9.2.2023

Uradni list Evropske unije

C 49/13

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2023/C 49/10)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„Quarts de Chaume“

PDO-FR-A0829-AM02

Datum obvestila: 14. november 2022

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1. Uradni geografski kodeks

Občine na geografskem območju in območju v neposredni bližini so bile posodobljene po uradnem geografskem kodeksu.

To ne vpliva na obseg razmejenega geografskega območja.

Enotni dokument je spremenjen v točkah 6 in 9.

2. Razdalja med trsi

Najmanjša razdalja med trsi v isti vrsti je bila zmanjšana z 1 m na 0,90 m.

Cilj te spremembe je omogočiti povečanje gostote zasaditve vinske trte brez spreminjanja razdalje med vrstami.

Dodana je tudi posebna določba za vinske trte na pobočjih z več kot 10-odstotnim naklonom, pri katerih je dovoljena najmanjša razdalja med trsi 0,80 m.

Cilj tega dodatka je upoštevati poseben primer vinskih trt, zasajenih na strmih pobočjih, za katere so pri sajenju potrebne posebne prilagoditve (sajenje vzporedno z brežino namesto pravokotno nanjo).

Enotni dokument je spremenjen v točki 5.

3. Rez

Pravila rezi so bila usklajena na ravni označb območja Anjou Saumur v pokrajini Val de Loire.

Cilj te uskladitve je izboljšati znanje gospodarskih subjektov in poenostaviti nadzor. S to spremembo je za vinogradnike uvedena možnost prilagoditve obdobjem zmrzali, ki so vse poznejša.

Enotni dokument je spremenjen v točki 5.

4. Zrelost

Najmanjši volumenski delež naravnega alkohola je 18 %. Da bi se upoštevale težave pri vrenju mošta z zelo visoko vsebnostjo sladkorja, je bila pri volumenskem deležu dejanskega alkohola odpravljena zgornja meja in v specifikaciji proizvoda ni več določena najmanjša vrednost.

Enotni dokument je spremenjen v točki 4.

5. Prehodni ukrepi

Prehodni ukrepi, ki so se iztekli, so bili črtani.

Enotni dokument ni spremenjen.

6. Označevanje

Pravila o označevanju so bila podrobneje določena in usklajena na ravni označb območja Anjou Saumur v pokrajini Val de Loire. Gre zgolj za redakcijsko spremembo.

Enotni dokument je spremenjen v točki 9.

7. Redakcijske spremembe

V specifikacijo proizvoda je bilo vključenih več redakcijskih prilagoditev.

Te spremembe ne povzročijo spremembe enotnega dokumenta.

8. Sklic na nadzorni organ

Besedilo sklica na nadzorni organ je bilo usklajeno z besedilom, ki se pojavlja v drugih specifikacijah proizvodov za označbe. Gre zgolj za redakcijsko spremembo.

Ta sprememba ne povzroči spremembe enotnega dokumenta.

ENOTNI DOKUMENT

1. Ime

Quarts de Chaume

2. Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3. Kategorije proizvodov vinske trte

Vino

4. Opis vin

KRATEK OPIS

Vina so mirna bela vina, pridelana iz prezrelega grozdja, katerih glavne analitske lastnosti so naslednje:

vina imajo najmanj 18-odstotni volumenski delež naravnega alkohola;

vsebnost fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze) v vinih po vrenju znaša najmanj 85 gramov na liter;

vsebnosti skupnega žveplovega dioksida in skupnih kislin sta določeni v zakonodaji Unije.

To so sladka bela vina, pridelana iz ene same sorte – chenin B. So močna in nežna hkrati ter zelo aromatično večplastna, za njihov okus pa je značilno ravnotežje med sladkostjo in živahnostjo, ki ga zelo pogosto poudarja grenka nota. Imajo izjemno sposobnost staranja.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	25
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5. Enološki postopki

5.1. Posebni enološki postopki

Posebni enološki postopek

Uporaba sprejemnega korita s polžem, stiskalnice s črpalko ali kontinuirane stiskalnice je prepovedana.

Prepovedani so vsi postopki obogatitve. — Prepovedano je vsakršno hlajenje potrganega grozdja na temperaturo pod –5 °C. — Uporaba lesenih trsk je prepovedana.

Vina zorijo vsaj do 1. julija leta, ki sledi letu trgatve.

Poleg zgornjih določb je treba pri vinih za enološke postopke upoštevati obveznosti na ravni Unije ter iz zakonika o kmetijstvu in morskem ribištvu.

2. Gostota zasaditve

Pridelovalna praksa

Najmanjša gostota zasaditve vinske trte je 5 000 trsov na hektar. Razdalja med vrstami ne sme biti večja od 2 metrov, razdalja med trsi v isti vrsti pa ne sme biti manjša od 0,90 metra.

Pridelek vinogradniških parcel, na katerih je razdalja med trsi v isti vrsti manjša od 0,90 metra, vendar znaša najmanj 0,80 metra, in ki imajo več kot 10-odstotni naklon, je upravičen do kontrolirane označbe porekla.

3. Rez in špalirna oblika vinske trte

Pridelovalna praksa

Vinska trta se obrezuje s kratko, dolgo ali mešano rezjo z največ 12 očesi na trs.

V fenofazi, ko ima trta 11 ali 12 listov (ločeni cvetni brsti), je število enoletnih rodnih mladik na trs največ deset.

Višina listja, privezanega na žice, je najmanj enaka 0,6-kratni medvrstni razdalji, pri čemer je višina listja, pritrjenega na žice, izmerjena od spodnje meje listja, ki je določena pri najmanj 0,40 metra od tal, do zgornje meje poganjkov, ki je določena pri najmanj 0,20 metra nad najvišjo žico špalirne oblike.

4. Namakanje

Pridelovalna praksa

Namakanje je prepovedano.

5. Trgatev

Pridelovalna praksa

Vina so pridelana iz prezrelega grozdja.

Grozdje se trga ročno s postopno trgatvijo.

6. Prevoz potrganega grozdja

Pridelovalna praksa

Uporaba samopraznilnih prekucnih prikolic s polžem in samopraznilnih prekucnih prikolic z rotacijsko krilno črpalko je prepovedana.

Grozdje je lahko v posodah, uporabljenih za prevoz potrganega grozdja, naloženo največ 1 meter visoko.

5.2. Največji donosi

25 hektolitrov na hektar

6. Razmejeno geografsko območje

Vse faze proizvodnje potekajo na geografskem območju, ki po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2021 obsega ozemlje naslednje občine departmaja Maine-et-Loire: Rochefort-sur-Loire.

7. Sorte vinske trte

Chenin B

8. Opis povezave

8.1.

(a) Opis naravnih dejavnikov, ki prispevajo k povezavi

Na geografskem območju, ki leži v osrčju pokrajine Anjou, se nad reko Layon v smeri vzhod-zahod razteza strm grič. Geografsko območje v celoti leži na ozemlju občine Rochefort-sur-Loire. Natančno razmejene parcele za pridelavo grozdja obsegajo približno štirideset hektarjev ob vznožju tega strmega griča, obrnjenih proti jugu. Razmejeno območje parcel na nadmorski višini od 25 do 75 metrov se razprostira po zadnjih rebrih griča, v osrčju okljuka reke Layon, nad katero se pne.

Te razmejene parcele ležijo večinoma na skrilastem podtalju iz brioverija, ki je posebnost pokrajine, saj je ta geološka plast, ki je sicer značilna za levi breg reke Layon, na desnem bregu prisotna le mestoma. Na zgornjem delu razmejenega območja parcel se lokalno pojavljajo puding konglomerati, tj. konglomerati z zelo zaobljenimi prodniki rečnega izvora. Na zelo erodiranih tleh je velikokrat vidna matična podlaga, vinska trta pa je najpogosteje zasajena na zelo plitvih glinastih tleh. Ta zelo plitva tla imajo zelo omejeno razpoložljivost vodne zaloge, zaradi strmega pobočja pa so dobro odcedna.

Za podnebje geografskega območja je za razliko od geografskega območja kontrolirane označbe porekla „Coteaux du Layon“ značilno oceansko podnebje, ki vključuje druge vplive. Geografsko območje, na katero ugodno vpliva učinek fena in ki je zaradi višjega reliefa masiva Mauges na zahodu zaščiteno pred oceansko vlago, je ozemlje s povprečno letno količino padavin približno 600 milimetrov, v masivu Mauges pa 800 milimetrov. V dolinici Bézigon, ki jo je oblikoval okljuk reke Layon, je pogosta jutranja megla, ki jeseni zastira vinske trte do konca dopoldneva. Ta naravni okvir, ki je dobro zaščiten pred vetrovi s severa, vzhoda in zahoda, dobiva veliko sončne svetlobe, zaradi česar se lahko prodnata tla spomladi segrejejo. Prisotnost črnik, razraslih vzdolž celega griča, mimoz in drugih mandljevcev je najlepši izraz milega anžujskega podnebja (douceur angevine).

(b) Opis človeških dejavnikov, ki prispevajo k povezavi

To vinorodno območje je dobilo ime po starodavnem običaju. Leta 1028 je Fulk III. opatiji Ronceray v mestu Angers zapustil nepremičnino v občini Rochefort-sur-Loire. Menihi iz te opatije, ki so se zavedali koristi tega zemljišča, so znali izkoristiti to priložnost. Fevdalna gospoda z gradu la Guerche, najemniki zakupne posesti Chaume (tènement de Chaume), so tako v 15. stoletju menihom plačevali z „najboljšimi četrtinami pridelka z zadnje strani griča, obrnjenega proti jugu“. Ker so to območje mnogo stoletij upravljali menihi iz opatije Ronceray, so se ohranili številni dokumenti z omembami vin, ki se pridelujejo na zakupni posesti Chaume, kot je razvidno s poziva z dne 23. septembra 1674 za določitev datuma začetka trgatve. V 17. in 18. stoletju so bila ta vina zelo iskana med nizozemskimi trgovci, ki so se v vinogradih ob bregovih reke Layon z njimi posebej radi oskrbovali.

Po francoski revoluciji so si lahko bivališča na geografskem območju kupili tudi posvetni ljudje. Vinogradi so bili preoblikovani in razdeljeni med nekaj lastnikov. Ti lastniki so si prizadevali doseči kakovost vin. Na začetku 20. stoletja je gospod Mignot, vinogradnik z vinogradniškega posestva „Château de Bellerive“, večkrat javno razkril škodljive posledice dolge rezi za sorto chenin B.

Proizvajalci so tudi zelo hitro doumeli, kakšne so koristi trgatve te sorte ob veliki zrelosti in z uporabo posebnih tehnik. Grof Odart je leta 1845 v svojem delu „Traité des cépages“ (Razprava o sortah vinske trte) navedel: „K temu je treba dodati tudi pogoj, da se trgatev opravi šele ob prezrelosti, na primer taki, ki jo doseže ob vseh svetih, ko od dežja zmehčana kožica začne razpadati.“ Doseganje prezrelosti je torej sestavni del cilja trgatve. Leta 1816 je Jullien v delu „Topographie de tous les vignobles connus“ (Topografija vseh znanih vinogradov) pojasnil: „V dobrih vinogradih se trgatev opravi večkrat; prvi dve trgatvi sta namenjeni le pridelavi vina iz najzrelejšega grozdja, ki se pošilja v tujino; grozdje tretje trgatve pa je za domačo porabo ….“

Z odlokom o priznanju kontrolirane označbe porekla „Quarts de Chaume“ z dne 10. avgusta 1954 sta izraženi zgodovina tega območja ter skrb za kakovost in pristnost, ki je spodbujala proizvajalce skozi več generacij.

8.2.

2. Informacije o kakovosti in značilnostih proizvoda

Vina s kontrolirano označbo porekla „Quarts de Chaume“ so sladka bela vina, pridelana iz ene same sorte – chenin B. So močna in nežna hkrati ter zelo aromatično večplastna, za njihov okus pa je značilno ravnotežje med sladkostjo in živahnostjo, ki ga zelo pogosto poudarja grenka nota. Imajo izjemno sposobnost staranja.

3. Medsebojni vzročni vplivi

To območje ima zaradi južnega oceanskega podnebja, povezanega s posebej ugodnim topografskim položajem, z izvirno izpostavljeno lego ob vznožju griča ter s plitvimi in prodnatimi tlemi, ki so ostalina erozije briverijskih skrilavcev, vse prednosti za pridelavo najboljših vin. Avtohtona sorta chenin B je našla na območju z označbo „Quarts de Chaume“ eno svojih najljubših leg. Tam razvija ves svoj potencial, ki se tako izraža z močjo in posebno eleganco. Proizvajalci zelo skrbno negujejo vinsko trto, ki se goji za proizvodnjo majhnih donosov.

Izvirnost območja izhaja iz njegove lege v osrčju okljuka reke Layon. Zaradi jesenske megle v zgodnjih jutranjih urah se na jagodni kožici popolnoma zrelega grozdja nabirajo drobne kapljice, ki ustvarijo ugodne razmere za razvoj sive plesni Botrytis cinerea. Na zlatih grozdih se pod vplivom toplote sončnih žarkov razvije gliva, ki povzroča plemenito plesen, s čimer se tako spodbudita zgoščevanje sladkorja v grozdnih jagodah in razvoj aromatične večplastnosti. V nekaterih letih trgatve, ko je pozno jeseni bolj suho, se zgoščevanje sladkorja včasih doseže s sušenjem, pri čemer gre za enostavno mehansko delovanje vetra in toplote, ki posuši grozdje. Grozdje se nato na isti parceli trga ročno s postopno trgatvijo, pri čemer je vsebnost sladkorja najmanj 298 gramov na liter.

Na anžujskem vinorodnem območju so se sčasoma pojavila območja, na katerih redno proizvajajo izjemna vina, kot je območje z označbo „Quarts de Chaume“. Nahajajo se v osrčju posebnih leg, kjer so topografske, talne in podnebne razmere optimalne. Proizvajalci tem vinom, ki so že več stoletij opredeljena in poimenovana, namenjajo največjo skrb, tako v fazi, ko je grozdje še na trti, kot tudi, ko je vino že v vinski kleti. Na teh območjih se leto za letom pridelujejo izvirna vina, ki se že več stoletij uvrščajo na vrh razvrstitve anžujskih vin z izrazom cru. Od 15. stoletja je bil pridelek zakupne posesti Chaume še posebno zaželen. Ta sloves je bil sprva lokalen, kar je razvidno iz tega, kako so zanj skrbeli menihi iz opatije Ronceray, župnik iz župnije Rochefort pa je v 90. letih 17. stoletja brez zadržkov natančno zahteval, kar mu je bilo dolgovano: „zvrhan vinski sod vina iz vasi Chaulme, katerega so mi grajski gospod guerški odšteli od devetnajstih, ki so jih bili pobrali v le-tej vasi.“

To splošno priznanje in sloves sta se razširila z reko Layon, ki ponuja plovno in trgovsko pot. Zaradi njene plovnosti so lahko ob koncu 18. stoletja po njej pripluli Nizozemci in se oskrbeli s temi vini, ki so tako dobro prenašala prevoz po morju. V 19. stoletju v več delih opevajo vina z označbo „Quarts de Chaume“. Britanski geograf William Guthrie (1708–1770) je v prevodu dela „A New Geographical, Historical, and Commercial Grammar“ (Nova geografska, zgodovinska in trgovska slovnica), ki je izšel leta 1802, pri razvrstitvi govoril o „cru Quarts de chaume“. Maisonneuve v svoji knjigi „L'Anjou, ses vignes et ses vins“ (Vinske trte in vina pokrajine Anjou), ki je izšla leta 1925, vina z označbo „Quarts de Chaume“ omenja kot „bisere reke Layon“.

Vino običajno zori več mesecev, zaradi česar postane zelo primerno za shranjevanje in se okrepi aromatična večplastnost, ki se zazna pri pokušanju. Z izrazom „grand cru“, s katerim je zdaj povezano, so izpričani običaji, usvojeno znanje in veščine ter skozi več generacij pridobljen in trdno utrjen zgodovinski sloves.

9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Območje v neposredni bližini

Pravni okvir:

zakonodaja EU.

Vrsta dodatnega pogoja:

izjema pri proizvodnji na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za vinifikacijo, obdelavo in zorenje vina, obsega ozemlje naslednjih občin departmaja Maine-et-Loire po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2021: Aubigné-sur-Layon, Beaulieu-sur-Layon, Bellevigne-en-Layon, Brissac Loire Aubance (samo ozemlje pooblaščenih občin Brissac-Quincé in Vauchrétien), Chalonnes-sur-Loire, Chaudefonds-sur-Layon, Chemillé-en-Anjou (samo ozemlje pooblaščene občine Chanzeaux), Denée, Doué-en-Anjou (samo ozemlje pooblaščenih občin Brigné in Les Verchers-sur-Layon), Mauges-sur-Loire (samo ozemlje pooblaščenih občin Montjean-sur-Loire in La Pommeraye), Mozé-sur-Louet, Savennières, Soulaines-sur-Aubance, Terranjou (samo ozemlje pooblaščenih občin Chavagnes in Notre-Dame-d‘Allençon) in Val-du-Layon.

Označevanje

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Neobvezne navedbe, katerih uporabo lahko v skladu z določbami Unije urejajo države članice, so na etiketah napisane s črkami, katerih velikost po višini, širini in debelini ne presega dvakratne velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.

Ime kontrolirane označbe porekla se lahko dopolni s tradicionalnim izrazom „grand cru“ v skladu s pravili, določenimi v specifikaciji proizvoda.

Ime kontrolirane označbe porekla se lahko dopolni z geografskim imenom „Val de Loire“ v skladu s pravili, določenimi v specifikaciji proizvoda za uporabo tega geografskega imena. Velikost črk v navedbi geografskega imena „Val de Loire“ niti po višini niti po širini ne presega dveh tretjin velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.

Pri označevanju vin s kontrolirano označbo porekla se lahko navede ime manjše geografske enote, če:

—	gre za kraj, zaveden v katastru,

—	in je ta naveden v prijavi pridelka.

Velikost črk za navedbo imena kraja, zavedenega v katastru, niti po višini niti po širini ne presega polovične velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-f1846582-d0b3-45b0-89bc-e063ecf4008c

(1) UL L 9, 11.1.2019, str. 2.

9.2.2023

Uradni list Evropske unije

C 49/20

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2023/C 49/11)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„Grignan-les-Adhémar“

PDO-FR-A0929-AM02

Datum obvestila: 11. november 2022

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1. Območje v neposredni bližini

Točka IV 3. Območje v neposredni bližini poglavja I specifikacije proizvoda za označbo „Grignan-les-Adhémar“ je bila spremenjena.

Območje v neposredni bližini je bilo spremenjeno zaradi črtanja obrobnih občin, kar zadeva vinogradniško in vinarsko dejavnost, v katerih vina ne proizvajajo več, pri čemer se spodbujata geografska kontinuiteta in povezava med pridelavo in predelavo grozdja.

—	Črtane so bili tri obrobne občine, kar zadeva vinogradniško in vinarsko dejavnost (gorske občine): Comps, Orcinas in Chaudebonne.

—	Črtana je bila občina Morières-les-Avignon.

—	Dodana je bila občina Travaillan, ki ima pomembno vinogradniško in vinarsko dejavnost ter leži poleg območja v neposredni bližini.

Te spremembe so vključene v točko o dodatnih pogojih enotnega dokumenta.

2. Trsni izbor

Točki V Trsni izbor ter IX Predelava, obdelava, zorenje, pakiranje in skladiščenje poglavja I specifikacije proizvoda za označbo „Grignan-les-Adhémar“ sta bili spremenjeni.

—	Pri vinih rosé je bila med glavne sorte vinske trte poleg sort syrah N in grenache N vključena sorta cinsaut N. Pri rdečih vinih ni sprememb.

—	Pri belih vinih so bile sorte vinske trte razdeljene na glavne sorte (viognier B, grenache B in marsanne B) in dodatni sorti (bourboulenc B in clairette B).

Te spremembe razdelitve sort po barvi vina ne vplivajo na enotni dokument in seznam sort vinske trte za proizvodnjo vin z označbo.

—	Uveden je bil največji delež belih sort vinske trte, ki pri proizvodnji rdečih vin znaša 10 %, pri proizvodnji vin rosé pa 20 %.

—	Opredeljeno je bilo, da zvrsti vsebujejo najmanj 70 % glavnih sort vinske trte.

—	Uvedena je bila določba, ki malim kmetijskim gospodarstvom z manj kot 1,5 ha, ki ne pridelujejo vina, omogoča, da niso zavezana pravilom glede deleža sort vinske trte na kmetijskem gospodarstvu.

—	Uvedeno je bilo odstopanje petih let, ki kmetijskim gospodarstvom omogoča, da se uskladijo s pravili o deležu sort v primeru neprostovoljne spremembe strukture (razlastitev, dedovanje).

Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

3. Najmanjša gostota zasaditve

Točka IV poglavja I specifikacije proizvoda za označbo „Grignan-les-Adhémar“ je spremenjena. — Pri obdelovanju vinograda je bilo črtano odstopanje, ki nekaterim starim parcelam, ki jih navaja Institut national de l’origine et de la qualité (INAO) (nacionalni inštitut za poreklo in kakovost), dovoljuje najmanjšo gostoto zasaditve 3 300 trsov na hektar namesto 4 000.

Te parcele so se prestrukturirale in zdaj upoštevajo splošna pravila.

To odstopanje je bilo črtano tudi v točki o enoloških postopkih enotnega dokumenta.

4. Pravila rezi

Točka VI poglavja I specifikacije proizvoda za označbo „Grignan-les-Adhémar“ je spremenjena. — Pri obdelovanju vinograda so bila spremenjena pravila rezi.

Dovoljene so kratke rezi (kordonska gojitvena oblika royat in kotlasta gojitvena oblika) z največ 12 očesi na trs.

Da se upošteva obdobje vzgoje kordonske gojitvene oblike, je bila uvedena določba, s katero se med tem obdobjem dovoljuje rez guyot. Rez guyot je razširjena na vse parcele s sortama syrah in viognier brez starostne omejitve, pri čemer je omejena na rez na enojni guyot z enakim številom očes na trs kot pri kratki rezi (največ 12 očes). Prednost te rezi je, da preprečuje propadanje lesa in zmanjšuje njegovo lomljivost, med tem ko mimo vozijo stresalniki.

Te spremembe so vključene v točko o vinogradniških praksah enotnega dokumenta.

5. Pravila oblikovanja v špalir

Točka VI poglavja I specifikacije proizvoda za označbo „Grignan-les-Adhémar“ je spremenjena. — Pri obdelovanju vinograda je bilo v pravilih oblikovanja v špalir pojasnjeno, da je oblikovanje v špalir obvezno za sorte marsanne B, marselan N, roussanne B, syrah N in viognier B, tj. z najmanj eno nosilno žico in eno vrsto opornih žic (gojitvena oblika, imenovana „dvignjena raven vezanja“).

Ta določba je vključena v točko o enoloških postopkih enotnega dokumenta.

V točki XI specifikacije proizvoda je bil predviden prehodni ukrep za pojasnitev, da se obveznost oblikovanja v špalir ne uporablja za stare vinske trte, zasajene pred letom 2011. Za vina, proizvedena na teh parcelah, velja strožji donos.

V istem odstavku je bila črtana posebna določba o višini listja, ki se uporablja za stare parcele, ki jih navaja INAO. Te parcele so bile prestrukturirane in upoštevajo splošno pravilo (glej točko Gostota zasaditve).

Te določbe ne vplivajo na enotni dokument.

6. Vsebnost sladkorja v grozdju in najmanjši volumenski delež naravnega alkohola

Točka VII Trgatev, prevoz in zrelost grozdja poglavja I specifikacije proizvoda za označbo „Grignan-les-Adhémar“ je bila spremenjena.

Glede na stopnjo zrelosti, ugotovljeno na tem južnem območju, je predlagano povišanje vsebnosti sladkorja v grozdju, tako da najmanjši volumenski delež naravnega alkohola za rdeča vina znaša 12 %, za rosé in bela vina pa 11,5 % (namesto 11 %). Te spremembe so vključene v točko o opisu vina enotnega dokumenta.

Posledično so bile v specifikaciji proizvoda povišane vsebnosti sladkorja v grozdju. Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

7. Donos

Točka VIII Donosi poglavja I specifikacije proizvoda za označbo „Grignan-les-Adhémar“ je bila spremenjena.

Največji donos vina je bil s 60 hl/ha zmanjšan na 58 hl/ha. Ta sprememba je vključena v točko o največjih donosih enotnega dokumenta.

Osnovni letni donos vina je bil povečan s 45 na 48 hl/ha za rdeče vino in s 45 na 52 hl/ha za vino rosé, da se lahko poveča proizvodnja obeh vrst vina ter pri tem upoštevajo značilnosti ZOP. Donos belih vin je še vedno 52 hl/ha. Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

8. Prijavne obveznosti in glavne točke, ki jih je treba preverjati

Poglavji II in III specifikacije proizvoda za označbo „Grignan-les-Adhémar“ sta bili spremenjeni zaradi poenostavitve in uskladitve z načrtom nadzora označbe ter pogoji za prijavo uporabe označbe, pakiranje in preverjanje glavnih točk, ki jih je treba preverjati pri proizvodnji vina.

Ta posodobitev specifikacije proizvoda ne vpliva na enotni dokument.

ENOTNI DOKUMENT

1. Ime

Grignan-les-Adhémar

2. Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3. Kategorije proizvodov vinske trte

Vino

4. Opis vin

1. Analitski opis

KRATEK OPIS

Vina z označbo „Grignan-les-Adhémar“ so mirna vina, ki so na voljo kot rdeča, rosé ali bela vina. Rdeča vina imajo najmanj 12-odsotni volumenski delež naravnega alkohola, bela vina in vina rosé pa 11,5-odstotni.

Vsebnost fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze) v vinu po vrenju je največ:

—	pri belih vinih in vinih rosé: 4 g/l,

—	pri rdečih vinih z največ 14-odstotnim volumenskim deležem naravnega alkohola: 3 g/l,

—	pri rdečih vinih z več kot 14-odstotnim volumenskim deležem naravnega alkohola: 4 g/l.

V fazi pakiranja vsebnost hlapnih kislih v vinih znaša največ:

—	18,37 miliekvivalenta na liter pri rdečih vinih, — 14,28 miliekvivalenta na liter pri belih vinih in vinih rosé.

—	Rdeča vina imajo v fazi pakiranja:

indeks skupnih polifenolov (DO 280 nm) 40 ali več,

spremenjeno intenzivnost barve (DO 420 nm + DO 520 nm + DO 620 nm) višjo od 5,

največ 0,4 grama jabolčne kisline na liter.

Po obogatitvi volumenski delež skupnega alkohola v vinih ne presega 13 %.

Druga analitska merila upoštevajo vrednosti iz evropskih predpisov.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

2. Organoleptični opis

KRATEK OPIS

Vsi ti proizvodi so zaradi senzoričnih lastnosti povezani z veliko družino vin iz doline Rone, če obstajajo podobnosti glede tal in trsnega izbora.

Vendar se posebnost rdečih vin izraža zlasti z vsebnostjo tu zasajene sorte grenache N, posajena tu na meji leg, kjer lahko grozdje dozori, prinaša prefinjenost, fino sadnost in okroglost. Zvrst dopolnjuje sorta syrah N, ki poskrbi za taninsko strukturo, intenzivno barvo ter fine rastlinske in cvetlične vonje. Ta rdeča vina se lahko pijejo mlada, zaradi velikega deleža sorte syrah N pa imajo potencial za staranje te kontrolirane označbe porekla z južnega dela vinorodnega območja doline Rone.

Bledo rožnata do svetlo rdeča vina rosé, pridobljena s stiskanjem ali iztokom samotoka, so sadna in elegantna. So svežega in voljnega okusa, v njih pa prevladujejo arome rdečega jagodičja.

Bela vina so pridobljena z zvrščanjem po eni strani južnofrancoskih sort vinske trte, kot so bourboulenc B, grenache B ali clairette B, ter po drugi strani bolj severnofrancoskih sort vinske trte, ko so marsanne B, roussanne B ali viognier B. Iz tega izbora sort, ki ponuja številne kombinacije, je mogoče pridobiti suha bela vina z veliko aromatično kompleksnostjo (cvetlično, sadno, mineralno …) in kislinami, ki se vedno izravnajo z njihovo okroglostjo.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5. Enološki postopki

5.1. Posebni enološki postopki

Pridelovalna praksa

Gostota zasaditve

—	Najmanjša gostota zasaditve vinske trte je 4 000 trsov na hektar. Razdalja med vrstami ne sme biti večja od 2,50 metra.

— Razmik med trsi v isti vrsti ne sme biti manjši od 1 metra in večji od 1,50 metra.

Pravila rezi

Splošne določbe:

—	Trsi se obrezujejo s kratko rezjo (kotlasta ali kordonska gojitvena oblika royat) z največ 12 očesi na trs.

—	Med obdobjem vzgoje kordonske gojitvene oblike royat, ki je omejeno na dve leti, je dovoljena rez guyot.

—	Za parcele, zasajene od 1. avgusta 2022, višina kordona ne presega 70 cm.

Posebne določbe:

—	Poleg tega se lahko sorti viognier B in syrah N obrezujeta z rezjo enojni guyot z največ desetimi očesi na šparonu in enim reznikom z največ dvema očesoma.

Pravila oblikovanja v špalir

Oblikovanje v špalir je obvezno za sorte marsanne B, marselan N, roussanne B, syrah N in viognier B, tj. z najmanj eno nosilno žico in eno vrsto opornih žic (gojitvena oblika, imenovana „dvignjena raven vezanja“).

Namakanje se lahko dovoli.

Posebni enološki postopek

—	Za rdeča vina so dovoljene tehnike obogatitve z rektifikacijo do koncentracije 10 %.

—	Pri obdelavi vin rosé je uporaba oglja za enološko uporabo, samostojno ali v mešanici z drugimi pripravki, dovoljena pri proizvajalcu vina, in sicer izključno za prešanec in v deležu, ki ne sme biti večji od 20 % celotne količine vina, ki jo zadevni izvajalec proizvede v zadevni trgatvi.

Poleg teh določb se pri enoloških postopkih za ta vina upoštevajo obveznosti iz zakonodaje Unije ter zakonika o kmetijstvu in morskem ribištvu..

5.2. Največji donosi

58 hektolitrov na hektar

6. Razmejeno geografsko območje

Trgatev, vinifikacija in obdelava vina potekajo na ozemlju naslednjih občin departmaja Drôme: Allan, La Baume-de-Transit, Chamaret, Chantemerle-lès-Grignan, Châteauneuf-du-Rhône, Clansayes, Colonselle, Donzère, Grignan, La Garde-Adhémar, Les Granges-Gontardes, Malataverne, Montségur-sur-Lauzon, Réauville, La Roche-Saint-Secret-Béconne, Roussas, Salles-sous-Bois, Saint-Paul-Trois-Châteaux, Saint-Restitut, Solérieux in Valaurie.

7. Sorte vinske trte

Bourboulenc B – doucillon blanc

Carignan N

Cinsaut N – cinsault

Clairette B

Grenache N

Grenache blanc B

Marsanne B

Marselan N

Mourvèdre N – monastrell

Roussanne B

Syrah N – shiraz

Viognier B

8. Opis povezave

8.1. Naravni in človeški dejavniki, ki prispevajo k povezavi

Opis naravnih dejavnikov, ki prispevajo k povezavi

Geografsko območje označbe „Grignan-les-Adhémar“ leži v osrčju pokrajine Drôme Provençale, na prehodnem območju in križišču med sedanjo pokrajino Dauphiné in grofijo Venaissin ter Centralnim masivom in predalpskim svetom. Razprostira se na levem bregu reke Rone, južno od Montélimarja in severno od Bollèna v departmaju Drôme ter obsega ozemlje 21 občin med Rono na zahodu in Enclave des Papes na vzhodu. Oblika površja zmerne nadmorske višine, ki v povprečju meri 200 m, je izmenično ponekod ravninska, ponekod gričevnata.

Matično podlago celotnega geografskega območja sestavljajo pretežno formacije iz srednjega miocena. To so na vzhodu (občini Grignan in Colonzelle), laporni peščenjak in lapor s plastmi molas, imenovan grignanske molase. V osrednjem delu tem helvetskim usedlinam nato sledita pesek in rumenkasti peščenjak (pečina Saffres) v občini Valréas. Na njih nastanejo rahla peščena bolj ali manj globoka tla, revna z zalogami mineralov.

Na jugu izstopa občina La Baume-de-Transit, v kateri so würmske terase z glinasto-apnenčastimi prodnatimi tlemi, ki jih je odložila reka Aygues, na zahodu pa so fluvialne terase reke Rone.

Na severu se starejše fluvialne terase naslanjajo ob apnenčaste griče, ki zapirajo dolino Rone in so deloma prekriti z apnenčastimi melišči, nastalimi pri teh tokovih. Na teh ozemljih z revnimi in pustimi tlemi je rasla gariga (bois des Mattes). Razmeroma pozno, v desetletju med letoma 1960 in 1970, so jih načrtno zasadili z vinsko trto.

Splošno podnebje tega območja je razmejeno. Je sredozemsko, proti severu te pokrajine pa postaja bolj ali manj oslabljeno, kar sovpada s severnofrancosko mejo gojenja oljk in sorte grenache N.

Padavine so neredne, njihova povprečna letna količina se giblje med 700 milimetri in 1 000 milimetri.

Letno povprečje blagih temperatur znaša približno 13 °C, osončenost je velika s približno 2 500 urami na leto. Pogosti veter (predvsem mistral) povečuje sušnost gričev, neredko zasajenih z vinsko trto.

To podnebje poleg tega zaznamujejo celinski vplivi, ki nastanejo zaradi niza gričev, ki omejujejo dolino Rone, zaradi česar so zime ostrejše.

Zaradi nasada vinogradov na podnebni meji se lokalne razmere razlikujejo po nadmorski višini in topografskih razmerah.

Opis človeških dejavnikov, ki prispevajo k povezavi

Med številnimi rimskimi ostalinami, ki pričajo o prisotnosti vinogradov in vina na tem območju, je za imenitno zgodovino lokalnega vinorodnega območja nesporno najdragocenejše odkritje pomembne vinogradniške kmetije v občini Donzère, v osrčju tega območja, leta 1983.

To vinorodno območje je doživljalo razcvet od svojih antičnih začetkov. Leta 1850 je njegova skupna površina obsegala 2 500 hektarov. Vendar ga je tako kot druga francoska vinorodna območja v celoti prizadela epidemija trtne uši leta 1885. Kljub dokaj majhnemu zanimanju za vinsko trto se je peščica dinamičnih vinogradnikov, zvestih vinogradniškim in vinarskim tradicijam pokrajine, usmerila v kakovostno vinogradništvo.

Tako je bil leta 1962 pri nacionalnem inštitutu za poreklo in kakovost vložen zahtevek za priznanje regionalnega vina z označbo porekla „vin délimité de qualité supérieure“ (vrhunsko vino z omejenega območja) „Coteaux du Tricastin“.

Ta zahtevek je bil uradno sprejet z odlokom z dne 13. marca 1964, ki je določil pogoje proizvodnje te označbe.

Deset let pozneje so proizvajalci izpopolnili svoj trsni izbor glede na vinogradniške lege, prilagodili in izboljšali tehnike proizvodnje ter 27. julija 1973 pridobili priznanje kontrolirane označbe porekla.

V obdobju 1970–1980 je vinorodno območje doživelo nov razcvet, proizvodnja pa se je hitro povečala, in sicer s 53 000 hektolitrov leta 1976 na 78 000 hektolitrov leta 1983.

Sprememba imena kontrolirane označbe porekla iz „Coteaux du Tricastin“ v „Grignan-les-Adhémar“, ki so si jo proizvajalci že dolgo želeli, je bila uradno potrjena z odlokom z dne 16. novembra 2010.

Leta 2010 je vinorodno območje pokrivalo 2 600 hektarov, proizvodnja, ki je v povprečju znašala 55 000 hektolitrov, pa je bila razdeljena med približno 40 zasebnih in 12 zadružnih kleti. Vina s kontrolirano označbo porekla „Grignan-les-Adhémar“ so na voljo v treh barvah, čeprav se večinoma, približno 75 % proizvedenih količin leta 2008, proizvaja rdeče vino.

Z novimi nasadi se postopno razvija proizvodnja suhih belih vin, ki je prav tako leta 2008 znašala 7 % proizvedenih količin.

8.2. Medsebojni vzročni vplivi

Med pokrajino Dauphiné in Provanso se na desnem bregu Rone razprostira vinorodno območje, kjer se čutijo sredozemski vplivi pokrajine Drôme Provençale. To vinorodno območje je sestavljeno iz pogosto južnofrancoskih sort vinske trte, posajenih na meji leg, kjer lahko grozdje dozori, njihova posebnost pa je povezana s tem, da proizvajalci ohranjajo nasade na zmerni nadmorski višini in najbolj sončnih legah.

Zelo star izvor tega vinorodnega območja ter predvsem znanje in izkušnje, povezane s pridelavo vina, so dokazani že od predrimske Galije, in sicer z odkritjem ene najstarejših tako imenovanih vinogradniških vil antičnega sveta.

To znanje in izkušnje so se skozi zgodovino prenašali po celotnem območju Tricastina, generacije proizvajalcev pa so vinograde znale ohranjati kljub resnim grožnjam. Zaradi ene od teh groženj, tj. trtne uši, so nastali sindikati proizvajalcev, ki so se naučili, kako si določiti skupna pravila, ki omogočajo razvoj kakovostne proizvodnje.

Napredek pri tem sodelovanju je bil poudarjen s tem, da sta bila vinom, pridobljenim na tem vinorodnem območju, postopno priznani označba porekla vina vrhunske kakovosti z omejenega območja, nato kontrolirana označba porekla „Coteaux du Tricastin“, in to v obdobju, ko bi bilo glede na zahteve povpraševanja utemeljeno povečati proizvodnjo, ne pa izbrati kakovost, povezano s poreklom.

Vsa vina se proizvajajo iz potrganega grozdja, ki izvira s skrbno izbranih parcel, in z zvrščanjem več sort vinske trte, zasajenih na parcelah z revnimi, pogosto prepustnimi in vročimi tlemi. Te lastnosti prispevajo k izvirnosti rdečih vin, ki so voljna, sadna, a vseeno krepka, suhim belim vinom s tipičnim južnofrancoskim značajem pa dajejo široko paleto arom; vina rosé so podobna rdečim vinom, so nežna in sadna.

Ta vina imajo dolgotrajna sloves in ugled, čeprav se je njihova identiteta zaradi delnih imen, ki so poudarjala bodisi ime posamezne občine bodisi ime celotne pokrajine, skozi čas spreminjala.

Tako se je ime kontrolirane označbe porekla leta 2010 po večletnih pozivih proizvajalcev spremenilo v „Grignan-les-Adhémar“, s čimer se je povezava med geografskim jedrom tega območja in vini znova osredotočila na občino Grignan, katere zgodovina je povezana z družino Adhémar de Grignan. François de Castellane Adhémar, grof Grignanski, guverner Provanse v 17. stoletju, ki je bil od leta 1669 dalje poročen s hčerko Madame de Sévigné, je namreč prispeval k neločljivi povezanosti družinskega imena in občine Grignan.

V delu „Histoire naturelle de la province de Dauphiné“ (Kulturna zgodovina pokrajine Dauphiné), ki ga je leta 1781 napisal Faujas de Saint-Fonds, se omenjajo slavna vina, znana pod imenom vins de Donzère (Donzèrska vina), proizvedena v občini, po kateri so dobila ime: „… najslavnejši okoliši so Roussettes, Suel, Figerasse in Javalin, ki ležijo na različnih gričih in obsegajo približno pol (stare) milje na tleh z veliko peska in okroglih prodnikov“. Nekoliko pozneje je napisano: „Tudi na ravnini Grès … se prideluje dobro vino, čeprav je treba vina iz okolišev Opplilias, Borillon in Lerminas zmešati z vinom iz Grèsa“. V nadaljevanju zvemo, da so ta vina že priznana in cenjena zunaj geografskega območja in včasih tudi precej dlje: „Donzèrska vina se izvažajo v Pariz, Lyon, Grenoble, v pokrajini Velay in Vivarais; ne branijo se niti prevoza po morju, saj so bila poslana v Carigrad, in to zelo uspešno.“ Avtor v tem istem delu ocenjuje, da iz tedanjih sort vinske trte (clairette, picardan, rosani) „nastane izvrstno belo vino“.

Poročilo o vinorodnem območju Château-Bizard, ki leži v občini Allan, iz leta 1896 umešča vina s poreklom iz občin Allan, Roussas in La Garde-Adhémar na isto raven kot druga vina, imenovana pristna vina s pobočja Rone. Vina iz občine Allan so omenjena tudi v Jullienovi topografiji francoskih vinogradov (1822). Avtor jih razvršča takoj za označbi „Ermitage“ in „Côte-Rôtie“. G. Foex je v vinogradniški razpravi (1895) na strani 811 omenil vinograde občine Allan ter izpostavil podobnosti med vinom iz tega vinograda in tistim z označbo „Châteauneuf-du-Pape“.

Občina Grignan, geografsko jedro kontrolirane označbe porekla, ki so ga v zgodovini vinorodnega območja zelo pogosto omenjali, je svojo vinogradniško prepoznavnost znova osvojila zaradi prizadevanj proizvajalcev za kakovost. To se kaže zlasti v številnih prireditvah, ki tam potekajo, in odprtju hiše vin Maison des Vins „Grignan-les-Adhémar.“

9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

izjema pri proizvodnji na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za vinifikacijo in obdelavo vina, obsega ozemlje naslednjih občin:

—	departma Ardèche: Alba-la-Romaine, Aubignas, Bidon, Bourg-Saint-Andéol, Gras, Larnas, Ruoms, Saint-Just, Saint-Marcel-d’Ardèche, Saint-Martin-d’Ardèche, Saint-Montan, Saint-Remèze, Saint-Thomé, Le Teil, Valvignières in Viviers,

—

departma Drôme: Aleyrac, Arpavon, Aubres, La Bégude-de-Mazenc, Bouchet, Châteauneuf-de-Bordette, Condorcet, Curnier, Dieulefit, Espeluche, Eyrolles, Eyzahut, Mirabel-aux-Baronnies, Montaulieu, Montboucher-sur-Jabron, Montbrison, Montélimar, Montjoux, Montjoyer, Nyons, Le Pègue, Piégon, Pierrelatte, Les Pilles, Le Poët-Laval, Pont-de-Barret, Portes-en-Valdaine, Puygiron, Rochebaudin, Rochefort-en-Valdaine, Rochegude, Rousset-les-Vignes, Salettes, Saint-Ferréol-Trente-Pas, Saint-Gervais-sur-Roubion, Saint-Maurice-sur-Eygues, Saint-Pantaléon-les-Vignes, Sainte-Jalle, Souspierre, Suze-la-Rousse, Taulignan, Teyssières, La Touche, Tulette, Valouse, Venterol, Vesc in Vinsobres,

—	departma Gard: Pont-Saint-Esprit in Saint-Paulet-de-Caisson,

—

departma Vaucluse: Bollène, Buisson, Cairanne, Entrechaux, Faucon, Gigondas, Grillon, Lagarde-Paréol, Lamotte-du-Rhône, Lapalud, Montdragon, Mornas, Puyméras, Rasteau, Richerenche, Roaix, Sablet, Séguret, Saint-Marcellin-lès-Vaison, Saint-Romain-en-Viennois, Saint-Roman-de-Malegarde, Sainte-Cécile-les-Vignes, Travaillan, Vacqueyras, Vaison-la-Romaine, Valréas, Villedieu, Violès in Visan.

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Na etiketi vin s kontrolirano označbo porekla je lahko pod pogoji iz sporazuma med različnimi zadevnimi organi za zaščito in upravljanje navedena večja geografska enota „Vignobles de la Vallée du Rhône“.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-f57bb70c-e0a8-44c0-bc75-3aeca81c658d

(1) UL L 9, 11.1.2019, str. 2.

9.2.2023

Uradni list Evropske unije

C 49/28

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2023/C 49/12)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„Cabernet d'Anjou“

PDO-FR-A1005-AM02

Datum obvestila: 11. november 2022

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1. Uradni geografski kodeks

Občine na geografskem območju in območju v neposredni bližini so bile posodobljene po uradnem geografskem kodeksu.

To ne vpliva na obseg razmejenega geografskega območja.

Spremenjeni sta točki 6 in 9 enotnega dokumenta.

2. Razmejeno območje parcel

Dodana sta bila datuma, ko je pristojni nacionalni organ odobril spremembo razmejenega območja parcel znotraj geografskega območja proizvodnje. Razmejitev parcel znotraj geografskega območja proizvodnje zajema opredelitev parcel, primernih za proizvodnjo zadevne zaščitene označbe porekla.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

3. Razmik med trsi

Najmanjši razmik med trsi v isti vrsti je bil zmanjšan z 1 m na 0,90 m.

Namen te spremembe je povečati gostoto zasaditve vinske trte, ne da bi spreminjali razdaljo med vrstami.

Dodana je tudi posebna določba za vinsko trto, zasajeno na pobočjih z več kot 10-odstotnim naklonom, kjer je dovoljen najmanjši razmik med trsi v razdalji 0,80 m.

S tem dodatkom se upošteva posebni primer vinskih trt, zasajenih na strmih pobočjih, zaradi česar so pri sajenju potrebne posebne prilagoditve (sajenje vzporedno z brežino namesto pravokotno nanjo).

Spremenjena je točka 5 enotnega dokumenta.

4. Rez

Pravila rezi so bila usklajena na ravni označb območja Anjou Saumur v dolini reke Loare.

Namen te uskladitve je izboljšati znanje gospodarskih subjektov in poenostaviti nadzor. S to spremembo je za vinogradnike uvedena možnost prilagoditve obdobjem zmrzali, ki so vse pogostejša.

Spremenjena je točka 5 enotnega dokumenta.

5. Povezava

Povezava je bila spremenjena s sklicem na leto 2021 namesto na leto 2018 in prilagoditvijo števila občin po njihovi združitvi.

Spremenjena je točka 8 enotnega dokumenta.

6. Prehodni ukrepi

Prehodni ukrepi, ki so se iztekli, so bili črtani.

Po novi razmejitvi območja parcel v nekaterih občinah je bil dodan prehodni ukrep.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

7. Označevanje

Pravila označevanja so bila podrobneje določena in usklajena na ravni označb območja Anjou Saumur v dolini reke Loare. Gre zgolj za redakcijsko spremembo.

Spremenjena je točka 9 enotnega dokumenta.

8. Sklic na nadzorni organ

Besedilo sklica na nadzorni organ je bilo usklajeno z besedilom, ki se pojavlja v drugih specifikacijah proizvodov za označbe. Gre zgolj za redakcijsko spremembo.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

9. Redakcijske spremembe

V specifikacijo proizvoda so bile vključene nekatere redakcijske prilagoditve.

Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

ENOTNI DOKUMENT

1. Ime

Cabernet d’Anjou

2. Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3. Kategorije proizvodov vinske trte

Vino

4. Opis vin

KRATEK OPIS

Vina so mirna vina rosé z naslednjimi analitskimi lastnostmi: Vina imajo najmanj 10,5-odstotni volumenski delež naravnega alkohola. Vsebnost fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze) v vinih po vrenju je najmanj 10 gramov na liter. Po obogatitvi volumenski delež skupnega alkohola v vinu ne presega 13 %. Vsebnosti hlapnih kislin, skupnih kislin in skupnega žveplovega dioksida so določene v predpisih Unije, vendar vsaka serija neustekleničenega vina, za katero se lahko uporablja izraz „primeur“ (mlado vino) ali „nouveau“ (novo vino), vsebuje največ 10,2 miliekvivalenta hlapnih kislin na liter. Vina vsebujejo fermentirne sladkorje in so bolj ali manj izrazito sladka. Njihove intenzivne arome odražajo posebnosti sort vinske trte. Vendar so čutiti tudi sadne arome (breskev, jagoda, agrumi itd.). V ustih se občuti pravo razmerje med svežino in okroglostjo. Vina imajo zelo obstojno aromo.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	10
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5. Enološki postopki

5.1. Posebni enološki postopki

1. Gostota zasaditve – razdalja

Pridelovalna praksa

Najmanjša gostota zasaditve vinske trte je 4 000 trsov na hektar. Razdalja med vrstami ne sme biti večja od 2,50 metra, razmik med trsi v isti vrsti pa ne sme biti manjši od 0,90 metra.

Za pridelek vinogradniških parcel, na katerih je razmik med trsi v isti vrsti manjši od 0,90 metra, vendar znaša najmanj 0,80 metra, in ki imajo več kot 10-odstotni naklon, se lahko uporablja kontrolirana označba porekla.

Za pridelek vinogradniških parcel z gostoto zasaditve, ki je manjša od 4 000 trsov na hektar, vendar znaša najmanj 3 300 trsov na hektar, se lahko uporablja kontrolirana označba porekla, če se upoštevajo določbe o pravilih oblikovanja v špalir in višini listja iz te specifikacije proizvoda. Razdalja med vrstami na teh vinogradniških parcelah ne sme biti večja od 3 metrov, razmik med trsi v isti vrsti pa ne sme biti manjši od 1 metra.

2. Pravila rezi

Pridelovalna praksa

Vinska trta se obrezuje s kratko, dolgo ali mešano rezjo. Trsi se obrezujejo z največ 12 očesi na trs. Vinska trta se lahko obreže na dve dodatni očesi na trs, če je v fenofazi, ko ima trta 11 ali 12 listov (ločeni cvetni brsti), število enoletnih rodnih mladik na trs največ 12.

3. Namakanje

Pridelovalna praksa

Namakanje ni dovoljeno.

4. Posebni enološki postopek

Uporaba oglja za enološko uporabo, samostojno ali v mešanici z drugimi pripravki, je prepovedana.

Uporaba lesenih trsk je prepovedana.

Po obogatitvi volumenski delež skupnega alkohola v vinu ne presega 13 %.

Poleg zgornjih določb je treba pri vinih za enološke postopke upoštevati obveznosti na ravni Unije ter iz zakonika o kmetijstvu in morskem ribištvu.

5. Višina listja in oblikovanje v špalir

Pridelovalna praksa

Vinogradniške parcele z gostoto zasaditve, ki je manjša od 4 000 trsov na hektar, vendar znaša najmanj 3 300 trsov na hektar, poleg tega izpolnjujejo naslednja pravila za oblikovanje v špalir: najvišja višina kolov za špalirno obliko nad zemljo je 1,90 metra, špalir vključuje 4 ravni žic, najvišja žica je na višini najmanj 1,85 metra od tal.

5.2. Največji donosi

1.	69 hektolitrov na hektar

6. Razmejeno geografsko območje

Vse faze proizvodnje vin, za katera se lahko uporabi kontrolirana označba porekla „Cabernet d’Anjou“, potekajo na geografskem območju, ki obsega ozemlje naslednjih občin po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2021:

—

departma Deux-Sèvres: Brion-près-Thouet, Loretz-d’Argenton, Louzy, Plaine-et-Vallées (samo ozemlje pooblaščene občine Oiron), Saint-Cyr-la-Lande, Sainte-Verge, Saint-Martin-de-Mâcon, Saint-Martin-de-Sanzay, Thouars (samo ozemlje pooblaščenih občin Mauzé-Thouarsais, Sainte-Radegonde in nekdanje občine Thouars), Tourtenay in Val en Vignes (samo ozemlje pooblaščenih občin Bouillé-Saint-Paul, Cersay in Saint-Pierre-à-Champ),

—

departma Maine-et-Loire: Allonnes, Angers, Antoigné, Artannes-sur-Thouet, Aubigné-sur-Layon, Beaulieu-sur-Layon, Bellevigne-en-Layon, Bellevigne-les-Châteaux, Blaison-Saint-Sulpice, Bouchemaine, Brain-sur-Allonnes, Brissac Loire Aubance (samo ozemlje pooblaščenih občin Alleuds, Brissac-Quincé, Charcé-Saint-Ellier-sur-Aubance, Chemellier, Coutures, Luigné, Saint-Rémy-la-Varenne, Saint-Saturnin-sur-Loire in Vauchrétien), Brossay, Cernusson, Chalonnes-sur-Loire, Champtocé-sur-Loire, Chaudefonds-sur-Layon, Chemillé-en-Anjou (samo ozemlje pooblaščenih občin Chanzeaux, La Jumellière in Valanjou), Cizay-la-Madeleine, Cléré-sur-Layon, Le Coudray-Macouard, Courchamps, Denée, Dénezé-sous-Doué, Distré, Doué-en-Anjou, Épieds, Fontevraud-l'Abbaye, Les Garennes sur Loire, Gennes-Val-de-Loire (samo ozemlje pooblaščenih občin Chênehutte-Trèves-Cunault, Gennes, Grézillé, Saint-Georges-des-Sept-Voies in Le Thoureil), Huillé-Lézigné (samo ozemlje pooblaščene občine Huillé), Ingrandes-Le Fresne sur Loire (samo ozemlje pooblaščene občine Ingrandes), Jarzé Villages (samo ozemlje pooblaščene občine Lué-en-Baugeois), Louresse-Rochemenier, Lys-Haut-Layon, Mauges-sur-Loire (samo ozemlje pooblaščenih občin La Chapelle-Saint-Florent, Le Mesnil-en-Vallée, Montjean-sur-Loire, La Pommeraye, Saint-Florent-le-Vieil, Saint-Laurent-de-la-Plaine in Saint-Laurent-du-Mottay), Mazé-Milon (samo ozemlje pooblaščene občine Fontaine-Milon), Montilliers, Montreuil-Bellay, Montsoreau, Mozé-sur-Louet, Mûrs-Erigné, Orée d'Anjou (samo ozemlje pooblaščenih občin Bouzillé, Champtoceaux, Drain, Landemont, Liré in La Varenne), Parnay, Passavant-sur-Layon, La Possonnière, Le Puy-Notre-Dame, Rives-de-Loir-en-Anjou (samo ozemlje pooblaščene občine Villevêque), Rochefort-sur-Loire, Rou-Marson, Sainte-Gemmes-sur-Loire, Saint-Georges-sur-Loire, Saint-Germain-des-Prés, Saint-Just-sur-Dive, Saint-Macaire-du-Bois, Saint-Melaine-sur-Aubance, Saumur, Savennières, Soulaines-sur-Aubance, Souzay-Champigny, Terranjou, Tuffalun, Turquant, Les Ulmes, Val-du-Layon, Varennes-sur-Loire, Varrains in Vaudelnay,

—	departma Vienne: Berrie, Curçay-sur-Dive, Glénouze, Pouançay, Ranton, Saint-Léger-de-Montbrillais, Saix, Ternay in Les Trois-Moutiers. Zemljevidi geografskega območja so dostopni na spletišču nacionalnega inštituta za poreklo in kakovost (INAO – Institut national de l‘origine et de la qualité).

7. Sorte vinske trte

Cabernet franc N

Cabernet-sauvignon N

8. Opis povezave

8.1.

1. Informacije o geografskem območju

(a) Opis naravnih dejavnikov, ki prispevajo k povezavi

Geografsko območje se razprostira na dveh velikih geoloških enotah, kjer vinogradi ležijo predvsem na rečnih bregovih in nekaj planotah: predkambrijska in paleozojska podlaga na zahodu je povezana z armorikanskim gorstvom; staro podlago na vzhodu prekriva mezozojski in kenozojski substrat Pariške kotline. Zaradi te geološke posebnosti se zahodni del geografskega območja, za katerega so značilni skrilavci, zlasti glinasti, in ki je lokalno imenovan Anjou noir (črni Anjou), razlikuje od vzhodnega dela geografskega območja, za katerega je značilen kredni apnenec (Saumur) in ki je lokalno imenovan Anjou blanc (beli Anjou).

Na parcelah, razmejenih za trgatev, so tla nastala z različnimi geološkimi formacijami. Čeprav se zelo razlikujejo, so na splošno revna, zaloge vode v njih pa so zmerne. Prav tako imajo dobre toplotne lastnosti.

Geografsko območje ima zmerno oceansko podnebje s precej majhnimi temperaturnimi razlikami, kar je posledica sorazmerne bližine Atlantskega oceana in toplotne regulacije, ki jo zagotavlja Loara s pritoki, ne nazadnje pa tudi zasaditve vinogradov na gričih. Pregovorno milo anžujsko podnebje (douceur angevine) je izrazito zlasti pozimi, med dolgo pomladjo in jeseni, medtem ko je poleti pogosto huda vročina. Pobočja, obrnjena od severozahoda proti jugovzhodu, ščitijo pred zahodnimi vetrovi, ki pogosto prinašajo vlago. Za geografsko območje je zato značilnih malo padavin, saj ga pred oceansko vlago ščiti fen, ki piha z višjih območij občin Choletais in Mauges. Letna količina padavin je 585 milimetrov, na območju Choletais pa skoraj 800 milimetrov.

(b) Opis človeških dejavnikov, ki prispevajo k povezavi

Vinogradništvo je v pokrajini Anjou neprekinjeno prisotno že od 1. stoletja našega štetja. O uspešni rasti vinske trte na tem območju pričajo verzi pesnika Apolonija iz 6. stoletja: „Nedaleč od Bretanje je mesto na skali, bogato z darovi Cerere in Bakha, ki je ime Andégaves (Angers) dobilo po grškem imenu.“ Čeprav so se anžujski vinogradi razvijali skozi celotni srednji vek, pri čemer so se pod okriljem samostanov vzgajali na bregovih Loare in v okolici mesta Angers, so zasloveli predvsem v 12. in 13. stoletju. Slava kraljestva Henrika II. in Eleonore Akvitanske je „anžujsko vino“ prinesla na najimenitnejše mize.

Pridelava se je od 16. stoletja močno razvijala zaradi prihoda holandskih posrednikov, ki so iskali vina za svojo domovino in kolonije. Nizozemci so pokupili ogromno vina in v 18. stoletju je trgovina tako cvetela, da so reko Layon, ki prečka geografsko območje, zaradi prevoza po njej usposobili za plovbo. Vendar je velik sloves „anžujskih vin“ vzbudil pohlep in uvedli so številne davke (mestna dajatev, dajatev za plovbo po reki, dajatev na prodajo vina, dajatev na uživanje vina, dajatev na prost prehod itd.), kar je imelo škodljive posledice za trgovino. V opustošenjih po vendejski vstaji so bili vinogradi uničeni. Blaginja se je znova začela v 19. stoletju. Leta 1881 so vinogradi pokrivali 45 000 hektarov, od katerih se je leta 1893 po epidemiji trtne uši ohranilo 10 000 hektarov.

8.2.

„Anjou“ slovi predvsem po proizvodnji belih vin iz sorte chenin B. Vendar so se po epidemiji trtne uši hitro razširili nasadi sorte cabernet franc N in nekoliko pozneje še sorte cabernet-sauvignon N. Vinifikacija je bila na začetku 20. stoletja usmerjena predvsem v proizvodnjo vina rouget, ki je lokalno poimenovanje za lahko vino, ki se pije v kavarnah. To je bil prvi korak k preoblikovanju anžujskih vinogradov. S sortama grolleau N in grolleau gris G, iz katerih se proizvajajo bleda vina clairet, ter sortama gamay N in pineau d’Aunis N prispevajo k razvoju obsežne proizvodnje značilnih vin rosé, ki so znana in priznana kot kontrolirani označbi porekla „Cabernet d’Anjou“ in „Rosé d’Anjou“. Drugi korak v tem preoblikovanju temelji na izkušnjah, ki so jih proizvajalci pridobili z gojenjem te skupine sort. Opazovanje in analiza najboljšega ujemanja med sorto vinske trte in njenimi nasadi, ocena potenciala pridelka in obvladovanje tehnik vinifikacije so prispevali k razvoju proizvodnje rdečih vin od 60. let 20. stoletja.

2. Informacije o kakovosti in značilnostih proizvodov

Vina rosé vsebujejo fermentirne sladkorje in so bolj ali manj izrazito sladka. So zelo aromatična, pri čemer se v vsakem izražajo posebnosti posamezne sorte vinske trte. Vendar so čutiti tudi sadne arome (breskev, jagoda, agrumi itd.). V ustih se občuti pravo razmerje med svežino in okroglostjo. Vina imajo zelo obstojno aromo.

3. Medsebojni vzročni vplivi

Kombinacija severne lege vinogradov, zasajenih v posebni pokrajini, ter milega podnebja, izvirne sestave tal in prsti daje vinom značilni okus, ki se kaže v njihovi svežini.

Različne razmere v vinogradih z raznolikimi tlemi in prstjo so pridelovalcem omogočili, da za vsako sorto vinske trte, ki se je uveljavila, najdejo pogoje, v katerih najbolje uspeva. Vinogradniki lahko z opazovanjem in analizo obnašanja vinskih trt torej ugotovijo, kakšna zasaditev je najprimernejša za zadevni vinograd. Sorte grolleau N, grolleau gris G ali pineau d’Aunis N so zasajene po peščeno-gruščnatih gričih in terasah ter namenjene za proizvodnjo sadnih vin rosé, iz sort cabernet franc N in cabernet-sauvignon N, ki imata raje lege s plitvimi ali rjavimi tlemi in urejenim oskrbovanjem z vodo, pa se proizvajajo okrogla in aromatično obstojna vina rosé.

9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Območje v neposredni bližini

Pravni okvir:

zakonodaja EU

Vrsta dodatnega pogoja:

izjema pri proizvodnji na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za vinifikacijo in obdelavo vin, upravičenih do kontrolirane označbe porekla „Cabernet d’Anjou“, obsega ozemlje naslednjih občin po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2021:

—	departma Indre-et-Loire: Saint-Nicolas-de-Bourgueil,

—	departma Loire-Atlantique: Ancenis-Saint-Géréon (samo ozemlje pooblaščene občine Ancenis), Le Loroux-Bottereau, Le Pallet, La Remaudière, Vair-sur-Loire (samo ozemlje pooblaščene občine Anetz) in Vallet,

—	departma Maine-et-Loire: Orée d'Anjou (samo ozemlje pooblaščene občine Saint-Laurent-des-Autels) in Saint-Martin-du-Fouilloux.

Označevanje

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Kontrolirana označba porekla se lahko dopolni z izrazom „primeur“ (mlado vino) ali „nouveau“ (novo vino) v skladu z določbami v specifikaciji proizvoda.

Neobvezne navedbe, katerih uporabo lahko v skladu z določbami Unije urejajo države članice, so na etiketah izpisane s črkami, katerih velikost po višini, širini in debelini ne presega dvakratne velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.

Ime kontrolirane označbe porekla se lahko dopolni z geografskim imenom „Val de Loire“ v skladu s pravili, določenimi v specifikaciji proizvoda. Velikost črk v navedbi geografskega imena „Val de Loire“ niti po višini niti po širini ne presega dveh tretjin velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.

Na vinih z navedbo izraza „primeur“ ali „nouveau“ se obvezno navede letnik.

Pri označevanju vin se lahko navede ime manjše geografske enote, če: — gre za kraj, zaveden v katastru, — je ta naveden na prijavi pridelka. Velikost črk za navedbo imena kraja, zavedenega v katastru, niti po višini niti po širini ne presega polovične velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-cea1d3f7-577f-445e-9e58-b708a8d13eb8

(1) UL L 9, 11.1.2019, str. 2.

9.2.2023

Uradni list Evropske unije

C 49/35

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2023/C 49/13)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„Anjou“

PDO-FR-A0820-AM03

Datum obvestila: 11. november 2022

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1. Uradni geografski kodeks

Občine na geografskem območju in območju v neposredni bližini so bile posodobljene po uradnem geografskem kodeksu.

To ne vpliva na obseg razmejenega geografskega območja.

Spremenjeni sta točki 6 in 9 enotnega dokumenta.

2. Razmejeno območje parcel

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

3. Zvrščanje

Spremenjena so pravila o zvrščanju za rdeča vina z dodatnima sortama vinske trte grolleau in pineau d‘aunis, da se prednost da sorti grolleau, ki ima zanimive lastnosti zlasti za podnebne spremembe.

Enotni dokument ni spremenjen.

4. Razmik med trsi

Najmanjši razmik med trsi v isti vrsti je bil zmanjšan z 1 m na 0,90 m.

Namen te spremembe je povečati gostoto zasaditve vinske trte, ne da bi spreminjali razdaljo med vrstami.

Dodana je bila tudi posebna določba za vinsko trto, zasajeno na pobočjih z več kot 10-odstotnim naklonom, kjer je dovoljen najmanjši razmik med trsi v razdalji 0,80 m.

Spremenjena je točka 5 enotnega dokumenta.

5. Rez

Pravila rezi so bila usklajena na ravni označb območja Anjou Saumur v dolini reke Loare.

Namen te uskladitve je izboljšati znanje gospodarskih subjektov in poenostaviti nadzor. S to spremembo je za vinogradnike uvedena možnost prilagoditve obdobjem zmrzali, ki so vse pogostejša.

Spremenjena je točka 5 enotnega dokumenta.

6. Oglje za enološko uporabo

Pri penečih vinih rosé je bila črtana prepoved uporabe oglja za enološko uporabo.

Pri belih penečih vinih in penečih vinih rosé je bila črtana prepoved uporabe lesenih trsk med vinifikacijo.

Ta sprememba bo po potrebi omogočila odpravo nekaterih vrst kontaminacije in izboljšala strukturo osnovnih vin, namenjenih za sekundarno vrenje v steklenicah.

Spremenjena je točka 5 enotnega dokumenta.

7. Povezava

Povezava je bila spremenjena s sklicem na leto 2021 namesto na leto 2018 in prilagoditvijo števila občin po njihovi združitvi.

Spremenjena je točka 8 enotnega dokumenta.

8. Prehodni ukrepi

Prehodni ukrepi, ki so se iztekli, so bili črtani.

Po novi razmejitvi območja parcel v nekaterih občinah je bil dodan prehodni ukrep.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

9. Označevanje

Pravila označevanja so bila podrobneje določena in usklajena na ravni označb območja Anjou Saumur v dolini reke Loare. Gre zgolj za redakcijsko spremembo.

Spremenjena je točka 9 enotnega dokumenta.

10. Sklic na nadzorni organ

Besedilo sklica na nadzorni organ je bilo usklajeno z besedilom, ki se pojavlja v drugih specifikacijah proizvodov za označbe. Gre zgolj za redakcijsko spremembo.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

11. Redakcijske spremembe

V specifikacijo proizvoda so bile vključene nekatere redakcijske prilagoditve.

Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

ENOTNI DOKUMENT

1. Ime

Anjou

2. Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3. Kategorije proizvodov vinske trte

Vino

5.	Kakovostno peneče vino

4. Opis vin

1. Mirna bela vina

KRATEK OPIS

Ta vina imajo: — najmanj 11-odstotni volumenski delež naravnega alkohola, — pri suhih vinih vsebnost fermentirnih sladkorjev, ki po vrenju znaša največ 3 g/l, kar se lahko poveča na največ 8 g/l, kadar vsebnost skupnih kislin, izražena v gramih vinske kisline na liter, ni za več kot 2 g/l nižja od vsebnosti fermentirnih sladkorjev. Volumenski delež skupnega alkohola v vinih po obogatitvi ne presega 12,5 %. Vsebnosti hlapnih kislin, skupnih kislin in skupnega žveplovega dioksida so določene v predpisih Unije. Mirna bela vina so običajno suha, včasih pa lahko vsebujejo tudi fermentirne sladkorje in se lahko opredelijo kot „polsuha“, „polsladka“ ali „sladka“. Običajno so zelo aromatična, pri čemer se v njih čutijo cvetlične arome (glog, španski bezeg, lipa, sporiš, kamilica itd.) in bolj sadne note (citrusi, slive, hruške, suho sadje itd.). Njihov okus je okrogel in širok s svežim in nežnim pookusom.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	9,5
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

2. Mirna rdeča vina

KRATEK OPIS

Ta vina imajo: — najmanj 10,5-odstotni volumenski delež naravnega alkohola, — vsebnost fermentirnih sladkorjev, ki po vrenju znaša največ 3 g/l, — pri vinih z navedbo „gamay“, dopolnjeno z izrazom „primeur“ (mlado vino) ali „nouveau“ (novo vino), vsebnost fermentirnih sladkorjev, ki po vrenju znaša največ 2 g/l. Pri rdečih vinih se je obvezno dokončalo jabolčno-mlečnokislinsko vrenje. Rdeča vina, pripravljena za dajanje na trg neustekleničena ali ustekleničena, vsebujejo največ 0,4 grama jabolčne kisline na liter. Volumenski delež skupnega alkohola v vinih po obogatitvi ne presega 12,5 %. Vsebnosti hlapnih kislin, skupnih kislin in skupnega žveplovega dioksida so določene v predpisih Unije, vendar vsaka serija neustekleničenega vina, za katero se lahko uporablja izraz „primeur“ (mlado vino) ali „nouveau“ (novo vino), vsebuje največ 10,2 miliekvivalenta hlapnih kislin na liter. Rdeča vina zorijo najmanj do 15. januarja leta, ki sledi letu trgatve. Mirna rdeča vina imajo lepo taninsko strukturo. So precej aromatična, pri čemer se v njih čutijo zlasti note rdečega jagodičja. So nekoliko strukturirana, vendar mora prevladovati lahkost. Ta prijetna vina je treba zaužiti v treh letih po trgatvi. Rdeča vina z navedbo „gamay“ so sveža, živahna in zelo pitna. Razvijejo značilne arome, ki so najpogosteje sadne. Običajno jih uživamo mlada.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

3. Peneča vina

KRATEK OPIS

Peneča vina so bela vina ali vina rosé. Osnovna vina za proizvodnjo belih penečih vin in penečih vin rosé imajo najmanj 10,5-odstotni volumenski delež naravnega alkohola. Osnovna vina za proizvodnjo penečih vin, ki niso obogatena, imajo največ 12-odstotni volumenski delež dejanskega alkohola. Osnovna vina, ki niso obogatena, po vrenju vsebujejo največ 24 gramov fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze) na liter. Osnovna vina, ki so obogatena, po vrenju vsebujejo največ 5 gramov fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze) na liter. Volumenski delež skupnega alkohola v osnovnih vinih za proizvodnjo belih penečih vin in penečih vin rosé, ki so obogatena, ne presega 11,6 %. Po obogatitvi volumenski delež skupnega alkohola v vinih po sekundarnem vrenju in pred dodajanjem sladilnega likerja ne presega 13 %. Vsebnosti hlapnih kislin, skupnih kislin in skupnega žveplovega dioksida so določene v predpisih Unije. Peneča vina so bela vina ali vina rosé. Zanje je značilna nežnost, ki se ne kaže le v izhajanju ogljikovega dioksida, temveč tudi v aromatičnosti vin in njihovi strukturi v ustih.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5. Enološki postopki

5.1. Posebni enološki postopki

1. Gostota zasaditve – razdalja

Pridelovalna praksa

Najmanjša gostota zasaditve vinske trte je 4 000 trsov na hektar. Razdalja med vrstami ne sme biti večja od 2,50 metra, razmik med trsi v isti vrsti pa ne sme biti manjši od 0,90 metra.

2. Pravila rezi

Pridelovalna praksa

Vinska trta se obrezuje s kratko, dolgo ali mešano rezjo:

—

mirna bela vina (vse sorte vinske trte), mirna rdeča vina (sorte cabernet franc N, cabernet-sauvignon N, gamay N in pineau d’aunis N): trsi se obrezujejo z največ 12 očesi na trs. Vinska trta se lahko obreže na dve dodatni očesi na trs, če je v fenofazi, ko ima trta 11 ali 12 listov (ločeni cvetni brsti), število enoletnih rodnih mladik na trs največ 12,

—	mirna rdeča vina (sorta grolleau N): trsi se obrezujejo z največ 10 očesi na trs. Vinska trta se lahko obreže na dve dodatni očesi na trs, če je v fenofazi, ko ima trta 11 ali 12 listov (ločeni cvetni brsti), število enoletnih rodnih mladik na trs največ 12,

—	bela peneča vina in peneča vina rosé (sorte chenin B, gamay N, grolleau G, grolleau N in pineau d’aunis N): trsi se obrezujejo z največ 12 očesi na trs.

Vinska trta se lahko obreže na štiri dodatna očesa na trs, če je v fenofazi, ko ima trta 11 ali 12 listov (ločeni cvetni popki), število enoletnih rodnih mladik na trs največ 12.

3. Pravila rezi

Pridelovalna praksa

Vinska trta se obrezuje s kratko, dolgo ali mešano rezjo:

—	bela peneča vina in peneča vina rosé (sorte cabernet franc N, cabernet-sauvignon N, chardonnay B in sauvignon B): trsi se obrezujejo z največ 14 očesi na trs.

Vinska trta se lahko obreže na štiri dodatna očesa na trs, če je v fenofazi, ko ima trta 11 ali 12 listov (ločeni cvetni popki), število enoletnih rodnih mladik na trs največ 14.

4. Namakanje

Pridelovalna praksa

Namakanje ni dovoljeno.

5. Obogatitev

Posebni enološki postopek

Za rdeča vina so dovoljene tehnike obogatitve z rektifikacijo, najvišja stopnja delne koncentracije glede na uporabljene količine pa je določena na 10 %.

Volumenski delež skupnega alkohola v mirnih vinih po obogatitvi ne presega 12,5 %.

Osnovna vina za proizvodnjo belih penečih vin in penečih vin rosé, ki so obogatena, vsebujejo ≤ 5 g/l fermentirnih sladkorjev, volumenski delež skupnega alkohola pa je ≤ 11,6 %.

6. Uporaba lesenih trsk

Posebni enološki postopek

Pri mirnih belih vinih je uporaba lesenih trsk prepovedana.

Pri rdečih in penečih vinih je uporaba lesenih trsk prepovedana, razen med vinifikacijo.

Osnovna vina za proizvodnjo penečih vin rosé so lahko pridobljena z maceracijo ali iztokom samotoka.

Poleg zgornjih določb je treba pri vinih za enološke postopke upoštevati obveznosti na ravni Unije ter iz zakonika o kmetijstvu in morskem ribištvu.

7. Višina listja in oblikovanje v špalir

Pridelovalna praksa

Vinogradniške parcele z gostoto zasaditve, ki je manjša od 4 000 trsov na hektar, vendar znaša najmanj 3 300 trsov na hektar, poleg tega izpolnjujejo naslednja pravila za oblikovanje v špalir: najvišja višina kolov za špalirno obliko nad zemljo je 1,90 metra; špalir vključuje 4 ravni žic; najvišja žica je na višini najmanj 1,85 metra od tal.

5.2. Največji donosi

1. Mirna bela vina

65 hektolitrov na hektar

2. Mirna rdeča vina

65 hektolitrov na hektar

3. Bela peneča vina in peneča vina rosé

76 hektolitrov na hektar

4. Navedba „gamay“

72 hektolitrov na hektar

6. Razmejeno geografsko območje

(a)

Vse faze proizvodnje vin, za katera se lahko uporabijo kontrolirane označbe porekla „Anjou“, „Cabernet d’Anjou“ in „Rosé d’Anjou“, potekajo na geografskem območju, ki obsega ozemlje naslednjih občin po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2021:

—

—	departma Vienne: Berrie, Curçay-sur-Dive, Glénouze, Pouançay, Ranton, Saint-Léger-de-Montbrillais, Saix, Ternay in Les Trois-Moutiers.

Zemljevidi geografskega območja so na voljo na spletišču nacionalnega inštituta za poreklo in kakovost (INAO – Institut national de l‘origine et de la qualité).

(b)

Vse faze proizvodnje vin, za katera se lahko uporabi navedba „gamay“, potekajo na geografskem območju, ki obsega ozemlje naslednjih občin po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2021:

—

departma Deux-Sèvres: Brion-près-Thouet, Loretz-d’Argenton, Louzy, Saint-Cyr-la-Lande, Sainte-Verge, Saint-Martin-de-Sanzay, Thouars (samo ozemlje pooblaščenih občin Mauzé-Thouarsais, Sainte-Radegonde in nekdanje občine Thouars), Val en Vignes (samo ozemlje pooblaščenih občin Bouillé-Saint-Paul, Cersay in Saint-Pierre-à-Champ),

—

departma Maine-et-Loire: Allonnes, Angers, Aubigné-sur-Layon, Beaulieu-sur-Layon, Bellevigne-en-Layon, Blaison-Saint-Sulpice, Bouchemaine, Brain-sur-Allonnes, Brissac Loire Aubance (samo ozemlje pooblaščenih občin Alleuds, Brissac-Quincé, Charcé-Saint-Ellier-sur-Aubance, Chemellier, Coutures, Luigné, Saint-Rémy-la-Varenne, Saint-Saturnin-sur-Loire in Vauchrétien), Cernusson, Chalonnes-sur-Loire, Champtocé-sur-Loire, Chaudefonds-sur-Layon, Chemillé-en-Anjou (samo ozemlje pooblaščenih občin Chanzeaux, La Jumellière in Valanjou), Cléré-sur-Layon, Denée, Dénezé-sous-Doué, Doué-en-Anjou (samo ozemlje pooblaščenih občinah Brigné, Concourson-sur-Layon, Doué-la-Fontaine, Forges, Montfort, Saint-Georges-sur-Layon in Les Verchers-sur-Layon), Les Garennes sur Loire, Gennes-Val-de-Loire (samo ozemlje pooblaščenih občin Chênehutte-Trèves-Cunault, Gennes, Grézillé, Saint-Georges-des-Sept-Voies in Le Thoureil), Huillé-Lézigné (samo ozemlje pooblaščene občine Huillé), Ingrandes-Le Fresne sur Loire (samo ozemlje pooblaščene občine Ingrandes), Jarzé Villages (samo ozemlje pooblaščene občine Lué-en-Baugeois), Louresse-Rochemenier, Lys-Haut-Layon, Mauges-sur-Loire (samo ozemlje pooblaščenih občin La Chapelle-Saint-Florent, Le Mesnil-en-Vallée, Montjean-sur-Loire, La Pommeraye, Saint-Florent-le-Vieil, Saint-Laurent-de-la-Plaine in Saint-Laurent-du-Mottay), Mazé-Milon (samo ozemlje pooblaščene občine Fontaine-Milon), Montilliers, Mozé-sur-Louet, Mûrs-Erigné, Orée d'Anjou (samo ozemlje pooblaščenih občin Bouzillé, Champtoceaux, Drain, Landemont, Liré in La Varenne), Passavant-sur-Layon, La Possonnière, Rives-de-Loir-en-Anjou (samo ozemlje pooblaščene občine Villevêque), Rochefort-sur-Loire, Sainte-Gemmes-sur-Loire, Saint-Georges-sur-Loire, Saint-Germain-des-Prés, Saint-Macaire-du-Bois, Saint-Melaine-sur-Aubance, Savennières, Soulaines-sur-Aubance, Terranjou, Tuffalun, Val-du-Layon in Varennes-sur-Loire.

Zemljevidi geografskega območja so na voljo na spletišču nacionalnega inštituta za poreklo in kakovost (INAO – Institut national de l‘origine et de la qualité).

7. Sorte vinske trte

Cabernet franc N

Cabernet-sauvignon N

Chenin B

Gamay N

Grolleau N

Grolleau gris G

Pineau d‘aunis N

8. Opis povezave

8.1. Mirna vina

Geografsko območje, ki je zgodovinsko povezano z nekdanjo pokrajino Anjou, je leta 2021 obsegalo predvsem južno polovico departmaja Maine-et-Loire (68 občin) in severna dela departmajev Deux-Sèvres (11 občin) in Vienne (9 občin). Znamenje obdobja, ko je bila vinska trta zasajena po celem departmaju, pa je nekaj otočkov, ki še vedno ostajajo na severu departmaja Maine-et-Loire.

Pridelava se je od 16. stoletja močno razvijala zaradi prihoda holandskih posrednikov, ki so iskali vina za svojo domovino in kolonije. Nizozemci so pokupili ogromno vina in v 18. stoletju je trgovina tako cvetela, da so reko Layon, ki prečka geografsko območje, zaradi prevoza po njej usposobili za plovbo. Vendar je velik sloves „anžujskih vin“ vzbudil pohlep in uvedeni so bili številni davki (mestna dajatev, dajatev za plovbo po reki, dajatev na prodajo vina, dajatev na uživanje vina, dajatev na prost prehod itd.), kar je imelo škodljive posledice za trgovino. V opustošenjih po vendejski vstaji so bili vinogradi uničeni. Blaginja se je znova začela v 19. stoletju. Leta 1881 so vinogradi pokrivali 45 000 hektarov, od katerih se je leta 1893 po epidemiji trtne uši ohranilo 10 000 hektarov.

8.2. Mirna vina

Opazovanje in analiza najboljšega ujemanja med sorto vinske trte in njenimi nasadi, ocena potenciala pridelka in obvladovanje tehnik vinifikacije so prispevali k razvoju proizvodnje rdečih vin od 60. let 20. stoletja.

Mirna vina s kontrolirano označbo porekla „Anjou“ so na voljo kot bela, rosé in rdeča vina.

Bela vina so običajno suha, včasih pa lahko vsebujejo tudi fermentirne sladkorje in se lahko opredelijo kot „polsuha“, „polsladka“ ali „sladka“. Običajno so zelo aromatična, pri čemer se v njih čutijo cvetlične arome (glog, španski bezeg, lipa, sporiš, kamilica itd.) in bolj sadne note (citrusi, slive, hruške, suho sadje itd.). Njihov okus je okrogel in poln s svežim in nežnim pookusom.

Rdeča vina imajo lepo taninsko strukturo. So precej aromatična, pri čemer se v njih čutijo zlasti note rdečega jagodičja. So nekoliko strukturirana, vendar mora prevladovati lahkost. Ta prijetna vina je treba zaužiti v treh letih po trgatvi.

Rdeča vina z navedbo „gamay“ so sveža, živahna in zelo pitna. Razvijejo značilne arome, ki so najpogosteje sadne. Običajno jih uživamo mlada.

Kombinacija severne lege vinogradov, zasajenih v posebni pokrajini, ter milega podnebja, izvirne sestave tal in prsti daje vinom značilni okus, ki se kaže v njihovi svežini.

Različne razmere v vinogradih z raznolikimi tlemi in prstjo so pridelovalcem omogočili, da za vsako sorto vinske trte, ki se je uveljavila, najdejo pogoje, v katerih najbolje uspeva. Vinogradniki lahko z opazovanjem in analizo obnašanja vinskih trt torej ugotovijo, kakšna zasaditev je najprimernejša za zadevni vinograd. Čeprav se glavne lastnosti sorte chenin B na celotnem anžujskem območju izrazijo v suhih belih vinih, pa se tako lahko ta sorta na prisojnih in proti jugu obrnjenih gričih izrazi v kompleksnosti zrelejših vin, kar ob ugodnih podnebnih razmerah pozno jeseni omogoča pridelavo „polsladkih“ ali „sladkih“ vin.

Sorte grolleau N, grolleau gris G ali pineau d’Aunis N so zasajene po peščeno-gruščnatih gričih in terasah ter namenjene proizvodnji sadnih vin rosé, iz sort cabernet franc N in cabernet-sauvignon N, ki imata raje lege s plitvimi ali rjavimi tlemi in urejenim oskrbovanjem z vodo, pa se proizvajajo okrogla in aromatično obstojna vina rosé ali rdeča vina, katerih blaga rustikalnost se omili s krajšim zorenjem, predvidenim v specifikaciji proizvoda.

Sorta gamay N pa najbolje uspeva na tleh, ki so se razvila na predkambrijskih kamninah v osrčju črnega Anjouja, razen vseh leg na območju belega Anjouja, kot je razvidno iz geografske enote, ki je za rdeča vina z navedbo „gamay“ natančneje opredeljena v specifikaciji proizvoda, znotraj geografskega območja.

Znanje in veščine proizvajalcev, pridobljene z izkušnjami več generacij, se kažejo tudi v izbiri tehnik obdelave in zvrščanja sort vinske trte po cilju proizvodnje in letnika. Zaradi pestrosti proizvodnje se lažje osvojijo različni trgi. Vina s kontroliranimi označbami porekla „Anjou“, „Cabernet d’Anjou“ in „Rosé d’Anjou“, ki so na nacionalni ravni cenjena zlasti med prebivalci mesta Angers in njegove okolice ter v francoskih regijah Bretanja in Normandija, pa tudi zunaj nacionalnih meja, pomembno prispevajo k temu, da se pokrajina Val de Loire uvršča na sedmo mesto med francoskimi pokrajinami izvoznicami.

8.3. Peneča vina

Proizvodnja penečih vin se opira na preteklo proizvodnjo mirnih belih vin. Proizvajalci so že v 15. stoletju opažali iskrenje v vinu, ki so ga ustekleničili pozimi in v katerem je ob prvih otoplitvah po koncu zime potekalo drugo vrenje, vino pa vseeno ohranilo aromatično prefinjenost. Znanje o drugem vrenju v steklenici, ki ga sproži fermentirni sladkor delno prevretega grozdnega mošta ali dodajanje vrelnega likerja, je v začetku 19. stoletja pospešilo razvoj proizvodnje penečih vin, ki so bila sprva biser vina, pri čemer so se izkoristile velike kleti, izdolbene v krednem apnencem, v katerih so se lahko vina hranila in zorela pri nizki in stalni temperaturi.

Za peneča vina je značilna nežnost, ki se ne kaže le v izhajanju ogljikovega dioksida, temveč tudi v aromatičnosti vin in njihovi strukturi v ustih.

Proizvodnja penečih vin se umešča v isti okvir. Proizvajalci so ugotovili, da je v vinih, pakiranih in hranjenih v jami, ob koncu zime potekalo drugo vrenje. Empirično znanje o tem „spontanem drugem vrenju“ jim je najprej omogočilo, da so začeli proizvajati biser vina, zlasti iz sorte chenin B. Ta pozna sorta vinske trte ima lastnosti, svežino in subtilne arome, zaradi katerih je posebej primerna za proizvodnjo penečih vin. Od začetka 19. stoletja so z znanjem o obdelavi z „drugim vrenjem v steklenici“, zlasti na pobudo Jean-Baptista Ackermana, te sposobnosti izkoriščali za proizvodnjo penečih vin.

Posebno pozornost so namenili trgatvi. S trgatvijo se zagotavljata optimalna zrelost in dobro ravnotežje med sladkorjem in kislinami, kar je nujno za potrebno svežino, dobro sekundarno vrenje in dober potencial za staranje. Podzemne kleti, zlasti v osrčju belega Anjouja, so prav tako dejavnik, ki prispeva k obdelavi teh vin, saj ta za shranjevanje in ravnanje potrebujejo velike prostore z idealno osvetlitvijo, zračno vlago in temperaturo. Ta doslednost in tehnika sta se uporabljali pri rdečih sortah vinske trte, tako da so se peneča vina rosé proizvajala v manjših količinah.

Dandanes imajo proizvajalci penečih vin zaradi več kot stoletnih izkušenj znanje in veščine, ki jih spretno izražajo v sestavi svojih zvrsti. Najmanj devetmesečno zorenje na drožeh prispeva h kompleksnosti vin.

9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Območje v neposredni bližini

Pravni okvir

zakonodaja EU

Vrsta dodatnega pogoja

izjema pri proizvodnji na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja

Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za vinifikacijo in obdelavo vina, za katero se lahko uporabljata kontrolirani označbi porekla „Cabernet d’Anjou“ in „Rosé d’Anjou“, vinifikacijo, obdelavo in zorenje mirnega vina, za katero se lahko uporablja kontrolirana označba porekla „Anjou“, ter vinifikacijo, obdelavo, zorenje in pakiranje penečega vina, za katero se lahko uporablja kontrolirana označba porekla „Anjou“, obsega ozemlje naslednjih občin po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2021:

—	departma Indre-et-Loire: Saint-Nicolas-de-Bourgueil,

—	departma Loire-Atlantique: Ancenis-Saint-Géréon (samo ozemlje pooblaščene občine Ancenis), Le Loroux-Bottereau, Le Pallet, La Remaudière, Vair-sur-Loire (samo ozemlje pooblaščene občine Anetz) in Vallet,

—	departma Maine-et-Loire: Orée d'Anjou (samo ozemlje pooblaščene občine Saint-Laurent-des-Autels) in Saint-Martin-du-Fouilloux.

Navedba „gamay“ na območju v neposredni bližini

Pravni okvir

zakonodaja EU

Vrsta dodatnega pogoja

izjema pri proizvodnji na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja

Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za vinifikacijo in obdelavo vina, za katero se lahko uporablja navedba „gamay“, obsega ozemlje naslednjih občin po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2021:

—	departma Deux-Sèvres: Saint-Martin-de-Mâcon in Tourtenay,

—	departma Indre-et-Loire: Saint-Nicolas-de-Bourgueil,

—	departma Loire-Atlantique: Ancenis-Saint-Géréon (samo ozemlje pooblaščene občine Ancenis), Le Loroux-Bottereau, Le Pallet, La Remaudière, Vair-sur-Loire (samo ozemlje pooblaščene občine Anetz) in Vallet,

—

departma Maine-et-Loire: Antoigné, Artannes-sur-Thouet, Bellevigne-les-Châteaux, Brossay, Cizay-la-Madeleine, Le Coudray-Macouard, Courchamps, Distré, Doué-en-Anjou (samo ozemlje pooblaščene občine Meigné), Épieds, Fontevraud-l’Abbaye, Montreuil-Bellay, Montsoreau, Orée d'Anjou (samo ozemlje pooblaščene občine Saint-Laurent-des-Autels), Parnay, Le Puy-Notre-Dame, Rou-Marson, Saint-Just-sur-Dive, Saint-Martin-du-Fouilloux, Saumur, Souzay-Champigny, Turquant, Les Ulmes, Varrains in Vaudelnay,

—	departma Vienne: Berrie, Curçay-sur-Dive, Glénouze, Pouançay, Ranton, Saint-Léger-de-Montbrillais, Saix, Ternay in Les Trois-Moutiers.

Pakiranje

Pravni okvir

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja

pakiranje na razmejenem geografskem območju.

Opis pogoja

Peneča vina se pridelujejo izključno s sekundarnim vrenjem v steklenicah.

Obdobje ležanja v steklenicah na drožeh ne sme biti krajše od devetih mesecev.

Peneča vina se pridelujejo in tržijo v steklenicah, v katerih je potekalo sekundarno vrenje, razen vin, ki se prodajajo v steklenicah s prostornino največ 37,5 centilitra ali najmanj 150 centilitrov.

Označevanje

Pravni okvir

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja

Ime kontrolirane označbe porekla se lahko dopolni z geografskim imenom „Val de Loire“ v skladu s pravili, določenimi v specifikaciji proizvoda.

Velikost črk v navedbi geografskega imena „Val de Loire“ niti po višini niti po širini ne presega dveh tretjin velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.

Navedba „gamay“

Pravni okvir

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja

Pri vinih, ki ustrezajo posebnim pogojem, ki so za to navedbo določeni v specifikaciji proizvoda, je lahko ime kontrolirane označbe porekla dopolnjeno z navedbo „gamay“.

Navedba „gamay“ je na etiketah obvezno navedena za imenom kontrolirane označbe porekla s črkami enake barve, katerih velikost niti po višini niti po širini ne presega dveh tretjin velikosti črk, uporabljenih za kontrolirano označbo porekla.

Pri vinih, ki ustrezajo posebnim pogojem, ki so za ta izraz določeni v specifikaciji proizvoda, je lahko navedba „gamay“ dopolnjena z izrazom „primeur“ (mlado vino) ali „nouveau“ (novo vino).

Na vinih z navedbo izraza „primeur“ (mlado vino) ali „nouveau“ (novo vino) se obvezno navede letnik.

Mirna bela vina

Pravni okvir

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja

Mirna bela vina so v trgovinskih dokumentih, dovoljenjih za promet in označevanju obvezno predstavljena z navedbami „polsuho“, „polsladko“ ali „sladko“, ki ustrezajo vsebnosti fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze) v vinu, kot je določena v predpisih Unije. Na etiketah so te navedbe v istem vidnem polju kot ime kontrolirane označbe porekla.

Manjša geografska enota

Pravni okvir

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja

Pri označevanju vin s kontrolirano označbo porekla se lahko navede ime manjše geografske enote, če gre za kraj, zaveden v katastru, in če je ta kraj naveden na prijavi pridelka. Velikost črk za navedbo imena kraja, zavedenega v katastru, niti po višini niti po širini ne presega polovične velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-cea1d3f7-577f-445e-9e58-b708a8d13eb8

(1) UL L 9, 11.1.2019, str. 2.

9.2.2023

Uradni list Evropske unije

C 49/47

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2023/C 49/14)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„Crémant de Loire“

PDO-FR-A0391-AM02

Datum obvestila: 11.november.2022

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1. Uradni geografski kodeks

Občine na geografskem območju so bile posodobljene po uradnem geografskem kodeksu.

To ne vpliva na obseg razmejenega geografskega območja.

Spremenjena je točka 6 enotnega dokumenta.

2. Razmejeno območje parcel

Dodano je bilo, na katerih zasedanjih je bila odobrena razmejitev.

Namen te spremembe je dodati datum, ko je pristojni nacionalni organ odobril spremembo razmejenega območja parcel znotraj geografskega območja proizvodnje. Razmejitev parcel znotraj geografskega območja proizvodnje zajema opredelitev parcel, primernih za proizvodnjo zadevne zaščitene označbe porekla.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

3. Razmik med trsi

Najmanjši razmik med trsi je bil zmanjšan z 1 m na 0,90 m.

Namen te spremembe je povečati gostoto zasaditve vinske trte, ne da bi spreminjali razdaljo med vrstami.

Dodana je tudi posebna določba za vinsko trto, zasajeno na pobočjih z več kot 10-odstotnim naklonom, kjer je dovoljen najmanjši razmik med trsi v razdalji 0,80 m.

Spremenjena je točka 5 enotnega dokumenta.

4. Rez

Pravila rezi so bila usklajena na ravni označb območja Anjou Saumur v dolini reke Loare.

Namen te uskladitve je izboljšati znanje gospodarskih subjektov in poenostaviti nadzor. S to spremembo je za vinogradnike uvedena možnost prilagoditve obdobjem zmrzali, ki so vse pogostejša.

Spremenjena je točka 5 enotnega dokumenta.

5. Povezava z geografskim območjem

Povezava je spremenjena s sklicem na leto 2021 namesto na leto 2018 in s prilagoditvijo števila občin po združitvi nekaterih od njih.

Spremenjena je točka 8 enotnega dokumenta.

6. Označevanje

Pojasnjen je regulativni okvir neobveznih navedb.

Spremenjena je točka 9 enotnega dokumenta.

7. Prehodni ukrepi

Prehodni ukrepi, ki so se iztekli, so bili črtani.

Dodan je bil prehodni ukrep za občine, v katerih je bila razmejitev območja parcel odobrena novembra 2020.

Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

8. Redakcijske spremembe

V specifikacijo proizvoda so bile vključene nekatere redakcijske prilagoditve.

Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

9. Sklic na nadzorni organ

Besedilo sklica na nadzorni organ je bilo usklajeno z besedilom, ki se pojavlja v drugih specifikacijah proizvodov za označbe. Gre zgolj za redakcijsko spremembo.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

ENOTNI DOKUMENT

1. Ime

Crémant de Loire

2. Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3. Kategorije proizvodov vinske trte

5.	Kakovostno peneče vino

4. Opis vin

1. Lastnosti

KRATEK OPIS

To so bela in rosé kakovostna peneča vina. Vina imajo najmanj 9-odstotni volumenski delež naravnega alkohola. Osnovna vina, ki niso obogatena, imajo največ 12-odstotni volumenski delež dejanskega alkohola in vsebujejo največ 24 gramov fermentirnega sladkorja (glukoze in fruktoze) na liter. Po vrenju obogatena osnovna vina vsebujejo največ 5 gramov fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze) na liter. Po obogatitvi volumenski delež skupnega alkohola osnovnih vin ne presega 11,6 %. Vina imajo pred degoržiranjem zaradi raztopljenega ogljikovega dioksida nadtlak najmanj 4 bare, izmerjeno pri temperaturi 20 °C, po degoržiranju pa vsebujejo največ 150 miligramov skupnega žveplovega dioksida na liter. Vsebnosti hlapnih kislin in skupnega žveplovega dioksida sta določeni v predpisih Unije. Pri obogatitvi mošta volumenski delež skupnega alkohola v vinih po sekundarnem vrenju in pred dodajanjem sladilnega likerja ne presega 13 %. Vsebnosti skupnih kislin in hlapnih kislin sta določeni v predpisih Unije.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

2. Opis

KRATEK OPIS

„Crémant de Loire“ je peneče vino, ki je pretežno belo in v manjši meri rosé. Zanj je značilno dolgotrajno penjenje, pri katerem nastanejo verižice drobnih, finih in obstojnih mehurčkov. V vonju je mogoče neredko zaznati arome belega cvetja, pomešane s sadnimi notami, kot npr. po breskvah ali marelicah. Njegov prefinjen in skladen okus se zelo lepo dopolnjuje z zaznavami od svežine do sladkosti.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5. Enološki postopki

5.1. Posebni enološki postopki

1. Gostota zasaditve — razdalja (1)

Pridelovalna praksa

(a)

Vinogradi, ki ležijo na geografskem območju kontrolirane označbe porekla „Anjou“: — najmanjša gostota zasaditve vinske trte je 4 000 trsov na hektar. Razdalja med vrstami ne sme biti večja od 2,50 metra, razmik med trsi v isti vrsti pa ne sme biti manjši od 0,90 metra. Za pridelek vinogradniških parcel, na katerih je razmik med trsi v isti vrsti manjši od 0,90 metra, vendar znaša najmanj 0,80 metra, in ki imajo več kot 10-odstotni naklon, se lahko uporablja kontrolirana označba porekla. Za pridelek vinogradniških parcel z gostoto zasaditve, ki je manjša od 4 000 trsov na hektar, vendar znaša najmanj 3 300 trsov na hektar, se lahko uporablja kontrolirana označba porekla, če se upoštevajo posebne določbe o pravilih oblikovanja v špalir in višini listja iz specifikacije proizvoda. Razdalja med vrstami na teh vinogradniških parcelah ne sme biti večja od treh metrov, razmik med trsi v isti vrsti pa ne sme biti manjši od enega metra.

2. Gostota zasaditve — razdalja (2)

Pridelovalna praksa

(b)	Vinogradi, ki ležijo na geografskem območju kontrolirane označbe porekla „Touraine“: Najmanjša gostota zasaditve vinske trte je 4 500 trsov na hektar. Razdalja med vrstami ne sme biti večja od 2,10 metra, razmik med trsi v isti vrsti pa ne sme biti manjši od 0,90 metra.

(c)	Vinogradi, ki ležijo na geografskem območju kontrolirane označbe porekla „Cheverny“: Najmanjša gostota zasaditve vinske trte je 4 500 trsov na hektar. Razdalja med vrstami ne sme biti večja od 2,10 metra. Razmik med trsi v isti vrsti mora biti med 0,90 metra in 1,20 metra.

3. Pravila o oblikovanju vinske trte v špalir

Pridelovalna praksa

—

Vinogradi, ki ležijo na geografskem območju kontrolirane označbe porekla „Anjou“: Višina listja, privezanega na žice, je najmanj enaka 0,6-kratni medvrstni razdalji, pri čemer je višina listja, pritrjenega na žice, izmerjena od spodnje meje listja, ki je določena pri najmanj 0,40 metra od tal, do zgornje meje poganjkov, ki je določena pri najmanj 0,20 metra nad najvišjo žico špalirne oblike. Vinogradniške parcele z gostoto zasaditve, ki je manjša od 4 000 trsov na hektar, vendar znaša najmanj 3 300 trsov na hektar, poleg tega izpolnjujejo naslednja pravila za oblikovanje v špalir: najvišja višina kolov za špalirno obliko nad zemljo je 1,90 metra; špalir vključuje 4 ravni žic; najvišja žica je na višini najmanj 1,85 metra od tal.

—

Vinogradi, ki ležijo na geografskem območju kontrolirane označbe porekla „Touraine“: Višina listja, pritrjenega na žice, je najmanj enaka 0,6-kratni medvrstni razdalji, pri čemer je višina listja, pritrjenega na žice, izmerjena od spodnje meje listja, ki je določena pri najmanj 0,30 metra od tal, do zgornje meje poganjkov, ki je določena pri najmanj 0,20 metra nad najvišjo žico špalirne oblike.

4. Pravila rezi

Pridelovalna praksa

Vinska trta se obrezuje s kratko, dolgo ali mešano rezjo.

Chenin B, grolleau N, grolleau gris G, orbois B in pineau d’aunis N: trsi se obrezujejo z največ 12 očesi na trs. Vinska trta se lahko obreže na štiri dodatna očesa na trs, če je v fenofazi, ko ima trta 11 ali 12 listov (ločeni cvetni popki), število enoletnih rodnih mladik na trs največ 12.

Cabernet franc N, cabernet-sauvignon N, chardonnay B in pinot noir N: trsi se obrezujejo z največ 14 očesi na trs. Vinska trta se lahko obreže na štiri dodatna očesa na trs, če je v fenofazi, ko ima trta 11 ali 12 listov (ločeni cvetni popki), število enoletnih rodnih mladik na trs največ 14.

5. Namakanje

Pridelovalna praksa

Namakanje ni dovoljeno.

6. Trgatev

Pridelovalna praksa

Vina so pridelana iz ročno potrganega grozdja. Strojna trgatev je prepovedana.

Grozdje se prevaža v odprtih posodah. Obseg posod je lahko največ 1,20 × 1,20 metra, grozdje pa je lahko naloženo največ 0,40 metra visoko. Časovna razlika med trgatvijo grozdja in stiskanjem ne sme biti daljša od 24 ur.

Posebni enološki postopek

(a)	Po obogatitvi volumenski delež skupnega alkohola v osnovnem vinu ne presega 11,6 %. Pri obogatitvi mošta volumenski delež skupnega alkohola v vinih po sekundarnem vrenju in pred dodajanjem sladilnega likerja ne presega 13 %.

(b)	Poleg teh določb se pri enoloških postopkih za ta vina upoštevajo obveznosti iz zakonodaje Unije ter zakonika o kmetijstvu in morskem ribištvu.

(c)	Oprema za stiskanje mora izpolnjevati merila, ki se nanašajo na sprejem potrganega grozdja, stiskalnice in način stiskanja, polnitev stiskalnic, frakcioniranje soka in higieno, kot so določena v specifikaciji proizvoda.

Grozdje se v stiskalnico strese celo. Ta vina so pridobljena iz največ 100 litrov grozdnega mošta na 150 kilogramov potrganega grozdja.

5.2. Največji donosi

80 hektolitrov na hektar

6. Razmejeno geografsko območje

Vse faze proizvodnje potekajo na geografskem območju, ki na podlagi uradnega geografskega kodeksa iz leta 2021 obsega ozemlje naslednjih občin:

—

departma Indre-et-Loire: Amboise, Anché, Artannes-sur-Indre, Athée-sur-Cher, Avoine, Avon-les-Roches, Azay-le-Rideau, Azay-sur-Cher, Beaumont-en-Véron, Benais, Bléré, Bossay-sur-Claise, Bourgueil, Brizay, Candes-Saint-Martin, Cangey, Chambray-lès-Tours, Chançay, Chanceaux-sur-Choisille, La Chapelle-sur-Loire, Chargé, Cheillé, Chemillé-sur-Indrois, Chenonceaux, Chinon, Chisseaux, Chouzé-sur-Loire, Cinais, Cinq-Mars-la-Pile, Civray-de-Touraine, Coteaux-sur-Loire, Couziers, Cravant-les-Côteaux, La Croix-en-Touraine, Crouzilles, Dierre, Draché, Épeigné-les-Bois, Esvres, Fondettes, Francueil, Genillé, Huismes, L’Île-Bouchard, Joué-lès-Tours, Langeais (samo ozemlje pooblaščene občine Langeais), Larçay, Lémeré, Lerné, Lignières-de-Touraine, Ligré, Limeray, Lussault-sur-Loire, Luynes, Luzillé, Marçay, Montlouis-sur-Loire, Montreuil-en-Touraine, Mosnes, Nazelles-Négron, Neuillé-le-Lierre, Noizay, Panzoult, Parçay-Meslay, Pocé-sur-Cisse, Pont-de-Ruan, Razines, Restigné, Reugny, Rigny-Ussé, Rivarennes, Rivière, La Roche-Clermault, Rochecorbon, Saché, Saint-Avertin, Saint-Benoît-la-Forêt, Sainte-Maure-de-Touraine, Saint-Étienne-de-Chigny, Saint-Germain-sur-Vienne, Saint-Martin-le-Beau, Saint-Nicolas-de-Bourgueil, Saint-Ouen-les-Vignes, Saint-Règle, Savigny-en-Véron, Savonnières, Sazilly, Seuilly, Souvigny-de-Touraine, Tavant, Theneuil, Thilouze, Thizay, Tours, Vallères, Véretz, Vernou-sur-Brenne, Villaines-les-Rochers in Vouvray,

—

departma Loir-et-Cher: Angé, Blois, Candé-sur-Beuvron, Cellettes, Chailles, Châteauvieux, Châtillon-sur-Cher, Chaumont-sur-Loire, Chémery, Cheverny, Chissay-en-Touraine, Chitenay, Choussy, Le Controis-en-Sologne, Cormeray, Couddes, Couffy, Cour-Cheverny, Faverolles-sur-Cher, Fresnes, Huisseau-sur-Cosson, Mareuil-sur-Cher, Maslives, Méhers, Mesland, Meusnes, Monteaux, Monthou-sur-Bièvre, Monthou-sur-Cher, Les Montils, Montlivault, Mont-près-Chambord, Montrichard Val de Cher, Muides-sur-Loire, Noyers-sur-Cher, Oisly, Pontlevoy, Pouillé, Rilly-sur-Loire, Saint-Aignan, Saint-Claude-de-Diray, Saint-Dyé-sur-Loire, Saint-Georges-sur-Cher, Saint-Julien-de-Chédon, Saint-Laurent-Nouan, Saint-Romain-sur-Cher, Sambin, Sassay, Seigy, Seur, Soings-en-Sologne, Thésée, Tour-en-Sologne, Valaire, Valencisse (samo ozemlje pooblaščenih občin Chambon-sur-Cisse in Molineuf), Vallières-les-Grandes, Valloire-sur-Cisse (samo ozemlje pooblaščene občine Chouzy-sur-Cisse), Veuzain-sur-Loire (samo ozemlje pooblaščene občine Onzain) in Vineuil,

—

—	departma Vienne: Berrie, Curçay-sur-Dive, Glénouze, Pouançay, Ranton, Saint-Léger-de-Montbrillais, Saix, Ternay in Les Trois-Moutiers.

Zemljevidi geografskega območja so na voljo na spletišču nacionalnega inštituta za poreklo in kakovost (INAO – Institut national de l‘origine et de la qualité).

7. Sorte vinske trte

Cabernet franc N

Cabernet-sauvignon N

Chardonnay B

Chenin B

Grolleau N

Grolleau gris G

Orbois B

Pineau d'aunis N

Pinot noir N

8. Opis povezave

8.1.

(a) Opis naravnih dejavnikov, ki prispevajo k povezavi

Geografsko območje se razprostira po valoviti planoti, ki geološko zajema paleozojske formacije obronkov Armorikanskega masiva ter novejše formacije iz mezozoika in manj iz terciarja na jugozahodnem robu Pariške kotline. Zajema površino približno 200 kilometrov, ki se razteza vzdolž Loare in njenih pritokov, tj. rek Vienne, Indre in Cher. Leta 2021 je zajemalo ozemlje 246 občin, med katerimi so številne slavne zaradi svojega gradu.

Na parcelah, razmejenih za trgatev, so tla na zahodnem delu iz skrilavca ali glinenega skrilavca, na vzhodnem delu pa iz lapornega apnenca (iz cenomanija, turonija, senonija in eocena). Za vsa ta tla je značilna zmerna razpoložljivost vodne zaloge in dobra odcednost.

Bistveno je bilo geološko obdobje turonija. Tedaj je nastal kredni apnenec, ki ga jo v številnih kamnolomih izkoriščali za gradnjo gradov Loare in splošneje vseh arhitekturnih zgradb v regiji, zaradi česar so ostali številni podzemni rovi. V teh kamnolomih so uredili kleti s stalno temperaturo in vlago, namenjene za gojenje gob in shranjevanje vina.

Podnebje je oceansko z nekaj izjemami. Tako je na zahodnem robu, ki ustreza vinorodni deželi Sologne, čutiti večji vpliv celinskega podnebja s skupno letno količino padavin med 550 milimetri in 650 milimetri, kar je nekoliko več kot na preostalem geografskem območju. Na zahodu, kjer je oceanski vpliv najmočnejši, so temperature ustaljene, zime mile, poletne vročine pa ostajajo zmerne. Proti zahodu pa se temperaturne razlike povečajo. V teh splošnih razmerah rečna mreža, ki jo sestavljajo Loara in njeni pritoki, uravnava temperaturo.

(b) Opis človeških dejavnikov, ki prispevajo k povezavi

Razmeroma dolgoletna zgodovina vinograda je povezana z ustanavljanjem številnih samostanov in opatij, ki so bili v pokrajini močno zakoreninjeni. Sveti Gregor iz Toursa je v svojem delu „Histoire de France“ (Zgodovina Francije) poročal, da je bilo na tem koncu v 6. stoletju razširjeno gojenje vinske trte in da so za preganjanje ptic iz vinogradov, ko je bilo grozdje zrelo, uporabljali t. i. traquettes (neke vrste klopotci). Vinorodno območje je popolni razmah doživelo v 17. in 18. stoletju zaradi trgovine, ki so jo razvijali Holandci. Ti so s svojim velikim ladjevjem pluli po Loari in se oskrbovali zlasti z belimi vini v krajih Ponts-de-Cé, Saumur in Vouvray, s čimer se je razvil trg s kakovostnimi vini, tako imenovanimi vini „za morje“.

Proizvodnja penečih vin sega v začetek 19. stoletja in temelji na epohalnem dognanju, da lahko v saumurskih vinih, proizvedenih iz sorte chenin B, poteka sekundarno vrenje. Jean-Baptiste Ackerman, ki se je zavedal te posebnosti in neverjetne podobnosti s šampanjskimi vini, je kmalu po tem, in sicer od leta 1811, začel razvijati proizvodnjo penečih vin po klasični metodi. Leta 1838 je odbor za pregled proizvodov, predstavljenih na industrijskih razstavi v Angersu, izjavil: „Ta vina so povsem svetla in bistra; imajo belo, živahno in sijočo peno … Izkazalo se je, da je mogoče pri nas proizvajati vina, podobna vinom iz Šampanje.“

Na podlagi teh prvih rezultatov se je v manj kot pol stoletja razširilo tekmovanje, zaradi katerega so številni podjetniki sledili spodbudi odbora. Tedaj so bila ustanovljena velika vinogradniška podjetja (Grandes Maisons) za proizvodnjo, in sicer Veuve Amiot, Bouvet-Ladubay, Langlois-Château in Monmousseau. Podzemni rovi, izkopani za pridobivanje krednega apnenca, so postali najpomembnejša mesta za proizvodnjo penečih vin. Celo podzemni hodniki so bili izkopani le zaradi skladiščenja steklenic. Proizvajalcem penečih vin so se zaradi izboljšanja življenjskega standarda Francozov in razvoja železnic v obdobju med letoma 1845 in 1875 odprle nove trgovske možnosti. Tako so bili leta 1874 po celi Evropi odposlani 4 milijoni steklenic, v 20. stoletju pa se je začel povečevati ugled penečih vin iz doline Loare.

Kontrolirana označba porekla „Crémant de Loire“ je bila priznana z odlokom z dne 17. oktobra 1975. Proizvajalci so že dolgo dokazovali utemeljenost upoštevanja surovine pri izdelavi penečih vin. S pravili proizvodnje iz tega odloka torej izkazujejo, da so zvesti ročni trgatvi, dajanju celega grozdja v stiskalnico, nežnemu stiskanju ter dolgemu obdobju shranjevanja vin v vodoravni legi.

Letna proizvodnja je leta 2009 znašala 13 milijonov steklenic.

8.2.

2. Informacije o kakovosti in značilnostih proizvoda

3. Medsebojni vzročni vplivi

Vinorodno območje se je razvilo pod vplivom hidrografske mreže Loare, ki obsega skoraj 200 kilometrov. Proizvajalci so lahko zaradi mezoklimatskih variacij na geografskem območju in zelo raznovrstnih pedoloških razmer spodbujali sajenje različnih sort vinske trte v skladu z njihovimi značilnostmi. Te različne vinogradniške razmere prinašajo nezanemarljive prednosti pri zvrščanju.

Proizvajalci, zlasti tisti iz Saumurja in Vouvrayja, so zaradi zmožnosti, ki jo imajo vina iz sorte chenin B, da v njih poteka sekundarno vrenje, obvladali naravno sekundarno vrenje v steklenicah. Zaradi tega uspeha in zavedanja, da pridelujejo sloveč proizvod, izpopolnjujejo in razvijajo tehnike, s katerimi lahko zagotovijo brezhibno kakovost. Vinske kleti, izkopane v krednem apnencu, so torej dejavnik, ki prispeva k razvoju teh vin, saj ta potrebujejo odprte prostore s stalno temperaturo za shranjevanje in ravnanje.

Namen pogojev proizvodnje, povezanih s trgatvijo, zlasti s prevozom potrganega grozdja, je upoštevati, da mora biti grozdje do stiskanja celo, in omejiti pojave oksidacije. Stiskanje grozdja, ki poteka v snažnem okolju s primerno opremo, po pravilih, ki natančno določajo razmerje med težo potrganega grozdja in količino iztisnjenega grozdnega mošta, zagotavljajo kakovost in bistrost tako pridobljenega soka. Proizvajalci penečih vin imajo zaradi več kot stoletnih izkušenj znanje, ki ga spretno izražajo v sestavi svojih zvrsti. Vino lahko v dolgem obdobju zorenja razvije svoje aromatične značilnosti, kompleksnost in prefinjenost.

Anžujski vinogradnik je v 80. letih 20. stoletja dejal: „‚Crémant de Loire‘ je plod sodobnih tehnik, ki pa se uporabljajo za boljše upoštevanje tradicije.“ To belo ali rosé peneče vino, ki je zdaj v dolini Loare nepogrešljivo in je namenjeno za nacionalni trg in izvoz, uživa vse večji sloves.

9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Označevanje

Pravni okvir

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja

Neobvezne navedbe, katerih uporabo lahko v skladu z določbami Unije urejajo države članice, so na etiketah izpisane s črkami, katerih velikost niti po višini niti po širini ne presega dvakratne velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.

Ime kontrolirane označbe porekla se lahko dopolni z geografskim imenom „Val de Loire“. Velikost črk za to geografsko ime niti po višini niti po širini ne presega dveh tretjin velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.

Ime kontrolirane označbe porekla je izpisano na zamašku, in sicer na delu v vratu steklenice.

Pri označevanju vin s kontrolirano označbo porekla se lahko navede ime manjše geografske enote, če:

—	gre za kraj, zaveden v katastru,

—	je ta naveden na prijavi pridelka.

Velikost črk za navedbo imena kraja, zavedenega v katastru, niti po višini niti po širini ne presega polovične velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.

Pakiranje

Pravni okvir

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja

pakiranje na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja

Vina se pridelujejo s sekundarnim vrenjem v steklenicah.

Polnjenje v steklenice, v katerih poteka sekundarno vrenje, se izvaja od 1. decembra, ki sledi trgatvi.

Obdobje ležanja v steklenicah na drožeh ne sme biti krajše od devetih mesecev.

Vina se pridelujejo in tržijo v steklenicah, v katerih je potekalo sekundarno vrenje, razen vin, ki se prodajajo v steklenicah s prostornino največ 37,5 centilitra ali večjo od 150 centilitrov.

Vina se dajo na potrošniške trge po najmanj 12-mesečnem obdobju zorenja po datumu polnjenja.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-fbd01859-710c-4b01-bc35-12c58579e127

(1) UL L 9, 11.1.2019, str. 2.

9.2.2023

Uradni list Evropske unije

C 49/56

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2023/C 49/15)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„Côtes du Jura“

PDO-FR-A0155-AM01

Datum obvestila: 10. november 2022

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1. Geografsko območje

V točki 1(a) oddelka IV poglavja I specifikacije proizvoda je bilo besedilo „se zagotavljajo“ nadomeščeno z besedilom „potekajo“, za besedo „Jura“ pa je dodano besedilo „po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2021“.

Ta redakcijska sprememba omogoča, da je geografsko območje navedeno glede na uradni geografski kodeks v različici, veljavni leta 2021, ki ga vsako leto objavi inštitut INSEE, in da je razmejitev geografskega območja pravno varna.

Seznam občin, ki sestavljajo geografsko območje, in njihova imena so bili posodobljeni, ne da bi se spremenil obseg geografskega območja, da bi se upoštevale izvedene upravne spremembe, kot so navedene v uradnem geografskem kodeksu.

Enotni dokument je spremenjen v točki 6.

V točki 1 oddelka IV je dodan tudi stavek, ki obvešča o tem, da so na spletišču inštituta INAO objavljeni kartografski dokumenti o geografskem območju.

2. Območje v neposredni bližini

V točki 3 oddelka IV poglavja I specifikacije proizvoda je bilo za besedo „naslednje“ dodano besedilo „po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2021“.

Ta redakcijska sprememba omogoča, da je območje v neposredni bližini navedeno glede na uradni geografski kodeks v različici, veljavni leta 2021, ki ga vsako leto objavi inštitut INSEE.

Ta dodatni sklic omogoča, da je opredelitev območja v neposredni bližini pravno varna.

Seznam občin, ki sestavljajo območje v neposredni bližini, in njihova imena so bili posodobljeni, ne da bi se spremenil obseg območja, da bi se upoštevale izvedene upravne spremembe.

Spremenjena je postavka „Dodatni pogoji“ enotnega dokumenta.

3. Trsni izbor

V točki 1 oddelka V poglavja I specifikacije proizvoda so bile trsnemu izboru za naslednja vina dodane prilagoditveno obetavne sorte vinske trte, in sicer aligoté B, chenin B, enfariné B, gringet B, marsanne B, roussane B, sacy B, béclan N, franc noir de haute-saône N in gamay N:

—	za mirna bela vina: aligoté B, chenin B, enfariné N, gringet B, marsanne B, roussane B in sacy B,

—	za mirna rdeča vina in vina rosé: béclan N, enfariné N, franc noir de haute-saône N in gamay N,

—	za mirna vina, za katera se lahko uporabi izraz „vin jaune“: enfariné N in gringet B.

Pristojni nacionalni odbor nacionalnega inštituta za poreklo in kakovost (Institut national de l'origine et de la qualité) se je odločil, da se za označbe, za katere bi bil vložen zahtevek, odobri možnost vključitve sort vinske trte, ki so obetavne za prilagoditev podnebnim spremembam ali družbenim pričakovanjem glede uporabe fitofarmacevtskih sredstev.

Te sorte vinske trte, ki delno izvirajo iz jurske regije, so lahko prednost z vidika globalnega segrevanja. Nekatere so pozne sorte in omogočajo prilagoditev tveganju zmrzali, druge omogočajo nastajanje kislin in s tem proizvodnjo bolj uravnoteženih vin. So vsaj tako odporne proti boleznim kot sorte, ki so že odobrene za označbo. Namen vključitve teh sort je tudi poudariti posebnosti vin z označbo.

Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

4. Pravila o deležu na vinogradniškem gospodarstvu

V točki 2 oddelka V poglavja I specifikacije proizvoda je bila dodana določba, po kateri je delež prilagoditveno obetavnih sort vinske trte omejen na 5 % trsnega izbora na vinogradniškem gospodarstvu in se oceni na vseh parcelah, na katerih se proizvaja vino z ZOP.

Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

5. Pravila rezi

V točki 1(b) oddelka VI poglavja I specifikacije proizvoda so bile določbe o rezi vinske trte spremenjene tako, da vključujejo prilagoditveno obetavne sorte.

Spremenjena je postavka Posebni enološki postopki enotnega dokumenta.

6. Splošno gojenje vinske trte

V točki 1(f) oddelka VI poglavja I specifikacije proizvoda je bilo za omejitev vpliva gojenja vinske trte na okolje določeno, da so sintetično pridobljena mineralna dušikova gnojila omejena na 40 enot na hektar na leto.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

7. Druge pridelovalne prakse

V točki 2 oddelka VI poglavja I specifikacije proizvoda je bilo za ohranitev značilnosti fizičnega in biološkega okolja določeno, da se na parcelah z več kot 15-odstotnim naklonom posejano ali samosevno rastlinje obvladuje mehansko ali fizično v vsaj vsakem drugem medvrstnem prostoru. S to določbo je nadomeščena omejitev dolžine vrst za parcele z več kot 15-odstotnim naklonom.

Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

8. Trgatev

V točki 1(a) oddelka VII poglavja I specifikacije proizvoda je bila črtana določba o določitvi datuma začetka trgatve. Ta določba je črtana, ker je v specifikaciji proizvoda navedena najnižja vsebnost sladkorja v grozdju ob trgatvi, kar gospodarskim subjektom omogoča trgatev glede na posebnosti leta in njihovo geografsko lego.

Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

9. Donos

V točki 2(a) oddelka VIII poglavja I specifikacije proizvoda je bil največji donos za mirna bela vina povečan z 72 na 78 hl/ha. Ta sprememba bo vinogradnikom omogočila, da izkoristijo rodna leta pri zmanjševanja povprečnega pridelka.

Enotni dokument je spremenjen v postavki Največji donosi.

10. Zvrščanje

V točki 1(a) oddelka IX poglavja I je bilo določeno, da prilagoditveno obetavne sorte skupaj ali ločeno ne smejo predstavljati več kot 10 % končnih zvrsti.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

11. Promet med odobrenimi skladišči

Točka 5(b) oddelka IX poglavja I specifikacije proizvoda, ki se nanaša na datum dajanja vin v promet med odobrenimi skladišči, je bila črtana.

Da se omogočijo zgodnji prenosi vina, zlasti namenjeni trgovcem, je bil črtan datum, od katerega se lahko vina dajejo v promet med odobrenimi skladišči.

Naslov točke 5 oddelka IX je bil spremenjen tako, da so bile črtane besede „promet proizvodov in“.

Naslov točke 5(a) oddelka IX je bil črtan.

Te spremembe specifikacije proizvoda ne vplivajo na enotni dokument.

12. Povezava z geografskim območjem

V točki 3 oddelka X poglavja I specifikacije proizvoda je bilo črtano besedilo „omejitev dolžine vrst“. Ta sprememba je v skladu s spremembo točke Druge pridelovalne prakse v točki 2 oddelka VI poglavja I specifikacije proizvoda.

Spremenjena je postavka Povezava z geografskim območjem enotnega dokumenta.

13. Deklarativne obveznosti

V točki 2 oddelka I poglavja II specifikacije proizvoda je bil spremenjen rok za vložitev prijave uporabe označbe, da se uskladi z rokom za prijavo pridelka.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

14. Glavne točke, ki jih je treba preverjati, in metode ocenjevanja

V oddelku I poglavja III specifikacije proizvoda je bila zaradi upoštevanja novih redakcijskih pravil spremenjena preglednica z glavnimi točkami, ki jih je treba preverjati.

Te spremembe specifikacije proizvoda ne vplivajo na enotni dokument.

15. Podatki o nadzornem organu

V oddelku II poglavja III specifikacije proizvoda je bil posodobljen naslov nadzornega organa iz prvega odstavka.

Drugi odstavek, v katerem je bil naveden nadzorni organ, je bil črtan zaradi uskladitve z novimi redakcijskimi pravili za ta del specifikacije proizvoda.

Tretji odstavek je bil spremenjen, četrti odstavek pa je bil črtan zaradi upoštevanja novih redakcijskih pravil.

Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

ENOTNI DOKUMENT

1. Ime

Côtes du Jura

2. Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3. Kategorije proizvodov vinske trte

Vino

15.	Vino iz sušenega grozdja

4. Opis vin

1. Mirna bela vina

KRATEK OPIS

Glavni del proizvodnje zajema suho belo vino, ki se pridobiva predvsem z zvrščanjem sort chardonnay B in savagnin B. Paleta arom najpogosteje temelji na mineralnih in kremenastih notah ter sadnih notah z veliko svežine. Bela vina imajo najmanj 10,5-odstotni volumenski delež naravnega alkohola, po obogatitvi pa volumenski delež skupnega alkohola v vinu ne presega 14 %. V fazi pakiranja in dajanja v promet za potrošnika vsebnost fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze) v vinih ne presega 3 gramov na liter.

Druge analitske lastnosti so določene z zakonodajo Unije.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

2. Mirna rdeča vina in vina rosé

KRATEK OPIS

Rdeča vina ali vina rosé so zelo aromatična. Sorta vinske trte poulsard N, iz katere se pridelujejo, daje vinom značilno svetlo rubinasto barvo in sadne arome. Pri sorti pinot noir N je barva temnejša, aromatične note pa spominjajo na rdeče jagodičje. Pri sorti trousseau N so vina bolj tanična, pogosto so bolj obarvana in imajo pogosto živalske note. Pri staranju rdečih vin (ali vin rosé) se arome pogosto razvijejo v note podrastja, humusa in gob. Rdeča vina in vina rosé imajo najmanj 10-odstotni volumenski delež naravnega alkohola. Po obogatitvi volumenski delež skupnega alkohola v vinih ne presega 13,5 %. V fazi pakiranja in dajanja v promet za potrošnika rdeča vina vsebujejo največ 0,4 grama jabolčne kisline na liter. V fazi pakiranja in dajanja v promet za potrošnika vsebnost fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze) v vinih ne presega 3 gramov na liter.

Druge analitske lastnosti so določene z zakonodajo Unije.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

3. Vina s tradicionalnim izrazom „vin de paille“

KRATEK OPIS

Vino, označeno s tradicionalnim izrazom „vin de paille“ (slamno vino), je sladko vino, ki razvije arome kandiranega sadja, ki spominja na suhe slive ali kandirane pomaranče, ali arome medu. Arome in okusi se razlikujejo ne le glede na njegovo poreklo, ampak tudi glede na sorte vinske trte, iz katerih je pridelano, ter znanje in izkušnje vsakega proizvajalca ali kletarja. Vina s tradicionalnim izrazom „vin de paille“ imajo najmanj 14-odstotni volumenski delež dejanskega alkohola in najmanj 19-odstotni volumenski delež skupnega alkohola. Vina, označena z izrazom „vin de paille“, v fazi pakiranja in dajanja v promet za potrošnika vsebujejo manj kot 25 miliekvivalentov hlapnih kislin na liter.

Druge analitske lastnosti so določene z zakonodajo Unije.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

4. Vina z izrazom „vin jaune“

KRATEK OPIS

Za vino, označeno z izrazom „vin jaune“ (rumeno vino), so značilni predvsem neprimerljiv in kompleksen okus „po rumenem“, kombinacija aromatičnih not orehov, jabolk, kandiranega sadja in začimb ter lepa zlato rjava barva. Vina, označena z izrazom „vin jaune“, imajo najmanj 10,5-odstotni volumenski delež naravnega alkohola. V fazi pakiranja in dajanja v promet za potrošnika vsebnost fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze) v vinih ne presega 3 gramov na liter.

Druge analitske lastnosti so določene z zakonodajo Unije.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5. Enološki postopki

5.1. Posebni enološki postopki

Pridelovalna praksa

— Najmanjša gostota zasaditve vinske trte je 5 000 trsov na hektar, razen pri terasasto zasajenih vinskih trtah. Pri vinskih trtah, ki niso zasajene terasasto, in pri terasah z najmanj dvema vrstama vinske trte ima vsak trs na voljo največ dva kvadratna metra površine. Ta površina se dobi tako, da se razdalja med vrstami pomnoži z razdaljo med trsi v isti vrsti. Razdalja med vrstami ne sme biti večja od dveh metrov.

—	Edini dovoljeni rezi sta enojni ali dvojni guyot in kratka rez (kordonska oblika royat).

—

Pri sortah chardonnay B, poulsard N, savagnin B, trousseau N, aligoté B, chenin B, enfariné N, gringet B, marsanne B, roussane B, sacy B, béclan N, franc noir de haute-saône N in gamay N je število očes največ 20 očes na trs in 120 000 očes na hektar. Pri enojni ali dvojni rezi guyot je število očes največ deset na šparonu z največ dvema reznikoma za obnovitev z dvema očesoma.

—	Pri sorti pinot noir N je število očes največ 80 000 očes na hektar. Pri enojni ali dvojni rezi guyot je število očes največ osem na šparonu z največ dvema reznikoma za obnovitev z dvema očesoma.

—	Vina, za katera se lahko uporabi tradicionalni izraz „vin de paille“, se pridelujejo iz ročno trganega grozdja z odbiranjem.

Posebni enološki postopek

Volumenski delež skupnega alkohola po obogatitvi ne presega 13,5 % pri rdečih vinih in vinih rosé ter 14 % pri belih vinih.

Pri obdelavi vin rosé je prepovedano samostojno ali v mešanici z drugimi pripravki uporabljati oglje za enološko uporabo. Uporaba lesenih trsk je prepovedana za vsa vina. Tehnike obogatitve z rektifikacijo so dovoljene za mošt za rdeča vina. Stopnja delne koncentracije je določena na največ 10 %. Poleg zgornjih določb je treba pri vinih za enološke postopke upoštevati obveznosti na ravni Unije ter iz zakonika o kmetijstvu in morskem ribištvu.

5.2. Največji donosi

1. Mirna bela vina

78 hektolitrov na hektar

2. Mirna rdeča vina in vina rosé

66 hektolitrov na hektar

3. Vina z izrazom „vin de paille“

20 hektolitrov na hektar

6. Razmejeno geografsko območje

Trgatev, vinifikacija, obdelava in zorenje vin potekajo na ozemlju naslednjih občin departmaja Jura po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2021: Abergement-le-Grand, Abergement-le-Petit, Aiglepierre, Arbois, Arlay, Les Arsures, Augea, Aumont, Balanod, Baume-les-Messieurs, Beaufort-Orbagna, Bersaillin, Blois-sur-Seille, Brainans, Buvilly, Césancey, La Chailleuse (samo del, ki ustreza ozemlju nekdanje občine Saint-Laurent-la-Roche), Champagne-sur-Loue, La Chapelle-sur-Furieuse, Château-Chalon, Chevreaux, Chille, Chilly-le-Vignoble, Conliège, Courbouzon, Cousance, Cramans, Cuisia, Darbonnay, Digna, Domblans, L’Etoile, Frébuans, Frontenay, Gevingey, Gizia, Grange-de-Vaivre, Grozon, Ladoye-sur-Seille, Lavigny, Lons-le-Saunier, Le Louverot, Macornay, Mantry, Marnoz, Mathenay, Maynal, Menétru-le-Vignoble, Mesnay, Messia-sur-Sorne, Miéry, Moiron, Molamboz, Monay, Montagna-le-Reconduit, Montaigu, Montain, Montholier, Montigny-lès-Arsures, Montmorot, Mouchard, Nevy-sur-Seille, Pagnoz, Pannessières, Passenans, Perrigny, Le Pin, Plainoiseau, Les Planches-près-Arbois, Poligny, Port-Lesney, Pretin, Pupillin, Quintigny, Revigny, Rotalier, Ruffey-sur-Seille, Saint-Amour, Saint-Cyr-Montmalin, Saint-Didier, Saint-Lamain, Saint-Lothain, Sainte-Agnès, Salins-les-Bains, Sellières, Toulouse-le-Château, Tourmont, Trenal (samo del, ki ustreza ozemlju nekdanje občine Trenal), Les Trois-Châteaux, Vadans, Val-Sonnette (samo del, ki ustreza ozemljem nekdanjih občin Grusse, Vercia in Vincelles), Vaux-sur-Poligny, Vernantois, Le Vernois, Villeneuve-sous-Pymont, Villette-lès-Arbois in Voiteur.

Zemljevidi geografskega območja so dostopni na spletnem mestu nacionalnega inštituta za poreklo in kakovost (INAO – Institut national de l‘origine et de la qualité).

7. Sorte vinske trte

Chardonnay B

Pinot noir N

Poulsard N – ploussard

Savagnin blanc B

Trousseau N

8. Opis povezave

8.1. Opis naravnih dejavnikov, ki prispevajo k povezavi

Geografsko območje označbe „Côtes du Jura“ je del naravne regije Revermont, ki jo omejujeta:

—	na vzhodu prva apnenčasta planota jurskega masiva s povprečno nadmorsko višino 550 metrov,

—

na zahodu ravnina, vzhodni rob bressanskega jarka.

Vinogradi se v pretrgani obliki nizajo na 80 kilometrov dolgem ter od 2 do 5 kilometrov širokem pasu, večinoma obrnjenem proti zahodu, z nadmorsko višino od 300 do 450 metrov.

Obsegajo kompleksno verigo gričev, ki so razpotegnjeni od severa proti jugu pod glavnim reliefom in se dvigujejo od 50 do 100 metrov nad depresijami, obrnjenimi v isti smeri. Ta razporeditev je neposredno povezana s prelomom Jure nad planjavo Bresse:

—	glavni relief, ki je premočrten, pokriva obrobje prve jurske planote, geološko sestavljene iz plasti trdega apnenca iz srednje jure, ki prevladuje nad debelo serijo laporjev in gline iz triasa in liasa,

—

griči so fragmenti, iztrgani iz planote (luske), in narinjeni v ospredje narivnih prelomov. Običajno so bolj razpotegnjeni v smeri sever–jug (od 2 kilometra do 3 kilometre) kot v smeri vzhod–zahod (od 0,5 kilometra do 1 kilometra). Te apnenčaste luske so zaradi velike odpornosti proti eroziji v pokrajini geografskega območja ohranile relief. Depresije pa imajo, nasprotno, lapornato podlago. Njihovo maso sestavljajo debelo laporno skladovnico, ki je bila na začetku debela več kot 200 metrov ter je bila ob prelomu postopoma narinjena in premaknjena na planjavo Bresse.

Glavni del parcel, razmejenih za pridelavo grozdja, leži bodisi na pobočju in njegovem vznožju pod gozdnatim vrhom planote bodisi na najbolje izpostavljenih pobočjih gričev, ki so posejani ob vznožju.

Apnenec je prisoten povsod. Ta prepustna in topna kamnina je zelo ugodna za vinsko trto in zlasti za jurske sorte vinske trte. Na gričih, ki se naslanjajo na apnenčasto planoto, so tla zelo kompleksna, saj vsebujejo laporje, glino in apnenčasta melišča.

Geografsko območje ima sveže oceansko podnebje z obilnimi padavinami, za katero so značilni celinski vplivi: velike razlike v letnih temperaturah, povprečna temperatura je približno 10,5 °C, poletja so vroča in vlažna. Letna količina padavin presega 1 000 milimetrov, padavine pa so skozi leto dobro razporejene. Jeseni so razmeroma suhe in vetrovne.

8.2. Opis človeških dejavnikov, ki prispevajo k povezavi

Vinogradi v departmaju Jura obstajajo že od rimskih časov, številna pričevanja o njih pa se pojavljajo že od leta 1000. Plinij mlajši v besedilu iz 1. stoletja n. št. omenja znana vina v „Sekvaniji“, ki je nekdanje ime regije. Jean de Chalon je leta 1272 določil ureditev načina gojenja vinske trte v Juri, da bi se ohranila kakovost vin.

Ob koncu 19. stoletja je bilo v celotnem departmaju 20 000 hektarjev vinogradov. Jurski vinogradi, ki jih je konec 19. stoletja opustošila trtna uš, nato pa so jih prizadele vojne in gospodarske krize 20. stoletja, so bili z voljo in odločenostjo proizvajalcev ponovno vzpostavljeni.

Sorte vinske trte se v departmaju Jura gojijo že več stoletij. Za Juro so značilne tri sorte vinske trte: sorta vinske trte poulsard N, katere pisno omembo v Juri je mogoče zaslediti od leta 1620, sorta vinske trte trousseau N, katere sledi je v Juri z gotovostjo mogoče najti od leta 1732, in sorta vinske trte savagnin B, katere prisotnost je potrjena leta 1717. Dve sorti vinske trte izvirata iz sosednjih burgundskih vinogradov: sorta vinske trte chardonnay B, ki je v Juri prisotna od leta 1717, in sorta vinske trte pinot noir N, katere najstarejša pisna omemba sega v leto 1385 pod imenom savagnin noir.

Po običaju bela vina zorijo razmeroma dolgo, da se razvijejo njihove posebne aromatične lastnosti.

Proizvodnja vin z izrazom „vin jaune“ je jurska posebnost nekoliko nejasnega izvora. Proizvajalci iz Jure so za to proizvodnjo določili stroga pravila: izbira sorte savagnin B, ohranjanje naravnega razvoja endogenih mikrobnih sevov, zaradi katerih nastane „tančica“, zorenje brez dolivanja itd. Grozdje se trga ob optimalni zrelosti in nato predela v suho belo vino. To vino nato zori v hrastovih sodih najmanj šest let brez dolivanja. V tem dolgem obdobju zorenja se na površini vina naravno razvije tančica kvasovk. Ta med zorenjem delno ščiti pred oksidacijo. „Vin jaune“ se nazadnje ustekleniči v izvirno steklenico s prostornino 62 centilitrov, imenovano clavelin.

Tudi proizvodnja vin z izrazom „vin de paille“ je jurska posebnost. Za doseganje velikih koncentracij sladkorja v precej vlažnem in hladnem podnebju se izbrano potrgano grozdje suši najmanj šest tednov. Grozdi se obesijo na železne žice ali položijo na majhne luknjičaste zaboje ali mreže v suhih in prezračevanih, vendar ne ogrevanih stavbah. Nato s počasnim stiskanjem, pri katerem nastane zelo malo soka, nastane mošt, ki je zelo bogat s sladkorjem in ki vre počasi.

Leta 2009 je letna proizvodnja vin s kontrolirano označbo porekla „Côtes du Jura“ na 526 hektarih znašala približno 12 800 hektolitrov belih vin, 6 250 hektolitrov rdečih vin ali vin rosé, 600 hektolitrov vin z izrazom „vin jaune“ in 450 hektolitrov vin z izrazom „vin de paille“.

8.3. Vzročna medsebojna povezava

Posebnosti vin s kontrolirano označbo porekla „Côtes du Jura“ so povezane zlasti z natančno razmejenimi parcelami z lapornatimi tlemi (glineno-apnenčastimi), ki so prekrita z apnenčastimi melišči, pa tudi z naklonom vinogradov in njihovo izpostavljenostjo. Trte iz globine črpajo stalno svežino, na površini pa debelo kamnito melišče omogoča dobro segrevanje tal in dobro odcejanje vode. Preplet teh talnih in topografskih dejavnikov daje geografskemu območju optimalne razmere za proizvodnjo aromatičnih belih vin, ki izražajo sadnost in mineralnost ter svežino, ki je jamstvo za dobre možnosti staranja.

Vinogradnik skrbi za čim boljšo vzgojo rastlin ter obvladovanje njihove bujnosti in rodnosti, kar se kaže v praksah nadzorovanih donosov. S svojimi praksami prispeva k ohranjanju tal (zatravljeni pasovi itd.), da bi preprečil običajna tveganja erozije v vinogradih na strmih pobočjih in tleh, prekritih z melišči.

Južna, jugozahodna ali zahodna izpostavljenost vinogradniških parcel daje veliko osončenost in zaščito pred hladnimi vzhodnimi in severnimi vetrovi.

Velike temperaturne razlike med zimo in poletjem prispevajo k razvoju „tančice“ kvasovk, ki omogočajo pridelavo „vin jaune“. Tradicija zelo dolgega zorenja brez dolivanja, ki je navedena v specifikaciji proizvoda, spodbuja izražanje posebnosti „vin jaune“. Med zorenjem se arome koncentrirajo in postanejo kompleksnejše.

Razmeroma suhe in vetrovne jeseni so ugodne za sušenje grozdja, ki se uporablja za proizvodnjo „vin de paille“. Najkrajše obdobje zorenja do 15. novembra tretjega leta po letu trgatve, od tega najmanj 18 mesecev v lesenih sodih, spodbuja razvoj kompleksnih arom in zorenje vin.

Sorta vinske trte chardonnay B je v jurskem laporju našla ugodno naravno okolje za izvirni izraz, ki se razlikuje od tistega v sosednjih vinogradih.

Sorti trousseau N in savagnin B sta zasajeni na manjših površinah kot druge sorte, saj sta zelo zahtevni glede tal. Prva zahteva zelo topla gruščnata tla, druga pa zelo prodnata tla na površini, vendar veliko svežine v globini.

Proizvajalci so znali zasaditi sorte vinske trte na idealnih zemljiščih z dolgotrajnim opazovanjem odziva trte v posameznih talnih in podnebnih razmerah.

Tradicija dolgega zorenja, pogosto brez dolivanja, prispeva k izražanju posebnosti belih vin.

Družba „Société de Viticulture du Jura“, ustanovljena leta 1907, je eden prvih priznanih vinogradniških sindikatov. Močno je prispevala k vzpostavitvi kontroliranih označb porekla ter nacionalnega inštituta za poreklo in kakovost (Institut national de l’origine et de la qualité). Kontrolirana označba porekla „Côtes du Jura“ je priznana od leta 1937, kar dokazuje njeno prepoznavnost.

9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Območje v neposredni bližini

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

izjema pri proizvodnji na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za vinifikacijo, obdelavo in zorenje vina, obsega ozemlje naslednjih občin po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2021:

—

departma Doubs: Arc-et-Senans, Bartherans, Brères, Buffard, By, Cademène, Cessey, Charnay, Châtillon-sur-Lison, Chay, Chenecey-Buillon, Chouzelot, Courcelles, Cussey-sur-Lison, Echay, Epeugney, Fourg, Goux-sous-Landet, Lavans-Quingey, Liesle, Lombard, Mesmay, Montrond-le-Château, Myon, Palantine, Paroy, Pessans, Quingey, Rennes-sur-Loue, Ronchaux, Rouhe, Rurey, Samson in Le Val,

—

departma Jura: Abergement-lès-Thésy, Aresches, Augerans, Augisey, Bans, Barretaine, Belmont, Besain, Biefmorin, Bletterans, Blye, Bois-de-Gand, Bonnefontaine, Bornay, Bracon, Briod, Cernans, Chamblay, Chamole, Champrougier, Chapelle-Voland, La Charme, La Chassagne, La Châtelaine, Chatelay, Le Chateley, Châtillon, Chaumergy, Chaussenans, Chaux-Champagny, La Chaux-en-Bresse, Chemenot, Chêne-Sec, Chilly-sur-Salins, Chissey-sur-Loue, Clucy, Colonne, Commenailles, Condamine, Cosges, Courbette, Courlans, Courlaoux, Desnes, Les Deux-Fays, Dournon, Ecleux, Fay-en-Montagne, La Ferté, Le Fied, Fontainebrux, Foulenay, Francheville, Geraise, Germigney, Geruge, Graye-et-Charnay, Hauteroche, Ivory, Ivrey, Larnaud, Lemuy, Loisia, Lombard, La Loye, La Marre, Molain, Montbarrey, Montmarlon, Mont-sous-Vaudrey, Nance, Neuvilley, Nogna, Ounans, Oussières, Picarreau, Plasne, Poids-de-Fiole, Pont-d’Héry, Pont du Navoy, Publy, Recanoz, Relans, Repots, Rosay, Rye, Saint-Maur, Saint-Thiébaud, Saizenay, Santans, Sergenaux, Sergenon, Souvans, Thésy, Thoissia, Trenal (samo del, ki ustreza ozemlju nekdanje občine Mallerey), Val-d’Epy (samo del, ki ustreza ozemljem nekdanjih občin Nantey, Val d’Epy in Senaud), Val-Sonnette (samo del, ki ustreza ozemlju nekdanje občine Bonnaud), Vaudrey, Verges, Véria, Vers-sous-Sellières, Vevy, La Vieille-Loye, Villeneuve-d’Aval, Villerserine, Villers-Farlay, Villers-les-Bois, Villevieux, Le Villey in Vincent-Froideville.

Označevanje

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Ime kontrolirane označbe porekla „Côtes du Jura“ se lahko dopolni s tradicionalnim izrazom „vin de paille“.

Ime kontrolirane označbe porekla „Côtes du Jura“ se lahko dopolni s tradicionalnim izrazom „vin jaune“.

Na vinih s tradicionalnim izrazom „vin de paille“ se obvezno navede letnik.

Pri označevanju vin s kontrolirano označbo porekla se lahko navede ime manjše geografske enote, če:

—	gre za kraj, zaveden v katastru,

—	je ta naveden na prijavi pridelka.

Velikost črk za navedbo imena kraja, zavedenega v katastru, niti po višini niti po širini ne presega polovične velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.

Pakiranje

Pravni okvir:

zakonodaja EU

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Steklenica, imenovana clavelin ali bouteille à vin jaune, s prostornino približno 62 centilitrov se uporablja samo za stekleničenje vin z označbo porekla in tradicionalnim izrazom „vin jaune“.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-40d171ab-4187-40be-86f4-fcc155a4eca8

(1) UL L 9, 11.1.2019, str. 2.

9.2.2023

Uradni list Evropske unije

C 49/67

Objava zahtevka v skladu s členom 50(2), točka (a), Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2023/C 49/16)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek v treh mesecih od datuma te objave.

ENOTNI DOKUMENT

„Euskal Sagardoa / Sidra del País Vasco“

EU št.: PDO-ES-2309 – 11. 5. 2017

ZOP (X)ZGO ( )

1. Ime

„Euskal Sagardoa / Sidra del País Vasco“

2. Država članica ali tretja država

Španija

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1 Vrsta proizvoda

Skupina 1.8 – ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itn.)

3.2 Opis proizvoda

„Euskal Sagardoa / Sidra del País Vasco“ je pijača, pridobljena z alkoholnim in jabolčno-mlečnokislinskim vrenjem jabolčnega soka. Pri proizvodnji te pijače, ki je nefiltrirana in le naravno gazirana, se sladkorji ali voda ne dodajajo.

Organoleptične lastnosti:

V laboratoriju za kmetijstvo in okolje Fraisoro (pokrajinski svet Gipuzkoa) so odkrili naslednje posebne značilnosti in jih opisal v poročilu o organoleptičnih razlikah med jabolčnikom „Sidra Natural Vasca“ in drugimi jabolčniki:

—	barvo določajo sorte jabolk, ki se uporabljajo za proizvodnjo jabolčnika, in segajo od slamnato rumene do barve starega zlata;

—	na videz je moten z zelo majhnimi mehurčki ogljikovega dioksida, pomešanimi s tekočino. Ker se drugi jabolčniki filtrirajo, so običajno prozorni. S filtracijo se odstranijo tudi številni mikroorganizmi in velik del naravno prisotnega CO2;

—

vonj razkriva arome hlapnih snovi, ki jih je mogoče zaslediti pri sortah jabolk, uporabljenih v proizvodnem procesu. Če so jabolka obrana ob optimalni zrelosti, so prisotne arome zelenega sadja. Če so obrana pozneje, so prisotne sladke arome različne intenzivnosti ali arome, ki spominjajo na jabolčno čežano. Glede na vrsto vrenja, zrelost ali uporabljene kvasovke so lahko prisotne tudi druge vrste arom, kot so cvetlične, sadne ali začimbne note različnih stopenj intenzivnosti, posebnosti in kompleksnosti. Eden od značilnih vidikov je prisotnost arom in okusov zaradi hlapne kislosti (ocetne kisline);

—	v ustih se zaznajo arome hlapnih snovi v jabolčniku in uravnovešenost sladkega, kislega, slanega in grenkega okusa;

—	ravnovesje med sladkostjo, kislostjo, grenkobo in trpkostjo (suhostjo) ter polnost jabolčnika se ocenjujeta skupaj.

Fizikalne in kemijske lastnosti:

Hlapna kislost (izražena kot ocetna kislina): < 2,2 g/l; delež alkohola (vol. %): > 5 %; vsebnost skupnega žveplovega dioksida: < 100 mg/l; skupni suhi ekstrakt: > 14 g/l; vsebnost glukoze in fruktoze: ≤ 0.2 g/l. Zadnja vrednost je posebna lastnost jabolčnika „Euskal Sagardoa / Sidra del País Vasco“, saj se večina glukoze in fruktoze pretvori v alkohol.

3.3 Surovine

Vsa jabolka sort, dovoljenih za proizvodnjo jabolčnika „Euskal Sagardoa / Sidra del País Vasco“, so pridelana na razmejenem geografskem območju in se štejejo za avtohtone sorte, tj. lokalne sorte, ki so se prilagodile podnebnim in talnim razmeram na geografskem območju. Izvedene so bile številne študije za ugotovitev izvora in lastnosti sort jabolk za proizvodnjo jabolčnika v Baskiji, vključno z genetskimi testi DNK sort (Toki Pommes, projekt evroregije Euskadi-Nouvelle Aquitaine-Navarre in univerze Universidad Pública de Navarra – UPNA), z jasnimi in prepričljivimi rezultati.

Ugotovljeno je bilo, da ima 76 (na 85 % celotne obdelovalne površine) od 106 avtohtonih sort jabolk edinstveno DNK. Sorte, označene z zvezdico (*), se trenutno analizirajo.

Vse te sorte jabolk so precej homogene in jih je mogoče razvrstiti med kisle, grenke in kislo-grenke z različnimi stopnjami intenzivnosti. Ker so jabolka obrana ob pravem času in zvrščena v želenih razmerjih, je ta jabolčnik poseben in prepoznaven.

To je 24 najbolj razširjenih sort.

1.	Azpeiti sagarra

Ibarra*

13.

Mokote

19.	Udare marroi

2.	Bostkantoi

Limoi

14.

Mozoloa

20.

Urdin

Errezila*

Manttoni

15.

Patzuloa

21.

Urtebete

Gezamina

10.

Merabi

16.

Saltxipi

22.	Urtebi haundi

Goikoetxe

11.

Mikatza

17.

Txalaka

23.	Urtebi txiki

Haritza

12.

Moko

18.	Txori sagarra

24.	Verde agria

To je preostalih 82 sort:

1.	Aia sagarra

22.

Dominixe

43.

Moliua*

64.

Txistu

Altza

23.

Epan

44.	Musugorri*

65.	Txori haundia*

3.	Ama birjina

24.

Errege

45.	Muxu zabala

66.	Txori sagarra

4.	Ami sagarra*

25.

Geza zuri

46.

Odixa

67.

Txotixe

Añarregi

26.	Gaza gorri

47.

Orkola*

68.	Txurten luze

Andoain

27.

Gazi zuri

48.	Horri zarratue

69.

Udare

Añarre*

28.

Gazia

49.	Oru sagarra*

70.	Udare txuria

8.	Aranguren*

29.

Gaziloka

50.	Ostro beltza

71.

Ugarte

Arantzate

30.	Gezamina beltza*

51.

Palazio

72.	Urdan iturri

10.

Areso*

31.

Goozti*

52.

Palancaya

73.

Urkola*

11.	Arimasagasti

32.	Gorri txikia

53.	Patzulo gorria

74.

Zubieta*

12.

Astarbe

33.

Greñas*

54.

Perran

75.	Zuri txikixe

13.	Azpuru garratza

34.

Illunbe*

55.	Piku sagarra

76.	Pelestrina*

14.	Azpuru sagarra

35.

Itxausti*

56.

Potrokilo

77.	Kanpandoja*

15.	Berandu erreineta

36.	Manzana de quesillo*

57.	Sagar beltza

78.

Telleri

16.

Berrondo

37.

Martiku

58.	Sagar gorria

79.

Bizi*

17.	Billafrankie

38.

Maximela

59.	Sagar txuria*

80.

Zuzen*

18.	Bizkai sagarra

39.

Mendiola*

60.

Saluetia*

81.

Legor*

19.

Burgo

40.

Merkalina

61.

Santa Ana

82.	San Francisco*

20.

Burdin

41.	Mila sagarra

62.

Sulei*

21.

Buztin

42.

Mocetas*

63.

Txarbia

3.4 Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

—	Proizvodnja jabolk dovoljenih avtohtonih sort.

—	Obiranje in dostava v obrat za proizvodnjo jabolčnika.

—

Faze v obratu za proizvodnjo jabolčnika:

—	pranje jabolk,

—	ekstrakcija soka: mletje in stiskanje,

—	vrenje v cisternah: v sokovih se začne alkoholno vrenje (sladkorji se pretvorijo v etanol in CO2) in jabolčno-mlečnokislinsko vrenje (pretvorba jabolčne kisline v mlečno kislino),

—	zorenje in nastanek končnega proizvoda v cisterni.

3.5 Posebna pravila za pakiranje

Stekleničenje mora potekati na območju, opredeljenem v oddelku 4, da se zaščitijo fizikalno-kemijske in organoleptične lastnosti proizvoda. Ker jabolčniki niso filtrirani ali stabilizirani in glede na to, da je naravno prisoten ogljikov dioksid ena od značilnosti proizvoda, je priporočljivo čim bolj omejiti dejavnosti, ki vključujejo prenos, prevoz ali premikanje jabolčnika pred stekleničenjem. Take dejavnosti škodijo zagotavljanju kakovosti in negativno vplivajo na naravno prisoten ogljikov dioksid. Zato se stekleničenje tradicionalno izvaja v istih obratih, kjer se jabolčnik proizvaja.

To po eni strani zagotavlja ohranjanje kakovosti in lastnosti proizvoda, po drugi strani pa omogoča boljše spremljanje in sledljivost proizvoda.

3.6 Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Upravljalni organ vodi posodobljen register podjetij za predelavo. Ta subjekt vsem podjetjem, brez izjeme, ki so se razglasila za proizvajalce jabolčnika „Euskal Sagardoa / Sidra del País Vasco“, izda dovoljenje za uporabo oštevilčenih oznak z logotipom označbe na proizvodih, ki izpolnjujejo zahteve iz specifikacije proizvoda. Logotip označbe je obvezen na vseh steklenicah.

4. Jedrnata opredelitev geografskega območja

Območje, na katerem se pridelujejo jabolka in proizvaja jabolčnik, zajema naslednje občine:

—	Bizkaia: občine Uribe-Kosta-Mungialdea, Lea-Artibai, Busturialdea, Arratia-Amorebieta, Durangaldea, Encartaciones in Nerbioi-Ibaizabal;

—	Gipuzkoa: občine Buruntzaldea, Oarsoaldea, Donostialdea, Goierri, Tolosaldea, Bajo Deba, Alto Deba, Urola-Kosta in Bidasoaldea;

—	Álava/Araba: zahodne doline Álava, Llanada Alavesa, Laguardia-Rioja Alavesa in Montaña Alavesa.

Priloženi zemljevid prikazuje območja, na katerih pridelujejo jabolka, ki se uporabljajo za jabolčnik „Euskal Sagardoa / Sidra del País Vasco“.

5. Povezava z geografskim območjem

5.1 Posebnosti geografskega območja:

Avtonomna skupnost Baskija je gorato ozemlje z obilnimi padavinami (povprečna letna količina je 1 080 mm) in blagimi temperaturami (povprečno 12,5 °C).

Tla so ilovnata, s povprečno vsebnostjo gline in melja nad 65–70 %.

Pri načinu razvoju različnih sort jabolk so imeli odločilno vlogo podnebje in lastnosti tal. To potrjuje dejstvo, da ima 76 sort jabolk zaradi prilagajanja rastlinskih vrst okolju edinstven DNK.

Velja znanstveno soglasje, da je podnebje dejavnik, ki je najbolj vplival na razširjenost rastlin in različnih vrst rastlinja, in dejavnik, ki najbolj vpliva na omejevanje njihove razširjenosti. Podobno tudi fizikalne in kemijske lastnosti tal določajo, kako se rastlinske vrste razvijajo in širijo. To pojasnjuje, zakaj so se na območju, kjer se proizvaja jabolčnik „Euskal Sagardoa / Sidra del País Vasco“, razvile posebne sorte jabolk. Še en pomemben dejavnik je genska selekcija v proizvodnem sektorju skozi stoletja, saj se je z njo diverzificirala vrsta jabolk, ki je najprimernejša za okolje in končni rezultat, ki ga želi proizvajalec jabolčnika, odvisno od sladkosti, kislosti ali grenkobe posamezne sorte.

5.2 Posebnosti proizvoda

Jabolčnik „Euskal Sagardoa / Sidra del País Vasco“ je opredeljen na podlagi svojih organoleptičnih lastnosti, ki so večinoma odvisne od lastnosti surovine in odsotnosti filtracije med proizvodnim procesom. Glede na ugotovitev iz znanstvenega članka z naslovom „Karakterizacija španskih jabolčnikov s kemijskim in olfaktometričnim profiliranjem ter kemometrijo“ o karakterizaciji španskih jabolčnikov je mogoče jasno razlikovati med jabolčniki iz Asturije in jabolčniki iz Baskije na podlagi njihove hlapne sestave in olfaktometričnih profilov.

Glede na ugotovitev iz znanstvenega članka z naslovom „Kemometrična klasifikacija baskovskih in francoskih jabolčnikov na podlagi njihovih vsebnosti skupnih polifenolov in parametrov CIELAB“, v katerem so primerjani baskovski in francoski jabolčniki, splošne vrednosti parametrov v jabolčniku, kot so ocenjena vsebnost skupnih polifenolov po metodi Folin-Ciocalteu in barvni parametri CIELAB (L*, a*, b*), ter nekatere kemometrične tehnike omogočajo razlikovanje med baskovskimi in francoskimi jabolčniki s približno 90-odstotno natančnostjo.

Da bi se poseben profil okusa baskovskih jabolčnikov opredelil kot drugačen od okusa drugih proizvodov v isti kategoriji, je komisija poskuševalcev preučila jabolčnike iz Združenega kraljestva, francoske jabolčnike iz Bretanje in Normandije ter jabolčnike iz Nemčije in ZDA. Ti drugi jabolčniki so prozornejši, njihovi mehurčki CO2 pa niso tako pomešani s tekočino in tvorijo kremasto peno. Tudi barva je drugačna od barve jabolčnika „Euskal Sagardoa / Sidra del País Vasco“, ker so narejeni iz mešanice drugega sadja in namiznih jabolk. Kar zadeva aromo in okus, imajo arome in okuse sort namiznih jabolk, raznega sadja ali dodane arome in nimajo hlapne kislosti (ocetne kisline), ki je značilna za baskovske jabolčnike.

V primeru jabolčnikov iz Asturije je komisija poskuševalcev zaznala tudi naslednje razlike v primerjavi z naravnimi baskovskimi jabolčniki:

—	naravni jabolčniki iz Asturije zelo hitro izgubijo CO2,

—	na videz so prozornejši,

—	v ustih ne razkrivajo istih svežih vonjev in okusov, so lažji, manj oljnati in kremasti, kar pomeni, da je trpkost opaznejša.

5.3 Vzročna povezava. Povezava med naravnimi in človeškimi dejavniki, surovino in končnim proizvodom

Študije o avtohtonih jabolkih, ki se uporabljajo za proizvodnjo jabolčnika, so razkrile, da imajo te sorte posebne polifenolne profile, ki so tesno povezani s fizikalnimi in kemijskimi lastnostmi proizvoda. V okviru znanstvenega članka z naslovom „Polifenolni profil v jabolčniku in antioksidativna moč, december 2014“ so se merili polifenolni profili sortnih jabolčnikov, od mošta do jabolčnika. Ugotovljeno je bilo, da ima vsaka sorta poseben polifenolni profil, ki je tesno povezan s fizikalnimi in kemijskimi lastnostmi, ki jih prispeva h končnemu proizvodu.

Tradicionalno strokovno znanje proizvajalcev je prav tako bistvenega pomena pri proizvodnji jabolčnika „Euskal Sagardoa / Sidra del País Vasco“, ker vpliva na čas obiranja jabolk (različne stopnje zrelosti surovine) in zvrščanje nekaterih sort jabolk. Proizvodni sistem, mletje, stiskanje, mikroorganizmi, vključeni v vrenje, staranje na drožeh in zvrščanje iz različnih cistern, ki vsebujejo različne sorte jabolk, so izjemnega pomena pri določanju končnega profila, ki je značilen za jabolčnik „Euskal Sagardoa / Sidra del País Vasco“.

Zaradi reliefa v Baskiji so nasadi majhni in razporejeni po celotnem opredeljenem geografskem območju. To je privedlo tudi do nastanka novih sort jabolk, ki so se skozi stoletja pridelovala v različnih sadovnjakih. Rezultat kombinacije blagega, vlažnega podnebja in glinastih tal so profili z izrazito kislostjo in polifenoli v jabolkih, ki so ključni vidiki jabolčnika „Euskal Sagardoa / Sidra del País Vasco“. Strokovno znanje in izkušnje proizvajalcev so nepogrešljivi za način proizvodnje, lastnosti proizvoda (nefiltriran, brez dodanega sladkorja ali vode ter z vsebnostjo samo naravno prisotnega ogljikovega dioksida) in način obroditve sadov na jablanah. Sposobnost izbire prave sorte med razpoložljivimi sortami in določanja, kdaj so zrele, da se dosežeta določena vrednost pH in vsebnost polifenolov, je odločilna za proizvod, ker ti vidiki zagotavljajo stabilnost in rok uporabnosti proizvoda, ki ne sme biti niti filtriran niti stabiliziran. Poleg tega količina dušika v jabolkih v kombinaciji z razpoložljivimi kvasovkami vpliva na alkoholno in jabolčno-mlečnokislinsko vrenje proizvoda. Ti vidiki neposredno vplivajo na celotno vrenje sladkorjev in nastajanje naravno prisotnega CO2 v proizvodu, kar sta odločilna dejavnika pri zagotavljanju kakovosti in ustreznega roka uporabnosti.

Zato je jasno, da so bile z lastnostmi razmejenega območja določene lastnosti jabolk, ki se uporabljajo za proizvodnjo jabolčnika „Euskal Sagardoa / Sidra del País Vasco“. To so med drugim fizikalne in kemijske lastnosti, ki jih jabolka prispevajo k temu jabolčniku in zaradi katerih se ta razlikuje od drugih podobnih naravnih jabolčnikov, kar potrjujejo različne študije Univerze v Baskiji („Analiza različnih sort jabolk za proizvodnjo jabolčnika med zorenjem z jedrsko magnetno spektroskopijo“, julij 2002, str. 2, Gloria L. del Campo Martínez in drugi), v katerih je navedeno, da „je kemijska sestava jabolk odvisna od sorte, podnebja, stopnje zrelosti in uporabljenih načinov gojenja“.

Sklic na specifikacijo proizvoda (člen 6(1), drugi pododstavek, te uredbe)

Specifikacija proizvoda: https://euskalsagardoa.eus/pliego-de-condiciones/?lang=es

Spletno mesto za dostop do bibliografskih virov:

https://euskalsagardoa.eus/bibliografia-de-interes/?lang=es

(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 49

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Letnik 66 9. februar 2023

Vsebina		Stran
	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2023/C 49/01	Menjalni tečaji eura – 8. februar 2023	1
	Evropski nadzornik za varstvo podatkov
2023/C 49/02	Povzetek mnenja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o podpisu, začasni uporabi in sklenitvi sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Sejšeli o dostopu ribiških plovil Sejšelov do voda Mayotta (Celotno besedilo tega mnenja je na voljo v angleščini, francoščini in nemščini na spletišču ENVP https://edps.europa.eu)	2
	INFORMACIJE V ZVEZI Z EVROPSKIM GOSPODARSKIM PROSTOROM
	Nadzorni organ Efte
2023/C 49/03	Obvestilo Nadzornega organa Efte o obrestnih merah za vračilo državne pomoči in referenčnih obrestnih merah / diskontnih stopnjah za države Efte, ki veljajo od 1. novembra 2022 – Objavljeno v skladu s pravili o načinu določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj iz dela VII Smernic Nadzornega organa o državni pomoči ter členom 10 Odločbe Nadzornega organa št. 195/04/COL z dne 14. julija 2004	4

	V Objave
	UPRAVNI POSTOPKI
	Evropska komisija
2023/C 49/04	Namenska razpisa za zbiranje predlogov v letu 2023 v okviru programa dela 2023 Raziskovalnega sklada za premog in jeklo (2021–2027)	5
	SODNI POSTOPKI
	Evropska komisija
2023/C 49/05	Zahtevek za svetovalno mnenje Sodišča Efte, ki ga je dne 26. septembra 2022 vložilo Verwaltungsgerichtshof des Fürstentums Liechtenstein v zadevi RS proti Steuerverwaltung des Fürstentums Liechtenstein (Zadeva E-11/22)	6
2023/C 49/06	Zahtevek za svetovalno mnenje Sodišča Efte, ki ga je dne 26. septembra 2022 vložilo Verwaltungsgerichtshof des Fürstentums Liechtenstein v zadevi Maximilian Maier (Zadeva E-12/22)	7
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM SKUPNE TRGOVINSKE POLITIKE
	Evropska komisija
2023/C 49/07	Obvestilo o bližnjem izteku nekaterih protidampinških ukrepov	8
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
	Evropska komisija
2023/C 49/08	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.11013 – CINVEN VII / OTPP / GROUP.ONE / DOGADO) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	9
2023/C 49/09	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.10971 – ILS / DANX / JV) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	11
	DRUGI AKTI
	Evropska komisija
2023/C 49/10	Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33	13
2023/C 49/11	Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33	20
2023/C 49/12	Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33	28
2023/C 49/13	Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33	35
2023/C 49/14	Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33	47
2023/C 49/15	Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33	56
2023/C 49/16	Objava zahtevka v skladu s členom 50(2), točka (a), Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil	67

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,0735
JPY	japonski jen	140,81
DKK	danska krona	7,4421
GBP	funt šterling	0,88800
SEK	švedska krona	11,3423
CHF	švicarski frank	0,9881
ISK	islandska krona	151,50
NOK	norveška krona	11,0260
BGN	bolgarski lev	1,9558
CZK	češka krona	23,782
HUF	madžarski forint	388,73
PLN	poljski zlot	4,7385
RON	romunski lev	4,8975
TRY	turška lira	20,2164
AUD	avstralski dolar	1,5416
CAD	kanadski dolar	1,4389
HKD	hongkonški dolar	8,4265
NZD	novozelandski dolar	1,6971
SGD	singapurski dolar	1,4220
KRW	južnokorejski won	1 351,40
ZAR	južnoafriški rand	18,9129
CNY	kitajski juan	7,2841
IDR	indonezijska rupija	16 227,39
MYR	malezijski ringit	4,6144
PHP	filipinski peso	58,817
RUB	ruski rubelj
THB	tajski bat	35,973
BRL	brazilski real	5,5644
MXN	mehiški peso	20,2984
INR	indijska rupija	88,5940

	Islandija	Lihtenštajn	Norveška
1.11.2022 –	5,08	–0,45	2,38