Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva M.10797 – PCG / PERSTORP)

(Besedilo velja za EGP)

(2023/C 64/01)

Komisija se je 8. septembra 2022 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo z notranjim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1). Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

—	v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—	v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32022M10797. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do prava EU.

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva M.10989 – BLACKSTONE / EMERSON (HVAC AND REFRIGERATION TECHNOLOGY BUSINESS))

(Besedilo velja za EGP)

(2023/C 64/02)

Komisija se je 31. januarja 2023 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo z notranjim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1). Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

—	v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—	v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32023M10989. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do prava EU.

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

SPOROČILO KOMISIJE

v zvezi s členom 11, odstavek 5, Monetarnega sporazuma med Evropsko unijo in Kneževino Monako

(2023/C 64/03)

Priloga B k Monetarnemu sporazumu med Evropsko unijo in Kneževino Monako (1) je bila v skladu s členom 11, odstavek 5, navedenega sporazuma nadomeščena z besedilom, priloženim temu sporočilu.

---

(1)  UL C 23, 28.1.2012, str. 13.

SPOROČILO KOMISIJE

Smernice za lažjo uporabo uredbe o instrumentu za mednarodno javno naročanje s strani javnih naročnikov in naročnikov ter gospodarskih subjektov

(2023/C 64/04)

Kazalo

1.

Določitev porekla gospodarskega subjekta

8

1.1

Dokazila, ki jih je mogoče uporabiti za odločitev o tem, ali pravna oseba v določeni državi opravlja „bistvene poslovne dejavnosti“

8

1.2

Listinska dokazila, ki se lahko uporabijo za določitev „bistvene poslovne dejavnosti“

8

2.

Določitev porekla storitev

9

3.

Določitev porekla blaga

9

3.1.

Poreklo blaga na podlagi koncepta blaga, v celoti pridobljenega v posamezni državi

9

3.2.

Poreklo blaga, ki vključuje več kot eno državo in koncept „zadnje bistvene obdelave ali predelave“

10

3.2.1

Določitev porekla za proizvode, vključene v Prilogo 22-01 k DA CZU

10

3.2.2

Določitev porekla za proizvode, ki niso vključeni v Prilogo 22-01 k DA CZU

10

4.

Obveznosti uspešnih ponudnikov

11

4.1

Obveznosti v zvezi z oddajo javnih naročil podizvajalcem pri izvajanju naročila

11

4.2

Obveznosti v zvezi s poreklom blaga, uporabljenega pri izvajanju javnega naročila

12

4.3

Obveznosti v zvezi z zagotavljanjem ustreznih dokazil na zahtevo

12

4.4

Obveznosti v zvezi s plačilom sorazmernih stroškov

13

5.

Kako in kdaj bi morali javni naročniki in naročniki uporabiti ukrep IPI

13

Uredba (EU) 2022/1031 (v nadaljnjem besedilu: uredba IPI) (1) določa postopke, na podlagi katerih Komisija začne preiskave domnevnih ukrepov ali praks tretjih držav zoper gospodarske subjekte, blago in storitve iz Unije in začne posvetovanja z zadevnimi tretjimi državami. Določa tudi možnost, da Komisija sprejme ukrepe IPI v zvezi s takimi ukrepi ali praksami tretjih držav, da bi omejila dostop gospodarskih subjektov, blaga ali storitev iz tretjih držav do postopkov javnega naročanja Unije.

V členu 12 uredbe IPI je določeno, da bi morala Komisija v šestih mesecih od 29. avgusta 2022 izdati smernice, da se javnim naročnikom in naročnikom ter gospodarskim subjektom olajša njena uporaba.

V uvodni izjavi 34 te uredbe je navedeno, da bi bilo treba v smernice vključiti zlasti informacije o poreklu fizičnih in pravnih oseb, poreklu blaga in storitev, dodatnih obveznostih in uporabi teh določb v okviru te uredbe. V navedenih smernicah bi bilo treba upoštevati tudi specifične potrebe po informacijah, ki jih mala in srednja podjetja (MSP) potrebujejo pri uporabi te uredbe, da se prepreči njihova preobremenitev.

1.   Določitev porekla gospodarskega subjekta

Za namene uporabe uredbe IPI bi bilo treba poreklo gospodarskega subjekta določiti na naslednji način:

Če je gospodarski subjekt fizična oseba, je njegovo poreklo država, katere državljan je oseba ali v kateri ima navedena oseba pravico do stalnega prebivališča.

Če je gospodarski subjekt pravna oseba, je njegovo poreklo država, v kateri je pravna oseba ustanovljena ali drugače organizirana, če navedena pravna oseba na navedenem ozemlju opravlja bistvene poslovne dejavnosti.

Namen merila bistvenih poslovnih dejavnosti je preprečevanje morebitnega izogibanja fizičnih ali pravnih oseb s poreklom iz države, za katero se uporablja ukrep IPI, kakršnemu koli ukrepu IPI, sprejetemu v skladu s to uredbo, z ustanavljanjem slamnatih ali navideznih družb na ozemlju države, za katero se ne uporablja ukrep IPI.

1.1    Dokazila, ki jih je mogoče uporabiti za odločitev o tem, ali pravna oseba v določeni državi opravlja „bistvene poslovne dejavnosti“

Pravna oseba v določeni državi opravlja „bistvene poslovne dejavnosti“, če na ozemlju navedene države izvaja poslovne dejavnosti, ki niso umetna ureditev, vzpostavljena predvsem za davčne namene ali za izogibanje ukrepu IPI.

Da bi gospodarski subjekt dokazal, da v določeni državi opravlja „bistvene poslovne dejavnosti“, se lahko med drugim sklicuje na naslednja dokazila:

—	vrsto poslovne dejavnosti (npr. proizvodni obrat, predstavništvo, center za raziskave in razvoj itd.),

—	obseg/intenzivnost/delež poslovnih dejavnosti v zadevni državi,

—	kapitalsko naložbo v zadevni državi,

—	število zaposlenih v zadevni državi,

—	informacije o kupcih/strankah v zadevni državi,

—	čas od ustanovitve podjetja v zadevni državi,

—	poslovni naslov ali naslov za korespondenco v zadevni državi,

—	plačilo davkov v zadevni državi.

Ta neizčrpna dokazila bi bilo treba oceniti kot celoto za vsak primer posebej. Za namene te ocene bi bilo mogoče upoštevati tudi druga dokazila, odvisno od značilnosti posameznega primera.

1.2    Listinska dokazila, ki se lahko uporabijo za določitev „bistvene poslovne dejavnosti“

Primeri listinskih dokazil, ki se lahko zahtevajo od gospodarskih subjektov, vključno z MSP, za obravnavo v primeru dvoma glede njihovega opravljanja „bistvenih poslovnih dejavnosti“ na ozemlju države, v kateri so ustanovljeni ali kako drugače organizirani, vključujejo naslednje:

—	poslovne evidence (prodaja in druge dejavnosti) – računi, fakture, poslovne pogodbe, akreditivi, odpremne listine, poslovni načrti, korespondenca z dobavitelji/upniki in kupci ter seznam dobaviteljev/upnikov in kupcev, evidence kupljene zaloge in prodanega blaga, poročilo o obisku podjetja itd.,

—	finančne informacije – revidirani izkaz, računovodski izkaz, bančni izpisek, davčne napovedi in ocene, ki jih izdajo zadevni organi, itd. ter

—	informacije o zaposlenih – evidence o prispevkih za zdravstveno zavarovanje ali sheme upokojevanja, pogodbe o zaposlitvi itd.

Navedeni seznami primerov niso izčrpni. Javni naročniki in naročniki lahko zahtevajo kakršno koli listinsko dokazilo, ki se jim zdi primerno za določitev države, v kateri gospodarski subjekt opravlja bistvene poslovne dejavnosti.

2.   Določitev porekla storitev

Poreklo storitve se za namene uredbe IPI določa na podlagi porekla gospodarskega subjekta, ki jo izvaja. Zato se smernice za določitev porekla gospodarskega subjekta uporabljajo tudi za določitev porekla storitev.

3.   Določitev porekla blaga

Za namene uredbe IPI bi bilo treba poreklo blaga, dobavljenega pri izvajanju pogodbe o javnem naročilu, določiti na podlagi nepreferencialnih pravil o poreklu, določenih v carinskem zakoniku Unije (CZU) (2), kot so natančneje določena z ustreznimi določbami Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/2446 (DA CZU) (3).

Nepreferencialna pravila o poreklu se v bistvu uporabljajo tako za določitev države porekla blaga za uporabo obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi (standardna tarifna obravnava Unije) kot tudi za izvajanje številnih ukrepov trgovinske politike, kot so protidampinške in izravnalne dajatve, trgovinski embargi, zaščitni ukrepi in količinske omejitve ali tarifne kvote. Uporabljajo se tudi za statistiko trgovanja, javne razpise in oznake porekla. Unija uporablja svoj sklop določb glede nepreferencialnih pravil o poreklu, ki se lahko razlikujejo od pravil katere koli tretje države.

Nepreferencialno poreklo se lahko razlikuje od preferencialnega porekla, ki je določeno v okviru preferencialnega trgovinskega režima za blago, kot sta splošna shema preferencialov Unije ali sporazum o prosti trgovini, in zagotavlja preferencialno tarifno obravnavo. Upoštevati je treba, da tudi če je blago, uporabljeno pri izvajanju pogodbe, ob uvozu v Unijo pridobilo tarifni preferencial in je bilo poreklo takega blaga določeno na podlagi preferencialnih pravil o poreklu, ki se uporabljajo za trgovino z državo izvoznico, bi se moralo poreklo navedenega blaga v okviru uporabe ukrepov IPI kljub temu prijaviti javnemu naročniku ali naročniku na podlagi nepreferencialnih pravil o poreklu. V zvezi s tem je treba opozoriti, da država porekla ni nujno država, iz katere je bilo blago poslano in/ali dobavljeno.

Na začetku je treba poznati pravilno uvrstitev končnega blaga v harmoniziranem sistemu (HS) (4), ker je posebno pravilo o poreklu s posameznim blagom povezano na podlagi njegove uvrstitve v HS.

Za določitev nepreferencialnega porekla blaga se uporabljata dva osnovna koncepta, in sicer koncept „v celoti pridobljenih“ proizvodov in koncept proizvodov, pri katerih je bila opravljena „zadnja bistvena obdelava ali predelava“.

3.1    Poreklo blaga na podlagi koncepta blaga, v celoti pridobljenega v posamezni državi

V skladu s členom 60(1) CZU se za „blago, v celoti pridobljeno v posamezni državi ali na ozemlju, […] šteje, da ima poreklo navedene države ali ozemlja.“

Člen 31 DA CZU vključuje izčrpen seznam blaga, ki se šteje za v celoti pridobljeno v posamezni državi ali na ozemlju. Ta seznam se večinoma nanaša na proizvode, pridobljene v njihovem naravnem stanju, in proizvode, pridobljene iz v celoti pridobljenih proizvodov. Tako se lahko ti proizvodi tudi za namene uredbe IPI štejejo za v celoti pridobljene v posamezni državi ali na ozemlju.

3.2    Poreklo blaga, ki vključuje več kot eno državo in koncept „zadnje bistvene obdelave ali predelave“

V skladu s členom 60(2) CZU se za „blago, katerega proizvodnja vključuje več kot eno državo ali ozemlje, […] šteje, da ima poreklo države ali ozemlja, kjer je bila v za to opremljenem podjetju opravljena njegova zadnja bistvena, gospodarsko upravičena predelava ali obdelava, katere izid je izdelava novega proizvoda ali ki predstavlja pomembno stopnjo proizvodnje.“

Koncept „zadnje bistvene obdelave ali predelave“ pomeni, da mora biti izid zadnje bistvene predelave ali obdelave izdelava novega proizvoda ali da mora predstavljati pomembno stopnjo proizvodnje.

Da bi se ocenilo, kje je bila opravljena zadnja bistvena obdelava ali predelava, je treba v praksi od gospodarskih subjektov, ki sodelujejo v postopku javnega naročanja, pridobiti informacije o vseh uporabljenih materialih. Opredeliti je treba zlasti materiale brez porekla, uporabljene v zadnji državi proizvodnje. Dejansko morajo biti navedeni materiali brez porekla bistveno predelani ali obdelani v zadnji državi, da se lahko poreklo zadevnega blaga dodeli navedeni državi proizvodnje končnega proizvoda.

V bistvu bi moralo imeti novoproizvedeno blago v posamezni državi posebne značilnosti in funkcije, ki bi se morale razlikovati od materialov, uporabljenih v njegovi proizvodnji, da bi pridobilo poreklo iste države proizvodnje.

Merilo „zadnje bistvene obdelave ali predelave“ se mora preveriti na dva različna načina, odvisno od tega, ali je zadevni proizvod vključen v Prilogo 22-01 DA CZU (glej točko 3.2.1) ali ne (glej točko 3.2.2) (5).

3.2.1   Določitev porekla za proizvode, vključene v Prilogo 22-01 k DA CZU

Pravila iz Priloge 22-01 (tudi v uvodnih opombah) se uporabljajo samo za blago, ki je v navedeni prilogi posebej navedeno z vsaj štirimestno oznako HS.

Za blago iz navedene priloge se šteje, da je bila opravljena njegova zadnja bistvena obdelava ali predelava, katere izid je izdelava novega proizvoda ali ki predstavlja pomembno stopnjo proizvodnje, v državi ali na ozemlju, na katerem se izpolnijo primarna ali preostala pravila iz navedene priloge ali ki ga ta pravila opredeljujejo. Blago iz Priloge 22-01 DA CZU, na primer vključuje nekatere kmetijske proizvode (npr. meso, kavo, mlete žitarice), nekatere kemijske proizvode, tekstilne izdelke, oblačila, obutev ter nekatere proizvode iz železa in jekla, kovinsko orodje, stroje in strojno opremo, vključno z električnimi stroji. Seznam je dejansko precej omejen in ne zajema celotnega nabora proizvodov, ki so razvrščeni v kombinirani nomenklaturi Unije.

Pravila, ki se uporabljajo za proizvode iz Priloge 22-01, so navedena in označena v preglednici „seznama pravil“ (6). Kadar se zadnje države proizvodnje ne da določiti na podlagi posebej navedenih primarnih pravil, bi jo bilo treba določiti z uporabo „preostalih pravil“, določenih na začetku vsakega poglavja.

3.2.2   Določitev porekla za proizvode, ki niso vključeni v Prilogo 22-01 k DA CZU

Za blago, ki ni navedeno v Prilogi 22-01 k DA CZU, se poreklo določi za vsak primer posebej z ocenjevanjem vseh postopkov ali dejavnosti v zvezi s konceptom zadnje bistvene obdelave ali predelave, kot je določeno v členu 60(2) CZU.

V prizadevanju za bolj usklajeno razlago osnovnega načela „zadnje bistvene obdelave ali predelave“ za blago, ki ni navedeno v Prilogi 22-01 k DA CZU, so bile pripravljene posebne pravno nezavezujoče smernice za navedene proizvode. Smernice za navedene proizvode so navedene (vendar ne označene) tudi v preglednici „seznama pravil“, omenjeni zgoraj.

Kadar pravilo s seznama v zadnji državi proizvodnje ni izpolnjeno, se država porekla določi z uporabo „preostalih pravil“, določenih na začetku vsakega poglavja.

Javni naročniki in naročniki, vključno z MSP, bi morali izpolnjevati zadevna pravila in upoštevati smernice, ki se nanašajo na nepreferencialno poreklo (glej smernice za nepreferencialna pravila o poreklu („Guidance on non-preferential rules of origin“)) (7).

V primeru dvomov glede porekla blaga ali za zagotovitev pravne varnosti lahko izvajalci, in zlasti MSP, ki morda nimajo potrebnega strokovnega znanja in izkušenj, zaprosijo za zavezujoče informacije o poreklu blaga. Za več informacij glej: https://trade.ec.europa.eu/access-to-markets/en/content/binding-origin-information-2.

4.   Obveznosti uspešnih ponudnikov

V členu 8 uredbe IPI so določene številne obveznosti uspešnih ponudnikov v postopkih javnega naročanja, za katere se uporablja ukrep IPI, in pri naročilih, oddanih na podlagi okvirnih sporazumov (t. i. nabavnih pogodb), za katere se je uporabljal ukrep IPI, v zvezi z: (i) oddajo javnih naročil podizvajalcem, (ii) poreklom blaga, uporabljenega pri izvajanju javnega naročila, (iii) zagotavljanjem ustreznih dokazil v zvezi z oddajo javnih naročil podizvajalcem in poreklom blaga na zahtevo ter (iv) plačilom sorazmernih stroškov za neupoštevanje obveznosti glede oddaje javnih naročil podizvajalcem in porekla.

Javni naročniki in naročniki morajo v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, za katero se uporablja ukrep IPI, vključiti sklic na navedene obveznosti, da so gospodarski subjekti, ki sodelujejo v zadevnih postopkih, in zlasti MSP, v celoti seznanjeni z veljavnimi zahtevami, če jim je oddano naročilo.

4.1    Obveznosti v zvezi z oddajo javnih naročil podizvajalcem pri izvajanju naročila

Oddaja javnih naročil podizvajalcem pomeni ureditev izvajanja dela naročila s strani tretje osebe in ne vključuje le dobave blaga ali delov, potrebnih za opravljanje storitve.

Gospodarski subjekti, ki jim je bilo oddano naročilo za opravljanje storitev (vključno z javnimi naročili gradenj), gospodarskim subjektom iz tretje države, za katero se uporablja ukrep IPI, v podizvajanje ne smejo oddati več kot 50 % skupne vrednosti naročila;

Pri javnih naročilih gradenj zgolj uporaba materialov, blaga in sestavnih delov, ki bodo vgrajeni v trajna gradbena dela ali bodo del njih v okviru naročila gradnje, ne pomeni oddaje naročila podizvajalcem in kot taka ne bi smela biti vključena v izračun za zahtevo za mejno vrednost 50 %. Če se oddano naročilo na primer nanaša na gradnjo mostu, stroški uporabljenih materialov (kot so jeklo, beton, kamen, asfalt itd.) ne bi smeli biti vključeni v izračun vrednosti naročila za namene mejne vrednosti 50 %.

Poleg tega blago, ki ga izvajalec kupi za uporabo med izvajanjem naročila (kot so stroji in strojna oprema, ki jih dobavitelj uporablja za preskušanje in namestitev dobavljenega blaga, oprema, ki jo izvajalec gradenj uporablja za gradnjo ceste, računalniki, ki jih izvajalec storitev uporablja za pripravo osnutka študije), ne bi smelo biti vključeno v izračun vrednosti naročila za namene mejne vrednosti 50 %.

4.2    Obveznosti v zvezi s poreklom blaga, uporabljenega pri izvajanju javnega naročila

Za naročila dobave blaga morajo subjekti, ki jim je bilo oddano naročilo, zagotoviti, da dobavljeno blago ali opravljene storitve pri izvajanju javnega naročila s poreklom iz tretje države, za katero se uporablja ukrep IPI, ne predstavljajo več kot 50 % skupne vrednosti naročila.

Zato mora več kot 50 % blaga, uporabljenega pri izvajanju naročila blaga, izvirati iz Unije ali tretje države, za katero se ne uporablja ukrep IPI.

Pri tej mejni vrednosti se upošteva vse blago, ki se dobavi v okviru naročila blaga. Blago je opredeljeno kot blago, navedeno v predmetu postopka javnega naročanja in specifikacijah tega naročila, ne zajema pa nobenega vložka, materiala ali sestavine, ki je del dobavljenega blaga. Posledično se materiali, blago in sestavni deli, ki se vgradijo v naročeno blago ali so del dobavljenega blaga, ne upoštevajo za to mejno vrednost. Če se naročilo na primer nanaša na dobavo elektronskih naprav, se polprevodniki, uporabljeni pri proizvodnji takih naprav, ne bodo upoštevali pri mejni vrednosti 50 %, vendar mora več kot 50 % takih naročenih elektronskih naprav izvirati iz države, za katero se ne uporablja ukrep IPI.

Informacije o poreklu uporabljenega blaga lahko javni naročnik ali naročnik zahteva kadar koli med izvajanjem naročila.

Uspešni ponudnik, ki mu je naročilo oddano, mora na zahtevo izrecno navesti, da blago, dobavljeno v okviru izvajanja naročila, izpolnjuje zahteve v zvezi z mejno vrednostjo za poreklo dobavljenega blaga. V ta namen bi moral izvajalec javnemu naročniku predložiti izjavo, ki je lahko oblikovana tako: „Potrjujem, da največ 50 % blaga, dobavljenega v okviru izvajanja naročila XXX, izvira iz države [X], za katero se uporablja ukrep IPI [XYZ] z dne [datum: xx. yy. zz].“

Komisija v okviru postopkov za oceno tveganja in nadzor izvajanja iz člena 8 uredbe IPI priporoča, da javni naročniki in naročniki pozovejo uspešnega ponudnika, naj predloži prostovoljno izjavo z navedbo deleža blaga ali storitev s poreklom iz držav, za katere se uporabljajo ukrepi IPI, glede na skupno vrednost pogodbe.

Ta prostovoljna izjava bi morala načeloma biti predložena pred izplačilom preostalega zneska naročila ter lahko temelji na obstoječih sistemih za nadzor dobavne verige in sledljivosti, ki jih ima podjetje vzpostavljene v okviru normalnega poteka poslovanja. Kadar so take izjave predložene, se lahko šteje, da je tveganje izogibanja manjše, kot če takih informacij ni.

4.3    Obveznosti v zvezi z zagotavljanjem ustreznih dokazil na zahtevo

Izvajalec mora na zahtevo javnega naročnika ali naročnika predložiti ustrezna dokazila o skladnosti z mejno vrednostjo za poreklo blaga. V zvezi s tem zadostuje predložitev dokazil, da več kot 50 % skupne vrednosti naročila izvira iz Unije ali drugih tretjih držav, za katere se ne uporablja ukrep IPI.

V praksi sta pri naročilu blaga možna dva primera:

(a)	Izvajalec lahko končno blago, ki je bilo uporabljeno za izvedbo naročila, kupi v Uniji (ali tretji državi) ali državi, za katero se uporablja ukrep IPI, ali

(b)	Izvajalec lahko navedeno blago izdela iz sestavnih delov ali sestavin, ki izvirajo iz Unije (ali tretje države) ali države, za katero se uporablja ukrep IPI.

Nepreferencialna pravila o poreklu, kot so pojasnjena zgoraj, se uporabljajo v obeh primerih enako.

Če ima uvoženo končno blago v prvem primeru poreklo države, za katero se uporablja ukrep IPI, njegov delež glede na skupno vrednost naročila ne sme presegati 50 % vrednosti naročila. To pomeni, da bi moralo več kot 50 % blaga, dobavljenega na podlagi pogodbe, izvirati iz Unije ali tretjih držav (za katere se ne uporablja ukrep IPI). Izvajalec lahko skladnost s to mejno vrednostjo dokaže s predložitvijo ustreznih računov in/ali spremnih izjav zunanjih dobaviteljev. Kadar je na računih uporabljena tuja valuta, se njihova vrednost na podlagi menjalnega tečaja EUR v trenutku nakupa pretvori v EUR.

V drugem primeru mora izvajalec dokazati, da je večina (več kot 50 %) blaga, proizvedenega in dobavljenega na podlagi naročila, pridobila poreklo iz Unije ali tretje države (za katero se ne uporablja ukrep IPI). Čeprav se lahko uporabljajo sestavni deli s poreklom iz države, za katero se uporablja ukrep IPI, morajo biti v proizvodnem procesu bistveno obdelani ali predelani, da končni proizvod pridobi poreklo Unije ali tretje države (za katero se ne uporablja ukrep IPI), v skladu z nepreferencialnimi pravili o poreklu, kot so pojasnjena zgoraj.

Izvajalec bi moral zagotoviti vse informacije, potrdila, spremne listine ali izjave, ki dokazujejo skladnost z mejno vrednostjo za poreklo. Taka dokazila vključujejo dokumente, ki dokazujejo, da več kot 50 % blaga izvira iz Unije ali tretje države, za katero se ne uporablja ukrep IPI. Vsebujejo lahko tudi opis proizvodnih postopkov, vključno z vzorci, opisi ali fotografijami, ki omogočajo, da se določi poreklo dobavljenega blaga. Dokazilo je lahko tudi izjava ali dokazilo v drugi obliki, ki ga predloži dobavitelj blaga v Uniji, če je izvajalec blago kupil na trgu Unije.

Ustrezni dokumenti bi lahko bili tudi izjave ali potrdila o poreklu. Take dokumente bi lahko izdal pristojni organ prijavljene države porekla blaga (npr. gospodarska zbornica). Vendar take izjave ali potrdila o poreklu ne zagotavljajo informacij o točnosti prijavljenega porekla, saj bi tretje države lahko imele drugačna pravila glede določanja porekla blaga. V tovrstnem potrdilu je zgolj naveden kraj proizvodnje ali izvor blaga. Zato se izjave/potrdila o poreklu ne smejo šteti za zakonito dokazilo, temveč za uporaben element za določanje porekla, ki lahko v primeru dvoma olajša nadaljnja preverjanja.

4.4    Obveznosti v zvezi s plačilom sorazmernih stroškov

Kadar javni naročnik ali naročnik ugotovi, da izvajalec ni izpolnil obveznosti iz člena 8.1(a) in (b), ali upravičeno dvomi o zanesljivosti dokazov, ki jih je predložil izvajalec v skladu s členom 8.1(c), lahko naloži plačilo sorazmernih stroškov v višini 10–30 % vrednosti naročila (v skladu s členom 8.1(d)). Dejanski znesek navedenega plačila je treba določiti za vsak primer posebej in je lahko med drugim odvisen od deleža blaga ali storitev, v zvezi s katerimi obstajajo utemeljeni dvomi.

5.   Kako in kdaj bi morali javni naročniki in naročniki uporabiti ukrep IPI

V členu 6(4) uredbe IPI je določeno, da se ukrep IPI uporablja samo za postopke javnega naročanja, katerih ocenjena vrednost je nad mejno vrednostjo, ki jo določi Komisija glede na rezultate preiskave in posvetovanj ter ob upoštevanju meril iz odstavka 3 (8). Ta ocenjena vrednost bi morala znašati 15 000 000 EUR brez DDV ali več za gradnje in koncesije ter 5 000 000 EUR brez DDV ali več za blago in storitve.

Za uporabo mejnih vrednosti iz te uredbe bi bilo treba ustrezne ocenjene vrednosti naročil izračunati v skladu s členom 8 Direktive 2014/23/EU, členom 5 Direktive 2014/24/EU oziroma členom 16 Direktive 2014/25/EU.

Ukrep IPI se uporablja samo za postopke javnega naročanja, ki jih zajema in ki so bili sproženi od začetka njegove veljavnosti do njegovega izteka, preklica ali prekinitve.

Pri okvirnih sporazumih bodo ukrepi IPI uporabljeni le enkrat ob sklenitvi okvirnega sporazuma. Ukrepi IPI se ne uporabljajo za naročila na podlagi okvirnega sporazuma (v t. i. fazi nabavne pogodbe).

V členu 13(2) uredbe IPI je določeno, da bi morali javni naročniki in naročniki prek portala dnevnih elektronskih javnih naročil (TED) Komisiji poročati o uporabi ukrepov IPI v okviru informacij o oddaji javnih naročil. Tako poročilo bo za vsak zadevni postopek vključevalo informacije o uporabi ukrepov IPI, številu ponudb, prejetih iz tretjih držav, za katere se uporablja ustrezni ukrep IPI, številu ponudb, pri katerih je prišlo do izključitve ponudbe ali prilagoditve ocene, in uporabi posebnih izjem od ukrepa IPI.

Javni naročniki bodo morali na portalu TED izpolniti posebna polja.

Ukrep IPI v obliki prilagoditve ocene bi bilo treba uporabiti v fazi ocenjevanja meril za dodelitev (natančneje, v trenutku izračuna končne ocene).

Ukrep IPI v obliki izločitve bi se moral uporabiti v fazi ocenjevanja pogojev za sodelovanje.

---

(1)  Uredba (EU) 2022/1031 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. junija 2022 o dostopu gospodarskih subjektov, blaga in storitev iz tretjih držav do trgov javnih naročil in koncesij Unije ter postopkih za podporo pogajanjem o dostopu gospodarskih subjektov, blaga in storitev iz Unije do trgov javnih naročil in koncesij tretjih držav (instrument za mednarodno javno naročanje, IPI) (UL L 173, 30.6.2022, str. 1).

(2)  Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).

(3)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/2446 z dne 28. julija 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podrobnih pravilih v zvezi z nekaterimi določbami carinskega zakonika Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 1).

(4)  https://trade.ec.europa.eu/access-to-markets/en/content/harmonised-system-0

(5)  Glej tudi smernice za nepreferencialna pravila o poreklu: https://taxation-customs.ec.europa.eu/system/files/2022-03/Guidance%20on%20non-preferential%20rules%20of%20origin.pdf.

(6)  https://taxation-customs.ec.europa.eu/table-list-rules-conferring-non-preferential-origin-products-following-classification-cn_en

(7)  https://taxation-customs.ec.europa.eu/system/files/2022-03/Guidance%20on%20non-preferential%20rules%20of%20origin.pdf.

(8)  Zlasti (a) sorazmernost ukrepa IPI glede na ukrep ali prakso tretje države in (b) razpoložljivost alternativnih virov dobave za zadevno blago in storitve, da se prepreči ali čim bolj zmanjša znaten negativni vpliv na javne naročnike in naročnike.

SKLEP SVETA

z dne 14. februarja 2023

o imenovanju italijanskega nadomestnega člana Svetovalnega odbora za prosto gibanje delavcev

(2023/C 64/05)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 492/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o prostem gibanju delavcev v Uniji (1) ter zlasti členov 23 in 24 Uredbe,

ob upoštevanju seznamov kandidatov, ki so jih Svetu predložile vlade držav članic,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je s sklepoma z dne 20. septembra 2022 (2) in 25. oktobra 2022 (3) imenoval člane in namestnike članov Svetovalnega odbora za prosto gibanje delavcev za obdobje od 25. septembra 2022 do 24. septembra 2024.

(2)	Italijanska vlada je za prosto mesto dala predlog o imenovanju –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

---

(1)  UL L 141, 27.5.2011, str. 1.

(2)  Sklep Sveta z dne 20. septembra 2022 o imenovanju članov in nadomestnih članov Svetovalnega odbora za prosto gibanje delavcev (UL C 393, 13.10.2022, str. 5).

(3)  Sklep Sveta z dne 25. oktobra 2022 o imenovanju članov in namestnikov članov Svetovalnega odbora za prosto gibanje delavcev za Dansko, Nemčijo, Grčijo, Hrvaško, Italijo, Ciper, Luksemburg, Malto in Portugalsko (UL C 481, 19.12.2022, str. 1).

Sklepi Sveta

o posodobljenem seznamu EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene

(2023/C 64/06)

SVET EVROPSKE UNIJE

---

(1)  Dok. EUCO 18/22, EUCO 1/22, 21/22, 31/22, 34/22 in ST 9873/22.

Obvestilo osebam, subjektom in organom, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz Sklepa Sveta 2013/184/SZVP, kot je bil spremenjen s Sklepom Sveta (SZVP) 2023/380, in iz Uredbe (EU) št. 401/2013, kot se izvaja z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2023/378 o omejevalnih ukrepih v zvezi z Mjanmarom/Burmo

(2023/C 64/07)

Osebe, subjekte in organe, navedene v Prilogi k Sklepu Sveta 2013/184/SZVP (1), kot je bil spremenjen s Sklepom Sveta (SZVP) 2023/380 (2), in v Prilogi IV k Uredbi (EU) št. 401/2013 (3), kot se izvaja z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2023/378 (4) o omejevalnih ukrepih v zvezi z Mjanmarom/Burmo, obveščamo o naslednjem:

Svet Evropske unije je sklenil, da je treba osebe, subjekte in organe iz navedenih prilog uvrstiti na seznam oseb, subjektov in organov, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz Sklepa 2013/184/SZVP in Uredbe (EU) št. 401/2013 o omejevalnih ukrepih v zvezi z Mjanmarom/Burmo. Razlogi za uvrstitev teh oseb, subjektov in organov na seznam so navedeni v ustreznih rubrikah zadevnih prilog.

Zadevne osebe, subjekte in organe opozarjamo, da lahko pri pristojnih organih zadevne države članice oziroma zadevnih držav članic, kot so navedeni na spletnih mestih iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 401/2013 o omejevalnih ukrepih v zvezi z Mjanmarom/Burmo, zaprosijo, da se jim odobri uporaba zamrznjenega premoženja za osnovne potrebe ali specifična plačila (glej člen 4b uredbe).

Zadevne osebe, subjekti in organi lahko zahtevo za ponovno preučitev odločitve o njihovi uvrstitvi na navedene sezname skupaj z dokazili Svetu pošljejo do 14. marca 2023 na naslov:

Council of the European Union

General Secretariat

RELEX.1.

Rue de la Loi/Wetstraat 175

1048 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

e-naslov: sanctions@consilium.europa.eu

Svet bo vse prejete pripombe upošteval pri rednem pregledu v skladu s členom 12 Sklepa 2013/184/SZVP in členom 4i(4) Uredbe (EU) št. 401/2013.

Zadevne osebe, subjekte in organe obenem opozarjamo, da lahko odločitev Sveta izpodbijajo na Splošnem sodišču Evropske unije v skladu s pogoji iz člena 275, drugi odstavek, in člena 263, četrti in šesti odstavek, Pogodbe o delovanju Evropske unije.

---

(1)  UL L 111, 23.4.2013, str. 75.

(2)  UL L 51 I, 20.2.2023, str. 27.

(3)  UL L 121, 3.5.2013, str. 1.

(4)  UL L 51 I, 20.2.2023, str. 1.

Obvestilo posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki in za katere veljajo omejevalni ukrepi iz Sklepa Sveta 2013/184/SZVP in Uredbe Sveta (EU) št. 401/2013 o omejevalnih ukrepih v zvezi z Mjanmarom/Burmo

(2023/C 64/08)

Posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, v skladu s členom 16 Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (1) obveščamo o naslednjem:

Pravna podlaga za ta postopek obdelave sta Sklep Sveta 2013/184/SZVP (2), kot je bil spremenjen s Sklepom Sveta (SZVP) 2023/380 (3), in Uredba Sveta (EU) št. 401/2013 (4), kot se izvaja z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2023/378 (5).

Upravljavec tega postopka obdelave je Svet Evropske unije, ki ga zastopa generalni direktor Generalnega sekretariata Sveta za zunanje odnose (RELEX), oddelek, pristojen za ta postopek, pa je RELEX.1, katerega kontaktni podatki so:

Council of the European Union

General Secretariat

RELEX.1.

Rue de la Loi 175

1048 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

e-naslov: sanctions@consilium.europa.eu

Kontaktni podatki pooblaščene osebe za varstvo podatkov v Svetu:

Pooblaščena oseba za varstvo podatkov

data.protection@consilium.europa.eu

Namen postopka obdelave je vzpostavitev in posodobitev seznama oseb, za katere veljajo omejevalni ukrepi v skladu s Sklepom 2013/184/SZVP, kot je bil spremenjen s Sklepom (SZVP) 2023/380, in Uredbo (EU) št. 401/2013, kot se izvaja z Izvedbeno uredbo (EU) 2023/378.

Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, so fizične osebe, ki izpolnjujejo merila za uvrstitev na seznam, določena v Sklepu 2013/184/SZVP in Uredbi (EU) št. 401/2013.

Zbrani osebni podatki vključujejo podatke, potrebne za pravilno identifikacijo zadevne osebe, utemeljitev in druge podatke, povezane z razlogi za uvrstitev na seznam.

Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov so sklepi Sveta, sprejeti na podlagi člena 29 PEU, in uredbe Sveta, sprejete na podlagi člena 215 PDEU, s katerimi se na seznam uvrstijo fizične osebe (posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki) ter ki nalagajo zamrznitev premoženja in omejitve potovanj.

Obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu v skladu s členom 5(1)(a) in za izpolnitev zakonske obveznosti iz prej navedenih pravnih aktov, ki velja za upravljavca, v skladu s členom 5(1)(b) Uredbe (EU) 2018/1725.

Obdelava je potrebna iz razlogov bistvenega javnega interesa v skladu s členom 10(2)(g) Uredbe (EU) 2018/1725.

Svet lahko osebne podatke posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, pridobi od držav članic in/ali Evropske službe za zunanje delovanje. Prejemniki osebnih podatkov so države članice, Evropska komisija in Evropska služba za zunanje delovanje.

Vsi osebni podatki, ki jih Svet obdeluje v povezavi z avtonomnimi omejevalnimi ukrepi EU, se bodo hranili pet let od trenutka, ko bo posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, izbrisan s seznama oseb, za katere velja zamrznitev premoženja, ali ko bo veljavnost ukrepa potekla, ali, če je vložena tožba pri Sodišču, do izreka pravnomočne sodbe. Svet osebne podatke iz dokumentov, ki jih evidentira Svet, hrani za namene arhiviranja v javnem interesu v smislu člena 4(1)(e) Uredbe (EU) 2018/1725.

V povezavi s prenosom uvrstitve na seznam ZN s strani Sveta ali v okviru mednarodnega sodelovanja glede politike omejevalnih ukrepov EU bo moral Svet morda osebne podatke o posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, izmenjati s tretjo državo ali mednarodno organizacijo.

Če ni sprejet sklep o ustreznosti ali pa niso sprejeti ustrezni zaščitni ukrepi, prenos osebnih podatkov v tretjo državo ali mednarodno organizacijo v skladu s členom 50 Uredbe (EU) 2018/1725 temelji na naslednjih pogojih:

—	prenos je potreben iz pomembnih razlogov javnega interesa;

—	prenos je potreben za uveljavljanje, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov.

Pri obdelavi osebnih podatkov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ni avtomatiziranega sprejemanja odločitev.

Posamezniki, na katere se nanašajo podatki, imajo pravico do obveščenosti in pravico dostopa do svojih osebnih podatkov. Poleg tega imajo pravico, da se njihovi podatki popravijo in dopolnijo. Pod nekaterimi pogoji imajo lahko pravico do izbrisa svojih osebnih podatkov, lahko ugovarjajo njihovi obdelavi ali zahtevajo, da se ta obdelava omeji.

Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, lahko te pravice uveljavljajo tako, da upravljavcu pošljejo elektronsko sporočilo, njegovo kopijo pa pošljejo pooblaščeni osebi za varstvo podatkov, kot je navedeno zgoraj.

Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, morajo svoji zahtevi priložiti kopijo identifikacijskega dokumenta, ki dokazuje njihovo istovetnost (osebno izkaznico ali potni list). Ta dokument mora vsebovati identifikacijsko številko, državo izdaje, obdobje veljavnosti, ime, naslov in datum rojstva. Vsi drugi podatki, ki jih vsebuje fotokopija identifikacijskega dokumenta, kot so fotografija ali druge osebne značilnosti, se lahko zabrišejo.

Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, imajo v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 pravico, da vložijo pritožbo pri Evropskem nadzorniku za varstvo podatkov (edps@edps.europa.eu).

Priporoča se, da posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, pred vložitvijo pritožbe nastalo situacijo najprej poskušajo razrešiti tako, da stopijo v stik z upravljavcem in/ali pooblaščeno osebo za varstvo podatkov.

---

(1)  UL L 295, 21.11.2018, str. 39.

(2)  UL L 111, 23.4.2013, str. 75.

(3)  UL L 51 I, 20.2.2023, str. 27.

(4)  UL L 121, 3.5.2013, str. 1.

(5)  UL L 51 I, 20.2.2023, str. 1.

Obvestilo osebam in subjektom, za katere veljajo ukrepi iz Sklepa Sveta 2011/235/SZVP, kakor se izvaja z Izvedbenim sklepom Sveta (SZVP) 2023/381, in iz Uredbe Sveta (EU) št. 359/2011, kakor se izvaja z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2023/379, o omejevalnih ukrepih proti nekaterim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Iranu

(2023/C 64/09)

Osebam in subjektom iz Priloge k Sklepu Sveta 2011/235/SZVP (1), kakor se izvaja z Izvedbenim sklepom Sveta (SZVP) 2023/381 (2), in iz Priloge I k Uredbi Sveta (EU) št. 359/2011 (3), kakor se izvaja z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2023/379 (4), o omejevalnih ukrepih proti nekaterim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Iranu, sporočamo naslednje:

Svet Evropske unije je ugotovil, da je treba te osebe in subjekte uvrstiti na seznam oseb in subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz Sklepa 2011/235/SZVP in Uredbe (EU) št. 359/2011.

Zadevne osebe in subjekte obveščamo, da je mogoče pri pristojnih organih zadevne države članice oziroma zadevnih držav članic, kot so navedeni na spletnih straneh iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 359/2011, vložiti prošnjo za dovoljenje za uporabo zamrznjenih sredstev za nujne potrebe ali posebna plačila (glej člen 4 Uredbe).

Zadevne osebe in subjekti morajo morebitno zahtevo za ponovno preučitev odločitve o njihovi uvrstitvi na navedeni seznam skupaj z dokazili Svetu predložiti pred 14. marcem 2023 na naslov:

Council of the European Union

General Secretariat

RELEX.1

Rue de la Loi/Wetstraat 175

1048 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

e-naslov: sanctions@consilium.europa.eu

Zadevne osebe in subjekte obenem obveščamo, da je mogoče odločitev Sveta izpodbijati pred Splošnim sodiščem Evropske unije v skladu s pogoji iz člena 275, drugi odstavek, in člena 263, četrti in šesti odstavek, Pogodbe o delovanju Evropske unije.

---

(1)  UL L 100, 14.4.2011, str. 51.

(2)  UL L 51 I, 20.2.2023, str. 36.

(3)  UL L 100, 14.4.2011, str. 1.

(4)  UL L 51 I, 20.2.2023, str. 13.

Obvestilo posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki in za katere veljajo omejevalni ukrepi iz Sklepa Sveta 2011/235/SZVP in Uredbe Sveta (EU) št. 359/2011 o omejevalnih ukrepih proti nekaterim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Iranu

(2023/C 64/10)

Posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, v skladu s členom 16 Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (1) obveščamo o naslednjem:

Pravni podlagi za ta postopek obdelave sta in Sveta Sklep 2011/235/SZVP (2), kakor se izvaja z Izvedbenim sklepom Sveta (SZVP) 2023/381 (3), in Uredba (EU) št. 359/2011 (4), kakor se izvaja z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2023/379 (5).

Upravljavec tega postopka obdelave je Svet Evropske unije, ki ga zastopa generalni direktor Generalnega direktorata za zunanje odnose (RELEX) Generalnega sekretariata Sveta, oddelek, pristojen za postopek obdelave, pa je RELEX.1, katerega naslov je:

Council of the European Union General Secretariat

RELEX.1

Rue de la Loi/Wetstraat 175

1048 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

e-naslov: sanctions@consilium.europa.eu

Pooblaščena oseba Sveta za varstvo podatkov je dosegljiva na naslovu:

Pooblaščena oseba za varstvo podatkov data.protection@consilium.europa.eu

Namen postopka obdelave je vzpostaviti in posodobiti seznam oseb, za katere veljajo omejevalni ukrepi v skladu s Sklepom 2011/235/SZVP, kakor se izvaja z Izvedbenim sklepom Sveta (SZVP) 2023/381, in Uredbo (EU) št. 359/2011, kakor se izvaja z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2023/379.

Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, so fizične osebe, ki izpolnjujejo merila za uvrstitev na seznam, določena v Sklepu 2011/235/SZVP in Uredbi (EU) št. 359/2011.

Zbrani osebni podatki vključujejo potrebne podatke za pravilno identifikacijo zadevne osebe in utemeljitev ter katere koli druge podatke v zvezi z razlogi za uvrstitev na seznam.

Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov so sklepi Sveta, sprejeti na podlagi člena 29 PEU, in uredbe Sveta, sprejete v skladu s členom 215 PDEU, ki določajo fizične osebe (posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki) ter nalagajo zamrznitev sredstev in omejitve potovanj.

Obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu v skladu s členom 5(1)(a) in za izpolnitev zakonskih obveznosti iz zgoraj navedenih pravnih aktov, ki veljajo za upravljavca, v skladu s členom 5(1)(b) Uredbe (EU) 2018/1725.

Obdelava je potrebna iz razlogov bistvenega javnega interesa v skladu s členom 10(2)(g) Uredbe (EU) 2018/1725.

Svet lahko pridobi osebne podatke posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, od držav članic in/ali Evropske službe za zunanje delovanje. Prejemniki osebnih podatkov so države članice, Evropska komisija in Evropska služba za zunanje delovanje.

Vsi osebni podatki, ki jih obdeluje Svet v kontekstu avtonomnih omejevalnih ukrepov EU, se bodo hranili pet let od trenutka, ko je bil posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, odstranjen s seznama oseb, za katere velja zamrznitev sredstev, ali ko je veljavnost ukrepa potekla, ali, če je vložena tožba pri Sodišču, do izreka pravnomočne sodbe. Osebne podatke, ki jih vsebujejo dokumenti, registrirani v Svetu, hrani Svet za namene arhiviranja v javnem interesu v smislu člena 4(1)(e) Uredbe (EU) 2018/1725.

Svet bo morda moral izmenjati osebne podatke v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, s tretjo državo ali mednarodno organizacijo v kontekstu prenosa uvrstitev na sezname ZN s strani Sveta ali v kontekstu mednarodnega sodelovanja v zvezi s politiko omejevalnih ukrepov EU.

Če sklep o ustreznosti ali pa ustrezni zaščitni ukrepi niso sprejeti, se prenos osebnih podatkov v tretjo državo ali mednarodno organizacijo izvede pod naslednjim pogojem oziroma naslednjimi pogoji v skladu s členom 50 Uredbe (EU) 2018/1725:

—	prenos je potreben zaradi pomembnih razlogov javnega interesa;

—	prenos je potreben za uveljavljanje, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov.

Pri obdelavi osebnih podatkov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ni vključeno avtomatizirano sprejemanje odločitev.

Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, imajo pravico do obveščenosti in pravico do dostopa do svojih osebnih podatkov. Poleg tega imajo pravico, da svoje podatke popravijo in dopolnijo. Pod nekaterimi pogoji imajo lahko pravico do izbrisa svojih osebnih podatkov, lahko nasprotujejo njihovi obdelavi ali zahtevajo, da se njihova obdelava omeji.

Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, lahko te pravice uveljavljajo tako, da upravljavcu pošljejo elektronsko sporočilo in o tem v kopiji obvestijo tudi pooblaščeno osebo za varstvo podatkov, kot je navedeno zgoraj.

Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, morajo svoji zahtevi priložiti kopijo identifikacijskega dokumenta, da potrdijo svojo identiteto (osebna izkaznica ali potni list). Na tem dokumentu morajo biti navedeni identifikacijska številka, država izdaje, obdobje veljavnosti, ime, naslov in datum rojstva. Vsi drugi podatki, navedeni na kopiji identifikacijskega dokumenta, kot so fotografija ali morebitne telesne značilnosti, se lahko potemnijo.

Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, imajo v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 pravico vložiti pritožbo pri Evropskem nadzorniku za varstvo podatkov (edps@edps.europa.eu).

Pred tem je priporočljivo, da posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, najprej poskusijo pridobiti pravno sredstvo tako, da stopijo v stik z upravljavcem in/ali pooblaščeno osebo Sveta za varstvo podatkov.

---

(1)  UL L 295, 21.11.2018, str. 39.

(2)  UL L 100, 14.4.2011, str. 51.

(3)  UL L 51 I, 20.2.2023, str. 36.

(4)  UL L 100, 14.4.2011, str. 1.

(5)  UL L 51 I, 20.2.2023, str. 13.

Menjalni tečaji eura (1)

20. februar 2023

(2023/C 64/11)

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,0674
JPY	japonski jen	143,09
DKK	danska krona	7,4461
GBP	funt šterling	0,88738
SEK	švedska krona	11,0620
CHF	švicarski frank	0,9861
ISK	islandska krona	154,70
NOK	norveška krona	10,9683
BGN	bolgarski lev	1,9558
CZK	češka krona	23,693
HUF	madžarski forint	382,83
PLN	poljski zlot	4,7435
RON	romunski lev	4,9180
TRY	turška lira	20,1379
AUD	avstralski dolar	1,5456
CAD	kanadski dolar	1,4367
HKD	hongkonški dolar	8,3623
NZD	novozelandski dolar	1,7087
SGD	singapurski dolar	1,4259
KRW	južnokorejski won	1 384,38
ZAR	južnoafriški rand	19,3471
CNY	kitajski juan	7,3191
IDR	indonezijska rupija	16 178,69
MYR	malezijski ringit	4,7291
PHP	filipinski peso	58,675
RUB	ruski rubelj
THB	tajski bat	36,708
BRL	brazilski real	5,5162
MXN	mehiški peso	19,6555
INR	indijska rupija	88,3060

---

(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

SKLEP KOMISIJE

z dne 21 decembra 2022

o navodilih centralnemu administratorju evidence transakcij Evropske unije, da preglednice nacionalnih dodelitev za Češko, Dansko, Nemčijo, Irsko, Španijo, Francijo, Italijo, Latvijo, Madžarsko, Nizozemsko, Romunijo in Švedsko vnese v evidenco transakcij Evropske unije

(2023/C 64/12)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/1122 z dne 12. marca 2019 o dopolnitvi Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede delovanja registra Unije (1) in zlasti člena 46(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Države članice so Komisiji v skladu s členom 11(1) Direktive 2003/87/ES (2) predložile seznam naprav na njihovem ozemlju.

(2)

V skladu s členom 2 Sklepa Komisije (EU) 2021/355 (3) Komisija ni ugovarjala seznamom naprav v skladu z Direktivo 2003/87/ES, ki so jih predložile Belgija, Bolgarija, Češka, Danska, Nemčija, Estonija, Irska, Grčija, Španija, Francija, Hrvaška, Italija, Ciper, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Nizozemska, Avstrija, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija, Slovaška, Finska in Švedska, razen, kot je navedeno v členu 1 in prilogah k navedenemu sklepu.

(3)	Države članice so določile in priglasile predhodne letne količine brezplačnih pravic na napravo z uporabo revidiranih referenčnih vrednosti iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/447 (4) v skladu s členom 14(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/331 (5).

(4)	V členu 1 Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2021/927 (6) je bilo določeno, da v skladu s členom 10a(5) Direktive 2003/87/ES ni potrebna prilagoditev predhodnih letnih količin brezplačnih pravic, saj povpraševanje ni preseglo največje količine.

(5)

Češka je z dopisom z dne 6. julija 2022 priglasila spremembe svoje preglednice nacionalnih dodelitev. Za napravo CZ-127 je bila v prvotni preglednici nacionalnih dodelitev navedena napačna identifikacijska številka računa v registru. Identifikacijsko številko CZ-126 nadomesti nova pravilna številka.

(6)	Danska je z dopisom z dne 2. decembra 2022 priglasila spremembe svoje preglednice nacionalnih dodelitev. Popravljene so bile pretekle ravni dejavnosti podnaprav z referenčno vrednostjo za toploto pri napravah DK-265, DK-305 in DK-375.

(7)

Nemčija je z dopisom z dne 29. novembra 2022 priglasila spremembe svoje preglednice nacionalnih dodelitev. Pri napravah DE-43 in DE-2495 so bile sporočene prilagoditve toplotnih tokov, ki se izmenjujejo s toplotnim omrežjem, zaradi česar so bili popravljeni faktorji za toploto, ki ni vključena v EU ETS, brezplačna dodelitev pa je bila premeščena znotraj podnaprav za toploto, in sicer na napravo DE-43. Pri napravi DE-235 so bile zaradi popravka za acetilen popravljene pretekle ravni dejavnosti podnaprave z referenčno vrednostjo za gorivo in podnaprave z emisijami iz proizvodnih procesov. Ugotovljene in popravljene so bile napake pri izračunu pretekle ravni dejavnosti za podnaprave z referenčno vrednostjo za toploto v napravah DE-892, DE-941, DE-203778, DE-203812 in DE-206021. Popravljene so bile pretekle ravni dejavnosti za podnapravo z referenčno vrednostjo za toploto in podnapravo z referenčno vrednostjo za gorivo pri napravi DE-205609, potem ko so bile odkrite napake pri merjenju zemeljskega plina. Status proizvajalca električne energije za napravo DE-4111 je bil spremenjen na „proizvajalec električne energije“. Ker en izvoznik toplote ne sodeluje več v EU ETS, se je zmanjšala dodelitev za napravo DE-4170. Pri napravi DE-202606 so bile popravljene napake pri porabi električne energije in faktorju izmenjave električne energije za podnapravo za etilen oksid / etilen glikole. Pri napravi DE-1439 je bil popravljen izvor izmerljive toplote, in sicer iz „naprava, vključena v EU ETS“ v „naprava, ki ni vključena v EU ETS“. Pri napravi DE-1439 je bil ugotovljen del izvožene toplote in popravljen v status „tveganje selitve virov CO2“, zaradi česar je bila vzpostavljena podnaprava z referenčno vrednostjo za toploto in tveganjem selitve virov CO2. Pri napravi DE-205540 je bila zaradi vključitve nesporočene odpadne toplote zvišana pretekla raven dejavnosti za podnapravo z referenčno vrednostjo za toploto in znižana pretekla raven dejavnosti podnaprave z referenčno vrednostjo za gorivo. Po sodnem postopku se naprava DE-204581 razdeli na napravo DE-204581 in napravo DE-493. Naprava DE-204581 se izloči iz EU ETS, ker ne izvaja dejavnosti, ki bi povzročale emisije toplogrednih plinov. Naprava DE-493 je zajeta v EU ETS za proizvodnjo in izvoz merljive toplote različnim uporabnikom, vključno z napravo DE-204581.

(8)	Irska je z dopisom z dne 24. maja 2022 priglasila spremembe svoje preglednice nacionalnih dodelitev. Status proizvajalca električne energije za napravo IE-130 je bil spremenjen v „ni proizvajalec električne energije“.

(9)

Španija je z dopisom z dne 2. decembra 2022 priglasila spremembe svoje preglednice nacionalnih dodelitev. Popravljen je bil začetek obratovanja podnaprave za sintrano dolomitno apno pri napravi ES-158. Zaradi nepravilnih meritev tokov izmerljive toplote je bila precenjena pretekla raven dejavnosti podnaprave z referenčno vrednostjo za toploto pri napravi ES-890. Po popravljenih meritvah je bila določena nova pretekla raven dejavnosti. Pri napravah ES-932 in ES-201855 so bile ugotovljene in popravljene napake pri izračunu preteklih ravni dejavnosti za podnaprave z referenčno vrednostjo za toploto. Toplota, izvožena v napravo, ki ni vključena v EU ETS, je bila napačno pripisana podnapravi za amoniak, čeprav bi morala biti pripisana podnapravi z referenčno vrednostjo za toploto v okviru naprave ES-201855. Popravek glede izvožene toplote zadeva tudi prilagoditve emisij iz te podnaprave ter zamenljivosti faktorjev za gorivo in električno energijo v podnapravi za amoniak. Zaradi popravka kode Prodcom je bil pri napravi ES-202877 status tveganja selitve virov CO2 spremenjen v „ni tveganja selitve virov CO2“.

(10)

Francija je z dopisom z dne 1. decembra 2022 priglasila spremembe svoje preglednice nacionalnih dodelitev. Popravljena je bila pretekla raven dejavnosti podnaprave z referenčno vrednostjo za toploto pri napravi FR-1020. Zaradi popravkov toplotne bilance in statusa tveganja selitve virov CO2 v delu proizvodnje se je pri napravi FR-182 zvišala pretekla raven dejavnosti podnaprave z referenčno vrednostjo za toploto in tveganjem selitve CO2 ter zmanjšala pretekla raven dejavnosti podnaprave z referenčno vrednostjo za toploto in brez tveganja selitve virov CO2. Pri napravi FR-1163 se je zaradi popravkov znižala pretekla raven dejavnosti podnaprave za mineralno volno in dodana je bila podnaprava z referenčno vrednostjo za gorivo in tveganjem selitve CO2

(11)

Italija je z dopisi z dne 11. julija 2022, 22. novembra 2022 in 2. decembra 2022 priglasila spremembe svoje preglednice nacionalnih dodelitev. Pri napravi IT-493 je bila popravljena pretekla raven dejavnosti podnaprave za plavljeno steklo. Popravljena je bila tehnična povezava pri napravi IT-654, zaradi česar je bila podnaprava z referenčno vrednostjo za toploto spremenjena v podnapravo za daljinsko ogrevanje. IT-217620 je znova vključena v brezplačno dodelitev v sistemu trgovanja z emisijami s popravljeno identifikacijsko številko v registru. Zaradi popravkov podatkov o izmerljivi toploti se je pri napravi IT-457 znižala pretekla raven dejavnosti podnaprave z referenčno vrednostjo za toploto in se je zvišala pretekla raven dejavnosti podnaprave z referenčno vrednostjo za gorivo.

(12)	Madžarska je z dopisom z dne 1. decembra 2022 priglasila spremembe svoje preglednice nacionalnih dodelitev. Pri napravi HU-153 je bila eksotermna toplota iz postopka nevtralizacije vključena v raven dejavnosti podnaprave z referenčno vrednostjo za toploto.

(13)	Latvija je z dopisom z dne 1. decembra 2022 priglasila spremembe svoje preglednice nacionalnih dodelitev. Zaradi popravkov toplotne bilance pri napravi LV-206234 se je zvišala pretekla raven dejavnosti podnaprave za daljinsko ogrevanje.

(14)

Nizozemska je z dopisi z dne 8. marca 2022, 23. marca 2022, 16. junija 2022, 14. oktobra 2022 in 24. oktobra 2022 priglasila spremembe svoje preglednice nacionalnih dodelitev. Pri napravi NL-366 je bil vir toplote pomotoma obravnavan kot upravičena toplota v okviru podnaprave z referenčno vrednostjo za toploto. Poleg tega pri napravi NL-366 v podnapravi za vodik ni bila vključena sporočena toplota. Obe napaki sta bili popravljeni. Pri napravi NL-54 je bila popravljena pretekla raven dejavnosti podnaprave z referenčno vrednostjo za toploto in tveganjem selitve virov CO2. Pri napravi NL-110 je bila popravljena pretekla raven dejavnosti podnaprave z emisijami iz proizvodnih procesov. Pri napravi NL-205924 so bile popravljene napake pri porabi električne energije in faktor izmenjave električne energije za podnapravo za proizvodnjo stirena. Pri napravi NL-205924 sta bili popravljeni bilanca odpadnega plina in toplotna bilanca. Pri napravi NL-205926 so bile popravljene nedoslednosti glede meja in izračunov v zvezi s podnapravo z emisijami iz proizvodnih procesov.

(15)	Romunija je z dopisom z dne 14. novembra 2022 priglasila spremembe svoje preglednice nacionalnih dodelitev. Zaradi popravkov toplotne bilance pri napravi RO-207234 se je znižala pretekla raven dejavnosti podnaprave za daljinsko ogrevanje.

(16)

Švedska je z dopisom z dne 1. decembra 2022 priglasila popravke svoje preglednice nacionalnih dodelitev. Pri napravi SE-471 se je znižala pretekla raven dejavnosti podnaprave za fin nepremazan papir. V prejšnjih podatkih so bili vključeni neprodani proizvodi, ki so bili vrnjeni v predelavo. Ta del je bil odštet od pretekle ravni dejavnosti. Pri napravi SE-475 je bila popravljena pretekla raven dejavnosti podnaprav za nepremazan in premazan karton. V prejšnjih podatkih so bili vključeni neprodani proizvodi, ki so bili vrnjeni v predelavo. Ta del je bil odštet od pretekle ravni dejavnosti.

(17)	Priglašene preglednice nacionalnih dodelitev so v skladu z Direktivo 2003/87/ES, Delegirano uredbo Komisije (EU) 2019/331 in Sklepom Komisije (EU) 2021/355 –

SKLENILA:

---

(1)  UL L 177, 2.7.2019, str. 3.

(2)  Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).

(3)  Sklep Komisije (EU) 2021/355 z dne 25. februarja 2021 v zvezi z nacionalnimi izvedbenimi ukrepi za prehodno brezplačno dodeljevanje pravic do emisije toplogrednih plinov v skladu s členom 11(3) Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 68, 26.2.2021, str. 221).

(4)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/447 z dne 12. marca 2021 o določitvi revidiranih referenčnih vrednosti za brezplačno dodelitev pravic do emisije za obdobje 2021–2025 v skladu s členom 10a(2) Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 87, 15.3.2021, str. 29).

(5)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/331 z dne 19. decembra 2018 o določitvi prehodnih pravil za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni Unije v skladu s členom 10a Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 59, 27.2.2019, str. 8).

(6)  Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2021/927 z dne 31. maja 2021 o določitvi enotnega medsektorskega korekcijskega faktorja za prilagoditev brezplačnih dodelitev pravic do emisije za obdobje 2021–2025.

Povzetek mnenja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o predlogih direktiv o standardih za organe za enakost na področju enakega obravnavanja

(2023/C 64/13)

(Celotno besedilo tega mnenja je na voljo v angleščini, francoščini in nemščini na spletišču ENVP https://edps.europa.eu)

Evropska komisija je 7. decembra 2022 objavila predlog direktive Sveta o standardih za organe za enakost na področju enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost, enakega obravnavanja oseb pri zaposlovanju in poklicu ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost, enakega obravnavanja žensk in moških v zadevah socialne varnosti ter pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi ter o črtanju člena 13 Direktive 2000/43/ES in člena 12 Direktive 2004/113/ES (1) ter predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o standardih za organe za enakost na področju enakega obravnavanja in enakih možnosti žensk in moških pri zaposlovanju in poklicu ter o črtanju člena 20 Direktive 2006/54/ES in člena 11 Direktive 2010/41/EU (2).

Cilj predlogov je določiti minimalne zahteve za delovanje organov za enakost, da se s povečanjem njihove učinkovitosti in zagotovitvijo njihove neodvisnosti okrepi uporaba načela enakega obravnavanja.

To mnenje ENVP je podano kot odgovor na posvetovanje Evropske komisije dne 8. decembra 2022 v skladu s členom 42(1) uredbe EU o varstvu podatkov (3).

ENVP pozdravlja te cilje. Ugotavlja, da poročila, ki naj bi jih organi za enakost zagotovili na podlagi člena 15, ne bi smela vsebovati osebnih podatkov ter da sodelovanje iz člena 12 in spremljanje na podlagi člena 16 ne bi smela vključevati obdelave osebnih podatkov.

Zato svoja priporočila osredotoča na člen 18, ki se nanaša na obdelavo osebnih podatkov. Zlasti priporoča, naj se okrepi pravna varnost za organe za enakost, tako da se člen 18 obeh predlogov direktiv obravnava kot pravna podlaga za obdelavo podatkov in se vzpostavi izrecna povezava na člen 9 splošne uredbe o varstvu podatkov v zvezi s posebnimi vrstami osebnih podatkov. Priporoča, naj se pojasni področje uporabe člena 18(1) predlogov tako, da poleg zbiranja zajema tudi naknadno obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvajajo organi za enakost, pri čemer se po potrebi pripravi izčrpen seznam vseh posebnih vrst osebnih podatkov v smislu splošne uredbe o varstvu podatkov, ki se lahko obdelujejo na podlagi predlogov, ter pojasnijo ustrezni in posebni ukrepi za zaščito temeljnih pravic in interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, iz člena 9(2)(g) splošne uredbe o varstvu podatkov (4).

1.   UVOD

1.

Evropska komisija je 7. decembra 2022 objavila predlog direktive Sveta o standardih za organe za enakost na področju enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost, enakega obravnavanja oseb pri zaposlovanju in poklicu ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost, enakega obravnavanja žensk in moških v zadevah socialne varnosti ter pri dostopu do blaga in storitev in oskrbi z njimi ter o črtanju člena 13 Direktive 2000/43/ES (5) in člena 12 Direktive 2004/113/ES (6) (v nadaljnjem besedilu: predlog o enakem obravnavanju) in predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o standardih za organe za enakost na področju enakega obravnavanja in enakih možnosti žensk in moških pri zaposlovanju in poklicu ter o črtanju člena 20 Direktive 2006/54/ES (7) in člena 11 Direktive 2010/41/EU (8) (v nadaljnjem besedilu: predlog o enakih možnostih).

2.

Cilj predloga o enakem obravnavanju (9) je določiti minimalne zahteve za delovanje organov za enakost, da se s povečanjem njihove učinkovitosti in zagotovitvijo njihove neodvisnosti okrepi uporaba načela enakega obravnavanja, kot izhaja iz direktiv Sveta 79/7/EGS (10) (ki prepoveduje diskriminacijo na podlagi spola v zadevah socialne varnosti), 2000/43/ES (ki prepoveduje diskriminacijo na podlagi rase ali narodnosti), 2000/78/ES (11) (ki prepoveduje diskriminacijo na podlagi vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti pri zaposlovanju, delu in poklicnem usposabljanju) in 2004/113/ES (ki prepoveduje diskriminacijo na podlagi spola pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi).

3.

Predlog o enaki obravnavi je del več strategij in akcijskih načrtov, sprejetih za uresničitev Unije enakosti: strategije za enakost spolov (12), akcijskega načrta za boj proti rasizmu (13), strateškega okvira za enakost, vključevanje in udeležbo Romov (14), strategije za enakost LGBTIQ oseb (15) ter strategije o pravicah invalidov (16). Omenjen je bil tudi v strategiji za boj proti antisemitizmu in negovanje judovskega življenja (17).

4.

Cilj predloga o enakih možnostih (18) je določiti minimalne zahteve za delovanje organov za enakost, da se s povečanjem njihove učinkovitosti in zagotovitvijo njihove neodvisnosti okrepi uporaba načela enakega obravnavanja, kot izhaja iz direktiv 2006/54/ES in 2010/41/EU. Ta predlog dopolnjuje zakonodajo EU, sprejeto na področju pravic žrtev (19), dostopa do pravnega varstva (20) in boja proti strateškim tožbam za onemogočanje udeležbe javnosti (21). V poročilu o pravni državi za leto 2022 je poudarjeno, da organi za enakost potrebujejo strukturna jamstva za neodvisnost in zadostna sredstva za učinkovito delovanje ter da se več takih organov v državah članicah še naprej sooča z izzivi (22) (23).

5.

To mnenje ENVP je podano kot odgovor na posvetovanje Evropske komisije dne 8. decembra 2022 v skladu s členom 42(1) uredbe EU o varstvu podatkov. ENVP pozdravlja sklicevanje na to mnenje v uvodni izjavi 50 predloga o enakem obravnavanju in uvodni izjavi 49 predloga o enakih možnostih. V zvezi s tem pozitivno ocenjuje tudi dejstvo, da je bilo z njim že opravljeno neuradno posvetovanje v zvezi z osnutkom predloga o enakem obravnavanju v skladu z uvodno izjavo 60 uredbe EU o varstvu podatkov.

5.   SKLEPNE UGOTOVITVE

19.

Glede na navedeno ENVP podaja naslednja priporočila: (1) poveča naj se pravna varnost organov za enakost z obravnavanjem člena 18 predlogov kot pravne podlage za obdelavo podatkov in doda izrecna povezava na člen 9 splošne uredbe o varstvu podatkov v zvezi z obdelavo posebnih vrst osebnih podatkov; (2) pojasni naj se področje uporabe člena 18(1) predlogov, da ne bo zajemalo le zbiranja, ampak tudi nadaljnjo obdelavo osebnih podatkov s strani organov za enakost, če je to potrebno; (3) izčrpno naj se navedejo vse posebne vrste osebnih podatkov v smislu splošne uredbe o varstvu podatkov, ki se lahko obdelujejo na podlagi predlogov , ter pojasnijo ustrezni in posebni ukrepi za zaščito temeljnih pravic in interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, kakor je določeno v členu 9(2)(g) navedene uredbe.

---

(1)  COM(2022) 689 final.

(2)  COM(2022) 688 final.

(3)  Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(4)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(5)  Direktiva Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost (UL L 180, 19.7.2000, str. 22).

(6)  Direktiva Sveta 2004/113/ES z dne 13. decembra 2004 o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi (UL L 373, 21.12.2004, str. 37).

(7)  Direktiva 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (preoblikovano) (UL L 204, 26.7.2006, str. 23).

(8)  Direktiva 2010/41/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost, in o razveljavitvi Direktive Sveta 86/613/EGS (UL L 180, 15.7.2010, str. 1).

(9)  Člen 1(1) in uvodne izjave 3 do 7 predloga o enakem obravnavanju.

(10)  Direktiva Sveta 79/7/EGS z dne 19. decembra 1978 o postopnem izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zadevah socialne varnosti (UL L 6, 10.1.1979, str. 24).

(11)  Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (UL L 303, 2.12.2000, str. 16).

(12)  COM(2020)152 final (https://ec.europa.eu/info/policies/justice-and-fundamental-rights/gender-equality/gender-equality-strategy_en).

(13)  COM(2020)565 final (https://ec.europa.eu/info/policies/justice-and-fundamental-rights/combatting-discrimination/racism-and-xenophobia/eu-anti-racism-action-plan-2020-2025_en).

(14)  https://ec.europa.eu/info/publications/new-eu-roma-strategic-framework-equality-inclusion-and-participation-full-package_en.

(15)  COM(2020)698 final (https://ec.europa.eu/info/policies/justice-and-fundamental-rights/combatting-discrimination/lesbian-gay-bi-trans-and-intersex-equality/lgbtiq-equality-strategy-2020-2025_en)..

(16)  COM(2021)101 final (https://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=1484).

(17)  COM(2021) 615 final (https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/en/ip_21_4990). Glej obrazložitveni memorandum, str. 4.

(18)  Člen 1(1) predloga.

(19)  Direktiva 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ (UL L 315, 14.11.2012, str. 57).

(20)  Direktiva Sveta 2003/8/ES z dne 27. januarja 2003 o izboljšanju dostopa do pravnega varstva v čezmejnih sporih z uvedbo minimalnih skupnih pravil v zvezi s pravno pomočjo pri takih sporih (UL L 26, 31.1.2003, str. 41).

(21)  Priporočilo Komisije (EU) 2022/758 z dne 27. aprila 2022 o zaščiti novinarjev in zagovornikov človekovih pravic, ki se udejstvujejo pri udeležbi javnosti, pred očitno neutemeljenimi in zlorabljenimi sodnimi postopki (strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti) (UL L 138, 17.5.2022, str. 30).

(22)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Poročilo o stanju pravne države za leto 2022 (COM(2022) 500 final) (https://ec.europa.eu/info/policies/justice-and-fundamental-rights/upholding-rule-law/rule-law/rule-law-mechanism/2022-rule-law-report_en).

(23)  Obrazložitveni memorandum, str. 6.

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.11007 – REGAL REXNORD / ALTRA)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2023/C 64/14)

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).

(2)  UL C 366, 14.12.2013, str. 5.

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2023/C 64/15)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„Anjou-Coteaux de la Loire“

PDO-FR-A0405-AM03

Datum obvestila: 23. november 2022

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1.   Uradni geografski kodeks

Občine na geografskem območju in območju v neposredni bližini so bile posodobljene po uradnem geografskem kodeksu.

To ne vpliva na obseg razmejenega geografskega območja.

Spremenjeni sta točki 6 in 9 enotnega dokumenta.

2.   Razmik med trsi

Najmanjši razmik med trsi v isti vrsti je bil zmanjšan z 1 m na 0,90 m.

Namen te spremembe je povečati gostoto zasaditve vinske trte, ne da bi spreminjali razdaljo med vrstami.

Dodana je tudi posebna določba za vinsko trto, zasajeno na pobočjih z več kot 10-odstotnim naklonom, kjer je dovoljen najmanjši razmik med trsi v razdalji 0,80 m.

S tem dodatkom se upošteva posebni primer vinskih trt, zasajenih na strmih pobočjih, zaradi česar so pri sajenju potrebne posebne prilagoditve (sajenje vzporedno z brežino namesto pravokotno nanjo).

Spremenjena je točka 5 enotnega dokumenta.

3.   Rez

Pravila rezi so bila usklajena na ravni označb območja Anjou Saumur v dolini reke Loare.

Namen te uskladitve je izboljšati znanje gospodarskih subjektov in poenostaviti nadzor. S to spremembo je za vinogradnike uvedena možnost prilagoditve obdobjem zmrzali, ki so vse pogostejša.

Spremenjena je točka 5 enotnega dokumenta.

4.   Zrelost grozdja

Najnižja vsebnost sladkorja v grozdju je bila povišana z 221 gramov na 238 gramov na liter. Razlog za to povišanje je izboljšanje kakovosti vina, ki je vino z ostankom sladkorja.

Da se upoštevajo težave pri vrenju mošta, ki vsebuje največ sladkorja, je bila za vina, ki imajo najmanj 18-odstotni volumenski delež naravnega alkohola, odpravljena omejitev glede volumenskega deleža dejanskega alkohola.

Spremenjena je točka 4 enotnega dokumenta.

5.   Povezava

Povezava je spremenjena s sklicem na leto 2021 namesto na leto 2018.

Spremenjena je točka 8 enotnega dokumenta.

6.   Prehodni ukrepi

Prehodni ukrepi, ki so se iztekli, so bili črtani.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

7.   Glavne točke, ki jih je treba preverjati

Med glavne točke, ki jih je treba preverjati, je dodano, da se grozdje trga ročno s postopno trgatvijo.

Enotni dokument ni spremenjen.

8.   Redakcijske spremembe

V specifikacijo proizvoda so bile vključene nekatere redakcijske prilagoditve.

Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

9.   Sklic na nadzorni organ

Besedilo sklica na nadzorni organ je bilo usklajeno z besedilom, ki se pojavlja v drugih specifikacijah proizvodov za označbe. Gre zgolj za redakcijsko spremembo.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

10.   Označevanje

Pravila označevanja so bila podrobneje določena in usklajena na ravni označb območja Anjou Saumur v dolini reke Loare. Gre zgolj za redakcijsko spremembo.

Spremenjena je točka 9 enotnega dokumenta.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime

Anjou-Coteaux de la Loire

2.   Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

4.   Opis vin

KRATEK OPIS

Ta bela, mirna vina so pridobljena iz prezrelega grozdja (naravno zgoščevanje na trti s plemenito plesnijo ali brez nje), so elegantna in imajo bogato aromatično paleto (cvetlični vonj in vonj po svežem, celo suhem ali kandiranem sadju), v ustih pa se mehkoba združi s svežino. Imajo: najmanj 14-odstotni volumenski delež naravnega alkohola; vsebnost fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze), ki po vrenju znaša največ 34 gramov na liter; največ 11-odstotni volumenski delež dejanskega alkohola pri vinih, katerih volumenski delež naravnega alkohola ne presega 18 %. Vsebnosti skupnih kislin in skupnega žveplovega dioksida v rdečih vinih sta določeni s predpisi Unije.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)	18
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	v miliekvivalentih na liter
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	25
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5.   Enološki postopki

5.1.   Posebni enološki postopki

1.   Obogatitev

Posebni enološki postopek

Obogatitev je dovoljena v skladu s pravili iz specifikacije proizvoda.

2.   Uporaba lesenih trsk

Posebni enološki postopek

Uporaba lesenih trsk je prepovedana. Poleg zgornjih določb je treba pri vinih za enološke postopke upoštevati obveznosti na ravni Unije ter iz zakonika o kmetijstvu in morskem ribištvu.

3.   Gostota zasaditve

Pridelovalna praksa

Najmanjša gostota zasaditve vinske trte je 4 000 trsov na hektar. Razdalja med vrstami ne sme biti večja od 2,50 metra, razmik med trsi v isti vrsti pa ne sme biti manjši od 0,90 metra.

Za pridelek vinogradniških parcel, na katerih je razmik med trsi v isti vrsti manjši od 0,90 metra, vendar znaša najmanj 0,80 metra, in ki imajo več kot 10-odstotni naklon, se lahko uporablja kontrolirana označba porekla.

Za pridelek vinogradniških parcel z gostoto zasaditve, ki je manjša od 4 000 trsov na hektar, vendar znaša najmanj 3 300 trsov na hektar, se lahko uporablja kontrolirana označba porekla, če se upoštevajo določbe o pravilih oblikovanja v špalir in višini listja iz te specifikacije proizvoda. Razdalja med vrstami na teh vinogradniških parcelah ne sme biti večja od 3 metrov, razmik med trsi v isti vrsti pa ne sme biti manjši od 1 metra.

4.   Rez

Pridelovalna praksa

Vinska trta se obrezuje s kratko, dolgo ali mešano rezjo z največ 12 očesi na trs.

V fenofazi, ko ima trta 11 ali 12 listov (ločeni cvetni brsti), je število enoletnih rodnih mladik na trs največ 12.

5.   Trgatev

Pridelovalna praksa

Grozdje se trga ročno in s postopnimi trgatvami.

6.   Namakanje

Pridelovalna praksa

Namakanje ni dovoljeno.

7.   Zorenje

Posebni enološki postopek

Vina zorijo vsaj do 15. januarja leta, ki sledi letu trgatve.

5.2.   Največji donosi

40 hektolitrov na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

Vse faze proizvodnje potekajo na geografskem območju, ki na podlagi uradnega geografskega kodeksa iz leta 2021 obsega ozemlje naslednjih občin departmaja Maine-et-Loire: Bouchemaine, Chalonnes-sur-Loire, Champtocé-sur-Loire, Ingrandes-Le Fresne sur Loire (samo ozemlje pooblaščene občine Ingrandes), Mauges-sur-Loire (samo ozemlje pooblaščenih občin Mesnil-en-Vallée, Montjean-sur-Loire in La Pommeraye), La Possonnière, Saint-Georges-sur-Loire in Saint-Germain-des-Prés. Zemljevidi geografskega območja so na voljo na spletišču nacionalnega inštituta za poreklo in kakovost (INAO – Institut national de l‘origine et de la qualité).

7.   Sorte vinske trte

Chenin B

8.   Opis povezave

8.1.   Informacije o geografskem območju

(a)   Opis naravnih dejavnikov, ki prispevajo k povezavi

Geografsko območje obsega območja skrilastih gričev ob bregovih Loare. Zajema najzahodnejši del vinorodnega območja s kontrolirano označbo porekla „Anjou“. Leta 2021 se je razprostiralo prek ozemlja osmih zahodnih občin departmaja Maine-et-Loire. Začenja se na obrobju mesta Angers v občini Bouchemaine na sotočju Loare in njenega pritoka Maine, nato se razprostira po obeh bregovih reke do nekdanjih občin Ingrandes in Le Mesnil-en-Vallée v smeri proti mestu Nantes.

Reka močno vpliva na mezoklimo. Vinogradniško območje leži na najbližjih gričih, ki jo obdajajo, in se od nje ne oddalji za več kot tri kilometre. Od te razdalje dalje pokrajino severno in južno oblikujejo pretežno pašniki in gozdovi. Ime „Coteaux de la Loire“ (griči ob Loari) dobro ponazarja oblikovitost vinorodnega območja z njegovimi raznolikimi pobočji. Griči v občini Bouchemaine so zelo strmi, v občinah Ingrandes in Saint-Georges-sur-Loire pa imajo mnogo položnejša pobočja.

Tla na natančno razmejenih parcelah za pridelavo grozdja so nastala z različnimi paleozojskimi formacijami armorikanskega masiva. Gre za slabo razvita skrilasta ali skrilasto-peščena tla. Lokalno so prisotna tudi nekatera razvita tla, nastala iz predornin, in nekatera rjava apnenčasta tla iz obdobja devona. Ta tla so zelo površinska, matična podlaga pa se najpogosteje nahaja na globini, nižji od 0,40 metra. Pojava hidromorfnih znakov ni opaziti, zaloga vode pa je zelo skromna.

Podnebje je oceansko. Zaradi masiva Mauges, ki se nahaja na zahodnem delu vinorodnega območja, pa se to oceansko podnebje nekoliko razlikuje z ustvarjanjem učinka fena. Povprečna letna količina padavin znaša 650 mm in zaznamuje celoto, ki je v zavetju pred vlažnimi vetrovi, medtem ko na pobočjih masiva Mauges presega 800 mm. Pri uravnavanju temperatur skozi vse leto pa je pomembna tudi Loara.

V povezavi z oblikovitostjo je bistvena izpostavljenost gričev. Vinogradniško območje na desnem bregu je zaradi izpostavljenosti proti jugu zaščiteno pred hladnimi severnimi vetrovi, zaradi česar ima zelo ugodno lego. Na levem bregu ima glavno vlogo pri segrevanju pobočij, usmerjenih proti severu, učinek odvajanja vode, ki ga ima reka na hladen zrak. Nekatere lege v obliki amfiteatra, zaščitene pred vetrovi, omogočajo izkoristek toplote. Loara ima torej bistveno vlogo, saj v obdobju trgatve spodbuja pojav jutranjih meglic, ki so bistvene za razvoj plemenite plesni.

(b)   Opis človeških dejavnikov, ki prispevajo k povezavi

Čeprav zgodovina anžuvinskega vinorodnega območja sega v 9. stoletje, se točna omemba vinorodnega območja „Coteaux de la Loire“ prvič pojavi leta 1749 v delu „Traité sur la nature et la culture de la vigne“ (Razprava o naravi in gojenju vinske trte), ki sta jo napisala Bidet in Duhamel de Monceau in v kateri je navedeno, da je na tem vinorodnem območju: „Območje, ki ga je zelo težko krčiti, zdaj popolnoma obdelano in zasajeno z vinsko trto ….“

Iz poročila državnega sveta o upravnih ukrepih, sprejetih leta 1804, izvemo, da na tem območju pridelujejo le bela vina: „Čeprav so griči ob Loari primerni le za pridelavo belih vin in so ta vina pomembna veja trgovine ….“ V tem poročilu je omenjena tudi Belgija, v kateri je bilo v tem obdobju veliko povpraševanja po vinih iz „Coteaux de la Loire“.

Nato je leta 1842 Auguste Petit-Lafitte zapisal: „Temeljna sorta je gros pineau ali chenin.“ Anžuvinsko vinorodno območje je zibelka sorte chenin B. Ta sorta je odporna, njen potencial pa se močno razlikuje po vrsti tal ali, splošneje, legi nasada. Vinogradniki so tudi zelo hitro doumeli, kakšne so koristi trgatve te sorte ob veliki zrelosti in po posebnih tehnikah. Grof Odart je leta 1845 v svojem delu „Traité des cépages“ (Razprava o sortah vinske trte) navedel: „K temu je treba dodati tudi pogoj, da se trgatev opravi šele ob prezrelosti, na primer taki, ki jo doseže ob vseh svetih, ko od dežja zmehčana kožica postane začne razpadati.“

Prezrelost je torej sestavni del trgatve. Leta 1816 Jullien v delu „Topographie de tous les vignobles connus“ (Topografija vseh znanih vinogradov) pojasnjuje: „V dobrih vinogradih se trgatev opravi večkrat; pri prvih dveh trgatvah je le vino iz najzrelejšega grozdja, ki se pošlje v tujino; kar storimo s tretjo trgatvijo, je za domačo porabo ….“

8.2.   Vendar je bil razvoj gojenja vinske trte na tem vinorodnem območju enak kot v ostalem delu Anjouja. S prihodom holandskih posrednikov v 16. stoletju se je razvil trg tako imenovanih vin „za morje“ (namenjenih v tuje države), proizvedenih iz vinske trte s kratko rezjo (en ali dva kolenčka). Razvil se je tudi notranji trg z vini manjšega slovesa, pridelanih iz vinskih trt z dolgo rezjo (šest ali sedem kolenčkov), ki pa je bil večinoma usmerjen v oskrbovanje Pariza.

Ob koncu druge svetovne vojne se je proizvodnja vin usmerjala predvsem v iskanje „polsuhih“ vin, podobnih nekdanjim „vinom za Pariz“. Od 80. let 20. stoletja je ponovno vzniknila želja po pridelavi vin z močno identiteto z veliko koncentracijo sladkorja.

Vina s kontrolirano označbo porekla „Anjou-Coteaux de la Loire“ se štejejo za najboljša „sladka“ vina (lokalno imenovana tudi liquoreux (likerska vina)) iz Anjouja.

Informacije o kakovosti in značilnostih proizvoda

Glavna značilnost vin je eleganca. Ta vina z bogato aromatično paleto, ki najpogosteje spaja cvetlične vonje z vonji po svežem, celo suhem ali kandiranem sadju, spominjajo na milo anžujsko podnebje (douceur angevine). V ustih se mehkoba združi s svežino. Vina s kontrolirano označbo porekla „Anjou-Coteaux de la Loire“, ki so pohlevna kot Loara poleti ali burna kot ta reka med poplavami pozimi, znajo sčasoma razkriti svoj šarm.

Medsebojni vzročni vplivi

Povezava plitvih tal in oblikovitosti, ki omogoča odlično izpostavljenost in podpira redno oskrbovanje z vodo, omogoča, da se sorta chenin B izrazi v vsej svoji polnosti.

Lega vinogradniškega območja v neposredni bližini Loare, ki uravnava temperature v celotnem rastnem ciklu, ob dobrodejnem vplivu prilagojene obdelave, zlasti s kratko rezjo, omogoča doseganje najboljše zrelosti. Reka tudi omogoča, da grozdje prezori, bodisi z vetrovi, ki jih usmerja, kar spodbuja mehansko sušenje grozdja, bodisi s pojavom jutranjih meglic, nujnih za razvoj sive plesni Botrytis cinerea in s tem plemenite plesni.

Čakanje, da grozdje prezori, potrpežljivo čakanje, da se lahko opravijo trgatve pozno jeseni, in ročne postopne trgatve na isti parceli, da se izberejo grozdne jagode, v katerih se je naravno zgostil grozdni sok ali so okužene s plemenito plesnijo („so ožgane“), kažejo znanje in izkušnje proizvajalcev ter hkrati zelo posebno sposobnost sorte chenin B. To opisuje Guillory st. leta 1861: „Trgatve so z redkimi izjemami oktobra, ko se ugotovi, da je zrelost grozdja tako popolna, kot je le mogoče, in je plesen okužila vsaj četrtino grozdja.“

Posebej izvirna vina je mogoče pridobivati zaradi spoja tako posebnega okolja, sorte vinske trte, ki mu je povsem prilagojena, in ljudi, ki znajo izkoriščati vse njene prednosti. Številni zapisi pričajo o slovesu teh vin, kot na primer zapis Petit-Lafitta, ki navaja: „Če so te vinske trte obrezane na en ali dva kolenčka, dajejo likerska in okusna vina, po katerih povprašujejo v Belgiji.“

Guillory st. pa nas leta 1861 v „Bulletin de la Société Agricole et Industrielle d'Angers“ (Bilten kmetijske in industrijske družbe iz Angersa) spomni, da: „Zaradi slabe rodovitnosti teh tal bi se na njih težko gojilo kaj drugega brez velikih stroškov; zato proizvodov iz vina, ki jih dajejo, ni na pretek; gojenje vinske trte bi se moralo opustiti, če tega ne bi opravičevala njihova kakovost, ki vzdržuje malo višjo ceno.“

9.   Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Območje v neposredni bližini

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

izjema pri proizvodnji na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za vinifikacijo, obdelavo in zorenje vina, obsega ozemlje naslednjih občin po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2021:

—	departma Loire-Atlantique: Vair-sur-Loire (samo ozemlje pooblaščene občine Anetz),

—

departma Maine-et-Loire: Chaudefonds-sur-Layon, Denée, Mauges-sur-Loire (samo ozemlje pooblaščenih občin La Chapelle-Saint-Florent, Le Marillais, Saint-Florent-le-Vieil in Saint-Laurent-du-Mottay), Rochefort-sur-Loire, Savennières, Val-du-Layon (samo ozemlje pooblaščene občine Saint-Aubin-de-Luigné).

Označevanje

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Neobvezne navedbe, katerih uporabo lahko v skladu z določbami Unije urejajo države članice, so na etiketah izpisane s črkami, katerih velikost po višini, širini in debelini ne presega dvakratne velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.

Posebnost imena „Val de Loire“

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Velikost črk v navedbi geografskega imena „Val de Loire“ niti po višini niti po širini ne presega dveh tretjin velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.

Označevanje: Manjša geografska enota

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Pri označevanju vin s kontrolirano označbo porekla se lahko navede ime manjše geografske enote, če: — gre za kraj, zaveden v katastru, — je ta naveden na prijavi pridelka. Velikost črk za navedbo imena kraja, zavedenega v katastru, niti po višini niti po širini ne presega polovične velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-875a2642-735c-41b5-9f24-f1587eff7895

---

(1)  UL L 9, 11.1.2019, str. 2.

Popravek Sporočila Komisije – Smernice o državni pomoči letališčem in letalskim prevoznikom

( Uradni list Evropske unije C 99 z dne 4. aprila 2014 )

(2023/C 64/16)

Stran 26, razdelek 5.2, točka 138:

besedilo:

„138.

Kot je ncavedeno v točki 15, se bo državna pomoč, dodeljena letalskim prevoznikom za začetek obratovanja nove rute ali novega razporeda, ki obsega pogostejše storitve, s ciljem povečati povezljivost regije, štela za združljivo z notranjim trgom, skladno s členom 107(3)(c) Pogodbe, če bodo kumulativno izpolnjeni pogoji iz točke 79, kot je določeno v točkah od 113 do 134.“

se glasi:

„138.

Kot je navedeno v točki 15, se bo državna pomoč, dodeljena letalskim prevoznikom za začetek obratovanja nove rute s ciljem povečati povezljivost regije, štela za združljivo z notranjim trgom, skladno s členom 107(3)(c) Pogodbe, če bodo kumulativno izpolnjeni pogoji iz točke 79, kot je določeno v točkah od 139 do 153.“.

Stran 26, razdelek 5.2(a), točka 140:

besedilo:

„140.

Kadar na povezavi, na kateri bo obratovala nova zračna ruta ali nov razpored, že obratuje železniška storitev za visoke hitrosti ali drugo letališče v istem ciljnem območju in pod primerljivimi pogoji, zlasti v smislu dolžine potovanja, se za tako zračno ruto ne sme šteti, da prispeva k natančno opredeljenemu cilju skupnega interesa.“

se glasi:

„140.

Kadar na povezavi, na kateri bo obratovala nova zračna ruta, že obratuje železniška storitev za visoke hitrosti ali drugo letališče v istem ciljnem območju in pod primerljivimi pogoji, zlasti v smislu dolžine potovanja, se za tako zračno ruto ne sme šteti, da prispeva k natančno opredeljenemu cilju skupnega interesa.“.