SKLEP SVETA

z dne 25. oktobra 2022

o imenovanju članov in namestnikov članov Svetovalnega odbora za prosto gibanje delavcev za Dansko, Nemčijo, Grčijo, Hrvaško, Italijo, Ciper, Luksemburg, Malto in Portugalsko

(2022/C 481/01)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 492/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o prostem gibanju delavcev v Uniji (1) in zlasti členov 23 in 24 Uredbe,

ob upoštevanju seznamov kandidatov, ki so jih Svetu predložile vlade Danske, Nemčije, Grčije, Hrvaške, Italije, Cipra, Luksemburga, Malte in Portugalske,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je s Sklepom z dne 20. septembra 2022 (2) imenoval člane in namestnike članov Svetovalnega odbora za prosto gibanje delavcev za obdobje od 25. septembra 2022 do 24. septembra 2024.

(2)	Vlade Danske, Nemčije, Grčije, Hrvaške, Italije, Cipra, Luksemburga, Malte in Portugalske so predložile sezname predlogov o imenovanju na več prostih mest, ki jih je treba zapolniti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

---

(1)  UL L 141, 27.5.2011, str. 1.

(2)  Sklep Sveta z dne 20. septembra 2022 o imenovanju članov in namestnikov članov Svetovalnega odbora za prosto gibanje delavcev (še ni objavljeno v Uradnem listu).

Menjalni tečaji eura (1)

16. december 2022

(2022/C 481/02)

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,0619
JPY	japonski jen	145,53
DKK	danska krona	7,4379
GBP	funt šterling	0,87233
SEK	švedska krona	11,0153
CHF	švicarski frank	0,9879
ISK	islandska krona	150,10
NOK	norveška krona	10,4833
BGN	bolgarski lev	1,9558
CZK	češka krona	24,262
HUF	madžarski forint	407,10
PLN	poljski zlot	4,6925
RON	romunski lev	4,9213
TRY	turška lira	19,8039
AUD	avstralski dolar	1,5866
CAD	kanadski dolar	1,4506
HKD	hongkonški dolar	8,2632
NZD	novozelandski dolar	1,6687
SGD	singapurski dolar	1,4413
KRW	južnokorejski won	1 389,70
ZAR	južnoafriški rand	18,6708
CNY	kitajski juan	7,4037
HRK	hrvaška kuna	7,5385
IDR	indonezijska rupija	16 575,47
MYR	malezijski ringit	4,6984
PHP	filipinski peso	58,967
RUB	ruski rubelj
THB	tajski bat	37,145
BRL	brazilski real	5,6233
MXN	mehiški peso	21,0634
INR	indijska rupija	87,8240

---

(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.10987 – BAIN CAPITAL / CAVERION)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2022/C 481/03)

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).

(2)  UL C 366, 14.12.2013, str. 5.

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.10919 – APOLLO / ATLAS AIR WORLDWIDE HOLDINGS)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2022/C 481/04)

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).

(2)  UL C 366, 14.12.2013, str. 5.

Objava zahtevka za registracijo imena v skladu s členom 50(2), točka (a), Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2022/C 481/05)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek v treh mesecih od datuma te objave.

ENOTNI DOKUMENT

„Rökt Vättersik“

EU št.: PDO-SE-02591 – 7. novembra 2019

ZOP (x) ZGO ( )

1.   Ime [ZOP ali ZGO]

„Rökt Vättersik“

2.   Država članica ali tretja država

Švedska

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1.    Vrsta proizvoda

Skupina 1.7 Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi

3.2.    Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

Ribe „Rökt Vättersik“ so ribe iz poddružine ozimic (Coregonus ssp.) iz jezera Vättern, ki se prekajajo v prekajevalnicah.

Ribe „Rökt Vättersik“ se prodajajo nepakirane ali vakuumsko pakirane za daljši rok uporabnosti.

Lastnosti

Velikost: običajno med 0,3 in 0,6 kg, vendar so primerki lahko tudi težji.

Vsebnost maščob: 0,5–2,5 %. Vsebnost maščob se razlikuje po mestu ulova.

Zunanja barva: iz temne čokoladno rjave z vijoličnim odtenkom (hrbet) in temne kremasto rjave z medeninastim odtenkom (trebuh) prehaja v barvo svetlega medeninastega leska.

Barva mesa: različni svetli in temnejši odtenki temno rjavordeče barve s pridihom temne čokoladno rjave barve.

Konsistenca: ribje meso je na otip izrazito kuhano in prijetno grizno.

Okus: močan, slan in izrazito prekajen okus, z nežno sladko-kislo noto, ki spominja na katran.

Vonj: močan, izrazit vonj po dimu.

3.3.    Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

Ozimice se večinoma prehranjujejo z rakci, ki so relikt iz ledene dobe (Mysis sp., Pallasea sp. in Pontoporeia sp.), ribjimi ikrami, polži, školjkami, raki ter majhnimi ribami, ki so naravno prisotni v jezeru Vättern.

Ozimica (Coregonus ssp.) iz jezera Vättern, imenovana „Vättersik“.

3.4.    Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Vsi proizvodni postopki, od ulova rib, ki so naravno prisotne v jezeru Vättern, do proizvodnje „Rökt Vättersik“ s prekajevanjem rib, morajo potekati na geografskem območju, opisanem v točki 4.

3.5.    Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

–

3.6.    Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

–

4.   Jedrnata opredelitev geografskega območja

Območje proizvodnje rib „Rökt Vättersik“ zajema jezero Vättern in njegovo okolico v polmeru do 10 km od višine vode ob normalnih vodostajih.

5.   Povezava z geografskim območjem

Povezava med geografskim območjem in lastnostmi rib „Rökt Vättersik“ temelji na naravnih razmerah na geografskem območju in človeških dejavnikih.

Opis naravnih dejavnikov, ki prispevajo k povezavi

Jezero Vättern, peto največje jezero v Evropi, se je od Baltskega morja ločilo pred približno 8 000 leti. Danes je gladina jezera 88,5 m nad gladino Baltskega morja.

Zaradi izoliranosti od drugih vodnih sistemov se je populacija ozimic (Coregonus ssp.) v jezeru Vättern razvijala ločeno od drugih populacij ozimic in se zdaj od teh populacij genetsko razlikuje.

Jezero Vättern je značilno s hranili osiromašeno hladnovodno jezero (povprečna temperatura vode znaša približno 10 °C) z bistro vodo (prozornost vode je približno 15 m) in počasno izmenjavo vode (približno 60 let).

Hladna voda je habitat, ki ustreza značilnim hladnovodnim vrstam, kot so ozimice iz jezera Vättern, in rakom, ki so relikt iz ledene dobe in so glavni vir hrane teh rib.

Zaradi mrzle in s hranili osiromašene vode jezera Vättern imajo ozimice iz tega jezera pustejše meso (vsebnost maščobe je 0,5–2,5 %, odvisno od letnega časa in mesta ulova) ter so manjše (običajno tehtajo 0,3–0,6 kg) od ozimic, ulovljenih v drugih vodnih sistemih.

Nizka vsebnost maščob daje ribam „Rökt Vättersik“ izrazito čvrstejše meso in prijetnejšo griznost kot meso drugih prekajenih rib, ki so splošno dostopne na trgu. Nizka vsebnost maščob prav tako pripomore k okusu rib „Rökt Vättersik“, ki je bolj prefinjen in eleganten kot okus drugih običajnih vrst prekajenih rib.

Opis človeških dejavnikov, ki prispevajo k povezavi

Zgodovinsko gledano je bila proizvodnja rib „Rökt Vättersik“ izjemno pomembna za ljudi, ki živijo ob jezeru Vättern. Ribiči so ribe „Rökt Vättersik“ tradicionalno prekajevali in prodajali sami. Ta tradicija se še vedno ohranja, čeprav so se danes vanjo vključili tudi tisti, ki ozimice iz jezera Vättern le lovijo ali le prekajujejo.

Lov na ozimice in njihovo prekajevanje sta tradicionalni obrti, ki temeljita na poznavanju dejavnikov, kot so obnašanje ozimic iz jezera Vättern in način prekajevanja puste ribe. To znanje je bilo pridobljeno skozi generacije in se je pogosto prenašalo iz roda v rod.

Ozimice se v jezeru Vättern zadržujejo na različnih lokacijah in na različnih globinah, odvisno od dejavnikov, kot sta zaloga hrane in letni čas. V obdobju med avgustom in novembrom se zadržujejo v plitvinah, ne več kot 30 metrov globoko, v bližini drstišč. Od decembra ozimice odplavajo vse globlje v jezero, tako da se na koncu februarja lovijo na globini 90–120 metrov. Zaloga hrane v plitvinah jezera Vättern je večja spomladi, kar pomeni, da se ozimice vrnejo na plitva območja jezera.

Za ribolov ozimice morajo ribiči poznati njene vzorce sezonskega premika, ko si išče hrano. Izberejo ribolovna območja na jezeru, kjer se bodo ozimice v določenem letnem času najverjetneje pojavile.

Prekajevanje ozimice je treba prilagoditi številnim dejavnikom, da proizvod pridobi lastnosti rib „Rökt Vättersik“. Postopek prekajevanja je treba prilagoditi dejavnikom, kot so letni čas, podnebje in zračni tlak. Območja ribolova in ribolovna sezona – letni čas, v katerem se ozimica lovi – prav tako vplivajo na postopek prekajevanja, saj se vsebnost maščob v ribah spreminja.

Tudi poznavanje posebnih lastnosti vsake prekajevalnice – koliko dima proizvede peč in kako je ta porazdeljen znotraj peči – je odločilnega pomena za lastnosti končnega proizvoda.

Ker ima vsaka prekajevalnica svoje posebne lastnosti, prekajevalci uporabljajo postopek prekajevanja, ki je prilagojen njihovi lastni prekajevalnici. Glede na zasnovo prekajevalnice je morda treba ozimico premikati po njej, da se med postopkom prekajevanja enakomerno prekadi. Proizvajanje dima v prekajevalnici se nadzoruje tako, da se izmenjuje uporaba posušenega in namočenega ali sveže posekanega lesa.

Čas, potreben za prekajevanje, je odvisen od temperature (običajno 70–80 °C) in sproščanja dima v prekajevalnici. Prekajevalec se o tem, kdaj je ozimica pripravljena, odloči tako, da preveri teksturo mesa in vonj ter otipa, kako trdno se je držijo plavuti.

Sklic na objavo specifikacije proizvoda

https://www.livsmedelsverket.se/globalassets/foretag-regler-kontroll/livsmedelsinformation-markning-halsopastaenden/skyddade-beteckningar/ansokan_vattersik_2022_07_07.pdf

---

(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

Objava zahtevka za registracijo imena v skladu s členom 50(2), točka (a), Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2022/C 481/06)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek v treh mesecih od datuma te objave.

ENOTNI DOKUMENT

„Αφρίνα / Αfrina“

EU št.: PGI-GR-02822 – 6. decembra 2021

ZOP ( ) ZGO (X)

1.   Ime [ZOP ali ZGO]

„Αφρίνα / Αfrina“

2.   Država članica ali tretja država

Grčija

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1.    Vrsta proizvoda

Skupina 2.6 Sol

3.2.    Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

Sol „Αφρίνα / Afrina“ je solni cvet, ki se proizvaja izključno v t. i. belem slanem mokrišču regije Mesolongi. Je nepredelana morska sol, ki ne vsebuje dodatkov in se po pobiranju ne obdela.

Sol „Αφρίνα / Afrina“ sestoji iz drobnih, belih kristalov natrijevega klorida, ki nastanejo na slani površini kristalizacijskih bazenov v ugodnih podnebnih razmerah (veter, temperatura in sončna svetloba). Je manj slana od soli in ima zaradi visoke vsebnosti magnezija rahlo grenak okus, zaradi česar je zelo primerna za pripravo surovih ali pečenih jedi ali celo sladic. Vsebuje veliko elementov v sledeh – kovin, ki jih vsebuje morska voda – zlasti magnezija (Mg).

Sol „Αφρίνα / Afrina“ se pobira le ročno ter ima organoleptične, fizikalne in kemijske lastnosti, navedene v preglednicah 1 in 2.

Preglednica 1

Organoleptične in fizikalne lastnosti

Videz	beli kristali
Okus	slan
Vonj	brez vonja
Velikost zrn	> 3 mm 0 % 1–3 mm 45–55 % < 1 mm 45–55 %

Preglednica 2

Kemična sestava

Kemijski parametri	Vsebnost (%)
Vlaga	1,0 –5,0
Netopno v vodi	0,020 –0,120
Kalcij (v suhi snovi)	0,010 –0,300
Magnezij (v suhi snovi)	0,060 –0,300
Sulfati (v suhi snovi)	0,200 –1,100
NaCl (v suhi snovi)	97,0 –99,5

3.3.    Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

–

3.4.    Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Na geografskem območju potekajo naslednji postopki:

—	pridobivanje iz morja,

—	kroženje pridobljene vode v bazenih za izhlapevanje,

—	dovod v kristalizacijske bazene,

—	pobiranje,

—	naravno odcejanje soli „Αφρίνα / Afrina“.

3.5.    Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

–

3.6.    Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

–

4.   Jedrnata opredelitev geografskega območja

Po zgodovinskih, geografskih in antropoloških merilih geografsko območje, na katerem se proizvaja sol „Αφρίνα / Afrina“, leži v občini Iera Polis Mesolongiou v regionalni enoti Aitoloakarnania znotraj regije Zahodne Grčije, opredeljujejo pa ga geografske meje belega slanega mokrišča, ki tečejo:

—	severno od močvirja Foinikia,

—	vzhodno in severovzhodno od stare nacionalne ceste Mesolongi–Aitolikos,

—	zahodno od lagune Mesolongi,

—	jugojugovzhodno od občinske enote Iera Polis Mesolongiou.

5.   Povezava z geografskim območjem

Sol „Αφρίνα / Afrina“ se proizvaja v laguni Mesolongi ter je pridobila izvrsten ugled in precejšen sloves v Grčiji in na tujem. Njen ugled in lastnosti, ki jih ima zaradi geografskega porekla, so zato podlaga za njeno povezavo z geografskim območjem.

Ta ugled temelji zlasti na njeni teksturi in okusu, ki ju oblikujeta posebna mikroklima solin in lagune Mesolongi ter tradicionalno ročno pobiranje, ki se skozi leta skoraj ni spremenilo.

Soline Mesolongi so najprimernejše proizvodno okolje ter so zaščitene z Ramsarsko konvencijo o zaščiti mokrišč in kot območje Natura 2000. Ugled proizvoda še povečuje edinstvena narava ekosistema solin Mesolongi in sloves lagune Mesolongi – Homerjevega „čudovitega jezera“. Profesor Christos Siasos (Agrinioculture, 2014) regijo Mesolongi opisuje kot „deželo belega zaklada“.

Aktivne površine solin (bazeni za izhlapevanje in kristalizacijski bazeni) so glinene, saj je glina neprepustna za vodo. Morska voda se zgosti v bazenih za izhlapevanje, sol pa kristalizira v kristalizacijskih bazenih. Površina kristalizacijskih bazenov je ravna po vsej dolžini in širini. To pomeni, da lahko tudi majhni valovi sol „Αφρίνα / Afrina“ ponesejo na rob bazenov, kjer se nato pobere.

Za proizvodnjo soli „Αφρίνα / Afrina“ je potrebno stalno izhlapevanje/zgoščevanje zadostne količine morske vode, dokler sol v njej ne začne kristalizirati. Zgoščevanje je naravni pojav kot posledica sončne energije in prevladujoče mikroklime, tj. hitrosti vetra, temperature in relativne vlažnosti. Za zgoščevanje slane vode so zlasti poleti poleg sončne svetlobe potrebni močni vetrovi, v obdobju kristalizacije pa ne sme močno deževati, da sol lahko kristalizira.

Na površini kristalizacijskih bazenov se tvori tanka plast velikih solnih kristalov. Zahodni vetrovi to površinsko plast kristalov ponesejo na vzhodno stran bazenov, kjer se sol „Αφρίνα / Afrina“ nazadnje pobere.

Pomemben je tudi človeški dejavnik, saj se tradicionalni postopek pobiranja skozi leta skoraj ni spremenil ter je hkrati pripomogel k ustvarjanju in ohranjanju ugleda proizvoda. Izurjeni delavci sol „Αφρίνα / Afrina“ pobirajo ročno z uporabo lesenih orodij ter s svojo usposobljenostjo in izkušnjami zagotavljajo enotnost končnega proizvoda. Za prepoznavanje in ločevanje proizvoda so potrebne izkušnje in spretnosti. Ta tradicionalna tehnika se prenaša iz enega roda solinarjev v drugega.

Zaradi ročnega pobiranja solnih kristalov s površine je proizvod zelo čist ter ne vsebuje nobenega blata (saj kristali ne pridejo v stik z dnom kristalizacijskega bazena) in je naravne bele barve. Zato ga ni potrebno izpirati, kar pomeni, da vsebuje več neorganskih soli, zlasti topnih magnezijevih soli. Vsebnost magnezija v soli „Αφρίνα / Afrina“ tako presega vsebnost magnezija v drugih običajnih soleh in predelanih komercialnih soleh, kar ji daje poseben okus (nekoliko grenak, manj slan), zaradi katerega je zelo primerna za pripravo surovih ali pečenih jedi ali celo sladic.

Ime „Αφρίνα / Afrina“ se tradicionalno uporablja za solni cvet, proizveden v regiji Mesolongi. Beseda afrina, ki izvira iz besede afrós„pena“, sama po sebi nakazuje način proizvodnje soli. V svoji knjigi z naslovom Mesolongi (1925) je K. A. Stasinopoulos zapisal: „Luksuzna sol afrina, ki se pridobiva z naravnim izhlapevanjem, se prav tako pridobiva v laguni. Peno ustvarjajo nežni valovi, ki se lomijo ob obali lagune. Sončna toplota peno zgosti in tako nastane afrina.“

Ugled proizvoda potrjujejo številne omembe v zgodovinskih in bibliografskih virih.

Prve zgodovinske omembe soli „Αφρίνα / Afrina“ segajo v začetek prejšnjega stoletja. V svoji knjigi z naslovom To alas (Sol) (1906) je K. A. Stasinopoulos zapisal, da je „med vsemi vrstami soli, ki se pridobivajo z naravnim izhlapevanjem, in na splošno vsemi grškimi vrstami soli najboljša afrina iz regije Mesolongi“. Sol „Αφρίνα / Afrina“ je bila priznana kot sol vrhunske kakovosti in okusa, povpraševanje po njej kot luksuznem darilu pa je bilo veliko (Mesolongi, K. A. Stasinopoulos, 1925).

Njen okus in teksturo so močno pohvalili strokovnjaki, na primer: v knjigi z naslovom To alas (Sol) (1906) je K. A. Stasinopoulos zapisal: „pena je bela kot sneg in nežna kot eter“. Poleg tega profesor Christos Siasos (Agrinioculture, 2014) omenja naslednje lastnosti: „Rahel veter okrog kristalizacijskih bazenov ustvari kosmom podobne oblike, preden se sol pobere iz bazenov. Iz teh kosmov nastane solni cvet, ki se v tej regiji imenuje afrina. Afrina se pobira ročno. Šteje se za najboljšo in najokusnejšo sol. Ima značilno teksturo ter se stopi v ustih in povzroči eksplozijo okusov“.

V svoji nagrajeni knjigi z naslovom Spregovori po mesolonško (1979), ki vsebuje približno 2000 lokalnih besed in izrazov, je pisateljica Akakia Kordosi iz Mesolongija zapisala: „afrina: solna pena“.

V svoji knjigi z naslovom SALT – Salt in European History and Civilisation (SOL – sol v evropski zgodovini in kulturi) (1997) je profesorica Theodora Petanidou z Egejske univerze zapisala, da je „v regiji Mesolongi afrina tradicionalno ime za majhno količino solnih kristalov, ki se tvorijo na slani površini“.

Današnje omembe v tisku in na spletu ter na radiu, televiziji in v posebnih kuharskih oddajah ohranjajo in krepijo poseben ugled in sloves proizvoda.

Sol „Αφρίνα / Afrina“ uporablja veliko poznanih kuharskih mojstrov. En primer take uporabe je jed, ki je mlademu kuharskemu mojstru Nikosu Billosu v San Pellegrinu, kjer je zastopal sredozemske države, prinesla nagrado (Gastronomos, 2016). Kuharski mojstri Stelios Parliaros, George Calombaris, Sotiris Kontizas, Argyros Barbarigos in drugi v svojih jedeh prav tako uporabljajo sol „Αφρίνα / Afrina“.

Omeniti je treba, da je bil prvi grški muzej soli ustanovljen leta 2019 na območju Tourlida v regiji Mesolongi, s čimer je bil potrjen sloves regije in njena tesna povezava s soljo.

Odlična kakovost soli „Αφρίνα / Afrina“ se v zadnjih letih vedno znova priznava. Ni naključje, da je bila na mednarodnih tekmovanjih v hrani in okusih dvakrat nagrajena – s srebrno medaljo leta 2016 na tekmovanju Olymp Awards Food and Beverage Competition (tekmovanje za nagrade Olimp za hrano in pijačo) v Atenah in s priznanjem leta 2020 na tekmovanju Great Taste Awards (nagrade Odličen okus) v Londonu. Omembe vredna je tudi izbira soli „Αφρίνα / Afrina“ za spominek, ki je bil voditeljem leta 2016 podarjen na vrhu južnoevropskih držav v Atenah.

Sklic na objavo specifikacije

http://www.minagric.gr/images/stories/docs/agrotis/POP-PGE/2021/prodiagrafes_afrina280622.pdf

---

(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.