene paprike, ki se hranijo pri minimalni svetlobi in nizki temperaturi. Semena se tradicionalno hranijo v glinenih posodah ali pločevinastih škatlah, da se do setve zagotovijo razmere z minimalno svetlobo in nizko temperaturo.

Ko so semena izbrana, jih je treba posejati. Ob setvi se doda velika količina gnojila ali hlevskega gnoja, semena pa se zaščitijo pred mrazom. Sredi decembra ali v začetku januarja se posejana semena pregledajo. Ker temperature v tem letnem času niso primerne za kalitev ali razvoj mladih rastlin, so pridelovalci nekdaj za sadike postavili posebne tople grede, imenovane almajaras. Za zaščito pred mrazom so jih prekrili s trsjem ali dračjem in tanko plastjo vrhnje zemlje, povrhu pa so dodali še gramoz, da se površina ne bi strdila v skorjo. Almajaras so bile pravokotne vdolbine v tleh, široke približno 1,5 m, njihova dolžina pa je bila odvisna od dolžine zravnane parcele. Semena so posejali na sredino, da so tvorila nekakšno črto. Danes se za zaščito pred mrazom uporabljajo plastična pokrivala, imenovana planteles, ki imajo enako funkcijo tople grede kot almajaras. Druga možnost je, da se semena v vzorcu satja posejejo na setvene pladnje z dobrim substratom, saj to zagotavlja, da lahko za to zadolženo osebje semena (ki jih izberejo kmetje ali certificirano osebje) ohranja v optimalnih nadzorovanih temperaturnih razmerah.

Mleta paprika „Pimentón de Murcia“ je cenjena kot barvilo in začimba, te lastnosti pa so odvisne od sorte in dejstva, da se paprika prideluje na slanih tleh v zgoraj opisanih razmerah. Ročno obiranje paprike je prav tako ključnega pomena in neposredno vpliva na končni proizvod, saj omogoča, da se paprika izbere, ko je najbolj zrela, torej ko je intenzivnost barve največja, vsebnost vode pa najnižja.

Sajenje se nikoli ne izvaja pred 15. aprilom. Datum, ki se tradicionalno šteje za najboljši datum, da se prepreči nevarnost pozebe, je 25. april, ko goduje sv. Marko. Sajenje se izvaja v brazde ali v plastično podlago, pri čemer se sadike razporedijo za dlan narazen v trikotnik. Sadike se nato namakajo s poplavljanjem ali lokalno, da se omogoči boljši nadzor nad pomanjkanjem vode in gnojili.

Čas obiranja pridelka je ključnega pomena za to, da dobimo papriko s senzoričnimi značilnostmi proizvoda za ZOP. Paprike se obirajo ročno in samo tiste, ki so popolnoma zrele. Proizvajalci s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami v zvezi s pridelkom določijo, kdaj je pravi čas. Znajo razločiti, katere paprike na posamezni rastlini so dosegle optimalno zrelost, tj. največjo intenzivnost barve, najvišjo vsebnost naravnega barvila in najnižjo vsebnost vode.

Po obiranju se paprike razporedijo po nekakšnem protju ali razpostavijo po pobočju vzpetin, odvisno od velikosti ali majhnosti serije, da se posušijo na soncu. Ta tradicionalna metoda sušenja se je z leti ohranila, čeprav so se pojavile tudi sušilne komore.

Sušenje in kasnejše mletje paprike sta bistvena postopka za ohranitev lastnosti sveže paprike v končnem proizvodu, tj. mleti papriki „Pimentón de Murcia“. Tako pri tradicionalnem načinu sušenja (pri katerem se paprike sušijo z neposredno izpostavljenostjo sončni svetlobi) kot tudi pri načinu sušenja z vročim zrakom ter nadzorovanim časom in temperaturo dobimo „lupine“ paprik, katerih vsebnost vlage znaša največ 14 %. Ta dehidracija se ohrani do faze mletja, saj se lupine hranijo v suhih prostorih, tako da se lahko pri „drobljenju“ v kladivnem mlinu izloči vse olje, ki daje proizvodu z ZOP njegove značilne lastnosti.

Ta sistem pridelave in predelave se ni spremenil, vse odkar so v 16. stoletju iz Amerike prinesli prva semena. Sistem gojenja se je po sredozemskem območju razširil glede na podnebne razmere in da bi čim bolj izkoristili slana tla. Prvotna proizvodnja v dolini Segura se je razširila na sosednja območja, kot so Campo de Cartagena, Campo de Elche in dolina Guadalentín, pri čemer je slednja največje območje proizvodnje.

Sklic na objavo specifikacije

https://www.mapa.gob.es/es/alimentacion/temas/calidad-diferenciada/dop-igp/htm/DOP_Pimenton_Murcia_modif_mayor.aspx

---

(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(*1)  V času mletja.

(*2)  V času mletja.