30.1.2023

Uradni list Evropske unije

C 34/2

Menjalni tečaji eura (1)

27. januar 2023

(2023/C 34/02)

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,0865
JPY	japonski jen	141,10
DKK	danska krona	7,4378
GBP	funt šterling	0,87885
SEK	švedska krona	11,2108
CHF	švicarski frank	1,0017
ISK	islandska krona	154,90
NOK	norveška krona	10,7600
BGN	bolgarski lev	1,9558
CZK	češka krona	23,826
HUF	madžarski forint	388,85
PLN	poljski zlot	4,7085
RON	romunski lev	4,8965
TRY	turška lira	20,4365
AUD	avstralski dolar	1,5289
CAD	kanadski dolar	1,4479
HKD	hongkonški dolar	8,5061
NZD	novozelandski dolar	1,6759
SGD	singapurski dolar	1,4277
KRW	južnokorejski won	1 341,37
ZAR	južnoafriški rand	18,7185
CNY	kitajski juan	7,3690
IDR	indonezijska rupija	16 281,15
MYR	malezijski ringit	4,6116
PHP	filipinski peso	59,187
RUB	ruski rubelj
THB	tajski bat	35,702
BRL	brazilski real	5,5104
MXN	mehiški peso	20,3678
INR	indijska rupija	88,6720

(1) Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

30.1.2023

Uradni list Evropske unije

C 34/7

Podatki, ki jih je treba predložiti na podlagi člena 5(2)

Ustanovitev Evropskega Združenja za Teritorialno Sodelovanje (EZTS)

(Uredba (EU) št. 1082/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 (UL L 210, 31.7.2006, str. 19))

(2023/C 34/07)

I.1) Ime, naslov in kontaktni podatki

Registrirano ime: Wissenschaftsverbund Vierländerregion Bodensee EVTZmbH

Registrirani sedež: c/o Universität Konstanz, 78457 Konstanz, Nemčija

Kontaktna oseba: Markus Rhomberg

Spletni naslov združenja: www.wissenschaftsverbund.org

I.2) Trajanje združenja:

Trajanje združenja: nedoločen čas

Datum registracije:28. december 2022

II. CILJI

Cilj in naloga EZTS so utrditi in razširiti čezmejno sodelovanje v regiji štirih držav na območju Bodenskega jezera na naslednjih področjih:

1.	raziskave ter prenos znanja in tehnologije,

2.	poučevanje,

3.	organizacija visokega šolstva,

4.	partnerstva in storitve.

III. DODATNE PODROBNOSTI O IMENU ZDRUŽENJA

Ime v angleščini: Lake Constance Arts & Sciences Association

IV. ČLANI

IV.1) Skupno število članov združenja: 25

IV.2) Države članov združenja: Nemčija, Avstrija, Švica in Lihtenštajn

IV.3) Podatki o članih

1.	Uradno ime: OST – Ostschweizer Fachhochschule Poštni naslov:Oberseestrasse 10, Postfach 1475, 8640 Rapperswil-Jona, Švica Spletni naslov: www.ost.ch Vrsta člana: oseba javnega prava

2.	Uradno ime: Zürcher Hochschule der Künste Poštni naslov:Pfingstweidstrasse 96, 8005 Zürich, Švica Spletni naslov: www.zhdk.ch Vrsta člana: oseba javnega prava

3.	Uradno ime: Zürcher Hochschule für Angewandte Wissenschaften Poštni naslov:Gertrudstrasse 15, 8401 Winterthur, Švica Spletni naslov: www.zhaw.ch Vrsta člana: oseba javnega prava

4.	Uradno ime: Universität Zürich Poštni naslov:Rämistrasse 71, 8006 Zürich, Švica Spletni naslov: www.uzh.ch Vrsta člana: oseba javnega prava

5.	Uradno ime: Universität St.Gallen Poštni naslov:Dufourstrasse 50, 9000 St. Gallen, Švica Spletni naslov: www.unisg.ch Vrsta člana: oseba javnega prava

6.	Uradno ime: HfH – Interkantonale Hochschule für Heilpädagogik Poštni naslov:Schaffhauserstrasse 239, 8057 Zürich, Švica Spletni naslov: www.hfh.ch Vrsta člana: oseba javnega prava

7.	Uradno ime: Pädagogische Hochschule St.Gallen Poštni naslov:Notkerstrasse 27, 9000 St. Gallen, Švica Spletni naslov: www.phsg.ch Vrsta člana: oseba javnega prava

8.	Uradno ime: Pädagogische Hochschule Schaffhausen Poštni naslov:Ebnatstrasse 80, 8200 Schaffhausen, Švica Spletni naslov: www.phsh.ch Vrsta člana: oseba javnega prava

9.	Uradno ime: Pädagogische Hochschule Thurgau Poštni naslov:Unterer Schulweg 3, 8280 Kreuzlingen, Švica Spletni naslov: www.phtg.ch Vrsta člana: oseba javnega prava

10.	Uradno ime: Pädagogische Hochschule Zürich Poštni naslov:Lagerstrasse 2, 8090 Zürich, Schweiz Spletni naslov: www.phzh.ch Vrsta člana: oseba javnega prava

11.	Uradno ime: SHLR Schweizer Hochschule für Logopädie Poštni naslov:Seminarstrasse 27, 9400 Rorschach, Švica Spletni naslov: www.shlr.ch Vrsta člana: oseba javnega prava

12.	Uradno ime: Universität Liechtenstein Poštni naslov:Fürst-Franz-Josef-Strasse, 9490 Vaduz, Lihtenštajn Spletni naslov: www.uni.li Vrsta člana: oseba javnega prava

13.	Uradno ime: Stella Vorarlberg Privathochschule für Musik Poštni naslov:Reichenfeldgasse 9, 6800 Feldkirch, Avstrija Spletni naslov: www.vlk.ac.at Vrsta člana: oseba javnega prava

14.	Uradno ime: Fachhochschule Vorarlberg GmbH Poštni naslov:Hochschulstraße 1, 6850 Dornbirn, Avstrija Spletni naslov: www.fhv.at Vrsta člana: oseba javnega prava

15.	Uradno ime: Pädagogische Hochschule Vorarlberg Poštni naslov:Liechtensteiner Str. 33-37, 6800 Feldkirch, Avstrija Spletni naslov: www.ph-vorarlberg.ac.at Vrsta člana: oseba javnega prava

16.	Uradno ime: Zeppelin Universität Friedrichshafen Poštni naslov:Am Seemooser Horn 20, 88045 Friedrichshafen, Nemčija Spletni naslov: www.zu.de Vrsta člana: oseba javnega prava

17.	Uradno ime: Universität Konstanz Poštni naslov:Universitätsstraße 10, 78464 Konstanz, Nemčija Spletni naslov: www.uni-konstanz.de Vrsta člana: oseba javnega prava

18.	Uradno ime: Staatliche Hochschule für Musik Trossingen Poštni naslov:Schultheiß Koch Platz 3, 78647 Trossingen, Nemčija Spletni naslov: www.hfm-trossingen.de Vrsta člana: oseba javnega prava

19.	Uradno ime: Duale Hochschule Baden-Württemberg DHBW Poštni naslov:Friedrichstraße 14, 70174 Stuttgart, Nemčija Spletni naslov: www.dhbw.de Vrsta člana: oseba javnega prava

20.	Uradno ime: Hochschule Albstadt-Sigmaringen Poštni naslov:Anton-Günther-Straße 51, 72488 Sigmaringen, Nemčija Spletni naslov: www.hs-albsig.de Vrsta člana: oseba javnega prava

21.	Uradno ime: Hochschule Furtwangen Poštni naslov:Robert-Gerwig-Platz 1, 78120 Furtwangen im Schwarzwald, Nemčija Spletni naslov: www.hs-furtwangen.de Vrsta člana: oseba javnega prava

22.	Uradno ime: Hochschule Kempten Poštni naslov:Bahnhofstraße 61, 87435 Kempten (Allgäu), Nemčija Spletni naslov: www.hs-kempten.de Vrsta člana: oseba javnega prava

23.	Uradno ime: Hochschule Konstanz HTWG Poštni naslov:Alfred-Wachtel-Straße 8, 78462 Konstanz, Nemčija Spletni naslov: www.htwg-konstanz.de Vrsta člana: oseba javnega prava

24.	Uradno ime: Pädagogische Hochschule Weingarten Poštni naslov:Kirchpl. 2, 88250 Weingarten, Nemčija Spletni naslov: www.ph-weingarten.de Vrsta člana: oseba javnega prava

25.	Uradno ime: RWU – Hochschule Ravensburg-Weingarten Poštni naslov:Doggenriedstraße, 88250 Weingarten, Nemčija Spletni naslov: www.rwu.de Vrsta člana: oseba javnega prava

30.1.2023

Uradni list Evropske unije

C 34/11

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2023/C 34/08)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„Bonnezeaux“

PDO-FR-A0926-AM03

Datum obvestila: 11. november 2022

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1. Uradni geografski kodeks

Občine na geografskem območju in območju v neposredni bližini so bile posodobljene po uradnem geografskem kodeksu.

To ne vpliva na obseg razmejenega geografskega območja.

Enotni dokument je spremenjen v točkah 6 in 9.

2. Razdalja med trsi

Najmanjša razdalja med trsi v isti vrsti je bila zmanjšana z 1 m na 0,90 m.

Cilj te spremembe je omogočiti povečanje gostote zasaditve vinske trte brez spreminjanja razdalje med vrstami.

Dodana je bila tudi posebna določba za vinske trte na pobočjih z več kot 10-odstotnim naklonom, pri katerih je dovoljena najmanjša razdalja med trsi 0,80 m.

Cilj tega dodatka je upoštevati poseben primer vinskih trt, zasajenih na strmih pobočjih, za katere so pri sajenju potrebne posebne prilagoditve (sajenje vzporedno z brežino namesto pravokotno nanjo).

Enotni dokument je spremenjen v točki 5.

3. Rez

Pravila rezi so bila usklajena na ravni označb območja Anjou Saumur v pokrajini Val de Loire.

Cilj te uskladitve je izboljšati znanje gospodarskih subjektov in poenostaviti nadzor. S to spremembo je za vinogradnike uvedena možnost prilagoditve glede obdobij zmrzali, ki so vse poznejša.

Enotni dokument je spremenjen v točki 5.

4. Zrelost

Najnižja vsebnost sladkorja v grozdju je bila zvišana z 238 na 255 gramov na liter. Namen tega zvišanja je povečati kakovost vin, ki so vina z ostankom sladkorja.

Da bi se upoštevale težave pri vrenju mošta z najvišjo vsebnostjo sladkorja, je bil pri vinih z manj kot 18-odstotnim volumenskim deležem naravnega alkohola najmanjši volumenski delež dejanskega alkohola zmanjšan na 11 %, pri vinih z najmanj 18-odstotnim volumenskim deležem naravnega alkohola pa je bila pri volumenskem deležu dejanskega alkohola odpravljena zgornja meja.

Enotni dokument je spremenjen v točki 4.

5. Volumenski delež skupnega alkohola po obogatitvi

Največji volumenski delež skupnega alkohola po obogatitvi z delnim zgoščevanjem mošta je bil zmanjšan z 19 na 18 %.

Enotni dokument ni spremenjen.

6. Povezava

Povezava je bila spremenjena s sklicem na leto 2021 namesto na leto 2018.

Enotni dokument je spremenjen v točki 8.

7. Prehodni ukrepi

Prehodni ukrepi, ki so se iztekli, so bili črtani.

Enotni dokument ni spremenjen.

8. Glavne točke, ki jih je treba preverjati

V glavne točke, ki jih je treba preverjati, je bila dodana postopna ročna trgatev.

Enotni dokument ni spremenjen.

9. Redakcijske spremembe

V specifikacijo proizvoda je bilo vključenih več redakcijskih prilagoditev.

Te spremembe ne povzročijo spremembe enotnega dokumenta.

10. Sklic na nadzorni organ

Besedilo sklica na nadzorni organ je bilo usklajeno z besedilom, ki se pojavlja v drugih specifikacijah proizvodov za označbe. Gre zgolj za redakcijsko spremembo.

Ta sprememba ne povzroči spremembe enotnega dokumenta.

11. Označevanje

Pravila o označevanju so bila podrobneje določena in usklajena na ravni označb območja Anjou Saumur v pokrajini Val de Loire. Gre zgolj za redakcijsko spremembo.

Enotni dokument je spremenjen v točki 9.

ENOTNI DOKUMENT

1. Ime

Bonnezeaux

2. Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3. Kategorije proizvodov vinske trte

Vino

4. OPIS VIN

KRATEK OPIS

Vina so mirna bela vina, pridelana iz prezrelega grozdja (naravno zgoščevanje na trti s plemenito plesnijo ali brez nje). To so močna in zelo sladka vina, za katera sta poleg tega značilni kompleksna sadna aroma (suho in eksotično sadje, belo cvetje itd.) in nežno zlata barva z zelenimi odsevi. Ta vina imajo: najmanj 15-odstotni volumenski delež naravnega alkohola; vsebnost fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze) po vrenju najmanj 51 g/l. Vina, katerih volumenski delež naravnega alkohola je manjši od 18 %, imajo po vrenju najmanj 11-odstotni volumenski delež dejanskega alkohola. Vsebnosti skupnih kislin in skupnega žveplovega dioksida sta določeni z zakonodajo Unije.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	v miliekvivalentih na liter
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	25
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5. Enološki postopki

5.1. Posebni enološki postopki

Posebni enološki postopek

Obogatitev je dovoljena v skladu s pravili iz specifikacije proizvoda.

Uporaba lesenih trsk je prepovedana.

Vina zorijo vsaj do 15. marca leta, ki sledi letu trgatve.

Poleg zgornjih določb je treba pri vinih za enološke postopke upoštevati obveznosti na ravni Unije ter iz zakonika o kmetijstvu in morskem ribištvu.

2. Gostota zasaditve

Pridelovalna praksa

Najmanjša gostota zasaditve vinske trte je 4 000 trsov na hektar. Razdalja med vrstami ne sme biti večja od 2,50 metra, razdalja med trsi v isti vrsti pa ne sme biti manjša od 0,90 metra.

Za pridelek vinogradniških parcel, na katerih je razdalja med trsi v isti vrsti manjša od 0,90 metra, vendar znaša najmanj 0,80 metra, in ki imajo več kot 10-odstotni naklon, se lahko uporablja kontrolirana označba porekla.

Za pridelek vinogradniških parcel z gostoto zasaditve, ki je manjša od 4 000 trsov na hektar, vendar znaša najmanj 3 300 trsov na hektar, se lahko uporablja kontrolirana označba porekla, če se upoštevajo določbe o pravilih oblikovanja v špalir in višini listja iz specifikacije proizvoda. Razdalja med vrstami na teh vinogradniških parcelah ne sme biti večja od 3 metrov, razdalja med trsi v isti vrsti pa ne sme biti manjša od 1 metra.

3. Rez

Pridelovalna praksa

Vinska trta se obrezuje s kratko, dolgo ali mešano rezjo z največ 12 očesi na trs. V fenofazi, ko ima trta 11 ali 12 listov (ločeni cvetni brsti), je število enoletnih rodnih mladik na trs največ deset.

4. Trgatev

Pridelovalna praksa

Grozdje se trga ročno s postopno trgatvijo.

5. Namakanje

Pridelovalna praksa

Namakanje je prepovedano.

5.2. Največji donosi

30 hektolitrov na hektar

6. Razmejeno geografsko območje

Vse faze proizvodnje potekajo na geografskem območju, ki po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2021 obsega ozemlje naslednje občine departmaja Maine-et-Loire: Bellevigne-en-Layon (samo ozemlje pooblaščene občine Thouarcé).

Kartografski dokumenti, na katerih je prikazano geografsko območje, so dostopni na spletišču nacionalnega inštituta za poreklo in kakovost (Institut national de l’origine et de la qualité).

7. Sorte vinske trte

Chenin B

8. Opis povezave

8.1.

1 — Informacije o geografskem območju

(a) — Opis naravnih dejavnikov, ki prispevajo k povezavi

Geografsko območje, ki leži v osrčju anžujskega vinorodnega območja, je bilo leta 2021 omejeno izključno na pooblaščeno občino Thouarcé. Ozemlje te občine, ki leži v departmaju Maine-et-Loire, deli reka Layon. Na njenem desnem bregu se na vrhu strmega brega dviguje zaselek „Bonnezeaux“. Ime zaselka „Bonnezeaux“ naj bi izhajalo iz izvirov železne vode.

Vinogradi so zasajeni na nizu treh vzpetin, obrnjenih proti jugozahodu: „La Montagne“, „Beauregard“ in „Fesles“, ki tvorijo pas, dolg 2 800 m in širok 500 m. Pobočja teh vzpetin s približno 15- do 20-odstotnim naklonom so strma predvsem na zahodnem griču „Beauregard“, pa tudi na osrednjem griču, upravičeno imenovanem „La Montagne“, ob vznožju katerega leži zaselek „Petit Bonnezeaux“. Severno od teh treh razmejenih bregov leži rahlo valovita planota s povprečno nadmorsko višino 90 m, medtem ko reka Layon teče na višini 29 m.

Geološka podlaga pripada nizu „Saint-Georges-sur-Loire“, skrilasto-peščenemu kompleksu, ki je nastal v obdobjih od zgornjega ordovicija do spodnjega devona. Ponekod, zlasti na griču „Fesles“, je prekrita z gruščnato-glinastimi ali peščeno-glinastimi formacijami iz cenomanija. Zaradi erozije je vidna skrilasta podlaga, medtem ko sta zaledje in planota še vedno prekrita s peskom in glino. Tudi tla na natančno razmejenih parcelah za pridelavo grozdja so plitva, zelo bogata z grobimi elementi in zelenkasto sive barve, ki mestoma prehaja v vinsko vijolično. Zaloga vode v tleh je nižja od 100 mm, saj imajo tla odlično sposobnost odvajanja.

Geografsko območje ima milo oceansko podnebje in malo padavin, zaradi višjega reliefa območij Choletais in Mauges pa je zaščiteno pred oceansko vlago. Vzpetine so mestoma izpostavljene prevladujočim jugozahodnim in zahodnim vetrovom. Letna količina padavin znaša približno 550–600 mm, na pobočjih območij Choletais in Mauges pa več kot 800 mm. Med rastno dobo vinske trte je količina padavin za 100 mm manjša od povprečja v departmaju. O tej relativni sušnosti in temperaturi, ki je višja kot v okoliških predelih, priča južno rastlinstvo, ki je značilno prav za te bregove.

(b) — Opis človeških dejavnikov, ki prispevajo k povezavi

Sorta chenin B, ki verjetno izvira iz pokrajine Anjou, je na vinorodnem območju „Bonnezeaux“ našla svoje idealno rastišče. Potencial te odporne sorte se izraža v zahtevnih talnih razmerah.

Proizvajalci so zelo hitro doumeli, kakšne so koristi trgatve te sorte ob veliki zrelosti in z uporabo posebnih tehnik. Grof Odart je leta 1845 v svojem delu „Traité des cépages“ (Razprava o sortah vinske trte) navedel: „K temu je treba dodati tudi pogoj, da se trgatev opravi šele ob prezrelosti, na primer taki, ki jo doseže ob vseh svetih, ko od dežja zmehčana kožica postane zgubana kot rozina.“ Prezrelost je torej sestavni del trgatve. Jullien je leta 1816 v delu „Topographie de tous les vignobles connus“ (Topografija vseh znanih vinogradov) zapisal: „V dobrih vinogradniških legah se trgatev opravi večkrat; prvi dve trgatvi sta namenjeni le pridelavi vina iz najzrelejšega grozdja, ki se pošilja v tujino; grozdje tretje trgatve pa je za domačo porabo ….“

Na podlagi ugotovitev in analiz generacij proizvajalcev so se vina z vinorodnega območja „Bonnezeaux“ prebila v sam vrh pokrajine Anjou. Britanski geograf William Guthrie (1708–1770) je v prevodu svojega dela „A New Geographical, Historical, and Commercial Grammar“, ki je izšlo leta 1802, zapisal: „Vina iz Anjouja lahko razdelimo v tri skupine. Tista iz prve skupine pridelujejo v vaseh Faye, Saint-Lambert, Rablé, Maligny, Chavagne in Thouarcé, v kateri leži vinorodno območje Bonnezeaux.“

Ugled vinorodnega območja „Bonnezeaux“ se je ohranil še v vseh naslednjih stoletjih. Njegov razcvet je močno zavrla kriza, ki jo je povzročil napad trtne uši, ko se je oskrboval samo še lokalni trg. Zaradi zagnanosti in vestnosti sindikata pridelovalcev z vinorodnega območja „Bonnezeaux“, ki so si prizadevali za ohranitev majhnih donosov in prakse postopnih trgatev, pa so vina znova osvojila nacionalni trg in se znova razširila onkraj francoskih meja. Kontrolirana označba porekla „Bonnezeaux“ je bila priznana 6. novembra 1951.

8.2.

2 — Informacije o kakovosti in značilnostih proizvoda

Ta vina so cenjena, ker izražajo moč. So zelo sladka, kar je povezano z visoko vsebnostjo fermentirnih sladkorjev, hkrati pa je zanje značilna pogosto kompleksna sadna aroma (suho in eksotično sadje, belo cvetje itd.), česar ne daje slutiti njihova pogosto nežno zlata barva, ki jo krasijo zeleni odsevi. Uravnoteženost kislin, alkohola in oljnatosti tem vinom omogoča, da z leti razvijejo še večjo kompleksnost.

3 — Medsebojni vzročni vplivi

To vinorodno območje s strmimi pobočji, obrnjenimi proti jugozahodu, ter plitvimi in prodnatimi tlemi z izjemnimi toplotnimi lastnostmi ugodno vpliva na zgodnjo rastno dobo in dozoritev sorte chenin B. Zaradi prevladujočih vetrov, ki pihajo po teh gričih, in pičle oskrbe vinske trte z vodo na skeletnih tleh se sok v jagodah zgoščuje z venenjem ali sušenjem na trti, kar je značilnost vinorodnega območja. Proizvajalci so se znali prilagoditi tej posebnosti. Zelo majhni donosi kažejo, da so vinogradniki zavezani kakovosti grozdja.

Pozna trgatev sorte chenin B na teh gričih, med katero se s postopnim trganjem trga zelo zrelo grozdje, daje vinom z označbo „Bonnezeaux“ pečat žlahtnosti. Zgodovina in prepoznavnost vin z označbo „Bonnezeaux“ sta tesno povezani z zgodovino in prepoznavnostjo vin iz Anjouja in označbe „Coteaux du Layon“.

9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Območje v neposredni bližini

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

izjema pri proizvodnji na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za vinifikacijo, obdelavo in zorenje vina, obsega ozemlje naslednjih občin departmaja Maine-et-Loire po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2021:

Aubigné-sur-Layon, Beaulieu-sur-Layon, Bellevigne-en-Layon (samo ozemlje pooblaščenih občin Champ-sur-Layon, Faveraye-Mâchelles, Faye-d'Anjou in Rablay-sur-Layon), Blaison-Saint-Sulpice, Brissac Loire Aubance (samo ozemlje pooblaščenih občin Alleuds, Brissac-Quincé, Charcé-Saint-Ellier-sur-Aubance, Luigné, Saint-Rémy-la-Varenne, Saint-Saturnin-sur-Loire, Saulgé-l’Hôpital in Vauchrétien), Brossay, Chalonnes-sur-Loire, Chaudefonds-sur-Layon, Chemillé-en-Anjou (samo ozemlje pooblaščenih občin Chanzeaux in Valanjou), Denée, Doué-en-Anjou (samo ozemlje pooblaščene občine Brigné), Les Garennes-sur-Loire, Lys-Haut-Layon (samo ozemlje pooblaščene občine Tigné), Mozé-sur-Louet, Mûrs-Erigné, Rochefort-sur-Loire, Saint-Melaine-sur-Aubance, Savennières, Soulaines-sur-Aubance, Terranjou in Val-du-Layon.

Označevanje: neobvezne navedbe

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

— Neobvezne navedbe, katerih uporabo lahko v skladu z določbami Unije urejajo države članice, so na etiketah izpisane s črkami, katerih velikost po višini, širini in debelini ne presega dvakratne velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.

Označevanje: geografsko ime „Val de Loire“

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Velikost črk za navedbo geografskega imena „Val de Loire“ niti po višini niti po širini ne presega dveh tretjin velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.

Označevanje: manjša geografska enota

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Pri označevanju vin s kontrolirano označbo porekla se lahko navede ime manjše geografske enote, če gre za kraj, ki je zaveden v katastru in je naveden v prijavi pridelka. Velikost črk za navedbo imena kraja, zavedenega v katastru, niti po višini niti po širini ne presega polovične velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-2bee3ad4-2dc7-4d79-9977-b2e2f0980fbb

(1) UL L 9, 11.1.2019, str. 2.

30.1.2023

Uradni list Evropske unije

C 34/18

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2023/C 34/09)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„Rosé de Loire“

PDO-FR-A0150-AM02

Datum obvestila: 14. november 2022

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1. Uradni geografski kodeks

Občine na geografskem območju in območju v neposredni bližini so bile posodobljene po uradnem geografskem kodeksu.

To ne vpliva na obseg razmejenega geografskega območja.

Enotni dokument je spremenjen v točkah 6 in 9.

2. Razmejeno območje parcel

Dodani so bili sestanki za odobritev razmejitve.

Namen te spremembe je dodati datum, ko je pristojni nacionalni organ odobril spremembo razmejenega območja parcel znotraj geografskega območja proizvodnje. Razmejitev parcel znotraj geografskega območja proizvodnje zajema opredelitev parcel, primernih za pridelavo zadevne zaščitene označbe porekla.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

3. Razdalja med trsi

Najmanjša razdalja med trsi je bila zmanjšana z 1 m na 0,90 m.

Cilj te spremembe je omogočiti povečanje gostote zasaditve vinske trte brez spreminjanja razdalje med vrstami.

Dodana je tudi posebna določba za vinske trte na pobočjih z več kot 10-odstotnim naklonom, pri katerih je dovoljena najmanjša razdalja med trsi 0,80 m.

Enotni dokument je spremenjen v točki 5.

4. Rez

Pravila rezi so bila usklajena na ravni označb območja Anjou Saumur v pokrajini Val de Loire.

Cilj te uskladitve je izboljšati znanje gospodarskih subjektov in poenostaviti nadzor. S to spremembo je za vinogradnike uvedena možnost prilagoditve glede obdobij zmrzali, ki so vse poznejša.

Enotni dokument je spremenjen v točki 5.

5. Povezava z geografskim območjem

Povezava je bila spremenjena s sklicem na leto 2021 namesto na leto 2018 in s prilagoditvijo števila občin po združitvi nekaterih od njih.

Enotni dokument je spremenjen v točki 8.

6. Označevanje

Zakonodajni okvir neobveznih navedb je bil podrobneje opredeljen.

Enotni dokument je spremenjen v točki 9.

7. Prehodni ukrepi

Prehodni ukrepi, ki so se iztekli, so bili črtani.

Za občine, v katerih je bila razmejitev parcel odobrena novembra 2020, je bil dodan prehodni ukrep.

Te spremembe ne povzročijo spremembe enotnega dokumenta.

8. Redakcijske spremembe

V specifikacijo proizvoda je bilo vključenih več redakcijskih prilagoditev.

Te spremembe ne povzročijo spremembe enotnega dokumenta.

9. Sklic na nadzorni organ

Besedilo sklica na nadzorni organ je bilo usklajeno z besedilom, ki se pojavlja v drugih specifikacijah proizvodov za označbe. Gre zgolj za redakcijsko spremembo.

Ta sprememba ne povzroči spremembe enotnega dokumenta.

ENOTNI DOKUMENT

1. Ime

Rosé de Loire

2. Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3. Kategorije proizvodov vinske trte

Vino

4. Opis vin

KRATEK OPIS

Vina so suha mirna vina rosé z naslednjimi glavnimi analitskimi lastnostmi:

—	vina imajo najmanj 9,5-odstotni volumenski delež naravnega alkohola;

—	vsebnost fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze) po vrenju je nižja od 3 gramov na liter;

—	vsebnost skupnih kislin v vinih pred stekleničenjem je največ 91,84 miliekvivalenta na liter;

—	po obogatitvi volumenski delež skupnega alkohola v vinih ne presega 12,5 %. Vsebnosti hlapnih kislin in skupnega žveplovega dioksida sta določeni z zakonodajo Unije.

„Rosé de Loire“ je suho vino. Običajno je rožnate barve lososa. Rahle arome pogosto spominjajo na češnjo in jagodo. V ustih imajo močan, svež, zaokrožen in skladen okus. Sveže vino, ki odžeja, pri pivcu vzbudi vtis, da je zagrizel v sveže sadje. Ko je mlado, je treba ceniti vso njegovo izvirnost.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5. Enološki postopki

5.1. Posebni enološki postopki

1. Gostota zasaditve – razdalja

Pridelovalna praksa

Najmanjša gostota zasaditve vinske trte je 4 000 trsov na hektar. Razdalja med vrstami ne sme biti večja od 2,50 metra, razdalja med trsi v isti vrsti pa ne sme biti manjša od 0,90 metra. Za pridelek vinogradniških parcel, na katerih je razdalja med trsi v isti vrsti manjša od 0,90 metra, vendar znaša najmanj 0,80 metra, in ki imajo več kot 10-odstotni naklon, se lahko uporablja kontrolirana označba porekla. Za pridelek vinogradniških parcel z gostoto zasaditve, ki je manjša od 4 000 trsov na hektar, vendar znaša najmanj 3 300 trsov na hektar, se lahko uporablja kontrolirana označba porekla, če se upoštevajo določbe o pravilih oblikovanja v špalir in višini listja iz specifikacije proizvoda. Razdalja med vrstami na teh vinogradniških parcelah ne sme biti večja od 3 metrov, razdalja med trsi v isti vrsti pa ne sme biti manjša od 1 metra.

2. Pravila rezi in oblikovanja v špalir

Pridelovalna praksa

Vinska trta se obrezuje s kratko, dolgo ali mešano rezjo z največ 12 očesi na trs. Vinska trta se lahko obreže na dve dodatni očesi na trs, če je v fenofazi, ko ima trta 11 ali 12 listov (ločeni cvetni brsti), število enoletnih rodnih mladik na trs največ 12.

Višina listja, privezanega na žice, je najmanj enaka 0,6-kratni medvrstni razdalji, pri čemer je višina listja, pritrjenega na žice, izmerjena od spodnje meje listja, ki je določena pri najmanj 0,40 metra od tal, do zgornje meje poganjkov, ki je določena pri najmanj 0,20 metra nad najvišjo žico špalirne oblike.

Vinogradniške parcele z gostoto zasaditve, ki je manjša od 4 000 trsov na hektar, vendar znaša najmanj 3 300 trsov na hektar, poleg tega izpolnjujejo naslednja pravila za oblikovanje v špalir: najvišja višina kolov za špalirno obliko nad zemljo je 1,90 metra; špalir vključuje 4 ravni žic; najvišja žica je na višini najmanj 1,85 metra od tal.

3. Namakanje

Pridelovalna praksa

Namakanje je prepovedano.

Posebni enološki postopek

Pri proizvodnji vin ni dovoljena uporaba oglja za enološko uporabo, samostojno ali v mešanici z drugimi pripravki.

Uporaba lesenih trsk je prepovedana.

Volumenski delež skupnega alkohola v vinih po obogatitvi ne presega 12,5 %.

Poleg zgornjih določb je treba pri vinih za enološke postopke upoštevati obveznosti na ravni Unije ter iz zakonika o kmetijstvu in morskem ribištvu.

5.2. Največji donosi

72 hektolitrov na hektar

6. Razmejeno geografsko območje

Vse faze proizvodnje potekajo na geografskem območju, ki obsega ozemlje naslednjih občin po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2021:

—

departma Deux-Sèvres: Brion-près-Thouet, Loretz-d’Argenton, Louzy, Plaine-et-Vallées (samo ozemlje pooblaščene občine Oiron), Saint-Cyr-la-Lande, Sainte-Verge, Saint-Martin-de-Mâcon, Saint-Martin-de-Sanzay, Thouars (samo ozemlje pooblaščenih občin Mauzé-Thouarsais in Sainte-Radegonde ter nekdanje občine Thouars), Tourtenay, Val en Vignes (samo ozemlje pooblaščenih občin Bouillé-Saint-Paul, Cersay in Saint-Pierre-à-Champ),

—

departma Indre-et-Loire: Amboise, Anché, Artannes-sur-Indre, Athée-sur-Cher, Avoine, Avon-les-Roches, Azay-le-Rideau, Azay-sur-Cher, Beaumont-en-Véron, Benais, Bléré, Bossay-sur-Claise, Bourgueil, Brizay, Candes-Saint-Martin, Cangey, Chambray-lès-Tours, Chançay, Chanceaux-sur-Choisille, La Chapelle-sur-Loire, Chargé, Cheillé, Chemillé-sur-Indrois, Chenonceaux, Chinon, Chisseaux, Chouzé-sur-Loire, Cinais, Cinq-Mars-la-Pile, Civray-de-Touraine, Coteaux-sur-Loire, Couziers, Cravant-les-Côteaux, La Croix-en-Touraine, Crouzilles, Dierre, Draché, Épeigné-les-Bois, Esvres, Fondettes, Francueil, Genillé, Huismes, L’Île-Bouchard, Joué-lès-Tours, Langeais (samo ozemlje pooblaščene občine Langeais), Larçay, Lémeré, Lerné, Lignières-de-Touraine, Ligré, Limeray, Lussault-sur-Loire, Luynes, Luzillé, Marçay, Montlouis-sur-Loire, Montreuil-en-Touraine, Mosnes, Nazelles-Négron, Neuillé-le-Lierre, Noizay, Panzoult, Parçay-Meslay, Pocé-sur-Cisse, Pont-de-Ruan, Razines, Restigné, Reugny, Rigny-Ussé, Rivarennes, Rivière, La Roche-Clermault, Rochecorbon, Saché, Saint-Avertin, Saint-Benoît-la-Forêt, Sainte-Maure-de-Touraine, Saint-Étienne-de-Chigny, Saint-Germain-sur-Vienne, Saint-Martin-le-Beau, Saint-Nicolas-de-Bourgueil, Saint-Ouen-les-Vignes, Saint-Règle, Savigny-en-Véron, Savonnières, Sazilly, Seuilly, Souvigny-de-Touraine, Tavant, Theneuil, Thilouze, Thizay, Tours, Vallères, Véretz, Vernou-sur-Brenne, Villaines-les-Rochers in Vouvray,

—

departma Loir-et-Cher: Angé, Blois, Chailles, Châteauvieux, Châtillon-sur-Cher, Chaumont-sur-Loire, Chémery, Chissay-en-Touraine, Choussy, Le Controis-en-Sologne (samo ozemlje pooblaščenih občin Contres in Thenay), Couddes, Couffy, Faverolles-sur-Cher, Mareuil-sur-Cher, Méhers, Mesland, Meusnes, Monteaux, Monthou-sur-Bièvre, Monthou-sur-Cher, Montrichard Val de Cher, Noyers-sur-Cher, Oisly, Pontlevoy, Pouillé, Rilly-sur-Loire, Saint-Aignan, Saint-Georges-sur-Cher, Saint-Julien-de-Chédon, Saint-Romain-sur-Cher, Sassay, Seigy, Seur, Soings-en-Sologne, Thésée, Valaire, Valencisse (samo ozemlje pooblaščenih občin Chambon-sur-Cisse in Molineuf), Vallières-les-Grandes, Valloire-sur-Cisse (samo ozemlje pooblaščene občine Chouzy-sur-Cisse) in Veuzain-sur-Loire (samo ozemlje pooblaščene občine Onzain),

—

departma Maine-et-Loire: Allonnes, Angers, Antoigné, Artannes-sur-Thouet, Aubigné-sur-Layon, Beaulieu-sur-Layon, Bellevigne-en-Layon, Bellevigne-les-Châteaux, Blaison-Saint-Sulpice, Bouchemaine, Brain-sur-Allonnes, Brissac Loire Aubance (samo ozemlje pooblaščenih občin Alleuds, Brissac-Quincé, Charcé-Saint-Ellier-sur-Aubance, Chemellier, Coutures, Luigné, Saint-Rémy-la-Varenne, Saint-Saturnin-sur-Loire in Vauchrétien), Brossay, Cernusson, Chalonnes-sur-Loire, Champtocé-sur-Loire, Chaudefonds-sur-Layon, Chemillé-en-Anjou (samo ozemlje pooblaščenih občin Chanzeaux, La Jumellière in Valanjou), Cizay-la-Madeleine, Cléré-sur-Layon, Le Coudray-Macouard, Courchamps, Denée, Dénezé-sous-Doué, Distré, Doué-en-Anjou, Épieds, Fontevraud-l'Abbaye, Les Garennes sur Loire, Gennes-Val-de-Loire (samo ozemlje pooblaščenih občin Chênehutte-Trèves-Cunault, Gennes, Grézillé, Saint-Georges-des-Sept-Voies int Le Thoureil), Huillé-Lézigné (samo ozemlje pooblaščene občine Huillé), Ingrandes-Le Fresne sur Loire (samo ozemlje nekdanje občine Ingrandes), Jarzé Villages (samo ozemlje pooblaščene občine Lué-en-Baugeois), Louresse-Rochemenier, Lys-Haut-Layon, Mauges-sur-Loire (samo ozemlje pooblaščenih občin La Chapelle-Saint-Florent, Le Mesnil-en-Vallée, Montjean-sur-Loire, La Pommeraye, Saint-Florent-le-Vieil, Saint-Laurent-de-la-Plaine in Saint-Laurent-du-Mottay), Mazé-Milon (samo ozemlje pooblaščene občine Fontaine-Milon), Montilliers, Montreuil-Bellay, Montsoreau, Mozé-sur-Louet, Mûrs-Erigné, Orée d'Anjou (samo ozemlje pooblaščenih občin Bouzillé, Champtoceaux, Drain, Landemont, Liré in La Varenne), Parnay, Passavant-sur-Layon, La Possonnière, Le Puy-Notre-Dame, Rives-de-Loir-en-Anjou (samo ozemlje pooblaščene občine Villevêque), Rochefort-sur-Loire, Rou-Marson, Sainte-Gemmes-sur-Loire, Saint-Georges-sur-Loire, Saint-Germain-des-Prés, Saint-Just-sur-Dive, Saint-Macaire-du-Bois, Saint-Melaine-sur-Aubance, Saumur, Savennières, Soulaines-sur-Aubance, Souzay-Champigny, Terranjou, Tuffalun, Turquant, Les Ulmes, Val-du-Layon, Varennes-sur-Loire, Varrains in Vaudelnay,

—	departma Vienne: Berrie, Curçay-sur-Dive, Glénouze, Pouançay, Ranton, Saint-Léger-de-Montbrillais, Saix, Ternay in Les Trois-Moutiers.

Kartografski dokumenti, na katerih je prikazano geografsko območje, so dostopni na spletišču nacionalnega inštituta za poreklo in kakovost (Institut national de l’origine et de la qualité).

7. Sorte vinske trte

Cabernet franc N

Cabernet-sauvignon N

Gamay N

Grolleau N

Grolleau gris G

Pineau d'aunis N

Pinot noir N

8. Opis povezave

8.1.

(a) Opis naravnih dejavnikov, ki prispevajo k povezavi

Geografsko območje se razprostira na valoviti planoti, ki jo z geološkega vidika sestavljajo primarne formacije pobočij Armorikanskega gorovja ter novejše formacije iz mezozoika in v manjšem obsegu iz terciarja na jugozahodnem robu Pariške kotline. Geografsko območje se razprostira na približno 200 kilometrih ob Loari in njenih pritokih Vienne, Indre in Cher. Leta 2021 je obsegalo ozemlje 226 občin, med katerimi so nekatere slavne po svojih vinskih dvorcih (château).

Na parcelah, razmejenih za trgatev, so tla na zahodnem delu iz skrilavca ali glinenega skrilavca, na vzhodnem delu pa iz lapornega apnenca (iz cenomanija, turonija, senonija in eocena). Turonijski geološki sloj je bistven. V tem obdobju je nastala kamnina tuffeau, katere izkoriščanje v številnih kamnolomih je omogočilo izgradnjo gradov v dolini Loare in splošneje vseh arhitekturnih nosilnih konstrukcij v regiji ter s tem nastanek neštetih votlin. Ti kamnolomi so postali kleti s konstantno temperaturo in vlago, v katerih so gojili gobe in skladiščili vino. Posebnost vseh teh tal je, da imajo zmerne koristne vodne rezerve in dobro zmožnost odcejanja.

Podnebje je oceansko. Vendar se na vzhodnem robu v pokrajini Sologne čuti bolj celinski vpliv z nekoliko večjimi letnimi padavinami kot na preostalem geografskem območju, in sicer med 550 in 650 mililitri. Na zahodu je oceanski vpliv močnejši, temperature so ustaljene, zime mile in poletna vročina ostaja zmerna. Nasprotno se proti vzhodu temperaturne razlike povečujejo. V teh splošnih razmerah rečna mreža, ki jo sestavljajo Loara in njeni pritoki, uravnava temperature.

(b) Opis človeških dejavnikov, ki prispevajo k povezavi

Zgodovina vinogradov je razmeroma stara in povezana z razvojem številnih samostanov in opatij. Sveti Gregor iz Toursa je v svoji Zgodovini Frankov že v 6. stoletju opozoril na razširjeno gojenje vinske trte na tem koncu in uporabo neke vrste klopotcev (traquette) za odganjanje ptičev ob zrelosti grozdja. V 15. stoletju so vinogradniki ob uvedbi sorte „breton“, ki ni nič drugega kot sorta cabernet franc N, ki izvira iz bordeaujske pokrajine, pridelali novo vino rosé, takrat imenovano „clairet“, z značilnimi aromami rdečega sadja. Prve zgodovinske sledi se nanašajo na dva soda „busse“ (oziroma 536 litrov) vina „clairet“, ki so ju prebivalci pokrajine Saumur darovali bretonskemu vojvodi Ivanu V.

Vina rosé so nekoliko bolj na vzhodu proizvajali tudi v pokrajini Touraine. Nekaj občin na desnem bregu Loare je z njimi doseglo precejšen sloves. Vinogradi v občinah Blois, Azay-le-Rideau ali Mesland so postali pomembni proizvajalci vina. Vina iz občine Cinq-Mars-La-Pile so postala priznana in lokalna sorta grolleau N se je močno razvila. V začetku 19. stoletja se je ta sorta zelo gojila v Anžuju, zlasti v kantonih Thouarcé in Brissac.

Velikost geografskega območja je z različnimi tlemi in podnebjem spodbudila raznovrstnost sort vinske trte. V Anžuju so bile zasajene predvsem sorte cabernet franc N, cabernet-sauvignon N, grolleau N in grolleau gris G. V pokrajini Touraine, na desnem bregu Loare, se je razširila sorta grolleau N. Sorta gamay N je bila prav tako zasajena v vseh vinogradih, nekoliko manj sorta pineau d’aunis N in bolj na lokalni ravni tudi sorta pinot noir N.

Na začetku 20. stoletja se je začela razvijati proizvodnja velikih količin vin rosé, imenovanih „rouget“ v Anžuju in „vin gris“ v pokrajini Touraine. V začetku 70. let 20. stoletja so vinogradniki iz doline Loare, ki so želeli utrditi podobo tega suhega vina rosé in ohraniti njegovo identiteto, zaprosili za njegovo priznanje. Kontrolirana označba porekla „Rosé de Loire“ je bila tako priznana leta 1974.

8.2.

2 Informacije o kakovosti in značilnostih proizvoda

3 Medsebojni vzročni vplivi

Velika rečna mreža, ki jo sestavljajo Loara, Vienne, Cher in Indre, je sčasoma močno oblikovala valovito planoto s trdimi kamninami iz paleozoika ter mehkimi kamninami iz mezozoika in terciarja. V srednjem veku so pod vplivom Cerkve zasadili vinsko trto in vinogradi v pokrajinah Anžu in Touraine so se razširili na skoraj 200 kilometrih vzdolž reke in njenih pritokov.

Sčasoma so vinogradniki v zahodnem delu geografskega območja dali prednost nasadom sort cabernet franc N in grolleau N, medtem ko so vinogradniki v vzhodnem delu zasadili predvsem sorti gamay N in pineau d’aunis N. Njihovo izbiro je mogoče pojasniti z oblikovanostjo geografskega območja in oceanskim podnebjem. Na teh različnih vinogradniških lokacijah so se med vinogradniki naravno uveljavile določene sorte. Glede na rabo so pri razmejitvi parcel za trgatev upoštevane le parcele z osuševanimi tlemi iz glinastega apnenca ali skrilavcev.

Proizvodnja vin „rouget“ in „vin gris“, ki sta sveži, izvirni in pitni ter imata majhen volumenski delež alkohola, se je razvila na začetku 20. stoletja. Vinogradniki so iz generacije v generacijo poudarjali izvirne lastnosti svoje pridelavi, na eni strani z izbiro zvrsti, ki je spodbujala razvoj njihovega aromatičnega potenciala, in na drugi strani s čim boljšim upravljanjem rastlin in njihovega proizvodnega potenciala, ki se kaže v strogem vodenju vinogradov.

Uspeh te proizvodnje je bil nagrajen s priznanjem kontrolirane označbe porekle „Rosé de Loire“ leta 1974. Dinamika ter izkušnje in znanje vinogradnikov, pa tudi njihova zgodovinska pripadnost loarski vinogradniški pokrajini, zagotavljajo trajni ugled te kontrolirane označbe porekla, ki vse od priznanja doživlja pravi uspeh.

9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Označevanje

Pravni okvir

zakonodaja EU

Vrsta dodatnega pogoja

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja

Neobvezne navedbe, katerih uporabo lahko v skladu z določbami Unije urejajo države članice, so na etiketah izpisane s črkami, katerih velikost niti po višini niti po širini ne presega dvakratne velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.

Ime kontrolirane označbe porekla se lahko dopolni z geografskim imenom „Val de Loire“ v skladu s pravili iz specifikacije proizvoda. Velikost črk za navedbo geografskega imena „Val de Loire“ niti po višini niti po širini ne presega dveh tretjin velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.

Pri označevanju vin s kontrolirano označbo porekla se lahko navede ime manjše geografske enote, če: — gre za kraj, ki je zaveden v katastru — in je naveden v prijavi pridelka. Velikost črk za navedbo imena kraja, zavedenega v katastru, niti po višini niti po širini ne presega polovične velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.

Območje v neposredni bližini

Pravni okvir

zakonodaja EU

Vrsta dodatnega pogoja

izjema pri proizvodnji na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja

Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za vinifikacijo in obdelavo vin, zajema ozemlje naslednjih občin po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2021:

—	departma Indre: Fontguenand, Lye, La Vernelle, Veuil in Villentrois-Faverolles-en-Berry,

—	departma Indre-et-Loire: Chaveignes, Chezelles, Crissay-sur-Manse in Saint-Nicolas-de-Bourgueil,

—	departma Loir-et-Cher: Candé-sur-Beuvron, Cheverny, Le Controis-en-Sologne (samo ozemlje pooblaščenih občin Feings, Fougères-sur-Bièvre in Ouchamps), Cormeray, Fresnes, Les Montils, Mont-près-Chambord in Sambin,

—	departma Loire-Atlantique: Ancenis-Saint-Géréon (samo ozemlje nekdanje občine Ancenis), Le Loroux-Bottereau, Le Pallet, La Remaudière, Vair-sur-Loire (samo ozemlje pooblaščene občine Anetz) in Vallet,

—	departma Maine-et-Loire: Orée d'Anjou (samo ozemlje pooblaščene občine Saint-Laurent-des-Autels) in Saint-Martin-du-Fouilloux.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-a21d352f-67ba-47df-a154-3ca40f598bb4

(1) UL L 9, 11.1.2019, str. 2.

30.1.2023

Uradni list Evropske unije

C 34/26

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2023/C 34/10)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„Rosé d’Anjou“

PDO-FR-A1007-AM02

Datum obvestila: 11. november 2022

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1. Uradni geografski kodeks

Občine na geografskem območju in območju v neposredni bližini so bile posodobljene po uradnem geografskem kodeksu.

To ne vpliva na obseg razmejenega geografskega območja.

Enotni dokument je spremenjen v točkah 6 in 9.

2. Razmejeno območje parcel

Dodani so bili datumi, ko je pristojni nacionalni organ odobril spremembo razmejenega območja parcel znotraj geografskega območja proizvodnje. Razmejitev parcel znotraj geografskega območja proizvodnje zajema opredelitev parcel, primernih za pridelavo zadevne zaščitene označbe porekla.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

3. Razdalja med trsi

Najmanjša razdalja med trsi v isti vrsti je bila zmanjšana z 1 m na 0,90 m.

Cilj te spremembe je omogočiti povečanje gostote zasaditve vinske trte brez spreminjanja razdalje med vrstami.

Dodana je bila tudi posebna določba za vinske trte na pobočjih z več kot 10-odstotnim naklonom, pri katerih je dovoljena najmanjša razdalja med trsi 0,80 m.

Enotni dokument je spremenjen v točki 5.

4. Rez

Pravila rezi so bila usklajena na ravni označb območja Anjou Saumur v pokrajini Val de Loire.

Cilj te uskladitve je izboljšati znanje gospodarskih subjektov in poenostaviti nadzor. S to spremembo je za vinogradnike uvedena možnost prilagoditve glede obdobij zmrzali, ki so vse poznejša.

Enotni dokument je spremenjen v točki 5.

5. Povezava

Povezava je bila spremenjena s sklicem na leto 2021 namesto na leto 2018 in s prilagoditvijo števila občin po njihovi združitvi.

Enotni dokument je spremenjen v točki 8.

6. Prehodni ukrepi

Prehodni ukrepi, ki so se iztekli, so bili črtani.

Po novi razmejitvi parcel je bil za nekatere občine dodan prehodni ukrep.

Enotni dokument ni spremenjen.

7. Označevanje

Pravila o označevanju so bila podrobneje določena in usklajena na ravni označb območja Anjou Saumur v pokrajini Val de Loire. Gre zgolj za redakcijsko spremembo.

Enotni dokument je spremenjen v točki 9.

8. Sklic na nadzorni organ

Besedilo sklica na nadzorni organ je bilo usklajeno z besedilom, ki se pojavlja v drugih specifikacijah proizvodov za označbe. Gre zgolj za redakcijsko spremembo.

Ta sprememba ne povzroči spremembe enotnega dokumenta.

9. Redakcijske spremembe

V specifikacijo proizvoda je bilo vključenih več redakcijskih prilagoditev.

Te spremembe ne povzročijo spremembe enotnega dokumenta.

ENOTNI DOKUMENT

1. Ime

Rosé d’Anjou

2. Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3. Kategorije proizvodov vinske trte

Vino

4. Opis vin

KRATEK OPIS

Vina so mirna vina rosé, katerih analitske lastnosti so naslednje:

vina imajo najmanj 9,50-odstotni volumenski delež naravnega alkohola;

vsebnost fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze) v vinih po vrenju je najmanj 7 gramov na liter;

po obogatitvi volumenski delež skupnega alkohola v vinih ne presega 12 %;

vsebnosti hlapnih kislin, skupnih kislin in skupnega žveplovega dioksida so določene z zakonodajo Unije, vendar vsaka serija nepakiranega vina, za katero se lahko uporablja izraz „primeur“ ali „nouveau“, vsebuje največ 10,2 miliekvivalenta hlapnih kislin na liter.

Vina vsebujejo fermentirne sladkorje in so bolj ali manj sladka. So zelo aromatična, pri čemer se v vsakem izražajo posebnosti posamezne sorte. Prav vse pa zaznamuje sadni vonj (breskev, jagoda, agrumi itd.). V ustih izražajo dobro premišljeno ravnotežje med svežino in okroglostjo. Njihova aromatičnost je zelo obstojna.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	9
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5. Enološki postopki

5.1. Posebni enološki postopki

1. Gostota zasaditve – razdalja

Pridelovalna praksa

2. Pravila rezi in oblikovanja v špalir

Pridelovalna praksa

Vinska trta se obrezuje s kratko, dolgo ali mešano rezjo z največ 12 očesi na trs.

Vinska trta se lahko obreže na dve dodatni očesi na trs, če je v fenofazi, ko ima trta 11 ali 12 listov (ločeni cvetni brsti), število enoletnih rodnih mladik na trs največ 12.

3. Namakanje

Pridelovalna praksa

Namakanje je prepovedano.

4. Posebni enološki postopek

Uporaba oglja za enološko uporabo, samostojno ali v mešanici z drugimi pripravki, je prepovedana.

Uporaba lesenih trsk je prepovedana.

Volumenski delež skupnega alkohola v vinih po obogatitvi ne presega 12 %.

Poleg zgornjih določb je treba pri vinih za enološke postopke upoštevati obveznosti na ravni Unije ter iz zakonika o kmetijstvu in morskem ribištvu.

5.2. Največji donosi

75 hektolitrov na hektar

6. Razmejeno geografsko območje

Vse faze proizvodnje vin, za katera se lahko uporabi kontrolirana označba porekla „Rosé d’Anjou“, potekajo na geografskem območju, ki obsega ozemlje naslednjih občin po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2021:

—

—	departma Vienne: Berrie, Curçay-sur-Dive, Glénouze, Pouançay, Ranton, Saint-Léger-de-Montbrillais, Saix, Ternay in Les Trois-Moutiers.

Kartografski dokumenti, na katerih je prikazano geografsko območje, so dostopni na spletišču nacionalnega inštituta za poreklo in kakovost (Institut national de l’origine et de la qualité).

7. Sorte vinske trte

Cabernet franc N

Cabernet-sauvignon N

Cot N – malbec

Gamay N

Grolleau N

Grolleau gris G

Pineau d'aunis N

8. Opis povezave

1 Informacije o geografskem območju

(a) Opis naravnih dejavnikov, ki prispevajo k povezavi

Geografsko območje obsega veliki geološki enoti, pri čemer vinorodno območje leži predvsem na pobočjih ob rekah in nekaterih planotah: predkambrijska in paleozojska podlaga na zahodu je del armorikanskega masiva; staro podlago na vzhodu prekriva mezozojski in kenozojski substrat Pariške kotline. Ta geološka posebnost loči zahodni del geografskega območja, za katerega je značilna prisotnost skrilavcev, zlasti glinastih skrilavcev, in ki je lokalno imenovan „črni Anjou“, od vzhodnega dela geografskega območja, za katerega je značilna prisotnost bolj kredne različice kamnine tuffeau (Saumur) in ki je lokalno imenovana „beli Anjou“.

Geografsko območje, ki je bilo v preteklosti del nekdanje pokrajine Anjou, je leta 2021 obsegalo predvsem južno polovico departmaja Maine-et-Loire (68 občin) in severna robova departmajev Deux-Sèvres (11 občin) in Vienne (9 občin).

Tla na razmejenih parcelah za pridelavo grozdja so nastala na različnih geoloških formacijah. Čeprav so zelo različna, so na splošno revna in imajo skromno zalogo vode. Prav tako imajo dobre toplotne lastnosti.

Podnebje na geografskem območju je zmerno oceansko s precej majhnimi temperaturnimi razlikami zaradi razmeroma velike bližine Atlantskega oceana ter vpliva Loare in njenih pritokov, ki uravnavajo temperaturo, pa tudi zaradi gričevnate lege vinorodnega območja. Tako se pregovorna „anžujska milina“ (douceur angevine) kaže še zlasti pozimi, med dolgo pomladjo in jeseni, medtem ko je poleti pogosta velika vročina. Pobočja, obrnjena od severozahoda proti jugovzhodu, ščitijo pred zahodnimi vetrovi, ki pogosto prinašajo vlago. Geografsko območje ima tako malo padavin, pri čemer nanj ugodno vpliva učinek fena, poleg tega pa je zaradi višjega reliefa območij Choletais in Mauges zaščiteno pred oceansko vlago. Letna količina padavin je 585 milimetrov, na območju Choletais pa skoraj 800 milimetrov.

(b) Opis človeških dejavnikov, ki prispevajo k povezavi

Potrjeno je, da so vinogradi v pokrajini Anjou stalno prisotni že od 1. stoletja našega štetja. Da trta tam uspeva, dokazujejo ti verzi iz Apolonijeve pesnitve (6. stoletje): „Nedaleč stran od Bretanje na skali leži vas, ki sta jo Cerera in Bakhus bogato obdarila in katere ime Andégave (Angers) izhaja iz grškega imena.“ Čeprav se je anžujsko vinorodno območje razvijalo skozi celotni srednji vek, pri čemer so se vinogradi pod okriljem samostanov obdelovali na bregovih Loare in v okolici mesta Angers, je zaslovelo predvsem v 12. in 13. stoletju. Razkošnost kraljevanja Henrika II. in Eleonore Akvitanske je nato omogočila, da je „anžujsko vino“ prišlo na najodličnejše mize.

Pridelava se je začela v večjem obsegu razvijati v 16. stoletju s prihodom nizozemskih trgovcev, ki so povpraševali po vinu za svojo državo in kolonije. Nizozemci so pokupili ogromno vina in v 18. stoletju je trgovina tako cvetela, da so reko Layon, ki prečka geografsko območje, zaradi prevoza po njej usposobili za plovbo. Vendar je velik ugled „anžujskih vin“ vzbudil pohlep in uvedeni so bili številni davki (mestna dajatev, dajatev za plovbo po reki, dajatev na prodajo vina, dajatev na uživanje vina, dajatev za tranzit itd.), kar je imelo škodljive posledice za trgovino. V opustošenjih med vendejskimi vojnami je bilo vinorodno območje uničeno, nato pa je v 19. stoletju znova zaživelo. Leta 1881 je vinorodno območje obsegalo 45 000 hektarov, od tega je bilo leta 1893, po napadu trtne uši, ohranjenih še 10 000 hektarov.

„Anjou“ slovi predvsem po proizvodnji belih vin, pridelanih iz sorte chenin B. Vendar se je po krizi, ki jo je povzročil napad trtne uši, začela pogosteje saditi sorta cabernet franc N in nekoliko pozneje sorta cabernet-sauvignon N. Na začetku 20. stoletja je bila pridelava vina usmerjena predvsem v proizvodnjo vina „rouget“, kar je lokalno poimenovanje za lahka vina, ki se pijejo v kavarnah, to pa je pomenilo prvo fazo preoblikovanja anžujskega vinorodnega območja. Navedene sorte so v povezavi s sortama grolleau N in grolleau gris G, iz katerih se pridelujejo svetla, skoraj brezbarvna vina „clairet“, skupaj s sortama gamay N in pineau d‘aunis N prispevale k razvoju obsežne proizvodnje prepoznavnih vin rosé, poznanih in priznanih pod kontroliranima označbama porekla „Cabernet d’Anjou“ in „Rosé d’Anjou“. Druga faza tega preoblikovanja je temeljila na izkušnjah, ki so jih proizvajalci pridobili z gojenjem te skupine sort. Na podlagi opazovanja in analize najboljšega ujemanja med sorto in njenimi rastišči, ocenjevanja potenciala pridelka in obvladovanja tehnik vinifikacije se je v 60. letih prejšnjega stoletja začela razvijati pridelava rdečih vin.

2 Informacije o kakovosti in značilnostih proizvodov

Vina rosé vsebujejo fermentirne sladkorje in so bolj ali manj sladka. So zelo aromatična, pri čemer se v vsakem izražajo posebnosti posamezne sorte. Prav vse pa zaznamuje sadni vonj (breskev, jagoda, agrumi itd.). V ustih izražajo dobro premišljeno ravnotežje med svežino in okroglostjo. Njihova aromatičnost je zelo obstojna.

3 Medsebojni vzročni vplivi

Preplet severnega vinorodnega območja z značilno pokrajino in podnebjem, ki ga zaznamuje blagost, geologije in svojevrstnih tal daje vinom okus, ki se izraža v njihovi svežini.

Različnost vinogradniških leg s pestro geološko sestavo in tlemi je proizvajalcem omogočila, da so za vsako od sort, ki so se uveljavile, poiskali razmere, v katerih se je lahko najbolje izrazila. Vinogradniki lahko z opazovanjem in analizo obnašanja vinogradov tako opredelijo pravilno lego vinograda.

Sorte grolleau N, grolleau gris G ali pineau d’aunis N so zasajene po peščeno-gruščnatih gričih in terasah ter namenjene proizvodnji sadnih vin rosé, iz sort cabernet franc N in cabernet-sauvignon N, ki imata raje lege s plitvimi ali rjavimi tlemi in urejenim oskrbovanjem z vodo, pa se proizvajajo okrogla in aromatično obstojna vina rosé.

9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Območje v neposredni bližini

Pravni okvir

zakonodaja EU

Vrsta dodatnega pogoja

izjema pri proizvodnji na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja

Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za vinifikacijo in obdelavo vin, za katera se lahko uporabi kontrolirana označba porekla „Rosé d’Anjou“, pobsega ozemlje naslednjih občin o uradnem geografskem kodeksu iz leta 2021:

—	departma Indre-et-Loire: Saint-Nicolas-de-Bourgueil,

—	departma Loire-Atlantique: Ancenis-Saint-Géréon (samo ozemlje nekdanje občine Ancenis), Le Loroux-Bottereau, Le Pallet, La Remaudière, Vair-sur-Loire (samo ozemlje pooblaščene občine Anetz) in Vallet,

—	departma Maine-et-Loire: Orée d'Anjou (samo ozemlje pooblaščene občine Saint-Laurent-des-Autels) in Saint-Martin-du-Fouilloux.

Označevanje

Pravni okvir

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja

Ime označbe se lahko dopolni z navedbo izraza „primeur“ ali „nouveau“ v skladu z določbami iz specifikacije proizvoda.

Neobvezne navedbe, katerih uporabo lahko v skladu z določbami Unije urejajo države članice, so na etiketah izpisane s črkami, katerih velikost po višini, širini in debelini ne presega dvakratne velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.

Ime kontrolirane označbe porekla se lahko dopolni z geografskim imenom „Val de Loire“ v skladu s pravili, določenimi v specifikaciji proizvoda. Velikost črk za navedbo geografskega imena „Val de Loire“ niti po višini niti po širini ne presega dveh tretjin velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.

Navedba izraza „cabernet“ ali sorte cabernet-sauvignon N ali cabernet franc N pri predstavitvi in poimenovanju vin ni dovoljena.

Na vinih z navedbo izraza „primeur“ ali „nouveau“ se obvezno navede letnik.

Pri označevanju vin se lahko navede ime manjše geografske enote, če gre za kraj, ki je zaveden v katastru in je naveden v prijavi pridelka. Velikost črk za navedbo imena kraja, zavedenega v katastru, niti po višini niti po širini ne presega polovične velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-cea1d3f7-577f-445e-9e58-b708a8d13eb8

(1) UL L 9, 11.1.2019, str. 2.

30.1.2023

Uradni list Evropske unije

C 34/33

Objava zahtevka za registracijo imena v skladu s členom 50(2), točka (a), Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2023/C 34/11)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek v treh mesecih od datuma te objave.

ENOTNI DOKUMENT

„Grebbestadostron“

EU št.: PDO-SE-02819 – 30.11.2021

ZOP (X)ZGO ( )

1. Ime

„Grebbestadostron“

2. Država članica ali tretja država

Švedska

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1. Vrsta proizvoda

Skupina 1.7 Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi

3.2. Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

Zaščitena označba „Grebbestadostron“ zajema žive evropske ploščate ostrige (Ostrea edulis) iz prostega ulova.

Ostrige „Grebbestadostron“ imajo naslednje lastnosti:

Fizične lastnosti

Oblika

Zaobljena oblika, podobna kapljici, spominja na zgornjo stran dlani, ki je skrčena v pest, vendar ni stisnjena. Druga stran je ploščata. Z nekoliko bolj koničastega dela ostrige si sledijo krožne, lepo oblikovane linije v obliki pahljače.

Velikost

Premer: 7–15 cm.

Teža: 100–150 gramov.

Organoleptične lastnosti

Barva lupine

Zunanjost: se razlikuje glede na globino, v kateri živijo ostrige. V plitvejših vodah, kjer je na voljo veliko svetlobe, so ostrige bele z zelenkastimi odsevi. V globljih vodah barva navzame intenzivnejši ton, ki prehaja v vijoličasto.

Notranjost: biserno bela z vijoličnimi odtenki. Rob lupine ima odtenke intenzivne smaragdno zelene.

Barva mesa

Svetli peščeni toni (NCS[1] S2010-Y10R). Temnejši toni rjave v odtenku sienna (NCS S6005-Y80R). Vlakna mesa so zlato oker (NCS S3030-Y20R). Meso ima lesk, ki je podoben lesku neprozorne meduze.

Okus

Po slani vodi, mineralih, morski travi in okus umami, z rahlim pridihom po oreških. Dolg, poln pookus po umamiju in mineralni slanosti.

Vonj

Občutek morja in mineralov, ki ga spremljajo morska trava in sveže ribe.

Tekstura

Čvrsta in mesnata. Tekstura je v nekaterih delih ostrige lahko čvrsta, v drugih pa razmeroma mehka.

Občutek v ustih

Uživanje ostrige je posebna izkušnja, ker se celotna ostriga običajno zaužije sveža in naenkrat. Njene arome so bogate in polne ter so močno povezane z morjem.

Kemijske lastnosti (na 100 g mesa ostrige)

Voda: 80–83 g.

Beljakovine: 9,3–9,9 g.

Ogljikovi hidrati: 2–4 g.

Sol: 0,25–0,35 g.

Maščobe: 2,0–2,4 g,

od tega:

—	nasičene maščobe: 0,5–0,6 g,

—	mononenasičene maščobe: 0,2–0,3 g,

—

polinenasičene maščobe: 0,5–0,7 g,

od tega:

—	omega-6: 0,05–0,09 g,

—	omega-3: 0,50–0,65 g.

Vitamini:

tiamin: 0,10–0,15 mg,

riboflavin: 0,15–0,20 mg,

niacin: 2,0–3,9 mg,

B6: 0,1–0,2 mg/100 g,

vitamin E: 0,9–1,1 mg.

Minerali:

kalcij: 80–90 mg,

fosfor: 140–160 mg,

železo: 5,5–6,5 mg,

magnezij: 25–30 mg,

kalij: 110–130 mg,

cink: 45–50 mg.

[1]	Sistem naravnih barv.

3.3. Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

Ostrige „Grebbestadostron“ se hranijo predvsem z mikroalgami v velikosti 20–30 μm, lahko pa uživajo tudi večje organizme, kot so zooplankton in ikre.

3.4. Posebni faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Celoten proizvodni postopek mora potekati na geografskem območju, opredeljenem v točki 4.

3.5. Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

---

3.6. Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

---

4. Jedrnata opredelitev geografskega območja

Območje proizvodnje ostrig „Grebbestadostron“ sestavljajo severna in južna otočja Grebbestada, torej deli otočja Bohuslän v okrožjih Lur, Tanum, Fjällbacka in Kville. Na morju je osnovna črta zunanja meja območja. Proizvodno območje zajema del obale znotraj 5 km obalnega pasu.

5. Povezava z geografskim območjem

Lastnosti ostrig „Grebbestadostron“ temeljijo na prepletu naravnih in človeških dejavnikov.

Posebnosti proizvoda

Ostrige „Grebbestadostron“ so evropske ploščate ostrige, ki rastejo v naravnih rastiščih ostrig na severnih in južnih otočjih Grebbestada. Ostrige „Grebbestadostron“ rastejo počasi, ker je voda na proizvodnem območju mrzla in razmeroma osiromašena s hranili ter ima nizko slanost. Minimalno zakonsko določeno velikost za nabiranje dosežejo v treh do petih letih. Počasna rast vpliva na njihove organoleptične lastnosti.

V primerjavi z invazivno japonsko ostrigo (Magallana gigas), ki na proizvodnem območju raste hitro, imajo počasi rastoče ostrige „Grebbestadostron“ veliko intenzivnejši in polnejši okus ter bolj zaznavne in poudarjene note mineralov in umamija. Ostrige „Grebbestadostron“ imajo tudi izraziteje daljši in intenzivnejši pookus. Njihovo meso je čvrstejše od mesa ostrig M. gigas, kar pomeni, da se ostrige „Grebbestadostron“ izraziteje upirajo ugrizu.

Naravni dejavniki

Lastnosti ostrig „Grebbestadostron“ temeljijo na naravnih razmerah na proizvodnem območju.

Ostrige „Grebbestadostron“ so del švedske populacije evropskih ploščatih ostrig (O. edulis). Ocenjuje se, da populacijo sestavlja približno 40 milijonov posameznih ostrig. Švedska populacija ostrig O. edulis se zaradi oddaljenosti in evolucijske prilagoditve med drugim na temperaturo in slanost vode genetsko razlikuje od populacij evropskih ploščatih ostrig, ki živijo v južnejših delih Atlantskega oceana. Vendar je v populaciji manj genetske variabilnosti kot v južnejših populacijah.

Razmeroma dobro stanje švedske populacije ostrig O. edulis je predvsem posledica zasebnega lastništva ribolovnih pravic, malega ribolova in odsotnosti zajedavcev (M. mackini) v vodi.

Voda na proizvodnem območju je razmeroma mrzla (povprečna letna temperatura površinske vode je približno 8–10 °C), vsebnost soli pa nizka (povprečno 2,7 %), kar pomeni, da ostrige, ujete za proizvodnjo „Grebbestadostron“, živijo na meji območja razširjenosti vrste.

Na stanje hranil v vodah proizvodnega območja ostrig „Grebbestadostron“ vpliva predvsem površinski tok Baltskega morja. Vsebnost hranilnih soli fosforja in dušika je nizka (povprečno 0,8 μm oziroma 20 μm), kar omejuje rast primarne hrane ostrig, in sicer mikroalg.

Naravne razmere proizvodnega območja ostrig „Grebbestadostron“ (zavetne lokacije, globina, morsko dno ustrezne vrste z ustreznim naklonom in usmeritvijo) zagotavljajo dobre razmere za proizvodnjo ostrig.

Ostrige, ujete za proizvodnjo ostrig „Grebbestadostron“, rastejo na poltrdem sedimentnem morskem dnu, katerega največji naklon je 45°, do globine približno 10 metrov. Pri večjih globinah morsko dno postane bolj blatno. Ostrige na takem morskem dnu ne uspevajo. Ne uspevajo niti na morskem dnu, ki je obrnjeno proti vzhodu.

Rastišča ostrig pred valovi in vetrovi na odprtem morju varuje zunanji obroč otokov v severnih in južnih otočjih Grebbestada.

Človeški dejavniki

Znanje ribičev za ostrige o biologiji in življenjskem ciklu evropske ploščate ostrige ter stanju vode in morskega dna na proizvodnem območju je skupaj z upravljanjem populacije ostrig v njihovih naravnih rastiščih ključno za razpoložljivost in kakovost ostrig „Grebbestadostron“.

Ostrige „Grebbestadostron“ se nabirajo na edinstven in pazljiv način, ki prispeva k njihovi značilni kakovosti. Z mrežami jih lahko lovijo le ribiči, ki brodijo po vodi, ali jih ročno naberejo izkušeni potapljači. Večino ostrig ročno naberejo potapljači. Ker se potapljači ne dotikajo drugega materiala na morskem dnu, nabiranje ostrig „Grebbestadostron“ zelo malo vpliva na ostrige, ki ostanejo v rastiščih ostrig, da filtrirajo čisto, bistro vodo na proizvodnem območju.

Nabiranje je omejeno na 70 000 ostrig „Grebbestadostron“ na leto, pri čemer se posebna pozornost namenja preživetju evropske ploščate ostrige in s tem stalni razpoložljivosti ostrig „Grebbestadostron“. Ribiči v povezavi nabiranjem ostrig „Grebbestadostron“ upoštevajo različne ukrepe, da ohranjajo rastišča ostrig na proizvodnem območju.

Ostrige, ki rastejo ena na drugi v večjih skupkih, se ločijo in porazdelijo po obsežnejšem območju, da imajo vse ostrige dober dostop do hranil in s tem večjo možnost preživetja. Majhne ostrige, ki rastejo na površini nabranih ostrig „Grebbestadostron“, se ročno postrgajo, oskrbijo in vrnejo v rastišče ostrig. Preden se majhne ostrige vrnejo v rastišče ostrig, se najprej odstrani vrsta invazivne japonske ostrige (Magallana gigas), da ne bi prispevali k njenemu širjenju.

Za zagotovitev razmnoževanja ostrig O. edulis„Grebbestadostron“ se te ne nabirajo v obdobju razmnoževanja evropske ploščate ostrige, tj. med julijem in avgustom.

Zaradi ukrepov in pazljivosti ribičev za ostrige pri nabiranju ostrig „Grebbestadostron“ populacija evropske ploščate ostrige na proizvodnem območju stalno narašča.

Sklic na objavo specifikacije proizvoda

https://www.livsmedelsverket.se/globalassets/foretag-regler-kontroll/livsmedelsinformation-markning-halsopastaenden/skyddade-beteckningar/produktbeskrivning_grebbestadostron_2022_03_31.pdf

(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 34

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Letnik 66 30. januar 2023

Vsebina		Stran
	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2023/C 34/01	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.10680 – PERMIRA / SESTANT / KEDRION / BPL) ( 1 )	1

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2023/C 34/02	Menjalni tečaji eura – 27. januar 2023	2
	Svet
2023/C 34/03	Obvestilo NTV/NTV Mir, Rossiya 1, REN TV in Pervyi Kanal v zvezi z uporabo Sklepa Sveta 2014/512/SZVP in Uredbe Sveta (EU) št. 833/2014 o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini	3
	Evropska komisija
2023/C 34/04	Novi motiv na nacionalni strani eurokovancev, namenjenih za obtok	4
2023/C 34/05	Novi motiv na nacionalni strani eurokovancev, namenjenih za obtok	5
2023/C 34/06	Novi motiv na nacionalni strani eurokovancev, namenjenih za obtok	6
	INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC
2023/C 34/07	Podatki, ki jih je treba predložiti na podlagi člena 5(2) – Ustanovitev Evropskega Združenja za Teritorialno Sodelovanje (EZTS) (Uredba (EU) št. 1082/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 ( UL L 210, 31.7.2006, str. 19 ))	7

	V Objave
	DRUGI AKTI
	Evropska komisija
2023/C 34/08	Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33	11
2023/C 34/09	Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33	18
2023/C 34/10	Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33	26
2023/C 34/11	Objava zahtevka za registracijo imena v skladu s členom 50(2), točka (a), Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil	33


	(1) Besedilo velja za EGP.