3.2.2023

Uradni list Evropske unije

C 41/1

PRIPOROČILO SVETA

z dne 30. januarja 2023

o zadostnem minimalnem dohodku za aktivno vključevanje

(2023/C 41/01)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 292 v povezavi s členom 153(1), točka (j), Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Da bi ljudem zagotovili dostojno življenje v vseh življenjskih obdobjih, je zastavljeni cilj tega priporočila boj proti revščini in socialni izključenosti ter doseganje visokih ravni zaposlovanja, kar naj bi dosegli tako, da bi se zavzemali za zadostno dohodkovno podporo, zlasti minimalni dohodek, učinkovit dostop do omogočitvenih in bistvenih storitev za osebe, ki nimajo zadostnih sredstev, ter spodbujanje vključevanja tistih, ki lahko delajo, na trg dela v skladu s pristopom aktivnega vključevanja.

(2)	Na podlagi člena 151 PDEU so cilji Unije in držav članic med drugim spodbujanje zaposlovanja, izboljšanje življenjskih razmer in delovnih pogojev, ustrezna socialna zaščita in boj proti izključenosti.

(3)

V členu 34 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (1) je določeno, da Unija priznava in spoštuje pravico dostopa do dajatev socialne varnosti in socialnih služb. Določa tudi, da ima vsakdo, ki v Uniji zakonito prebiva in spreminja prebivališče, pravico do dajatev socialne varnosti in socialnih ugodnosti ter da Unija v boju proti socialni izključenosti in revščini priznava in spoštuje pravico do socialne pomoči in pomoči pri pridobitvi stanovanj, ki naj zagotovita dostojno življenje vsem, ki nimajo zadostnih sredstev.

(4)

Priporočilo Sveta 92/441/EGS (2) o skupnih merilih v zvezi z zadostnimi sredstvi in socialno pomočjo v sistemih socialnega varstva državam članicam priporoča, naj v okviru celovitih in doslednih prizadevanj za boj proti socialni izključenosti priznajo, da ima vsakdo temeljno pravico do zadostnih sredstev in socialne pomoči, da lahko živi človeka dostojno življenje, ter se jim priporoča, naj po potrebi prilagodijo svoje sisteme socialne zaščite. Glede na vsebino tega priporočila je Priporočilo 92/441/EGS primerno nadomestiti.

(5)

Priporočilo Komisije 2008/867/ES (3) o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela, določa celostno strategijo za omogočanje lažjega dostopa do trajnostne, kakovostne zaposlitve za tiste, ki so sposobni delati, ter za to, da se priskrbijo sredstva, ki zadostujejo za dostojno življenje, skupaj s podporo za vključitev v družbo za tiste, ki za delo niso sposobni. Ta integrirani pristop, ki temelji na kombinaciji treh sklopov politike – zadostne dohodkovne podpore, vključujočih trgov dela in dostopa do kakovostnih storitev – je še posebej pomemben za osebe, ki so najbolj oddaljene od trga dela ali izključene iz družbe.

(6)

Evropski parlament, Svet in Komisija so novembra 2017 razglasili evropski steber socialnih pravic (4), ki določa 20 načel, pomembnih za dobro delujoče in poštene trge dela ter sisteme socialnega varstva. V načelu 14 je določeno, da ima vsakdo brez zadostnih sredstev pravico do zadostnega minimalnega dohodka, ki zagotavlja dostojno življenje v vseh obdobjih ter učinkovit dostop do potrebnega blaga in storitev in da bi se za tiste, ki so delovno sposobni, moral minimalni dohodek kombinirati s pobudami za (ponovno) vključitev na trg dela.

(7)

Komisija je v sporočilu z dne 4. marca 2021 z naslovom „Akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic“ (5) določila cilj oblikovati močno socialno Evropo. Evropski svet je junija 2021 pozdravil socialni cilj Unije za zmanjšanje revščine v skladu z Izjavo iz Porta, ki so jo voditelji držav in vlad podpisali 8. maja 2021; v skladu s tem ciljem bi se moralo do leta 2030 v primerjavi z letom 2019 število ljudi, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost, zmanjšati za vsaj 15 milijonov, od katerih bi moralo biti vsaj pet milijonov otrok. Pozdravil je tudi krovne cilje glede zaposlovanja, tj. da bi moralo biti zaposlenih vsaj 78 % prebivalstva med 20. do 64. letom starosti, ter da bi se moralo vsako leto usposabljanj udeležiti vsaj 60 % vseh odraslih. Revidiran pregled socialnih kazalnikov in primerjalni okvir minimalnega dohodka, o katerem se je dogovoril Odbor za socialno zaščito, krepita analitično podlago evropskega semestra, skupnega poročila o zaposlovanju in specifičnih priporočil za države.

(8)	V agendi za trajnostni razvoj do leta 2030 in njenih ciljih je poudarjeno, da mora biti trajnostna gospodarska rast tesno povezana z izkoreninjenjem revščine in drugega pomanjkanja, zmanjšanjem neenakosti ter boljšim dostopom do zdravstva, izobrazbe in zaposlitve.

(9)

Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 24. oktobra 2017 o politikah na področju minimalnega dohodka kot sredstvu za boj proti revščini (6) države članice pozval k uvedbi zadostnega minimalnega dohodka, pri čemer je poudaril vlogo zaščite minimalnega dohodka kot sredstva za boj proti revščini. Svet je v svojih sklepih z dne 12. oktobra 2020„o okrepitvi zaščite minimalnega dohodka v boju proti revščini in socialni izključenosti ob pandemiji“ (7) pozval Komisijo, naj sproži posodobitev okvira Unije, da se tako učinkovito podprejo in dopolnijo politike držav članic za nacionalno zaščito minimalnega dohodka. Med Konferenco o prihodnosti Evrope so se državljani in državljanke zavzeli za skupen okvir Unije na področju minimalnega dohodka.

(10)

To priporočilo temelji na ugotovitvah ocen Komisije, v katerih je pregledan napredek, dosežen pri izvajanju Priporočila 2008/867/ES. Ocene so potrdile veljavnost pristopa aktivnega vključevanja, vendar so izpostavile posebne izzive, ki so med drugim povezani z nizko zadostnostjo minimalnega dohodka, njegovim omejenim uveljavljanjem in ozko pokritostjo z njim, s potencialnimi odvračilnimi dejavniki, ki izhajajo iz davčnega sistema in sistema socialnih prejemkov, ter s problematičnim dostopom do kakovostnih storitev, ki spodbujajo socialno vključevanje in vključevanje na trg dela. Ocene so pozvale tudi k močnejšemu fokusu na zadostno podporo za socialno vključevanje oseb, ki ne morejo delati.

(11)

Kljub napredku, doseženemu pri zmanjševanju revščine in socialne izključenosti v Uniji v zadnjem desetletju, je bilo leta 2021 v tveganju revščine ali socialne izključenosti še vedno več kot 95,4 milijona ljudi, pri čemer je bilo to tveganje večje za ženske. Zaskrbljujoče je, da se je povečalo tveganje revščine pri ljudeh, ki živijo v gospodinjstvih (pretežno) brez delovno aktivnih članov, ter povečanje revščine v številnih državah članicah, obenem pa se je zmanjšal učinek socialnih transferjev na zmanjšanje revščine. Unija in njene države članice bi si morale bolj prizadevati za učinkovitejšo pomoč najbolj ranljivim in prikrajšanim osebam.

(12)

Trajnostna in kakovostna zaposlitev je najboljša pot iz revščine in socialne izključenosti. Hkrati zagotavljanje prisotnosti več ljudi na trgu dela, prispeva k financiranju sistemov socialne zaščite in povečuje njihovo finančno vzdržnost, kar prispeva k medgeneracijski pravičnosti in spodbuja socialno kohezijo. Za doseganje višjih stopenj zaposlenosti je ključno podpirati ljudi pri uspešnih premikih znotraj trga dela.

(13)

Družbene in gospodarske prednosti ustreznih in ciljno usmerjenih socialnovarstvenih mrež so postale še pomembnejše v času omejitev gibanja zaradi pandemije COVID-19. Zajezitveni ukrepi COVID-19 so imeli nesorazmeren vpliv na ženske in prikrajšane skupine, zlasti v smislu dostopa do zdravstvenega varstva na področju fizičnega in duševnega zdravja, do izobraževanja in do ustreznih storitev, kar je tudi poslabšalo že obstoječe omejitve pri dostopu do zaposlitve (8). Izkušnje, pridobljene med COVID-19 krizo, so izpostavile tudi pomen ustreznih, celovitih in odpornih sistemov socialne zaščite kot na pretrese odzivnih preventivnih instrumentov, ki prispevajo k okrevanju.

(14)

Makroekonomski trendi, povezani z globalizacijo, zelenim in digitalnim prehodom, demografskimi spremembami in spreminjajočimi se vzorci dela, še naprej vplivajo na Unijo. Celovite in zanesljive socialnovarstvene mreže, ki zagotavljajo zadostno dohodkovno podporo in olajšujejo premike znotraj trga dela, vključno s podporo za preusposabljanje in izpopolnjevanje, lahko pripomorejo k pravičnosti in vključujočnosti navedenih procesov. Zaradi sprememb v kariernih vzorcih, skupaj s povečanjem nestandardnih oblik zaposlitve, lahko ljudje z nizkimi dohodki težje izpolnijo pogoje za dostop do sistemov socialne zaščite, ki temeljijo na zavarovanju, poleg tega pa te spremembe lahko povzročijo povečano povpraševanje po alternativnih podpornih ukrepih, kot je minimalni dohodek. Poleg tega po neupravičeni in nezakoniti vojni agresiji Rusije proti Ukrajini močno zvišanje cen energije in posledična inflacija vplivata na gospodinjstva z nizkimi in nižjimi srednjimi dohodki. Dohodkovni ukrepi lahko ciljajo na ranljive skupine in so združljivi z ohranjanjem spodbud za zmanjšanje povpraševanja po energiji in izboljšanje energijske učinkovitosti.

(15)

To priporočilo se osredotoča na „osebe, ki nimajo zadostnih sredstev“, tj. osebe, ki živijo v gospodinjstvih z nezadostnimi, nerednimi ali negotovimi denarnimi in materialnimi sredstvi, ki so nepogrešljiva za njihovo zdravje in dobrobit ter za udeležbo v gospodarskem in družbenem življenju. Tistim, ki lahko delajo, morajo zanesljive socialnovarstvene mreže olajšati (ponovno) vključitev na trg dela s specifičnimi podpornimi ukrepi, ki združujejo aktivne ukrepe trga dela, podporo pri iskanju zaposlitve, izobraževanje in usposabljanje. Osebam v stiski, tudi tistim, ki ne morejo delati, zagotavljajo zadostno dohodkovno podporo in omogočitvene storitve. Socialnovarstvene mreže torej niso pasivno orodje, ampak delujejo, kolikor je to mogoče, kot odskočna deska za socialno-ekonomsko vključevanje in navzgor usmerjeno socialno mobilnost ter izboljšujejo vključenost in zaposlitvene možnosti.

(16)

Socialnovarstvene mreže vključujejo vrsto denarnih prejemkov in prejemkov v naravi, s čimer zagotavljajo dohodkovno podporo ter dostop do omogočitvenih in bistvenih storitev. Pomembni sestavni deli dohodkovne podpore so socialnovarstveni prejemki na podlagi minimalnega dohodka, opredeljeni kot neprispevni in na oceno materialnega položaja vezani denarni prejemki kot zadnja možnost, katerih cilj je zapolniti vrzel za doseganje določene skupne ravni dohodka v gospodinjstvu, kadar so drugi viri dohodka ali prejemkov izčrpani ali ne zadostujejo za zagotovitev dostojnega življenja. V nekaterih državah članicah se lahko socialnovarstveni prejemki na podlagi minimalnega dohodka kombinirajo z drugimi denarnimi prejemki, ki se zagotavljajo gospodinjstvu in njegovim članom, kot so otroški dodatki, družinski prejemki, stanovanjski dodatki, denarna nadomestila za brezposelnost, invalidski in starostni prejemki ali socialni prejemki za zaposlene. Dopolnjuje lahko tudi minimalne pokojnine in dohodke iz dela. To priporočilo obravnava predvsem minimalni dohodek in ne posega v Priporočilo Sveta o dostopu delavcev in samozaposlenih oseb do socialne zaščite (9).

(17)

Minimalni dohodek je ključni element strategij za izhod iz revščine in izključenosti ter lahko deluje kot avtomatski stabilizator. V času gospodarske krize lahko pomaga podpreti trajnostno in vključujoče okrevanje, ublažiti upad dohodkov gospodinjstev in omejiti število oseb, izpostavljenih tveganju revščine ali socialne izključenosti. Za tiste, ki lahko delajo, bi moral minimalni dohodek vključevati zadostne spodbude ter prilagojeno in sorazmerno pogojevanje za (ponovno) vključitev na trg dela. Hkrati bi moral biti minimalni dohodek zasnovan skupaj s spodbudami za delo, da se preprečijo učinki histereze na trgu dela in podpre visoka stopnja zaposlenosti, visoka delovna intenzivnost, trajnostni prehod na trg dela in navzgor usmerjena dohodkovna mobilnost.

(18)

Prejemki v naravi lahko dopolnijo denarne prejemke z olajšanjem dostopa do specifičnih storitev, kot so predšolska vzgoja in varstvo v skladu s Priporočilom Sveta (EU) 2021/1004 (10) o vzpostavitvi evropskega jamstva za otroke, zdravstveno varstvo in dolgotrajna oskrba, socialna stanovanja, zaposlovanje in usposabljanje, pa tudi do osnovnih storitev. Zagotavljanje takih prejemkov v naravi lahko pomaga umestiti oceno zadostnosti dohodkovne podpore v kontekst. Pri ocenjevanju zadostnosti dohodkovne podpore se lahko za osebe, ki nimajo zadostnih sredstev, upoštevajo nekateri prejemki v naravi, ki se zagotavljajo prek ciljno usmerjenih shem, ki podpirajo splošno potrošnjo (na primer boni za hrano ali nadomestilo stroškov, ki so neposredno povezani s stanovanji, vključno z zmanjšanjem tarif za energijo), če neposredno prispevajo k izboljšanju dohodkovnega položaja upravičencev do minimalnega dohodka.

(19)

Z okrepitvijo prizadevanj za izvajanje integriranih, zanesljivih socialnovarstvenih mrež se lahko ne le izboljša socialno in zdravstveno stanje oseb, ki so najbolj oddaljene od trga dela, temveč se lahko zagotovijo tudi trajne socialne in ekonomske koristi za Unijo, okrepi ekonomska, socialna in teritorialna kohezija ter ustvarijo bolj pravične, kohezivne in odporne družbe. Potrebna so nadaljnja prizadevanja, da se izboljša dostop do sistema socialne zaščite, ki temelji na zavarovanju, za osebe z nizkimi dohodki, da bi tako lažje pridobili pravice do socialne zaščite, zlasti z omogočanjem kakovostne zaposlitve, in za to, da se uskladi zagotavljanje dohodkovne podpore v okviru ustreznih sistemov. Te socialnovarstvene mreže bi morale pomagati tudi povečati dostop do zdravstvenega varstva in zdrave hrane za ljudi, ki živijo v revščini. Države članice bi si morale prizadevati za povečanje uspešnosti in učinkovitosti svojih sistemov socialne zaščite kot celote, vključno s podpiranjem dostopa do trga dela, da bi se izognili, da bi ljudje dolgoročno zapadli v revščino ali se morali zanašati na minimalni dohodek.

(20)

Čeprav imajo vse države članice vzpostavljene socialnovarstvene mreže, je napredek pri zagotavljanju njihove dostopnosti in zadostnosti neenakomeren. Zasnova se med državami članicami razlikuje zaradi različnih nacionalnih tradicij in splošne strukture sistemov socialne zaščite ter medsebojnega vplivanja denarnih prejemkov in prejemkov v naravi. Kljub temu se države članice soočajo s podobnimi izzivi. Čeprav je prišlo do določene konvergence, do zdaj sprejete reforme niso bile vedno zadostne ali pa je bilo njihovo izvajanje počasno, kot kažejo ustrezna dolgoročna specifična priporočila za države, izdana v procesu evropskega semestra. Nacionalni načrti zadevnih držav članic v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost predvidevajo podporo reformam in naložbam za krepitev učinkovitosti, zasnove in odpornosti njihovih sistemov socialne zaščite, vključno z izboljšanjem zasnove minimalnega dohodka in zagotavljanjem navzgor usmerjene konvergence v zvezi z njegovo zadostnostjo in pokritostjo z njim. Več naložb je osredinjenih tudi na boj proti energetski revščini in na izboljšanje dostopa ranljivih gospodinjstev do osnovnih storitev.

(21)

Dohodkovna podpora se šteje za zadostno, ko zagotavlja dostojno življenje v vseh življenjskih obdobjih. Za zagotovitev zadostnosti skupne dohodkovne podpore je potrebna zanesljiva in pregledna metodologija za določanje, redno pregledovanje in, kadar je to ustrezno, vsakoletno prilagajanje minimalnega dohodka, ki temelji na ustreznih kazalnikih in upošteva specifične potrebe gospodinjstva. Ocena zadostnosti lahko temelji na referenčnih vrednostih, kot je nacionalni prag tveganja revščine ali metodologije, ki temeljijo na nacionalno opredeljeni košarici blaga in storitev, ki odraža življenjske stroške in potrebe oseb, ki nimajo zadostnih sredstev, v dani državi članici ali regiji. Zadostnost je mogoče meriti tudi glede na dohodek iz dela, kot je dohodek zaposlenega z nizkimi dohodki ali minimalno plačo, ob hkratnem upoštevanju praga tveganja revščine ali življenjskih stroškov in potreb oseb, ki nimajo zadostnih sredstev. Čeprav je jasno, da bi moral biti dohodek iz dela (na ravni minimalne plače) višji od dohodka iz socialnih prejemkov, ni dokazov o tem, da naj bi v povprečju obstajala manjša verjetnost, da osebe, ki prejemajo minimalno dohodkovno podporo, najdejo zaposlitev. Glede na razlike v ustreznosti med državami bi morale države članice postopno doseči zadostne ravni skupne dohodkovne podpore. Države članice bi morale pri določanju in prilagajanju ravni minimalnega dohodka upoštevati stopnjo inflacije (zlasti na področju hrane in energije), rast življenjskih stroškov in gibanje plač.

(22)

Merila za upravičenost do minimalnega dohodka lahko nekaterim skupinam onemogočajo dostop do njega. Načeloma so otroci zajeti v okviru gospodinjstva. Vendar lahko starostna meja za prosilce starejše od 18 let, omeji dostop mladim odraslim. Omejitve, povezane z minimalnim trajanjem zakonitega prebivanja, lahko omejijo dostop tistim, ki niso državljani zadevne države, brezdomci ali osebe, ki živijo na prikrajšanih območjih (npr. v romskih naseljih), pa brez stalnega prebivališča težko uveljavljajo pravico do minimalnega dohodka. Čeprav je ocena materialnega položaja ključni element, da se zagotoviti ustrezno usmerjanje minimalnega dohodka, lahko pride tudi do nezadostne pokritosti, kadar je prag najvišje skupne vrednosti dohodka in premoženja pri oceni materialnega položaja določen nizko, zaradi česar so nekatera gospodinjstva izključena, tudi če so revna. Uvedba nediskriminatornih meril za dostop do minimalnega dohodka ne vpliva na izjeme od enakega obravnavanja, ki jih določa ali dovoljuje pravo Unije, kot je Direktiva 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta (11).

(23)

Odpraviti je treba vrzeli v pokritosti z minimalnim dohodkom in zagotoviti kontinuiteto pokritosti v različnih življenjskih obdobjih z uvedbo preglednih in nediskriminatornih meril za dostop. Starost, obstoj stalnega naslova ali zahteva po nesorazmerno dolgem zakonitem prebivanju ne bi smeli predstavljati ovire za dostop do minimalnega dohodka. Ocena materialnega položaja običajno vključuje različne vrste dohodkov (kot so dohodki iz dela ali že dodeljeni prejemki) in določeno premoženje (kot je lastnina). Pragovi za oceno materialnega položaja ter vrste prihodkov in premoženja, ki so izključene iz ocene materialnega položaja, bi morali odražati dostojno življenje za različne vrste in velikosti gospodinjstev v zadevni državi članici. Nizki dohodki iz dela (kot so enkratni ali neredni dohodki) bi se morali pri oceni materialnega položaja obravnavati sorazmerno na način, ki ščiti spodbude za delo za tiste, ki lahko delajo, in ne izključuje prosilcev iz prejemanja (morda nižjih) socialnih prejemkov. Dostop do minimalnega dohodka je treba odobriti hitro, brez nepotrebnega odlašanja, pravica pa bi morala biti neomejena, pod pogojem, da prosilci ob rednih pregledih še naprej izpolnjujejo merila za upravičenost in specifično pogojevanje. Predvideni 30-dnevni rok za obravnavo vloge od takrat, ko je bila vložena, se lahko prekine, če je treba ugotoviti vsa dejstva, vendar pod pogojem, da osebe, ki nimajo zadostnih sredstev, po možnosti prejmejo ustrezno začasno pomoč.

(24)

V času upada gospodarske rasti in raznovrstnih kriznih razmer ima lahko prožnost pri zasnovi minimalnega dohodka, vključno z začasno poenostavljenim dostopom, sprostitvijo meril za upravičenost ali podaljšanjem trajanja prejemkov, pomembno vlogo pri blaženju negativnih socialnih posledic in stabilizacijsko vlogo v gospodarstvu. Ukrepi fiskalne konsolidacije, ki povzročijo znižanje ravni zaščite in ne izboljšanja učinkovitosti sistemov, bi morali biti uporabljeni le kot zadnja možnost in bi morali biti pospremljeni z oceno porazdelitvenega učinka za ublažitev negativnih učinkov na najbolj prikrajšane; raven zaščite bi morala v vsakem primeru ostati ustrezna.

(25)

Nesorazmerno upravno breme, neozaveščenost ali strah pred stigmatizacijo ali diskriminacijo lahko povzročijo, da upravičenci do minimalnega dohodka ne zaprosijo za dostop do njega. Z izogibanjem razdrobljenosti sistemov, zagotovitvijo splošne dostopnosti in enostavnosti postopkov za vložitev vloge ter nudenjem upravne podpore potencialnim prosilcem se lahko poveča uveljavljanje minimalnega dohodka. Potrebni so dodatni ukrepi za lažje uveljavljanje minimalnega dohodka pri samohranilskih gospodinjstvih, ki jih večinoma vodijo ženske. Poleg tega bi morala biti, ob spoštovanju pravil o varstvu podatkov, prizadevanja za ozaveščanje usmerjena zlasti v socialno prikrajšana območja in najbolj marginalizirana gospodinjstva, vključno z romskimi. Nizka dostopnost digitalnih orodij ali pomanjkanje spretnosti za njihovo uporabo lahko prav tako predstavljata oviro za učinkovit dostop, tudi za invalide. Redno spremljanje in analiza ustreznih podatkov lahko pomagata razumeti vzroke neuveljavljanja in izboljšati odziv politike.

(26)

Ocena materialnega položaja se izvaja na ravni gospodinjstva, vendar pogosto ne upošteva položaja posameznikov v gospodinjstvu, morebitne neenake delitve družinskih dohodkov in želje po avtonomiji. To še posebej prizadene ženske, saj pri njih obstaja večja verjetnost, da bodo imele nižje dohodke, nižjo plačo in večjo obveznost oskrbe. Rešitve, sprejete v skladu z nacionalnim pravom in prakso, ki posameznim članom gospodinjstva olajšajo prejemanje njihovega deleža dohodkovne podpore, lahko prispevajo k enakosti spolov ter ekonomski neodvisnosti in dohodkovni varnosti žensk, mladih odraslih in invalidov, ne da bi se zaradi tega nujno spremenila praksa ocenjevanja materialnega položaja in povečala skupna raven socialnih prejemkov na ravni gospodinjstva.

(27)

Krepitev vključujočih trgov dela, dostopnih vsem, je pomembna za ublažitev dolgoročne odvisnosti od dohodkovne podpore. Aktivacijske zahteve in aktivne politike trga dela lahko spodbudijo večja prizadevanja pri iskanju zaposlitve in sprejemanje ponudb za delo, kadar vključujejo podporne storitve, kot so svetovanje, kovčing in pomoč pri iskanju zaposlitve, ter ukrepe za zagotavljanje ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem. V skladu s Priporočilom Sveta z dne 30. oktobra 2020 o Mostu do delovnih mest – okrepitev jamstva za mlade (12) bi bilo treba posebno pozornost nameniti mladim, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo in so izpostavljeni tveganju revščine ali socialne izključenosti, tako da se jih v najkrajšem možnem času vrne v izobraževanje, usposabljanje ali na trg dela, prejemanje dohodkovne podpore pa bi moralo biti povezano s posebej močnimi aktivacijskimi ukrepi. V skladu s strategijo Komisije o pravicah invalidov 2021-2030 (13) bi bilo treba posebno pozornost nameniti tudi potrebam invalidov. Priložnosti za izpopolnjevanje in preusposabljanje, prilagojena podpora in svetovalno delo, ki ustrezajo specifičnim potrebam, zagotavljanje kakovostnih delovnih mest, spodbujanje ohranjanja zaposlitve in omogočanje napredovanja lahko podprejo prehod v zaposlitev v vseh starostih. Redni pregledi spodbud in odvračilnih dejavnikov, ki izhajajo iz davčnega sistema in sistema socialnih prejemkov, postopna odprava dohodkovne podpore ob zaposlitvi ali možnost njenega kombiniranja z zaslužkom lahko povečajo razpoložljivi dohodek gospodinjstva in s tem prispevajo k zagotavljanju, da se delo izplača, zmanjšanju revščine zaposlenih in spodbujanju formalnega zaposlovanja. Hkrati je treba skrbno zasnovati socialne prejemke za zaposlene, da bi se preprečile pasti nizkih plač.

(28)	Zaposlovanje v socialnem gospodarstvu bi lahko pomenilo odskočno desko za druge sektorje trga dela. Olajšanje prehoda v zaposlitev bi bilo treba podpirati z zagotavljanjem namenskih ukrepov za delodajalce, ki bi jih po potrebi spremljale ciljno usmerjene finančne spodbude.

(29)

Za vzpostavitev zanesljivih socialnovarstvenih mrež so potrebne tudi storitve socialnega vključevanja, na primer socialno delo, svetovanje, kovčing, mentorstvo, psihološka podpora in različni rehabilitacijski programi, ter ukrepi, ki olajšujejo dostop do drugih omogočitvenih ali osnovnih storitev. Prav tako bi bilo treba nadaljevati prizadevanja za izboljšanje kakovosti storitev v skladu s prostovoljnim evropskim okvirom kakovosti za socialne storitve vzpostavljen s strani Odbora za socialno zaščito (14) in zagotoviti stalen dostop do osnovnih storitev. Okrepiti bi bilo treba tudi ukrepe za odpravo finančnih in nefinančnih ovir, ki ovirajo enak in univerzalen dostop do storitev.

(30)

Bolj individualizirana podpora, namenjena opredelitvi in obravnavanju kompleksnih potreb oseb, ki nimajo zadostnih sredstev, in njihovih gospodinjstev, lahko pomembno prispeva k njihovemu uspešnemu socialnemu in ekonomskemu vključevanju. Ocena potreb je predpogoj za sklenitev prilagojenega načrta vključevanja, ki bi zajemal osebe v zadevnem gospodinjstvu, ki nimajo zadostnih sredstev (individualno ali skupno), pri čemer bi določal vrsto potrebne podpore in dogovorjene cilje. Podpora bi morala vključevati ukrepe socialnega vključevanja ali ukrepe aktivne politike trga dela v ustreznem zaporedju, odvisno od individualnega položaja in razpoložljivosti za delo, pri čemer bi moralo biti zagotovljeno ravnovesje med pozitivnimi spodbudami in aktivacijskimi zahtevami. Tudi dogovori o vključitvi v zaposlovanje, sklenjeni v skladu s Priporočilom Sveta z dne 15. februarja 2016 o vključevanju dolgotrajno brezposelnih na trg dela (15), se lahko uporabijo za ta namen in se lahko po potrebi ustrezno prilagodijo.

(31)

Učinkoviti mehanizmi upravljanja so ključni za zagotavljanje zanesljivih socialnovarstvenih mrež. Pri upravljanju socialnih prejemkov in zagotavljanju storitev bi se morala izkoristiti orodja, ki jih nudi digitalni prehod, pri čemer bi se morala preprečiti izključenost zaradi digitalnega razkoraka. Prizadevati bi si bilo treba za zagotovitev tesnega usklajevanja in prilagajanja obstoječih sistemov in socialnih prejemkov ter njihovega usklajevanja z drugimi politikami. Posebno pozornost je treba nameniti krepitvi operativne zmogljivosti vseh vključenih institucij. Izmenjava podatkov in tesnejše sodelovanje na različnih ravneh upravljanja in storitev, tudi s formalnimi sporazumi ali enotnimi kontaktnimi točkami, omogočata bolje integrirano podporo. Zanesljivo spremljanje in redno ocenjevanje učinka politike z vključevanjem vseh deležnikov lahko prispevata k večji učinkovitosti, ozaveščenemu oblikovanju politik in izboljšani preglednosti nacionalnih sistemov.

(32)

Organizacije civilne družbe imajo pogosto pomembno dopolnilno vlogo v boju proti revščini in socialni izključenosti. Njihove namenske dejavnosti lahko podpirajo javne organe pri oblikovanju in izvajanju politik vključevanja in aktivacije. Organizacije civilne družbe z zagotavljanjem materialne in psihosocialne podpore najranljivejšim prispevajo k ponovni vzpostavitvi človekovega dostojanstva in podpiranju socialnega vključevanja, hkrati pa usmerjajo tiste, ki lahko delajo, na poti do zaposlitve.

(33)

Vzajemno učenje in izmenjava dobrih praks na ravni Unije skupaj z analitičnim delom za nadaljnjo izpopolnitev obstoječega primerjalnega okvira Unije na področju minimalnega dohodka, med drugim s povečanjem razpoložljivosti in primerljivosti ustreznih kazalnikov ter rednosti podatkov, bi morala podpirati države članice pri oblikovanju in izvajanju nacionalnih reform.

(34)

Za podporo izvajanju tega priporočila so na voljo sredstva Unije. V okviru Evropskega socialnega sklada plus, ustanovljenega z Uredbo (EU) 2021/1057 Evropskega parlamenta in Sveta (16), bi morala vsaka država članica nameniti vsaj 25 % sredstev Evropskega socialnega sklada plus za boj proti socialni izključenosti. Evropski sklad za regionalni razvoj in program InvestEU lahko prav tako podpreta naložbe v omogočitveno socialno infrastrukturo, kot so socialna stanovanja ter predšolska vzgoja in varstvo, ter v opremo in dostop do kakovostnih storitev. Instrument za tehnično podporo ter mehanizem za okrevanje in odpornost že podpirata države članice pri oblikovanju in izvajanju strukturnih reform na področju minimalnega dohodka.

(35)	Splošna vzdržnost javnih financ in zadostno financiranje minimalnega dohodka sta bistvena za njihovo odpornost, učinkovitost in uspešnost. Izvajanje tega priporočila ne bi smelo znatno vplivati na finančno ravnotežje sistemov socialne zaščite v državah članicah.

(36)

Ocena porazdelitvenega učinka je koristno orodje za zajem učinka proračunskih ukrepov in drugih reform ter naložb na različne dohodkovne razrede, vključno z najbolj prikrajšanimi. Ocena porazdelitvenega učinka lahko tako prispeva k učinkovitejšemu in uspešnejšemu oblikovanju davčnih reform in reform na področju socialnih prejemkov ter zagotovi, da ni nihče prezrt. V Sporočilu Komisije z dne 28. septembra 2022 z naslovom „Boljše ocenjevanje porazdelitvenega učinka politik držav članic“ so podana vodila za države članice o tem, kako najbolje vključiti oceno porazdelitvenega učinka v postopke oblikovanja politik (17).

(37)	Izvajanje tega priporočila se ne sme uporabiti za znižanje ravni zaščite določene v obstoječi nacionalni zakonodaji ali kot je določeno v Priporočilu 92/441/EGS. Države članice so pozvane, naj uvedejo ali ohranijo ugodnejše določbe od tistih, priporočenih v tem priporočilu.

(38)	To priporočilo ne posega v pristojnosti držav članic za opredelitev in organiziranje njihovih sistemov socialne zaščite –

SPREJEL NASLEDNJE PRIPOROČILO

CILJ

(1)

Cilj tega priporočila je boj proti revščini in socialni izključenosti s spodbujanjem zadostne dohodkovne podpore, zlasti z minimalnim dohodkom, učinkovitim dostopom do omogočitvenih in bistvenih storitev za osebe, ki nimajo zadostnih sredstev, ter vključevanjem tistih, ki lahko delajo, na trg dela v skladu s pristopom aktivnega vključevanja, da bi se zagotovilo dostojno življenje v vseh življenjskih obdobjih.

OPREDELITEV POJMOV

(2)

V tem priporočilu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)	„osebe, ki nimajo zadostnih sredstev“, pomeni osebe, ki živijo v gospodinjstvih z nezadostnimi, nerednimi ali negotovimi denarnimi in materialnimi sredstvi, ki so nepogrešljiva za njihovo zdravje in dobrobit ter za udeležbo v gospodarskem in družbenem življenju;

(b)	„dohodkovna podpora“ pomeni celoto vseh vrst denarnih prejemkov, ki se zagotavljajo gospodinjstvu in njegovim članom, vključno s prejemki na podlagi minimalnega dohodka;

(c)	„minimalni dohodek“ pomeni neprispevne in na materialni položaj vezane varstvene mreže v skrajni sili za osebe, ki nimajo zadostnih sredstev, in ki delujejo v okviru sistemov socialne zaščite;

(d)	„pokritost“ pomeni pravico do minimalnega dohodka, kot je opredeljeno v nacionalni zakonodaji;

(e)	„uveljavljanje“ pomeni delež oseb, ki nimajo zadostnih sredstev in so upravičene do minimalnega dohodka ter to pravico dejansko uveljavljajo;

(f)

„omogočitvene storitve“ pomenijo storitve, namenjene specifičnim potrebam oseb, ki nimajo zadostnih sredstev, za zagotovitev, da se lahko vključijo v družbo in, kadar je ustrezno, na trg dela, vključno s storitvami socialnega vključevanja, kot so socialno delo, svetovanje, kovčing, mentorstvo, psihološka podpora, rehabilitacija, ter drugimi splošnimi omogočitvenimi storitvami, vključno s predšolsko vzgojo in varstvom, zdravstvenim varstvom, dolgotrajno oskrbo, izobraževanjem in usposabljanjem ter stanovanji;

(g)	„bistvene storitve“ pomenijo storitve, ki vključujejo vodo, sanitarno oskrbo, energijo, prevoz, finančne storitve in digitalne komunikacije;

(h)	„učinkovit dostop do storitev“ pomeni stanje, v katerem so zadevne storitve na voljo takoj, cenovno dostopne, dostopne, kakovostne in pravočasno zagotovljene, pri čemer imajo potencialni uporabniki enak dostop do njih ter se zavedajo njihovega obstoja in pravic do njihove uporabe;

(i)	„načrt vključevanja“ pomeni dogovor ali niz dogovorov, sklenjenih z osebami, ki nimajo zadostnih sredstev, katerih cilj je spodbujanje njihovega socialnega vključevanja in, v primeru tistih, ki lahko delajo, njihove vključitve na trg dela.

ZADOSTNOST DOHODKOVNE PODPORE

(3)

Priporoča se, da države članice zagotovijo in po potrebi okrepijo zanesljive socialnovarstvene mreže, ki zagotavljajo dostojno življenje v vseh življenjskih obdobjih, pri čemer združujejo zadostno dohodkovno podporo – s socialnovarstvenimi prejemki na podlagi minimalnega dohodka in drugimi spremljajočimi denarnimi prejemki – in prejemke v naravi ter tako omogočajo učinkovit dostop do omogočitvenih in bistvenih storitev. Zagotavljanje prejemkov v naravi lahko podpira zanesljivo dohodkovno podporo.

(4)

Za zagotovitev zadostne dohodkovne podpore se priporoča, da države članice določijo raven minimalnega dohodka s pregledno in trdno metodologijo, opredeljeno v skladu z nacionalnim pravom, in ob vključevanju ustreznih deležnikov. Priporoča se, da takšna metodologija upošteva vse vire dohodka, specifične potrebe in položaje prikrajšanosti gospodinjstev, dohodek zaposlenega z nizkimi dohodki ali minimalno plačo, življenjski standard in kupno moč ter ravni cen in z njimi povezana gibanja ter druge ustrezne elemente.

(5)

Ob ohranjanju spodbud, da se tisti, ki lahko delajo, (ponovno) vključijo na trg dela in na njem ostanejo, se priporoča, da dohodkovna podpora oseb, ki nimajo zadostnih sredstev, doseže raven, ki je vsaj enakovredna nečemu od naslednjega:

(a)	nacionalnemu pragu tveganja revščine ali

(b)	denarni vrednosti potrebnega blaga in storitev, vključno z zadostno prehrano, stanovanjem, zdravstvenim varstvom in osnovnimi storitvami, glede na nacionalne opredelitve, ali

(c)	drugim ravnem, primerljivim z ravnema iz točke (a) ali (b) in določenim z nacionalno zakonodajo ali prakso.

(6)

Državam članicam se priporoča, naj zadostno raven dohodkovne podpore iz odstavka 5 dosežejo postopoma in najpozneje do leta 2030, pri čemer naj ohranijo vzdržnost javnih financ.

(7)

Priporoča se, da države članice redno pregledujejo in po potrebi prilagajajo raven minimalnega dohodka, da bi ohranile zadostnost dohodkovne podpore, ob upoštevanju prejemkov v naravi.

(8)

Za spodbujanje enakosti spolov, dohodkovne varnosti in ekonomske neodvisnosti žensk, mladih odraslih in invalidov se priporoča, naj države članice zagotovijo možnost zahtevka za minimalni dohodek, ki se zagotavlja posameznim članom gospodinjstva.

POKRITOST Z MINIMALNIM DOHODKOM

(9)

Priporoča se, da države članice zagotovijo, da so vse osebe, ki nimajo zadostnih sredstev, tudi mladi odrasli, pokrite z minimalnim dohodkom, določenim z zakonom, pri čemer opredelijo:

(a)	pregledna in nediskriminatorna merila za upravičenost, ki zagotavljajo učinkovit dostop do minimalnega dohodka, ne glede na obstoj stalnega naslova, hkrati pa zagotavljajo, da je trajanje zakonitega prebivanja sorazmerno;

(b)	pragove za oceno materialnega položaja, ki odražajo življenjski standard v državi članici za različne vrste in velikosti gospodinjstev ter sorazmerno upoštevajo druge vrste dohodkov (in premoženja) gospodinjstva;

(c)	čas, potreben za obravnavo vloge, pri čemer se zagotovi, da je odločba izdana brez nepotrebnega odlašanja, v praksi pa najpozneje v 30 dneh od vložitve vloge;

(d)

neprekinjenost dostopa do minimalnega dohodka, dokler osebe, ki nimajo zadostnih sredstev, izpolnjujejo merila za upravičenost in z zakonom določene pogoje, pri čemer se upravičenost redno pregleduje, medtem ko se osebam, ki lahko delajo, zagotovi dostop do posebnih in sorazmernih ukrepov za aktivno vključevanje;

(e)	enostavne, hitre, nepristranske in brezplačne pritožbene postopke, pri čemer se zagotovi, da so osebe, ki nimajo zadostnih sredstev, obveščene in imajo učinkovit dostop do takih postopkov;

(f)	ukrepe, ki zagotavljajo, da se socialnovarstvene mreže odzivajo na različne vrste kriz, in lahko učinkovito blažijo negativne socialno-ekonomske posledice takih kriz.

UVELJAVLJANJE MINIMALNEGA DOHODKA

(10)

Priporoča se, da države članice spodbujajo ali olajšajo polno uveljavitev minimalnega dohodka, tako da:

(a)	zmanjšajo upravno breme, vključno s poenostavitvijo postopkov vložitve vloge in zagotovitvijo navodil po korakih za tiste, ki jih potrebujejo, ob upoštevanju razpoložljivosti digitalnih in nedigitalnih orodij;

(b)	zagotovijo dostop do uporabniku prijaznih, brezplačnih in posodobljenih informacij o pravicah in obveznostih v zvezi z minimalnim dohodkom;

(c)	vzpostavljajo stik z osebami, ki nimajo zadostnih sredstev, z namenom njihovega ozaveščanja in lažjega uveljavljanja minimalnega dohodka, zlasti pri samohranilskih gospodinjstvih, tudi z vključevanjem ustreznih deležnikov na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;

(d)	sprejmejo ukrepe za boj proti stigmatizaciji in nezavednim predsodkom, povezanim z revščino in socialno izključenostjo;

(e)	sprejmejo ukrepe za izboljšanje ali razvoj metodologij ocenjevanja in redno ocenjujejo neuveljavljanje minimalnega dohodka glede na zadevne metodologije ter, kadar je ustrezno, povezanih ukrepov za aktivacijo na trgu dela, pri tem pa opredeljujejo ovire in uvajajo popravne ukrepe.

DOSTOP DO VKLJUČUJOČIH TRGOV DELA

(11)

Z namenom spodbujanja visokih stopenj delovne aktivnosti in vključujočih trgov dela se priporoča, da države članice, kadar je ustrezno, v sodelovanju s socialnimi partnerji – zagotovijo aktivacijo na trgu dela, odstranijo ovire za (ponovni) vstop v zaposlitev in ohranjanje zaposlitve, podpirajo osebe, ki lahko delajo, na njihovi poti do kakovostne zaposlitve, zagotovijo spodbude za delo, obravnavajo revščino zaposlenih in segmentacijo trga dela, spodbujajo formalno zaposlovanje, se borijo proti neprijavljenemu delu in olajšajo priložnosti za delo, tako da:

(a)	zagotovijo, da aktivacijske zahteve zagotavljajo zadostne spodbude za (ponovni) vstop na trg dela, hkrati pa so postopne in sorazmerne; posebno pozornost bi bilo treba nameniti mladim odraslim, da se v najkrajšem možnem času usmerijo nazaj v izobraževanje, usposabljanje ali na trg dela;

(b)	izboljšajo naložbe v človeški kapital s politikami vključujočega izobraževanja in usposabljanja, podpiranjem izpopolnjevanja in preusposabljanja, zlasti oseb z nizko ravnijo spretnosti ali zastarelimi spretnostmi, med drugim s sodelovanjem s socialnimi partnerji;

(c)	zagotovijo možnosti za kombiniranje dohodkovne podpore z dohodkom iz dela, postopno odpravo dohodkovne podpore ali ohranitev pravice do dohodkovne podpore med kratkim ali občasnim delom, poskusnimi dobami ali pripravništvi;

(d)	redno pregledujejo spodbude in odvračilne dejavnike, ki izhajajo iz davčnega sistema in sistema socialnih prejemkov;

(e)	podpirajo priložnosti za delo v sektorju socialnega gospodarstva, vključno z zagotavljanjem praktičnih delovnih izkušenj;

(f)	olajšajo prehod v zaposlitev z zagotavljanjem ukrepov za delodajalce in zaposlene, kot so spodbude za zaposlovanje, podpora pri iskanju zaposlitve in po njej, mentorstvo, svetovanje, spodbujanje ohranjanja zaposlitve in napredovanja.

DOSTOP DO OMOGOČITVENIH IN OSNOVNIH STORITEV

(12)

Priporoča se, da države članice zagotovijo:

(a)	učinkovit in enak dostop do omogočitvenih storitev, tudi v skladu z načeli kakovosti, opredeljenimi v prostovoljnem evropskem okviru kakovosti za socialne storitve;

(b)	ohranjanje neprekinjenega učinkovitega dostopa do osnovnih storitev, vključno z energijo;

(c)	odpravo finančnih in nefinančnih ovir za učinkovit dostop do omogočitvenih in bistvenih storitev.

INDIVIDUALIZIRANA PODPORA

(13)

Z namenom odprave različnih ovir za osebe, ki nimajo zadostnih sredstev, pri socialnem vključevanju ter za tiste, ki lahko delajo, pri zaposlovanju se priporoča, da države članice razvijejo individualiziran pristop in usklajujejo zagotavljanje storitev, tako da:

(a)	izvajajo večdimenzionalno oceno potreb, pri kateri se preučijo ovire za socialno vključevanje in zaposlovanje, opredelijo omogočitvene in osnovne storitve, potrebne za odpravo navedenih ovir, ter določi potrebna podpora in

(b)

na podlagi tega najpozneje v treh mesecih od dostopa do minimalnega dohodka pripravijo načrt vključevanja, v katerem bi bilo treba:

(i)	opredeliti skupne cilje in časovnice;

(ii)	določiti sveženj podpore, prilagojen potrebam posameznika, ki vključuje aktivne ukrepe trga dela in/ali ukrepe za spodbujanje k socialnemu vključevanju;

(iii)

določiti osebo, odgovorno za zadevo, ali enotno kontaktno točko, ki bo zagotavljala stalno podporo, organizirala pravočasno napotitev na ustrezne službe in redno nadzirala napredek pri izvajanju načrta vključevanja;

(c)	v primeru dolgotrajno brezposelnih oseb, ki nimajo zadostnih sredstev, pregledati in po potrebi prilagoditi obstoječi dogovor o vključitvi v zaposlovanje v skladu s Priporočilom Sveta o vključevanju dolgotrajno brezposelnih na trg dela, da se dopolni z elementi načrta vključevanja iz točke (b).

UPRAVLJANJE, SPREMLJANJE IN POROČANJE

(14)

Za učinkovito zasnovo in izvajanje zanesljivih socialnovarstvenih mrež na nacionalni, regionalni in lokalni ravni se priporoča, da države članice:

(a)	preprečijo vrzeli, prekrivanja in razdrobljenost različnih prejemkov in sistemov, da se zagotovi skladen sveženj dohodkovne podpore, aktivacijskih ukrepov in omogočitvenih storitev;

(b)	okrepijo operativne zmogljivosti organov, pristojnih za dohodkovno podporo, služb za zaposlovanje in izvajalcev omogočitvenih storitev, ter okrepijo njihovo sodelovanje, tudi z izmenjavo podatkov in spodbujanjem nadaljnjih modelov integriranih storitev;

(c)	opolnomočijo ustrezne deležnike, kot so regionalni in lokalni organi, socialni partnerji, organizacije civilne družbe in akterji socialnega gospodarstva, da lahko učinkovito sodelujejo pri zasnovi, izvajanju, spremljanju in ocenjevanju sistemov minimalnega dohodka;

(d)	zagotovijo zadostno financiranje socialnovarstvenih mrež na način, ki je skladen s splošno vzdržnostjo javnih financ.

(15)

Za boljšo podporo oblikovanju politike se priporoča, da države članice:

(a)

stalno spremljajo izvajanje politik dohodkovne podpore, zlasti minimalnega dohodka, in s tem povezanih ukrepov za aktivacijo na trgu dela, ter dostopa do storitev, med drugim z izboljšanjem razpoložljivosti in kakovosti zadevnih podatkov, razčlenjenih po spolu, starosti in, kadar je možno, po invalidnosti, na vseh ravneh upravljanja in z izvajanjem rednih ocen, ter izvajajo prilagoditve za najučinkovitejše doseganje ciljev tega priporočila;

(b)	ob spoštovanju pravil o varstvu podatkov razvijejo ali okrepijo mehanizme, ki omogočajo spremljanje socialnega vključevanja oseb, ki nimajo zadostnih sredstev, ali njihovega prehoda v zaposlitev;

(c)

redno obveščajo Komisijo o sklopu sprejetih ali načrtovanih ukrepov za izvajanje tega priporočila, po potrebi na podlagi obstoječih nacionalnih strategij, načrtov ali poročil, vključno s tistimi, ki so bili predloženi v okviru obstoječih mehanizmov poročanja, na primer odprte metode koordinacije, evropskega semestra ter drugih ustreznih mehanizmov načrtovanja in poročanja Unije; prvo poročilo bi moralo vključevati rezultate in priporočila v okviru ocen iz točke (a).

(16)

Svet pozdravlja namero Komisije, da bo:

(a)	še naprej sodelovala z državami članicami v Odboru za socialno zaščito pri delu v zvezi s primerjalnim okvirjem minimalnega dohodka ter povečanjem razpoložljivosti in primerljivosti zadevnih kazalnikov in podatkov;

(b)	okrepila vzajemno učenje ter razširjanje rezultatov in dobrih praks med državami članicami;

(c)

na podlagi dokumentov iz odstavka 15, točka (c), in v okviru Odbora za socialno zaščito v tesnem sodelovanju z Odborom za zaposlovanje in mrežo javnih zavodov za zaposlovanje redno pregledovala napredek pri izvajanju tega priporočila glede dostopa do vključujočih trgov dela, ter vsake tri leta pripravila skupno poročilo z Odborom za socialno zaščito o napredku pri izvajanju tega priporočila;

(d)	spremljala napredek pri izvajanju tega priporočila v okviru evropskega semestra, tudi v sodelovanju z Odborom za socialno zaščito;

(e)	pregledovala ukrepe, sprejete kot odgovor na to priporočilo, zlasti glede učinka na zmanjšanje revščine in socialne izključenosti, povečanje stopnje zaposlenosti in izboljšanje udeležbe v usposabljanju, ter poročala Svetu do leta 2030.

(17)

Priporočilo 92/441/EGS se nadomesti s tem priporočilom.

V Bruslju, 30. januarja 2023

Za Svet

predsednik

P. KULLGREN

(1) UL C 326, 26.10.2012, str. 391.

(2) Priporočilo Sveta 92/441/EGS z dne 24. junija 1992 o skupnih merilih v zvezi z zadostnimi sredstvi in socialno pomočjo v sistemih socialnega varstva (UL L 245, 26.8.1992, str. 46).

(3) Priporočilo Komisije 2008/867/ES z dne 3. oktobra 2008 o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela (UL L 307, 18.11.2008, str. 11).

(4) Medinstitucionalna razglasitev evropskega stebra socialnih pravic (UL C 428, 13.12.2017, str. 10).

(5) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij „Akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic“ (COM(2021) 102 final).

(6) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2017 o politikah na področju minimalnega dohodka kot sredstvu za boj proti revščini (2016/2270(INI)) (UL C 346, 27.9.2018, str. 156).

(7) Sklepi Sveta z dne 12. oktobra 2020 o okrepitvi zaščite minimalnega dohodka v boju proti revščini in socialni izključenosti ob pandemiji COVID-19 in po njej.

(8) Evropska komisija, Generalni direktorat za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje, Skupno poročilo o zaposlovanju za leto 2022, Urad za publikacije Evropske unije, 2022.

(9) Priporočilo Sveta z dne 8. novembra 2019 o dostopu delavcev in samozaposlenih oseb do socialne zaščite (UL C 387, 15.11.2019, str. 1).

(10) Priporočilo Sveta (EU) 2021/1004 z dne 14. junija 2021 o vzpostavitvi evropskega jamstva za otroke (UL L 223, 22.6.2021, str. 14).

(11) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja Direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS (UL L 158, 30.4.2004, str. 77).

(12) Priporočilo Sveta z dne 30. oktobra 2020 o Mostu do delovnih mest – okrepitev jamstva za mlade in nadomestitvi Priporočila Sveta z dne 22. aprila 2013 o vzpostavitvi jamstva za mladino (UL C 372, 4.11.2020, str. 1).

(13) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij „Unija enakosti: strategija o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030“ z dne 3. marca 2021, COM(2021) 101 final.

(14) Prostovoljni evropski okvir kakovosti za socialne storitve, SPC/2010/10/8 final.

(15) Priporočilo Sveta z dne 15. februarja 2016 o vključevanju dolgotrajno brezposelnih na trg dela (UL C 67, 20.2.2016, str. 1).

(16) Uredba (EU) 2021/1057 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o vzpostavitvi Evropskega socialnega sklada plus (ESS+) in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1296/2013 (UL L 231, 30.6.2021, str. 21).

(17) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, „Boljše ocenjevanje porazdelitvenega učinka politik držav članic“ (COM(2022) 494 final).

3.2.2023

Uradni list Evropske unije

C 41/28

Objava zahtevka v skladu s členom 50(2), točka (a), Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2023/C 41/12)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek.

ENOTNI DOKUMENT

„NUECES DE NERPIO“

EU št.: PDO-ES-02786 – 16. 7. 2021

ZOP (X) ZGO ( )

1. Ime

„Nueces de Nerpio“

2. Država članica ali tretja država

Španija

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1. Vrsta proizvoda

Skupina 1.6 – sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

3.2. Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

Suhi orehi, ki se prodajajo kot celi v luščini, kot cela jedrca, polovice jedrc ali mleti, iz zdravega ploda, s katerega je odstranjena zunanja lupina, pridelanega iz sorte lokalnega oreha, avtohtonega na območju Nerpia, in iz drugih sort (kultivarjev), prilagojenih na območje proizvodnje, ki so vse vrste Juglans regia L.

Dovoljene sorte:

Glavna sorta: lokalna sorta, „avtohtoni nerpijski oreh“, je rezultat selekcije semen proizvajalcev z območja Nerpia od 16. stoletja. Tako je nastal necepljeni ekotip oreha, ki je popolno prilagojen na dolino reke Taibilla. Nasadi večstoletnih avtohtonih orehov tvorijo edinstveno krajinsko in rastlinsko gensko dediščino na območju Nerpia. Delež tega ekotipa na območju proizvodnje znaša vsaj 80 % vseh dreves te vrste.

Sekundarne sorte (kultivarji): franquette, chandler, pedro in fernor, sorte, ki se na območju Nerpia gojijo od 90. let 20. stoletja, prilagojene lokalnim razmeram. Te sekundarne sorte morajo biti cepljene na necepljena debla lokalne sorte, „avtohtoni nerpijski oreh“. Ta razmnoževalni material sekundarnim sortam zagotavlja večjo bujnost, prilagoditev na apnenčasta tla ter odpornost proti boleznim tal in zadušitvi korenin. Ti dejavniki pomagajo sekundarnim sortam, da se aklimatizirajo na območje proizvodnje.

Lastnosti jedrca ali semena:

—	membrana okrog jedrca ali semena je nekoliko temnejša: od bež do bronaste in kostanjeve barve. To je povezano z njeno visoko koncentracijo taninov in posledično z večjimi antioksidativnimi in organoleptičnimi lastnostmi;

—	ima visoko kemijsko stabilnost, zaradi česar je odporen proti žarkosti (rok uporabnosti je pri tradicionalnih pogojih skladiščenja, določenih za ZOP, daljši od enega leta);

—	rahlo grenak okus in trpek priokus zaradi visokih ravni taninov;

—

visoke ravni naravnih antioksidantov, predvsem taninov, ki nastanejo iz galne in elagične kisline. Z uporabo metode ocenjevanja zmogljivosti za delovanje proti radikalu DPPH, izražene kot Troloxu enakovredna antioksidativnost (TEAC), je bilo ugotovljeno antioksidativno delovanje orehov Nerpio ≥ 110 μmol trolox/g orehov (± 10 %). To je precej več kot pri drugih orehih na trgu.

Vrste proizvodov

Orehi se lahko prodajajo kot:

—	„celi“ v luščini,

—	„cela jedrca“ ali semena,

—	„polovice“ ali polovice jedrc,

—	„mleti“ ali mleta jedrca.

„Celi“ orehi in „cela jedrca“ morajo izpolnjevati minimalne zahteve glede kakovosti za razreda „ekstra“ in „razred I“, kot sta opredeljena v mednarodnih standardih v zvezi s trženjem orehov v luščini (standard UNECE DDP-01) in trženjem orehovih jedrc (standard UNECE DDP-02).

Najmanjša velikost „celih“ orehov je 28 mm. „Cela jedrca“ morajo biti večja od mrežnega očesa velikosti 8 mm.

Vsebnost vlage v „celih“ orehih vseh razredov in oblik mora biti ob pakiranju manjša od 7 %. Najvišja vsebnost vlage za „cela jedrca“, „polovice“ in „mlete“ orehe je 5 %.

3.3. Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

—

3.4. Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Pridelava, obiranje, sušenje in priprava ploda morajo potekati na območju proizvodnje.

3.5. Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Velikost jedrc orehov, ki se prodajajo kot „polovice“, je od 3 mm do 8 mm. Neustrezna odstopanja od teže za orehe, večja od 10 %, niso dovoljena. Za „mlete“ orehe ni omejitve velikosti, razen največ 3 mm. Največje dovoljeno odstopanje od teže je 10 %.

Največje dovoljeno pakiranje „celih“ orehov je 25 kg. Največje dovoljeno pakiranje za „cela jedrca“, „polovice“ in „mlete“ orehe je 15 kg.

Skladiščenje, razvrščanje in pakiranje morajo potekati na istem mestu, vedno na območju proizvodnje. Prepakiranje je prepovedano. Razlogi za pakiranje na kraju izvora temeljijo na zagotavljanju naravnih okoljskih razmer, v katerih se orehi „Nueces de Nerpio“ obdelujejo in ohranjajo. Prepih ni dovoljen, vlaga ne sme biti višja od 75 %, temperatura pa ne višja od 20 °C. Te razmere so zagotovljene na območju Nerpia ter so ključne za ohranjanje visoke vsebnosti taninov, značilne za orehe, pa tudi za upočasnitev nastajanja žarkosti.

3.6. Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Označba porekla „Nueces de Nerpio“ in/ali logotip ZOP „Nueces de Nerpio“ morata biti zelo jasno navedena na etiketah in komercialni embalaži, ki se uporabljajo za te orehe.

Embalaža, v kateri se orehi odpremijo za prodajo, mora biti opremljena z oštevilčenimi oznakami, ki jih ni mogoče ponovno uporabiti.

Orehi se lahko dajejo na trg le z oznako registriranih obratov za obdelavo in pakiranje, ki spadajo na območje proizvodnje.

V okviru neobveznega označevanja se za orehe z dreves, starejših od 100 let, uporablja označba „De nogales centenarios“ (Pridelano s 100 let starih orehov). Poleg tega se pri orehih z dreves z uradnega seznama za varstvo okolja, bodisi na nacionalni ravni bodisi na ravni EU, ob označbi „De nogales singulares“ (Pridelano z imenitnih orehov) zapiše ime drevesa s seznama.

Ob dajanju proizvoda na trg se uporabijo opisniki za različne oblike: „celi“, „cela jedra“, „polovice“ ali „mleti“.

4. Jedrnata opredelitev geografskega območja

Tradicionalno območje za proizvodnjo, obdelavo in pakiranje orehov „Nueces de Nerpio“ zajema naravno geografsko območje okrog prispevnega območja reke Taibilla in njenih pritokov, razmejeno na najnižji nadmorski višini 900 m, in obsega naslednja ozemlja.

V avtonomni skupnosti Kastilja – Manča:

vse katastrske poligone in/ali parcele v občini Nerpio nad 900 m nadmorske višine;

vse katastrske poligone in/ali parcele v občinah Yeste in Letur, ki ležijo nad 900 m nadmorske višine in spadajo na prispevno območje reke Taibilla.

V avtonomni skupnosti Murcia:

vse katastrske poligone in/ali parcele v občini Moratalla, ki ležijo nad 900 m nadmorske višine in spadajo na prispevno območje reke Taibilla.

5. Povezava z geografskim območjem

Označba ZOP „Nueces de Nerpio“ temelji na posebnih lastnostih surovine, ki so prek naravnih in človeških dejavnikov tesno povezane z geografskim poreklom.

Posebnosti geografskega območja

Območje proizvodnje, povodje reke Taibilla, leži v južnem delu gorovja Sierra de Segura, geološkega presečišča regij Prebética in Subbética v jugovzhodni Španiji. Okolica je gorata, tvorijo pa jo apnenčasta in dolomitska gorovja, ki segajo do nadmorske višine približno 2000 m. Območje proizvodnje orehov „Nueces de Nerpio“ leži na sredini, tvori pa ga sistem majhnih medgorskih dolin na nadmorski višini nad 900 m. Skozi območje teče reka Taibilla, glavni pritok reke Segura. To sredogorsko območje iz apnenčastih in dolomitskih kamnin tvori značilno kmetijsko-gozdarsko okolje, v katerem je avtohtoni nerpijski oreh našel svojo naravno ekološko nišo in je zaradi zaporedne selekcije kmetov na območju Nerpia od 16. stoletja popolnoma prilagojen. Območje ima veliko okoljsko vrednost in spada v omrežje Natura 2000.

Podnebje je značilno za sredogorsko območje. Na splošno ga lahko opredelimo kot toplo celinsko/sredozemsko, tipa Csb po Köppnovem sistemu podnebne klasifikacije. Povprečne temperature so med 10 oC in 15 oC (iz obdobja 1981–2010). Prisotna so velika sezonska temperaturna nihanja, z absolutno najvišjo temperaturo 45,7 oC in absolutno najnižjo –15,7 oC, pa tudi dnevna nihanja, do 22 oC spomladi in jeseni. Ta nihanja spodbujajo temperaturne inverzije v dolini reke Taibilla in tako nastajajo posebne razmere za pridelavo pridelkov. Poleg tega je količina padavin zmerna, med 400 in 600 mm, in se občutno zmanjšuje proti vzhodu, kar je posledica dezertifikacije jugovzhodne Španije. Evapotranspiracija je visoka, med 600 in 800 mm, odvisno od nadmorske višine.

Vlažnost okolja je nizka, z letnim povprečjem 65 %. Na splošno so orehi zaradi lege v medgorskih dolinah dobro zaščiteni pred vetrovi.

Tla, v katerih rastejo orehi, so apnenčasto-lapornata in dolomitna, nastala pa so na rečnih nanosih iz obdobja kvartara in terasah v porečju reke Taibilla. Tekstura tal je različna, vendar je večinoma ilovnata in glinasto-ilovnata. Vrednost pH je zelo visoka, med 8,0 in 8,5, kar je posledica zelo visokih ravni kalcijevega karbonata, ki znašajo do 50 %. Ravni organske snovi v teh tleh so zelo visoke, saj znašajo več kot 2 %, v nekaterih primerih pa v tleh do globine 20 cm dosežejo celo 4 %. To so zelo rodovitna in uravnotežena tla za orehe.

Kakovost vode v prispevnem območju doline reke Taibilla je dobra, C2S1 do C3-S1, po klasifikaciji Univerze v Kaliforniji v Riversidu. Voda je karbonizirana in alkalna ter ima zaradi narave kamninske podlage vrednost pH od 7,9 do 8,4.

Pokrajino na območju Nerpia in doline reke Taibilla že od nekdaj oblikuje gojenje orehov. Več sto let stare terase arabskega izvora iz 12. in 13. stoletja so pomembna značilnost, ki omogoča poplavno namakanje na tako strmem terenu. Gosta mreža starodavnih jarkov prepreda ozemlje in usmerja vodo iz reke Taibilla in njenih pritokov ter posameznih izvirov. Terase so razporejene ob starodavnih kamnitih zidovih, ki podpirajo pobočja in starodavne namakalne kanale acequias. Ta tradicionalni postopek gojenja in prisotnost starih orehov sta temeljna elementa pokrajine in dediščine pridelave na območju Nerpia in doline Taibilla ter tvorita ekološko okolje za gojenje avtohtonega oreha, ki je edinstven v Španiji. To je starodavno okolje, oblikovano v terase.

Značilne lastnosti

Jedro ali seme nerpijskega oreha ima visoko vsebnost tanina, ki nastaja predvsem iz galne in elagične kisline ter daje proizvodu posebne lastnosti. Kar zadeva žarkost, je zelo stabilen in ima rok uporabnosti več kot eno leto. Ima rahlo grenak okus s trpkim priokusom. Kožica je nekoliko temnejše barve: od bež do bronaste in kostanjeve barve. Visoka vsebnost taninov pomeni, da ima visoko Troloxu enakovredno antioksidativnost (TEAC ≥ 110 ± 10 % μmol Trolox/g orehov). V znanstveni publikaciji Inštituta za maščobe in olja v Sevilli (CSIC) (Visoki svet za znanstvene raziskave) so dokazane boljše antioksidativne lastnosti nerpijskih orehov v primerjavi z drugimi komercialnimi sortami: „Hranilna sestava in antioksidativno delovanje različnih sort orehov (Junglans regia L.) iz Nerpia (Španija) v primerjavi s komercialnimi sortami (I. Viera-Alcaide in drugi. Grasas y Aceites 70 (3), julij–september 2019)“.

Vzročna povezava med geografskim območjem in kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma določeno kakovostjo, slovesom ali drugimi značilnostmi proizvoda (pri ZGO)

Nerpijski oreh ima nekatere edinstvene fizikalne, kemijske in organoleptične lastnosti. Velja za ekotip, ki izvira z območja Nerpia in ima posebne lastnosti, ki jih je zunaj območja proizvodnje težko poustvariti.

Lastnosti, po katerih se nerpijski oreh razlikuje od drugih orehov, so temna kožica jedrca, dolg rok uporabnosti ter odpornost proti žarkosti, rahlo grenak okus in trpek priokus. Te lastnosti so povezane z njihovo visoko vsebnostjo taninov ter visoko antioksidativnostjo (TEAC ≥ 110 μmol Trolox/g orehov), ki je precej višja kot pri drugih orehih na trgu. Te lastnosti so tudi neposredno povezane z naravnimi in človeškimi dejavniki: izbor rastlinskega materiala, posebne kmetijske in podnebne razmere za pridelavo ter naravno sušenje in skladiščenje orehov.

(1) Izbor sort avtohtonih orehov

Dejavnost selekcije orehov na območju Nerpia sega v 16. stoletje, kar potrjuje „Plantón del Covacho“, starodavni oreh na območju Nerpia, star približno 600 let. Za avtohtone sorte nerpijskega oreha sta značilna temnejša obarvanost in intenzivnejši okus kot pri komercialnih orehih. To je posledica neposrednega vpliva pridelovalcev orehov z območja Nerpia, ki so skozi stoletja izbirali orehe, ki so okusnejši, rahlo grenki in trpki ter temnejši.

(2) Posebne kmetijske in podnebne razmere za pridelavo

Talne razmere: avtohtone sorte nerpijskega oreha so popolnoma prilagojene na visoko vsebnost apnenca v tleh v dolini reke Taibilla, ki imajo vrednost pH med 8 in 8,5 ter vsebnost kalcijevega karbonata, višjo od 50 %. Te apnenčaste razmere preprečujejo absorpcijo fosforja iz tal. Posledično v orehih primanjkuje tega minerala, zaradi česar se listje in plodovi obarvajo bolj vijolično, kar je povezano z višjimi ravnmi antocianinov in drugih fenolnih spojin, kot so flavonoli, flavonoidi in tanini.

Podnebne razmere: sredozemske razmere na območju Nerpia so značilne za jugovzhodni Iberski polotok, z močno osončenostjo, visokimi temperaturami, malo padavinami in visoko potencialno evapotranspiracijo, do 800 mm. Take razmere pri orehih poleti povzročijo vodni stres, kar sproži sintezo taninov iz galne in elagične kisline. Posledično kožica jedrca potemni. Velika dnevna temperaturna nihanja v dolini reke Taibilla, večja od 22 oC, ki jih pospešujejo temperaturne inverzije v dolini, prispevajo k povečanju taninov v orehih v končni fazi zorenja.

(3) Posebni pogoji pri naravnem sušenju in skladiščenju orehov na območju Nerpia

Hladno in suho jesensko ter zimsko podnebje pospešujeta proces dehidracije (sušenja) orehov. Med drugimi dejavniki so obiranje ob optimalni zrelosti, tradicionalne naravne sušilnice ter dobri pogoji skladiščenja pri zmernih in stalnih temperaturah pod 20 oC in nizki vlažnosti, ki znaša manj kot 75 %. Preden se orehi dajo na trg, ti dejavniki zagotavljajo najboljše pogoje za skladiščenje orehov in ohranjanje njihovih antioksidantov (taninov) ter tako upočasnijo nastajanje žarkosti. Postopki, ki vključujejo pranje in/ali umetno sušenje, niso skladni z orehi z ZOP „Nueces de Nerpio“.

Sklic na objavo specifikacije proizvoda

https://www.mapa.gob.es/es/alimentacion/temas/calidad-diferenciada/dop-igp/htm/DOP_Nueces_de_Nerpio_SolicitudRegistro%20.aspx

(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

3.2.2023

Uradni list Evropske unije

C 41/33

Objava zahtevka za odobritev spremembe specifikacije proizvoda, ki ni manjša, v skladu s členom 50(2), točka (a), Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2023/C 41/13)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek v treh mesecih od datuma te objave.

ZAHTEVEK ZA ODOBRITEV SPREMEMBE SPECIFIKACIJE PROIZVODA ZA ZAŠČITENE OZNAČBE POREKLA/ZAŠČITENE GEOGRAFSKE OZNAČBE, KI NI MANJŠA

Zahtevek za odobritev spremembe v skladu s členom 53(2), prvi pododstavek, Uredbe (EU) št. 1151/2012

„Pesca e Nettarina di Romagna“

EU št.: PGI-IT-1535-AM02 – 15.9.2020

ZOP ( ) ZGO (X)

1. Skupina vložnikov in pravni interes

Consorzio di Tutela Pesca e Nettarina di Romagna I.G.P. [Združenje za zaščito proizvoda z ZGO „Pesca e Nettarina di Romagna“]

Via Béla Bartók 29/G

44124 – Ferrara

tel. +39 0532904511

fax: +39 0532904521

potrjen e-naslov: consorziopesca@registerpec.it

Združenje Consorzio di Tutela Pesca e Nettarina di Romagna I.G.P. ima pravico vložiti zahtevek za spremembo v skladu s členom 13(1) uredbe ministrstva za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo št. 12511 z dne 14. oktobra 2013.

2. Država članica ali tretja država

Italija

3. Postavka v specifikaciji proizvoda, na katero se sprememba nanaša

☐	Ime proizvoda

☒	Opis proizvoda

☒	Geografsko območje

☒	Dokazilo o poreklu

☒	Metoda proizvodnje

☒

Povezava

☒	Označevanje

☒	Drugo [preverjanja; vrstni red in naslovi členov]

4. Vrsta sprememb

☒	Sprememba specifikacije proizvoda za registrirano ZOP ali ZGO, ki se ne šteje za manjšo v skladu s členom 53(2), tretji pododstavek, Uredbe (EU) št. 1151/2012.

☐	Sprememba specifikacije proizvoda za registrirano ZOP ali ZGO, za katero enotni dokument (ali enakovredni dokument) ni bil objavljen, pri čemer se sprememba ne šteje za manjšo v skladu s členom 53(2), tretji pododstavek, Uredbe (EU) št. 1151/2012.

5. Spremembe

Opis proizvoda

Naslednji seznam sort v členu 2(1) specifikacije proizvoda:

„Pesca di Romagna“

Sorte z rumenim mesom: Maycrest, Spring Lady, Sprinbelle, Springcrest, Suncrest, Royal Glory, Royal Gem, Dixired, Flavorcrest, Glohaven, Merril Gem Free 1, Redhaven, Royal Majestic, Royal Time, Rich Lady, Maria Marta, Summer Rich, Grenat, Elegant lady, Fayette, Royal Summer, Royal Lee, Royal Pride, Romestar, Symphonie, Mercil (ali O'Henry), Zainori (ali Kaweat).

Sorte z belim mesom: Iris Rosso, Maria Bianca, Tendresse (ali Joulie), Duchessa d’Este, Rossa di San Carlo, Zaidaso (ali Kewina).

ter

„‚Nettarina di Romagna‘

Sorte z rumenim mesom: Early Sungrand, Maygrand, Laura, Ambra, Maillara (ali Big Ben), Nectaprima, Noracila, Flavortop, Indipendence, Maria Emilia, Maria Laura, Spring Red, Weimberger, Big Top (ali Zaitabo), Guerriera, Alitop, Honey Blaze, Romagna Big, Fantasia, Maria Aurelia, Nectaross, Stark red Gold, Venus, Sweet Red, Sweet Lady, Morsiani 90, Honey Royal, Honety Glo’, Romagna Gold.

Sorte z belim mesom: Silver King, Caldesi 2000, Nectarmagie, Silver Giant, Maillarmagic, Necta perle, Romagna 3000, Romagna red.“

se spremeni:

„Breskve

Zgodnje sorte z rumenim mesom:

bordò, coraline (ali monco), crimson lady, dixired, flavorcrest, maycrest, merril gem free 1, rich may, royal gem, royal glory, royal majestic, royal time, ruby rich, sagittaria, spring lady, sprinbelle, springcrest, sugar time.

Srednje pozne sorte z rumenim mesom:

azurite, corindon, diamond princess, elegant lady, fayette, glohaven, grenat, maria marta, mercil (ali o’henry), plusplus, redhaven, rich lady, rome star, royal estate, royal jim, royal lee, royal pride, royal summer, royal sweet, summer rich, suncrest, sweet dream, sweet henry, symphonie, vista rich, zainori (ali kaweah), zee lady.

Zgodnje sorte z belim mesom:

greta, iris rosso, monsolle, patty.

Srednje pozne sorte z belim mesom:

duchessa d’este, ivory sun, maria bianca, maura, regalsnow (ali maperla), rosa del west, rossa di san carlo, star princess, snow lady, tendresse (ali joulie), zaidaso (ali kewina).

Nektarine

Zgodnje sorte z rumenim mesom:

alice, ambra, ara, big haven, carene, early sungrand, extreme beauty, gartairo, garofa, laura, maillara (ali big bang), maria emilia, maygrand, nectaprima, noracila, rebus 028, weimberger.

Srednje pozne sorte z rumenim mesom:

alma, alma 2, alexa, amiga, alitop, august red, big top (ali zaitabo), diamond ray, dorabelle, doracile, dulcis, dulciva, early zee, fairlane, fantasia, febe, flavortop, gea, guerriera, honey blaze, honey glo, honey kist, honey royale, indipendence, lady erika, late fair, luciana, maria aurelia, maria carla, maria laura, max, max 7, monrené, morsiani 60, morsiani 90, nectareine, nectaross, orine, orion, pit lane, pit stop, red fair, romagna big, romagna giant, romagna gold, romagna lady, romagna queen, romagna summer, september bright, spring red, stark red gold, sweet lady, sweet red, venus, western red.

Zgodnje sorte z belim mesom:

caldesi 2000, garcica, romagna red, romagna star, silver king, turquoise.

Srednje pozne sorte z belim mesom:

caldesi 2020, maillarmagie (ali magique), majestic pearl, nectarmagie, nectaperle, romagna 3000, romagna bright, romagna sweet, romagna top, silver giant, silver star, sandine, tourmaline, zephyr.“

Sprememba vključuje posodobitev in razširitev nabora sort, ki se lahko uporabljajo. To je posledica pogostega in hitrega obnavljanja sort v sektorju ter potrebe po zagotavljanju razpoložljivosti proizvoda z ZGO. Zato so bili dodani novi kultivarji, ki zelo pogosto izhajajo iz prejšnjih ali starih kultivarjev. Z razširitvijo nabora sort se bo tudi podaljšalo obdobje obiranja, kar pomeni, da bo proizvod bolj razpoložljiv za potrošnike in na voljo dlje časa.

Ta sprememba se nanaša na točko 4.2 povzetka in ustrezno točko 3.2 enotnega dokumenta.

V členu 2 specifikacije proizvoda se doda naslednji odstavek:

Za pridelavo proizvoda z označbo „Pesca e Nettarina di Romagna“ je dovoljeno uporabljati še druge kultivarje breskev, ki so rezultat raziskovanja sort, če se s preskusi in dokumenti dokaže, da so metoda pridobivanja proizvoda in kakovostne značilnosti sadja v skladu s to specifikacijo proizvoda. Uporabo takih kultivarjev za pridelavo proizvoda z označbo „Pesca e Nettarina di Romagna“ je treba predhodno priglasiti ministrstvu za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo, ki oceni njihovo uporabo in lahko v ta namen zahteva tehnično mnenje nadzornega ali drugega organa.

To spremembo zahtevamo, da se zadosti prihodnjim potrebam pridelovalcev v zvezi z uvedbo novih sort, ki so rezultat znanstvenih raziskav, in da se zagotovi nadaljnja skladnost s prvotnimi značilnostmi označbe „Pesca e Nettarina di Romagna“, pri čemer se upošteva hitrost obnavljanja sort, ki je značilna za to vrsto.

Ta sprememba se nanaša na točko 4.2 povzetka in ustrezno točko 3.2 enotnega dokumenta.

V členu 6(1) specifikacije proizvoda se besedilo o značilnostih sadja:

Ob dajanju na trg mora imeti proizvod z označbo „Pesca di Romagna“ značilnosti, opisane v nadaljevanju.

Kultivarji z rumenim mesom

Velikost: najmanjši premer 67 mm, kar ustreza obsegu 21 cm.

Vsebnost sladkorja: najmanj 11 (°Bx).

Lupina, oblika in povprečna teža ustrezajo značilnostim zadevnih kultivarjev.

Kultivarji z belim mesom

Velikost: najmanjši premer 67 mm, kar ustreza obsegu 21 cm.

Vsebnost sladkorja: najmanj 11 (°Bx).

Lupina, oblika in povprečna teža ustrezajo značilnostim zadevnih kultivarjev.

ter

Ob dajanju na trg mora imeti proizvod z označbo „Nettarina di Romagna“ značilnosti, opisane v nadaljevanju.

a)	Kultivarji z rumenim mesom Lupina: gladka. Velikost: najmanjši premer 67 mm, kar ustreza obsegu 21 cm. Vsebnost sladkorja: najmanj 11 (°Bx). Okus, oblika in najmanjša povprečna teža ustrezajo značilnostim zadevnih kultivarjev.

b)	Kultivarji z belim mesom Lupina: gladka. Velikost: najmanjši premer 67 mm, kar ustreza obsegu 21 cm. Vsebnost sladkorja: najmanj 11 (°Bx). Okus, oblika in najmanjša povprečna teža ustrezajo značilnostim zadevnih kultivarjev.

združi in premakne v člen 2 specifikacije proizvoda:

Kakovostne značilnosti

Ob dajanju na trg mora imeti proizvod z označbo „Pesca e Nettarina di Romagna“ značilnosti, opisane v nadaljevanju.

Zgodnji kultivarji z rumenim in belim mesom

—	Najmanjša velikost A: najmanjši premer 67 mm, kar ustreza najmanjši teži 135 g.

—	Vsebnost sladkorja: najmanj 9,5 (°Bx).

—	Lupina in oblika ustrezata značilnostim zadevnih kultivarjev.

Srednje pozni kultivarji z rumenim in belim mesom

—	Najmanjša velikost A: najmanjši premer 67 mm, kar ustreza najmanjši teži 135 g.

—	Vsebnost sladkorja: najmanj 11 (°Bx).

—	Lupina in oblika ustrezata značilnostim zadevnih kultivarjev.

Zaradi boljše strukturiranosti besedila se je zdelo primerno razlikovati med zgodnjimi in srednje poznimi kultivarji. To razlikovanje vpliva na parameter vsebnosti sladkorja, ki pri zgodnjih kultivarjih, ki se obirajo prej, ne dosega ravni srednje poznih kultivarjev. Da bi se natančneje določile najmanjše velikosti, je naveden tudi parameter, ki se nanaša na najmanjšo težo sadeža in ustreza drugim parametrom velikosti, že vključenim v specifikacijo proizvoda, kot so navedeni v veljavnih tržnih standardih. Nazadnje, vsi parametri, ki določajo kakovostne značilnosti, so iz člena 6 premaknjeni v člen 2 specifikacije proizvoda, tako da so vse značilnosti proizvoda navedene v istem členu.

Ta sprememba se nanaša na točko 4.2 povzetka in ustrezno točko 3.2 enotnega dokumenta.

V členu 2 specifikacije proizvoda se doda naslednje besedilo:

„Sadje se lahko uporablja tudi za predelavo. Poleg tega se lahko izključno v primeru predelave uporabi tudi sadje, ki izpolnjuje vse zahteve iz specifikacije proizvoda, razen zahtev, ki se nanašajo na velikost in obliko. Dovoljena je tudi manjša površinska poškodba kožice, če taka poškodba ne vpliva na kakovost in rok uporabnosti sadeža. Tak sadež se ne sme prodajati končnemu potrošniku.“

Ta sprememba bo omogočila, da se predela tudi sadje, ki je le nepravilne velikosti ali oblike, čeprav je bilo pridelano in gojeno v skladu z vsemi določbami specifikacije proizvoda. Prepovedana pa bo predelava sadja, ki ni zdravo in ni skladno s specifikacijo proizvoda.

Ta sprememba se nanaša na točko 4.2 povzetka in ustrezno točko 3.2 enotnega dokumenta.

Geografsko območje

V členu 3 specifikacije proizvoda se besedilo glede območja proizvodnje:

Območje proizvodnje označbe „Pesca di Romagna“ vključuje ozemlje dežele Emilija - Romanja, ki je primerno za gojenje breskev, in sicer:

1)	občine v pokrajini Ferrara: Argenta, Cento, Codigoro, Massa Fiscaglia, Poggio Renatico, Portomaggiore, S. Agostino, Tresigallo, Voghiera;

2)	občine v pokrajini Bologna: Borgo Tossignano, Budrio, Casalfiumanese, Cas telguelfo, Castenaso, Fontanelice, Granarolo dell’Emilia, Imola, Medicina, Minerbio, Molinella, Mordano;

3)	občine v pokrajini Forlì: Bertinoro, Castrocaro Terme, Cesena, Cesenatico Dovadola, Forlì, Forlimpopoli, Gambettola, Gatteo, Longiano, Meldola, Mercato Saraceno, Modigliaria, Montiano, Predappio, Roncofreddo, Sant’Arcangelo, Savignano sul Rubicone;

4)	občine v pokrajini Ravena: Alfonsine, Bagnacavallo, Bagnara di Romagna, BrisigneIla, Casola Valsenio, Castelbolognese, Cervia, Conselice, Cotignola, Faenza, Fusignano, Lugo, Massalombarda, Ravenna, Riolo Terme, Russi, S.Agata sul Santerno, Solarolo.

ter

Območje proizvodnje označbe „Nettarina di Romagna“ vključuje ozemlje dežele Emilija - Romanja, ki je primerno za gojenje breskev, in sicer:

1)	občine v pokrajini Ferrara: Argenta, Cento, Codigoro, Massa Fiscaglia, Poggio Renatico, Portomaggiore, S. Agostino, Tresigallo, Voghiera;

2)	občine v pokrajini Bologna: Borgo Tossignano, Budrio, Casalfiumanese, Castelguelfo, Castenaso, Fontanelice, Granarolo dell’Emilia, Imola, Medicina, Minerbio, Molinella, Mordano;

3)	občine v pokrajini Forlì: Bertinoro, Castrocaro Terme, Cesena, Cesenatico Dovadola, Forlì, Forlimpopoli, Gambettola, Gatteo, Longiano, Meldola, Mercato Saraceno, Modigliaria, Montiano, Predappio, Roncofreddo, Sant’Arcangelo, Savignano sul Rubicone;

4)	občine v pokrajini Ravena: Alfonsine, Bagnacavallo, Bagnara di Romagna, BrisigneIla, Casola Valsenio, Castelbolognese, Cervia, Conselice, Cotignola, Faenza, Fusignano, Lugo, Massalombarda, Ravenna, Riolo Terme, Russi, S.Agata sul Santerno, Solarolo.

popravi in dopolni tako:

Člen 3

Območje proizvodnje

Območje proizvodnje označbe „Pesca e Nettarina di Romagna“ vključuje ozemlje dežele Emilija - Romanja, ki je primerno za gojenje breskev, in sicer:

1)	občine v pokrajini Ferrara: Argenta, Cento, Codigoro, Copparo, Ferrara Fiscaglia – loc. Massa Fiscaglia, Poggio Renatico, Portomaggiore, Terre del Reno – loc. S. Agostino, Tresignana – loc. Tresigallo, Voghiera;

2)	občine v pokrajini Bologna: Borgo Tossignano, Budrio, Casalfiumanese, Castel Guelfo di Bologna, Castenaso, Fontanelice, Granarolo dell’Emilia, Imola, Medicina, Minerbio, Molinella, Mordano;

3)	občine v pokrajini Forlì-Cesena: Bertinoro, Castrocaro Terme e Terra del Sole, Cesena, Cesenatico, Dovadola, Forlì, Forlimpopoli, Gambettola, Gatteo, Longiano, Meldola, Mercato Saraceno, Modigliana, Montiano, Predappio, Roncofreddo in Savignano sul Rubicone;

4)	občine v pokrajini Ravena: Alfonsine, Bagnacavallo, Bagnara di Romagna, Brisighella, Casola Valsenio, Castel Bolognese, Cervia, Conselice, Cotignola, Faenza, Fusignano, Lugo, Massa Lombarda, Ravenna, Riolo Terme, Russi, Sant’Agata sul Santerno, Solarolo;

5)	občino v pokrajini Rimini: Santarcangelo di Romagna.

Spremembe so potrebne, da se popravijo tiskarske napake, posodobijo nekatera krajevna imena in dodajo nove občine, kot je opisano v nadaljevanju.

Imena občin Massa Fiscaglia, S. Agostino in Tresigallo so nadomeščena z njihovimi novimi imeni, Fiscaglia – loc. Massa Fiscaglia, Terre del Reno – loc. S. Agostino in Tresignana – loc. Tresigallo.

Te posodobitve so potrebne, da se upoštevajo spremembe po združitvah, do katerih je prišlo med januarjem 2014 in januarjem 2019. Celotno območje porekla ni spremenjeno.

Ime „pokrajina Forlì“ se nadomesti z imenom „pokrajina Forlì-Cesena“, saj je bila pokrajina preimenovana v skladu z zakonodajno uredbo št. 252 z dne 6. marca 1992.

Občina Santarcangelo di Romagna, ki je bila še vedno prikazana kot del pokrajine Forlì, je zdaj navedena pod pokrajino Rimini, ki je bila ustanovljena z navedeno zakonodajno uredbo št. 252/1992.

Nazadnje, imena občin Castelguelfo, Castrocaro Terme, Modigliaria, Brisignella, Castelbolognese, Massalombarda in S. Agata sul Santerno se nadomestijo s pravilnimi imeni: Castel Guelfo di Bologna, Castrocaro Terme e Terra del Sole, Modigliana, Brisighella, Castel Bolognese, Massa Lombarda in Sant’Agata sul Santerno.

Nekatere tiskarske napake v specifikaciji proizvoda so tako popravljene, ne da bi bilo spremenjeno območje porekla.

Območju porekla sta dodani občini Ferrara in Copparo v pokrajini Ferrara.

Tako se dobi neprekinjeno geografsko območje proizvodnje. Občini Ferrara in Copparo ležita ob občinah, ki so že zajete v specifikaciji proizvoda, in mejita nanje, predvsem pa imata dolgo in veličastno tradicijo pridelave breskev in nektarin, ki jo tam poznajo že od nekdaj. Ker ležita poleg že zajetih območij, imata podobne okoljske značilnosti in načine gojenja.

Ta sprememba se nanaša na točko 4.3 povzetka in ustrezno točko 4 enotnega dokumenta.

Dokazilo o poreklu

Posodobitev postopka za določitev dokazila o poreklu

Naslednja odstavka, ki se nanašata na označbi „Pesca di Romagna“ in „Nettarina di Romagna“, v členu 5 specifikacije proizvoda:

Dežela Emilija - Romanja je odgovorna za preverjanje izpolnjevanja tehničnih pogojev iz člena 4. Nasadi breskev, primerni za pridelavo proizvoda z označbo „Pesca di Romagna“, so vpisani v ustrezen register, ki se vzpostavi, posodobi in objavi vsako leto. Izvod tega registra se predloži vsem občinam na območju proizvodnje. Ministrstvo za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo navede postopke, ki jih je treba upoštevati glede prijave in popisa letne proizvodnje ter pridobitve ustreznih potrdil za pravilno in primerno spremljanje proizvodnje, ki se vsako leto prizna in trži z geografsko označbo.

ter

Dežela Emilija - Romanja je odgovorna za preverjanje izpolnjevanja tehničnih pogojev iz člena 4. Nasadi breskev, primerni za pridelavo proizvoda z označbo „Nettarina di Romagna“, so vpisani v ustrezen register, ki se vzpostavi, posodobi in objavi vsako leto. Izvod tega registra se predloži vsem občinam na območju proizvodnje. Ministrstvo za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo navede postopke, ki jih je treba upoštevati glede prijave in popisa letne proizvodnje ter pridobitve ustreznih potrdil za pravilno in primerno spremljanje proizvodnje, ki se vsako leto prizna in trži z geografsko označbo.

se črtata in nadomestita z naslednjim besedilom v členu 4 specifikacije proizvoda:

„Člen 4

Dokazilo o poreklu

Spremljajo se vse faze proizvodnega procesa, pri čemer se beležijo vsi vhodni in izhodni proizvodi. Sledljivost proizvoda se tako zagotavlja z vnosom katastrskih parcel, na katerih se proizvod prideluje, ter podatkov o pridelovalcih in pakirnicah na sezname, ki jih upravlja nadzorni organ iz člena 7, ter s prijavo proizvedenih količin nadzornemu organu.

Pri vseh fizičnih in pravnih osebah, vnesenih na ustrezne sezname, nadzorni organ izvede preverjanja v skladu s pogoji iz specifikacije proizvoda in ustreznega načrta nadzora.“

Ta sprememba je potrebna, da se besedilo uskladi z veljavnimi sistemi nadzora, saj se opis v sedanji različici nanaša na metodologije in orodja, ki ne obstajajo več. Posodobita se oštevilčenje – zdaj člen 4 specifikacije proizvoda – in vsebina na podlagi Uredbe (EU) št. 1152/2012. Preverjanje skladnosti s specifikacijo proizvoda dejansko preverja nadzorni organ, ki ga imenuje ministrstvo, in ne regionalni organi. Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

Metoda proizvodnje

Spremembe metode proizvodnje se nanašajo na breskve in nektarine.

Nanašajo se na člen 4 sedanje specifikacije proizvoda, ki z novim oštevilčenjem postane člen 5.

Novi člen 5 specifikacije proizvoda – Metoda pridobivanja proizvoda – je razdeljen na dva oddelka:

5.1 Talne in podnebne razmere in 5.2 Načini gojenja.

Tako strukturiran člen natančneje opisuje tehnične korake.

Naslednji stavek v členu 4 specifikacije proizvoda:

„Namakanje, gnojenje ter drugi načini gojenja in kmetovanja se morajo izvajati v skladu s tehničnimi pravili, ki jih določijo pristojne službe dežele Emilija - Romanja.“

se črta.

To je pravzaprav osnovni pogoj, ki ga morajo izpolnjevati vsa kmetijska gospodarstva. Zaradi zakonodajnih sprememb in obveznosti izpolnjevanja nekaterih zahtev je namreč nujno, da so nekatera merila izpolnjena. Zato se ne zdi potrebno, da bi bila navedena v specifikaciji proizvoda.

V zvezi z načini gojenja se naslednje besedilo:

Uporabijo se lahko splošno uveljavljene sadilne razdalje, pri čemer lahko pri novih zasaditvah gostota znaša največ 2 000 rastlin na hektar. Dovoljene standardne metode gojenja temeljijo na obliki „emilijske vaze“ in njenih različicah; dovoljene špalirne oblike so pahljačasta oblika, oblika črke Y in vretenasta oblika ter njihove različice.

preoblikuje:

Uporabijo se lahko splošno uveljavljene sadilne razdalje, pri čemer lahko gostota znaša največ 2 000 rastlin na hektar. Dovoljene standardne gojitvene oblike temeljijo na obliki „emilijske vaze“ in kotlasti obliki ter njunih različicah; dovoljene špalirne oblike so pahljačasta oblika, oblika črke Y in vretenasta oblika ter njihove različice.

Izrecna omemba novih zasaditev se črta, saj je odveč. Zaradi popolnosti je bila določena tudi kotlasta gojitvena oblika, čeprav so vse gojitvene oblike že dovoljene.

Naslednji stavek v členu 4 specifikacije proizvoda:

„Načini gojenja morajo vključevati vsaj eno zimsko rez in rezi v rastni dobi, odvisno od zahtev rastlin.“

se črta.

Del glede rezi se črta, saj je to osnovni pogoj. Ker se dobre kmetijske prakse uporabljajo v vseh različnih okoliščinah, se je štelo, da tega ni treba dodatno opredeliti z dodajanjem nepotrebnih dodatnih informacij.

V zvezi z donosi se naslednji stavek:

„Na hektar se lahko pridela največ 35 000 kg, kar velja za vse dovoljene kultivarje.“

nadomesti z novo različico:

„Največja proizvodnja na hektar za vse dovoljene zgodnje kultivarje je 35 000 kg. Največja proizvodnja na hektar za vse dovoljene srednje pozne kultivarje je 50 000 kg.“

Zdelo se je primerno, da se pri največji proizvodnji razlikuje med zgodnjimi in srednje poznimi sortami. Proizvodnja za zgodnje sorte ostane nespremenjena, in sicer znaša 35 000 kg na hektar.

Dodana je torej največja proizvodnja za srednje pozne sorte, ki je določena na 50 000 kg na hektar. Z gojitvenimi oblikami, ki so že predvidene v specifikaciji proizvoda, kot je vretenasta, se zlahka doseže proizvodnja 50 000 kg na hektar. Te količine nikakor ne bodo vplivale na kakovost sadja; zgornja meja se določi prav za zaščito tega vidika.

Naslednji stavek v členu 4 specifikacije proizvoda:

„Dežela Emilija - Romanja ob upoštevanju sezonsko odvisnega razvoja in okoljskih razmer za gojenje vsako leto do 15. maja določi okvirno povprečno proizvodnjo na enoto v okviru zgornjih meja za vsak kultivar, naveden v členu 2.“

se črta.

Čeprav ima dežela Emilija - Romanja možnost, da uporabi to določbo in določi okvirno povprečno proizvodnjo, se to nikoli ni štelo za primerno ali potrebno. Zato okvirna povprečna proizvodnja na enoto ni bila nikoli uradno določena vnaprej. Glede na navedeno in glede na to, da vrednost ni bila nikoli določena vnaprej, se je ta določba izkazala za odvečno, zato se zdi primerno, da se črta iz specifikacije proizvoda.

Odstavka v členu 4 specifikacije proizvoda, ki se nanašata na označbo „Pesca di Romagna“ oziroma označbo „Nettarina di Romagna“:

Pri skladiščenju sadežev, ki se lahko označijo z ZGO „Pesca di Romagna“, je treba uporabiti način hlajenja. Vlažnost in temperatura v hladilnicah morata zagotavljati, da se ohranjajo posebne kakovostne značilnosti.

ter

Pri skladiščenju sadežev, ki se lahko označijo z ZGO „Nettarina di Romagna“, je treba uporabiti način hlajenja. Vlažnost in temperatura v hladilnicah morata zagotavljati, da se ohranjajo posebne kakovostne značilnosti.

se združita in prilagodita:

Pri skladiščenju sadežev, ki se lahko označijo z ZGO „Pesca e Nettarina di Romagna“, je treba uporabiti način hlajenja. Vlažnost in temperatura v hladilnicah morata zagotavljati, da se ohranjajo posebne kakovostne značilnosti.

Poleg tega se ta stavek premakne v člen 8 specifikacije proizvoda.

Ta sprememba vpliva na točko 4.5 povzetka, zgornji stavek pa se vstavi v točko 3.5 enotnega dokumenta.

Povezava

Sedanji odstavek glede povezave iz točke 4.6 povzetka se glasi:

„Pedološko-podnebne značilnosti in strokovnost pridelovalcev na območju pridelave omogočajo odlično fizikalno-kemično in organoleptično kakovost breskev in nektarin, ki se tržijo na nacionalnih in evropskih trgih kot značilni proizvodi dežele Emilia Romagna. Območje pridelave ima za ravnino značilno podnebje, čeprav nanj vpliva bližina Jadranskega morja. Območje pridelave je območje, na katerem je na regionalni ravni povprečna temperatura najvišja, pri čemer spomladi skoraj niso mogoče temperature pod ničlo, ki bi lahko poškodovale sadje. Pomembnost pridelave breskev in nektarin iz dežele Romagna ni povezana le z obstojem optimalnih in objektivnih pedološko-podnebnih pogojev, ampak tudi s prisotnostjo družbenih in produktivnih struktur, ki so zmožne uporabiti te vire in povečati vrednost tem sadežem, za katerega je potrebna prava zemlja in veliko dela. Na območju pridelave breskev in nektarin dežele Romagna obstaja veliko število združenj proizvajalcev, ki so zaradi svojih organizacijskih sposobnosti na ozemlju ustanovili središča za pridelke, ki so opremljena z najsodobnejšo tehnologijo. Proizvodnja breskev in nektarin je na tem ozemlju tako pomembna, da predstavlja približno četrtino italijanske proizvodnje v tem sektorju.“

Doda se v člen 6 specifikacije proizvoda in preoblikuje tako:

Talne in podnebne značilnosti ter znanje in spretnosti pridelovalcev na območju proizvodnje omogočajo odlično fizikalno, kemično in organoleptično kakovost breskev in nektarin, ki se tržijo na nacionalnem trgu in na evropskih trgih kot značilni pridelki dežele Emilija - Romanja. Območje proizvodnje ima za ravnino značilno podnebje, vendar nanj vpliva bližina Jadranskega morja. Območje proizvodnje leži v deželi, ki ima najvišjo povprečno temperaturo, pri čemer skoraj ni spomladanskih pozeb, ki bi lahko poškodovale sadje. Pomen pridelave proizvoda z označbo „Pesca e Nettarina di Romagna“ ni povezan le z obstojem objektivnih in optimalnih talnih in podnebnih razmer, ampak tudi z družbenimi in proizvodnimi strukturami tega območja, ki so zmožne izkoristiti te vire ter povečati vrednost sadov zemlje in dela človeških rok. Na območju, kjer se prideluje proizvod z označbo „Pesca e Nettarina di Romagna“, je veliko združenj proizvajalcev, ki so po zaslugi svojih organizacijskih sposobnosti na območju vzpostavila zbirne centre za proizvode, ki so opremljeni z najsodobnejšo tehnologijo. Tudi zaradi prisotnosti takih organizacij proizvajalcev in njihove organizacijske sposobnosti proizvajalci na celotnem območju že vrsto let prostovoljno uporabljajo postopke integrirane pridelave. Postopki so okolju prijazni in upoštevajo zdravje potrošnikov ter so zdaj običajna metoda proizvodnje, ki prispeva k okoljski trajnostnosti pridelave sadja. Območje je tako primerno za pridelavo breskev in nektarin, da predstavlja približno četrtino celotne pridelave tega sadja v Italiji.

Namen te spremembe je podrobneje pojasniti, kako strokovnost izvajalcev vpliva na končni proizvod. Gre torej za spremembe besedila, ki ne vplivajo na vsebino povezave.

Ta sprememba se nanaša na člen 6 specifikacije proizvoda, točko 4.6 povzetka in točko 5 enotnega dokumenta.

Označevanje

Člen 8 specifikacije proizvoda se razdeli na tri dele, ki se nanašajo na skladiščenje, pakiranje in označevanje, da bi se pojasnile različne faze po obiranju.

Skladiščenje

Odstavek z opisom ureditev skladiščenja, ki je bil prej v členu 4 specifikacije proizvoda, se premakne v ta člen, pri čemer je spremenjen samo njegov naslov:

8.1.	Skladiščenje Pri skladiščenju sadežev, ki se lahko označijo z ZGO „Pesca e Nettarina di Romagna“, je treba uporabiti način hlajenja. Vlažnost in temperatura v hladilnicah morata zagotavljati, da se ohranjajo posebne kakovostne značilnosti.

Ta sprememba vpliva na točko 4.5 povzetka, zgornji stavek pa se vstavi v točko 3.5 enotnega dokumenta.

Parkiranje

Besedilo o načinu pakiranja se preoblikuje. Besedilo člena 7 specifikacije proizvoda:

„Vrste embalaž, ki jih je odobrila EU in se lahko uporabljajo v skladu z veljavnimi pravili, so naslednje:

zaboji* iz kartona, lesa in plastike** 30 × 40 cm, z enim slojem;

zaboji* iz kartona, lesa in plastike** 30 × 50 cm, z enim slojem;

zaboji* iz kartona, lesa in plastike** 40 × 60 cm, z enim slojem;

zaboji* 20 × 30 cm, z enim slojem;

zapakirane embalaže z enim ali več sadeži (pladnji, košarice, škatle itd.).

*	Zaboji so embalaža, ki se uporablja za prikaz enot za prodajo ali posameznih in/ali pakiranih sadežev. Za identifikacijo proizvodov z ZGO v zabojih se vsak sadež označi z nalepko z ustreznim logotipom, pri čemer je označenih najmanj 80 % vseh sadežev v embalaži.

**	Plastika za enkratno uporabo ali plastika tipa IFCO/STECO/CPR SYSTEM ALI DRUGEGA TIPA.

V vseh navedenih primerih (razen za zaboje) mora biti embalaža zapečatena tako, da vsebine ni mogoče odstraniti, ne da bi se pretrgal pečat.“

se spremeni:

„8.2.

Pakiranje

Za identifikacijo proizvodov z ZGO v odprtih pakiranjih se vsak sadež označi z nalepko, pri čemer je označenih najmanj 70 % vseh sadežev v pakiranju.

Če na sadežih ni nalepk, mora biti embalaža, kot so zaboji in košarice, zapečatena tako, da vsebine ni mogoče odstraniti, ne da bi se pretrgal pečat.

Na prodajnem mestu je proizvod dovoljeno prodajati tudi po kosih iz embalaže, ki je zapečatena ali vsebuje sadeže z nalepkami, če je proizvod v posebnih predelkih ali vsebnikih, na katerih so na vidnem mestu navedene enake informacije, kot se zahtevajo za embalažo v tej specifikaciji proizvoda.“

S to spremembo se zadosti potrebi po poenostavitvi opisa oblik embalaže. Da bi zadovoljili različne potrebe trga in potrošnikov glede velikosti in vrste ter glede na to, da so bile nekatere oblike embalaž v prejšnji različici navedene le kot primeri, se je zdelo primerno, da se navedejo vrste embalaž, ki so dovoljene z veljavno zakonodajo. Pri odprti embalaži mora biti na vsaj 70 % sadežev v pakiranju označenih z nalepkami, da se potrošnikom zagotovi večja jasnost; sicer mora biti embalaža zapečatena. Nazadnje, zagotovljene so informacije o prodaji proizvoda končnemu potrošniku po kosih, ki niso v zapečatenih embalažah ali zabojih, če je proizvod v posebnih predelkih ali vsebnikih, na katerih so na vidnem mestu navedene enake informacije, kot se zahtevajo za embalažo v tej specifikaciji proizvoda. Ta sprememba izvajalcem omogoča prodajo proizvoda – iz zapečatenih embalaž ali zabojev – v količini, ki jo želi potrošnik, obenem pa zagotavlja, da je potrošnik ob nakupu proizvoda še vedno pravilno obveščen.

Ta sprememba se nanaša na točko 4.8 povzetka in točko 3.5 enotnega dokumenta.

Obdobje trženja

Določba, ki se nanaša na označbo „Pesca di Romagna“:

„Proizvod je treba tržiti vsako leto med 10. junijem in 20. septembrom.“

in določba, ki se nanaša na proizvod „Nettarina di Romagna“:

„Proizvod je treba tržiti vsako leto med 15. junijem in 30. septembrom.“

se nadomestita:

„Proizvod je treba tržiti od 10. junija.“

Zdelo se je ustrezno, da se navede samo začetni datum obdobja trženja, ki ostane 10. junij, končni datum pa se črta. Pri tem se upoštevajo podnebne spremembe v zadnjih letih, zaradi katerih se je obdobje trženja podaljšalo, in vključitev novih, poznejših sort.

Ta sprememba ne vpliva niti na povzetek niti na enotni dokument.

Označevanje:

Označevanje – besedilo

Spremenijo se nekateri manj pomembni vidiki besedila, ki mora biti navedeno na oznaki in se nanaša na označbo „Pesca di Romagna“ oziroma „Nettarina di Romagna“. Odstavka s prvotnimi navodili se glasita:

Na vsebniku mora biti z enako velikimi črkami navedeno „Pesca di Romagna“, čemur takoj sledi „Zaščitena geografska označba“ in nato ime kultivarja. V istem vidnem polju morajo biti navedeni ime, naziv podjetja in naslov pakirnice ter prvotna neto teža. Napis „Zaščitena geografska označba“ se lahko ponovi kjer koli drugje na vsebniku ali oznaki, tudi kot kratica „ZGO“ .

ter

Na embalaži mora biti z enako velikimi črkami navedeno „Nettarina di Romagna“, čemur takoj sledi „Zaščitena geografska označba“ in nato ime kultivarja. V istem vidnem polju morajo biti navedeni ime, naziv podjetja in naslov pakirnice ter prvotna neto teža. Napis „Zaščitena geografska označba“ se lahko ponovi kjer koli drugje na vsebniku ali oznaki, tudi kot kratica „ZGO“ .

in se spremenita:

8.3.

Označevanje

Na vsebniku je lahko navedeno „Pesca di Romagna“ ali „Nettarina di Romagna“, čemur takoj sledita „Zaščitena geografska označba“ ali kratica ZGO in ime kultivarja. V istem vidnem polju morajo biti navedeni ime, naziv podjetja in naslov pakirnice.

Napis „Zaščitena geografska označba“ se lahko ponovi kjer koli drugje na vsebniku ali oznaki, tudi kot kratica „ZGO“ .

S temi spremembami se nekoliko poenostavijo pravila označevanja, tako da se črtajo elementi, ki se zahtevajo z zakonom, kot je navedba teže. Pakirnicam se tudi omogoči, da poleg imena ZGO navedejo vrsto sadja.

Ta sprememba se nanaša na točko 4.8 povzetka in ustrezno točko 3.6 enotnega dokumenta.

Označevanje – blagovne znamke

Temu oddelku člena 8 se doda odstavek glede možnosti uporabe blagovnih znamk:

Skupaj z označbo „IGP Pesca e nettarina di Romagna“ in evropskim simbolom se lahko uporabljajo izrazi in/ali simboli, ki se nanašajo na imena, nazive podjetij in kolektivne ali posamezne blagovne znamke.

Ta dodatek je potreben za prilagoditev potrebam strank in potrošnikov, vključno s potrebami komercialne narave.

Ta sprememba se nanaša na točko 3.6 enotnega dokumenta.

Označevanje – drugi pogoji

Črtajo se naslednji odstavki:

Sadje, ki ne izpolnjuje minimalnih zahtev glede velikosti in vsebnosti sladkorja iz člena 6 te specifikacije proizvoda, čeprav je pridelano v deželi Emilija - Romanja, ne sme biti označeno z zaščiteno geografsko označbo „Pesca di Romagna“ ali katero koli drugo geografsko označbo.

Sadje, ki ne izpolnjuje minimalnih zahtev glede velikosti in vsebnosti sladkorja iz člena 6 te specifikacije proizvoda, čeprav je pridelano v deželi Emilija - Romanja, ne sme biti označeno z zaščiteno geografsko označbo „Nettarina di Romagna“ ali katero koli drugo geografsko označbo.

ter

Na serijah, ki so namenjene izvozu, mora biti vidna tudi navedba „Prodotto in Italia“ [Pridelano v Italiji].

Zdelo se je primerno črtati prepoved uporabe imena za neskladne proizvode, saj je bilo to že jasno navedeno v prejšnjih členih. Tudi navedba „Prodotto in Italia“ se zahteva z zakonodajo, zato se zdi njena ohranitev v besedilu nepotrebna.

Ta sprememba ne vpliva niti na povzetek niti na enotni dokument.

Označevanje – proizvod za predelavo

Členu 8 specifikacije proizvoda se doda tudi naslednji odstavek:

Sadje za predelavo se lahko dostavi tudi v razsutem stanju, v embalažah ali vsebnikih, ki so v skladu z veljavno zakonodajo ter imajo ustrezno oznako za zagotovitev pravilne identifikacije in sledljivosti proizvoda z ZGO „Pesca e Nettarina di Romagna“ za predelavo.

Glede na to, da so določena tudi pravila za sadje, namenjeno predelavi, je treba v specifikacijo proizvoda dodati ustrezne zahteve glede označevanja, da se zagotovi pravilna in takojšnja identifikacija.

Ta sprememba se nanaša na ustrezno točko 3.6 enotnega dokumenta.

DRUGO

Preverjanja

Naslednji stavki iz člena 5 specifikacije proizvoda:

Člen 5

Nasadi breskev, primerni za pridelavo proizvoda z označbo „Pesca di Romagna“, so vpisani v ustrezen register, ki se vzpostavi, posodobi in objavi vsako leto.

Nasadi breskev, primerni za pridelavo proizvoda z označbo „Nettarina di Romagna“, so vpisani v ustrezen register, ki se vzpostavi, posodobi in objavi vsako leto.

ter

„Dežela Emilija - Romanja je odgovorna za preverjanje, da so izpolnjeni tehnični pogoji iz člena 4.

Izvod tega registra se predloži vsem občinam na območju proizvodnje.

Ministrstvo za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo navede postopke, ki jih je treba upoštevati glede prijave in popisa letne proizvodnje ter pridobitve ustreznih potrdil za pravilno in primerno spremljanje proizvodnje, ki se vsako leto prizna in trži z geografsko označbo.“

se črtajo, preoblikujejo in nadomestijo s členom 7 specifikacije proizvoda:

„Člen 7

Preverjanja

V skladu s členoma 36 in 37 Uredbe (EU) št. 1151/2012 nadzorni organ preverja, ali je proizvod skladen s specifikacijo proizvoda.

Izbrani nadzorni organ je Check Fruit srl – Via dei Mille, 24 – 40121 Bologna – Italija, tel. +39 0516494836, faks +39 0516494813 – info@checkfruit.it.“

Cel člen 7 specifikacije proizvoda se preoblikuje v skladu s členom 7(1), točka (g), Uredbe (EU) št. 1151/2012.

Ta sprememba se nanaša na točko 4.7 povzetka in se ne nanaša na enotni dokument.

DRUGO

Vrstni red in naslovi členov

Členi in vsebina specifikacije proizvoda se razvrstijo in oštevilčijo na podlagi člena 7 Uredbe (EU) št. 1151/2012. Za lažje branje se vsakemu členu doda naslov.

Po predlaganih spremembah so členi torej naslednji:

—	Člen 1 – Ime

—	Člen 2 – Značilnosti proizvoda

—	Člen 3 – Območje proizvodnje

—	Člen 4 – Dokazilo o poreklu

—	Člen 5 – Metoda pridobivanja proizvoda

—	Člen 6 – Povezava z geografskim območjem

—	Člen 7 – Preverjanja

—	Člen 8 – Skladiščenje, pakiranje in označevanje

Uskladitev delov specifikacije proizvoda, ki so enaki za obe vrsti sadja

Sedanja specifikacija proizvoda je sestavljena iz dveh ločenih dokumentov, pri čemer se prvi nanaša na označbo „Pesca di Romagna“, drugi pa na označbo „Nettarina di Romagna“. Številni vidiki in zahteve, ki so enaki za obe vrsti, se ponovijo v obeh dokumentih. Da bi se izboljšala berljivost specifikacije proizvoda in razjasnila njena pravila, je specifikacija proizvoda strnjena, tako da:

—	so členi 1, 3, 4, 5, 6, 7 in 8 združeni,

—	v členu 2 pa se ohrani razdelitev glede na vrsto proizvoda, da je jasno, da se uporabljajo različni seznami sort.

ENOTNI DOKUMENT

„Pesca e Nettarina di Romagna PGI“

EU št.: PGI-IT-1535-AM02 – 15.9.2020

ZOP ( ) ZGO (X)

1. Ime [ZOP ali ZGO]

„Pesca e Nettarina di Romagna“

2. Država članica ali tretja država

Italija

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1. Vrsta proizvoda [V skladu s Prilogo XI]

Skupina 1.6: Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

3.2. Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

Označba „Pesca e Nettarina di Romagna“ se uporablja izključno za sadeže kultivarjev breskev, navedenih v nadaljevanju.

Breskve

Zgodnje sorte z rumenim mesom:

Srednje pozne sorte z rumenim mesom:

Zgodnje sorte z belim mesom:

greta, iris rosso, monsolle, patty.

Srednje pozne sorte z belim mesom:

duchessa d’este, ivory sun, maria bianca, maura, regalsnow (ali maperla), rosa del west, rossa di san carlo, star princess, snow lady, tendresse (ali joulie), zaidaso (ali kewina).

Nektarine

Zgodnje sorte z rumenim mesom:

alice, ambra, ara, big haven, carene, early sungrand, extreme beauty, gartairo, garofa, laura, maillara (ali big bang), maria emilia, maygrand, nectaprima, noracila, rebus 028, weimberger.

Srednje pozne sorte z rumenim mesom:

Zgodnje sorte z belim mesom:

caldesi 2000, garcica, romagna red, romagna star, silver king, turquoise.

Srednje pozne sorte z belim mesom:

caldesi 2020, maillarmagie (ali magique), majestic pearl, nectarmagie, nectaperle, romagna 3000, romagna bright, romagna sweet, romagna top, silver giant, silver star, sandine, tourmaline, zephyr.

Kakovostne značilnosti

Ob dajanju na trg mora imeti proizvod z označbo „Pesca e Nettarina di Romagna“ značilnosti, opisane v nadaljevanju.

Zgodnji kultivarji z rumenim in belim mesom

—	Najmanjša velikost A: najmanjši premer 67 mm, kar ustreza najmanjši teži 135 g.

—	Vsebnost sladkorja: najmanj 9,5 (°Bx).

—	Lupina in oblika ustrezata značilnostim zadevnih kultivarjev.

Srednje pozni kultivarji z rumenim in belim mesom

—	Najmanjša velikost A: najmanjši premer 67 mm, kar ustreza najmanjši teži 135 g.

—	Vsebnost sladkorja: najmanj 11 (°Bx).

—	Lupina in oblika ustrezata značilnostim zadevnih kultivarjev.

Sadje se lahko uporablja tudi za predelavo.

Poleg tega se lahko izključno v primeru predelave uporabi tudi sadje, ki izpolnjuje vse zahteve iz specifikacije proizvoda, razen zahtev, ki se nanašajo na velikost in obliko. Dovoljena je tudi manjša površinska poškodba kožice, če taka poškodba ne vpliva na kakovost in rok uporabnosti sadeža. Tak sadež se ne sme prodajati končnemu potrošniku.

3.3. Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

–

3.4. Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Vse faze proizvodnje ZGO „Pesca e Nettarina di Romagna“ do obiranja proizvoda morajo potekati izključno na geografskem območju, navedenem v točki 4.

3.5. Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Za identifikacijo proizvodov z ZGO v odprtih pakiranjih se sadeži označijo z nalepko, pri čemer je označenih najmanj 70 % vseh sadežev v pakiranju.

Če na sadežih ni nalepk, mora biti embalaža, kot so zaboji in košarice, zapečatena tako, da vsebine ni mogoče odstraniti, ne da bi se pretrgal pečat.

3.6. Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Napis „Zaščitena geografska označba“ se lahko ponovi kjer koli drugje na vsebniku ali oznaki, tudi kot kratica „ZGO“ .

4. Jedrnata opredelitev geografskega območja

Območje proizvodnje označbe „Pesca e Nettarina di Romagna“ vključuje ozemlje dežele Emilija - Romanja, ki je primerno za gojenje breskev, in sicer:

1)	občine v pokrajini Ferrara: Argenta, Cento, Codigoro, Copparo, Ferrara, Fiscaglia – loc. Massa Fiscaglia, Poggio Renatico, Portomaggiore, Terre del Reno – loc. S. Agostino, Tresignana – loc. Tresigallo, Voghiera;

2)	občine v pokrajini Bologna: Borgo Tossignano, Budrio, Casalfiumanese, Castel Guelfo di Bologna, Castenaso, Fontanelice, Granarolo dell’Emilia, Imola, Medicina, Minerbio, Molinella, Mordano;

3)	občine v pokrajini Forlì-Cesena: Bertinoro, Castrocaro Terme e Terra del Sole, Cesena, Cesenatico, Dovadola, Forlì, Forlimpopoli, Gambettola, Gatteo, Longiano, Meldola, Mercato Saraceno, Modigliana, Montiano, Predappio, Roncofreddo, Savignano sul Rubicone;

4)	občine v pokrajini Ravena: Alfonsine, Bagnacavallo, Bagnara di Romagna, Brisighella, Casola Valsenio, Castel Bolognese, Cervia, Conselice, Cotignola, Faenza, Fusignano, Lugo, Massa Lombarda, Ravenna, Riolo Terme, Russi, Sant’Agata sul Santerno, Solarolo;

5)	občino v pokrajini Rimini: Santarcangelo di Romagna.

5. Povezava z geografskim območjem

Sklic na objavo specifikacije proizvoda

Celotno besedilo specifikacije proizvoda je na voljo na spletišču: http://www.politicheagricole.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/3335

ali:

neposredno na domači spletni strani ministrstva za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo (www.politicheagricole.it), kjer izberete „Qualità“ (v zgornjem desnem kotu zaslona), nato „Prodotti DOP IGP STG“ (na levi strani zaslona) in nazadnje „Disciplinari di Produzione all’esame dell’UE“.

(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 41

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Letnik 66 3. februar 2023

Vsebina		Stran
	I Resolucije, priporočila in mnenja
	PRIPOROČILA
	Svet
2023/C 41/01	Priporočilo Sveta z dne 30. januarja 2023 o zadostnem minimalnem dohodku za aktivno vključevanje	1

	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2023/C 41/02	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.10522 – HAPAG-LLOYD / EUROGATE / EUROGATE CONTAINER TERMINAL WILHELMSHAVEN) ( 1 )	13

	III Pripravljalni akti
	EVROPSKA CENTRALNA BANKA
2023/C 41/03	Mnenje Evropske centralne banke z dne 2. decembra 2022 o predlogu uredbe Sveta o vzpostavitvi popravnega mehanizma za trg, ki bo državljane in gospodarstvo zaščitil pred previsokimi cenami (CON/2022/44)	14

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2023/C 41/04	Menjalni tečaji eura – 2. februar 2023	17
	Računsko sodišče
2023/C 41/05	Posebno poročilo 02/2023: – Prilagajanje pravil kohezijske politike za odzivanje na COVID-19 – Uporaba sredstev je prožnejša, vendar je potreben razmislek o kohezijski politiki kot orodju za odzivanje na krize	18
	INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC
2023/C 41/06	Obvestilo Hrvaške energetske regulatorne agencije o javnem razpisu za izbiro dobavitelja plina v okviru obveznosti javne službe, ki se objavi v skladu s členoma 61 in 62 Zakona o trgu plina (Uradni list št. 18/18 in 23/20)	19
2023/C 41/07	Obvestilo Hrvaške energetske regulatorne agencije o javnem razpisu za izbiro dobavitelja plina v okviru obveznosti javne službe, ki se objavi v skladu s členoma 61 in 62 Zakona o trgu plina (Uradni list št. 18/18 in 23/20)	20

	V Objave
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
	Evropska komisija
2023/C 41/08	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.10973 – VODAFONE GROUP / ALTICE LUXEMBOURG / FIBRECO) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	21
2023/C 41/09	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.11009 – PON.BIKE / VWFS / GLINICKE / DML) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	23
2023/C 41/10	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.11018 – COMPAGNIA SIDERURGICA ITALIANA / STEELAG DEUTSCHLAND) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	25
2023/C 41/11	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.11010 – INEOS / SINOPEC / ETHYLENE JV) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	26
	DRUGI AKTI
	Evropska komisija
2023/C 41/12	Objava zahtevka v skladu s členom 50(2), točka (a), Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil	28
2023/C 41/13	Objava zahtevka za odobritev spremembe specifikacije proizvoda, ki ni manjša, v skladu s členom 50(2), točka (a), Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil	33

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,0988
JPY	japonski jen	141,12
DKK	danska krona	7,4393
GBP	funt šterling	0,89289
SEK	švedska krona	11,3587
CHF	švicarski frank	0,9992
ISK	islandska krona	153,50
NOK	norveška krona	10,9535
BGN	bolgarski lev	1,9558
CZK	češka krona	23,809
HUF	madžarski forint	387,20
PLN	poljski zlot	4,7015
RON	romunski lev	4,9025
TRY	turška lira	20,6766
AUD	avstralski dolar	1,5407
CAD	kanadski dolar	1,4602
HKD	hongkonški dolar	8,6183
NZD	novozelandski dolar	1,6855
SGD	singapurski dolar	1,4352
KRW	južnokorejski won	1 345,90
ZAR	južnoafriški rand	18,7046
CNY	kitajski juan	7,3878
IDR	indonezijska rupija	16 360,69
MYR	malezijski ringit	4,6655
PHP	filipinski peso	59,170
RUB	ruski rubelj
THB	tajski bat	36,030
BRL	brazilski real	5,4859
MXN	mehiški peso	20,4050
INR	indijska rupija	90,3015