16.12.2022

Uradni list Evropske unije

C 479/2

P9_TA(2022)0211

Pridružitveni sporazum med EU in Republiko Moldavijo

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. maja 2022 o izvajanju pridružitvenega sporazuma med EU in Republiko Moldavijo (2021/2237(INI))

(2022/C 479/01)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju člena 8 in naslova V, zlasti členov 21, 22, 36 in 37 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), ter petega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—

ob upoštevanju pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Moldavijo (v nadaljnjem besedilu: Moldavija) na drugi strani, ki vključuje poglobljeno in celovito prostotrgovinsko območje in je začel veljati 1. julija 2016,

—	ob upoštevanju uvedbe brezvizumskega režima za državljane Moldavije iz marca 2014, kar je bil rezultat sprememb Uredbe Sveta (ES) št. 539/2001 (1), ki sta jih opravila Evropski parlament in Svet,

—	ob upoštevanju svojega priporočila Svetu, Komisiji in podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o vzhodnem partnerstvu pred vrhom junija 2020,

—	ob upoštevanju skupnega delovnega dokumenta služb Komisije in Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) o poročilu o izvajanju pridružitvenega načrta za Republiko Moldavijo z dne 13. oktobra 2021 (SWD(2021)0295),

—	ob upoštevanju rezultatov šeste seje pridružitvenega sveta med EU in Moldavijo z dne 28. oktobra 2021,

—	ob upoštevanju skupnih izjav z vrhov vzhodnega partnerstva, nazadnje tiste z dne 15. decembra 2021 v Bruslju,

—	ob upoštevanju skupnega delovnega dokumenta služb Komisije in ESZD z naslovom Obnova, odpornost in reforme: prednostne naloge vzhodnega partnerstva po letu 2020 z dne 2. julija 2021 (SWD(2021)0186),

—

ob upoštevanju memoranduma o soglasju med ministrstvom za zunanje zadeve Gruzije, ministrstvom za zunanje zadeve in evropsko povezovanje Republike Moldavije in ministrstvom za zunanje zadeve Ukrajine o vzpostavitvi okrepljenega sodelovanja na področju evropskega povezovanja – „pridružitvena trojka“, ki je bil podpisan 17. maja 2021,

—	ob upoštevanju skupne izjave voditeljev držav/vlad pridružitvene trojke – Gruzije, Republike Moldavije in Ukrajine po šestem vrhu vzhodnega partnerstva 15. decembra 2021,

—	ob upoštevanju prošnje za pridružitev Evropski uniji, ki jo je Moldavija vložila 3. marca 2022,

—	ob upoštevanju pisma moldavskega predsednika vlade, ki ga je predsednica Evropskega parlamenta prejela 16. marca 2022 in v katerem Moldavija prosi za povečanje makrofinančne pomoči,

—	ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve o Republiki Moldaviji z dne 26. februarja 2018,

—	ob upoštevanju resolucije parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 26. januarja 2021 z naslovom Sodniki na Poljskem in v Republiki Moldaviji morajo ostati neodvisni (2),

—

ob upoštevanju mnenj in priporočil Urada za demokratične institucije in človekove pravice pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE/ODIHR) in Beneške komisije Sveta Evrope, zlasti z dne 15. marca 2018 o volilni reformi v Moldaviji, z dne 24. junija 2019 o ustavnih razmerah s posebnim poudarkom na možnosti razpustitve parlamenta, z dne 14. oktobra 2019 o osnutku zakona o reformi vrhovnega sodišča in tožilstva ter z dne 13. decembra 2021 o spremembah zakona o tožilstvu z dne 24. avgusta 2021,

—	ob upoštevanju pravne analize zakona o spremembi zakonika Republike Moldavije o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki jo je 14. januarja 2022 predstavila predstavnica OVSE za svobodo medijev,

—	ob upoštevanju rezultatov dvanajstega dialoga o človekovih pravicah med EU in Moldavijo, ki je potekal 13. septembra 2021 v obliki videokonference,

—	ob upoštevanju priporočil in dejavnosti pridružitvenega parlamentarnega odbora EU-Moldavija, parlamentarne skupščine Euronest, foruma vzhodnega partnerstva za civilno družbo, platforme civilne družbe EU-Moldavija in drugih predstavnikov civilne družbe v Moldaviji,

—	ob upoštevanju nacionalne strategije regionalnega razvoja (SNDR) za obdobje 2022–2028, ki jo je sprejela vlada Moldavije,

—	ob upoštevanju novega vladnega akcijskega načrta za obdobje 2020–2023,

—	ob upoštevanju sklepov misije Evropskega parlamenta za opazovanje predčasnih parlamentarnih volitev 11. julija 2021 v Moldaviji, vključene v mednarodno misijo za opazovanje volitev pod vodstvom OVSE/ODIHR;

—	ob upoštevanju izjave visokega predstavnika Josepa Borrella in komisarja Olivérja Várhelyija z dne 12. julija 2021 o parlamentarnih volitvah,

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Moldaviji, zlasti svoje prejšnje resolucije z dne 20. oktobra 2020 o izvajanju pridružitvenega sporazuma EU z Republiko Moldavijo (3) ter resolucij z dne 5. julija 2018 o politični krizi v Moldaviji po razveljavitvi županskih volitev v Kišinjevu (4), z dne 4. julija 2017 o zagotovitvi makrofinančne pomoči Republiki Moldaviji (5) in z dne 21. januarja 2016 o pridružitvenih sporazumih/poglobljenih in celovitih območjih proste trgovine z Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino (6),

—	ob upoštevanju člena 54 Poslovnika ter člena 1(1)(e) in Priloge 3 sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku pridobitve dovoljenja za pripravo samoiniciativnih poročil,

—	ob upoštevanju mnenja Odbora za mednarodno trgovino,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A9-0143/2022),

ker je neizzvana, neupravičena in nezakonita ruska vojna proti Ukrajini, razglašena 24. februarja 2022, nesorazmerno prizadela Moldavijo kot sosednjo državo, ki je v dveh tednih sprejela več kot 360 000 beguncev iz Ukrajine, od katerih jih je v državi ostalo 100 000, kar močno vpliva na porabo sredstev v državi;

B.	ker se že od začetka ruske vojne proti Ukrajini pojavljajo pomisleki glede morebitnih operacij pod lažno zastavo v Moldaviji;

ker je 22. aprila 2022 generalmajor Rustam Minekajev, namestnik poveljnika ruskega osrednjega vojaškega okrožja, izjavil, da je eden od ciljev sedanje ruske invazije Ukrajine vzpostavitev kopenskega koridorja v pridnestrsko regijo; ker je generalmajor Minekajev tudi lažno navedel, da so v Pridnestrju opazili zatiranje rusko govorečega prebivalstva;

D.	ker je vrh vzhodnega partnerstva potrdil evropske težnje in evropsko izbiro zadevnih partneric ter spodbudil polno izvajanje pridružitvenih sporazumov in njihovih poglobljenih in celovitih prostotrgovinskih območij;

ker je po obdobju politične nestabilnosti in demokratičnega nazadovanja na predsedniških volitvah 15. novembra 2020 s 57,75 % glasov zmagala Maia Sandu, na predčasnih parlamentarnih volitvah 11. julija 2021 pa je Stranka za ukrepanje in solidarnost prejela 52,8 % glasov in v moldavskem parlamentu osvojila 63 sedežev od 101, s čimer so Moldavci dokazali, da so odločno zavezani demokraciji, pravni državi in evropski prihodnosti svoje države in so stranki za ukrepanje in solidarnost podelili močan mandat, da bi izvedla ambiciozen program reform;

ker pridružitveni sporazum/poglobljeno in celovito prostotrgovinsko območje temelji na skupnih vrednotah, na katerih je zgrajena EU, namreč demokraciji, spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravni državi, te vrednote pa so tudi v središču političnega pridruževanja in gospodarskega povezovanja, kakor je predvideno v tem pridružitvenem sporazumu/poglobljenem in celovitem prostotrgovinskem območju;

G.	ker glede na nedavne javnomnenjske raziskave 71,6 % državljanov Moldavije podpira cilj evropskega povezovanja svoje države;

ker so udeleženci enajste seje pridružitvenega parlamentarnega odbora EU-Moldavija, ki je potekala 6. in 7. aprila 2022, prepoznali, da so predsednica, vlada in parlamentarna večina Moldavije zavezani celovitemu izvajanju pridružitvenega načrta EU-Moldavija, s čimer se bo življenje državljanov Moldavije bistveno izboljšalo;

I.	ker konkretni rezultati šestega zasedanja pridružitvenega sveta EU-Moldavija, ki je potekalo 28. oktobra 2021, dajejo nov zagon tesnejšemu in okrepljenemu sodelovanju na ključnih področjih;

ker je bil načrt za oživitev gospodarstva za Moldavijo predlagan kot del prenovljene agende za okrevanje, odpornost in reforme za države vzhodnega partnerstva, ki temelji na gospodarskem in naložbenem načrtu za socialno-ekonomsko okrevanje in dolgoročno odpornost po pandemiji COVID-19 pod geslom „boljša obnova“; ker so v vodilnih pobudah gospodarskega in naložbenega načrta predvidene naložbe v energijsko učinkovitost, infrastrukturo in povezljivost, ne pa tudi v prehod na čisto energijo;

ker se je sedanji program nujne makrofinančne pomoči EU Moldaviji zaradi COVID-19 zaključil, pri čemer je bila prva tranša v višini 50 milijonov EUR izplačana novembra 2020, druga v isti višini pa 7. oktobra 2021, potem ko je bil dosežen znaten napredek pri izpolnjevanju političnih pogojev iz memoranduma o soglasju;

ker Moldavija med 180 državami na indeksu zaznave korupcije za leto 2021 zaseda 105. mesto (napredek v primerjavi s 115. mestom leta 2020), pri čemer je kljub spremembam v vladi zelo zaskrbljujoče, da ni znatnega napredka v boju proti korupciji, saj ta že leta resno vpliva na državni aparat, zavira gospodarski razvoj in modernizacijo ter spodkopava demokracijo;

M.	ker mora nova vlada še vedno odpraviti kritične pomanjkljivosti v pravosodju in na področju pravne države, ki še naprej ovirajo demokratično upravljanje v Moldaviji;

ker Moldavija med 180 državami na svetovnem indeksu svobode medijev za leto 2021 zaseda 89. mesto (v primerjavi s prejšnjim letom je napredovala za dve mesti) in še vedno obstajajo skrbi zaradi koncentracije lastništva medijev, monopolizacije oglaševalskega trga, premajhne uredniške neodvisnosti in nadzora, ki imajo gospodarske in politične skupine nad medijskimi institucijami;

O.	ker organizacije civilne družbe še naprej pozivajo k večji preglednosti pri sprejemanju odločitev v parlamentu in drugih javnih organih, pri čemer ponavljajo svoja priporočila glede zakonodajnega okvira in dostopa do informacij, ki so jih predložile v letih 2016 in 2017;

P.	ker so javni organi in civilna družba sodelovali zgolj občasno, v večini primerov pa to sodelovanje ni bilo institucionalizirano;

Q.	ker je Komisija v svojem zadnjem poročilu o izvajanju opredelila ključne težave v zvezi s pravico do dostopa do zdravstvenega varstva in informacij javnega značaja, pravicama do dela in dostojnega življenja, svobodo gibanja in svobodo izražanja;

R.	ker se ženske še naprej soočajo z neenakostjo spolov, njihovo sodelovanje pri sprejemanju odločitev pa je zaradi spolnih stereotipov in norm omejeno;

S.	ker jim zakonodajni okvir več ne prepoveduje opravljanja določenih poklicev, vendar je njegovo izvajanje še vedno počasno in se ženske v praksi še naprej spopadajo z ovirami, kot je omejen dostop do cenovno ugodnih storitev oskrbe;

T.	ker sovražni govor še vedno vzbuja zaskrbljenost in je uperjen zlasti zoper ženske in osebe LGBTI;

ker Komisija v svojem poročilu o izvajanju izpostavlja resne težave, kot so umrljivost dojenčkov, delo otrok, ki je povezano tudi s trgovino z ljudmi in spolnim izkoriščanjem, posebni položaj romskih otrok in otrok, ki so jih zapustili starši, nespremenjeno število dojenčkov in invalidnih otrok v objektih za institucionalizirano oskrbo ter slaba kakovost socialnih storitev, namenjenih pomoči družinam v ranljivem položaju;

V.	ker Moldavija uvozi 80 % svoje energije, sončna in vetrna energija ter energija, ki jo proizvedejo manjše hidroelektrarne, pa v Moldaviji predstavljajo zgolj 1 % mešanice virov energije;

W.	ker je v Moldaviji biomasa edini znaten domači vir energije in predstavlja 19 % skupne oskrbe z energijo;

X.	ker se je Moldavija s Pariškim sporazumom zavezala, da bo do leta 2030 zmanjšala emisije za 70 % v primerjavi z letom 1990;

Skupne vrednote in splošna načela

pozdravlja zgodovinske rezultate predsedniških volitev leta 2020 in parlamentarnih volitev leta 2021, na katerih so državljani Moldavije podelili veliko večino političnim silam, ki so naklonjene reformam in evropskemu povezovanju ter so zdaj v celoti odgovorne za državo; spodbuja institucije EU in politično vodstvo Moldavije, naj izkoristijo to edinstveno priložnost za sodelovanje pri izvedbi reform, ki so že dolgo potrebne, in za spodbujanje evropskega povezovanja Moldavije na podlagi skupnih vrednot demokracije, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravne države;

pozdravlja, da je Moldavija 3. marca 2022 vložila prošnjo za članstvo v EU in tako potrdila svojo izbrano evropsko pot; ugotavlja, da ta korak dodatno poudarja potrebo po okrepljenem političnem dialogu na visoki ravni z moldavskimi oblastmi, da bi dosegli oprijemljiv in trajen napredek pri izvajanju ključnih reform; poziva institucije EU, naj si v skladu s členom 49 PEU in na podlagi zaslug Moldaviji, skupaj z Ukrajino in Gruzijo, podelijo status kandidatke za članstvo v EU, medtem pa naj si še naprej prizadevajo za njeno vključitev v enotni trg EU; poziva Komisijo in ESZD, naj še okrepita sodelovanje z moldavskimi sogovorniki in v tem ključnem obdobju čim bolj povečata politično, tehnično in finančno podporo za Moldavijo, da bi dodatno spodbudili napredek in zagotovili ustrezno absorpcijsko sposobnost za pomoč EU; poudarja, da je treba preučiti načine za utrditev in okrepitev zmogljivosti moldavskih javnih institucij v zvezi s tem, vključno s skupnim projektom EU in Moldavije za ustanovitev visokošolske ustanove za usposabljanje človeških virov za moldavsko javno upravo, da se zagotovi čim večja preglednost izbirnega postopka in postopka napredovanja ter zagotovi pomoč EU za potrebne dodatke k plačam javnih uslužbencev moldavske vlade, ki delajo na ključnih področjih reform evropskega povezovanja;

poudarja, da bi morala biti podpora Evropske unije bolj strateška, in poziva k oblikovanju podporne skupine za Republiko Moldavijo, ki bi delovala na ravni Komisije in temeljila na modelu podporne skupine za Ukrajino, kot je bil predviden v izvirnem poslanstvu te skupine; poudarja, da bi takšna skupina lahko imela ključno vlogo pri boljši racionalizaciji finančne in tehnične podpore EU ter zagotavljanju večstranske pomoči moldavskim oblastem pri spodbujanju reform na ključnih področjih pravosodja, boja proti korupciji in javne uprave, izvajanju gospodarskih in naložbenih načrtov za države vzhodnega partnerstva in načrta za oživitev gospodarstva za Moldavijo ter pomoči Moldaviji pri pripravah na prihodnja pristopna pogajanja;

poziva Komisijo, naj Moldaviji pomaga pri pripravi verodostojne predpristopne strategije za članstvo v EU; ponovno jo poziva, naj sprejema redna izčrpna letna poročila, v katerih se bo izvajanje reform ocenjevalo na podlagi jasnih referenčnih vrednosti in z uporabo iste metodologije, ki se uporablja za države Zahodnega Balkana;

poudarja, da so prošnje Ukrajine, Moldavije in Gruzije za članstvo v EU odprle novo poglavje v evropskem povezovanju, za katerega bi morala biti značilna okrepljena prizadevanja za izvajanje ustreznih pridružitvenih sporazumov/poglobljenih in celovitih prostotrgovinskih območij ter bolj strateški pristop EU k podpori teh držav;

pozdravlja rezultate šestega vrha vzhodnega partnerstva 15. decembra 2021, na katerem so bili ponovno potrjeni pomembni dosežki sodelovanja v tej obliki in je bila začrtana ambiciozna pot za prihodnje sodelovanje, ki bo temeljilo na skupnih vrednotah in se osredotočalo na okrevanje, odpornost in reforme;

pozdravlja, da so bili na vrhu priznani pobuda Moldavije, Gruzije in Ukrajine, da okrepijo svoje sodelovanje kot tri pridružene partnerice EU („pridružena trojka“), ter njihove evropske težnje in evropska izbira; spodbuja te tri države, naj si skupaj prizadevajo za zastavljeni cilj članstva v EU, in sicer z nadaljnjim napredkom pri programu reform in izmenjavo najboljših praks na področju dobrega upravljanja ter izvajanjem pridružitvenih sporazumov/poglobljenih in celovitih prostotrgovinskih območij kot podlage za prihodnji pristop k EU, ki bo temeljil na dosežkih; poziva Komisijo, naj oceni prošnjo Moldavije za pristop k EU, medtem pa ugodi želji pridruženih partneric po krepitvi sektorskega sodelovanja z EU na področjih skupnega interesa in pri tem deluje vključujoče;

pozdravlja konstruktivni prispevek Moldavije k sodelovanju v vzhodnem partnerstvu, zlasti v okviru pridruženih držav, in upa, da se bodo izjave o ambicioznem načrtu države in sektorskem povezovanju prometa, energije in drugih področij uresničile s konkretnimi odločitvami in ukrepi, tako na strani moldavskih oblasti kot tudi na strani Unije;

poziva institucije EU, naj analizirajo možnost vključitve Moldavije kot opazovalke v postopke odborov, ustanovljenih v skladu s členom 291 PDEU in Uredbo (EU) št. 182/2011 (7), in v seje delovnih skupin in odborov Sveta, da se pokaže zavezanost EU nadaljnjemu povezovanju ter okrepitvi reformnih ciljev in upravnega strokovnega znanja teh držav;

10.

se zaveda, da je vojna v Ukrajini nesorazmerno prizadela moldavsko gospodarstvo zaradi izgubljenih uvoznih in izvoznih priložnosti, višjih prevoznih stroškov, hitro naraščajočih cen energije in potrebe po reševanju kritičnih humanitarnih razmer zaradi velikega števila beguncev, ki prihajajo iz Ukrajine; izreka pohvalo moldavskemu ljudstvu in državnim institucijam za izjemno zavzetost pri obravnavi velikega števila beguncev iz Ukrajine, ki vstopajo v državo, zaradi česar je Moldavija država z največjim številom beguncev iz Ukrajine na prebivalca; poudarja, da to pomeni, da so se potrebe Moldavije močno povečale tudi v smislu gospodarske podpore, vključno z makrofinančno pomočjo; poziva EU in druge mednarodne partnerje Moldavije, naj nujno ustrezno pregledajo svoje politike in povečajo podporo državi, da bi stabilizirali njene socialno-ekonomske razmere in zagotovili njen nadaljnji razvoj;

11.

pozdravlja odločno ukrepanje EU in njenih držav članic kot Ekipe Evropa pri blaženju socialno-ekonomskih posledic pandemije COVID-19 z donacijami cepiv in finančno podporo; poziva ESZD, naj prek projektne skupine EU East StratCom in evropske delegacije v Republiki Moldaviji moldavskim oblastem pomaga v boju proti dezinformacijam o cepivih proti COVID-19 in pri spodbujanju socialnega dialoga, da bi dosegli minimalni cilj 70-odstotne precepljenosti prebivalstva;

12.

poudarja, da je načrt za oživitev gospodarstva za Moldavijo v vrednosti do 600 milijonov EUR ključen element okrevanja te države, kar je edinstvena priložnost za pospešitev strukturnih reform, prestrukturiranje gospodarstva, boj proti revščini in družbenim neenakostim, spodbujanje zelenega in digitalnega prehoda ter pripravo države na druge prihodnje izzive; pozdravlja, da so bila iz svežnja za oživitev gospodarstva Moldaviji izplačana prva nepovratna sredstva v znesku 36,4 milijona EUR, namenjena dodatni podpori policijske reforme in pomoči tej državi v boju proti COVID-19;

13.

pozdravlja novi program gospodarskih reform Moldavije, ki ga je Mednarodni denarni sklad odobril decembra 2021 in odpira pot novemu predlogu Komisije za sveženj makrofinančne pomoči za Moldavijo v vrednosti do 150 milijonov EUR; pozdravlja, da sta Parlament in Svet hitro sprejela novo makrofinančno pomoč; poudarja ključni pomen strogega pogojevanja, ki je povezano predvsem z demokratičnimi reformami in ne z gospodarskimi dejavniki, kar velja tudi za vsa druga finančna sredstva EU za njene partnerje; poziva Komisijo, naj moldavskim oblastem ponudi tehnično pomoč, da bodo lahko v okviru makrofinančne pomoči ustrezno izvedle dogovorjene reforme;

Reforme in institucionalni okvir

14.

pozdravlja edinstveni ambiciozni program reform vlade Natalie Gavrilițe in začetni napredek, ki je bil že dosežen pri njegovem izvajanju, zlasti na področjih boja proti korupciji, čedalje večje preglednosti javnega upravljanja, izvajanja reform v zvezi s pravno državo in digitalizacijo, izboljšanja življenjskega standarda najranljivejših skupin prebivalstva in izboljšanja poslovnega okolja v državi; ponovno poudarja, da je zadosten napredek pri izvajanju dogovorjenih reform ključen pogoj za nadaljnjo finančno podporo EU in uporabo načela „več za več“;

15.

odločno spodbuja moldavsko vlado, naj si še naprej prizadeva za nepreklicno uskladitev te države z Evropsko unijo; poziva oblasti in opozicijo, naj konstruktivno sodelujeta pri preobrazbi Moldavije v delujočo državo, ki bo svojim državljanom sposobna ponujati priložnosti in doseči napredek na vseh področjih, za katere je pristojna, saj se bodo s tem izboljšale življenjske razmere v državi, moldavske državljane, ki živijo v tujini, pa se bo motiviralo za vrnitev v domovino;

16.

poudarja, da je treba izpolniti visoka pričakovanja državljanov Moldavije ter na otipljiv način izboljšati njihova življenja, jim povrniti zaupanje v državne institucije ter se boriti proti korupciji in oligarhičnim strukturam;

17.

ugotavlja, da so bile predsedniške in predčasne parlamentarne volitve sicer dobro vodene in konkurenčne, vendar je bila volilna kampanja razdiralna in je bila izvedena negativno ter je vključevala nestrpno retoriko in osebne napade; poudarja, da je treba preostale pomanjkljivosti odpraviti z izvajanjem priporočil Beneške komisije Sveta Evrope in OVSE/ODIHR, tudi z izboljšanjem volilnega pravnega okvira v skladu z zavezami OVSE in drugimi mednarodnimi standardi, hitrimi in podrobnimi preiskavami verodostojnih prijav kupovanja glasov in nezakonitega nagrajevanja volivcev, obravnavanjem zlorabe državnih sredstev, večjo preglednostjo financiranja kampanj in boljšim prevzemanjem odgovornosti v zvezi z njim, strožjim uveljavljanjem veljavnih določb glede nepristranskega poročanja med kampanjo iz zakonika o avdiovizualnih medijskih storitvah in z zagotavljanjem, da sodišča ne bodo deležna političnih pritiskov in da bodo primere, povezane z volitvami, obravnavala povsem nepristransko; poziva moldavsko vlado, naj sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se bodo državljani Moldavije, ki živijo zunaj Moldavije, lahko udeležili volitev na vključujoč, pregleden in pravičen način, brez tujega vmešavanja;

Energetska varnost in odpornost

18.

pozdravlja odločitev Komisije, da bo Moldaviji zagotovila 60 milijonov EUR prek novega programa proračunske podpore, da bi se spoprijela s krizo v oskrbi s plinom, ki jo je umetno ustvaril Gazprom, in ublažila posledice rastočih cen za najranljivejše ljudi; pozdravlja prizadevanja Poljske, Romunije in Ukrajine, pa tudi drugih držav, za čim hitrejšo alternativno oskrbo s plinom; poudarja, da je energija najpomembnejši vir, iz katerega se napajajo proračun, vojska in socialni programi Rusije, ter da je Gazprom orodje za uresničevanje gospodarskih in geopolitičnih interesov Kremlja v tujini; pozdravlja, da je delegacija EU v Kišinjevu kot dodatek podpori, ki jo je EU že dodelila za reševanje energetske krize, mobilizirala 5 milijonov EUR za podporo ranljivim skupinam, ki jih je zvišanje cen energije najbolj prizadelo; se kljub temu zaveda, da je glede na nenehno naraščanje cen energije potrebna večja podpora;

19.

ugotavlja, da ruska vojna proti Ukrajini in njena uporaba energetskih virov kot orožja še dodatno poudarjata geostrateški pomen izvajanja reform v energetskem sektorju, ki bi odpravile odvisnost od ruskega plina in spodbudile diverzifikacijo oskrbe z energijo in poti, okrepile dolgoročno odpornost s prehodom na obnovljive vire energije ter vlagale v nadgradnjo obstoječe in vzpostavitev nove infrastrukture in energetske učinkovitosti, tudi v sektorjih proizvodnje energije, prometa in gospodinjstev, ter s tem izboljšale povezljivost ob hkratnem zagotavljanju okoljske trajnosti; ugotavlja, da bi to lahko pripomoglo tudi h krepitvi odpornosti proti morebitnim prizadevanjem tretjih strani za uporabo energije kot geopolitičnega vzvoda;

20.

poudarja, da je nedopustno, da Rusija uporablja oskrbo s plinom kot orožje, da bi izvajala politični pritisk na vlado Moldavije, da bi spremenila svojo geopolitično usmeritev in ne bi izpolnila legitimnih želja moldavskih volivcev; poziva Komisijo in ESZD, naj Moldavijo vključita v načrte EU za zagotavljanje neodvisnosti oskrbe z energijo od Rusije ter povečata finančno in tehnično podporo EU Moldaviji, ki je potrebna za zagotovitev njene odpornosti proti takemu zunanjemu vmešavanju in zmanjšanje njene velike odvisnosti od ruske energije; poziva EU, naj v skladu s pridružitvenim sporazumom pokaže močnejšo energetsko solidarnost z Moldavijo, in sicer s povečanjem medsebojne povezanosti energetske infrastrukture med EU in državami v regiji; poudarja, da je pomembno nemudoma izvesti vse potrebne naložbe v evropsko energetsko infrastrukturo in na njej opraviti potrebna vzdrževalna dela, da bodo lahko skladišča in povezovalni plinovodi v državah članicah EU omogočali ustrezen prenos plina iz EU v države partnerice; poziva moldavske oblasti, naj dolgoročno ohranijo zavezo države kot članice Energetske skupnosti, da bo izvajala tretji energetski sveženj EU, zlasti ločevanje prenosa in distribucije plina in električne energije;

21.

poudarja, da je treba povečati zmogljivosti za proizvodnjo električne energije v Moldaviji, ki je trenutno 80-odstotno odvisna od električne energije, proizvedene v Pridnestrju; pozdravlja uspešno sinhronizacijo elektroenergetskih omrežij Moldavije in Ukrajine s celinskim evropskim omrežjem 16. marca 2022, kar bo pomagalo zagotoviti njihovo stabilnost in zanesljivost oskrbe; izreka pohvalo Evropski mreži operaterjev prenosnih sistemov za električno energijo (ENTSO-E) za njeno delo pri doseganju tega mejnika v izrednih okoliščinah; poziva Komisijo, naj še naprej podpira vključevanje Moldavije in Ukrajine v evropsko celinsko električno omrežje in v ta namen nujno vzpostavi namensko strukturo v svoji upravi; pozdravlja ukrepe, sprejete za medsebojno povezavo elektroenergetskega sistema Moldavije z EU prek Romunije; poziva oblasti, naj s podporo EU izpolnijo cilj povezave Moldavije z elektroenergetskim omrežjem Romunije do leta 2024; poziva Komisijo, naj vključi Moldavijo v stresne teste, ki se izvajajo za notranji trg energije; poudarja, da bosta podpora in spodbujanje okrepljenega sodelovanja EU s pridruženimi državami vzhodnega partnerstva v teh sektorjih tudi ustvarila gospodarsko rast in okrepila energetsko odpornost te regije;

22.

glede na krizo v moldavskem sektorju plina pozdravlja začetek dialoga na visoki ravni o energiji med EU in Moldavijo; spodbuja Komisijo, naj razmisli o začetku podobnih dialogov na visoki ravni z EU za okrepitev sodelovanja na drugih področjih, kot so pravosodje ali podnebje/zeleni dogovor, kar bi prispevalo k doseganju ciljev v okviru pridružitvenega sporazuma/poglobljenega in celovitega prostotrgovinskega območja;

23.

poziva Moldavijo in EU, naj izboljšata povezljivost Moldavije na območju Črnega morja in v karpatski regiji, nadaljujeta prizadevanja v zvezi z moldavskimi odseki razširjenega vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) za države vzhodnega partnerstva, podpreta reforme v železniškem sektorju ter skupaj z državami članicami in mednarodnimi finančnimi institucijami preučita možnosti za izboljšanje železniških povezav med EU in Moldavijo, pri tem pa poskrbita za okoljsko trajnost; spodbuja Moldavijo, naj doseže napredek pri izvajanju ustreznega pravnega reda, ter poziva k okrepljenemu sodelovanju in postopnemu vključevanju Moldavije v prometni trg in prometno skupnost EU;

24.

poziva EU, naj vzpostavi platformo za načrtovanje naložb, da se Moldaviji omogoči izvajanje obsežnega načrta za povezljivost infrastrukture, zlasti s povečanjem njene absorpcijske sposobnosti in potrebno tehnično podporo po vzoru tiste, ki jo prejemajo države Zahodnega Balkana v naložbenem okviru za Zahodni Balkan, tj. platforme za podporo pri krepitvi zmogljivosti, ki jo vodi Komisija;

25.

pozdravlja in podpira interes Moldavije za spodbujanje sodelovanja z EU na področju digitalizacije in telekomunikacij; poziva EU in Moldavijo, naj vzajemno odpravita tarife gostovanja med Moldavijo in EU;

26.

pozdravlja prizadevanja moldavskih oblasti in napredek, ki so ga dosegle v zvezi z nadaljnjim izboljšanjem sistema za nadzor varnosti in pri izvajanju mednarodnih letalskih varnostnih standardov, zaradi česar so bili vsi letalski prevozniki, certificirani v Moldaviji, umaknjeni z evropskega letalskega varnostnega seznama, in poziva moldavske oblasti, naj poskrbijo za izvajanje sporazuma o skupnem zračnem prostoru med EU in Moldavijo;

Sodelovanje na področju skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) in napredek pri reševanju pridnestrskega konflikta

27.

pozdravlja sporazum med EU in Moldavijo o začetku političnega in varnostnega dialoga na visoki ravni ter obnovitev sodelovanja glede varnosti in skupne varnostne in obrambne politike (SVOP) v obliki dvostranskih političnih posvetovanj med njunim osebjem; spodbuja ESZD in Moldavijo, naj v celoti izkoristita omenjene platforme, da bi okrepili sodelovanje, med drugim pri boju proti hibridnim grožnjam, pri krepitvi odpornosti, izboljšanju kibernetske varnosti in zaščiti kritične infrastrukture ter izboljšanju strateškega komuniciranja; poziva Moldavijo, naj svoja stališča še naprej usklajuje s stališči SZVP ter še naprej in še bolj prispeva k SVOP in njenim misijam; spodbuja EU in Moldavijo, naj opredelita načine za razširitev tega sodelovanja, zlasti glede na nestabilne varnostne razmere v vzhodnem sosedstvu;

28.

izraža resno zaskrbljenost zaradi nedavnih dogodkov na ozemlju pridnestrske regije in jih obsoja kot nevarne provokacije v zelo nestabilnih varnostnih razmerah; poziva k miru, da bi ohranili varnost in blaginjo ljudi, ki živijo na obeh straneh reke Dnester in v sosednjih državah; v zvezi s tem pozdravlja miren in zadržan odziv oblasti v Kišinjevu;

29.

zavrača izjavo z dne 3. marca 2022, v kateri so oblasti zasedene moldavske regije Pridnestrje razglasile konec procesa reševanja spora in ponovno pozvale k priznanju tako imenovane neodvisnosti Pridnestrja, ter izraža zaskrbljenost v zvezi s tem; ponovno izraža podporo celoviti in mirni rešitvi pridnestrskega konflikta s pogajalskim procesom 5+2, ki temelji na suverenosti in ozemeljski celovitosti Moldavije znotraj njenih mednarodno priznanih meja s posebnim statusom pridnestrske regije v delujoči moldavski državi; poudarja, da je treba pri vsakršni rešitvi pridnestrskega vprašanja spoštovati suvereno pravico Moldavije do izbire njene lastne usmeritve obrambne in zunanje politike; podpira prizadevanja za razširitev koristi poglobljenega in celovitega prostotrgovinskega območja in brezvizumskega režima na pridnestrsko regijo, ki bi omogočila znatno povečanje mobilnosti in trgovanja z regijo;

30.

ugotavlja, da ima misija EU za pomoč na meji med Moldavijo in Ukrajino zelo pomembno vlogo pri usklajevanju režimov upravljanja meja in carinskih režimov z režimi Unije, tudi v zvezi z bojem proti organiziranemu kriminalu in tihotapljenju ter prispevanjem k mirni rešitvi pridnestrskega vprašanja z ukrepi za izgradnjo zaupanja in kot spremljanje prisotnosti na pridnestrskem delu meje med Moldavijo in Ukrajino; spodbuja moldavsko vlado, naj še naprej spodbuja primerno okolje za reševanje sporov in podpira dejavnosti, ki krepijo zaupanje in medosebne stike med sprtimi skupnostmi; meni, da bo konstruktiven zaključek pridnestrskega vprašanja prinesel stabilnost in blaginjo ne le Moldaviji, temveč tudi širšemu območju;

31.

poziva Moldavijo, Rusko federacijo, države članice EU in druge mednarodne partnerje, naj sodelujejo pri popolni odstranitvi in uničenju približno 20 000 ton streliva iz sovjetskih časov, shranjenega v skladišču v Cobasni, ki resno ogroža ljudi in okolje na obeh bregovih Dnestra, saj mu je že zdavnaj potekel rok uporabe; izraža zaskrbljenost zaradi številnih vojaških vaj, ki so jih ruske vojaške sile izvedle v Pridnestrju, in poziva Rusko federacijo, naj svoje vojaške sile in orožje v celoti in brezpogojno umakne iz pridnestrske regije ter to stori na urejen način, kot so jo že večkrat pozvale moldavske oblasti, pri tem pa spoštuje suverenost in ozemeljsko celovitost Moldavije;

32.

izraža zaskrbljenost zaradi slabšanja stanja človekovih pravic v pridnestrski regiji, zlasti zaradi preganjanja oseb, ki so kritične do de facto oblasti in uporabe ruske vojske, omejevanja javnih zborovanj ter dejavnosti lokalnih nevladnih organizacij; Rusko federacijo opominja na njeno odgovornost v zvezi s spoštovanjem človekovih pravic v pridnestrski regiji, ki jo potrjuje več sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP); poziva ruske oblasti, naj izvršijo vse sodbe ESČP v zvezi s kršitvami človekovih pravic ter pravice do svobode in varnosti v pridnestrski regiji;

33.

izreka pohvalo moldavskim oblastem, ker so pridnestrsko regijo podpirale pri spoprijemanju s pandemijo covida-19, tudi tako, da so ji podarile 10 % svoje zaloge cepiva, prispevale k usposabljanju zdravstvenega osebja in obdelavi testov na covid-19;

34.

pozdravlja odločitev Sveta, da v okviru evropskega mirovnega instrumenta zagotovi 7 milijonov EUR pomoči oboroženim silam Moldavije za nakup medicinske opreme in opreme za odstranjevanje eksplozivnih sredstev; poziva ESZD in Svet, naj dodatno razširita področja sodelovanja z Moldavijo in z ukrepi pomoči v okviru tega instrumenta še naprej podpirata krepitev zmogljivosti obrambnega sektorja;

35.

poziva moldavske oblasti, naj izkoristijo tudi morebitno pomoč iz Evropskega mirovnega instrumenta, ki bi se lahko omogočila v prihodnjih letnih programih, da bi utrdile svoje zmogljivosti za boj proti kibernetskim in hibridnim grožnjam; poziva institucije EU, naj Moldavijo vključijo v nove oblike sodelovanja na področju kibernetske varnosti, hibridnih groženj in preiskav kibernetske kriminalitete, tudi tako, da v ta prizadevanja vključijo novi Evropski industrijski, tehnološki in raziskovalni strokovni center za kibernetsko varnost;

Pravna država in dobro upravljanje

36.

ponovno poudarja temeljni pomen reforme pravosodja, zlasti krepitve neodvisnosti in povečanja pristojnosti sodišč, in boja proti korupciji; priznava obseg izziva, s katerim se soočajo oblasti, in jih spodbuja, naj se osredotočijo na določene prednostne naloge; pozdravlja zavezo predsednice Maie Sandu in vlade Natalie Gavrilița, da bosta pri oblikovanju politik upoštevali odločitve moldavskega ustavnega sodišča; poziva k pospešitvi sedanje reforme pravosodja, vključno z izvajanjem sprememb ustave na področju pravosodja, ki jih je 23. septembra 2021 izglasoval parlament, ter strategije za zagotavljanje neodvisnosti in integritete pravosodnega sektorja za obdobje 2022–2025;

37.

poudarja, da mora EU bolj prispevati k zapleteni reformi pravosodnega sistema v Moldaviji, tudi z dodeljevanjem višjih finančnih sredstev; se zaveda, da so potrebne celovite reforme pravosodnega sistema, da se dosežeta učinkovitost ter popolna in resnična neodvisnost sodstva, ponovno vzpostavi zaupanje javnosti v sodstvo in sistem javne uprave, prekinejo vezi z neformalnimi postkomunističnimi omrežji in oligarhi ter preprečujeta korupcija in pranje denarja, tudi na najvišjih političnih in poslovnih ravneh; odločno podpira umik oseb z vprašljivo integriteto iz pravosodnega sistema in obsežne spremembe, na podlagi katerih se bodo oblikovali močni temelji za pravno državo v Moldaviji;

38.

poudarja, da je pomembno poskrbeti, da bodo postopki imenovanja sodnikov pregledni ter da bodo temeljili na uspešnosti kandidatov; poziva moldavske oblasti, naj pri reformi pravosodja še naprej sodelujejo s Svetom Evrope in Evropsko unijo, tudi v zvezi s pobudami za izredno ocenjevanje sodnikov in tožilcev (preverjanje) ter ocenjevanje integritete kandidatov, ki se potegujejo za članstvo v vrhovnem sodnem svetu in vrhovnem državnotožilskem svetu (predhodno preverjanje); ponovno poudarja, da se je v procesu reforme pravosodja pomembno opirati na priporočila Beneške komisije o prenovi sodnega sveta in jih izvajati;

39.

je prepričan, da je obsežna korupcija ena glavnih težav, ki ovirajo napredek Moldavije; poziva moldavsko vlado, naj poveča učinkovitost pravne in institucionalne infrastrukture za preprečevanje korupcije; pozdravlja ustanovitev neodvisnega posvetovalnega odbora za preprečevanje korupcije, ki bo preiskoval korupcijo v finančnem in bančnem sektorju države ter v njenih institucijah;

40.

poziva moldavsko vlado, naj poveča preglednost, demokratični nadzor ter prevzemanje odgovornosti v vseh postopkih odločanja ter tesno sodeluje s civilno družbo, da bi poskrbela za ustrezen javni nadzor nad temi postopki in omogočila javnosti, da k njim prispeva na vključujoč način; ponavlja, da je pomembno poskrbeti za stabilno financiranje civilne družbe, zlasti glede na znatno zmanjšanje proračuna med pandemijo; poudarja splošen pomen dejavnega in odprtega dialoga vlade z organizacijami civilne družbe, sindikati, poslovnimi združenji ter s parlamentarno in zunajparlamentarno opozicijo, da se poskrbi za vključujoče in participativne postopke odločanja;

41.

je seznanjen z ukrepi, ki so jih sprejele oblasti, in jih poziva, naj si še naprej prizadevajo za rešitev vprašanja neutemeljenih prošenj za azil in uskladitev vizumske politike Moldavije s seznami EU, na katerih so države, ki niso članice EU, in za katere se zahtevajo vizumi;

42.

poziva moldavsko vlado, naj si še naprej prizadeva za depolitizacijo organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter javnih ustanov za preprečevanje korupcije ter vlaga v vzpostavljanje zaupanja med državljani in temi organi;

43.

poziva k odločnemu izvajanju reforme policije; pozdravlja povečanje števila žensk v policiji; poziva k širitvi sodelovanja med pravosodnimi organi in organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj Moldavije in držav članic, da bi zmanjšali čezmejni kriminal, zlasti trgovino s prepovedanimi drogami in ljudmi, saj Moldavija žal ostaja vir trgovine z ljudmi za namene spolnega izkoriščanja in dela, ki jo izvajajo moldavske in mednarodne kriminalne združbe; pozdravlja podpis sporazuma med EU in Moldavijo o operativnih dejavnostih, ki jih izvaja Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex) v Moldaviji, in napotitev osebja agencije Frontex v podporo moldavskim organom pri dejavnostih upravljanja meja; poziva k okrepljenemu sodelovanju z Europolom, Interpolom in carinskimi organizacijami, kot je Svetovna carinska organizacija, ter protikorupcijskimi mrežami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj;

44.

poziva Komisijo in moldavske oblasti, naj sodelujejo, usklajujejo in sprejmejo nujne ukrepe za zaščito beguncev iz Ukrajine, ki jih gosti Moldavija ali potujejo prek te države, zlasti žensk in otrok, ki so izpostavljeni tveganju trgovine z ljudmi in predstavljajo večino beguncev iz Ukrajine;

45.

poziva oblasti, naj zagotovijo pravico do poštenega sojenja in spoštovanje človekovih pravic v prostorih za pridržanje, vključno z obravnavo neustreznega zdravstvenega varstva, ter preprečijo selektivno in politično motivirano pravosodje; poudarja, da je treba izkoreniniti mučenje in druge kršitve človekovih pravic ter preiskati primere tega, ki naj bi jih izvršili policija in drugi uradniki organov pregona;

46.

poudarja, da se je s finančnimi goljufijami, pranjem denarja in organiziranim kriminalom treba boriti s celovitimi predpisi in njihovim učinkovitim izvajanjem; pozdravlja, da naj bi moldavski parlament sprejel pravne spremembe za izboljšanje zakonskega okvira, ki bodo omogočile izvajanje mehanizma za razširjeno zaplembo premoženja, pridobljenega s korupcijo;

47.

poziva k jasni in učinkoviti politiki na področju izterjave poneverjenih in z goljufijo pridobljenih sredstev, in sicer z mednarodnim sodelovanjem, osredotočenim na boljše stike z Europolom in Eurojustom; spodbuja moldavske oblasti, naj vzpostavijo okvir za strateško sodelovanje z Evropskim javnim tožilstvom, da se izboljša upravljanje preiskav, povezanih z goljufijami in bojem proti korupciji;

48.

spodbuja trajno in tesno sodelovanje med generalnim državnim tožilstvom v Kišinjevu in Eurojustom, vključno z rednimi napotitvami moldavskih predstavnikov v pisarne Eurojusta, ki bi bile prvi korak v pripravah na oblikovanje projektne skupine za izterjavo poneverjenih in z goljufijo pridobljenih sredstev;

49.

poudarja, da je treba nujno pospešiti preiskavo bančne goljufije, razkrite leta 2014, ki še vedno ni prinesla oprijemljivih rezultatov, kar zadeva privedbo odgovornih pred sodišče in izterjavo izgubljenega premoženja; poudarja, da ima to pomanjkanje napredka resne negativne posledice za mednarodni ugled Moldavije in zlasti na verodostojnost pravosodnega sistema ne le za prebivalce Moldavije, temveč tudi za njene mednarodne partnerje; poziva k večjim prizadevanjem za zaključek postopkov proti vpletenim v rusko pranje denarja in bančne goljufije; v zvezi s tem poziva države članice EU in moldavske oblasti, naj tesneje sodelujejo pri preiskavi te bančne goljufije, da se odtujena sredstva pravočasno izterjajo;

50.

ponovno poziva, naj se v globalni režim sankcij EU na področju človekovih pravic (EU zakon Magnickega) vključijo sankcije v primeru korupcije, saj bi to omogočilo kaznovanje odgovornih za bančno goljufijo iz leta 2014 in odvrnilo podobna kazniva dejanja korupcije;

Človekove pravice in temeljne svoboščine

51.

pozdravlja, da je parlament Moldavije 14. oktobra 2021 ratificiral Konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija); je seznanjen, da je Beneška komisija na prošnjo moldavskega ustavnega sodišča 10. in 11. decembra 2021 objavila pravno poročilo o ustavnih posledicah ratifikacije Istanbulske konvencije; poziva, naj se zagotovi njeno učinkovito izvajanje na vseh ravneh, da bi izboljšali položaj žensk in deklet, ter k dodatnim prizadevanjem za napredek pri doseganju enakosti spolov, zlasti pri izboljšanju dostopa žensk do trga dela, odpravljanju razlik v plačah med spoloma in diskriminacije na podlagi starosti ter pri enakovredni zastopanosti žensk, pa tudi za zagotavljanje enake obravnave žensk na vseh ravneh političnega in družbenega življenja;

52.

poudarja, da je za odpravljanje diskriminacije pri zaposlovanju, učinkovito spopadanje s kaznivimi dejanji iz sovraštva in sovražnim govorom ter za boljše varstvo pravic manjšin, vključno z Romi, osebami LGBTI in priseljenci, pomembno dodatno okrepiti pravni okvir za enakost in preprečevanje diskriminacije, zlasti z odpravo obstoječih pravnih vrzeli; poziva Moldavijo, naj odpravi ustavno prepoved istospolnih porok iz leta 1994 in sprejme ukrepe za preprečevanje diskriminacije oseb LBGTI;

53.

zahteva, naj Komisija in ESZD vključita enakost spolov v vse svoje politike, programe in dejavnosti v zvezi z Moldavijo; poziva vlado Moldavije, naj pospeši sprejetje in izvajanje zakonov o človekovih pravicah in odpravi diskriminacije, skladnih s standardi EU, ter z dobro delujočimi in neodvisnimi sodišči omogoči njihovo uveljavljanje;

54.

poziva moldavsko vlado, naj pri odzivanju na pandemijo covida-19 posebno pozornost posveti boju proti neenakosti spolov, nasilju na podlagi spola in diskriminaciji marginaliziranih skupin, ki so se zaradi pandemije še zaostrili; poziva oblasti, naj ukrepajo glede porasta nasilja nad otroki in vse pogostejše otroške revščine, ki so ju povzročili pandemija covida-19 in ukrepi za njeno obvladovanje;

Trgovinsko in gospodarsko sodelovanje

55.

ponovno poudarja pomen učinkovitega izvajanja reform, ki so potrebne, da bi v celoti izkoristili poglobljeno in celovito območje proste trgovine, dosegli napredek pri nadaljnjem gospodarskem povezovanju z notranjim trgom EU ter povečali diverzifikacijo in izboljšali konkurenčnost moldavskega gospodarstva, zlasti blaga z dodano vrednostjo; poziva Moldavijo, naj v celoti izvaja poglavje, ki se v poglobljenem in celovitem sporazumu o prosti trgovini nanaša na trgovino in trajnostni razvoj, ter naj spoštuje svoje mednarodne obveznosti, zlasti Pariški sporazum in pravila Svetovne trgovinske organizacije (STO); poziva k popravku nacionalnega trgovinskega zakona, ki je v nasprotju z moldavskimi zavezami v okviru poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini ter določbami STO.

56.

izpostavlja pozitiven učinek sporazuma o poglobljenem in celovitem območju proste trgovine med EU in Moldavijo, ki zadeva trgovino med obema stranema, saj se je med letoma 2015 in 2020 skupna trgovina povečala za več kot 33 %, pri čemer je delež izvoza Moldavije na trg EU znašal 61 %, z izvozom v EU pa se je ukvarjalo več kot 70 % moldavskih podjetij; ugotavlja, da bo zaradi motenj v trgovini, ki jih povzroča vojna Rusije proti Ukrajini, trg EU za Moldavijo verjetno postal še pomembnejši; pozdravlja dejstvo, da je Unija največja vlagateljica v državi; spodbuja nadaljnji napredek na področjih, kot so carinski zakonik, varstvo pravic intelektualne lastnine, izboljšanje sanitarnih in fitosanitarnih standardov ter izboljšanje tržnih pogojev na področjih energije, javnega naročanja in dostopa malih in srednjih podjetij do financiranja;

57.

poudarja, da bi bilo izvoz Moldavije mogoče povečati z razširitvijo proizvodnje, ponovno določitvijo prednostnih nalog v zvezi z izvozom in prilagoditvijo ravni kakovosti; ponavlja, da so glavno izvozno blago še vedno živalski in rastlinski proizvodi, pri čemer gre za najmanj donosne dobrine, ki jih Moldavija lahko ponudi državam članicam; poziva Komisijo, naj Moldavijo podpre pri diverzifikaciji njenega izvoza v EU, tudi z boljšim izpolnjevanjem tarifnih kvot za najdonosnejše proizvode;

58.

poziva Komisijo, naj začne postopek vključitve držav vzhodnega partnerstva v evropski enotni trg, pri čemer naj najprej analizira usklajenost teh držav s pravnega, gospodarskega in tehničnega vidika ter oblikuje predpise in standarde, s katerimi bo partnerske države pripravila na gospodarsko vključitev v enotni trg;

59.

je seznanjen z večjim zanimanjem Kitajske za vlaganje v moldavsko gospodarstvo, med drugim v energetski, telekomunikacijski in farmacevtski sektor; spominja, da namerava Kitajska v okviru pobude En pas, ena pot v Moldaviji zgraditi obsežno prometno infrastrukturo; ponavlja, da je ta pobuda v središču kitajske zunanje politike in da gre za geopolitični;

60.

pozdravlja reforme za izboljšanje demokracije, ki jih je že izvedla vlada Moldavije; poziva Komisijo in države članice, naj priskrbijo in spodbujajo okrepljene naložbe EU v Moldaviji v skladu z načelom „več za več“ ter naj državo spodbujajo k proaktivnemu približevanju EU in evropskim finančnim institucijam;

61.

poziva k nadaljnjim prizadevanjem za vzpostavitev pravega digitalnega tržnega gospodarstva, vključno z napredkom pri razvoju na področju odprtih podatkov, povečanju dostopa do sistemov s pogojnim dostopom za digitalne televizijske in virtualne omrežne storitve in povečanju števila elektronskih komunikacijskih storitev za državljane in javnih registrov; podpira digitalizacijo gospodarskih procesov in razvoj posebnih mehanizmov za podjetja IT, zlasti inovativna in zagonska podjetja, ki se spoprijemajo s težavami pri iskanju virov financiranja ter zato ne morejo podpirati svoje preobrazbe in rasti; poudarja, da so potrebna nadaljnja prizadevanja, da se zavarujejo pravice in potrebe moldavskih državljanov, ki uporabljajo internet, in v celoti uresničijo zahteve enotnega digitalnega trga;

62.

pozdravlja, da je bilo v moldavski nacionalni zakonodaji približanih 499 (od teh 152 delno) od 681 aktov pravnega reda EU iz pridružitvenega sporazuma/poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini, ter poudarja, kako pomembni so nadaljnje reforme javne uprave in bančnega sistema ter zagotavljanje neodvisnosti sodstva; poziva Moldavijo, naj svojo zakonodajo še naprej zbližuje s pravnim redom EU; poziva Komisijo in države članice, naj moldavske institucije in javno upravo podprejo s potrebnim strokovnim znanjem ter tehnično in finančno pomočjo; poziva moldavske oblasti, naj pospešijo zbliževanje s pridružitvenim sporazumom/poglobljenim in celovitim območjem proste trgovine;

63.

poziva k uskladitvi nacionalnih standardov kakovosti s tistimi v EU; poudarja, da so moldavski podjetniki in podjetja v podrejenem položaju, ker morajo za izvoz v države članice izpolnjevati veliko število različnih standardov, in poudarja, da je potrebna politika, s katero se bodo odpravili standardi, ki z evropskimi niso usklajeni ali so celo v nasprotju z njimi;

64.

meni, da je poglobljeno in celovito območje proste trgovine z zagotovitvijo breztarifnega dostopa do trgov EU za pridnestrska podjetja, registrirana na zahodnem bregu Dnestra, pri čemer carinske preglede izvajajo moldavski uradniki, povzročilo veliko preusmeritev trgovine iz Evrazijske gospodarske unije v EU; spodbuja moldavske oblasti, naj še naprej spodbujajo trgovino in sodelovanje s trgi EU, da bi izboljšale dostop do trgov, preglednost in dobre poslovne prakse ter zmanjšale zmožnost oligarhov, da manipulirajo s trgi in jih monopolizirajo;

65.

pozdravlja podporo EU za gospodarsko okrevanje mikro, malih in srednjih podjetij; poziva pristojne institucije EU in Moldavije, naj poskrbijo, da bo ta tehnična in finančna podpora prilagojena potrebam moldavskih mikro, malih in srednjih podjetij, dostopna v vsej državi, tudi v pridnestrski regiji, ter da bo okrepila zmogljivosti omenjenih podjetij in njihovo navzočnost na notranjem trgu EU;

66.

pozdravlja nove predpise o javnem naročanju, a poudarja, da je nad postopki javnega naročanja potreben javni nadzor ter da je v zvezi z njimi pomembno jasneje in redno poročati splošni javnosti; poziva k poenostavitvi mehanizmov za vključevanje predstavnikov civilne družbe v postopke javnega naročanja in poudarja, da je treba birokratske postopke nadomestiti s preglednimi, ki bodo odpravili ovire in znova vzpostavili zaupanje v dodeljevanje sredstev in uporabo javnih proračunov;

67.

se zaveda zaveze Moldavije, da si bo prizadevala za približevanje kmetijski zakonodaji EU, da bi povečala izvoz v EU in odprla nove poslovne priložnosti za lokalne skupnosti; poziva moldavske oblasti, naj pospešijo zbliževanje s pridružitvenim sporazumom/poglobljenim in celovitim območjem proste trgovine na področju zdravja živali in varnosti hrane;

68.

poudarja, da je pomembno posodobiti nacionalne laboratorije, odgovorne za izpolnjevanje sanitarnih in fitosanitarnih zahtev, omogočiti izvoz proizvodov živalskega izvora in odpraviti pomanjkanje usposobljenega laboratorijskega osebja;

69.

poudarja, da je potrebna večja preglednost rezultatov revizorskih misij, ki jih izvaja Generalni direktorat Evropske komisije za zdravje in varnost hrane, in da je treba razširiti in okrepiti mrežo laboratorijev za sanitarne in fitosanitarne analize, obenem pa okrepiti usposabljanje inšpektorjev in strokovnjakov, zaposlenih v teh laboratorijih, da se izboljša izvajanje predpisov na področjih fitosanitarne varnosti in varnosti hrane;

70.

spodbuja Moldavijo, naj v celoti izkoristi priložnosti preferencialnega izvoza v EU z bolj učinkovito in trajnostno obdelavo kmetijskih zemljišč ter bolj demokratičnim dostopom in uporabo zemljišč, tako da bo proizvajala kmetijske izdelke, s katerimi bo okrepila relativne kmetijske prednosti Moldavije;

71.

poziva Moldavijo, naj okrepi infrastrukturno sodelovanje z EU in državami v svoji regiji ter izvede celovite strukturne reforme v energetskem sektorju, tudi z diverzifikacijo oskrbe z energijo, povečanjem energijske učinkovitosti, privabljanjem naložb v obnovljive vire energije in izboljšanjem povezljivosti, pri tem pa poskrbi za okoljsko trajnostnost; poziva Moldavijo, naj v celoti uresniči svoje zaveze iz Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti;

72.

poziva institucije EU, naj Moldavijo konkretno podprejo pri izpolnjevanju vseh potrebnih zahtev za pridružitev enotnemu območju plačil v eurih;

73.

poziva moldavsko vlado, naj se osredotoči tudi na socialno razsežnost trgovine in trajnostnega razvoja s spoštovanjem in uveljavljanjem delovnih standardov, ratifikacijo in popolnim izvajanjem vseh konvencij Mednarodne organizacije dela ter odpravo preostalih pomanjkljivosti v sistemu inšpekcije dela;

74.

je seznanjen, da Moldavija pri svojih prizadevanjih za diverzifikacijo uporablja biomaso in vodno energijo, vendar opozarja, da mora pri tem poskrbeti, da bo ta uporaba trajnostna, učinkovita in v skladu z ustreznimi okoljskimi zahtevami; poudarja, da je razvoj obnovljivih virov energije ključen element prizadevanj za prehod na čisto energijo in energetsko neodvisnost, ki na lokalni ravni obenem prispeva k ustvarjanju delovnih mest, kakovosti zraka in zdravju državljanov;

75.

poudarja, da ima regionalno sodelovanje pomembno vlogo pri modernizaciji države in povečanju zmogljivosti, kar zadeva prizadevanja za izvajanje pridružitvenega sporazuma; poziva h krepitvi regionalnega sodelovanja, tako med različnimi regijami Moldavije kot med moldavskimi in evropskimi regijami; poziva Komisijo in zadevne agencije EU, naj ta proces olajšajo v tesnem sodelovanju z moldavsko vlado;

76.

pozdravlja sprejetje nacionalne strategije za regionalni razvoj za obdobje 2022–2028 in poziva k upravno-ozemeljskim reformam, ki bodo osredotočene na povečanje konkurenčnosti in trajnostni razvoj; poudarja, da je treba poskrbeti za uravnoteženo socialno in gospodarsko rast v vseh moldavskih regijah in učinkovito izvajati nacionalne politike za regionalni razvoj;

77.

poziva moldavske oblasti, naj spoštujejo načela lokalne demokracije in lokalne avtonomije v skladu z Evropsko listino lokalne samouprave ter lokalnim organom dajo ustrezne pristojnosti in zadostno financiranje za učinkovito delovanje, tudi z dodatnim izboljšanjem spoštovanja pravne države in izvajanja načel dobrega upravljanja na vseh ravneh;

78.

poziva moldavske oblasti k dodatnim prizadevanjem, s katerimi bodo poskrbele, da bodo priložnosti iz pridružitvenega sporazuma/poglobljenega in celovitega območja proste trgovine ter pomoč in programi EU dosegli lokalno raven, vključno z odročnimi deli države, zlasti pa podeželska območja, da bodo lahko prebivalci stremeli k pozitivnim spremembam; poziva EU, naj poveča podporo za razvojne projekte v avtonomni teritorialni enoti Gagavzija in poskrbi, da bo javnost z njo bolje seznanjena;

Sektorsko sodelovanje

79.

meni, da sta spodbudna pridružitev Moldavije programu EU za raziskave in inovacije Obzorje Evropa za obdobje 2021–2027, ki njeni znanstveni in inovacijski skupnosti ponuja nove priložnosti za sklepanje partnerstev s sorodnimi organizacijami v EU, ter sodelovanje države v programu Državljani, enakost, pravice in vrednote;

80.

poziva vse institucije EU, države članice in moldavske oblasti, naj bolje sodelujejo pri ozaveščanju o koristih pridružitvenega sporazuma/poglobljenega in celovitega območja proste trgovine in podpori EU za državljane Moldavije; poudarja pomen institucionalnega okvira in skladnega niza javnih politik za boj proti dezinformacijam, tudi tistim, ki so usmerjene zoper EU, manipuliranju z informacijami, lažnim novicam in propagandi ter vsakemu zlonamernemu tujemu vmešavanju, zlasti s strateškim komuniciranjem ter odpornostjo na dezinformacije in manipuliranje z informacijami s strani domačih in tujih akterjev, tako na spletu kot zunaj njega; poziva moldavske oblasti in Komisijo, naj sodelujejo pri programih in reformah za spodbujanje medijske in informacijske pismenosti v sedanji digitalni dobi ter naj nadgradijo sektorsko sodelovanje v digitalnem gospodarstvu;

81.

ponavlja, da bi morala biti prednostna naloga Unije in Moldavije krepitev medijskega pluralizma in neodvisnosti medijev; poziva Komisijo, naj poveča podporo neodvisnim medijem, tudi zunaj glavnega mesta, in prizadevanja za zagotavljanje verodostojnih informacij moldavskim državljanom v vseh delih države; poziva Evropsko ustanovo za demokracijo, naj tovrstna prizadevanja še naprej podpira;

82.

poziva Moldavijo, naj še naprej podpira svobodne in neodvisne medije z vzpostavitvijo nacionalnega programa za razvoj medijev, pregleda pravni okvir in tako ukrepa v zvezi s koncentracijo lastništva medijev, monopolizacijo oglaševalskega trga, premajhno uredniško neodvisnostjo in nadzorom gospodarskih in političnih skupin nad medijskimi hišami, ovirami pri dostopu do informacij, pa tudi napadi na novinarje in njihovim zastraševanjem;

83.

poziva Komisijo, naj pozorno spremlja medijski sektor v Moldaviji; upa, da bo obnovljeni svet za televizijo in radiodifuzijo učinkovito opravljal svoje naloge neodvisnega medijskega nadzornika in obravnaval dolgotrajne pomanjkljivosti medijske krajine, tudi vprašanje politične neodvisnosti javne radiotelevizije; ponovno poudarja, kako pomembno je zagotoviti celovito izvajanje avdiovizualnega zakonika;

Institucionalne določbe

84.

pozdravlja, da je bil 29. novembra 2021 podpisan memorandum o soglasju med Evropskim parlamentom in moldavskim parlamentom o skupnem okviru za podporo parlamentarni demokraciji, ki odpira možnosti za krepitev njene institucionalne zmogljivosti in s tem parlamentarne demokracije v Moldaviji s tesnejšimi dvostranskimi institucionalnimi vezmi;

85.

poziva moldavski parlament, naj na podlagi skupno dogovorjenega časovnega načrta izvede vse dejavnosti v podporo demokraciji, ki so mu na voljo, vključno z dialogom Jeana Monneta in programom Simone Veil;

86.

poudarja, da imata pridružitveni parlamentarni odbor EU–Moldavija in parlamentarna skupščina Euronest pomembno vlogo pri spodbujanju dvostranskega in regionalnega sodelovanja z EU ter izmenjavi izkušenj in dobre prakse z moldavskimi poslanci; poziva k poglobitvi strukturnega sodelovanja med poslanci Evropskega parlamenta in poslanci moldavskega parlamenta, da bi skupaj podprli reforme in spremljali njihovo izvajanje;

87.

ponovno izraža podporo vključevanju civilne družbe, vključno s sindikati, v postopke odločanja, da se poveča javni nadzor nad reformami ter spodbudita njihova preglednost in sprejemljivost v družbi; poudarja dodano vrednost, ki jo različne organizacije zagotavljajo pri pomembnih vprašanjih javnega interesa v Moldaviji; je zaskrbljen zaradi razmeroma skromnega sodelovanja med javnimi organi in civilno družbo, kljub strategiji in akcijskemu načrtu za razvoj civilne družbe; je zaskrbljen tudi zaradi 17-odstotnega zmanjšanja nepovratnih sredstev, dodeljenih organizacijam civilne družbe;

88.

poziva EU in Moldavijo, naj še izboljšata medosebne stike in izmenjave, da bi s skupnimi projekti, razvitimi na ravni civilne družbe, med svojim prebivalstvom ustvarili pozitivno podobo druga druge, tudi z zagotavljanjem podpore mladim študentom in strokovnjakom za sodelovanje v programih EU za izobraževanje in usposabljanje, kot je Erasmus+; zahteva, naj Komisija preuči možnost razširitve nekaterih programov EU tako, da bi veljali tudi za državljane Moldavije in drugih držav vzhodnega partnerstva; poudarja, da bi širitev programov, kot je DiscoverEU, v Moldavijo lahko dodatno okrepila proevropska čustva v državi;

Socialne pravice

89.

ugotavlja, da sta podzaposlenost in negotovost zaposlitve v Moldaviji še vedno veliki ter je delovno sposobno prebivalstvo ranljivo za gospodarske pretrese; poziva, naj se sprejme strategija za okrevanje, ki bo izpolnjevala potrebe prebivalstva ter bo vključevala ekološki prehod in trajnostni razvoj;

90.

je zaskrbljen zaradi množičnega izseljevanja moldavskih državljanov, zaradi česar so demografski trendi še bolj negativni in kar resno ogroža prihodnost Moldavije; spodbuja moldavsko vlado, naj izvaja nadaljnje ukrepe za preprečevanje tega pojava in boj proti njemu, zlasti z ustvarjanjem priložnosti in izboljšanjem pogojev in plač za mlade delavce;

91.

poziva vlado, naj vso pozornost nameni zahtevam moldavskega varuha človekovih pravic po izboljšavah glede dostopa do zdravstvenega varstva, pravice do dela ter svobode gibanja in izražanja;

92.

poziva moldavsko vlado, naj okrepi zdravstveni sistem, odpravi pomanjkanje delovne sile, ki ga slabi, in izboljša higienske standarde, zlasti v bolnišnicah; poziva Komisijo, države članice in Moldavijo, naj okrepijo sodelovanje na področju odpornosti javnega zdravstva, izmenjujejo dobro prakso in sodelujejo s civilno družbo pri oblikovanju strategij odzivanja na epidemije, ki bodo osredotočene na najranljivejše družbene skupine;

93.

podpira stalno sodelovanje med Moldavijo in EU v boju proti pandemiji covida-19 in njenim posledicam, pa tudi krepitev dolgoročnega sodelovanja na področju javnega zdravja; poziva moldavske oblasti, naj izkoristijo priložnost in sredstva za okrevanje po pandemiji covida-19 uporabijo za posodobitev bolnišnic ter izboljšanje kakovosti in dostopnosti zdravstvenih storitev, zlasti na regionalni ravni;

94.

pozdravlja, da je Komisija sprejela sklep o enakovrednosti covidnih potrdil, izdanih v Moldaviji, in evropskih digitalnih covidnih potrdilih, ter poziva države članice, naj še naprej omogočajo njihovo uporabo;

95.

ugotavlja, da pomanjkljivosti delovnega prava vodijo v zlorabe, zlasti včasih preveliko število dnevnih delovnih ur, nizke plače in delno nedokumentirana delovna razmerja; je zaskrbljen, da se predpisi, namenjeni preprečevanju takšnih praks, le deloma izvajajo;

96.

ugotavlja, da se je socialni dialog v zadnjih letih poslabšal in je bil med pandemijo COVID-19 popolnoma prekinjen; poziva vlado, naj vzpostavi pravi socialni dialog, ki bo vodil k sodelovanju vseh socialnih partnerjev v procesu okrevanja po pandemiji;

97.

pozdravlja napredek Moldavije v zvezi z deinstitucionalizacijo sistema otroškega varstva ter ukrepe za oblikovanje novega programa za zaščito otrok in akcijskega načrta za obdobje 2022–2026;

98.

pozdravlja zaveze Moldavije na področju okolja in podnebnih sprememb; poziva Moldavijo, naj si še bolj prizadeva za boj proti podnebnim spremembam, Evropsko komisijo pa, naj olajša sodelovanje Moldavije v evropskem zelenem dogovoru in zagotovi, da poglobljeno in celovito območje proste trgovine ni v nasprotju z okoljskimi cilji in pobudami iz dogovora;

99.

podpira boljšo politiko vključevanja okoljskih politik v različne gospodarske sektorje in širšo udeležbo državljanov v procesu oblikovanja okoljevarstvenih politik; poziva k odločnejšemu sklepanju partnerstev s civilno družbo, da bi poskrbeli za učinkovitejše zbiranje odpadkov in reciklažo, ter k večjemu osredotočanju na pogozdovanje zemljišč, zmanjševanje degradacije prsti in izboljšanje kakovosti vode;

o o

100.

naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Evropski, Komisiji in podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter predsednici, vladi in parlamentu Republike Moldavije.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 539/2001 z dne 15. marca 2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (UL L 81, 21.3.2001, str. 1).

(2) Resolucija 2359 (2021).

(3) UL C 404, 6.10.2021, str. 136.

(4) UL C 118, 8.4.2020, str. 109.

(5) UL C 334, 19.9.2018, str. 199.

(6) UL C 11, 12.1.2018, str. 82.

(7) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

16.12.2022

Uradni list Evropske unije

C 479/18

P9_TA(2022)0212

Poročilo Komisije o pravni državi za leto 2021

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. maja 2022 o poročilu Komisije o pravni državi za leto 2021 (2021/2180(INI))

(2022/C 479/02)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti člena 2, člena 3(1), člena 3(3), drugi pododstavek, člena 4(3) ter členov 5, 6, 7, 11, 19 in 49,

—	ob upoštevanju členov Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki se nanašajo na spoštovanje, spodbujanje in zaščito demokracije, pravne države in temeljnih pravic v Uniji, vključno s členi 70, 258, 259, 260, 263, 265 in 267,

—	ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina),

—	ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropske unije, zlasti odločb v zadevah C-156/21 Madžarska proti Evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije (1) ter C-157/21 Poljska proti Evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije (2) o ukrepih za zaščito proračuna Unije,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. julija 2021 o poročilu o stanju pravne države za leto 2021 – Stanje pravne države v Evropski uniji (COM(2021)0700),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (3) (splošna uredba o varstvu podatkov),

—

ob upoštevanju Direktive (EU) 2018/1808 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o spremembi Direktive 2010/13/EU o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) glede na spreminjajoče se tržne razmere (4),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije (5) (uredba o pogojenosti s pravno državo),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/692 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o vzpostavitvi programa Državljani, enakost, pravice in vrednote ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1381/2013 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (EU) št. 390/2014 (6),

—	ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah,

—	ob upoštevanju instrumentov Združenih narodov o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter priporočil in poročil splošnega rednega pregleda Združenih narodov, pa tudi sodne prakse organov Združenih narodov za spremljanje pogodb in posebnih postopkov Sveta za človekove pravice,

—	ob upoštevanju priporočil in poročil Urada za demokratične institucije in človekove pravice, Visokega komisarja za narodne manjšine, predstavnika za svobodo medijev in drugih organov Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi,

—

ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Evropske socialne listine, sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice in Evropskega odbora za socialne pravice, konvencij, priporočil, resolucij ter mnenj in poročil Parlamentarne skupščine, Sveta ministrov, komisarja za človekove pravice, Evropske komisije za boj proti rasizmu in nestrpnosti, usmerjevalnega odbora za boj proti diskriminaciji, raznolikost in vključenost, Beneške komisije ter drugih organov Sveta Evrope,

—	ob upoštevanju Memoranduma o soglasju med Svetom Evrope in Evropsko unijo z dne 23. maja 2007 in sklepov Sveta z dne 8. julija 2020 o prednostnih nalogah EU pri sodelovanju s Svetom Evrope v obdobju 2020–2022,

—	ob upoštevanju obrazloženega predloga sklepa Sveta z dne 20. decembra 2017 o ugotovitvi očitnega tveganja hujše kršitve načela pravne države v Republiki Poljski, ki ga je Komisija izdala v skladu s členom 7(1) PEU (COM(2017)0835),

—	ob upoštevanju akcijskega načrta EU za boj proti rasizmu za obdobje 2020–2025 z naslovom Unija enakosti, ki se je začel izvajati 18. septembra 2020 (COM(2020)0565),

—	ob upoštevanju poročila Agencije EU za temeljne pravice z dne 9. novembra 2021 z naslovom Antisemitizem: pregled antisemitskih incidentov, zabeleženih v Evropski uniji od leta 2010 do 2020,

—	ob upoštevanju poročila Agencije EU za temeljne pravice z dne 22. septembra 2021 z naslovom Varstvo državljanskega prostora v EU ter njenih drugih poročil, podatkov in orodij, zlasti v informacijskem sistemu Evropske unije za temeljne pravice (EFRIS),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2016 s priporočili Komisiji o uvedbi mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice (7),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. marca 2018 o sklepu Komisije o uporabi člena 7(1) PEU glede razmer na Poljskem (8),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. aprila 2018 o potrebi po oblikovanju instrumenta za evropske vrednote za podporo organizacijam civilne družbe, ki spodbujajo temeljne vrednote v Evropski uniji na lokalni in nacionalni ravni (9),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2018 o predlogu, s katerim se Svet poziva, naj v skladu s členom 7(1) PEU ugotovi obstoj očitnega tveganja, da bi Madžarska lahko huje kršila temeljne vrednote Unije (10),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. novembra 2018 o potrebi po celovitem mehanizmu EU za zaščito demokracije, pravne države in temeljnih pravic (11),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2020 o tekočih zaslišanjih v skladu s členom 7(1) PEU, primer Poljske in Madžarske (12),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. oktobra 2020 o pravni državi in temeljnih pravicah v Bolgariji (13),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. oktobra 2020 o uvedbi mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice (14),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. novembra 2020 o vplivu ukrepov proti covidu-19 na demokracijo, pravno državo in temeljne pravice (15),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. novembra 2020 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji – letno poročilo za leti 2018 in 2019 (16),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. junija 2021 o poročilu Komisije o stanju pravne države za leto 2020 (17),

—	ob upoštevanju resolucije z dne 8. julija 2021 o oblikovanju smernic za uporabo splošnega režima pogojenosti za zaščito proračuna Unije (18),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. julija 2021 o kršitvah prava EU in pravic oseb LGBTIQ na Madžarskem zaradi pravnih sprememb, ki jih je sprejel madžarski parlament (19),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. septembra 2021 o pravicah oseb LGBTIQ v EU (20),

—	ob upoštevanju resolucije z dne 16. septembra 2021 o medijski svobodi in slabšanju stanja pravne države na Poljskem (21),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. oktobra 2021 o evropskih medijih v digitalnem desetletju: akcijski načrt za podporo okrevanju in preoblikovanju (22),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. oktobra 2021 o krizi pravne države na Poljskem in primarnosti prava EU (23),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. novembra 2021 o krepitvi demokracije ter svobode in pluralnosti medijev v EU: zloraba civilnopravnih in kazenskopravnih ukrepov za utišanje novinarjev, nevladnih organizacij in civilne družbe (24),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. novembra 2021 o prvi obletnici dejanske prepovedi pravice do splava na Poljskem (25),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. decembra 2021 o ovrednotenju ukrepov za preprečevanje korupcije, nepravilne porabe ter poneverbe evropskih in nacionalnih javnih sredstev v primeru skladov za izredne razmere in na področjih porabe, povezanih s kriznimi razmerami (26),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. decembra 2021 o temeljnih pravicah in pravni državi v Sloveniji, zlasti zamudi pri imenovanju evropskih delegiranih tožilcev (27),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2022 o tujem vmešavanju v vse demokratične procese v Evropski uniji, tudi o dezinformacijah (28),

—	ob upoštevanju posebnega poročila št. 09/2021 Evropskega računskega sodišča z dne 3. junija 2021 z naslovom Dezinformacije, ki vplivajo na EU: se obravnavajo, vendar problem še ni rešen,

—	ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 01/2022 z dne 10. januarja 2022 z naslovom Podpora EU pravni državi na Zahodnem Balkanu: kljub prizadevanjem temeljne težave še vedno obstajajo,

—	ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

—	ob upoštevanju mnenj Odbora za proračunski nadzor, Odbora za pravne zadeve, Odbora za proračun, Odbora za ustavne zadeve in Odbora za peticije,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A9-0139/2022),

ker Unija temelji na skupnih vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, ki so določene v členu 2 PEU in so skupne državam članicam EU, države članice ki želijo pristopiti Uniji pa jih morajo spoštovati kot del köbenhavnskih meril, od katerih po pristopu ni mogoče odstopiti ali jih samovoljno razlagati; ker so demokracija, pravna država in temeljne pravice vrednote, ki se vzajemno krepijo in lahko pomenijo, če so ogrožene, sistemsko grožnjo za Unijo ter pravice in svoboščine njenih državljanov; ker je spoštovanje pravne države na vseh ravneh upravljanja, vključno s podnacionalnimi subjekti, zavezujoče za Unijo kot celoto in države članice;

ker načelo lojalnega sodelovanja iz člena 4(3) PEU Unijo in države članice zavezuje, da si pomagajo pri izpolnjevanju obveznosti, ki izhajajo iz Pogodb, ob polnem medsebojnem spoštovanju, države članice pa, da sprejmejo vse ustrezne splošne ali zlasti ustrezne ukrepe za zagotovitev izpolnjevanja obveznosti, ki izhajajo iz Pogodb ali aktov institucij Unije;

C.	ker je letni cikel pregleda pravne države dobrodošel dodatek k razpoložljivim orodjem za ohranjanje vrednot iz člena 2 PEU, saj obravnava razmere v vseh državah članicah EU na podlagi štirih stebrov, kar neposredno vpliva na spoštovanje načela pravne države;

ker se lahko brez konkretnih priporočil in učinkovitega nadaljnjega ukrepanja zgodi, da s poročilom o pravni državi ne bomo učinkovito in pravočasno preprečili, zaznali ali obravnavali sistemskih izzivov in nazadovanja na področju pravne države, ki smo jim priča v zadnjih letih v več državah članicah EU;

ker so države članice sprejele izredne ukrepe za obvladovanje pandemije covida-19; ker morajo ti ukrepi v delu, v katerem omejujejo temeljne pravice ali temeljne svoboščine spoštovati načeli nujnosti in sorazmernosti, da bi bili zakoniti; ker smo v nekaterih državah članicah, opazili negativen trend na področju pravne države, potem ko so vlade izredne ukrepe, uporabile kot izgovor za slabitev demokratičnega sistema zavor in ravnovesij;

ker je treba okrepiti in racionalizirati obstoječe mehanizme ter razviti enoten celovit mehanizem EU za učinkovito zaščito demokracije, pravne države in temeljnih pravic ter zagotoviti, da se vrednote iz člena 2 PEU spoštujejo po vsej Uniji in v državah kandidatkah, čeprav z različnimi režimi spremljanja, da se državam članicam prepreči razvoj nacionalnega prava, ki je v nasprotju z zaščito iz člena 2 PEU;

G.	ker so pravice do svobode izražanja, obveščenosti in udeležbe javnosti eden od temeljev demokracije;

ker je odbor strokovnjakov Sveta Evrope za boj proti sovražnemu govoru pripravil osnutek priporočila odbora ministrov o sovražnem govoru, ki vsebuje nezavezujoče smernice o tem, kako obravnavati ta pojav, in naj bi bilo sprejeto leta 2022 (29); ker ima novoustanovljeni odbor strokovnjakov za boj proti kaznivim dejanjem iz sovraštva nalogo, do konca leta 2023 pripraviti osnutek priporočila odbora ministrov o kaznivem dejanju iz sovraštva;

I.	ker program za državljane, enakost, pravice in vrednote omogoča neposredno prožno podporo akterjem civilne družbe, ki spodbujajo in ščitijo vrednote iz člena 2 PEU na lokalni, nacionalni in evropski ravni;

Poročilo o stanju pravne države za leto 2021: splošne ugotovitve

Pozdravlja drugo letno poročilo Komisije o stanju pravne države; ugotavlja, da ga Parlament redno uporablja kot vir informacij in prispevkov za razpravo o stanju pravne države v posamezni državi članici; obžaluje, da Komisija ni v celoti upoštevala priporočil Parlamenta iz njegove resolucije z dne 24. junija 2021 o poročilu Komisije o stanju pravne države za leto 2020, zlasti glede razširitve obsega poročanja na vse vrednote iz člena 2 PEU, razlikovanja med sistemskimi in posameznimi kršitvami ter bolj poglobljene in pregledne ocene, in o sprejetjem ukrepov in odgovorov na kršitve; meni, da so ta priporočila še veljavna, in jih ponavlja;

pozdravlja, da Komisija v letnem poročilu obravnava delovanje pravosodnega sistema, protikorupcijski okvir, medijsko pluralnost in nekatera institucionalna vprašanja v zvezi s sistemom zavor in ravnovesij, do določene mere pa tudi državljanski prostor; vendar obžaluje, da v poročilu za leto 2021 niso dovolj podrobno in na široko obravnavana vsa vprašanja pravne države; predlaga, naj Komisija preuči vprašanja pravne države v vsakem stebru ob upoštevanju vseh vrednot iz člena 2 PEU in temeljnih pravic iz Listine; poziva, naj se v letno poročilo vključijo drugi pomembni elementi s seznama meril za pravno državo, ki ga je leta 2016 sprejela Beneška komisija, kot so preprečevanje zlorabe pooblastil, enakost pred zakonom in nediskriminacija ter dostop do pravnega varstva ob upoštevanju pravice do poštenega sojenja; ponovno poziva Komisijo, naj v prihodnja poročila vključi oceno razmer v zaporih;

z zadovoljstvom ugotavlja, da poročilo vsebuje poglavja o posameznih državah; pozdravlja, da si Komisija prizadeva sodelovati z vladami in parlamenti posameznih držav članic ter z Evropskim parlamentom, pa tudi s civilno družbo in drugimi akterji v državi; poziva države članice, naj proaktivno sodelujejo s Komisijo in objavijo svoja pisna stališča, da bi se neodvisnim strokovnjakom in skupinam civilne družbe omogočilo preverjanje dejstev in odzivanje nanje ter zagotovila popolno preglednost; spodbuja Komisijo naj si še naprej prizadeva za poglobitev analize, in jo poziva, naj v ta namen zagotovi ustrezna sredstva v ponudbi, da bi ozaveščala širok in raznolik nabor deležnikov; meni, da bi morala Komisija več časa in pomena nameniti obisku posamezne države, zlasti na terenu; poziva jo, naj javnost bolje ozavešča o teh obiskih, da bi se na nacionalni ravni izoblikovala kultura pravne države; pozdravlja, da je Komisija obiskala nacionalne parlamente, da bi predstavila ugotovitve iz poročila;

Metodologija

poudarja, da se pregled vseh držav članice izvaja na podlagi istih kazalnikov in metodologije, ne da bi bila katera koli država članica pri tem diskriminirana; poziva Komisijo, naj podrobneje opredeli svoje kazalnike, ki se uporabljajo za ocenjevanje stanja pravne države v državah članicah; poziva Komisijo, naj uvede teden vrednot EU, ki bo vsako leto septembra, ko bo poročilo hkrati predstavljeno Evropskemu parlamentu in nacionalnim parlamentom in ki naj bo bolje vključeno v pregled stanja na področju pravosodja v EU, poročilo o temeljnih pravicah Agencije EU za temeljne pravice in orodje za spremljanje pluralnosti medijev; meni, da se poročilo o pravni državi trenutno uporablja kot opisna dokumentacija o razmerah v državah članicah, moralo pa bi biti analitičen dokument, v katerem so določeni instrumenti, da bi izpolnilo svoje preventivne in blažilne namene; poudarja, da temeljita analiza stanja v državah članicah zahteva splošno analizo in oceno pravne države v državah članicah; poudarja, da se lahko zgodi, da najhujše kršitve pravne države postanejo trivialne, če se prikazujejo pomanjkljivosti ali kršitve drugačne narave ali intenzivnosti; poziva Komisijo, naj v poročilu jasneje in razumljiveje razlikuje med kršitvami pravne države, ki so sistemske in namerne, ter kršitvami pravne države, ki so izolirane;

obžaluje, da v poročilu ni jasno ugotovljena namerna slabitev pravne države v državah, v katerih potekajo postopki iz člena 7(1) PEU, zlasti na Poljskem in Madžarskem, in da v njem niso opredeljene pomanjkljivosti na področju pravne države v številnih državah članicah; poziva Komisijo, naj jasno navede, da države članice morda ne bodo več izpolnjevale vseh meril, ki opredeljujejo demokracijo, in bodo postale avtoritarni režimi, če bodo sistematično, namerno, resno in trajno v daljšem obdobju kršile vrednote iz člena 2 PEU;

obžaluje, da je morala Komisija v zbirnem poročilu večkrat omeniti več držav članic, zlasti Madžarsko in Poljsko, in da po objavi poročila ni bilo vidnega izboljšanja; opozarja, da je od junija 2021 Parlament v svojih resolucijah na plenarnem zasedanju obravnaval tudi stanje pravne države na Madžarskem, Poljskem in v Sloveniji; nadalje opozarja, da sta tudi skupina za spremljanje demokracije, pravne države in temeljnih pravic pri Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in Odbor za proračunski nadzor obravnavala podobno problematiko v več drugih državah članicah EU; poudarja, da je po vzpostavitvi več ad hoc delegacij v nekaterih teh držav članic postalo jasno, da so razmere na področju pravne države, demokracije in temeljnih pravic v teh državah veliko slabše, kot jih je Komisija opisala v svojem poročilu; meni, da bi morala Komisija za boljšo opredelitev držav, ki nazadujejo, celoviteje oceniti iste elemente v vseh poglavjih o državah;

poziva Komisijo, naj vsako poglavje o državi zaključi z oceno uspešnosti držav članic v zvezi s posameznimi stebri poročila in navede, v kolikšni meri so bili izpolnjeni pogoji iz uredbe o pogojenosti s pravno državo; zato poziva Komisijo, naj poleg kvalitativne ocene razvije tudi indeks pravne države za različne stebre, ki bo temeljil na objektivnem, dostopnem, preglednem, čitljivem in nediskriminatornem sistemu za predstavitev in primerjalno analizo, ki ga bodo izvajali neodvisni strokovnjaki in ki bo lahko kazal raven spoštovanja pravne države v državah članicah;

meni, da bi bilo treba v letnem poročilu navesti horizontalne težnje na ravni EU, vključno z morebitnimi sistemskimi šibkostmi; poziva Komisijo, naj opredeli primere, v katerih ukrepi ali prakse, ki spodkopavajo pravno državo v eni državi članici, postanejo ali bi lahko postali načrti za druge države članice; poudarja, da je namerno znašanje na pravice manjšinskih skupin v posameznih državah članicah povzročilo in ustvarilo zagon drugje, kot se kaže pri nazadovanju na področju pravic žensk, oseb LGBTIQ in drugih manjšinskih skupin; poleg tega poziva Komisijo, naj poudari negativen učinek, ki ga lahko imajo kršitve načela pravne države na Unijo kot celoto;

meni, da bi moralo poročilo preseči letne posnetke stanja ter zagotoviti razvojni in dinamični pregled spoštovanja ali nazadovanja pravne države v pravosodnih sistemih vseh držav članic; pozdravlja prizadevanja iz poročila za leto 2021, da bi stanje primerjali s stanjem iz poročila za leto 2020; meni, da je treba jasno opredeliti pozitivne in negativne trende na področju stanja pravne države ter pripraviti analizo razlogov za to;

10.

meni, da bi bilo umestno novo ločeno poglavje o institucijah Unije, v katerem bi ocenili stanje v zvezi z delitvijo oblasti, odgovornostjo ter sistemom zavor in ravnovesij;

Ocena in priporočila

11.

meni, da bi lahko bilo v poročilu za leto 2021 v poglavjih o posameznih državah za vsak posamezen steber, ki se analizira, bolj jasno ocenjeno, ali obstajajo pomanjkljivosti ali tveganje hudih kršitev vrednot iz člena 2 PEU oziroma ali so bile te vrednote dejansko kršene; poziva Komisijo, naj v poročilo vključi oceno vseh ukrepov na področju pravne države, izvedenih v preteklem letu, ter analizo njihove učinkovitosti in možnosti za izboljšave; poziva k celovitejši analizi medsebojnih povezav med štirimi stebri in tega, kako lahko skupne pomanjkljivosti pomenijo kršitve ali tveganje kršitev vrednot iz člena 2 PEU; ponovno poudarja pomen neposrednega in nedvoumnega izražanja ter da je treba v skladu s stališčem Komisije jasno poudariti obravnavano vprašanje;

12.

pozdravlja, da namerava Komisija v poročilo za leto 2022 vključiti priporočila za posamezne države; poziva Komisijo, naj tem priporočilom priloži roke za izvajanje, cilje in konkretne ukrepe, ki jih je treba sprejeti; poziva Komisijo, naj v naslednja poročila vključi informacije o poteku izvajanja njenih priporočil in naj zagotovi, da postanejo del celoletnega strukturiranega dialoga s Parlamentom; poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo njena letna poročila o pravni državi osredotočila tudi na vsa ustrezna priporočila za posamezne države za evropski semester, zlasti tista v zvezi z neodvisnostjo sodstva in državnega tožilstva ter bojem proti korupciji in zagotavljanjem preglednosti in integritete;

13.

priporoča, naj Komisija poleg vsakega svojega priporočila navede neizčrpen seznam orodij, ki jih lahko institucije EU uporabijo, če pomanjkljivosti ne bodo odpravljene; poziva Komisijo, naj ta orodja brez oklevanja uporabi, ne da bi počakala na naslednji letni ciklus poročanja, zlasti kadar sumi, da bodo priporočila hitro izvedena, ali kadar obstaja tveganje poslabšanja stanja;

Področje uporabe

14.

obžaluje, da tako v poročilu za leto 2020 kot tistemu za leto 2021 niso v celoti zajete vrednote demokracije in temeljnih pravic iz člena 2 PEU, ki so ogrožene takoj, ko v državi začne nazadovati pravna država; opozarja na neločljivo povezavo med pravno državo, demokracijo in temeljnimi pravicami;

Pravosodni sistemi

15.

poudarja, da so odgovornost sodstva, neodvisnost tožilstva in sodstva ter izvrševanje sodb bistveni elementi pravne države; obžaluje resne in strukturne težave v zvezi z neodvisnostjo sodstva v nekaterih državah članicah; poudarja temeljno vlogo pravnih poklicev pri zagotavljanju varstva temeljnih pravic in krepitvi pravne države; poziva države članice, naj sodnike in tožilce zaščitijo pred političnimi napadi in pritiski kot poskuse onemogočanja njihovega dela, ter vztraja, da morajo države članice v celoti spoštovati pravo Unije in mednarodno pravo, ki zagotavljata neodvisnost pravosodja; poziva Komisijo, naj v svoje poročilo za leto 2022 vključi konkretna priporočila, da bi zagotovila neodvisnost pravosodja v vseh državah članicah in naj v letno poročilo vključi tudi neodvisnost odvetnikov in odvetniških zbornic, saj je ta ključna za neodvisen pravosodni sistem;

16.

ponovno potrjuje, da ima pravo Unije prednost pred nacionalnim pravom, ne glede na to, kako so organizirani nacionalni pravosodni sistemi; poziva Komisijo, naj pozorno spremlja sodbe nacionalnih sodišč glede primarnosti prava EU nad nacionalno zakonodajo, zlasti pa nezdružljivost nekaterih členov iz pogodb z nacionalnimi ustavami; poziva Komisijo, naj zagotovi konkretne, takojšnje in ustrezne odzive na zavrnitve izvajanja in spoštovanja sodb Sodišča Evropske unije ter Parlamentu poroča o ukrepih, sprejetih v zvezi s tem;

17.

poudarja pomembno vlogo sodnih svetov pri varovanju neodvisnosti sodstva; poudarja, da ima več držav članic dolgotrajne težave s sestavo sodnih svetov in imenovanjem sodnikov, ki so včasih ranljivi zaradi neprimernega političnega vmešavanja; spodbuja države članice, naj Beneško komisijo sistematično zaprosijo za mnenje, če želijo spremeniti sestavo in delovanje teh organov, ter naj ukrepajo na podlagi teh priporočil; meni, da mora Komisija takšne nadaljnje ukrepe oceniti v letnem poročilu;

18.

Poudarja, da je tožilstvo ključni element v boju proti kriminalu, korupciji in zlorabi pooblastil; poudarja tudi, da so potrebni zaščitni ukrepi za ohranitev neodvisnosti tožilstva in posamičnih tožilcev, da ti ne bodo pod neprimernim političnim pritiskom, zlasti s strani vlade, pri čemer je treba izpolnjevati potrebne pogoje odgovornosti, ki zagotavljajo preprečevanje zlorab ali malomarnosti; izraža svojo popolno solidarnost in polno podporo vsem žrtvam kriminala;

19.

poudarja, da strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti resno ovirajo pravico do učinkovitega dostopa do pravnega varstva za žrtve teh tožb, s tem pa tudi upoštevanje načela pravne države, obenem pa so tudi zloraba pravosodja in pravnih okvirov držav članic, predvsem ker ovirajo uspešno reševanje obstoječih izzivov, kot so dolžina postopkov in kakovost pravosodnih sistemov ter upravljanje števila obravnavanih primerov in sodni zaostanki;

Protikorupcijski okvir

20.

ponovno poudarja, da korupcija resno ogroža demokracijo, evropska sredstva in pravno državo; je zelo zaskrbljen zaradi vse večje korupcije in slabšanja stanja na tem področju v nekaterih državah članicah, nenehnih korupcijskih afer, v katere so vpleteni visoki uradniki in politiki, in infiltracije organiziranega kriminala v gospodarstvo in javni sektor; pozdravlja informacije o korupciji v poročilu o stanju pravne države za leto 2021, in poziva, naj bo v naslednjih poročilih več pojasnil o tem, ali je to vplivalo na sredstva EU;

21.

poziva Komisijo, naj posodobi in okrepi protikorupcijsko politiko in instrumente Unije, tudi z enotno opredelitvijo kaznivega dejanja korupcije ter z oblikovanjem skupnih standardov in meril uspešnosti ter zagotavljanjem njihovega pravilnega izvajanja in izvrševanja; opozarja, kako pomembno je, da države članice EU sodelujejo z Evropskim javnim tožilstvom in dejavno podpirajo njegove naloge; poziva države članice, ki tega še niso storile, naj se pridružijo Evropskemu javnemu tožilstvu; pozdravlja, da je Komisija skoraj vsem državam članicam poslala uradne opomine zaradi pomanjkljivega prenosa direktive o zaščiti žvižgačev (30);

Svoboda izražanja in obveščanja, svoboda in pluralnost medijev

22.

opozarja, da sta svoboda in pluralnost medijev, vključno z visokokakovostnimi, trajnostno in pregledno financiranimi in neodvisnimi novičarskimi mediji, tako tradicionalnimi kot digitalnimi, neodvisnimi novinarji, preverjevalci dejstev in raziskovalci, ter močnimi javnimi mediji bistveni za demokracijo, jamstvo proti zlorabi moči in najboljši proti dezinformacijam; izraža zaskrbljenost zaradi politične neodvisnosti medijev v nekaterih državah članicah, saj uredniške smernice odražajo močno polarizacijo političnega prizorišča;

23.

je zaskrbljen zaradi vse bolj sovražnega okolja, v katerem novinarji in medijski akterji delujejo v številnih državah članicah, zlasti kadar se njihovo delo osredotoča na zlorabo moči, korupcijo, kršitve temeljnih pravic in kriminalne dejavnosti; opozarja, da so novinarji in medijske hiše v nekaterih državah članicah vse pogosteje žrtve ustrahovanja, groženj (tudi v družbenih medijih), kazenskih obtožb, fizičnih napadov, nasilnih incidentov in umorov; obsoja represivne strategije, ki jih uporabljajo vlade nekaterih držav članic, kot so uporaba strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti in kampanje blatenja, pa tudi povečanje državnega nadzora nad javnimi mediji, civilno družbo in akademskimi institucijami, kar vodi v samocenzuro in slabšanje medijske in akademske svobode; opozarja, da je bilo zoper preiskovalno novinarko Daphne Caruana Galizia v času njenega umora vloženih 47 civilnih tožb in kazenskih obtožb zaradi obrekovanja, s katerimi se še vedno sooča njena družina; ker lahko ta nesprejemljiva dejanja negativno vplivajo na svobodo govora in tiska ter ne smejo biti precedens v Uniji ali državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah za članstvo v Uniji;

24.

obžaluje, da poročilo za leto 2021 ne odraža, kako resni so ti trendi, zlasti v zvezi z državnim nadzorom, strateškimi tožbami in kampanjami blatenja v nekaterih državah članicah EU; poziva Komisijo, naj izboljša poglavja, povezana z mediji, tako da zagotovi oceno učinkovitosti in uspešnosti nacionalnih okvirov za zaščito svobode medijev, pluralnosti medijev in preglednosti lastništva medijev, uvede zakonodajo Unije proti uporabi strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti, ki bo določala minimalne standarde, in naj v prihodnjem aktu o svobodi medijev predstavi ambiciozen pravni okvir za preprečevanje vse večje politizacije medijev v nekaterih državah članicah; poudarja, da bi moralo poročilo vključevati podrobno oceno neodvisnosti regulativnih organov držav članic za avdiovizualne medijske storitve, ki morajo biti v skladu z zakonodajo Unije neodvisni od svojih vlad; poziva Komisijo, naj zagotovi dodatno in prožnejše financiranje neodvisnega preiskovalnega novinarstva v Uniji;

25.

poudarja, kako pomembno je, da uredniško neodvisni javni mediji zlasti med volitvami poročajo o javnih zadevah kakovostno in nepristransko; poziva države članice, naj javne medije stalno, odprto, pregledno, trajnostno in ustrezno financirajo na večletni osnovi, da bi bili ti kakovostni in ne bi bili izpostavljeni vladnim, političnim, gospodarskim in drugim pritiskom; obžaluje, da javni mediji v letnem poročilu niso zajeti; poziva Komisijo, naj jih v prihodnjih poročilih temeljito pregleda;

26.

ugotavlja, da lažne novice in posledične napačne informacije, namenjene državljanom EU, ogrožajo demokracijo in pravno državo v Uniji, saj širjenje dezinformacij polarizira in slabi našo demokracijo; pozdravlja, da je Komisija v letnem poročilu opisala politični pritisk in vpliv na medije, ter jo poziva, naj jasneje opiše sistematične kampanje dezinformacij in tujega vmešavanja, katerih cilj je zmanjšati zaupanje javnosti v državne institucije in neodvisne medije; priznava, da lahko svetovne spletne platforme zelo negativno vplivajo na medijski sektor; pri tem poudarja, da sedanja zakonodaja ne omogoča povsem pravičnega okolja v spletnem ekosistemu, na primer v boju proti dezinformacijam in za algoritemsko odgovornost; meni, da je bilo sprejetje ustrezne zakonodaje, zlasti akta o digitalnih storitvah in akta o digitalnih trgih, korak v pravo smer, vendar je treba storiti več v evropskem aktu o medijih, da bi ustvarili poštene pogoje pri digitalni preobrazbi medijskega sektorja in širjenju spletnih platform;

27.

poudarja, da je svoboda medijev tesno povezana z umetniško in akademsko svobodo; obžaluje, da so svoboda izražanja, svoboda umetnosti in svoboda zbiranja v nekaterih državah članicah močno skrčene in omejene; poudarja tudi, da je brez avtonomne organizacijske strukture izobraževalnih ustanov ogrožena neodvisnost izobraževalnih sistemov; poziva Komisijo, naj v svoje poročilo o pravni državi vključi vse vidike svobode izražanja;

Demokracija ter sistem zavor in ravnovesij

28.

zagovarja stališče, da je načelo delitve oblasti bistvenega pomena za učinkovito delovanje države, vključno z učinkovitim, neodvisnim, nepristranskim in dobro delujočim pravosodnim sistemom v Uniji in od institucij zahteva, naj se vzdržijo pritiskanja, zlasti političnega in gospodarskega, na sodnike in tožilce;

29.

poudarja, da so poštene in svobodne volitve med nespornimi minimalnimi standardi za delujočo demokracijo in da ne bi smelo biti nezakonitega vplivanja in nepravilnosti v nobenem volilnem postopku v Unije; poudarja, da je treba na podlagi ugotovitve OVSE, da volitve niso potekale pošteno in svobodno, sprejeti konkretne ukrepe, vključno z ukrepi na podlagi postopka iz člena 7(1) PEU; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe, kadar se ugotovi tveganje manipulacije volitev v državi članici na podlagi vpliva znotraj države, iz tujine ali zasebnega sektorja;

30.

opozarja, da je uveljavljanje temeljnih svoboščin, vključno s pravico do javne kritike, bistven del svobodne in demokratične družbe; izraža zaskrbljenost zaradi krčenja prostora civilne družbe v več državah članicah, kar se kaže v nadzoru medijev in novinarjev, zagovornikov človekovih pravic, akterjev civilne družbe, aktivistov in političnih nasprotnikov, ter strateških tožbah za onemogočanje udeležbe javnosti, ki se vlagajo zoper njih; pozdravlja zavezo Komisije, da bo predlagala direktivo proti zlorabam pravdnih postopkov zoper novinarje in zagovornike pravic, pri čemer poudarja, da mora biti področje uporabe dovolj celovito, da bo zajemalo vse zagovornike pravic, tudi posamezne aktiviste;

31.

poudarja, da nezakonita uporaba programa Pegasus in enakovredne vohunske programske opreme s strani držav članic proti novinarjem, odvetnikom opozicijskim politikom in drugim osebam neposredno ogroža demokracijo, pravno državo in človekove pravice; poziva Komisijo, naj oceni zlorabo orodij za nadzor in vpliv te zlorabe na demokratične procese v Uniji ter morebitne kršitve vrednot iz člena 2 PEU Listine;

32.

meni, da je treba v poročilo vključiti posebno poglavje o stanju državljanskega prostora v državah članicah in oblikovati „indeks evropskega državljanskega prostora“, saj je civilna družba osrednjega pomena za ohranjanje popolnoma demokratične in vključujoče družbe, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic, glede na izzive, s katerimi se sooča civilna družba v različnih državah članicah, med katerimi so zakonodajni in upravni ukrepi, omejen dostop do financiranja in kampanje blatenja;

33.

priporoča, naj Komisija četrti steber letnega poročila o „drugih institucionalnih vprašanjih, povezanih s sistemom zavor in ravnovesij“ preoblikuje v steber demokracije ter sistem zavor in ravnovesij, pri čemer naj oceni elemente, kot so morebitne grožnje demokratičnim procesom v Uniji in državah članicah, vključno z manipulacijo volitev;

Vpliv ukrepov proti covidu-19 na demokracijo, pravno državo in temeljne pravice

34.

opozarja na velik vpliv ukrepov, povezanih s pandemijo covida-19, vključno z izrednimi ureditvami in uredbami z zakonsko močjo, na demokracijo, pravno državo in temeljne pravice v Uniji, zlasti na področju pravosodja, svobode medijev in boja proti korupciji;

35.

obžaluje naravo in pretirano uporabo izrednih ukrepov med pandemijo covida-19 ter pomanjkanje naknadnega nadzora nad takimi ukrepi v nekaterih nacionalnih parlamentih in celo zaprtje parlamentov v številnih državah članicah, kar je povečalo pristojnosti vlad in privedlo do nezadostne odgovornosti in preglednosti izvršilne veje oblasti;

36.

opozarja, da je pandemija covida-19 negativno vplivala na dostop do pravnega varstva in učinkovitost nacionalnih sodišč, tudi zaradi delnega zaprtja nacionalnih sodišč; poudarja, da so izredne razmere, ki jih je povzročila pandemija, pokazale, da je nujno treba posodobiti sodne postopke in uvesti digitalizacijo, da bi povečali učinkovitost pravosodnih sistemov ter olajšali dostop do pravne pomoči in informacij;

37.

pozdravlja dejstvo, da poročilo vsebuje oddelek o pravni državi med pandemijo covida-19; poudarja, da bi bilo treba še naprej spremljati uporabo in sorazmernost teh ukrepov, dokler ne bodo vsi brez izjeme odpravljeni; pri tem ugotavlja, da obstaja tveganje zlorabe sredstev iz mehanizma EU za okrevanje in odpornost; ponovno poudarja, da se lahko ta sredstva razdelijo šele, ko bodo ti pomisleki v celoti odpravljeni; spodbuja Komisijo, naj dolgoročno oceni, ali so bili ukrepi, ki so jih sprejele države članice, dejansko časovno omejeni, potrebni in sorazmerni, pri tem pa ustrezno upošteva sistem zavor in ravnovesij; poziva Komisijo, naj pripravi priporočila za pomoč državam članicam pri blažitvi negativnih posledic pandemije na področju pravosodja, boja proti korupciji in svobode medijev;

Temeljne pravice in enakost

38.

poudarja svojo zaskrbljenost, da se v Uniji še vedno ne spoštujejo v celoti pravice žensk in ljudi v ranljivem položaju, vključno z invalidi, otroki in verskimi manjšinami, zlasti ko v Evropi naraščata antisemitizem, proticiganstvo in sovraštvo do muslimanov, Romi, ljudmi afriškega in azijskega porekla, in drugimi pripadniki etničnih in jezikovnih manjšin, migranti, prosilci za azil, begunci, osebami LGBTIQ+ in starejšimi, zlasti osebami, ki živijo v marginaliziranih okoljih, saj so te osebe še naprej predmet diskriminacije; poudarja očitno povezavo med vse slabšimi standardi pravne države ter kršitvami temeljnih pravic in pravic manjšin, kot je uporaba pretirane sile med protesti in na mejah Unije s strani organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj; opozarja, da se države članice v nekaterih okoliščinah namerno zatekajo k ukrepom, ki so vprašljivi z vidika načela pravne države, kot je zakonodaja, sprejeta po skrajšanih postopkih brez javnega posvetovanja, ali v izjemnih primerih celo ustavne spremembe za legitimizacijo diskriminatornih politik, ki jih sicer ne bi bilo mogoče uzakoniti, kot so posebne določbe za osebe LGBTIQ ali skoraj celovita prepoved splava; opozarja, da so države članice odgovorne za posameznike v ranljivem položaju in bi jih morale zavarovati in zaščititi pred diskriminacijo; ponovno odločno poziva Komisijo, naj v prihodnja poročila vključi poglobljeno oceno ponavljajočih se kršitev temeljnih pravic po vsej Uniji, vključno z enakostjo in pravicami pripadnikov manjšin; poziva institucije Unije, naj medtem preberejo letna poročila o pravni državi ob upoštevanju poročil o temeljnih pravicah, ki jih je objavila Agencija EU za temeljne pravice;

39.

obžaluje, da nekatere države članice v nacionalno zakonodajo niso v celoti in pravilno vključile okvirnega sklepa Sveta o rasizmu in ksenofobiji (31) ter da se določbe direktive o rasni enakosti (32) še vedno ne izvajajo v celoti v vseh državah članicah; priporoča, naj se več pozornosti nameni političnim in medijskim razpravam, ki spodbujajo sovraštvo do manjšin, in njihovemu neposrednemu vplivu na sprejemanje diskriminatornih zakonov ali prakse, ki spodkopavajo pravno državo za vse, tudi na področju protiterorističnih in varnostnih politik ob upoštevanju resolucije o Georgeu Floydu (33), ki jo je Parlament sprejel leta 2020;

40.

izraža posebno zaskrbljenost zaradi poslabšanja razmer na področju spolnega in reproduktivnega zdravja ter pravic žensk v nekaterih državah članicah, vključno z uvedbo zelo restriktivnih zakonov o splavu, ter zaradi stalnih in sistematičnih napadov na temeljne pravice oseb LGBTIQ, ki jih je še okrepilo poslabšanje pravne države v več državah članicah; obžaluje, da se to ne odraža dosledno v poročilu Komisije o pravni državi; poziva Komisijo, naj to vprašanje sistematično obravnava v vseh ustreznih poročilih o državah in zbirnem poročilu;

41.

pozdravlja postopka za ugotavljanje kršitev, ki ju je Komisija začela proti Madžarski in Poljski kot del svežnja za ugotavljanje kršitev iz julija 2021 v zvezi s spoštovanjem človekovih pravic oseb LGBTIQ in kršitvami prava Unije; ugotavlja, da je Komisija tokrat prvič izrecno sprožila postopke za ugotavljanje kršitev, da bi zaščitila pravice oseb LGBTIQ;

42.

je zaskrbljen, ker se zlasti na zunanjih mejah veliko poroča o večjih in sistematičnih kršitvah temeljnih pravic migrantov in prosilcev za azil v Uniji; obžaluje, da je več držav članic sprejelo nacionalno zakonodajo, ki močno omejuje pravice prosilcev za azil in v nekaterih primerih celo ogroža spoštovanje načela nevračanja in pravice do učinkovitega pravnega sredstva; obžaluje, da Komisija kljub pozivom Evropskega parlamenta ni dokončno ocenila združljivosti številnih nacionalnih zakonodajnih ukrepov na področju azila in migracij s pravom Unije; ponovno poudarja, da je spoštovanje temeljnih pravic, kot sta pravica do azila in pravica do učinkovitega pravnega sredstva, nujno za pravilno delovanje pravne države;

Viri

43.

poziva Komisijo, naj dodatno izboljša redni, vključujoči in strukturirani dialog z vladami in nacionalnimi parlamenti, nevladnimi organizacijami, nacionalnimi institucijami za človekove pravice, varuhi človekovih pravic in organi za enakost, poklicnimi združenji in drugimi deležniki ter naj bo bolj transparentna glede meril, ki se uporabljajo za izbiro informacij od teh deležnikov v postopku priprave letnih poročil; meni, da bi morale biti organizacije civilne družbe v preglednem postopku, ki temelji na jasnih merilih, tesno vključene v vse faze cikla pregleda; poudarja, da bi s tematsko strukturiranimi posvetovanji izboljšali učinkovitost postopka in bi se povečala količina dragocenih povratnih informacij; pozdravlja, da vprašalnik za posvetovanje deležnikom zdaj omogoča, da poročajo o vidikih, ki presegajo obseg, ki ga je predvidela Komisija, in jo poziva, naj po potrebi prilagodi strukturo nacionalnih poročil; poziva jo tudi, naj pregleda in izboljša spletna orodja za prispevke deležnikov ter naj bo prožna glede razpoložljivih prostorskih omejitev;

44.

meni, da so bili roki za posvetovanje s civilno družbo v preteklosti prekratki ali slabo določeni ter bi morali biti ustrezno prilagojeni in prožni, da bi omogočili popolne in celovite informacije; poudarja, da je to deležnikom otežilo pripravo in načrtovanje njihovih prispevkov in dejavnosti ozaveščanja zaradi omejenih zmogljivosti in finančnih sredstev, zlasti kadar je posvetovanje sovpadalo z letnim dopustom; poziva Komisijo, naj uvede možnost celoletnih posvetovanj s civilno družbo, namesto da se osredotoča predvsem na časovno omejene pozive k prispevkom; pozdravlja dejstvo, da Komisija omogoča večjezične predložitve v vseh uradnih jezikih Unije; poziva jo, naj vnaprej določi in objavi časovni razpored prihodnjih poročil, tako da bo določila datume za več korakov v postopku, vključno s koledarjem obiskov držav in datumom objave poročila; ugotavlja, da je posvetovanje mogoče še okrepiti in Komisijo spodbuja, naj na podlagi prispevkov akterjev civilne družbe zagotovi nadaljnje ukrepanje;

45.

spodbuja Komisijo, naj v okviru letnega poročila zagotovi ustrezno nadaljnje ukrepanje v zvezi s peticijami in drugimi izraženimi pomisleki in pričanji posameznih državljanov o pomanjkljivostih pravne države; meni, da bi bilo treba za krepitev kulture pravne države in sodelovanja institucij EU z državljani vzpostaviti forume in strukture za sodelovanje, da bi opredelili trende in zagotovili večjo prepoznavnost groženj, pomanjkljivosti in kršitev vrednot iz člena 2 PEU po vsej Uniji;

46.

ponovno opozarja, da mora Komisija še naprej dosledno upoštevati pomembne informacije iz ustreznih virov in priznanih institucij; opozarja, da je treba upoštevati ugotovitve ustreznih mednarodnih organov, kot so organi pod okriljem OZN, OVSE in Sveta Evrope; poziva Komisijo, naj bolje upošteva podatke in ugotovitve iz ustreznih kazalnikov, kot so projekt svetovnih kazalnikov upravljanja, indeks vladavine prava organizacije World Justice Project ali projekt o raznolikih demokracijah V-DEM;

47.

pozdravlja dogovor Sveta o spremembi mandata Agencije EU za temeljne pravice kot korak naprej; poziva Komisijo, naj ta zagon izkoristi in Agencijo EU za temeljne pravice pozove, naj poleg prispevkov, ki jih že zagotavlja, na primer prek EFRIS in poročil o državljanskem prostoru, zagotovi metodološko svetovanje in izvaja primerjalne raziskave, da bi dodali podrobnosti na ključnih področjih letnega poročila, pri čemer je treba upoštevati, da so pravica do poštenega sojenja, svoboda izražanja in druge temeljne pravice neločljivo povezane s pravno državo;

48.

meni, da je sodelovanje s Svetom Evrope in drugimi mednarodnimi organizacijami še posebej pomembno za spodbujanje demokracije, pravne države in temeljnih pravic v EU; poziva Komisijo, naj sistematično analizira neizpolnjevanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice in stališča organov OZN za spremljanje pogodb o posameznih sporočilih;

Demokracija, pravna država in mehanizem temeljnih pravic

49.

obžaluje, da Komisija in Svet oklevata, da bi sprejela poziv Parlamenta iz resolucije z dne 7. oktobra 2020 za uvedbo mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice, ki bi zajemal vse vrednote iz člena 2 PEU; ponovno poziva Komisijo in Svet, naj nemudoma začneta pogajanja s Parlamentom o medinstitucionalnem sporazumu;

50.

opozarja na svoje stališče glede sodelovanja skupine neodvisnih strokovnjakov pri svetovanju trem institucijam v tesnem sodelovanju z Agencijo za temeljne pravice; poziva predsedstvo, naj glede na nenaklonjenost Komisije in Sveta organizira postopek javnega naročanja, da se takšno skupino ustanovi pod okriljem Parlamenta v skladu z zavezo iz resolucije z dne 24. junija 2021 o poročilu Komisije o stanju pravne države za leto 2020, da bo Parlamentu svetovala glede skladnosti z vrednotami iz člena 2 PEU v različnih državah članicah, in s tem kot zgled pokaže delovanje take skupine v praksi;

51.

ponovno poziva Komisijo, naj razmisli o celovitejši in ambicioznejši reviziji uredbe o Agenciji za temeljne pravice (34); zato poziva Komisijo, naj preuči vse možnosti za dolgoročen razvoj Agencije za temeljne pravice v skladu z načeli, povezanimi s statusom in delovanjem nacionalnih institucij za varstvo in spodbujanje človekovih pravic (Pariška načela), da bi postala popolnoma neodvisen organ, ki bi zagotavljal nepristranska in javno dostopna stališča o stanju v posameznih državah na področju demokracije, pravne države in temeljnih pravic; poudarja, da bi moral tak razvoj spremljati povečanje razpoložljivih sredstev;

Dopolnjevanje z drugimi instrumenti na področju pravne države

52.

ponovno poudarja, da mora biti letno poročilo pomemben vir in referenčni dokument za odločitev, ali naj se uporabi eno ali več ustreznih orodij, kot sta postopek iz člena 7 PEU in uredba o pogojenosti s pravno državo, drugi instrumenti, ki so na voljo v okviru finančne zakonodaje EU ter veljavnih sektorskih in finančnih pravil za učinkovito zaščito proračuna EU, okvir EU za krepitev načela pravne države, ali pa se začnejo postopki za ugotavljanje kršitev, vključno s skrajšanimi postopki, zahtevki za izdajo začasne odredbe Sodišča in ukrepi zaradi neizvrševanja sodb Sodišča Evropske unije; poziva Komisijo, naj te instrumente izrecno poveže z vprašanji pravne države, ki so v poročilu opredeljena ali v skladu s poročilom možna; poziva institucije, naj nemudoma aktivirajo ta orodja in instrumente, vključno z mehanizmom pogojenosti s pravno državo, da bi zagotovile proaktivno podporo pravni državi in odpravile nazadovanje demokracije v Uniji, saj poročilo Komisije o stanju pravne države za leto 2021 vsebuje številne in podrobne primere kršitev načela pravne države, ki spadajo na področje uporabe uredbe o pogojenosti; ponovno poziva Komisijo, naj vzpostavi neposredno povezavo med letnimi poročili o pravni državi, drugimi viri o stanju pravne države in mehanizmom pogojenosti s pravno državo;

53.

opozarja, da so postopki za ugotavljanje kršitev osrednji instrument za zaščito in obrambo prava EU in skupnih vrednot iz člena 2 PEU; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se je število postopkov za ugotavljanje kršitev, ki jih je začela Komisija, od leta 2004 močno zmanjšalo; je presenečen, da se postopki za ugotavljanje kršitev ne uvedejo sistematično vsaj takrat, ko je neka kršitev dokumentirana v letnem poročilu; obžaluje, da Komisija ni pripravljena dejavno in dosledno spremljati izvajanja prava EU in izkoristiti možnosti postopkov za ugotavljanje kršitev proti državam članicam kot najbolj prilagojen instrument za učinkovito in takojšnjo rešitev težav; ugotavlja, da je zaradi nenaklonjenosti tej možnosti prišlo do pozivov državam članicam, naj začnejo meddržavne zadeve v skladu s členom 259 PDEU; je zaskrbljen, ker se brez sistematične in pravočasne uporabe preventivna zmogljivost postopkov za ugotavljanje kršitev zmanjšuje; poziva, naj se v poročilo vključi pregled vseh izvršilnih ukrepov za vsako državo članico, ki jih je sprejela Komisija, vključno z nerešenimi postopki za ugotavljanje kršitev, ter stanje na področju spoštovanja začasnih ukrepov in izpolnjevanja sodb Sodišča Evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice, ki bo vključen v celovit pregled stanja na področju uporabe prava EU;

54.

opozarja na pomen predhodnih odločb o pravni državi; meni, da je upoštevna sodna praksa Sodišča Evropske unije pripomogla k bolj izpopolnjeni opredelitvi pravne države in da je lahko Komisiji v pomoč pri izpopolnitvi meril za oceno stanja na področju pravne države v državah članicah;

55.

je zaskrbljen, ker nekatere države članice, vključno z Madžarsko in Poljsko, vztrajajo pri neizvajanju sodb nacionalnih sodišč, Sodišča Evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice, kar prispeva k spodkopavanju pravne države; poudarja, da lahko neizvrševanje sodb privede do tega, da kršitve človekovih pravic ostanejo brez obravnave; poudarja, da lahko to v javnosti ustvari dojemanje, da sodb ni treba spoštovati, kar spodkopava neodvisnost sodstva in splošno zaupanje v pošteno razsojanje; poziva Komisijo, naj v primeru delnega ali pomanjkljivega izvrševanja sodnih odločb o tem še naprej poroča v ustreznih poglavjih, ki se nanašajo na države članice in izvrševanje sodnih odločb v njih; spodbuja Komisijo, naj sodeluje z organi, da bi našli ustrezne rešitve za popolno izvajanje, in naj informacije vsako leto posodobi; opozarja, da so morale tožeče stranke zaradi neizvršitve sodbe, ki jo je Sodišče Evropske unije izdalo v zadevi Coman & Hamilton (35), vložiti tožbo pri Evropskem sodišču za človekove pravice;

56.

opozarja na pomen uredbe o pogojenosti s pravno državo, kadar kršitve načel pravne države vplivajo ali bi lahko resno vplivale na dobro finančno poslovodenje proračuna Unije ali zaščito finančnih interesov Unije; pozdravlja sodbi Sodišča Evropske unije z dne 16. februarja 2022 in v njih navedene ugotovitve, da ima Unija dejansko pristojnosti v zvezi s stanjem pravne države v državah članicah, da je uredba o pogojenosti s pravno državo v skladu s pravom Unije ter da se tožbi Madžarske in Poljske zoper uredbo o pogojenosti s pravno državo zavrneta; ponovno poziva Komisijo, naj nemudoma ukrepa v skladu z uredbo o pogojenosti s pravno državo, ki velja od januarja 2021;

57.

meni, da je najustrezneje, da se razdelek o izvedbi ustrezne analize v skladu z uredbo o pogojenosti s pravno državo umesti v letno poročilo; je seznanjen, da je Komisija 27. aprila 2022 končno začela formalni postopek proti Madžarski v skladu z uredbo o pogojenosti s pravno državo s tem, da je poslala pisno uradno obvestilo; poziva Komisijo, naj začne postopek iz člena 6(1) navedene uredbe vsaj v primeru Poljske; opozarja, da so uporabnost, namen in področje uporabe uredbe jasno opredeljeni in jih ni treba podpreti z dodatnimi pojasnili; obsoja odločitev Komisije, da bo tudi po izdaji sodbe Sodišča Evropske unije, s katero je bila potrjena zakonitost in veljavnost uredbe, še naprej izdajala smernice; poziva Komisijo, naj po možnosti z zakonodajnim predlogom zagotovi, da uporaba člena 6 uredbe o pogojenosti s pravno državo ne bo neposredno ali posredno prizadela državljanov, saj so za kršitve načela pravne države odgovorni vladni predstavniki ali voditelji držav, in da lahko sredstva, ki ostanejo v konsolidiranem proračunu Unije, neposredno črpajo lokalne javne institucije ali zasebni subjekti; poziva Komisijo, naj za preprečitev diskriminatorne uporabe sredstev EU, zlasti politično motivirane, strožje uporablja uredbo o skupnih določbah in finančno uredbo ter za zaščito demokracije, pravne države in temeljnih pravic preuči celoten potencial teh instrumentov in uredbe o pogojenosti s pravno državo in tako zagotovi, da se sredstva Unije ne bodo uporabljala za pobude, ki niso v skladu z vrednotami Unije iz člena 2 PEU, ob spoštovanju interesov končnih upravičencev, ki niso vladni subjekti;

58.

je zaskrbljen zaradi ugotovitev iz poročila Komisije o stanju pravne države za leto 2021, da v nekaterih državah nadlegovanje in ustrahovanje organizacij LGBTIQ, ki ju podpira država, vplivata na njihovo zmožnost dostopa do finančnih sredstev; poziva Komisijo, naj to vprašanje natančneje oceni in s potrebnimi sredstvi zagotovi, da bo načelo nediskriminacije, ki velja za dostop do sredstev EU, v celoti upoštevano povsod v Uniji; meni, da te ugotovitve potrjujejo dolgoletno stališče Parlamenta, da bi bilo treba področje uporabe poročila o pravni državi razširiti na vse vrednote iz člena 2 PEU;

59.

močno obžaluje, da Svet ne more doseči pomembnega napredka v postopkih iz člena 7(1) PEU, ki trenutno potekajo; poziva Svet, naj zagotovi, da bodo med trajanjem sedanjega postopka iz člena 7 vsaj enkrat na predsedstvo potekale predstavitve, in obravnava tudi nove okoliščine, ki vplivajo na pravno državo, demokracijo in temeljne pravice; poudarja, da za ugotovitev očitnega tveganje hujše kršitve vrednot Unije v skladu s členom 7(1) PEU ni potrebno, da se v Svetu doseže soglasje, niti da se na ustrezne države članice naslovijo konkretna priporočila in določijo roki za njihovo izvedbo; ponovno poziva Svet, naj to stori, ter poudarja, da bi vsako odlašanje teh ukrepov pomenilo, da Svet sam krši načelo pravne države; vztraja, da je treba spoštovati vlogo in pristojnosti Parlamenta;

60.

je seznanjen z razpravami o posameznih državah, ki so potekale v Svetu za splošne zadeve na podlagi letnih poročil Komisije o pravni državi v okviru letnega dialoga Sveta o pravni državi; predlaga, da se v teh razpravah najprej osredotoči na države članice, v katerih so vprašanja pravne države najbolj pereča, sicer pa se uporabi abecedni vrstni red; poudarja, da bi večja preglednost okrepila dialog o pravni državi v Uniji, zato poziva Svet, naj te razprave o posameznih državah objavi, skupaj s podrobnimi javnimi sklepi;

61.

odločno obsoja organe držav članic EU, ki zavrnejo sodelovanje v letnem dialogu Komisije o pravni državi; meni, da je vsaka taka zavrnitev zadostuje za to, da Komisija pospeši in poglobi preiskavo stanja pravne države v teh državah; je trdno prepričan, da bo ciklus pravne države učinkovit le, če bodo evropske institucije in države članice enako spoštovale in uporabljaje načelo poštenega sodelovanja iz člena 4(3) PEU;

62.

poziva Komisijo, naj dejavno sodeluje v javnih razpravah na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter več vlaga v ozaveščanje o vrednotah Unije iz člena 2 PEU in ustreznih orodjih, vključno z letnim poročilom, zlasti v državah, kjer obstajajo resne težave; poudarja, kako pomembna sta strateško komuniciranje za boj proti diskurzu proti demokraciji in odgovor na ta diskurz z boljšo razlago ukrepov Unije; zato Komisijo poziva, naj organizira komunikacijske kampanje o pomenu spoštovanja pravne države; poziva Komisijo, naj uvede namenski program, ki bo podpiral inovativne pobude za spodbujanje izobraževanja o pravni državi in demokratičnih institucijah med državljani EU vseh starosti v formalni obliki, zlasti za pravnike, in neformalni obliki;

63.

se zavezuje, da se bo o ugotovitvah iz letnega poročila redno posvetoval z vladami in parlamenti držav članic; poziva države članice, naj poskrbijo da bodo njihovi predstavniki na najvišji možni ravni sodelovali pri izmenjavi mnenj o pravni državi s Parlamentom; močno obžaluje, da se poljski sejm februarja 2022 ni želel sestati z misijo Evropskega parlamenta med odbori in da se ni odzval na uradno vabilo, kar je neposredno v nasprotju s členom 9 Protokola št. 1 k Pogodbama EU o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji;

64.

poudarja, da lahko notranje pomanjkljivosti na področju pravne države škodljivo vplivajo na verodostojnost zunanje politike Unije, zlasti do neposrednega sosedstva ter držav kandidatk in potencialnih kandidatk za članstvo v Uniji;

65.

poudarja, da bi bilo treba neodvisno oceniti tudi sistem zavor in ravnovesij na ravni Unije; se v ta namen zavezuje, da bo zaprosil za študijo Beneške komisije o ključnih načelih demokracije pri upravljanju Unije, zlasti o delitvi oblasti, odgovornosti ter sistemu zavor in ravnovesij;

o o

66.

naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Agenciji Evropske unije za temeljne pravice, Svetu Evrope ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) Sodba z dne 16. februarja 2022, Madžarska proti Evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije, C-156/21, ECLI:EU:C:2022:97.

(2) Sodba z dne 16. februarja 2022, Poljska proti Evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije, C-157/21, ECLI:EU:C:2022:98.

(3) UL L 119, 4.5.2016, str. 1.

(4) UL L 303, 28.11.2018, str. 69.

(5) UL L 433 I, 22.12.2020, str. 1.

(6) UL L 156, 5.5.2021, str. 1.

(7) UL C 215, 19.6.2018, str. 162.

(8) UL C 129, 5.4.2019, str. 13.

(9) UL C 390, 18.11.2019, str. 117.

(10) UL C 433, 23.12.2019, str. 66.

(11) UL C 363, 28.10.2020, str. 45.

(12) UL C 270, 7.7.2021, str. 91.

(13) UL C 395, 29.9.2021, str. 63.

(14) UL C 395, 29.9.2021, str. 2.

(15) UL C 415, 13.10.2021, str. 36.

(16) UL C 425, 20.10.2021, str. 107.

(17) UL C 81, 18.2.2022, str. 27.

(18) UL C 99, 1.3.2022, str. 146.

(19) UL C 99, 1.3.2022, str. 218.

(20) UL C 99, 1.3.2022, str. 218.

(21) UL C 117, 11.3.2022, str. 151.

(22) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0428.

(23) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0439.

(24) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0451.

(25) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0455.

(26) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0502.

(27) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0512.

(28) Sprejeta besedila, P9_TA(2022)0064.

(29) Osnutek besedila priporočila Odbora ministrov o boju proti sovražnemu govoru, ki je na voljo na https://rm.coe.int/draft-recommendation-on-combating-hate-speech-public-consultation-v-18/native/1680a2ef25; Novice, objavljene na spletni strani https://www.coe.int/en/web/committee-antidiscrimination-diversity-inclusion/-/the-cdadi-finalised-important-deliverables-at-its-fourth-plenary-meeting.

(30) Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (UL L 305, 26.11.2019, str. 17).

(31) Okvirni Sklep Sveta 2008/913/PNZ z dne 28. novembra 2008 o boju proti nekaterim oblikami in izrazom rasizma in ksenofobije s kazensko-pravnimi sredstvi (UL L 328, 6.12.2008, str. 55).

(32) Direktiva Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost (UL L 180, 19.7.2000, str. 22).

(33) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. junija 2020 o protirasističnih demonstracijah zaradi smrti Georgea Floyda (UL C 362, 8.9.2021, str. 63).

(34) Vmesno poročilo z dne 25. marca 2021 ob upoštevanju predloga uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 168/2007 o ustanovitvi Agencije Evropske unije za temeljne pravice (COM(2020)0225).

(35) Sodba z dne 5. junija 2018, Relu Adrian Coman in drugi proti Inspectoratul General pentru Imigrări in Ministerul Afacerilor Interne, C-673/16, ECLI:EU:C:2018:385.

16.12.2022

Uradni list Evropske unije

C 479/33

P9_TA(2022)0213

Poročilo o Severni Makedoniji za leto 2021

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. maja 2022 o poročilu Komisije o Severni Makedoniji za leto 2021 (2021/2248(INI))

(2022/C 479/03)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Severno Makedonijo na drugi strani (1),

—	ob upoštevanju prošnje Severne Makedonije za članstvo v Evropski uniji z dne 22. marca 2004,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/1529 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. septembra 2021 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA III) (2),

—	ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 19. in 20. junija 2003 ter Solunske agende za Zahodni Balkan,

—	ob upoštevanju sklepa Evropskega sveta z dne 16. decembra 2005, da se Severni Makedoniji podeli status kandidatke za članstvo v EU,

—	ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 28. junija 2018,

—	ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 17. in 18. oktobra 2019,

—	ob upoštevanju pogodbe o prijateljstvu, dobrih sosedskih odnosih in sodelovanju med Bolgarijo in Severno Makedonijo, ki je bila podpisana 1. avgusta 2017 in ratificirana januarja 2018,

—

ob upoštevanju končnega sporazuma o rešitvi sporov, opisanih v resolucijah varnostnega sveta OZN št. 817 (1993) in 845 (1993), odpovedi začasnega sporazuma iz leta 1995 in vzpostavitvi strateškega partnerstva med Grčijo in Severno Makedonijo z dne 17. junija 2018, imenovanega tudi Prespanski sporazum,

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 5. junija 2020 o krepitvi sodelovanja s partnericami z Zahodnega Balkana na področju migracij in varnosti,

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 18. junija 2019, 25. marca 2020 in 14. decembra 2021 o širitvi in stabilizacijsko-pridružitvenem procesu,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. februarja 2020 z naslovom Okrepitev pristopnega procesa – verodostojna perspektiva EU za Zahodni Balkan (COM(2020)0057),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. aprila 2020 z naslovom Podpora Zahodnemu Balkanu pri soočanju s COVID-19 in okrevanju po pandemiji (COM(2020)0315),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. julija 2020 z naslovom Akcijski načrt EU glede trgovine s strelnim orožjem za obdobje 2020–2025 (COM(2020)0608),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. oktobra 2020 z naslovom Gospodarski in naložbeni načrt za Zahodni Balkan (COM(2020)0641),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. aprila 2021 o strategiji EU za boj proti organiziranemu kriminalu za obdobje 2021–2025 (COM(2021)0170),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. oktobra 2021 z naslovom Sporočilo o širitveni politiki EU za leto 2021 (COM(2021)0644), ki mu je priložen delovni dokument služb Komisije z naslovom Poročilo o Severni Makedoniji za leto 2021 (SWD(2021)0294),

—	ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, in o financiranju terorizma,

—

ob upoštevanju končnega poročila misije za opazovanje volitev Urada za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR) Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) z dne 2. oktobra 2020 o predčasnih parlamentarnih volitvah v Severni Makedoniji dne 15. julija 2020 in končnega poročila te misije z dne 25. marca 2022 o lokalnih volitvah v državi dne 17. in 31. oktobra 2021,

—	ob upoštevanju mnenja Beneške komisije z dne 18. oktobra 2021 o osnutku zakona o izrednih razmerah in prejšnjih mnenj te komisije,

—	ob upoštevanju vrhov EU–Zahodni Balkan v Sofiji, Zagrebu in na Brdu pri Kranju v letih 2018, 2020 in 2021 in izjav teh vrhov,

—	ob upoštevanju vrha v Sofiji 10. novembra 2020, vključno z izjavo o skupnem regionalnem trgu in izjavo o zeleni agendi za Zahodni Balkan,

—	ob upoštevanju izjave iz Sofije, podane na vrhu EU-Zahodni Balkan 17. maja 2018, in agende prednostnih nalog iz Sofije, priložene tej izjavi,

—	ob upoštevanju 8. vrha berlinskega procesa 5. julija 2021,

—	ob upoštevanju končne izjave 8. foruma civilne družbe Zahodnega Balkana z dne 1. oktobra 2021,

—	ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča 01/2022 z dne 10. januarja 2022 z naslovom Podpora EU pravni državi na Zahodnem Balkanu: kljub prizadevanjem temeljne težave še vedno obstajajo,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. oktobra 2019 o začetku pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo (3),

—	ob upoštevanju svojega priporočila z dne 19. junija 2020 Svetu, Komisiji in podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o Zahodnem Balkanu po vrhu leta 2020 (4),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2020 o krepitvi medijske svobode: varstvo novinarjev v Evropi, sovražni govor, dezinformacije in vloga platform (5),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. decembra 2021 o sodelovanju na področju boja proti organiziranemu kriminalu na Zahodnem Balkanu (6),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2022 o tujem vmešavanju v vse demokratične procese v Evropski uniji, tudi o dezinformacijah (7),

—	ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Severni Makedoniji,

—	ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A9-0133/2022),

ker povezovanje z EU predstavlja težnje državljanov Severne Makedonije po demokraciji in blaginji ter močno spodbuja reforme, ki bi izboljšale kakovost življenja in delovanje državnih institucij ter prispevale h gospodarski rasti in regionalnemu sodelovanju; ker je možnost, da Severna Makedonija postane država članica na podlagi lastnih zaslug, v političnem, varnostnem in gospodarskem interesu Unije;

ker je Severna Makedonija zanesljiva partnerica, ki je stalno in dosledno napredovala na svoji poti k članstvu v EU ter je izpolnila in ohranila razmere, potrebne za začetek pristopnih pogajanj, hkrati pa je tudi uskladila svojo politiko z zunanjo in varnostno politiko EU, vključno s sankcijami proti Rusiji;

C.	ker mora EU državam, ki se želijo pridružiti, nakazati jasno pot;

D.	ker je Severna Makedonija država kandidatka od leta 2005; ker Komisija že vse od leta 2009 priporoča začetek pristopnih pogajanj s to državo, ki je pokazala trdno zavezanost na svoji poti k članstvu v EU, zaradi česar je Svet 26. marca 2020 sklenil, da začne pristopna pogajanja;

E.	ker sta Prespanski sporazum in pogodba o prijateljstvu, dobrih sosedskih odnosih in sodelovanju prelomna sporazuma, ki predstavljata model za stabilnost in spravo v celotni regiji Zahodnega Balkana ter krepita duh dobrih sosedskih odnosov in regionalnega sodelovanja;

F.	ker Severna Makedonija vztrajno in odločno napreduje pri izvajanju reform EU, pri čemer se osredotoča na bistvene vidike, zato bi morala še naprej ohranjati reformni zagon in pri demokratični tranziciji dosegati najboljše rezultate v regiji Zahodnega Balkana;

G.	ker zloraba pristopnega procesa za reševanje kulturnih in zgodovinskih sporov predstavlja nevaren precedens za prihodnje pristopne procese in ogroža verodostojnost, vpliv in preobrazbeno moč Unije;

H.	ker pridružitev zvezi Nato pomeni jasen korak k večji stabilnosti, interoperabilnosti in obrambnemu vključevanju v evroatlantsko skupnost;

ker se EU še naprej v celoti zavezuje, da bo podpirala strateško izbiro Severne Makedonije za povezovanje z EU, ki temelji na pravni državi in dobrih sosedskih odnosih; ker je EU še vedno daleč največja trgovinska in naložbena partnerica ter največja donatorka finančne pomoči državi, zlasti prek instrumenta za predpristopno pomoč (IPA III), gospodarskega in naložbenega načrta za Zahodni Balkan in makrofinančne pomoči, vključno z znatno podporo za obvladovanje pandemije covida-19;

J.	ker je evropsko povezovanje učinkovit instrument zunanje politike, ki prispeva k spodbujanju miru in širjenju temeljnih vrednot EU, kot so spoštovanje demokracije, človekovih pravic, pravne države in svobode izražanja;

K.	ker je namen zlonamernega tujega neposrednega in posrednega vmešavanja in dezinformacij povzročati razdore, nasilje, medetnične napetosti in destabilizirati celotno regijo;

ponovno izraža jasno podporo zavezanosti Severne Makedonije demokraciji in načelu pravne države, ki temelji na strateški proevropski usmeritvi, neomajni zavezanosti evropskim vrednotam, reformah, povezanih z EU, in procesu povezovanja z EU ter dobrih sosedskih odnosih in vključujočem regionalnem sodelovanju;

obžaluje, da Svet ni uradno začel pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo, ki bi se morala že zdavnaj začeti; poudarja popolno solidarnost in sočutje z državljani teh držav ter meni, da ta neuspeh, ki vpliva na javno mnenje v zvezi z EU, resno ogroža širitveno politiko EU kot celoto ter krha ugled EU kot zanesljive partnerice in resne geopolitične akterke; spodbuja Bolgarijo in Severno Makedonijo, naj medsebojni kulturno-zgodovinski spor rešita ločeno od pristopnega procesa Severne Makedonije in nemudoma omogočita organizacijo prve medvladne konference, saj je Severna Makedonija izpolnila vsa uradna merila;

ponovno potrjuje geostrateški pomen Severne Makedonije in celotne regije Zahodnega Balkana ter njune prihodnosti v EU; opozarja države članice, da mora širitvena politika temeljiti na objektivnih merilih; ponovno poudarja, da je širitvena politika EU njen najučinkovitejši zunanjepolitični instrument in da je popolna vključitev Zahodnega Balkana v političnem, varnostnem in gospodarskem interesu EU, saj gre za geostrateško naložbo v stabilno in uspešno Unijo; poudarja, da bo uradni začetek pristopnih pogajanj naložba v verodostojnost EU ter v stabilnost, blaginjo in potekajoče procese sprave v regiji;

poziva EU, naj sprejme konkretne ukrepe za vključevanje Zahodnega Balkana v širši strateški in varnostni okvir, vključno z varnostnimi posledicami ruske agresije na Ukrajino, morebitnim ruskim vplivom v regiji in zlonamernimi dejavnostmi, katerih namen je spodkopati politično stabilnost in vključevanje držav Zahodnega Balkana v EU; se zaveda preobrazbene narave pristopnih pogajanj, ki bodo potekala v skladu z revidirano metodologijo širitve;

opozarja, da Evropska unija temelji na preseganju regionalnih sporov in težavne preteklosti, da bi si prizadevali za boljšo, mirno in uspešno prihodnost; poziva Bolgarijo in Severno Makedonijo, naj se hitro sporazumeta glede rešitve dvostranskih vprašanj, da se prepreči nadaljnja upočasnitev in oviranje napredka pri pristopu;

poziva Svet, naj pokaže popolno politično zavezanost širitvi ter pospeši hitrost in poveča verodostojnost povezovanja z EU, zlasti zaradi geostrateškega okvira odnosov z Rusijo in njene agresije na Ukrajino, tako da uradno začne pristopna pogajanja z Albanijo in Severno Makedonijo, saj sta obe državi izpolnili potrebne pogoje in dosegli vzdržne rezultate, tudi na temeljnih področjih;

izreka pohvalo Severni Makedoniji za njen stalen napredek na poti k članstvu v EU, za njeno zavezanost k izvajanju Ohridskega okvirnega sporazuma pri zagotavljanju večkulturnosti in medetničnega sožitja ter za njena nenehna pozitivna in usklajena prizadevanja za razrešitev odprtih dvostranskih vprašanj; pozdravlja strateški pristop k reformam, povezanim z EU, tudi v okviru agende „Evropa na domu“ in nacionalnega programa za sprejetje pravnega reda;

poudarja, da bi morala biti hitrost pristopa k EU odvisna od napredka pri ustreznem delovanju demokratičnih institucij, ki temeljijo na pravni državi, dobrem upravljanju in temeljnih pravicah; izreka pohvalo Severni Makedoniji za njena nenehna prizadevanja za okrepitev pravne države, neodvisnost sodstva in pravice manjšin, boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, reformo javne uprave in utrditev medijske svobode; spodbuja državo, naj s temi prizadevanji nadaljuje in jih poveča;

Delovanje demokratičnih institucij

pozdravlja, da Severna Makedonija še naprej kaže najboljše rezultate demokratičnega prehoda v regiji Zahodnega Balkana z občutnim izboljšanjem preglednosti, političnega dialoga in tekmovalnosti volitev;

10.

pozdravlja vsa prizadevanja za zmanjšanje polarizacije in izboljšanje konstruktivnega političnega dialoga ter poziva politične stranke, naj bodo pri tem konstruktivnejše, kar bo pripomoglo h krepitvi demokratičnih institucij z dodatnim izboljšanjem njihovega upravljanja, integritete in odgovornosti;

11.

ponovno potrjuje, da je treba ohraniti konstruktivno sodelovanje med vlado in opozicijo ter široko medstrankarsko soglasje o reformah, povezanih z EU, in sicer z nadaljnjo krepitvijo zakonodajnih, nadzornih in proračunskih zmogljivosti skupščine Severne Makedonije (sobranje); pozdravlja stalno medstrankarsko politično zavezanost Severne Makedonije procesu dialoga Jeana Monneta pri krepitvi sposobnosti političnih voditeljev, da razvijejo resničen medstrankarski dialog in dosežejo soglasje, potrebno za vzpostavitev zaupanja in demokratične parlamentarne kulture; poziva zakonodajalce, naj čim prej uresničijo zavezo glede revizije svojega poslovnika, ki so jo sprejeli v okviru tega dialoga, ter okrepijo dialog z Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti;

12.

pozdravlja povečanje preglednosti in odgovornosti sobranja ter ga poziva, naj izboljša kakovost zakonodaje, vključno z izvedbo ustreznih posvetovanj in ocen učinka za ključno zakonodajo, naj čim bolj omeji uporabo skrajšanih postopkov in zmanjša parlamentarno polarizacijo; pozdravlja medstrankarsko podporo pri sprejemanju zakonov o preprečevanju diskriminacije in zaščiti pred njo, zakona o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter zaščite pred njima ter sprememb zakona o otrokovih pravicah;

13.

poudarja, da je treba na pravočasen, pregleden in vključujoč način dokončati volilne reforme v skladu z odprtimi priporočili Urada OVSE za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR) in Beneške komisije; pozdravlja brezhibno in tekmovalno organizacijo lokalnih volitev 17. in 31. oktobra 2021, ki so potekale na svoboden in pošten način;

14.

poziva politične stranke Severne Makedonije, naj izboljšajo preglednost financiranja strank ter okrepijo tekmovalno znotrajstrankarsko demokracijo in integriteto;

15.

poziva k stalni prenovi javne uprave, ki temelji na dosežkih, odgovorni javni upravi z izboljšano strokovno neodvisnostjo in področji odgovornosti, racionaliziranemu institucionalnemu okviru in usklajevanju znotraj služb glede pristopa k EU ter s tem povezanimi reformami, enostavnim upravnim postopkom in boljšemu lokalnemu upravljanju; je seznanjen, da so bili sprejeti ukrepi za povečanje učinkovitosti in kakovosti storitev ter odpravo korupcije na podlagi digitalizacije;

16.

pozdravlja, da je bil v letu 2021 izveden popis prebivalstva v skladu z ustreznimi standardi OZN in statistično zakonodajo EU, kar bi moralo omogočiti z dokazi podprto sprejemanje odločitev; pozdravlja objavo rezultatov in z zanimanjem pričakuje njihovo uporabo pri oblikovanju politik;

17.

poziva k nadaljnjim ukrepom za zagotovitev sistemske odgovornosti javnih institucij prek smiselnih javnih posvetovanj z deležniki in pozdravlja dosedanji napredek na tem področju;

18.

poziva vlado Severne Makedonije, naj zagotovi ustrezno financiranje in dosledno izvajanje sklepov in priporočil neodvisnih organov in agencij, kot je varuh človekovih pravic;

19.

pozdravlja ustanovitev komisije za preprečevanje diskriminacije in zaščito pred njo ter njeno tekoče delo; poziva vlado, naj ji nameni potrebna sredstva, da bo lahko v celoti delovala;

Mediji in civilna družba

20.

opozarja, da je treba na vključujoč in pregleden način še naprej usklajevati pravni okvir za spletne in nespletne medije v skladu s pravnim redom EU in standardi EU v sodelovanju s poklicnimi združenji, civilno družbo in strokovnjaki, da bi okrepili njihovo neodvisnost od političnega, zasebnega in drugega zunanjega vmešavanja ter zagotovili preglednost lastništva, finančno vzdržnost in samoregulacijo; poziva vlado Severne Makedonije, naj nameni zadostna sredstva za zagotovitev profesionalizacije in neodvisnosti javne radiotelevizije;

21.

ponovno poziva k prenovi pravil, ki urejajo državno financiranje medijev in oglaševanje političnih strank v njih, da se zagotovi konkurenčna in pravična razdelitev javnih sredstev ter zaščiti poštena konkurenca in uredniška neodvisnost;

22.

spodbuja hitre ukrepe za povečanje uredniške in finančne neodvisnosti, nepristranskosti in strokovnosti javne radiotelevizije in medijskih regulatorjev ter pozdravlja sedanje posodabljanje teh dveh organov;

23.

poziva k izvajanju ukrepov za izboljšanje varnosti medijskih delavcev in spoprijemanje s poskusi njihovega ustrahovanja; poudarja, da je treba uveljaviti pristop ničelne tolerance do ustrahovanja novinarjev, groženj novinarjem in nasilja nad njimi; ugotavlja, da je treba vsako tako dejanje raziskati in kazensko preganjati ter izboljšati delovne pogoje novinarjev, da bi zagotovili kakovostno novinarstvo;

24.

opozarja, da je treba okrepiti neodvisno raziskovalno novinarstvo, nepristransko preverjanje dejstev in medijsko pismenost ter se tako spoprijeti s sovražnim govorom, dezinformacijami in kampanjami tujega vmešavanja, ki so se med pandemijo covida-19 in rusko vojno proti Ukrajini okrepile; poudarja, kako pomembno je institucionalno sodelovanje za vzpostavitev učinkovitega okvira za boj proti manipulativnim dezinformacijam; poziva k okrepitvi prizadevanj, da bi se zagotovila pluralnost in neodvisnost medijev ter spodbujalo medijsko okolje brez zunanjih vplivov ter strokovno delovanje medijev v Severni Makedoniji; izraža podporo spodbujanju medijskega in kulturnega pluralizma, da bi povečali kulturno ozaveščenost in izmenjavo ter izboljšali medsebojno razumevanje;

25.

pozdravlja prizadevanja vlade za izboljšanje sodelovanja s civilno družbo in poziva k oblikovanju okvira za finančno vzdržnost organizacij civilne družbe, vključno s tistimi, ki predstavljajo in branijo pravice različnih etničnih skupnosti v državi; opozarja, da so potrebna nadaljnja prizadevanja, da se zagotovi pravočasen, smiseln in pregleden postopek posvetovanja s civilno družbo v zvezi s tem; pozdravlja pozitivne primere sinergije med civilno družbo in institucijami, kot je ustanovitev medstrankarske parlamentarne skupine za pravice oseb LGBTI+;

Temeljne pravice

26.

je seznanjen z izboljšavami pri uveljavljanju pravic žensk in politikah, ki upoštevajo vidik spola; pozdravlja sprejetje zakona za preprečevanje nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter spodbuja državo, naj okrepi izvajanje nacionalnega akcijskega načrta za izvajanje določb Istanbulske konvencije; poziva Severno Makedonijo, naj nadaljuje z vsemi prizadevanji za enakost spolov in pravice žensk, med drugim s prednostno obravnavo vključevanja vidika spola in krepitve sodelovanja s civilno družbo, zlasti z organizacijami žensk;

27.

poziva Severno Makedonijo, naj sprejme ukrepe, s katerimi bo zagotovila ustrezno zastopanost žensk na vseh ravneh odločanja, in naj nadaljuje z obravnavo neupoštevanja pravic delavk ter spolnega stereotipiziranja, neuravnotežene zastopanosti spolov ter razlik v plačah med moško in žensko delovno silo; opozarja na znatne razlike med spoloma z vidika udeležbe in kakovosti dela, nezadostno ukrepanje proti spolnemu nadlegovanju na delovnem mestu, diskriminacijo v pravnih določbah v zvezi z materinskim dopustom ter premajhne zmogljivosti v varstvu otrok in predšolski vzgoji; je seznanjen s spremembami zakona o otrokovih pravicah in dokončanjem procesa deinstitucionalizacije;

28.

spodbuja stalne ukrepe za povečanje zaupanja med skupnostmi in v delovanje večetnične družbe in demokracije, hkrati pa opozarja na pomen spoštovanja pravic vseh skupnosti in učinkovitega boja proti vsakršni diskriminaciji; spodbuja vlado, naj zagotovi enako ustavno varstvo pravic vseh etničnih skupnosti, po potrebi z zakonodajnimi spremembami, ter naj zaščiti in spodbuja njihovo kulturno dediščino, jezike in tradicije z enakim, vključujočim in nediskriminatornim dostopom do izobraževanja in medijev;

29.

poziva oblasti, naj razvijejo novo strategijo za reševanje težav, s katerimi se sooča romska skupnost, ki bo nadomestila prejšnjo strategijo, ki se je iztekla leta 2020, in naj ponovno preučijo odločitev o zmanjšanju proračuna za vključevanje Romov, ki bi ga bilo treba dejansko povečati;

30.

pozdravlja uspeh druge parade ponosa v Skopju, ki je potekala v letu 2021; poziva parlament Severne Makedonije, naj nujno sprejme nacionalni akcijski načrt o vprašanjih oseb LGBTI+ in naj dodeli zadostna sredstva za njegovo izvajanje; poziva vse politične akterje, naj spremenijo zakon o matičnem registru in zagotovijo hitro in neovirano pravno priznavanje spola na podlagi samoopredelitve;

31.

poziva k nadaljnjim izboljšavam pri uveljavljanju pravic pripadnikov manjšin, vključno s pravicami do samoopredelitve in vključujočim medkulturnim izobraževanjem; poudarja pomen posodabljanja in sprejemanja zakonov na področju izobraževanja, da se odpravijo diskriminatorne in stigmatizirajoče vsebine, zakoni pa uskladijo z zakonom o preprečevanju diskriminacije in zaščiti pred njo;

32.

poudarja, da je potreben nadaljnji napredek, da se zagotovi ohranitev pravic invalidov; pozdravlja mehanizem za spremljanje izvajanja Konvencije o pravicah invalidov, ki ga je vzpostavil urad varuhinje človekovih pravic; poudarja, da se je treba boriti proti diskriminaciji, s katero se invalidi soočajo tako neposredno kot posredno zaradi ovir, povezanih z infrastrukturo, pomanjkanja informacij in storitev, diskriminatornega odnosa in socialne izključenosti; poziva oblasti, naj nemudoma dokončajo proces deinstitucionalizacije; poudarja, da so potrebna ustrezna sredstva in infrastruktura za ohranjanje potrebne socialne zaščite in zagotavljanje dostojnih življenjskih pogojev invalidov v Severni Makedoniji;

33.

poziva ustrezne organe, naj proaktivno preprečujejo in sistematično preganjajo vse primere sovražnega govora, kaznivih dejanj iz sovraštva in ustrahovanja ter naj temeljito preiščejo s tem povezane napade in zagotovijo varnost in zaščito njihovih žrtev, kot so novinarji, pripadniki manjšin in druge ranljive skupine; ponovno poziva ustrezne organe, naj v skladu z mednarodnimi standardi izboljšajo institucionalne zmogljivosti za preprečevanje sovražnega govora, kaznivih dejanj iz sovraštva in vsakršne diskriminacije ter boj proti njim;

34.

poziva vse politične akterje, naj ustavijo in obsodijo sovražni govor, kampanje blatenja in nadlegovanje neodvisnih organizacij civilne družbe, ter poziva pristojne organe, naj uveljavijo pristop ničelne tolerance do ustrahovanja, groženj in nasilnih dejanj zoper novinarje in zagovornike človekovih pravic ter zagotovijo, da bodo storilci privedeni pred sodišče;

35.

je zaskrbljen zaradi močnega porasta napačnih informacij in diskriminatornega govora proti osebam LGBTI+ ter zagovornikom človekovih pravic v medijih in političnih razpravah; obsoja nadlegovanje, sovražni govor, kazniva dejanja iz sovraštva in grožnje s smrtjo, ki so jim izpostavljene osebe LGBTI+ in zagovorniki pravic, ter poziva k celovitim preiskavam in sankcioniranju takšnih incidentov;

36.

opozarja, da je treba okrepiti neodvisen policijski nadzor, preprečiti nekaznovanost policije v odnosu do marginaliziranih skupin, kot so Romi, in zagotoviti odgovornost zanjo, ter izboljšati ravnanje s priporniki in razmerami v zaporih s celovitim izvajanjem ustreznih priporočil;

37.

pozdravlja nenehna prizadevanja bolgarskih in severnomakedonskih oblasti, da bi vzpostavile spoštljiv odnos, ki bi temeljil na medsebojnem zaupanju, zbliževanju in tesnejših medosebnih stikih; odločno obsoja podžigajočo retoriko in poziva h krepitvi vzajemnih prizadevanj, da bi se preprečili in preganjali vsi primeri sovražnega govora in kaznivih dejanj iz sovraštva na podlagi nacionalne ali etnične pripadnosti;

38.

pozdravlja članstvo Severne Makedonije v Mednarodni zvezi za spomin na holokavst;

39.

opozarja, da je treba po vsej regiji odpreti arhive jugoslovanske tajne službe (UDBA) in tajne službe Jugoslovanske ljudske armade (KOS), da bi temeljito raziskali in obravnavali zločine iz časa komunizma ter kriminalne organizacije; meni, da je pregledna obravnava totalitarnih zločinov, vključno z odprtjem teh arhivov, korak v smeri demokratizacije, odgovornosti in institucionalne trdnosti;

40.

poziva EU, naj poveča podporo za humanitarno pomoč in upravljanje meja v regiji, ki jo je treba izvajati ob polnem spoštovanju temeljnih pravic; izreka pohvalo Severni Makedoniji za prizadevanja pri nastanitvi beguncev in njeno stalno konstruktivno vlogo pri upravljanju nezakonitih migracij; ponovno poziva državo, naj izboljša dostop do azila in pogoje za sprejem ter vzpostavi ustrezen sistem za upravljanje migracij in registracijo; opozarja, da je treba sprejeti sistematičen pristop k boju proti tihotapljenju ljudi in obravnavanju nezakonitih migracij, pozdravlja mednarodno sodelovanje v zvezi s tem in ugotavlja, da sporazum o statusu z Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo (Frontex) še ni bil podpisan zaradi odprtih dvostranskih vprašanj;

Pravna država

41.

čeprav se zaveda, da je bil dosežen napredek, poudarja, da je treba pospešiti reformo pravne države, ki je temelj demokratične preobrazbe, saj zagotavlja pravno varnost, preglednost, pravno varstvo in nediskriminacijo;

42.

poziva Komisijo, naj izvaja priporočila iz posebnega poročila Evropskega računskega sodišča 01/2022 in tako zagotovi, da bo finančna pomoč EU prispevala k pravni državi na Zahodnem Balkanu, zlasti v Severni Makedoniji;

43.

pozdravlja nadaljnje korake k uspehu pri preiskavah, pregonu in sodnih postopkih v primeru korupcije in organiziranega kriminala, tudi na visoki ravni, krepitvi neodvisnih nadzornih institucij ter reformi volilnega in pravosodnega sistema in javne uprave;

44.

opozarja, da bi morale posodobitve kazenskega zakonika med drugim zajemati določbe o nasilju nad ženskami, gospodarskem kriminalu, pranju denarja, korupciji, zaplembi premoženja in širjenju dezinformacij ter okrepiti boj proti organiziranemu kriminalu, tudi nezakoniti sečnji;

45.

poudarja, da je potreben napredek pri reformi pravosodja, da bi se povečala neodvisnost institucij, pa tudi pri financiranju, kakovosti, usklajevanju in preglednosti sodstva ter delovanju samoupravnih organov; poziva politične sile, naj se čim hitreje dogovorijo o imenovanju sodnikov ustavnega sodišča, da bo lahko ustrezno delovalo;

46.

pozdravlja znaten napredek in podpira ukrepe, ki se izvajajo v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu v skladu z načrtom za boj proti korupciji „Akcija 21“, med drugim proaktivne preiskave Državne komisije za preprečevanje korupcije in tožilstva za organizirani kriminal in korupcijo, ki sta osredotočena na obsodbe in zaplembo premoženja, pridobljenega s kriminalno dejavnostjo, v zadevah na visoki ravni; poziva države članice, naj okrepijo čezmejno pravosodno sodelovanje z državami Zahodnega Balkana v kazenskih zadevah, pri tem pa povsem spoštujejo zakonodajo EU o varstvu podatkov;

47.

poziva k dokončanju reforme varnostnega in obveščevalnega sektorja, ki bo zagotovila njegovo neodvisnost in smiseln parlamentarni nadzor; poziva k posodobitvi mehanizma za zaščito prijaviteljev nepravilnosti, k boljšemu usklajevanju z direktivo EU o prijaviteljih nepravilnosti (8) in priporočili Sveta Evrope CM/Rec(2014)7 o zaščiti prijaviteljev nepravilnosti ter k njihovemu boljšemu izvajanju, pa tudi k učinkovitemu izvajanju nedavno spremenjenega zakona o lobiranju;

48.

poudarja, da je pomembno še naprej zagotavljati pravno odgovornost, tudi v vseh večjih tožbah, povezanih z zlorabo položaja, policijsko nekaznovanostjo, korupcijo, napadi v parlamentu Severne Makedonije v letu 2017, nezakonitim telefonskim prisluškovanjem in izsiljevanjem;

49.

poudarja pomen izvajanja doslednih in proaktivnih preiskav ter kazenskega pregona in izreka pravnomočnih obsodb v primerih korupcije na visoki ravni;

50.

poziva, naj se z okrepljenim usklajevanjem, tudi z Europolom, odločno ukrepa proti pranju denarja in finančnemu kriminalu, pri čemer pa je treba v celoti zagotoviti usklajenost s pravnim redom EU na področju podatkov in njegovo spoštovanje; poziva h krepitvi zmogljivosti organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj za boj proti organiziranemu kriminalu, terorizmu in radikalizaciji; poziva oblasti, naj sprejmejo in izvajajo nujno zakonodajo, ki bo urejala delovanje urada za zaplembo premoženja in povečala učinkovitost državnega sistema za zaplembo premoženja;

51.

pozdravlja dosedanji vzdržni napredek, ki bi moral privesti do sistemskih izboljšav v boju proti trgovini z ljudmi, drogami, strelnim orožjem in blagom, pa tudi zoper kibernetsko kriminaliteto in nadzor, nasilni kriminal, ekstremizem in teroristične grožnje; želi pohvaliti preiskave in nenehno bilateralno in mednarodno sodelovanje pri razbijanju mednarodnih kriminalnih mrež, tudi z unijskimi in mednarodnimi agencijami na področju pravosodja in notranjih zadev, kot so Eurojust, Europol in Frontex, ki odločneje ukrepajo proti trgovini z ljudmi, drogami in nezakonitim orožjem ter nevarnostim radikalizacije; je seznanjen s politično, operativno in logistično podporo Severne Makedonije agenciji Frontex ter službam mejne in obalne straže držav članic; poziva Severno Makedonijo, naj okrepi svojo odpornost proti hibridnim grožnjam, dezinformacijam in lažnim novicam; obžaluje kibernetske napade na državne institucije;

Družbeno-gospodarske reforme

52.

je seznanjen z resnimi ekonomskimi in socialnimi posledicami pandemije covida-19 in podpira ukrepe, ki so jih oblasti sprejele za zaščito javnega zdravja in blažitev socialnih in ekonomskih učinkov krize, med drugim to, da so dobro izkoristile precejšnjo podporo EU v obliki finančne pomoči, medicinske opreme in cepiv; pozdravlja, da je Severna Makedonija v letu 2021 okrevala hitreje od pričakovanj in da se je gospodarska rast povečala;

53.

priporoča, naj si Severna Makedonija še naprej prizadeva za izboljšanje poslovnega okolja in infrastrukture po finančnem načrtu za pospešitev rasti, boj proti davčnim utajam, posodobitev izobraževanja, razširitev socialnega varstva, napredek pri digitalni preobrazbi ter reformo energetskega in transportnega trga, hkrati pa izvaja kratkoročne ukrepe za blažitev posledic pandemije ter naraščajočih cen energije in hrane;

54.

pozdravlja ukrepe za uvedbo neposrednega obdavčenja posameznikov na podlagi progresivnih stopenj; ugotavlja, da se spet uporablja model s pavšalno davčno stopnjo; spodbuja vlado, naj posodobi davčni zakonik in pri tem večji poudarek nameni progresivni dohodninski stopnji, obdavčenju premoženja in okoljskim dejavnikom, da bi ustvarila zadostno vrednost za izvajanje socialnih reform in boj proti neenakosti;

55.

spodbuja oblasti, naj z izboljšanjem splošnega dostopa do socialnih, izobraževalnih in zdravstvenih storitev, zlasti za prikrajšane in ranljive skupine prebivalstva, zmanjšajo revščino in socialno izključenost;

56.

spodbuja Severno Makedonijo, naj še naprej napreduje pri izvajanju reform, povezanih z mladimi in izobraževanjem; poziva k reviziji zakona o srednješolskem izobraževanju v okviru vključujočega procesa, v katerem bodo sodelovali strokovnjaki, izvajalci in civilna družba, posebna pozornost pa bo posvečena invalidnim dijakom;

57.

spodbuja Severno Makedonijo, naj še naprej izkorišča potencial digitalizacije za modernizacijo upravnih, volilnih, pravosodnih, socialnih, zdravstvenih, javnofinančnih in ekonomskih procesov, poveča preglednost in odgovornost ter se bori proti korupciji in sivi ekonomiji v skladu s pravnim redom EU; poudarja, da je treba okrepiti podporo EU za pravno državo, trajnostno zeleno rast, biotsko raznovrstnost, inovacije, konkurenčnost, lastninske pravice ter zaustavitev bega možganov in upadanja števila prebivalcev; poudarja, da je treba povečati naložbe v opolnomočenje in vključenost mladih ter sprejeti ukrepe za zmanjšanje zelo velike brezposelnosti med njimi;

58.

pozdravlja izvajanje jamstva za mlade v Severni Makedoniji kot programa za zmanjšanje brezposelnosti, zlasti glede na gospodarsko negotovost in slabše zaposlitvene priložnosti za mlade zaradi pandemije covida-19; znova poudarja, da je treba prek gospodarskega in naložbenega načrta za Zahodni Balkan financirati vodilne projekte, kot je jamstvo za mlade v Severni Makedoniji;

59.

opozarja, da mora financiranje EU v okviru instrumenta za predpristopno pomoč (IPA III) in gospodarskega in naložbenega načrta za Zahodni Balkan, ki ju sicer pozdravlja, temeljiti na strogih pogojih; poudarja, da je v IPA III predvideno, da je treba financiranje prilagoditi ali celo ustaviti v primeru znatnega nazadovanja ali stalnega pomanjkanja napredka na področju temeljnih načel, zlasti na področju pravne države in temeljnih pravic, vključno z bojem proti korupciji in organiziranemu kriminalu, pa tudi na področju svobode medijev; poudarja, da je v varnostnih interesih EU in njeni odgovornosti, da poskrbi, da sredstva EU ne bodo prispevala h korupciji; v zvezi s tem poziva EU in države Zahodnega Balkana, naj okrepijo čezmejno pravosodno sodelovanje in vzpostavijo okvir za učinkovito sodelovanje z Evropskim javnim tožilstvom, zlasti na področju sredstev IPA III; poudarja, da je treba izboljšati prepoznavnost financiranja EU in zagotoviti, da bodo vse naložbe v skladu s cilji Pariškega sporazuma in cilji EU glede razogljičenja;

60.

pozdravlja sprejetje celovitega gospodarskega in naložbenega načrta ter zelene agende za Zahodni Balkan, katerih namen je spodbuditi dolgoročno gospodarsko okrevanje regije, podpreti zeleni in digitalni prehod ter spodbuditi regionalno povezovanje in konvergenco z Evropsko unijo; opozarja na morebitna prihodnja področja sodelovanja, kot so upravljanje voda, tehnologije za ravnanje z odpadnimi vodami in odpadki, obnovljivi viri energije, kmetijske tehnologije in tehnologije za predelavo hrane, IKT, zdravila in medicinska oprema; poudarja, da je treba pri blažitvi podnebnih sprememb in uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja tesneje sodelovati z mednarodnimi organizacijami, kot je program OZN za okolje;

Okolje, energija in promet

61.

poziva vlado, naj znatno okrepi svoje ambicije in poveča politično voljo za izvajanje lanskih priporočil v zvezi z zelenim prehodom, zlasti v okviru zelene agende za Zahodni Balkan, pri čemer naj izkoristi potencial gospodarskega in naložbenega načrta za Zahodni Balkan v zvezi s tem;

62.

pozdravlja posodobljene podnebne zaveze Severne Makedonije, da bo do leta 2030 neto emisije toplogrednih plinov zmanjšala za 82 %, hkrati pa poziva k izvajanju Pariškega sporazuma, med drugim k sprejetju celovite podnebne strategije in zakonodaje, skladne z okvirom podnebne in energetske politike EU za leto 2030; opozarja, da so potrebna dodatna prizadevanja za uresničevanje ciljev glede energijske učinkovitosti, obnovljivih virov energije, zanesljivosti oskrbe in zmanjšanja emisij; poziva EU, naj ponudi večjo podporo, da zaradi svetovne energetske krize ne bi prišlo do preobrata pri trajnostnem prehodu in opuščanju premoga ter postopnem opuščanju fosilnih virov energije; poziva oblasti, naj uskladijo zakonodajo o okolju in podnebnih spremembah s pravnim redom EU in zagotovijo njeno izvajanje;

63.

poudarja, da je treba nujno izboljšati kakovost zraka, zlasti na urbanih območjih; odločno poziva oblasti, naj okrepijo ukrepe za biotsko raznovrstnost, varstvo vode, zraka in podnebja, recikliranje ter regionalno ravnanje z odpadki, tudi s celovitimi ocenami učinka, ustreznimi javnimi posvetovanji, izboljšanim medsektorskim usklajevanjem, več finančnimi sredstvi in strogim pregonom okoljske kriminalitete;

64.

poziva oblasti, naj znatno izboljšajo kakovost svojih strateških presoj vplivov na okolje ter uveljavijo in izvršujejo direktivo o teh presojah (9), da bi dejansko preprečile negativen okoljski vpliv, pa tudi izkoreninile korupcijo v tem sektorju; poziva oblasti, naj v celoti upoštevajo priporočila okoljskih organizacij in neodvisnih strokovnjakov v zvezi s predlaganimi spremembami zakona o urbanizaciji;

65.

spodbuja Komisijo, naj Severni Makedoniji nudi polno podporo pri pripravi in izvajanju akcijskega načrta za zmanjšanje odvisnosti od virov energije, uvoženih iz Rusije, da bi povečala odpornost in energetsko varnost ter upoštevala prizadevanja EU za podnebno nevtralnost; se zaveda vse večje usklajenosti na ravni države s tretjim energijskim svežnjem EU ter poziva k dokončni ločitvi distribucije plina in izvajanju zakonodaje o energijski učinkovitosti;

66.

poziva državo, naj si bolj prizadeva za posodobitev prometne in energetske infrastrukture, pa tudi regionalne povezljivosti; poudarja, da je treba hitro dokončati večje regionalne infrastrukturne projekte, pri tem pa v celoti spoštovati ustrezne postopke o potrebnih obsežnih ocenah učinka, vključno z železniškimi in cestnimi koridorji VIII in X, povezovalnimi plinovodi z Bolgarijo, Grčijo, Kosovim in Srbijo, ter daljnovodom z Albanijo;

67.

pozdravlja odprtje zračne povezave med Skopjem in Sofijo ter spodbuja k izboljšanju drugih prometnih povezav in k odprtju novih mejnih kontrolnih točk s sosednjimi državami;

68.

pozdravlja odpravo pristojbin za gostovanje med Severno Makedonijo in petimi drugimi državami Zahodnega Balkana od 1. julija 2021; v zvezi s tem poziva, naj se pripravi časovni načrt za zmanjšanje in odpravo stroškov gostovanja po hitrem postopku v vseh državah članicah;

Regionalno sodelovanje in zunanja politika

69.

poziva EU, naj kritično oceni zgodovinsko pomembne varnostne posledice ruske agresije proti Ukrajini za stabilnost in enotnost na evropski celini in na Zahodnem Balkanu; poziva države članice, naj pokažejo evropsko enotnost ter uradno začnejo pristopna pogajanja s Severno Makedonijo in Albanijo, pri tem pa upoštevajo geopolitične posledice in izpolnjevanje uradnih meril ter naložbe v zaupanje, stabilnost, blaginjo in potekajoči postopek sprave v regiji;

70.

pozdravlja zavezanost Severne Makedonije solidarnosti, multilateralizmu in dobrososedskim odnosom; izraža podporo povezovanju z EU in nadaljnjim korakom za spodbujanje stikov med ljudmi v jugovzhodni Evropi in vključujočega regionalnega povezovanja, saj bo razvoj skupnega regionalnega trga celotno regijo približal EU; izraža podporo vključujočim shemam regionalnega gospodarskega sodelovanja, katerih namen je vzpostaviti enakopravno sodelovanje med vsemi šestimi državami, okrepiti usklajenost s standardi EU in pravnim redom EU ter prispevati k procesu povezovanja z EU;

71.

z zanimanjem pričakuje predsedovanje Severne Makedonije organizaciji OVSE leta 2023 kot izraz njene mednarodne odgovornosti in zanesljivosti kot članice Nata in bodoče države članice EU ter kot prispevek k spodbujanju temeljnih načel OVSE na področjih varnosti, človekovih pravic in demokracije; pozdravlja zgledno, hitro vključevanje Severne Makedonije v strukture Nata, pri čemer poudarja njene strateške varnostne odločitve, s katerimi prispeva k stabilnosti Zahodnega Balkana in jo tudi zagotavlja;

72.

pozdravlja stalno zavezanost Severne Makedonije evroatlantskemu varnostnemu okviru; izraža pohvalo za popolno usklajenost države z zunanjo, varnostno in obrambno politiko EU; pozdravlja njene stalne prispevke za misije EU za krizno upravljanje in operacije pod vodstvom Nata; izreka pohvalo za hitro uskladitev s sankcijami, uvedenimi v okviru ruske agresije, katere namen je spodkopavanje ozemeljske celovitosti in suverenosti Ukrajine, s čimer se je usklajevanje zunanje politike povečalo na 100 %;

73.

ugotavlja, da po vsej regiji obstaja nevarnost za povečano gospodarsko in energetsko odvisnost od Kitajske in Rusije; je zaskrbljen zaradi ranljivosti in odvisnosti, povezanih z naložbenimi posojili, ki jih financira Kitajska; pozdravlja zavezo Severne Makedonije, da bo zagotovila varnost meja ter zasebnost in varnost podatkov v okviru pobude „čisto omrežje“;

74.

pozdravlja sedanji proces krepitve dobrih sosedskih odnosov s sosednjimi državami in okrepljeno regionalno sodelovanje, ki se odraža v Prespanskem sporazumu z Grčijo in pogodbi o prijateljstvu, dobrih sosedskih odnosih in sodelovanju; poziva vse strani, naj si še naprej prizadevajo za konstruktiven dialog, da se zagotovi njuno celovito in dosledno izvajanje v dobri veri, pri tem pa naj se vzdržijo dejanj, ki bi lahko ogrozila povezovanje z EU in širše interese EU zaradi tujega vmešavanja; poziva Komisijo, naj okrepi svoja prizadevanja za olajšanje dialoga in tako utre pot izvedljivemu in trajnemu sporazumu;

75.

spodbuja Bolgarijo in Severno Makedonijo, naj poiščeta obojestransko sprejemljivo rešitev za odprta dvostranska vprašanja; odločno pozdravlja politični zagon za obsežno in konstruktivno sodelovanje med obema stranema, s katerim se želi poiskati nova skupna izhodišča na več področjih skupnega interesa, namesto ustvarjanja novih delitev; spodbuja partnerice, naj to sodelovanje pospešijo v dobri veri in v skladu s pogodbo o prijateljstvu, dobrih sosedskih odnosih in sodelovanju ter začnejo pristopna pogajanja, tako da razrešijo odprta dvostranska vprašanja iz ukrepov 4+1, ki jih je treba ustrezno izvajati in obravnavati v procesu vključevanja v EU; poziva partnerice, naj si iskreno prizadevajo, da bi čim prej dosegle vzajemno sprejemljive, uravnotežene in trajnostne rešitve za odprta dvostranska vprašanja; pozdravlja nadaljevanje dela skupne večdisciplinarne strokovne komisije za zgodovinska in izobraževalna vprašanja Bolgarije in Severne Makedonije, ki družbi zbližuje z omogočanjem skupne prihodnosti v EU, ne da bi to vplivalo na pristopni proces Severne Makedonije;

76.

ponovno poziva k zgodovinski spravi na podlagi opredeljene skupne zgodovine, kot je določeno v pogodbi o prijateljstvu, dobrih sosedskih odnosih in sodelovanju;

77.

ponovno izraža polno podporo doslednemu in pospešenemu vzajemnemu izvajanju Prespanskega sporazuma z Grčijo kot pomembnega elementa dvostranskih odnosov, vključno z ratifikacijo memorandumov, podpisanih med državama, ki jo je še treba izvesti;

78.

čestita Severni Makedoniji za začetek dialoga Prespanskega foruma kot regionalne platforme za spodbujanje dialoga, sprave, dobrih sosedskih odnosov in regionalnega sodelovanja v duhu povezovanja z EU;

79.

znova poziva vse regionalne politične voditelje, naj vzpostavijo regionalno komisijo za ugotavljanje dejstev o vojnih hudodelstvih in drugih grobih kršitvah človekovih pravic na ozemlju nekdanje Jugoslavije (RECOM), ki bo nadaljevala pomembno delo koalicije za takšno komisijo;

80.

odločno poziva k nadaljevanju dela v zvezi s šolskimi učbeniki o zgodovini v Bolgariji in Severni Makedoniji; poudarja, da bi morala besedila odražati razlago zgodovinskih dejstev in osebnosti iz skupne zgodovine obeh narodov, ki bo temeljila na verodostojnih zgodovinskih dokumentih/virih; meni, da je to temelj, na katerem bi morali obe državi graditi svoje odnose, in da bo odnos med prihodnjima generacijama Severne Makedonije in Bolgarije odražal izobraževalne procese v teh dveh državah;

81.

obsoja vse poskuse nadomestitve zgodovinskih spomenikov in/ali artefaktov, vključno z uničenjem pristne kulturne dediščine in kakršnim koli poskusom preoblikovanja zgodovine; poudarja, da takšni incidenti vzbujajo resne pomisleke, tudi zaradi pomanjkljivega izvajanja pogodbe o prijateljstvu, dobrih sosedskih odnosih in sodelovanju iz leta 2017;

o o

82.

naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje predsedniku Evropskega sveta, Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic ter predsedniku, vladi in skupščini Republike Severne Makedonije.

(1) UL L 84, 20.3.2004, str. 13.

(2) UL L 330, 20.9.2021, str. 1

(3) UL C 202, 28.5.2021, str. 86.

(4) UL C 362, 8.9.2021, str. 129.

(5) UL C 425, 20.10.2021, str. 28.

(6) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0506.

(7) Sprejeta besedila, P9_TA(2022)0064.

(8) Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (UL L 305, 26.11.2019, str. 17).

(9) Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (UL L 197, 21.7.2001, str. 30).

16.12.2022

Uradni list Evropske unije

C 479/45

P9_TA(2022)0214

Poročilo o Albaniji za leto 2021

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. maja 2022 o poročilu Komisije o Albaniji za leto 2021 (2021/2244(INI))

(2022/C 479/04)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Albanijo na drugi strani (1),

—	ob upoštevanju prošnje za članstvo v Evropski uniji, ki jo je Albanija vložila 24. aprila 2009,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/1529 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. septembra 2021 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA III) (2),

—	ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 19. in 20. junija 2003 ter Solunske agende za Zahodni Balkan,

—	ob upoštevanju zaključkov Evropskega sveta z dne 26. in 27. junija 2014, med katerimi je bil tudi sklep, da se Albaniji dodeli status kandidatke za članstvo v EU,

—	ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 28. junija 2018,

—	ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 17. in 18. oktobra 2019,

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 18. junija 2019, 25. marca 2020 in 14. decembra 2021 o širitvi in stabilizacijsko-pridružitvenem procesu,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. februarja 2020 z naslovom Okrepitev pristopnega procesa – verodostojna perspektiva EU za Zahodni Balkan (COM(2020)0057),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. aprila 2020 z naslovom Podpora Zahodnemu Balkanu pri soočanju s COVID-19 in okrevanju po pandemiji (COM(2020)0315),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. julija 2020 z naslovom Akcijski načrt EU glede trgovine s strelnim orožjem za obdobje 2020–2025 (COM(2020)0608),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. oktobra 2020 z naslovom Gospodarski in naložbeni načrt za Zahodni Balkan (COM(2020)0641),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. aprila 2021 o strategiji EU za boj proti organiziranemu kriminalu za obdobje 2021–2025 (COM(2021)0170),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. oktobra 2021 z naslovom Sporočilo o širitveni politiki EU za leto 2021 (COM(2021)0644), ki mu je priložen delovni dokument služb Komisije z naslovom Poročilo o Albaniji za leto 2021 (SWD(2021)0289),

—	ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, in o financiranju terorizma,

—	ob upoštevanju poročila Sveta Evrope iz novembra 2021 z naslovom Več kot le opredelitve: poziv k ukrepanju proti sovražnemu govoru v Albaniji – celovita študija;

—	ob upoštevanju končnega poročila misije za opazovanje volitev Urada za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR) Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) z dne 26. julija 2021 o parlamentarnih volitvah v Albaniji dne 25. aprila 2021,

—	ob upoštevanju mnenja Beneške komisije z dne 14. decembra 2021 o podaljšanju mandata prehodnih organov, pristojnih za ponovno oceno sodnikov in tožilcev,

—	ob upoštevanju skupnega mnenja Beneške komisije in OVSE/ODIHR z dne 11. decembra 2020 o spremembah albanske ustave z dne 30. julija 2020 in spremembah volilnega zakonika z dne 5. oktobra 2020,

—	ob upoštevanju vseh drugih mnenj Beneške komisije o Albaniji,

—	ob upoštevanju vrha v Sofiji 10. novembra 2020, vključno z izjavo o skupnem regionalnem trgu in izjavo o zeleni agendi za Zahodni Balkan,

—	ob upoštevanju Izjave iz Sofije, sprejete na vrhu EU-Zahodni Balkan 17. maja 2018, in Sofijske agende prednostnih nalog,

—	ob upoštevanju vrha EU–Zahodni Balkan v Zagrebu 6. maja 2020 in izjave s tega vrha,

—	ob upoštevanju vrha EU–Zahodni Balkan na Brdu pri Kranju 6. oktobra 2021 in izjave s tega vrha,

—	ob upoštevanju 8. vrha berlinskega procesa 5. julija 2021,

—	ob upoštevanju ministrskega foruma EU–Zahodni Balkan o pravosodju in notranjih zadevah, ki je potekal 1. in 3. decembra 2021 na Brdu pri Kranju, in njegove skupne izjave za javnost,

—	ob upoštevanju končne izjave 8. foruma civilne družbe Zahodnega Balkana z dne 1. oktobra 2021,

—	ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 01/2022 z dne 10. januarja 2022 z naslovom Podpora EU pravni državi na Zahodnem Balkanu: kljub prizadevanjem temeljne težave še vedno obstajajo,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. oktobra 2019 o začetku pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo (3),

—	ob upoštevanju svojih priporočil z dne 19. junija 2020 Svetu, Komisiji in podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o Zahodnem Balkanu po vrhu leta 2020 (4),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2020 o krepitvi medijske svobode: varstvo novinarjev v Evropi, sovražni govor, dezinformacije in vloga platform (5),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. decembra 2021 o sodelovanju na področju boja proti organiziranemu kriminalu na Zahodnem Balkanu (6),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2022 o tujem vmešavanju v vse demokratične procese v Evropski uniji, tudi o dezinformacijah (7),

—	ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Albaniji,

—	ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A9-0131/2022),

A.	ker je širitev eden najučinkovitejših zunanjepolitičnih instrumentov EU, ki prispeva k povečevanju vpliva temeljnih vrednot Unije, torej spoštovanja svobode, demokracije in pravne države, graditve miru ter spoštovanja človekovih pravic in dostojanstva;

B.	ker evropsko povezovanje predstavlja težnje državljanov Albanije po demokraciji in blaginji ter močno spodbuja reforme, ki bi izboljšale delovanje državnih institucij in kakovost življenja;

C.	ker je možnost, da Albanija postane država članica na podlagi lastnih zaslug, v političnem, varnostnem in gospodarskem interesu Unije;

D.	ker je Albanija država kandidatka od leta 2014, Komisija pa je že od leta 2018 priporočala začetek pristopnih pogajanj, preden je 1. julija 2020 končno predložila osnutek pogajalskega okvira za Albanijo;

ker mora EU državam, ki se želijo pridružiti, začrtati jasno in zanesljivo pot; ker bi morala kakovost potrebnih reform v državi določati časovni okvir za pristop; ker je Albanija okrepila svoja prizadevanja ter dosegla oprijemljive in trajnostne rezultate na ključnih področjih, ki jih je Svet opredelil kot potrebna za sprejetje pogajalskega okvira pred prvo medvladno konferenco;

F.	ker mora Albanija še naprej spodbujati utrjevanje demokracije, pravne države in človekovih pravic, vključno z zaščito pripadnikov manjšin, pa tudi boj proti korupciji, saj gre za ključna merila za ocenjevanje napredka pri približevanju pristopu k EU;

ker je EU še naprej v celoti zavezana podpreti strateško izbiro Albanije za vključevanje v EU, ki temelji na dobrih sosedskih odnosih, in je še vedno daleč največja trgovinska in naložbena partnerica Albanije ter največja donatorka finančne pomoči, saj je Albanija od leta 2007 iz instrumentov za predpristopno pomoč (IPA I in II) prejela sredstva EU v višini 1,24 milijarde EUR;

H.	ker je EU pokazala svojo zavezanost evropski perspektivi držav Zahodnega Balkana ter mobilizirala 3,3 milijarde EUR sredstev za spoprijemanje z neposredno zdravstveno krizo in ublažitev gospodarskih in socialnih posledic pandemije covida-19;

I.	ker je namen zlonamernega tujega neposrednega in posrednega vmešavanja in dezinformacij povzročati razdore, nasilje, medetnične napetosti in destabilizirati celotno regijo;

J.	ker Albanija ostaja pomembna geopolitična zaveznica in zaupanja vredna partnerica v okviru zunanje politike ter je povsem usklajena s skupno zunanjo in varnostno politiko ter predana spodbujanju regionalnega sodelovanja in dobrih sosedskih odnosov;

K.	ker se je Albanija pridružila prizadevanjem EU za podporo Ukrajini, tako da je uvedla sankcije proti Rusiji, se uskladila z glasovanjem držav članic EU v generalni skupščini OZN ter ukrepala v svoji vlogi članice Varnostnega sveta OZN;

L.	ker si Albanija vztrajno prizadeva izpolnjevati vse pogoje za določitev urnika prve medvladne konference, kot je že bilo potrjeno v poročilu Evropskega parlamenta o poročilu Komisije o Albaniji za obdobje 2019–2020, prav tako pa napreduje v pristopnem procesu;

M.	ker lahko albanski državljani od decembra 2010 v schengensko območje potujejo brez vizumov, od leta 2015 pa lahko sodelujejo v študentskih, akademskih in mladinskih izmenjavah v okviru programa Erasmus+;

ponovno izraža jasno podporo demokratični preobrazbi Albanije, ki temelji na njeni strateški usmeritvi in neomajni zavezanosti evropskemu povezovanju ter dobrih sosedskih odnosih in vključujočem regionalnem sodelovanju; ponovno potrjuje evropsko prihodnost Albanije in celotne regije Zahodnega Balkana;

obžaluje, da pristopna pogajanja z Albanijo in Severno Makedonijo, ki bi jih bilo treba začeti že zdavnaj, še niso odprta; izpostavlja popolno solidarnost in sočutje z državljani teh držav ter meni, da ta neuspeh, ki vpliva na javno mnenje v zvezi z EU, resno ogroža širitveno politiko EU kot celote ter krha ugled EU kot zanesljive partnerice in resne geopolitične akterke;

poziva Svet, naj ohrani verodostojnost evropskega povezovanja ter čim prej začne pristopna pogajanja z Albanijo in Severno Makedonijo, kakor je že večkrat predlagala Komisija, saj sta obe državi izpolnili pogoje, ki jih je določil Evropski svet, in še naprej dosegata vzdržne rezultate na bistvenih področjih; poziva države članice, naj pokažejo popolno politično zavezanost širitvi ter dajo verodostojen zagon reformnim prizadevanjem v drugih državah, ki se pripravljajo na pristop, tako da začnejo pristopna pogajanja z Albanijo in Severno Makedonijo;

se zaveda preobrazbene narave pristopnih pogajanj, ki bodo potekala v skladu z revidirano metodologijo širitve v širšem geostrateškem okviru, vključno z zlonamernimi dejavnostmi, katerih namen je spodkopati tesnejše povezovanje EU z državami Zahodnega Balkana ter njihovo politično stabilnost;

želi spomniti, da je pristop Albanije k EU nenazadnje odvisen od trajnih, poglobljenih in nepovratnih reform na vseh temeljnih področjih, začenši s pravno državo in delovanjem demokratičnih institucij; poudarja, da bi morala biti hitrost na dosežkih temelječega pristopa k EU odvisna od napredka pri ustreznem delovanju vseh institucij in temeljiti na pravni državi, dobrem upravljanju in temeljnih pravicah; poziva Albanijo, naj ohrani in še poveča prizadevanja za boljše delovanje sodstva, krepitev demokracije, pravne države in gospodarstva, okrepitev vloge civilne družbe, boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, poskrbi za svobodo medijev ter zagotovi varstvo pravic manjšin, vključno s skupnostjo LGBTI+; opozarja, da se države kandidatke med pristopnimi pogajanji, ki potekajo, dokler niso izvedene potrebne reforme, močno preoblikujejo, da bi izpolnile merila za članstvo;

Demokratične institucije, mediji in civilna družba

znova potrjuje, da imajo albanske politične sile skupno odgovornost, da okrepijo konstruktiven politični dialog in sodelovanje ter tako omogočijo učinkovito delovanje demokratičnih institucij v državi, pri tem pa še naprej izboljšujejo upravljanje, preglednost in pluralizem ter omogočajo dejavno sodelovanje civilne družbe; izraža resno zaskrbljenost zaradi polariziranega političnega ozračja in pomanjkanja trajnostnega medstrankarskega sodelovanja, ki še naprej ovira demokratični proces; opozarja, kako pomembno je med vsemi političnimi akterji poiskati soglasje za krepitev demokratične parlamentarne kulture v Albaniji, konstruktivne parlamentarne tradicije, zaupanja in resničnega medstrankarskega dialoga; v zvezi s tem spodbuja, naj se uporabi dialog Jeana Monneta;

pozdravlja vsa prizadevanja za zmanjšanje polarizacije pred splošnimi volitvami leta 2021, po zaslugi katerih so se lahko opozicijske stranke v parlamentu znova vključile v politični proces; obžaluje, da je vladajoča večina pred splošnimi volitvami samovoljno spremenila ustavo in volilno zakonodajo; poziva albanske politične stranke, naj pri obravnavi zadev v javnem interesu pokažejo politično zrelost ter okrepijo konkurenčno medstrankarsko demokracijo in integriteto, saj sta odskočna deska za pluralizem in demokratično preobrazbo;

opozarja, da je treba pravočasno pred naslednjimi splošnimi volitvami obravnavati preostale volilne pomanjkljivosti v skladu s priporočili OVSE/ODIHR in Beneške komisije, in sicer z nadaljnjim izboljšanjem dostopnosti in integritete volitev ter preprečevanjem kupovanja glasov in zlorabe upravnih virov, tudi z digitalizacijo, preglednostjo, varstvom podatkov, pravičnim dostopom do medijev, pa tudi z revidirano zakonodajo in pravili o financiranju in delovanju političnih strank; ugotavlja, da so bile parlamentarne volitve leta 2021 kljub tem pomanjkljivostim in težavam na splošno dobro organizirane in konkurenčne; obžaluje, da v primerih nakupa glasov na visoki ravni ni bilo pravnomočnih obsodb; predlaga, naj se pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami v Albanijo napoti misija EU za opazovanje volitev;

izraža zaskrbljenost, ker tudi visoki politiki, javni uradniki in druge javne osebnosti z nenehno hujskaško retoriko spodbujajo kulturo ustrahovanja, kampanje blatenja, nasilje in izgrede; poziva politične akterje, naj bodo zgled pri spodbujanju družbenega dialoga, ter zahteva pravnomočne obsodbe tistih, ki napadajo novinarje;

10.

poudarja, da je treba okrepiti sodelovanje albanskega parlamenta (kuvendija) pri procesu vključevanja v EU, da bi dodatno izboljšali njegove zakonodajne, nadzorne in proračunske zmogljivosti; poziva kuvendi, naj pospeši napredek pri volilnih in teritorialnih reformah, ter pozdravlja ustanovitev ustreznih parlamentarnih odborov;

11.

spodbuja vlado, naj pospeši upravne priprave na prihodnja pristopna pogajanja ter kar najbolje izkoristi ustrezno pomoč in znanje, ki ju ponujajo države članice EU; poudarja, da je pomembno vzpostaviti usklajene in učinkovite vladne strukture za učinkovito usklajevanje zadev v zvezi z vključevanjem v EU, tudi s sodelovanjem civilne družbe in ustreznih deležnikov ter preglednostjo do širše javnosti;

12.

poudarja, da je treba med službami izboljšati usklajevanje, ocenjevanje in spremljanje reform, povezanih z EU, pospešiti decentralizacijo, posodobiti in depolitizirati javno upravo po vsej državi ter ustvariti pogoje za izvedbo prihodnjega popisa prebivalstva v skladu z mednarodnimi standardi preglednosti in zaupnosti, da bo mogoče prešteti vse nacionalne manjšine brez bojazni pred ustrahovanjem; ponovno poudarja, da je treba dodatno utrditi teritorialno upravno reformo v okviru širše agende za decentralizacijo, da bi zagotovili lokalno fiskalno avtonomijo in opolnomočili občine za zagotavljanje kakovostnih javnih storitev;

13.

opozarja, da so nacionalni in lokalni organi odgovorni, da z vnaprejšnjimi, smiselnimi in rednimi javnimi posvetovanji z deležniki in krepitvijo zmožnosti nacionalnega sveta za civilno družbo, da izrazi prednostne naloge organizacij civilne družbe, izboljšajo preglednost, odgovornost in vključenost; poziva k vzpostavitvi ustreznih javnih posvetovanj in dialoga z javnostjo, vključno z mladimi in manjšinami, ki bi med drugim zajemali tudi okoljska vprašanja ter projekte obnove in urbanizacije; poudarja, da je treba okrepiti participativno demokracijo, tudi s sprejetjem uravnoteženega referendumskega zakona; poziva oblasti, naj priskrbijo ustrezna sredstva ter poskrbijo za učinkovito in nepristransko delovanje neodvisnih organov in agencij ter dosledno izvajanje njihovih sklepov in priporočil;

14.

znova poudarja, da je treba spodbujati kulturo odgovornosti, nepristranski dostop do javnih informacij in nadzor javnih institucij, zlasti z vzpostavitvijo primernega fiskalnega in varnostnega okolja ter s sodelovanjem z mediji in civilno družbo; poziva k nadaljnjemu oprijemljivemu napredku pri izboljševanju pravne in finančne vzdržnosti ter samoregulacije v nevladnem in medijskem sektorju, tudi v spletnih medijih;

15.

ugotavlja, da je treba nujno izboljšati svobodo izražanja ter neodvisnost in pluralnost medijev, in je zaskrbljen, ker na tem področju ni bilo napredka, saj je Albanija od leta 2018 na indeksu svobode svetovnega tiska organizacije Novinarji brez meja zdrsnila za osem mest navzdol;

16.

poziva oblasti, naj uveljavljajo politiko ničelne tolerance in odločno ukrepajo proti marginalizaciji in ustrahovanju neodvisnih medijskih hiš in poročevalcev ter nasilju nad njimi, tako da se zoperstavijo strateškim tožbam proti udeležbi javnosti, kampanjam blatenja ter posrednemu političnemu in finančnemu pritisku, ki resno omejujejo svobodo medijev, spodbujajo samocenzuro in močno spodkopavajo prizadevanja za razkrivanje kriminala in korupcije ter neodvisno poročanje; poziva politične osebnosti, naj prenehajo verbalne napade, kampanje blatenja in ustrahovanje, kot so tožbe zaradi obrekovanja proti novinarjem, s katerimi želijo spodkopati ali diskreditirati pomen novinarstva in neodvisnosti medijev;

17.

znova poziva, naj se z okrepitvijo varstva delavskih in socialnih pravic albanskih novinarjev izboljšajo njihovi delovni pogoji, prav tako pa naj se sprejmejo predpisi za povečanje preglednosti in javno razkritje v zvezi z lastništvom medijev, viri financiranja in javnim oglaševanjem;

18.

opozarja, da bi morale biti vse spremembe zakonov o medijih v albanskem parlamentu v skladu s priporočili Beneške komisije ter potekati na pregleden in vključujoč način ter v posvetovanju z medijskimi organizacijami, da bi povečali svobodo in izboljšali samoregulacijo medijev ter zmanjšali koncentracijo, zlorabo, zunanje vmešavanje in samocenzuro medijev; znova izraža resno zaskrbljenost zaradi predhodno predlaganega svežnja proti obrekovanju in pozdravlja dejstvo, da je albanski parlament začel postopek za pregled veljavnih zakonov v zvezi z okvirom proti obrekovanju;

19.

opozarja, da je treba okrepiti raziskovalno novinarstvo, preverjanje dejstev in medijsko pismenost ter se tako spoprijeti s sovražnim govorom, dezinformacijami in lažnimi novicami; spodbuja podporo samoregulativnemu medijskemu mehanizmu in poudarja, da je treba omogočiti nepristransko regulativno delovanje organa za avdiovizualne medije; poziva k reformi javne radiotelevizije, da bi povečali njeno uredniško in finančno neodvisnost, nepristranskost in strokovnost;

20.

poudarja, da bi morala novoustanovljena agencija za medije in informacije povečati preglednost in decentralizacijo ter ne bi smela pod nobenim pogojem ovirati enakega dostopa novinarjev do informacij iz vladnih virov; poziva vlado, naj izboljša dostop do poročanja o vladnem delu in nadzora nad njim prek uradnih in formalnih kanalov, kot so tiskovne konference in intervjuji;

21.

poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, naj se bolje usklajujeta ter obravnavata dezinformacije in hibridne grožnje, katerih cilj je spodkopati evropsko perspektivo regije, v ta namen pa začneta bolj strateško poudarjati, kakšen pomen ima EU za prebivalce regije Zahodnega Balkana;

Temeljne pravice

22.

poziva pristojne organe, naj sistematično in proaktivno preprečujejo, hitro in temeljito preiskujejo ter preganjajo vse primere sovražnega govora na spletu in drugod, kaznivih dejanj iz sovraštva, verbalnih in fizičnih napadov ter ustrahovanja, tudi zoper novinarje, zagovornike človekovih pravic ter pripadnike ranljivih in manjšinskih skupin, kot so osebe LGBTI+ ali Romi, da bi zagotovili njihovo varnost in zaščito; spodbuja urad komisarja za zaščito pred diskriminacijo, naj bo bolj proaktiven v boju proti diskriminatornemu sovražnemu govoru, zlasti proti osebam LGBTI, in naj začne v zvezi s tem zbirati razčlenjene podatke; spodbuja vlado, naj razmisli o opredelitvi sovražnega govora v kazenskem zakoniku;

23.

pozdravlja napredek pri omogočanju enakih možnosti in poziva k nadaljnjim izboljšavam pri uveljavljanju enakosti spolov, lastninskih pravic, varstva podatkov, pravic invalidov in pravic manjšin na področju izobraževanja, jezikov, samoopredelitve in varstva kulturne dediščine; poziva oblasti, naj s sistemskim in učinkovitim institucionalnim pristopom zagotovijo enako obravnavo oseb LGBTI+ in romskih manjšin ter odpravijo večplastno diskriminacijo, s katero se soočajo te skupine; pozdravlja sprejetje podzakonskega akta o izobraževanju manjšin in poziva vlado, naj hitro sprejme preostalo izvedbeno zakonodajo v zvezi z okvirnim zakonom o varstvu narodnih manjšin iz leta 2017, tudi kar zadeva samoopredelitev in uporabo manjšinskih jezikov; poziva oblasti, naj omogočijo nediskriminatoren dostop do izobraževanja, in Albanijo, naj učinkovito varuje lastninske pravice in kulturno dediščino vseh etničnih in narodnih manjšin ter poskrbi za enake možnosti in ustrezno zastopanost manjšin v političnem in kulturnem življenju, javnih medijih, upravi in sodstvu;

24.

poziva k nadaljnjim prizadevanjem, da bi vsem invalidom, ki so med tistimi, ki jih je pandemija covida-19 najbolj prizadela, omogočili in zagotovili uživanje vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin; obžaluje, da so se invalidi med volitvami aprila 2021 srečevali z ovirami pri glasovanju; poziva k nadaljnjim prizadevanjem za odpravo nasilja nad invalidi, izboljšanje splošne dostopnosti (vključno s storitvami in informacijami) ter spodbujanje zaposlovanja; poudarja, da je kakovost izobraževanja invalidnih otrok, zlasti gluhih, še vedno zaskrbljujoča; ugotavlja, da Albanija ni ratificirala izbirnega protokola h Konvenciji o pravicah invalidov;

25.

meni, da so poročila o podvojitvi števila okužb z virusom HIV od lanskega leta zelo zaskrbljujoča; opozarja, da se je leta 2020 iztekla nacionalna strategija za ljudi, ki živijo z virusom HIV; poziva vlado, naj v sodelovanju s civilno družbo sprejme ustrezne ukrepe za spoprijemanje z naraščajočim številom okužb z virusom HIV in najbolj ranljivim omogoči dostop do zdravstvenega varstva;

26.

pozdravlja sprejetje novega nacionalnega akcijskega načrta za osebe LGBTI za obdobje 2021–2027 in spodbuja celovito izvajanje in ustrezno pripravo proračuna prek organa za usklajevanje in spremljanje, ki ga bo nadzoroval; opozarja, da je treba odpraviti vsesplošno diskriminacijo, napade in sovražni govor ter osebam LGBTI+ omogočiti enake pravice, zlasti ko gre za dostop do zdravstvenega varstva, izobraževanja, pravnega varstva, zaposlitve in stanovanj;

27.

poziva Albanijo, naj v celoti izvaja priporočila Beneške komisije, pri tem pa s pregledno konsolidacijo registracije nepremičnin in odškodnin spodbuja celovito zemljiško reformo;

28.

izraža resno zaskrbljenost zaradi množičnega uhajanja osebnih podatkov; poziva albanske oblasti, naj izboljšajo preprečevanje, poskrbijo za odgovornost za zlorabo podatkov in pospešijo uskladitev s pravili EU o varstvu osebnih podatkov;

29.

se zaveda, da je bil pri izvajanju Istanbulske konvencije dosežen napredek; poziva oblasti, naj izboljšajo preprečevanje nasilja na podlagi spola in feminicida ter se bolje odzivajo nanju, okrepijo finančno, reintegracijsko in pravno podporo žrtvam ter povečajo financiranje ustreznih nevladnih organizacij žensk; poudarja, da je treba odločneje preganjati primere nadlegovanja, nasilja v družini in nasilja nad otroki, tudi s povečanjem števila ustrezno usposobljenih uradnikov organov kazenskega pregona in sodnikov, pri čemer bi upoštevali vidik spola; poziva oblasti, naj ukrepajo proti vsem spolnim zlorabam, zlasti otrok, predvsem pa izjemno ranljivih begunskih in migrantskih ter invalidnih otrok, saj je večina primerov spolne zlorabe v Albaniji zagrešena nad deklicami; prav tako poziva oblasti, naj okrepijo sistem za spremljanje dela otrok in drugih oblik izkoriščanja ter boj proti njim; ugotavlja, da je treba dodatno izboljšati zastopanost žensk na javnih funkcijah;

30.

opozarja, da je treba učinkovito zagotoviti pravico do svobode mirnega zbiranja, brez samovoljnih ali diskriminatornih ukrepov, in ugotavlja, kako pomembno je obravnavati obtožbe o kršitvah policije ter preiskati in preganjati nesorazmerno uporabo sile; izraža podporo neodvisnemu preverjanju visokih policijskih uradnikov in predlaga Albaniji, naj razmisli o rednih preverjanjih integritete policistov; poziva k napredku pri reformi kazenskih sankcij, da bi v skladu s priporočili Evropskega odbora za preprečevanje mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja dodatno izboljšali razmere v zaporih in ravnanje z zaporniki; opozarja, da je treba obravnavati zločine iz časa komunizma, preiskati prisilna izginotja, preganjati odgovorne ter zagotoviti odškodnino preživelim in njihovim družinam;

31.

pozdravlja, da je Albanija že vrsto let zavezana sprejemanju beguncev; opozarja, da imajo organi obveznost omogočiti ustrezen azilni postopek in se odzivati na potrebe beguncev, prosilcev za azil in migrantov; poziva EU, naj poveča podporo za humanitarno pomoč in upravljanje migracij v regiji; pozdravlja odločitev Albanije, da začasno sprejme afganistanske in ukrajinske državljane, ki iščejo zatočišče po odhodu iz svoje države;

Pravna država

32.

poudarja, da so pravna država in reforme pravosodja temelj demokratične preobrazbe, saj zagotavljajo pravno varnost, preglednost, dostop do pravnega varstva in nediskriminacijo; poziva Komisijo, naj začne izvajati priporočila iz posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 01/2022 ter tako poskrbi, da bodo sredstva EU namenjena izboljšanju načel pravne države na Zahodnem Balkanu, torej tudi v Albaniji;

33.

poudarja, da morajo albanske oblasti še naprej odpravljati korupcijo in kriminalne dejavnosti na vseh področjih javnega življenja, tudi pri postopkih javnih naročil in financiranju političnih strank; ugotavlja, da je Albanija na indeksu zaznave korupcije organizacije Transparency International v letu 2021 sedemindvajset mest niže, kot je bila leta 2016; izraža zaskrbljenost zaradi oslabljenega nadzora in manjše odgovornosti za javna naročila in porabo tuje pomoči med pandemijo ter poziva, naj se te pomanjkljivosti hitro odpravijo;

34.

želi pohvaliti stalni napredek pri izvajanju celovite reforme pravosodja, ki temelji na krepitvi zakonodajnega okvira in postopku preverjanja brez primere, saj ti metodi še naprej prinašata oprijemljive rezultate; pozdravlja medstrankarsko podporo, na podlagi katere se je albanski parlament odločil podaljšati mandat organov za preverjanje do 31. decembra 2024, in poziva vse strani, naj hitreje končajo postopek preverjanja; poudarja, da je treba sprejeti potrebne ukrepe za odpravo stranskih učinkov preverjanja, kot so dolgotrajni postopki, nizka stopnja rešenih zadev in veliki sodni zaostanki; pozdravlja ponovno vzpostavljeno funkcionalnost ustavnega in višjega sodišča, s čimer bi se moral izboljšati dostop državljanov do sodnega varstva in pospešiti sodni postopki;

35.

opozarja, kako pomembna sta nadaljnji napredek in utrditev zmogljivosti pravosodnega sistema, da bo mogoče nepovratno vzpostaviti odgovorne, neodvisne in delujoče pravosodne in upravljavske institucije; poudarja, da je treba priskrbeti ustrezne finančne, tehnične in človeške vire ter vzpostaviti finančno in operativno neodvisnost pravosodnih institucij in institucij kazenskega pregona; pozdravlja napredek pri izboljšanju strokovnosti, nepristranskosti in odgovornosti sodstva, s čimer se poskuša zagotoviti njegovo neodvisnost od neprimernih vplivov in odpraviti rastoče sodne zaostanke; opozarja, da je treba obvezno zagotavljati učinkovito delovanje samoupravnih pravosodnih organov;

36.

pozdravlja delo specializirane strukture za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, vključno z njenimi sodišči, v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu; ugotavlja, da si je treba še močneje prizadevati, da bi povečali število zaplemb in zasegov nezakonitega premoženja, pridobljenega s kaznivimi dejanji v zvezi s korupcijo, ter dosegli dobre rezultate v odmevnih primerih; obžaluje, da so obsodbe v primerih zoper visoke uradnike še vedno omejene, to pa spodbuja kulturo nekaznovanosti;

37.

pozdravlja sprejetje desetih zakonov, namenjenih nadaljnji krepitvi učinkovitosti pravosodnega sistema, in poudarja, kako pomembni so dodatni ukrepi, kot so reorganizacija mreže sodišč, nov integriran sistem vodenja zadev in okrepljen pravni izobraževalni sistem; poudarja, da bi bilo treba pri reformi sodnega sistema v okviru novega načrta za sodstvo upoštevati mnenja deležnikov in socialno-ekonomske razmere ranljivih skupin ter izboljšati dostop do pravnega varstva in ustreznega pravnega postopka;

38.

poudarja, kako pomembno je odločno ukrepati proti pranju denarja in financiranju terorizma, pri tem pa dosegati dosledne rezultate pri proaktivnih preiskavah, pregonu in pravnomočnih obsodbah za korupcijo na visoki ravni, pa tudi pri zaplembi sredstev, pridobljenih s kaznivimi dejanji; spodbuja, naj se hitro odpravijo pomanjkljivosti pri obravnavanju akcijskega načrta projektne skupine za finančno ukrepanje in priporočil organa Moneyval ter celovitem izvajanju nedavno spremenjene zakonodaje, usklajene z ustreznimi pravili EU;

39.

opozarja, da ima digitalizacija ogromen potencial pri doseganju pravičnosti ter izkoreninjenju kriminalnih dejavnosti in nasprotij interesov, saj omogoča razkrivanje ter preverjanje premoženja in interesov; poziva vlado, naj po možnosti izvaja ukrepe za zmanjšanje sive ekonomije;

40.

spodbuja Albanijo, naj ne vzpostavi sheme državljanstva za naložbe, ki bi lahko pomenila resno tveganje za varnost, pranje denarja, korupcijo in davčne utaje;

41.

pozdravlja, da so se ZDA ponovno začele konstruktivno posvečati Zahodnemu Balkanu, vključno z bojem proti korupciji; v zvezi s tem opozarja na izvršilno odredbo ZDA o kaznovanju oseb, ki prispevajo k destabilizaciji razmer na Zahodnem Balkanu, ter na ukrepe ZDA proti posameznikom in subjektom, ki so storili huda dejanja korupcije; poziva EU, naj temeljito oceni morebitno uskladitev s temi ukrepi;

42.

pozdravlja aktualna prizadevanja, ki bi morala privesti do sistemskih izboljšav v boju proti organiziranemu kriminalu, tudi trgovini z ljudmi, drogami, strelnim orožjem ter kulturnim in drugim blagom, pa tudi proti kibernetski kriminaliteti, ekstremizmu in terorističnim grožnjam; želi pohvaliti nenehno dvostransko, regionalno in mednarodno sodelovanje pri razbijanju mednarodnih kriminalnih mrež, tudi z agencijami EU na področju pravosodja in notranjih zadev, na primer Europolom, Eurojustom in Frontexom, ki zajema odločnejše ukrepanje proti proizvodnji drog in nedovoljenega orožja ter organizirani trgovini z njimi, pa tudi proti tihotapljenju ljudi;

43.

poudarja, da je Albanija kot edina država v regiji podpisala sporazume o sodelovanju z vsemi agencijami EU na področju pravosodja in notranjih zadev in da je bila prva celovita skupna operacija z Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo (Frontex) zunaj EU 2019 napotena na grško-albansko mejo; želi pohvaliti dejstvo, da je Albanija organom kazenskega pregona držav članic EU za odkrivanje proizvodnje prepovedanih drog dovolila nadzor iz zraka; priporoča Albaniji, naj posodobi zakonodajo o predhodnih sestavinah za prepovedane droge;

44.

izraža zaskrbljenost, ker je Albanija preplavljena s strelnim orožjem; poudarja, da je treba izboljšati standardne postopke in mehanizme za boj proti nedovoljeni trgovini z osebnim in lahkim orožjem ter izboljšati preiskovanje in pregon trgovine s strelnim orožjem;

45.

poudarja, da Albanija izredno veliko prispeva k upravljanju zunanjih meja Unije in preprečevanju čezmejnega kriminala, to pa mora biti še naprej med prednostnimi nalogami in se izvajati ob popolnem upoštevanju temeljnih pravic, zapisanih v veljavnih mednarodnih in regionalnih zakonih in načelih;

46.

ugotavlja, da so države Zahodnega Balkana še vedno del tranzitne poti migrantov in da so bili veliki premiki beguncev, prosilcev za azil in migrantov v zadnjih letih ogromen izziv za regijo in države članice EU; ugotavlja, da v Albanija še kar naprej prihaja vse več migrantov brez urejenega statusa, ki so večinoma v tranzitu; poziva, naj se okrepijo prizadevanja za zaščito ranljivih migrantov, tudi z obravnavo tihotapljenja ljudi, zlasti mladoletnikov brez spremstva; ugotavlja, da se še naprej zmanjšuje število neutemeljenih prošenj državljanov Albanije za azil, ki pa še zmeraj terjajo dodatna prizadevanja albanskih organov, prav tako pa ugotavlja, da se izpolnjujejo merila za liberalizacijo vizumskega režima;

Socialno-ekonomske reforme

47.

poudarja, da EU financira trajnostno okrevanje po potresu in pandemiji, ter podpira sedanja prizadevanja za demokratično, zeleno in digitalno preobrazbo Albanije; pozdravlja podporo EU za obnovo, vključno s šolami in vrtci ter območji kulturne dediščine, po konferenci donatorjev Together4Albania, potem ko je državo novembra 2019 pretresel uničujoč potres; poudarja, da mora EU povečati pomoč in sredstva, s katerimi bi izboljšala pravno državo, ter spodbujati trajnostno zeleno rast, biotsko raznovrstnost, inovacije, konkurenčnost, lastninske pravice in spreobrnitev upadanja števila prebivalcev;

48.

poudarja, da bi poenostavitev in posodobitev davčnega sistema ter boljše pobiranje davkov olajšala upravljanje javne porabe in primanjkljaja zaradi naraščajočih cen energije in hrane;

49.

poudarja, da so boljše upravljanje, preglednost, pravna varnost, vključevanje in socialni dialog bistveni za spodbujanje neposrednih tujih naložb in zadrževanje kvalificiranih delavcev; poziva k smiselni vključitvi civilne družbe in drugih ustreznih deležnikov v razpravo o političnih ukrepih;

50.

poudarja, da je pomembno okrepiti vlogo mladih, in pozdravlja, da je bila Tirana izbrana za evropsko prestolnico mladih 2022; poudarja, kako pomemben je ta program za Zahodni Balkan, saj ponuja priložnost za spodbujanje vrednot evropskega povezovanja in dobrih sosedskih odnosov med mladimi iz vse Evrope, pa tudi za hkratno spodbujanje kulturne in jezikovne raznolikosti;

51.

spodbuja albanske oblasti, naj z izboljšanjem dostopa do socialnih, izobraževalnih in zdravstvenih storitev, zlasti za prikrajšano prebivalstvo, kot so skupnosti Romov in Egipčanov, manjšinske skupine, invalidi in revni ljudje, zmanjšajo tveganje revščine in socialne izključenosti; poziva k določitvi minimalnega življenjskega standarda kot sredstva za zmanjšanje tveganja revščine; obžaluje, da so proračunska sredstva za izobraževanje v letu 2021 znašala le 2,7 % albanskega BDP; poziva k večjim naložbam v posodobitev izobraževalnega sistema, da bi zagotovili njegovo kakovost in inkluzivnost;

52.

poziva Albanijo, naj poveča prizadevanja za enakost spolov in pravice žensk, med drugim s prednostnim obravnavanjem vključevanja vidika spola in okrepitve sodelovanja s civilno družbo, zlasti organizacijami žensk; poziva albanske zakonodajalce, naj sprejmejo ukrepe, s katerimi bodo zagotovili ustrezno zastopanost žensk na vseh položajih odločanja, in nadalje obravnavajo neupoštevanje pravic delavk, spolno stereotipiziranje, neuravnoteženo zastopanost spolov ter razliko v plačah med moško in žensko delovno silo; v zvezi s tem pozdravlja prvi kabinet sedanje vlade, v katerem je večina žensk; opozarja na znatne razlike med spoloma pri udeležbi in kakovosti dela, nezadostno ukrepanje proti spolnemu nadlegovanju na delovnem mestu, diskriminacijo v pravnih določbah v zvezi z materinskim dopustom ter premajhne zmogljivosti v varstvu otrok in predšolski vzgoji;

53.

priznava, da sta instrument IPA III ter gospodarski in naložbeni načrt za Zahodni Balkan pomembna za podporo procesu reform, trajnostni povezljivosti, človeškemu kapitalu, konkurenčnosti in vključujoči rasti, pa tudi za okrepitev regionalnega in čezmejnega sodelovanja; poudarja, da morajo biti vse naložbe v skladu s cilji Pariškega sporazuma in cilji EU za razogljičenje;

54.

opozarja, da je v IPA III predvideno strogo pogojevanje, tako da je treba financiranje prilagoditi ali ustaviti v primeru znatnega nazadovanja ali stalnega pomanjkanja napredka na področju temeljnih načel, zlasti na področju pravne države in temeljnih pravic, vključno z bojem proti korupciji in organiziranemu kriminalu, pa tudi na področju svobode medijev; poudarja, da je v varnostnih interesih EU in njeni odgovornosti, da poskrbi, da sredstva EU ne bodo prispevala h korupciji; v zvezi s tem poziva EU in države Zahodnega Balkana, naj okrepijo čezmejno pravosodno sodelovanje in vzpostavijo okvir za učinkovito sodelovanje z Evropskim javnim tožilstvom, zlasti na področju sredstev IPA III;

55.

poudarja, da je treba izboljšati prepoznavnost in komunikacijo v zvezi financiranjem, ki ga EU zagotavlja Albaniji; v zvezi s tem opozarja, da je EU Zahodnemu Balkanu namenila izdatno podporo za boj proti pandemiji covida-19 in zajezitev s tem povezanih gospodarskih posledic;

Okolje, energija in promet

56.

odločno poziva oblasti, naj izboljšajo ukrepe na področju biotske raznovrstnosti, vode, zraka, varstva podnebja in regionalnega ravnanja z odpadki, tudi s celovitimi okoljskimi in strateškimi ocenami učinka, ustreznimi javnimi posvetovanji, preglednimi postopki v ekološko občutljivih sektorjih in strogim pregonom okoljske kriminalitete;

57.

pozdravlja, da je bila reka Vjosa imenovana za naravni park (8), albanske oblasti pa poziva, naj v naslednji fazi čim prej vzpostavijo narodni park Vjosa (9), ki bi zajemal celotno reko, vključno z njenimi prostimi pritoki;

58.

izraža zaskrbljenost zaradi spremembe zemljevida mreže zavarovanih območij, kar ne bi smelo prispevati k degradaciji okolja na ogroženih obalnih in mokriščih v Albaniji;

59.

poziva organe, naj se prednostno posvetijo spremljanju in letnemu poročanju o onesnaženosti zraka, onesnaženosti s hrupom in kakovosti površinskih voda; ugotavlja, da je treba prebivalstvo redno obveščati o stanju onesnaženosti okolja;

60.

poziva k reviziji nacionalne strategije za ravnanje z odpadki za obdobje 2018–2035 in osredotočenju na najnaprednejše metode recikliranja v skladu s standardi EU; poudarja, da je treba do oblikovanja popolne strategije recikliranja v sežigalnicah uporabljati sodobne tehnologije filtriranja, da bi zmanjšali tveganje za zdravje ljudi in okolje;

61.

poziva k nadaljnjim prizadevanjem na področju kmetijstva in razvoja podeželja, vključno z vzpostavitvijo trdnega sistema za posvetovanja z različnimi interesnimi skupinami na podeželju; poudarja, da je treba razvijati sodobna, ekološka in podnebju prijazna mala in srednje velika kmetijska gospodarstva, ki kmetom zagotavljajo možnosti za preživljanje ter ščitijo naravne vire in biotsko raznovrstnost Albanije;

62.

poziva albanske oblasti, naj napredujejo pri izvajanju zelene agende za Zahodni Balkan, pri kateri je treba upoštevati prednostne naloge evropskega zelenega dogovora in izjavo z Brda, sprejeto na vrhu EU-Zahodni Balkan 6. oktobra 2021 na Brdu pri Kranju;

63.

opozarja, da so potrebna znatna prizadevanja za uresničevanje ciljev v zvezi z učinkovitostjo, varnostjo, diverzifikacijo in okolju prijaznejšima oskrbo z energijo in prometom, in sicer z izvajanjem evropskih podnebnih pravil (10), vzpostavitvijo instrumentov za oblikovanje cen ogljika in obravnavanjem energetske revščine; opozarja, da je treba povečati okoljsko trajnost vodne energije, čim bolj zmanjšati njen negativni vpliv in ustaviti njen razvoj na zavarovanih območjih;

64.

pozdravlja, da se je začel v okviru gospodarskega in naložbenega načrta EU za Zahodni Balkan izvajati naložbeni sveženj v višini 3,2 milijarde EUR, in poudarja preobrazbeno vlogo teh naložb; z zadovoljstvom ugotavlja, da bo eden od financiranih projektov prva plavajoča sončna elektrarna v Albaniji v zbiralniku Vau i Dejës; ponovno poudarja vlogo prihodnje železniške povezave Tirana–Podgorica, elektroenergetskega daljnovoda Elbasan–Bitola in plinovoda Fier–Vlora pri krepitvi regionalne in vseevropske povezljivosti; pozdravlja, da so se začela dela na povezovalnem daljnovodu sistemov za prenos električne energije Severne Makedonije in Albanije; opozarja, da morajo biti infrastrukturni projekti, tudi v pristanišču Durrës, skladni s standardi EU o javnih naročilih iz stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma;

65.

pozdravlja odpravo stroškov gostovanja med šestimi državami zahodnega Balkana; poziva vse zadevne strani, naj se pogajajo o načrtu, s katerim bi bilo mogoče sčasoma odpraviti stroške gostovanja med Albanijo in državami članicami EU;

Zunanja politika in varnost

66.

pozdravlja dejstvo, da Albanija ostaja zanesljiva in predana zunanjepolitična partnerica, ki se v celoti usklajuje z zunanjo, varnostno in obrambno politiko EU ter dejavno prispeva k misijam in operacijam EU za krizno upravljanje;

67.

izreka pohvalo Albaniji za odločen odziv in hitro usklajevanje z EU pri sprejetju sankcij za Rusko federacijo in njeno politično vodstvo zaradi napada na Ukrajino, vključno s prepovedjo vstopa v albanski zračni prostor; pozdravlja, da se država še naprej v celoti usklajuje z omejevalnimi ukrepi EU;

68.

poudarja, da ima Albanija kot država članica Nata izjemen pomen pri varovanju zunanjih meja EU, in poziva EU, naj okrepi podporo za varovanje meja v tej regiji;

69.

pozdravlja, da je država zavezana solidarnosti in multilaterizmu, saj je bila v obdobju 2022–2023 tudi članica varnostnega sveta OZN;

70.

71.

opozarja, da zlonamerni tuji akterji pogosto izkoriščajo etnične napetosti na Zahodnem Balkanu, tudi v Albaniji, in v teh državah preizkušajo metode za informacijsko manipulacijo in hibridno vojskovanje, s katerimi želijo spodkopati EU; priporoča, naj si EU in Albanija še naprej izmenjujeta primere dobre prakse in usklajujeta ukrepe v zvezi s tujim vmešavanjem in dezinformacijami; poudarja, da morajo EU in ZDA okrepiti partnerstvo in usklajevanje na Zahodnem Balkanu;

72.

poziva albansko vlado, naj še naprej spodbuja dobre sosedske odnose in krepi vključujoče regionalno povezovanje, ki vzpostavlja enako sodelovanje med vsemi šestimi državami, hkrati pa naj se tudi v prihodnje še tesneje usklajuje s standardi in pravnim redom EU, v ta namen pa izvaja in vzpostavlja skupni regionalni trg, ter se pri tem opira na dosežke regionalnega gospodarskega prostora pri krepitvi regionalne povezljivosti in povezovanja; je zadovoljen, da je Albanija sprejela dodatne protokole k Srednjeevropskemu sporazumu o prosti trgovini;

o o

73.

(1) UL L 107, 28.4.2009, str. 166.

(2) UL L 330, 20.9.2021, str. 1.

(3) UL C 202, 28.5.2021, str. 86.

(4) UL C 362, 8.9.2021, str. 129.

(5) UL C 425, 20.10.2021, str. 28.

(6) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0506.

(7) Sprejeta besedila, P9_TA(2022)0064.

(8) Kategorija IV: območje upravljanja habitata/vrst IUCN (Mednarodna zveza za ohranjanje narave).

(9) Kategorija IUCN II: narodni park.

(10) Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) (UL L 243, 9.7.2021, str. 1).

16.12.2022

Uradni list Evropske unije

C 479/57

P9_TA(2022)0215

Pregon opozicijskih voditeljev in pridržanje vodij sindikatov v Belorusiji

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. maja 2022 o pregonu opozicijskih voditeljev in pridržanju vodij sindikatov v Belorusiji (2022/2664(RSP))

(2022/C 479/05)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Belorusiji,

—	ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 21. in 22. oktobra 2021,

—	ob upoštevanju nedavnih izjav podpredsednika Evropske komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko v zvezi z Belorusijo z dne 10. novembra 2021 o razmerah na meji Evropske unije in z dne 28. februarja 2022 o ustavnem referendumu,

—	ob upoštevanju poročila Sveta OZN za človekove pravice z dne 4. marca 2022 o razmerah na področju človekovih pravic v Belorusiji pred predsedniškimi volitvami leta 2020 in po njih,

—	ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah in vseh konvencij o človekovih pravicah, katerih podpisnica je Belorusija,

—

ob upoštevanju preambule k ustavi Mednarodne organizacije dela o potrebi po priznanju načela svobode združevanja, konvencije Mednarodne organizacije dela o sindikalni svobodi in varstvu sindikalnih pravic ter konvencije Mednarodne organizacije dela o pravici do organiziranja in kolektivnega dogovarjanja,

—	ob upoštevanju 36. in 41. člena ustave Republike Belorusije, kar zadeva svobodo združevanja in pravico do ustanavljanja sindikatov,

—	ob upoštevanju izjave tiskovne predstavnice Evropske službe za zunanje delovanje z dne 29. aprila 2022 o novih represivnih ukrepih v Belorusiji, ki razširjajo področje uporabe smrtne kazni,

—	ob upoštevanju poročila posebne poročevalke OZN Anaïs Marin Svetu za človekove pravice z dne 4. maja 2021 o razmerah na področju človekovih pravic v Belorusiji,

—	ob upoštevanju izjave skupine G7 z dne 14. maja 2022 o ruski vojni proti Ukrajini,

—	ob upoštevanju člena 132(2) in 132(4) Poslovnika,

ker Lukašenkov režim v Belorusiji neposredno omogoča rusko vojaško agresijo proti Ukrajini, med drugim tako, da Rusiji omogoča napad na Ukrajino, tudi izstreljevanje balističnih izstrelkov z beloruskega ozemlja, namestitev in prevoz ruskega vojaškega osebja, skladiščenje in prevoz vojaške opreme in orožja, vključno s težkim orožjem, ruskim vojaškim letalom omogoča letenje prek beloruskega zračnega prostora v Ukrajino in zagotavlja oskrbovalna mesta;

ker je Belorusija 27. februarja 2022 v represivnem ozračju izvedla tako imenovani referendum, na katerem je bila sprejeta nova ustava, s katero je ogrožena njena nevtralnost in s katero se je država odpovedala statusu nejedrske države, predsedniku pa bo po prenehanju funkcije podeljena dosmrtna imuniteta pred kazenskim pregonom;

C.	ker je EU 2. decembra 2021 sprejela peti sveženj sankcij proti Belorusiji zaradi nenehnega kršenja človekovih pravic in instrumentalizacije migrantov;

D.	ker je EU leta 2022 sprejela vrsto ukrepov v odziv na vpletenost Belorusije v neizzvano, neupravičeno in nezakonito vojaško agresijo proti Ukrajini, vključno z individualnimi in gospodarskimi sankcijami;

E.	ker so sosednje države Belorusije, ki so države članice, kot so Poljska, Latvija in Litva, izpostavljene obliki hibridnega vojskovanja zaradi nezakonitih prehodov na zunanjih mejah EU, ki jih podpira beloruska država in katerih cilj je nadaljnje ustrahovanje in destabilizacija EU;

ker je Svet republike 4. maja 2022 odobril spremembo 289. člena kazenskega zakonika, ki uvaja smrtno kazen za „poskus terorističnih dejanj“, kar je v nasprotju s svetovnim trendom opuščanja smrtne kazni, medtem ko je bilo več kot 30 političnih zapornikov obtoženih ali obsojenih na dolge zaporne kazni v skladu z isto določbo kazenskega zakonika, drugi predstavniki demokratične opozicije ali politični aktivisti pa so iskani zaradi „terorističnih“ obtožb; ker je Belorusija edina evropska država, ki še vedno izvaja smrtno kazen;

ker so beloruske oblasti ukinile vsaj 275 organizacij civilne družbe in organizacij za človekove pravice ter blokirale več neodvisnih medijskih hiš zaradi vojnega poročanja, pri čemer so se sklicevale na širjenje ekstremističnega materiala in lažnih informacij; ker je 5. aprila 2022 beloruski generalni tožilec povedal, da je blokirano spletno mesto organizacije Human Rights Watch; ker je Aleksander Lukašenko razširil svojo kampanjo proti borcem za človekove pravice in novinarjem, ko je zaprl Andrzeja Poczobuta, uglednega novinarja in aktivista, ki je pripadnik poljske manjšine in je bil žrtev propagandne kampanje na podlagi lažnega zgodovinskega diskurza; ker je več kot 60 predstavnikov medijev v postopku kazenskega pregona; ker jih je 26 v zaporu;

ker je bil 6. julija 2021 predsedniški kandidat Viktar Babarika obsojen na 14 let zapora, vodja njegove predsedniške kampanje in dobitnica nagrade Evropskega parlamenta Saharova za svobodo misli za leto 2020 Marija Kalesnikova in njen odvetnik Maksim Znak pa sta bila obsojena na 11 oziroma 10 let zapora;

ker so bili 14. decembra 2021 vodilna predstavnika beloruske opozicije Siarhej Cihanovski in Mikola Statkevič, dobitnika nagrade Evropskega parlamenta Saharova za svobodo misli za leto 2020, ter Ihar Losik, Artsjom Sakav, Vladzimir Cihanovič in Dzmitrij Papov obsojeni na dolge zaporne kazni na podlagi izmišljenih obtožb, da so poskušali prevzeti oblast, spodbujali sovraštvo in družbene nemire ter ekstremizem; ker je bil Siarhej Cihanovski, ki je bil aretiran maja 2020, potem ko je napovedal, da namerava s kandidaturo za predsedniško mesto konkurirati dolgoletnemu beloruskemu diktatorju Aleksandru Lukašenku, in mu je od takrat odvzeta prostost ter je bil obsojen na 18 let zapora; ker je bil Mikola Statkevič, politični veteran in vodja neregistrirane politične stranke Narodna Hramada, ki je bil kandidat na predsedniških volitvah leta 2010, obsojen na 14 let zapora, Ihar Losik, Artsjom Sakav, Vladzimir Cihanovič in Dzmitrij Papov pa so bili zaradi podobnih obtožb obsojeni na 15, 16, 15 oziroma 16 let zapora;

J.	ker imajo sindikati temeljno vlogo pri zagotavljanju pravilnega delovanja demokracije, zastopanosti državljanov in delavcev ter zaščiti njihovih pravic;

ker je bilo 19. aprila 2022 aretiranih vsaj 18 voditeljev sindikatov in predstavnikov beloruskega neodvisnega sindikalnega gibanja, ki so bili na podlagi 342. člena kazenskega zakonika obtoženi organizacije in priprave dejanj, ki pomenijo hudo kršitev javnega reda, ali aktivnega sodelovanja pri teh dejanjih, kar je privedlo do aretacije, odvzema prostosti za dve do pet let ali zaporne kazni do štirih let; ker so med aretiranimi tudi predsednik Beloruskega kongresa demokratičnih sindikatov Aljaksander Jarašuk, ki je tudi podpredsednik Mednarodne konfederacije sindikatov in član upravnega organa Mednarodne organizacije dela, podpredsednik Beloruskega kongresa demokratičnih sindikatov Siarhej Antusevič, mednarodni sekretar Beloruskega kongresa demokratičnih sindikatov Aleh Padalinski, odvetnica Beloruskega kongresa demokratičnih sindikatov Alena Jaskova in predsednik Beloruskega združenja svobodnih sindikatov Mikola Šarah;

ker so se v zadnjih dveh mesecih okrepili napadi na sindikalne aktiviste in voditelje, predvsem na tiste, ki so nasprotovali podpori Belorusije ruski agresiji proti Ukrajini ter so že dalj časa podpirali demokracijo in opozicijo Lukašenkovemu režimu; ker je bil zadnji napad na neodvisno sindikalno gibanje 19. aprila 2022; ker so bile preiskave izvedene v uradu Beloruskega kongresa demokratičnih sindikatov in v uradih njegovih podružnic, tj. Beloruskega združenja svobodnih sindikatov, Svobodnega sindikata delavcev v kovinarstvu in Beloruskega sindikata delavcev v radijski in elektronski industriji, in sicer v Minsku in okoliških regijah, pa tudi na zasebnih domovih sindikalnih voditeljev in aktivistov;

ker so beloruske državne oblasti 17. maja 2022 aretirale Maksima Paznjakova; ker je 13. maja 2022 svet predstavnikov Beloruskega kongresa demokratičnih sindikatov izvolil Maksima Paznjakova (predsednika Beloruskega neodvisnega sindikata rudarjev in kemijskih delavcev) za podpredsednika Beloruskega kongresa demokratičnih sindikatov, s čimer je po statutu postal vršilec dolžnosti predsednika Beloruskega kongresa demokratičnih sindikatov; ker je svet Beloruskega kongresa demokratičnih sindikatov 13. maja 2022 pripravil izjavo, da bi še enkrat obsodil aretacije svojih sodelavcev in najavil, da bo kljub aretacijam nadaljeval z delom Beloruskega kongresa demokratičnih sindikatov, izjavo, ki je bila objavljena 16. maja 2022, pa je podpisal Maksim Paznjakov;

N.	ker je pregon neodvisnih sindikatov in voditeljev sindikatov v zadnjem času sistemske narave in gre za primere aktualne protisindikalne kampanje v Belorusiji, kot je Parlament poudaril tudi v svoji resoluciji z dne 7. oktobra 2021;

ker je več sindikalistov še vedno v priporu, med njimi predsednik in podpredsednik vodilne neodvisne konfederacije sindikatov Beloruskega kongresa demokratičnih sindikatov, pri čemer jim je na voljo samo omejeno pravno varstvo, nimajo pa dostopa do svojih družinskih članov ali sindikalnih sodelavcev; ker pridržani posamezniki ne morejo videti svojih družinskih članov ali sindikalnih sodelavcev, njihova varnost, zdravje in psihološko dobro počutje pa so še vedno zelo zaskrbljujoči;

ker je neodvisno sindikalno gibanje v Belorusiji že več let predmet hudih napadov; ker so prostori sindikatov pod nadzorom, aktivisti za pravice delavcev pa žrtve nadlegovanja, nezakonitih odpuščanj in aretacij, medtem ko se člane sindikatov ustrahuje, da bi jih prisilili v izstop; prav tako so bili preiskani zasebni domovi voditeljev in članov, nekatere sindikate pa je KGB (beloruska služba državne varnosti) 7. aprila 2022 razglasil za ekstremistične skupine, vključno z Beloruskim sindikatom delavcev v radijski in elektronski industriji;

ker so beloruske oblasti odvzele pravni status podružnicam Beloruskega neodvisnega sindikata (ki je član Beloruskega kongresa demokratičnih sindikatov) v družbi Grodno Azot in naftnih rafinerijah Naftan in Mozyr oil, zaradi česar so pravice tamkajšnjih delavcev še manj zastopane in zaščitene; ker je bila predsednica neodvisnega sindikata v naftni rafineriji OJSC Naftan Olga Britikova obsojena že petič zapored;

R.	ker je neodvisno sindikalno gibanje Belorusije že dolgo v ospredju boja za demokracijo in dialog v Belorusiji; ker bo pridržanje sindikalnih voditeljev negativno vplivalo na uveljavljanje sindikalnih pravic v Belorusiji in še toliko bolj na delavce;

ker režim v Minsku nenehno preganja državljane iz političnih razlogov, tudi zaradi protivojnih protestov, in ker so miroljubni protestniki še vedno pridržani, samovoljna pridržanja pa se izvajajo zaradi prikazovanja belo-rdeče belih simbolov, tudi v zasebnih domovih in na ozemljih; ker je bilo v Belorusiji po podatkih centra za človekove pravice Vjasna maja 2022 približno 1 200 ljudi obravnavnih kot politični zaporniki; ker je bilo od avgusta 2020 pridržanih več kot 40 000 oseb, zoper beloruske državljane pa je bilo vloženih več kot 5 500 kazenskih obtožb, medtem ko zoper osebe, odgovorne za sistematične kršitve človekovih pravic ali vpletene vanje, ni bila vložena niti ena obtožnica;

ker je kazenski pregon huda oblika represije in je v Belorusiji še vedno neselektiven in razširjen; ker je sodstvo v Belorusiji postalo učinkovit instrument za zatiranje pravic in svoboščin, sodniki pa dejavno izvajajo represijo; ker izmišljeni dokazi niso predmet objektivne kritične presoje in se nedemokratična zakonodaja slepo uporablja, obtoženci pa so selektivno obsojeni na najstrožjo možno kazen; ker belorusko prebivalstvo zaradi vsesplošnega nekaznovanja kršitev človekovih pravic še naprej živi v obupnih razmerah;

ker je Urad visokega komisarja OZN za človekove pravice ugotovil, da so posamezniki nenehno žrtev nepotrebne ali nesorazmerne uporabe sile, aretacij, pridržanj – vključno s pridržanjem v osamitvi – mučenja ali grdega ravnanja, posilstev ter spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola, ter da se jim sistematično odrekajo postopkovne pravice in pravica do poštenega sojenja; ker je bilo na tisoče beloruskih državljanov prisiljenih ali kako drugače primoranih zapustiti domovino in poiskati varnost v tujini;

ker je belorusko sodišče 6. maja 2022 obsodilo Sofijo Sapega, študentko na Evropski univerzi za humanistične vede in rusko državljanko, na šest let zapora zaradi spodbujanja sovraštva v družbi, potem ko je bila lani v Belorusiji pridržana po prisilnem pristanku letala, na katerem je bila na komercialnem letu med dvema glavnima mestoma EU;

ker je Belorusija začela s komercialnim obratovanjem beloruske jedrske elektrarne v Ostrovcu, ne da bi upoštevala vsa varnostna priporočila iz poročila EU o stresnem testu iz leta 2018; ker delovanje Belorusije ni transparentno in ne zagotavlja zanesljivih informacij o dogodkih na lokaciji jedrske elektrarne, kar potrjuje, da beloruska jedrska elektrarna ni varna in resno ogroža jedrsko varnost prebivalcev Belorusije, sosednjih držav in vse Evrope;

ponovno potrjuje solidarnost z beloruskim ljudstvom, ki se še naprej zavzema za suvereno, svobodno in demokratično Belorusijo, pri čemer ljudje tvegajo svobodo in vse pogosteje tudi življenje, ter zahteva takojšnjo in brezpogojno izpustitev vseh političnih zapornikov in vseh oseb, ki so samovoljno pridržane, aretirane ali obsojene na podlagi politično motiviranih obtožb, ter takojšen umik vseh obtožb zoper njih in njihovo popolno rehabilitacijo ter izplačilo finančnega nadomestila za škodo, povzročeno z nezakonitim pridržanjem; zahteva prenehanje državnega nasilja;

obsoja Lukašenkov režim, ki sistematično zatira državljane in ki je od ukradenih volitev 9. avgusta 2020 prisilil na tisoče Belorusov, da so pobegnili iz države; ponovno poudarja, da ta sistematična represija in prisilno razseljevanje civilistov pomenita hude kršitve človekovih pravic;

poziva k organizaciji novih svobodnih in poštenih volitev pod mednarodnim opazovanjem Urada za demokratične institucije in človekove pravice Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE); poudarja, da Evropska unija in njene države članice zaradi obsežnega ponarejanja volilnih izidov in kršitev človekovih pravic niso priznale izidov predsedniških volitev leta 2020 ter Aleksandra Lukašenka ne priznavajo za predsednika Belorusije;

opominja Belorusijo na njene obveznosti v skladu z mednarodnim pravom o človekovih pravicah in vztraja, da je treba v Belorusiji zagotoviti temeljne svoboščine in človekove pravice, pravno državo in delujoče neodvisno sodstvo; poziva beloruske oblasti, naj celovito sodelujejo z ustreznimi mednarodnimi organi, kot so Urad visokega komisarja OZN za človekove pravice, OVSE in Mednarodna organizacija dela, tudi z omogočanjem neoviranega dostopa in izvajanjem priporočil, ter spoštujejo svoje obveznosti v skladu z nacionalnim in mednarodnim pravom; vztraja, da je treba ustaviti vsakršno zatiranje, preganjanje, grdo ravnanje, spolno nasilje in nasilje na podlagi spola, prisilna izginotja in mučenje; poziva k odpravi diskriminacije žensk in ranljivih skupin, vključno z invalidi in osebami LGBTQI;

obžaluje, da so politična sojenja potekala za zaprtimi vrati in brez dolžnega pravnega postopanja, s čimer so bile kršene mednarodne obveznosti in zaveze države, pri čemer so bile v teh sojenih stroge in neupravičene kazni izrečene opozicijskim voditeljem, zlasti Siarheju Cihanovskemu, Mikalaju Statkeviču, Viktarju Babariki, Mariji Kalesnikovi, Maksimu Znaku, Iharju Losiku, Artsjomu Sakavu, Vladzimiru Cihanoviču in Dzmitriju Papovu; je seznanjen z nečloveškimi razmerami v beloruskih centrih za pridržanje, vključno s fizičnimi in psihološkimi zlorabami ter prenatrpanimi in nehigienskimi celicami;

poziva Komisijo in države članice, naj podprejo in zaščitijo zagovornike človekovih pravic in civilno družbo v Belorusiji, ki se bosta soočili s hudim zatiranjem, po potrebi tudi z izdajo nujnih vizumov za izstop iz Belorusije;

poziva beloruske oblasti, naj nemudoma in brezpogojno izpustijo vse pridržane sindikalne voditelje in predstavnike in umaknejo vse obtožbe, vložene zoper njih; zahteva prenehanje ustrahovanja neodvisnih sindikalnih voditeljev in aktivistov ter oviranjem delovanja neodvisnih sindikatov v Belorusiji; vztraja, da morajo beloruske oblasti odpraviti vse pravne in praktične ovire za organizacijo neodvisnih sindikatov in sodelovanje v njih; poziva beloruske oblasti, naj svojo zakonodajo uskladijo z mednarodnimi zavezami na področju delovnega prava, ustreznimi sklepi odbora strokovnjakov Mednarodne organizacije dela za uporabo konvencij in odbora Mednarodne organizacije dela za svobodo združevanja ter naj v celoti in nemudoma sodelujejo z Mednarodno organizacijo dela pri izvajanju priporočil preiskovalne komisije;

obsoja, da so beloruske oblasti nedavno aretirale in pridržale sindikalne voditelje in predstavnike, kar pomeni napad na človekove pravice in temeljne pravice, določene v mednarodnih konvencijah, tudi na pravice, ki jih zagotavlja Mednarodna organizacije dela, kot so pravica delavcev, da se organizirajo in sodelujejo pri javnem ukrepanju;

poziva beloruske oblasti, naj zagotovijo jasne informacije o tem, kje se nahajajo osebe, ki jim je bila odvzeta prostost in ki so bile aretirane iz političnih razlogov, in o njihovem zdravstvenem stanju ter naj te osebe nemudoma izpustijo in jim zagotovijo dostop do neodvisnega sodstva;

10.

ponovno poudarja, da je pravica do demonstracij in stavke temeljna pravica, in poziva Belorusijo, naj odpravi vse zakonske in praktične omejitve, ki ovirajo svoboščine, ter nemudoma ponovno vzpostavi pravni status neodvisnih sindikatov v več podjetjih, ki jim je bil ta status nedavno odvzet, med drugim v družbi Grodno Azot ter rafinerijah nafte Naftan in Mozyr oil, ter odpravi opredelitev sindikata REP kot ekstremistične organizacije;

11.

spodbuja sindikate v vseh državah članicah, naj dodatno okrepijo stike z beloruskimi partnerskimi sindikati, si z njimi izmenjujejo informacije o razvoju položaja sindikalnih aktivistov v Belorusiji in o represiji, ki jo nad njimi izvaja režim, olajšajo sodelovanje z njimi ter jim zagotovijo materialno in psihološko podporo;

12.

poziva Komisijo, naj poveča podporo za krepitev zmogljivosti, ki je namenjena neodvisnim beloruskim sindikatom, svobodnim medijem, civilni družbi in zagovornikom demokracije v Belorusiji in v izgnanstvu;

13.

poudarja, da ukrepi beloruskih oblasti proti neodvisnim sindikatom pomenijo kršitev nacionalne zakonodaje Belorusije in njenih mednarodnih obveznosti; poziva Mednarodno organizacijo dela, naj začasno prekine članstvo beloruskih provladnih sindikatov, saj ti ne zastopajo neodvisnega glasu delavcev niti ne varujejo njihovih pravic;

14.

poudarja pomembno usklajevalno vlogo Beloruskega kongresa demokratičnih sindikatov (BKDP) pri zastopanju članov neodvisnih beloruskih sindikatov v nacionalnih in mednarodnih institucijah ter poziva beloruske oblasti, naj končajo represijo in vzpostavijo delovne odnose z demokratičnimi in neodvisnimi sindikati, ki bodo temeljili na socialnem dialogu, kot način za vzpostavitev dialoga med oblastmi, državnimi institucijami, delodajalci in delavci ter civilno družbo na splošno;

15.

izraža globoko zaskrbljenost zaradi tveganj, ki jih je Belorusija ustvarila s tem, da je opustila nevtralnost ter začela gostiti ruske oborožene sile in z njimi izvajati skupne vojaške vaje; je seznanjen s povečanim vplivom Rusije v Belorusiji, vključno z njenim finančnim vplivom, ki vzbuja resne dvome o zmožnosti Belorusije za sprejemanje suverenih odločitev;

16.

je zgrožen nad tem, da je Lukašenkov režim podprl neizzvani ruski vojaški napad na Ukrajino, tudi s tako imenovanim referendumom, s katerim je bil ponovno vzpostavljen jedrski status države, pa tudi nad omogočanjem premikov tujih vojaških enot in orožja, uporabe državnega zračnega prostora, oskrbe z gorivom in skladiščenja vojaškega streliva;

17.

odločno obsoja, da ruska vojska uporablja belorusko ozemlje; obsoja podporo Belorusije in beloruskih oboroženih sil ter tajnih služb ruskemu vojaškemu napadu na Ukrajino, ki je neupravičen in neizzvan; meni, da je Belorusija soodgovorna za napad in nosi vse pravne posledice, ki izhajajo iz mednarodnega prava;

18.

poudarja, da ustavnega referenduma z dne 27. februarja 2022, ki so ga izvedle nelegitimne beloruske oblasti v kontekstu razširjenih kršitev človekovih pravic, brutalne represije in namerne uporabe dezinformacij, ni mogoče obravnavati kot legitimen demokratični izraz volje beloruskega ljudstva niti kot legitimacijo nadaljevanja nezakonitega predsedovanja Aleksandra Lukašenka; poziva beloruske oblasti, naj izvajajo priporočila neodvisne strokovne misije v okviru moskovskega mehanizma;

19.

obsoja dezinformacijske kampanje in širjenje kremeljske vojne propagande v Belorusiji;

20.

poziva države članice in Komisijo, naj zagotovijo, da bodo sprejeti vsi potrebni ukrepi za krepitev odpornosti na vse oblike tujega vmešavanja, ki bi jih lahko izvajal Lukašenkov režim, med drugim na kibernetske napade in dezinformacije v okviru ruske agresije proti Ukrajini;

21.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da nadaljnje povezovanje Rusije in Belorusije na več področjih, zlasti postopna militarizacija Belorusije in širše regije, predstavlja morebitni izziv za varnost in stabilnost evropske celine, zlasti za države v vzhodnem sosedstvu EU, s katerimi je Rusija že v konfliktu;

22.

izraža spoštovanje in podporo beloruskim državljanom, ki so šli na ulice in tvegali lastno varnost, da bi obsodili vojno, ki jo je začela Ruska federacija, in podporo nelegitimnega diktatorja Belorusije, ter tistim, ki so izvajali operacije sabotaže, da bi preprečili in onemogočili rusko vojaško logistiko na beloruskem ozemlju;

23.

obžaluje, da je Belorusija trenutno edina država v Evropi, ki še vedno izvršuje smrtno kazen in je še razširila njeno področje uporabe; obsoja, da je bila sprejeta sprememba kazenskega zakonika, ki uvaja smrtno kazen za „poskuse terorističnih dejanj“; meni, da lahko režim tako smrtno kazen zlahka zlorabi za likvidacijo svojih političnih nasprotnikov; opozarja, da so bili številni politični zaporniki obtoženi ali že obsojeni na dolge zaporne kazni na podlagi določb o terorizmu beloruskega kazenskega zakonika; poziva beloruske oblasti, naj nemudoma in trajno odpravijo smrtno kazen;

24.

poudarja, kako pomembno je obravnavati grožnje za jedrsko varnost, ki jih beloruska jedrska elektrarna predstavlja v okrožju Ostrovec; vztraja, da se mora Belorusija lotiti vprašanja jedrske varnosti beloruske jedrske elektrarne popolnoma pregledno in se zavezati, da bo v celoti izvajala priporočila strokovnega pregleda skupine evropskih regulatorjev za jedrsko varnost; do takrat podpira prepoved uvoza energije iz beloruske jedrske elektrarne na trg EU in odražanje tega položaja v mehanizmu EU za ogljično prilagoditev na mejah; poziva k uvedbi učinkovitih zaščitnih ukrepov proti neposredni ali posredni prodaji beloruske električne energije, proizvedene v jedrski elektrarni Ostrovec, na trge EU ter k ustavitvi naložb držav članic EU v projekte energetske infrastrukture v Belorusiji;

25.

pozdravlja predlog Komisije za šesti sveženj sankcij proti Rusiji in Belorusiji ter poziva Svet, naj zagotovi njegovo celovito in hitro izvajanje; poziva, naj se vse sankcije, sprejete proti Rusiji v celoti sprejmejo in ustrezno izvedejo proti Belorusiji, tudi v vseh prihodnjih svežnjih sankcij;

26.

poudarja, da je potrebna celovita preiskava zločinov Lukašenkovega režima zoper belorusko ljudstvo; poziva države članice, naj dejavno uporabljajo načelo splošne sodne pristojnosti in se pripravijo za sodne postopke proti beloruskim uradnikom, ki so odgovorni za nasilje in zatiranje ali so pri nasilju in zatiranju sodelovali, tudi proti Aleksandru Lukašenku;

27.

poziva Komisijo, države članice in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj sodelujejo z mednarodnimi partnerji, kot sta moskovski mehanizem OVSE in Svet OZN za človekove pravice, pa tudi z zagovorniki človekovih pravic in civilno družbo na terenu, da se zagotovi spremljanje, dokumentiranje in poročanje o kršitvah človekovih pravic ter nato odgovornost storilcev, žrtvam pa pravica;

28.

poziva institucije EU, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe znotraj mednarodnih institucij in v mednarodnih postopkih ter na Mednarodnem kazenskem sodišču ali drugih ustreznih mednarodnih sodiščih v podporo preiskavi in kazenskemu pregonu ukrepov, ki so jih v zvezi z rusko agresijo na Ukrajino sprejele politično odgovorne osebe v Belorusiji, zlasti Aleksander Lukašenko, kot vojnih hudodelstev in hudodelstev zoper človečnost;

29.

pozdravlja sistematična in dosledna prizadevanja predstavnikov beloruskih demokratičnih sil v Belorusiji in v izgnanstvu, zlasti voditeljice demokratične opozicije Svjatlane Cihanovske, Koordinacijskega sveta in Narodnega odbora za boj proti krizi; ponovno poudarja, da je treba stike in sodelovanje s temi silami nujno vzdrževati in razširiti; poziva EU in njene države članice, naj podprejo demokratično politično opozicijo v Belorusiji z zagotovitvijo potrebne pomoči za krepitev njenih zmogljivosti;

30.

obžaluje, da države članice pri odpoklicu svojih diplomatskih predstavnikov iz Belorusije niso delovale enotno in usklajeno;

31.

poziva Komisijo, Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice EU, naj okrepijo neposredno podporo beloruski opoziciji, civilni družbi, zagovornikom človekovih pravic, predstavnikom neodvisnih sindikatov in organizacijam neodvisnih medijev v Belorusiji in zunaj nje; poudarja pomen ohranjanja odnosov s temi posamezniki, spremljanja položaja in sojenj posameznim političnim zapornikom na terenu, poenostavitve vizumskih zahtev, izboljšanja azilnih postopkov in zagotavljanja začasnega zatočišča v državah članicah EU tistim iz Belorusije, ki iščejo zatočišče; se zavezuje, da bo okrepil svoje dejavnosti v podporo demokraciji; ponovno poziva k ciljno usmerjenemu programu pomoči EU za pomoč civilni družbi, neodvisnim medijem, akademskemu svetu, vključno s trajnim zagotavljanjem podpore Evropski humanistični univerzi, ki naj bo študijska osnova za beloruske študente, in beloruski opoziciji v izgnanstvu ter žrtvam političnega zatiranja in policijskega nasilja ter tistim, ki bežijo pred represivnim režimom;

32.

podpira priprave na mednarodno donatorsko konferenco pod vodstvom Unije za pomoč demokratičnim silam v Belorusiji; poziva EU, naj na operativni ravni sodeluje s predstavniki demokratičnih sil v Belorusiji, da bi sprejeli časovni načrt za izvajanje načrta gospodarske podpore in naložb v višini 3 milijard EUR, ki ga je Komisija že predvidela kot način podpore demokratičnim težnjam beloruskega ljudstva; poziva k političnemu dialogu med EU in demokratičnimi silami v Belorusiji, da bi poiskali skupno vizijo tega načrta podpore; poudarja, da je potrebna vsebinska javna razprava, da bi pridobili javno podporo vidnejšemu sodelovanju EU;

33.

poudarja pomen ustanovitve beloruskih ljudskih predstavništev po vsem svetu ter poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo nadaljnjo podporo za zaščito pravic in interesov beloruskih državljanov v tujini in interesov demokratične Belorusije, na primer s preučitvijo načinov za financiranje beloruskih ljudskih predstavništev;

34.

poziva države članice, naj izboljšajo sodelovanje pri upravljanju meja, boju proti trgovini z ljudmi in drugih varnostnih izzivih, ki jih je povzročil ali poslabšal beloruski režim;

35.

poziva Komisijo, Svet, podpredsednika/visokega predstavnika in države članice, naj še naprej opozarjajo na razmere v Belorusiji v vseh ustreznih evropskih in mednarodnih organizacijah, zlasti v OVSE, OZN in specializiranih organih OZN ter v Mednarodni organizaciji dela, da bi okrepili mednarodni nadzor nad kršitvami človekovih pravic ter mednarodno ukrepanje v zvezi z razmerami v Belorusiji ter odpravili nasprotovanje Rusije in drugih držav takšnemu ukrepanju;

36.

poziva institucije EU in države članice, naj organizirajo redna vrhunska srečanja z visokimi predstavniki demokratičnih sil v Belorusiji; meni, da bi to prispevalo k sprejetju skupnih političnih smernic za prihodnje odnose Unije z demokratično Belorusijo;

37.

naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, oblastem Republike Belorusije in predstavnikom beloruske demokratične opozicije.

16.12.2022

Uradni list Evropske unije

C 479/68

P9_TA(2022)0218

Boj proti nekaznovanju vojnih hudodelstev v Ukrajini

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. maja 2022 o boju proti nekaznovanju vojnih hudodelstev v Ukrajini (2022/2655(RSP))

(2022/C 479/07)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij in poročil o Ukrajini in Rusiji,

—	ob upoštevanju ustanovne listine Organizacije združenih narodov,

—	ob upoštevanju ženevskih konvencij iz leta 1949 in njihovih dodatnih protokolov,

—	ob upoštevanju haaških konvencij iz let 1899 in 1907,

—	ob upoštevanju Konvencije OZN o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida z dne 9. decembra 1948 in njenih dodatnih protokolov,

—	ob upoštevanju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča z dne 17. julija 1998 in sprememb iz Kampale iz leta 2010 o kaznivem dejanju agresije,

—	ob upoštevanju načel mednarodnega prava, priznanih v listini sodišča v Nürnbergu in sodbi sodišča (nürnberška načela), ki jih je razvila komisija OZN za mednarodno pravo in ki določajo, kaj je vojno hudodelstvo,

—	ob upoštevanju resolucij Varnostnega sveta OZN št. 1820 (2008) o spolnem nasilju kot vojnem orožju in št. 1888 (2009) o ustanovitvi funkcije posebnega predstavnika za spolno nasilje v konfliktih,

—	ob upoštevanju opredelitve „posilstva“ med vojno, ki sta jo leta 1998 oblikovala Mednarodno kazensko sodišče za Ruando in Mednarodno kazensko sodišče za Jugoslavijo,

—	ob upoštevanju resolucije Generalne skupščine OZN z dne 2. marca 2022 o agresiji proti Ukrajini in z dne 24. marca 2022 o humanitarnih posledicah agresije proti Ukrajini,

—	ob upoštevanju resolucije Sveta OZN za človekove pravice z dne 4. marca 2022 o razmerah na področju človekovih pravic v Ukrajini, ki izhajajo iz ruske agresije, v kateri je sklenil ustanoviti neodvisno mednarodno preiskovalno komisijo,

—	ob upoštevanju resolucije parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 28. aprila 2022 o agresiji Ruske federacije proti Ukrajini: zagotavljanje odgovornosti za resne kršitve mednarodnega humanitarnega prava in druga mednarodna kazniva dejanja,

—	ob upoštevanju izjave iz Versaillesa z dne 11. marca 2022,

—	ob upoštevanju obiska predsednice Roberte Metsola v Ukrajini 1. aprila 2022 in njene izjave o mednarodnih vojnih zločinih, storjenih v Ukrajini,

—	ob upoštevanju izjave visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 4. aprila 2022, ki jo je v imenu EU podal o ruskih grozodejstvih v Buči in drugih ukrajinskih mestih,

—

ob upoštevanju izjave tožilca Mednarodnega kazenskega sodišča Karima A. A. Khana, QC, z dne 2. marca 2022 z naslovom The situation in Ukraine: Receipt of Referrals from 39 States Parties and the Opening of an Investigation (Razmere v Ukrajini: prejem zaprosil 39 držav pogodbenic in začetek preiskave),

—	ob upoštevanju poročila Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) z dne 13. aprila 2022 o kršitvah mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic, vojnih hudodelstvih in kaznivih dejanjih zoper človečnost, storjenih v Ukrajini od 24. februarja 2022,

—	ob upoštevanju sporazuma med Mednarodnim kazenskim sodiščem in Evropsko unijo o sodelovanju in pomoči iz leta 2006,

—

ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2022/638 z dne 13. aprila 2022 o spremembi Sklepa 2014/486/SZVP o svetovalni misiji Evropske unije za reformo sektorja civilne varnosti v Ukrajini (EUAM Ukraine) (1), s katerim je bil spremenjen mandat te misije, da bi zagotovila podporo ukrajinskim oblastem ter olajšala preiskovanje in pregon vseh mednarodnih kaznivih dejanj, storjenih med rusko agresijo proti Ukrajini,

—	ob upoštevanju predloga Komisije o spremembi Uredbe (EU) 2018/1727 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zbiranjem, zavarovanjem in analizo dokazov, povezanih z genocidom, hudodelstvi zoper človečnost in vojnimi zločini, v Eurojustu (COM(2022)0187),

—	ob upoštevanju poročil organizacije Human Rights Watch o Ukrajini z dne 3. in 21. aprila 2022 ter poročila organizacije Amnesty International z dne 6. maja 2022,

—	ob upoštevanju člena 132(2) in 132(4) Poslovnika,

ker ruske vojaške sile in njihovi pooblaščenci od 24. februarja 2022, ko je Rusija začela novo fazo nezakonite, neizzvane in neupravičene vojne agresije proti Ukrajini, izvajajo vsesplošne napade na civiliste, vključno z ugrabitvami, zunajsodnimi usmrtitvami in mučenjem na nedavno napadenih in predhodno zasedenih območjih Ukrajine;

ker je več tisoč ljudi umrlo ali bilo ranjenih, približno 7,7 milijona ukrajinskih državljanov je bilo notranje razseljenih, skoraj 6 milijonov pa jih je pobegnilo v sosednje države; ker je bilo po navedbah komisarja za človekove pravice pri ukrajinskem parlamentu od 24. februarja 2022 iz Ukrajine v Rusko federacijo prisilno izgnanih 400 000 ukrajinskih civilistov, med katerimi je več kot 200 000 otrok; ker so ruske sile in njihovi pomagači večkrat preprečili vzpostavitev humanitarnih koridorjev in tako blokirali ali ovirali evakuacijo civilnega prebivalstva z obleganih ozemelj;

ker so grozodejstva ruskih enot in njihovih pomagačev v nedeljo, 3. aprila 2022, dosegla novo razsežnost z odkritjem trupel civilistov na ulicah mesta Buča, kamor ukrajinska vojska skoraj mesec dni ni mogla vstopiti; ker obstajajo poročila iz več predhodno zasedenih ukrajinskih mest, med drugim iz Buče, Irpina, Hostomela, Ivankiva in iz drugih krajev, ki so jih nato osvobodile ukrajinske oborožene sile, o množičnih grobiščih, v katerih je na stotine ljudi, in o truplih civilistov na ulicah, tudi žensk, otrok in starejših, nekateri pa so imeli na hrbtu zvezane roke; ker do grozodejstev, podobnih omenjenim, zelo verjetno redno prihaja v ukrajinskih mestih in vaseh, ki jih je napadla in jih še vedno zaseda Rusija in njeni pomagači, pri čemer je dejanski obseg vojnih zločinov verjetno veliko večji od doslej zabeleženega;

ker številna poročila, dopolnjena s fotografijami in videoposnetki, dokumentirajo hitre usmrtitve civilistov med rusko zasedbo vasi in mest, aretacije civilistov brez ustreznega postopka in grdo ravnanje, ki vključuje mučenje, posilstva civilistov, tudi otrok, s strani ruskih oboroženih sil in njihovih pomagačev ter uporabo nevodene artilerije, kasetnega streliva in protipehotnih min med ruskimi napadi na poseljenih območjih; ker Rusija uporablja spolno nasilje kot vojno orožje, da bi uničila ukrajinsko moralo, in kot obliko mučenja, da bi pridobila priznanja s posilstvom, prisilno izpostavljenostjo in grožnjami s spolnim nasiljem nad otroki, ženskami in moškimi ali njihovimi sorodniki; ker je posilstvo kot vojni zločin najtežje dokumentirati na način, ki ga je mogoče predstaviti sodišču in ki bo zdržal pred sodiščem; ker se bodo morale žrtve spolnih vojnih zločinov poleg fizičnih poškodb morda soočiti z večplastnimi tveganji diskriminacije in stigmatizacije; ker je čas ključnega pomena za zbiranje dokazov in pričevanj ter zdravstveno in psihološko pomoč žrtvam spolnega nasilja;

ker ruske oborožene sile in njihovi pomagači zadržujejo, ugrabljajo, napadajo in ubijajo novinarje, župane in zagovornike človekovih pravic; ker so novinarji in medijski delavci v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom zaščiteni s členom 79 dodatnega protokola I k ženevskim konvencijam; ker je bilo po podatkih platforme Sveta Evrope za zaščito novinarstva in varnost novinarjev ubitih vsaj deset ukrajinskih in mednarodnih medijskih delavcev, številni drugi pa so bili ranjeni;

ker so bili ruske oborožene sile in njihovi pomagači vpleteni v plenjenje civilne lastnine, vštevši hrano, oblačila, gospodinjske aparate, kurilni les in velike količine žita, pa tudi v uničevanje civilne infrastrukture, tudi tiste, ki skrbi za potrebe ranljivih družbenih skupin, stanovanjskih stavb, šol, vrtcev in bolnišnic; ker oborožene sile Ruske federacije in njihovi pomagači sistematično odvzemajo umetniška dela, artefakte in druge predmete velike kulturne vrednosti; ker je Ukrajina Rusijo obtožila kraje več sto tisoč ton žita in ker je OZN potrdil, da obstaja vse več dokazov, da so ruske čete zaplenile zaloge ukrajinskega žita in uničile skladišča, kar je še zaostrilo svetovno prehransko krizo in prispeva k morebitni lakoti v Ukrajini; ker je zaradi uničenja logistične infrastrukture in ruske pomorske blokade v Ukrajini zadržanih skoraj 25 milijonov ton žita; ker bodo okoljski in zdravstveni vplivi vojne uničujoči in dolgotrajni;

ker štiri ženevske konvencije in dodatni protokol I, katerih pogodbenici sta Ukrajina in Ruska federacija, določajo, da so resne kršitve mednarodnega humanitarnega prava, skupaj s hudimi kršitvami, vojni zločini; ker je za taka hudodelstva odgovoren vsak, ki ukaže ali stori takšna dejanja, pri njih pomaga in k njim napeljuje;

ker je Rusija novembra 2016 umaknila svoj podpis z Rimskega statuta; ker Ukrajina ni pogodbenica Rimskega statuta, vendar je dvakrat uporabila svoja pooblastila, da v skladu s členom 12(3) statuta sprejme pristojnost Mednarodnega kazenskega sodišča za domnevne zločine, ki se v skladu z Rimskim statutom zgodijo na njenem ozemlju;

I.	ker je 2. marca 2022 tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča sporočil, da je začel preiskavo razmer v Ukrajini na podlagi zaprosil, ki jih je prejel od držav pogodbenic (2);

J.	ker se je Ukrajina 3. marca 2022 ob podpori 45 sodelujočih držav sklicevala na moskovski mehanizem OVSE, da bi obravnavala kršitve človekovih pravic in humanitarne posledice ruskega napada na Ukrajino;

K.	ker je ukrajinski generalni tožilec v prvih treh mesecih vojne začel vsaj 9 300 preiskav in potrdil istovetnost stotin osumljencev iz Rusije za domnevne vojne zločine, med katerimi so plenjenje, umor, mučenje in posilstvo;

L.	ker so vladni in mednarodni pravosodni organi sprožili vrsto prizadevanj v zvezi z ugotavljanjem odgovornosti, vključno z začetkom formalne preiskave Mednarodnega kazenskega sodišča, pa tudi kazenske preiskave Francije, Nemčije, Litve in Švedske v skladu z načelom splošne pristojnosti;

ker je Svet OZN za človekove pravice 4. marca 2022 izglasoval ustanovitev mednarodne preiskovalne komisije za Ukrajino z mandatom za preiskavo kršitev človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava med ruskim napadom na Ukrajino leta 2022; ker je Varnostni svet OZN ohromljen v zvezi z razmerami v Ukrajini, saj ima Rusija možnost veta na vsako vsebinsko dejanje;

ker so Poljska, Litva in Ukrajina 25. marca 2022 napovedale ustanovitev skupne preiskovalne skupine za zbiranje dokazov in preiskovanje vojnih hudodelstev in kaznivih dejanj proti človečnosti ob podpori Agencije Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) in sodelovanju tožilstva Mednarodnega kazenskega sodišča, kot je bilo napovedano 25. aprila 2022; ker je usklajevanje med preiskavami Mednarodnega kazenskega sodišča in preiskavami vladnih organov in drugih mehanizmov bistveno, da bi lahko hitro zadostili pravici;

ker Mednarodno kazensko sodišče ni pristojno za kaznivo dejanje agresije v teh razmerah, saj niti Ukrajina niti Ruska federacija nista ratificirali Rimskega statuta in njegovih sprememb, povezanih s kaznivim dejanjem agresije; ker bi bilo treba to vrzel odpraviti z ustanovitvijo posebnega mednarodnega sodišča, ki bi bilo pooblaščeno za preiskovanje in pregon domnevnih kaznivih dejanj agresije, ki so jih proti Ukrajini zagrešili politični voditelji in vojaški poveljniki Rusije in njenih zaveznikov;

ponovno najostreje obsoja nezakonito, neizzvano in neupravičeno agresijo Ruske federacije proti Ukrajini ter jo znova poziva, naj nemudoma prekine vse vojaške dejavnosti v Ukrajini in brezpogojno umakne vse sile in vojaško opremo s celotnega mednarodno priznanega ozemlja Ukrajine, kot je 16. marca 2022 odredilo Meddržavno sodišče;

izraža globoko ogorčenje zaradi prijavljenih grozodejstev, vključno z vsesplošnim obstreljevanjem mest, prisilnimi deportacijami, uporabo prepovedanega streliva, napadi na civiliste, ki poskušajo zbežati s konfliktnih območij prek vnaprej dogovorjenih humanitarnih koridorjev, usmrtitvami civilistov, spolnim nasiljem, prisilnim razseljevanjem ter namernim plenjenjem in napadi na stanovanjska območja in civilno infrastrukturo, kot so bolnišnice, zdravstvene ustanove, šole, zavetišča in reševalna vozila, kar so hude kršitve mednarodnega humanitarnega prava in bi lahko pomenile vojna hudodelstva Ruske federacije in njenih pomagačev v Ukrajini, ki se doslej niso preganjala in so nekaznovana;

odločno obsoja grozljivo in sistemsko uporabo spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola kot vojnega orožja s strani ruskih oboroženih sil in njihovih pomagačev ter ob opozarjanju na resolucijo OZN št. 1820 (2008) o spolnem nasilju kot vojnem orožju potrjuje, da so posilstva in druge oblike spolnega nasilja lahko vojna hudodelstva, kazniva dejanja zoper človečnost ali konstitutivno dejanje v zvezi z genocidom, zato bi jih bilo treba preganjati v skladu z določbami mednarodnega prava in Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, zlasti členov 7 in 8; obžaluje omejen napredek pri učinkovitem pregonu spolnih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj na podlagi spola na Mednarodnem kazenskem sodišču; meni, da bi lahko bili primeri žrtev nezakonite invazije v Ukrajino precedens v zvezi s tem; poziva EU in njene države članice, naj podprejo vključevanje načela enakosti spolov v vse tekoče in prihodnje preiskave;

izraža polno podporo preiskavi domnevnih vojnih hudodelstev, hudodelstev in zločinov genocida zoper človečnost v Ukrajini, ki jo je sprožil tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča, delu preiskovalne komisije pri Uradu visokega komisarja za človekove pravice in prizadevanjem neodvisnih organizacij civilne družbe za zbiranje in ohranjanje dokazov o vojnih hudodelstvih; poudarja pomen hitrega dela in napredka, da bi zagotovili potrebne dokaze za preiskavo in pregon vseh odgovornih za odobritev, izvajanje in prikrivanje vojnih hudodelstev ter drugih kršitev človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava; poudarja resno tveganje, da bodo dokazi, povezani z vojnimi zločini, uničeni in jih zaradi stalnih sovražnosti ne bo mogoče zbrati in varno shraniti za namene preiskav vojnih zločinov v Ukrajini; meni, da je hitro ukrepanje ključnega pomena za sprejetje vseh potrebnih ukrepov, s katerimi bi zagotovili, da bodo storilci kršitev človekovih pravic in vojnih hudodelstev v Ukrajini odgovarjali za svoja dejanja;

poziva, naj se podpre tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča pri preiskovanju in pregonu domnevnih storilcev vojnih hudodelstev, hudodelstev zoper človečnost in morda genocida, in sicer s politično podporo, dajanjem na voljo vseh dokazov, vključno z obveščevalnimi podatki iz javnih virov, informacijami in podatki, satelitskimi posnetki in prestreženo komunikacijo, ter ustreznimi človeškimi in finančnimi viri za splošni proračun Mednarodnega kazenskega sodišča, da bi v celoti zaščitili njegovo neodvisnost in nepristranskost;

pozdravlja in v celoti podpira prizadevanja ukrajinskih tožilcev in preiskovalcev, da bi odgovorne za vojna hudodelstva in hudodelstva zoper človečnost privedli pred sodišče, ter poziva države članice EU, mednarodno skupnost in ustrezne institucije, naj ukrajinskim oblastem v celoti pomagajo v tem procesu;

poziva države članice in Komisijo, naj Ukrajini ponudijo vso potrebno pomoč za pravosodne zmogljivosti in vire, da bodo lahko učinkovito preiskali vojna hudodelstva in sodili v teh zadevah; poziva Komisijo in države članice, naj pomagajo ukrajinskim oblastem, da bodo lahko izpolnile ključna merila za boj proti nekaznovanju hudih mednarodnih zločinov, vključno z vojnimi hudodelstvi in hudodelstvi zoper človečnost;

poziva institucije EU in države članice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe v mednarodnih institucijah in postopkih ter na Mednarodnem kazenskem sodišču ali drugih ustreznih mednarodnih sodiščih, da bi podprle pregon vojnih hudodelstev, hudodelstev zoper človečnost ter kazniva dejanja genocida in agresije, ki sta jih zagrešila ruski in beloruski režim; poleg tega poziva, naj se te preiskave in kasnejši pregon uporabijo tudi za vse pripadnike ruskih oboroženih sil in vladne uradnike, vpletene v vojna hudodelstva; zato pozdravlja preiskave, ki jih je začelo več držav članic v skladu z načelom splošne pristojnosti in v podporo delu Mednarodnega kazenskega sodišča; prav tako pozdravlja spremenjeni mandat svetovalne misije Evropske unije za reformo sektorja civilne varnosti Ukrajine, ki ji bo omogočil podporo ukrajinskim oblastem pri preiskovanju in pregonu vseh mednarodnih kaznivih dejanj, storjenih med rusko invazijo v Ukrajino;

poziva ruske oblasti, naj nemudoma prenehajo prisilno razseljevati ukrajinske državljane, tistim, ki so jih že prisilno razselile na ozemlje Ruske federacije, pa dovolijo, da se varno vrnejo v Ukrajino;

10.

poziva države članice, naj zberejo dokaze in podprejo preiskavo tožilca Mednarodnega kazenskega sodišča, da bi ugotovili, ali vojna hudodelstva in hudodelstva zoper človečnost, ki so jih zagrešile ruske sile in njihovi pomagači v Ukrajini, pomenijo genocid;

11.

vztraja, da je treba izboljšati usklajevanje različnih mehanizmov za boj proti nekaznovanju za vojne zločine v Ukrajini, tudi z mednarodnim srečanjem, na katerem bo usklajeno zbiranje dokazov, s tem pa se bo povečala učinkovitost postopkov za prevzemanje odgovornosti; poziva institucije EU, naj ta prizadevanja za usklajevanje podprejo;

12.

poziva institucije EU, zlasti Komisijo, naj podprejo takojšnjo pripravo ustrezne pravne podlage s podporo uveljavljenih večstranskih forumov, kot so Združeni narodi in Svet Evrope, da se omogoči ustanovitev posebnega mednarodnega sodišča za kaznovanje agresije nad Ukrajino, ki so jo zagrešili politični voditelji in vojaški poveljniki Rusije in njenih zaveznic; poziva institucije EU, zlasti Komisijo, naj čim prej zagotovijo vse potrebne človeške in proračunske vire ter upravno, preiskovalno in logistično podporo za ustanovitev tega sodišča;

13.

poziva institucije EU, zlasti Komisijo, naj si prizadevajo za politično podporo podobno mislečih mednarodnih partnerjev in organizacij, zlasti Generalne skupščine OZN, za ustanovitev tega sodišča;

14.

pozdravlja ustanovitev skupne preiskovalne skupine Litve, Poljske in Ukrajine, ki jo bo usklajeval Eurojust in v kateri bo prvič udeležen tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča, da bi olajšali preiskave in pregon v sodelujočih državah, pa tudi tiste preiskave, ki bi jih lahko pozneje prenesli na Mednarodno kazensko sodišče; spodbuja države članice, naj se pridružijo skupni preiskovalni skupini;

15.

pozdravlja predlog Komisije z dne 25. aprila 2022 o razširitvi mandata in operativnih funkcij Eurojusta v zvezi z analizo, hrambo in izmenjavo dokazov v podporo preiskavam in pregonu najhujših mednarodnih kaznivih dejanj, zlasti genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojnih hudodelstev in povezanih kaznivih dejanj (3); poziva Eurojust, naj s temi novimi pooblastili podpre pristojne organe držav članic pri analizi dokazov, da bi pomagal zagotoviti naknadno dopustnost teh dokazov na nacionalnih ali mednarodnih sodiščih ali enakovrednih mehanizmih; poudarja, da bi bilo treba podaljšanje mandata pospremiti z ustreznim povečanjem sredstev za Eurojust;

16.

poudarja, da morajo EU in njene države članice v celoti izkoristiti svoje zmogljivosti in razpoložljiva pravna sredstva, da bodo storilci vojnih hudodelstev odgovarjali za svoja dejanja; v zvezi s tem pozdravlja pripravljenost Europola, da podpre skupno preiskovalno enoto, in poziva agencijo, naj na zahtevo tesno sodeluje z Eurojustom;

17.

opozarja, da je namen načela splošne sodne pristojnosti preprečiti nekaznovanost vojnih zločincev, tako da se vsem državam omogoči, da izpolnijo svojo obveznost pregona in kaznovanja storilcev; meni, da je treba organom kazenskega pregona in pravosodnim organom v državah članicah zagotoviti ustrezna orodja, da bodo lahko učinkovito zbirali potrebne dokaze za obsodbo vojnih zločincev; spodbuja države članice, naj učinkovito uporabljajo načelo splošne sodne pristojnosti za preiskovanje in pregon vojnih hudodelstev v Ukrajini ter poglobijo medsebojno sodelovanje, pri čemer naj ima Komisija usklajevalno in podporno vlogo;

18.

ponovno poziva Komisijo, naj predstavi akcijski načrt EU za boj proti nekaznovanosti, in poziva k vključitvi posebnega poglavja o Ukrajini;

19.

poziva Komisijo, naj tesno sodeluje z Mednarodnim kazenskim sodiščem in Eurojustom v okviru njegovega spremenjenega mandata pri dokumentiranju vojnih posilstev, zlorab in drugih oblik spolnega nasilja v Ukrajini, tudi z zbiranjem statističnih dokazov ali dokaznih vzorcev od ustreznih strokovnjakov ter zdravstvenih in farmacevtskih evidenc ter z iskanjem in dokumentiranjem pričevanj o vojnih posilstvih v Ukrajini, ki se pojavljajo v spletu, tisku in družbenih medijih in ki lahko preiskovalce vodijo do žrtev posilstev in spolnega nasilja; poziva, naj se to delo dopolni s podobnimi prizadevanji v begunskih taboriščih in, kadar je to mogoče, na terenu v Ukrajini; poziva EU ter države gostiteljice in tranzitne države, naj zagotovijo dostop do storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic, zlasti nujne kontracepcije, profilakse po izpostavitvi in splava, tudi za preživele žrtve posilstva;

20.

poziva mednarodno skupnost, naj resno razišče in kaznuje kazniva dejanja zoper okolje, zlasti obsežno onesnaževanje, vključno s čezmejno okoljsko škodo, saj se Rusija še naprej osredotoča na industrijske obrate in obrate za gorivo, oskrbo z električno energijo, oskrbo z vodo, kanalizacijske sisteme in druge objekte, kar povzroča obsežno onesnaženje, pa tudi uničuje močvirja, gozdove, narodne parke, zaščitena območja, med drugim izključitveno 30-kilometrsko cono v Černobilu, ter bivališča za ogrožene vrste in vrste, ki jim grozi izumrtje, kar bo imelo resne dolgoročne posledice;

21.

poziva k preiskavi domnevnega plenjenja in uničenja prostorov za skladiščenje hrane s strani ruskih sil in njihovih pomagačev ter k smiselni oceni njihovega svetovnega vpliva, zlasti na države v razvoju, ki uvažajo hrano;

22.

poudarja pomen obsežnih informacijskih sistemov EU, da bi zagotovili, da vojni zločinci ne morejo pobegniti in vstopiti na ozemlje EU neopaženi; je prepričan, da bo sedanja reforma pravnega okvira EU o izmenjavi informacij med organi kazenskega pregona pospešila zbiranje ustreznih informacij o vojnih zločincih v policijskih podatkovnih zbirkah različnih držav članic;

23.

obžaluje, da statut Interpola ne predvideva začasne prekinitve članstva, in poziva Interpol, naj ruskemu centralnemu uradu vsaj začasno onemogoči uporabo svojih podatkovnih zbirk;

24.

poziva Komisijo in države članice, naj podprejo dejavnosti, ki olajšujejo usposabljanje in ozaveščanje zagovornikov človekovih pravic, sodnikov in tožilcev o digitalnih dokazih in digitalni registraciji kršitev človekovih pravic, da bi povečali jasnost glede meril dopustnosti na nacionalnih in mednarodnih sodiščih;

25.

pozdravlja, da je ukrajinski parlament sprejel osnutek zakona št. #7304, ki Mednarodnemu kazenskemu sodišču omogoča delo v Ukrajini, in poziva ukrajinske oblasti, naj podprejo prizadevanja za ugotavljanje odgovornosti za huda mednarodna kazniva dejanja, tako da nemudoma ratificirajo Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča, s čimer bo Ukrajina formalno postala članica tega sodišča; poziva ukrajinske oblasti, naj ukrajinsko nacionalno zakonodajo in postopke uskladijo z mednarodnim pravom in tako okrepijo nacionalne pravne mehanizme za boj proti nekaznovanju za kazniva dejanja, naj nacionalno zakonodajo, zlasti kazenski zakonik, uskladijo z mednarodnim kazenskim pravom in mednarodnim humanitarnim pravom ter naj sprejmejo jasen in praktičen okvir za sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem in drugimi organi, ki preiskujejo kazniva dejanja, storjena v Ukrajini; opozarja, da morajo vse strani v konfliktu dosledno spoštovati mednarodno humanitarno pravo;

26.

poziva Komisijo, države članice in mednarodno skupnost, naj zagotovijo več finančnih sredstev in tehnične pomoči za zbiranje in shranjevanje velike količine dokazov o kršitvah mednarodnega humanitarnega prava, vojnih hudodelstvih in hudodelstvih zoper človečnost v Ukrajini; v zvezi s tem poziva EU, naj ta proces podpre s povečanjem sredstev iz Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa;

27.

pozdravlja svežnje sankcij proti Rusiji in poudarja, da mora biti zdaj prednostna naloga njihovo popolno in učinkovito izvajanje po vsej EU in s strani mednarodnih zaveznic EU; poziva k hitremu sprejetju šestega svežnja sankcij; poziva Komisijo, naj nujno vzpostavi pravni instrument, ki bo omogočal zaplembo zamrznjenega ruskega premoženja in sredstev, da se bodo lahko uporabila kot odškodnina in za obnovo Ukrajine;

28.

izraža globoko hvaležnost in spoštovanje za delo in predanost ukrajinske civilne družbe, vključno z njenim delom pri dokumentiranju nenehnih kršitev v Ukrajini in zagovarjanjem boja proti nekaznovanju v Ukrajini; ugotavlja, da je na ukrajinskem ozemlju veliko nevladnih organizacij, ki si prizadevajo za dokumentiranje vojnih hudodelstev, med drugim množičnih posilstev med vojno, in da je treba njihova prizadevanja podpreti in utrditi; poziva vse mednarodne in nacionalne akterje, ki si prizadevajo za odgovornost, naj tesno sodelujejo s civilno družbo in ji pomagajo pri sodnih postopkih, vključno z izboljšanjem dostopa do informacij in pomočjo žrtvam in prizadetim skupnostim ter medijsko pozornostjo, preglednostjo procesa in sodelovanjem civilne družbe v odziv na grozodejstva, ki jih je zagrešila Ruska federacija;

29.

poziva države članice, tudi s sodelovanjem v petem odboru Generalne skupščine Združenih narodov, in Združene narode, naj zagotovijo, da bo imela preiskovalna komisija Sveta OZN za človekove pravice zadostna finančna sredstva za neodvisno izvajanje vseh vidikov svojega mandata;

30.

globoko obžaluje odločitev o zaključku posebne opazovalne misije OVSE v Ukrajini, ker na zasedanju stalnega sveta OVSE 31. marca 2022 ni bilo soglasja o podaljšanju njenega mandata, in poziva države članice, naj preučijo vse možnosti za ponovno dodelitev mandata tej misiji;

31.

naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Organizaciji združenih narodov, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, predsedniku, vladi in parlamentu Ukrajine, predsedniku, vladi in parlamentu Ruske federacije ter generalnemu tožilcu Mednarodnega kazenskega sodišča.

(1) UL L 117, 19.4.2022, str. 38.

(2) 1. marca 2022 je njegov urad prejel zaprosilo države pogodbenice, ki jo je predložila Republika Litva. 2. marca 2022 je naslednja usklajena skupina držav pogodbenic predložila skupno zaprosilo: Republika Albanija, Avstralska zveza, Republika Avstrija, Kraljevina Belgija, Republika Bolgarija, Kanada, Republika Kolumbija, Republika Kostarika, Republika Hrvaška, Republika Ciper, Češka republika, Kraljevina Danska, Republika Estonija, Republika Finska, Francoska republika, Gruzija, Zvezna republika Nemčija, Helenska republika, Madžarska, Islandija, Irska, Italijanska republika, Republika Latvija, Kneževina Lihtenštajn, Veliko vojvodstvo Luksemburg, Republika Malta, Nova Zelandija, Kraljevina Norveška, Kraljevina Nizozemska, Republika Poljska, Portugalska republika, Romunija, Slovaška republika, Republika Slovenija, Kraljevina Španija, Kraljevina Švedska, Švicarska konfederacija ter Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska.

(3) Predlog Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2018/1727 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zbiranjem, zavarovanjem in analizo dokazov, povezanih z genocidom, hudodelstvi zoper človečnost in vojnimi zločini, v Eurojustu (COM(2022)0187).

16.12.2022

Uradni list Evropske unije

C 479/75

P9_TA(2022)0219

Socialne in ekonomske posledice ruske vojne v Ukrajini za EU – krepitev zmogljivosti EU za ukrepanje

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. maja 2022 o socialnih in ekonomskih posledicah ruske vojne v Ukrajini za EU – krepitev zmogljivosti EU za ukrepanje (2022/2653(RSP))

(2022/C 479/08)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. aprila 2022 o sklepih z zasedanja Evropskega sveta z dne 24. in 25. marca 2022, aktualnem dogajanju glede vojne proti Ukrajini ter sankcijah EU proti Rusiji ter njihovem izvajanju (1),

—	ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 25. marca 2022,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. marca 2022 z naslovom REPowerEU: skupni evropski ukrepi za cenovno dostopnejšo, zanesljivejšo in bolj trajnostno energijo (COM(2022)0108),

—	ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 27. maja 2020 o prepoznavanju potreb Evrope za okrevanje (SWD(2020)0098),

—	ob upoštevanju poročila Mednarodnega denarnega sklada o regionalnih gospodarskih obetih z dne 22. aprila 2022 z naslovom Europe: War Sets Back the European Recovery (Evropa – vojna zaustavlja evropsko okrevanje),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. marca 2022 o potrebi po nujnem akcijskem načrtu EU za zagotovitev prehranske varnosti v EU in zunaj nje zaradi ruskega napada na Ukrajino (2),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. maja 2022 o posledicah vojne v Ukrajini za ženske (3),

—

ob upoštevanju medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev (4),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. julija 2021 o pregledu makroekonomskega zakonodajnega okvira za boljši učinek na evropsko realno gospodarstvo ter večjo preglednost pri odločanju in demokratično odgovornost (5),

—	ob upoštevanju člena 132(2) in 132(4) Poslovnika,

A.	ker Rusija od 24. februarja 2022 izvaja nezakonito, neizzvano in neupravičeno agresijo proti Ukrajini;

B.	ker je ruska invazija v Ukrajini povzročila veliko humanitarno krizo, ki je prizadela milijone ljudi in bo neizogibno v EU povzročila tudi resen gospodarski šok, za katerega ne vemo, kako dolgo bo trajal in kako obsežen bo;

ker so najhujše posledice vojne v Ukrajini izgubljena življenja in humanitarna kriza, povezana z velikim številom ljudi na obleganih območjih in številnimi razseljenimi osebami; ker je po podatkih visokega komisarja OZN za begunce do 5. maja 2022 iz Ukrajine pobegnilo več kot 5,7 milijona ljudi, od tega jih je trenutno več kot 85 % v kateri od držav članic EU; ker breme humanitarne krize v glavnem nosijo države članice, ki mejijo na Ukrajino;

ker so vplivi konflikta na okolje, ki so posledica bombnih napadov, uhajanja nafte/plina in incidentov v kemijskih tovarnah in jedrskih elektrarnah, zelo zaskrbljujoči za prebivalstvo Ukrajine in EU; ker mora EU pomagati zaščititi pred okoljsko škodo, ki jo je povzročila vojna, ter odpraviti to škodo in kaznovati kazniva dejanja zoper okolje, saj bo vse to neizogibno imelo dolgotrajne posledice;

E.	ker se je Rusija enostransko odločila, da bo prekinila dobavo plina Bolgariji in Poljski; ker vse več držav članic EU izraža podporo popolnemu embargu na energente iz Rusije, da bi preprečili njeno izsiljevanje;

ker sankcije močno vplivajo na rusko gospodarstvo (po navedbah Mednarodnega denarnega sklada: 8,5 -odstotno zmanjšanje BDP in 21,3-odstotna inflacija v letu 2022); ker evropski nakupi fosilnih goriv iz Rusije (plačilo 800 milijonov EUR na dan Rusiji za dobavo) še vedno zagotavljajo režimu sredstva, ki pomagajo financirati vojno; ker je Komisija predstavila velikopotezen načrt za prepoved uvoza ruske nafte v šestih mesecih in rafiniranih proizvodov do konca leta;

ker bodo gospodarske razmere skupaj z učinki sankcij nujnih sankcij resno vplivale na socialne in gospodarske razmere, med drugim na trge dela EU in življenjske razmere; ker lahko kriza, ki je posledica vojne, negativno vpliva na gospodarsko rast in zaposlovanje, med drugim zaradi posledic na finančnih trgih, pomanjkanja energentov ter nadaljnjega pritiska na cene energije, stalnih ozkih grl v dobavni verigi in učinka na zaupanje;

ker je inflacija cen življenjskih potrebščin v EU v številnih državah dosegla raven, kot je ni bilo že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja, in je aprila 2022 znašala 7,5 %, kar je najvišja raven od uvedbe enotne valute, ki se je povečala predvsem zaradi dviga cen fosilne energije; ker so se zaradi tega zvišale cene kmetijskih proizvodov; ker naj bi se stopnja inflacije glede na najnovejšo napoved ECB za euroobmočje znižala s povprečno 5,1 % v letu 2022 na 2,1 % v letu 2023 in 1,9 % v letu 2024;

ker vse višja inflacija, zlasti pa hitro naraščanje cen hrane in energije v EU negativno vplivajo na najranljivejše prebivalstvo, kar še povečuje neenakost in poglablja revščino, tudi energijsko; ker se predvidoma plače ne bodo povečevale tako hitro kot inflacija, zato delavci izgubljajo kupno moč, njihove življenjske razmere pa bi se lahko v naslednjih nekaj mesecih poslabšale; ker bo to pomenilo tudi večji pritisk na zmogljivosti socialne politike, pa tudi na samodejne stabilizacijske mehanizme, kot so nacionalni sistemi zavarovanja za primer brezposelnosti; ker je bil evropski instrument za začasno podporo zmanjševanju tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE), ki ga je sprejela Komisija, uspešen;

ker naj bi se glede na svetovne gospodarske obete Mednarodnega denarnega sklada iz aprila 2022 svetovna rast upočasnila z ocenjenih 6,1 % v letu 2021 na 3,6 % v letih 2022 in 2023, kar je 0,8 oz. 0,2 odstotne točke manj, kot je bilo za leto 2022 oz. leto 2023 napovedano januarja; ker naj bi se rast v euroobmočju zmanjšala z ocenjenih 5,3 % v letu 2021 na 2,8 % v letu 2022 in 2,3 % v letu 2023;

K.	ker je v skladu s predlogom Komisije za skupno poročilo o zaposlovanju za leto 2022 obsežna uporaba ukrepov za ohranjanje delovnih mest med pandemijo prispevala k razmeroma omejenemu povečanju brezposelnosti v letu 2021, in sicer s 6-odstotnega povečanja v letu 2020 na zgolj 0,4 % v letu 2021 (6);

ker se mala in srednja podjetja soočajo s težavami pri pridobivanju finančnih sredstev bolj kot velika podjetja; ker upravni postopki malim in srednjim podjetjem otežujejo dostop do javnih sredstev; ker bi morali zato pri vseh pogojih za dostop malih in srednjih podjetij do finančne podpore upoštevati potrebne poenostavitve postopkov;

ker se Evropa spoprijema z novimi izzivi, kot so vse večja medgeneracijska neenakost, manjši obseg socialnih, zdravstvenih, gospodarskih in okoljskih priložnosti in virov, teritorialne razlike ter neenak dostop do temeljnih socialnih in zdravstvenih storitev, delovnih mest in poslovnih priložnosti ter socialne infrastrukture; ker je bilo leta 2020 v EU tveganju revščine ali socialne izključenosti izpostavljenih 96,5 milijona ljudi, kar je 21,9 % prebivalstva EU; ker sta se revščina in socialna izključenost v zadnjem desetletju zmanjšali; ker je potrebno dodatno zmanjšanje; ker je zmanjšanje neenakosti skupna odgovornost EU in držav članic; ker bi morali obravnavati temeljne vzroke dolgotrajnih gospodarskih in socialnih neravnovesij;

N.	ker je leta 2018 je približno 34 milijonov Evropejcev navedlo, da ne morejo ustrezno ogrevati svojih domov, medtem ko je v anketi na ravni EU leta 2019 6,9 % prebivalstva Unije navedlo, da si ne morejo privoščiti ustreznega ogrevanja svojih domov;

ker so trdni sistemi socialne zaščite bistveni za socialno odpornost v času krize; ker je glavna družbena posledica v Evropi povečanje življenjskih stroškov in cenovne dostopnosti blaga in storitev, kar ogroža človekove pravice, kot so dostop do hrane, stanovanja, oblačil in izobraževanja, ugodni delovni pogoji in zaščita pred brezposelnostjo ter dostop do zdravstvene oskrbe;

ker je bil v akcijskem načrtu za evropski steber socialnih pravic določen cilj, da se v EU število ljudi, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost, zmanjša za vsaj 15 milijonov, in je bila sprejeta vrsta predlogov za uresničitev tega cilja do leta 2030; ker bo v sedanjih razmerah ta cilj težje doseči, saj se bosta po napovedih v naslednjih mesecih povečali revščina in brezposelnost; ker so sistemi socialne zaščite močno obremenjeni, saj naj bi ublažili socialne učinke krize, pomagali beguncem in vsem zagotovili dostojne življenjske pogoje ter dostop do kakovostnih osnovnih storitev, kot so zdravstvo, izobraževanje in nastanitev;

ker je Mednarodna agencija za energijo ocenila, da bo presežek dobička v letu 2022 znašal 200 milijard EUR (7); ocenila je tudi, da bi lahko z začasnimi fiskalnimi ukrepi za nepričakovane dobičke v letu 2022 zagotovili do 200 milijard EUR za javne prihodke, s katerimi bi delno izravnali višje račune za energijo; ker je Komisija marca 2022 predlagala smernice za uvedbo začasnih davčnih ukrepov za nepričakovane dobičke (8);

ker je ruska vojna v Ukrajini pokazala odločnost, enotnost in moč EU pri zagovarjanju demokratičnih vrednot; ker je pokazala tudi, da so potrebne gospodarske, socialne in institucionalne reforme EU za spopadanje s svetovnimi posledicami ruske vojaške agresije; ker je nujno treba ohraniti doslej izjemno enotnost in solidarnost Unije, ki temelji na uporabi vseh razpoložljivih nevojaških orodij za končanje ruske agresije proti Ukrajini, in s skupnimi sredstvi obravnavati takojšnje posledice v EU, prav tako pa ohranjati zakonodajni program, katerega cilj je izboljšati socialno, gospodarsko in okoljsko odpornost Unije, čeprav nas želi Putin razdvojiti in iztiriti ta prizadevanja;

S.	ker je treba zagotoviti delovanje socialnega tržnega gospodarstva in enotnega trga tudi v času krize, da bi v celoti izkoristili njun potencial v korist evropskih potrošnikov in prispevali k povečanju produktivnosti, konkurenčnosti evropskih podjetij in ustvarjanju kakovostnih delovnih mest;

T.	ker je Komisija predstavila konkretne ukrepe za uresničitev načrta REPowerEU;

U.	ker mora EU postati pomembna sila na svetovnem prizorišču, ki bo lahko sama ukrepala in sprejemala odločitve, zlasti na področju obrambe, energije, kmetijstva, akvakulture in industrije;

ker je dostop do spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic vse težji tudi za begunke, ki prihajajo v EU; ker je EU zavezana uveljavljanju, varstvu in uresničevanju pravice vsakega posameznika ter vsake ženske in vsake deklice, da ima popoln nadzor nad svojo spolnostjo ter da lahko svobodno in odgovorno odloča o vsem, kar je povezano s spolnimi in reproduktivnimi pravicami, ter da nihče ne sme biti izpostavljen diskriminaciji, prisili in nasilju na podlagi spola;

Splošna stališča

izraža solidarnost z ukrajinskim narodom in priznava, da ima vojna, ki sedaj divja neposredno na mejah EU, hude družbene in gospodarske posledice za Evropo; se dobro zaveda, da demokracije in svobode ni mogoče izraziti v denarju ali družbenem udobju; ponovno najostreje obsoja nezakonito, neizzvano in neupravičeno vojaško agresijo Ruske federacije proti Ukrajini in vdor na njeno ozemlje, pa tudi vpletenost Belorusije;

poudarja, da ruska vojaška agresija na Ukrajino in upravičene sankcije EU proti Rusiji in Belorusiji vplivajo na gospodarsko okrevanje EU po pandemiji ter resno ogrožajo njeno strategijo za okrevanje in odpornost ter celovitost enotnega trga;

poudarja, da je sedanja vojna v Ukrajini zaostrila že tako hudo krizo cen energije po vsej Evropi, ki neposredno negativno vpliva na kupno moč vseh državljanov EU ter na mala in srednja podjetja; opozarja, da današnje visoke cene plina in električne energije vplivajo na večino držav članic, čeprav v različnem obsegu in v različnih obdobjih, in da je glede na sedanje zvišanje cen treba hitro ukrepati, da bi z usklajenim odzivom gospodarske in socialne politike prepoznali socialno-ekonomske posledice, se jim izognili in jih preprečili;

poudarja, da je pomembno nadgraditi energetsko infrastrukturo EU ter poskrbeti za večje naložbe vanjo, tudi v medsebojne povezave in čezmejno infrastrukturo za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, in energetsko učinkovitost, da se zagotovijo energetska suverenost in neodvisnost od oskrbe iz Rusije ter večja strateška avtonomija in energetska varnost;

je prepričan, da je treba v času krize dodatno okrepiti solidarnostne zmožnosti Unije; poziva Komisijo in Svet, naj bosta pripravljena, če z obstoječimi programi ne bo mogoče v zadostni meri odpraviti negativnih posledic krize, ter naj se odzoveta odločno, enotno in hitro ter solidarno do tistih, ki jih je prizadela ta nova huda kriza, da bi pomagala gospodinjstvom in podjetjem, zlasti malim in srednjim; poudarja, da je za omejitev širjenja krize bistvenega pomena odločen, usklajen in solidaren evropski odziv, s katerim je treba prepoznati, preprečiti in ublažili njene gospodarske in socialne posledice ter tako ohraniti podporo evropskih državljanov za ukrepe zoper Rusijo in za ukrepe podpore, ki jih potrebujejo Ukrajinci, da bi se lahko branili; poziva institucije EU, naj Ukrajini v skladu s členom 49 Pogodbe o Evropski uniji in na podlagi njenih dosežkov podelijo status kandidatke za članstvo v EU;

poudarja, da odločno podpira Ukrajino in ukrajinski narod; poudarja, kako pomembno je, da Evropski svet odobri pet svežnjev sankcij proti Rusiji, in poziva k njihovemu hitremu in učinkovitemu izvajanju; poziva države članice, naj nemudoma sprejmejo šesti sveženj sankcij, ki vključuje prepoved uvoza ruske nafte, kot ga je predlagala Komisija; ponovno poziva k takojšnjemu in popolnemu embargu na uvoz ruske nafte, premoga, jedrskega goriva in plina ter k popolni opustitvi plinovodov Severni tok 1 in 2; poziva, naj se sprejmejo nujni ukrepi za obvladovanje škode, ki jo povzročajo sankcije, da delavci in gospodinjstva ne bodo nosili bremena teh političnih odločitev;

podpira svetovna prizadevanja za pomoč Ukrajini, zlasti prek skupine G7, in poziva k odpisu ukrajinskega dolga; poziva Komisijo in države članice, naj vodijo delo v zvezi s solidarnostnim skrbniškim skladom za Ukrajino in strategijo za obnovo države po vojni; opozarja na svoje dolgotrajno stališče, da mora biti Parlament v celoti vključen v ustanavljanje in nadzor skrbniških skladov EU ter v operativno odločanje, povezano z njimi;

poziva Svet, naj razširi seznam posameznikov, zoper katere se izvajajo sankcije EU, vključno z ruskimi oligarhi, in pri tem upošteva seznam 6 000 posameznikov, ki ga je predstavila fundacija Navalnega; poziva k razširitvi sankcij EU na medijske subjekte, ki so povezani z Rusijo in delujejo v EU, zlasti na „tiskovno agencijo“ InfoRos, ki je povezana z rusko vojaško obveščevalno agencijo (GRU);

ugotavlja, da so nekdanji politiki, kot so Esko Aho, François Fillon in Wolfgang Schüssel, nedavno odstopili s položajev v ruskih podjetjih, in odločno zahteva, da to storijo tudi drugi, kot sta Karin Kneissl in Gerhard Schröder; nadalje poziva Svet, naj razširi seznam posameznikov, zoper katere se izvajajo sankcije EU, na evropske člane upravnih odborov večjih ruskih podjetij in politike, ki še naprej prejemajo ruski denar;

Usklajeno reševanje gospodarske in socialne krize

10.

je prepričan, da je učinkovit kratkoročni odziv prispevanje k blažitvi visokih cen energije za gospodinjstva in podjetja ter ohranjanje kupne moči, kakovostnih delovnih mest in javnih storitev, hkrati pa je treba še naprej izvajati evropski zeleni dogovor ter pravični, digitalni in zeleni prehod, pa tudi okrepiti akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic; poziva h krepitvi notranjega energetskega trga, da bi odpravili odvisnosti EU, ne da bi ustvarili nove;

11.

ponovno poudarja, kako pomembni so diverzifikacija virov energije, tehnologij in dobavnih poti, ob hkratnem preprečevanju učinkov vezanosti (poleg priprave obsežnega načrta za javne in zasebne naložbe v energijsko učinkovitost), obnovljivi viri energije in trajnostne dolgoročne javne naložbe za spoprijemanje s podnebnimi spremembami in reševanje problema oskrbe z energijo; zato poziva Komisijo, naj bolj uskladi načrtovanje in financiranje energijske učinkovitosti in obnovljivih virov energije, zlasti zelenega vodika; poziva k hitri odpravi subvencij za fosilna goriva;

12.

ponavlja oceno Komisije, da so potrebne dodatne letne naložbe v stotinah milijard (9) za spoprijemanje z izzivi in priložnostmi digitalne preobrazbe, zelenega in pravičnega prehoda ter gospodarskega in socialnega okrevanja; zato poudarja, da bo treba še več naslednjih let ohranjati višjo raven naložb ter krepiti navzgor usmerjeno konvergenco v EU;

13.

poziva Komisijo in države članice, naj javne naložbe in finančno podporo, vključno z javno finančno podporo za podjetja, dodeljeno v okviru prožnosti pravil o državni pomoči, pogojujejo z ustreznimi zahtevami, povezanimi s cilji javne politike, zlasti socialnimi, okoljskimi in finančnimi zahtevami, ki jih morajo upravičenci izpolnjevati, dokler prejemajo javno podporo, hkrati pa naj zagotovijo pošteno in odprto konkurenco, enake konkurenčne pogoje za naša podjetja in spoštovanje temeljnih načel, na katerih temelji naš enotni trg;

14.

priznava, da bo blažitev posledic višjih cen energije za ranljiva gospodinjstva ključnega pomena za obvladovanje revščine; poziva države članice, naj sredstva za socialne izdatke, tudi dohodkovno podporo, uporabljajo učinkovito in ciljno usmerjeno, da bi ublažile vpliv povišanih cen energije, zlasti za gospodinjstva z nizkimi dohodki, ter naj enako ravnajo pri financiranju javnih politik za večjo energijsko učinkovitost in širšo uporabo obnovljivih virov energije; poudarja, da bi morali pri rasti plač upoštevati dolgoročno inflacijo in rast produktivnosti, da se ohrani kupna moč gospodinjstev;

15.

se pridružuje Svetovemu pozivu Komisiji, naj pripravi predloge, v katerih bo učinkovito obravnavala problem pretiranih cen električne energije in obenem ohranila celovitost enotnega trga; opozarja na sedanje kratkoročne možnosti, ki jih je predstavila Komisija (neposredna podpora odjemalcem z dobropisi, davčnimi olajšavami ali „agregatorskim modelom/enim samim kupcem“, državna pomoč, obdavčitev, določitev najvišje cene in regulativni ukrepi, kot so pogodbe na razliko) za zmanjšanje posledic izjemno visokih cen na državljane in podjetja ter istočasno omejitev širjenja negativnih vplivov na trge električne energije; je zaskrbljen zaradi morebitnih zlorab trga; poziva Komisijo, naj oceni vpliv cen plina na delovanje trga z električno energijo, zlasti vlogo cene plina pri določanju končne cene;

16.

je zelo zaskrbljen zaradi posledic ruske vojne proti Ukrajini za prehransko varnost v EU; poudarja, da je treba nujno okrepiti pristop EU do prehranske varnosti in po potrebi povečati zmogljivosti za trajnostno proizvodnjo, da bi zmanjšali splošno odvisnost prehranskega sistema EU in povečali odpornost v verigi preskrbe s hrano; opozarja, da je skokovito povečanje proizvodnih stroškov močno vplivalo na agroživilski sektor, kot poudarja v svoji resoluciji z dne 24. marca 2022 o potrebi po nujnem akcijskem načrtu EU za prehransko varnost v EU in zunaj nje zaradi ruskega napada na Ukrajino, svari, da lahko omejitve izvoza, ki so jih napovedale številne države, povzročijo rast cen in destabilizacijo trgov ter prispevajo k lakoti in špekulacijam;

Integracija začasno razseljenih iz Ukrajine

17.

poudarja, da bi se lahko zaradi vojne v Ukrajini ter posledične rasti življenjskih stroškov in povečanja tveganja brezposelnosti v primeru, da se ne bi izvajali dodatni zaščitni ukrepi, še poslabšal položaj družin, beguncev, žensk, otrok, ki jim grozita revščina in socialna izključenost, ter tistih, ki potrebujejo dostop do kakovostne oskrbe; poziva Komisijo in države članice, naj svoja prizadevanja usmerijo v izvajanje evropskega jamstva za otroke, in sicer naj poskrbijo za dostop do brezplačnih kakovostnih storitev za otroke, ki bežijo iz Ukrajine, pod enakimi pogoji, kot veljajo za njihove vrstnike, ki so državljani EU, v državah gostiteljicah, sredstva za evropsko jamstvo za otroke pa naj nujno povečajo z ustreznim proračunom;

18.

meni, da je treba vsem, zlasti pa ženskam in deklicam, ki so žrtve vojnih hudodelstev in begunke v EU, zagotoviti dostop do vseh zdravstvenih storitev v vseh državah članicah; poziva države članice, naj pomagajo začasno razseljenim ukrajinskim ženskam, da zagotovijo splošen dostop do kakovostnega spolnega in reproduktivnega zdravstvenega varstva brez diskriminacije, prisile in zlorabe, ter obravnavajo vprašanje pravnega varstva in preprečijo kršitve človekovih pravic, katerih žrtve lahko postanejo; pozdravlja napoved Komisije, da bo dodelila 1,5 milijona EUR namenskemu projektu v podporo Skladu OZN za prebivalstvo za pomoč ženskam in dekletom v Ukrajini z zagotavljanjem storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja;

19.

poziva Komisijo in države članice, naj posebno pozornost namenijo položaju mladoletnikov brez spremstva, otrok, ki so ločeni od družine, in otrok, ki so bili v Ukrajini v institucionalni oskrbi, da bi zagotovile, da bodo izpolnjene njihove neposredne potrebe, da bodo ustrezno prepoznani in se jih bo spremljali ter da bodo države članice med seboj izmenjevale podatke, da bi jih ponovno združili z njihovimi družinami ali jih po možnosti ponovno vključili v ukrajinsko družbo, hkrati pa zagotovili, da bodo zaščiteni pred zlorabami in trgovino z ljudmi, zlasti mlade ženske in deklice;

20.

poudarja, da je kriza zaradi covida-19 pokazala, da delavci migranti bistveno prispevajo k evropskim gospodarstvom; vseeno opozarja, da ti delavci zelo pogosto delajo in živijo v slabih razmerah, nimajo socialne zaščite, da se jim odrekajo svoboda združevanja in pravice delavcev ter da so žrtve diskriminacije in ksenofobije; je zaskrbljen zaradi poročil o primerih delovnega izkoriščanja ljudi, ki prihajajo iz Ukrajine; poziva Komisijo in države članice, naj se spoprimejo s temi primeri in poskrbijo, da bodo pravice ukrajinskih delavcev zaščitene in da bo njihovo vključevanje potekalo ob polnem spoštovanju zakonodaje, enakosti in nediskriminacije; meni, da je treba podpirati sindikate in organizacije civilne družbe po vsej EU, tudi pri dejavnostih varovanja temeljnih delavskih in socialnih pravic beguncev, pri organizaciji in združevanju begunskih delavcev v sindikate ter krepitvi njihove vloge;

21.

poziva Komisijo, naj državam članicam, ki spoštujejo vladavino prava, zagotovi tudi finančno pomoč za sprejem in vključevanje beguncev v družbo in na trg dela, tudi za storitve oskrbe, namestitev, hrano, gmotno pomoč, programe usposabljanja in javne zavode za zaposlovanje; poudarja, da je treba invalidom, ki prihajajo iz Ukrajine, ponuditi posebno zaščito in oskrbo; poziva države članice, naj podprejo nacionalne organe, centre za sprejem, izobraževanje in zaposlovanje, nevladne organizacije in dobrodelne organizacije pri uporabi orodja EU za profiliranje znanj in spretnosti državljanov tretjih držav;

22.

poudarja, da bi bilo treba bolje financirati evropske sisteme duševnega zdravja in da bi bilo treba izboljšati dostop do oskrbe, saj lahko predstavlja izziv za obče prebivalstvo; poudarja, da predstavlja še večji izziv beguncem in drugim migrantom; meni, da bo treba nujno močno povečati sredstva za klinične storitve na področju duševnega zdravja, da bo mogoče beguncem pomagati pri spoprijemanju s travmami, poleg tega pa bo treba zagotoviti neklinične oblike pomoči v partnerstvu s šolami, organizacijami na ravni skupnosti in drugimi;

Nov sveženj ukrepov za odpornost Evrope

Sveženj ukrepov za socialno odpornost za ljudi

23.

poudarja, da se bodo gospodarske in socialne razmere v EU v prihodnjih mesecih po pričakovanjih še poslabšale, k temu pa bi lahko svoje dodale še višje cene energije in s tem višji izdatki za ogrevanje ter višja inflacija za drugo blago in storitve; ponovno poudarja, da bi bilo treba še naprej spremljati zdravstvena tveganja; meni, da bi se morala EU na to pripraviti ter do poletja 2022 vzpostaviti politični okvir in konkretne pobude za države članice, ki naj bodo namenjene podpori najranljivejšim skupinam prebivalstva; se pridružuje pozivu Sveta državam članicam in Komisiji, naj pred naslednjo zimsko sezono nujno vzpostavijo potrebne mehanizme solidarnosti in nadomestil ter sodelujejo pri skupnih ukrepih;

24.

poziva k pripravi začasnega evropskega svežnja za socialno odpornost, ki bo usklajeval sklop ukrepov in sredstev za okrepitev sistemov socialnega varstva in socialne zaščite v EU, vključno z nadaljevanjem in refinanciranjem instrumenta SURE, vse dokler bodo socialno-ekonomske posledice vojne negativno vplivale na trg dela, ter k vzpostavitvi instrumenta za socialno pomoč z večjo javno podporo obstoječim instrumentom, namenjenim najrevnejšim v naši družbi; poleg tega poziva k hitremu sprejetju socialnega sklada za podnebje; poziva k okrepitvi naložb v socialne podnebne ukrepe; poziva države članice, naj razmislijo o začasni ukinitvi nacionalnih shem indeksacije najemnin, kjer obstajajo;

25.

poziva Komisijo, naj organizira nadaljevanje socialnega vrha v Portu, pri katerem naj sodelujejo institucije EU in socialni partnerji, da bi razpravljali o izzivih izrednih razmer, v katerih smo se znašli zaradi vse večje inflacije in njenih socialnih posledic, zlasti v zvezi z življenjskimi pogoji, pravično porazdelitvijo bogastva med različnimi skupinami v družbi in dostojnimi plačami, ter naj si prizadeva za posodobitev akcijskega načrta za evropski steber socialnih pravic, da bi dosegli zastavljene cilje, in sicer s sprejetjem dodatnih predlogov, kjer je potrebno, oziroma z dodatnimi finančnimi sredstvi;

26.

želi poudariti, da bo Komisija predstavila priporočilo Sveta o okviru za sheme minimalnega dohodka, da bi zaščitili pravico do dostojnega življenja, izkoreninili revščino ter obravnavali vprašanja ustreznosti in kritja, vanj pa bo vključila tudi klavzulo o prepovedi poslabšanja položaja, saj je to nujno potrebno; opozarja, da je Komisija v priporočilih za posamezne države vključila priporočilo o sistemih minimalnega dohodka in navedla, da jih niso vse države članice določile nad pragom revščine; poleg tega poziva, naj se sprejmejo sistemi nadomestil za pridobitev kvalifikacij za ljudi, ki potrebujejo pomoč in se želijo udeležiti poklicnega usposabljanja ali terciarnega izobraževanja, da bi pokrili stroške izobraževanja in osnovne potrebe;

27.

opozarja, da je kriza zaradi covida-19 še posebej prizadela mlade v smislu zaposlovanja, izobraževanja, usposabljanja in duševnega počutja; je zaskrbljen, ker utegnejo gospodarske posledice sedanje krize, ki je posledica ruske agresije v Ukrajini, povzročiti močno povečanje brezposelnosti mladih v Evropi, kar bo imelo dolgotrajne socialno-ekonomske posledice;

28.

opozarja, da je pravica do ustreznega življenjskega standarda, vključno s stanovanjem, vključena v Splošno deklaracijo človekovih pravic; opozarja, da bo stanovanjski trg v Evropi pod še večjim pritiskom, zato poziva Komisijo in države članice, naj si prizadevajo za zagotovitev dostopa vseh prebivalcev do dostojnih in cenovno dostopnih stanovanj prek nacionalnih načrtov za cenovno dostopna stanovanja, vključenih v nacionalne reformne programe; v zvezi s tem pozdravlja evropsko platformo za boj proti brezdomstvu;

29.

svari pred učinki sedanje vojne na svetovne verige preskrbe s hrano in cene hrane ter pred njenimi posledicami za kupno moč; spričo zvišanja cen hrane pozdravlja, da so bila sprejeta višja minimalna sredstva za ukrepe socialnega vključevanja v novem ESS+ in še dodatni 3 % za ukrepe v okviru Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim, ter spodbuja države članice, naj dodelijo več kot znašajo minimalne zahteve v skladu z ESS+;

Sveženj ukrepov za gospodarsko pomoč podjetjem

30.

ponovno poziva k usklajenemu delovanju EU za obravnavanje gospodarskih in socialnih posledic ruske vojne proti Ukrajini in uvedenih sankcij; predlaga oblikovanje svežnja za gospodarsko pomoč podjetjem, vključno z gospodarskimi, proračunskimi in zakonodajnimi deli, za mala in srednja podjetja in javne naložbe, ne da bi pri tem ogrozili podnebne cilje EU za leti 2030 in 2050; meni, da bi moral ta sveženj vsebovati vsaj naslednje:

(a)	da Komisija pripravi analizo, v kateri bodo opredeljeni sektorji, ki so jih kumulativni učinki višjih cen energije in surovin ter posledice vojne najbolj prizadeli, v skladu s cilji boljšega pravnega urejanja;

(b)

da se poveča pomoč za podjetja v teh sektorjih z zagotavljanjem prožne uporabe pravil o državni pomoči, hkrati pa se zagotavlja poštena konkurenca ob upoštevanju ustreznih zavezujočih zahtev glede trajnostnosti, vključenih v poslovne modele podjetij, kot so prepoved kolektivnega odpuščanja, višja energijska učinkovitost, dodatna uporaba energije iz obnovljivih virov in cilji glede zmanjšanja porabe neobdelanih materialov;

(c)	da se sprejme strategija diverzifikacije in s tem zagotovi zanesljiva oskrba s surovinami in kritičnimi surovinami, kot so redke zemeljske kovine, ter da se zagotovijo trajnostne dobavne verige v skladu s Pariškim sporazumom;

(d)

da se zagotovi energetska neodvisnost od dobav iz Rusije ter večja strateška avtonomija, in sicer z nadgradnjo energetske infrastrukture EU ter večjimi naložbami vanjo, tudi v medsebojne povezave in čezmejno infrastrukturo za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, in z energetsko učinkovitostjo;

(e)

da se poveča raven jamstva EU v programu InvestEU za spodbujanje naložb v podporo evropskim malim in srednjim podjetjem, tudi za namene kapitalske podpore, ter vzpostavitev posebnega okna za podjetja, ki jih prizadenejo posledice vojne, in za projekte, ki so povezani z energetsko neodvisnostjo in ki podpirajo energetske in podnebne cilje v tem programu ter se financirajo z dodatnimi sredstvi;

31.

opozarja na nedavne sklepe Sveta, v katerih je države članice in Komisijo pozval, naj tudi v prihodnje čim bolje izkoriščajo nabor orodij za državno pomoč, med drugim novi začasni krizni okvir za državno pomoč; v zvezi s tem poudarja, da v okviru za državne pomoči, ki ga je predstavila Komisija, manjkajo pogoji glede trajnostnosti in socialnih meril; vztraja, da morajo institucije in države članice EU poskrbeti, da bo javnofinančna pomoč, zagotovljena podjetjem za boj proti ekonomskim posledicam pandemije in vojne, pogojena s tem, da se finančna sredstva porabijo v korist zaposlenih in da podjetja, dokler prejemajo to pomoč, ne izplačujejo bonusov upravi, ne tajijo davkov, ne izplačujejo dividend in ne ponujajo odkupa delnic;

32.

pozdravlja, da bo Komisija kmalu sprejela instrument za izredne razmere na enotnem trgu; poziva Komisijo, naj v ta zakonodajni okvir vključi določbe, ki bodo zahtevale stresne teste za podjetja, podobne stresnim testom za finančne institucije, s katerimi bi opredelili in ocenili tveganja v njihovi dobavni verigi, vključno z zunanjimi učinki ter socialnimi, okoljskimi in političnimi tveganji, in zagotovili morebitne odzive nanje;

33.

opozarja, kako pomemben je dobro delujoč enotni trg, ki je hrbtenica gospodarstva EU; poudarja, da je ruska invazija na Ukrajino izpostavila številne izzive za odpornost EU na motnje v povpraševanju in ponudbi, ki vplivajo na njeno industrijo in razdrobijo enotni trg; poziva Komisijo, naj pripravi nove predloge za spodbujanje zasebnih akterjev k naložbam v EU in zlasti za okrepitev enotnega trga storitev, za napredek na področju unije kapitalskih trgov in bančne unije ter uporabo novih oblik javno-zasebnih partnerstev, v katerih država prevzema omejena tveganja financiranja, da bi privabila več naložb zasebnega sektorja, kot so sheme podpore za mala in srednja podjetja zaradi covida-19;

Povečanje zmogljivosti EU za ukrepanje

34.

poudarja, da so ob evropskem odzivu na krizo zaradi covida-19 evropski državljani menili, da jih EU ščiti in jim odpira možnosti, zlasti z vzpostavitvijo programa SURE in instrumenta NextGenerationEU; poudarja, da niti sklad NextGenerationEU niti njegova komponenta za okrevanje in odpornost in tudi ne prožnost v sedanjem večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 ne zadostujejo za polno kritje finančnih potreb, ki so nastale zaradi vojne v Ukrajini; opozarja, da ti instrumenti niso bili zasnovani z namenom in v obsegu, da bi z njimi obravnavali nove izzive, ki izhajajo iz ruske agresije in invazije, ter hkrati ohranjali naložbe v programe in politike EU, vključno s pomembnimi prednostnimi nalogami, kot so pravični, zeleni in digitalni prehod;

35.

poudarja, da je treba čim bolje izkoristi obstoječe možnosti financiranja, prožnost in druge določbe iz uredbe o večletnem finančnem okviru in iz finančne uredbe; kljub temu je prepričan, da je treba v proračunu EU zagotoviti dodatno prožnost, tudi s polno uporabo sproščenih sredstev, za odzivanje na nepredvidene in nujne potrebe; poziva Komisijo, naj čim prej, najpozneje pa v prvem četrtletju leta 2023, opravi poglobljen pregled delovanja sedanjega večletnega finančnega okvira in pripravi zakonodajni predlog za njegovo celovito revizijo; pričakuje, da se bodo pri tej reviziji upoštevale dolgoročne posledice vojne v Ukrajini in sprejeti nujni ukrepi;

36.

ponovno poudarja, da je pripravljen uporabiti vse razpoložljive proračunske instrumente EU, da bi ljudem, ki bežijo pred vojno v Ukrajini, čim bolj finančno pomagali, in svari, da ta mobilizacija sredstev ne bi smela škoditi obstoječim programom in ukrepom; poziva Komisijo, naj poišče dodatna nedodeljena sredstva, zlasti iz prejšnjih programov, ki bi jih lahko uporabili za podporo Ukrajini in obravnavanje posledic vojne;

37.

pozdravlja načrt, ki ga je Komisija predstavila v okviru novega programa REPowerEU, da bi Evropa postala neodvisna od ruskih fosilnih goriv precej pred letom 2030, začenši s plinom, v luči ruskega napada na Ukrajine; poziva Komisijo, naj preuči, kako bi lahko ta program skupaj z nacionalnimi načrti za okrevanje in odpornost uporabili za spodbujanje naložb v energetski prehod, vključno s financiranjem večdržavnih projektov na področju energetske varnosti;

38.

poziva k hitremu izvajanju nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, zlasti na področju energije, na nacionalni in evropski ravni; je trdno prepričan, da bi se s tem morala povečati strateška avtonomija EU;

39.

želi spomniti, da ni bilo sklenjenih za več kot 200 milijard EUR posojil; zato poziva države članice, naj posojila, za katera v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost ni bilo zaprošeno, uporabijo za kritje sedanjih negativnih gospodarskih in socialnih stroškov, ki so posledica vojne, v skladu z uredbo o mehanizmu za okrevanje in odpornost;

40.

je seznanjen s sklepi Mednarodnega denarnega sklada, da je za obravnavanje novih pretresov primernejša fiskalna kot monetarna politika in da bi bilo treba samodejnim fiskalnim stabilizatorjem omogočiti svobodno delovanje, dodatna sredstva pa bi bilo treba med drugim dodeliti za humanitarno pomoč beguncem in za transferje gospodinjstvom z nizkimi dohodki ter ciljno usmerjeno podporo ranljivim, vendar uspešnim podjetjem;

41.

je seznanjen s sporočilom Komisije o smernicah za fiskalno politiko za leto 2023 (10) in njenim pozivom, naj se ohrani spodbujevalna fiskalna naravnanost, hkrati pa tudi pripravljenost na odzivanje na spreminjajoče se gospodarske in družbene razmere; pričakuje, da bo Komisija pripravila sklop ukrepov fiskalne politike za odzivanje na gospodarske pretrese in močan porast revščine; v zvezi s tem pričakuje tudi, da se bo splošna odstopna klavzula uporabljala, dokler bo prisotna izvirna utemeljitev zanjo; meni, da bi lahko imela vrnitev k fiskalnim pravilom v aktualnih razmerah neželene posledice za gospodarstvo EU in zmožnosti držav članic, da se spoprimejo s sedanjo krizo;

42.

ob sedanjih svetovnih geopolitičnih izzivih, kot sta pandemija covida-19 in ruska invazija v Ukrajini, želi znova razmisliti o gospodarskem upravljanju EU, da bi povečali odpornost na pretrese in krize ter okrepili njeno socialno in energetsko razsežnost; poziva Komisijo, naj prenovi celovit odziv gospodarske politike na sedanjo krizo, da bi učinkovito obravnavali gospodarske in socialne neenakosti v luči ogromnih naložbenih potreb;

43.

poziva Komisijo, naj začne pregled fiskalnih pravil EU; ugotavlja, da je treba pri pregledu okvira gospodarskega upravljanja upoštevati posledice pandemije, vojno in posledice za energetski prehod;

44.

poziva k ustanovitvi novega namenskega evropskega sklada (sklada za strateško neodvisnost Evrope) za financiranje čezmejne energetske infrastrukture, pri čemer bi preprečili učinke vezanosti na fosilna goriva, ter za financiranje proizvodnje energije iz obnovljivih virov in energijske učinkovitosti, ki bi prispeval k uresničevanju ciljev evropskega zelenega dogovora ter utrl pot kibernetski varnosti, konkurenčnosti industrije, krožnemu gospodarstvu, prehranski varnosti in trajnostnemu razvoju, s čimer bi zagotovili neodvisnost Evrope in zaščitili kakovostne javne storitve v prihodnjih desetletjih; vztraja, da bi bilo treba tovrsten sklad ustanoviti po rednem zakonodajnem postopku ter da bi moral delovati pod popolnim nadzorom Evropskega parlamenta, upravljati pa bi ga morala neposredno Komisija; poudarja, da bi bilo treba njegov skupni znesek določiti na podlagi jasne ocene stroškov in naložbenih vrzeli; poziva, naj vse to temelji na izkušnjah, pridobljenih v okviru instrumenta NextGenerationEU;

45.

poudarja, da so hkrati potrebna dodatna nova lastna sredstva EU, da bi krili vsaj stroške odplačila instrumenta NextGenerationEU (glavnica in obresti) ter zagotovili dolgoročno vzdržno financiranje proračuna EU, da bi preprečili financiranje novih prednostnih nalog EU v škodo obstoječih programov in politik EU; je odločen pozorno spremljati izvajanje dogovorjenega in pravno zavezujočega časovnega načrta za lastna sredstva iz decembra 2020; poziva Svet, naj pospeši pogajanja o prvi košarici lastnih sredstev EU, ki vključuje prihodke iz mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah in sistema za trgovanje z emisijami ter delež dobička največjih in najbolj dobičkonosnih multinacionalnih podjetij, da bi dogovor dosegli pred zaključkom proračunskega postopka za leto 2023; ponovno poziva k takojšnji uvedbi druge košarice novih lastnih sredstev, vključno z davkom na finančne transakcije, in poziva Komisijo, naj predlog predstavi še pred decembrom 2023; poudarja, da je treba sprejeti nadaljnje ukrepe, če predlagani novi viri lastnih sredstev ne bodo sprejeti ali ne bodo ustvarili pričakovane ravni prihodkov za proračun EU; v zvezi s tem opozarja na pomen rednega dialoga o lastnih sredstvih med tremi institucijami;

46.

poudarja, da bi lahko bila, kot je poudaril Evropski svet, začasna obdavčitev nepričakovanih dobičkov ali regulativni posegi v zvezi z njimi vir nacionalnega javnega financiranja; poziva Komisijo in države članice, naj uskladijo zasnovo shem za obdavčitev nepričakovanega dobička ali drugih regulativnih ukrepov, da bi se uporabili za ublažitev družbenih in gospodarskih posledic vojne v Ukrajini za EU;

47.

poudarja, da je nujno treba čim prej začeti izvajati sporazum OECD o minimalni efektivni obdavčitvi v okviru drugega stebra, hkrati pa izvajati tudi prvi steber, ki se osredotoča na pravičnejšo porazdelitev dobička in pravice do obdavčitve med državami v zvezi z največjimi multinacionalnimi podjetji, tudi tistimi v digitalnem sektorju (11);

48.

ponovno poudarja, da se je nujno treba boriti proti davčnim utajam, izogibanju davkom in agresivnemu davčnemu načrtovanju, in sicer z nadaljnjimi reformami, vključno s tistimi, ki jih je predlagala Skupina za kodeks ravnanja o obdavčitvi podjetij, v skladu s priporočili Parlamenta; poziva Svet, naj doseže dogovor o predlogih Komisije za revizijo direktive o obdavčitvi energije (12) in direktive o določitvi pravil za preprečevanje zlorabe slamnatih subjektov za davčne namene (13) na podlagi mnenja Parlamenta o tem;

49.

pozdravlja študijo izvedljivosti, ki jo je Komisija zahtevala v zvezi z registrom premoženja EU na podlagi izrecne zahteve Parlamenta; je seznanjen, da bi lahko tak mehanizem javnim organom omogočil pravočasen dostop do informacij o lastništvu premoženja in blaga visoke vrednosti po vsej EU, s čimer bi učinkovito omejili poskuse izogibanja ciljnim finančnim sankcijam ter se borili proti pranju denarja, davčnim utajam in izogibanju davkom; poleg tega meni, da bi morala Komisija od jurisdikcij zunaj EU zahtevati, da razkrijejo informacije o lastništvu premoženja posameznikov in subjektov, za katere veljajo sankcije, v njihovi jurisdikciji;

50.

ponovno poziva k uporabi okvira pogajanj o zakonodajnem svežnju za preprečevanje pranja denarja in boj proti financiranju terorizma, da bi odpravili sedanje vrzeli, ki omogočajo zakritje dejanskih lastniških struktur, in zagotovili, da bodo vsa ustrezna sredstva ruskih oligarhov, uvrščenih na seznam, v EU zaplenjena v skladu s pravnim okvirom EU; je seznanjen z delom delovne skupine Komisije za zamrznitev in zaplembo v zvezi s tem;

o o

51.

naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) Sprejeta besedila, P9_TA(2022)0121.

(2) Sprejeta besedila, P9_TA(2022)0099.

(3) Sprejeta besedila, P9_TA(2022)0206.

(4) UL L 433 I, 22.12.2020, str. 28.

(5) UL C 99, 1.3.2022, str. 191.

(6) Predlog Komisije z dne 24. novembra 2021 o skupnem poročilu o zaposlovanju za leto 2022 (COM(2021)0743).

(7) https://www.iea.org/reports/a-10-point-plan-to-reduce-the-european-unions-reliance-on-russian-natural-gas

(8) Sporočilo Komisije z dne 8. marca 2022 z naslovom z naslovom REPowerEU: skupni evropski ukrepi za cenovno dostopnejšo, zanesljivejšo in bolj trajnostno energijo (COM(2022)0108).

(9) Delovni dokument služb Komisije z dne 27. maja 2020 o prepoznavanju potreb Evrope za okrevanje (SWD(2020)0098), str. 16ss.

(10) Sporočilo Komisije z dne 2. marca 2022 o smernicah za fiskalno politiko za leto 2023 (COM(2022)0085).

(11) Glej odgovor komisarja Gentilonija z dne 15. februarja 2022 v odgovor na vprašanje za pisni odgovor E-005563/2021 o davčnih prihodkih držav članic in EU na podlagi sporazuma OECD.

(12) Predlog Komisije z dne 14. julija 2021 za direktivo Sveta o prestrukturiranju okvira Unije za obdavčitev energentov in električne energije (COM(2021)0563).

(13) Predlog Komisije z dne 22. decembra 2021 o določitvi pravil za preprečevanje zlorabe slamnatih subjektov za davčne namene (COM(2021)0565).

16.12.2022

Uradni list Evropske unije

C 479/89

P9_TA(2022)0216

Minimalna davčna stopnja za mednarodne skupine *

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. maja 2022 o predlogu direktive Sveta o zagotavljanju globalne minimalne davčne stopnje za mednarodne skupine v Uniji (COM(2021)0823 – C9-0040/2022 – 2021/0433(CNS))

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

(2022/C 479/12)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2021)0823),

—	ob upoštevanju člena 115 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih se je Svet posvetoval s Parlamentom (C9-0040/2022),

—	ob upoštevanju člena 82 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A9-0140/2022),

odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Sprememba 1

Predlog direktive

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(6)

Vzorčni pravili GloBE, o katerih so se dogovorile države članice, je treba izvajati tako, da bodo čim bližje globalnemu sporazumu. Ta direktiva natančno sledi vsebini in strukturi vzorčnih pravil GloBE. Za zagotovitev združljivosti s primarnim pravom Unije in, natančneje, s svobodo ustanavljanja bi se morala pravila iz te direktive uporabljati za subjekte, ki so rezidenti v določeni državi članici, in nerezidenčne subjekte matičnega subjekta, ki se nahajajo v tej državi članici. Ta direktiva bi se morala uporabljati tudi za zelo velike izključno domače skupine. Na ta način bi bil pravni okvir zasnovan tako, da bi preprečil kakršno koli tveganje diskriminacije čezmejnih primerov v primerjavi z domačimi. Za vse subjekte, vključno z matičnim subjektom, ki uporablja pravilo o vključitvi dohodkov, ki se nahajajo v državi članici z nizko obdavčitvijo, bi se uporabljal povrhnji davek. Prav tako bi se povrhnji davek uporabljal za subjekte v sestavi istega matičnega subjekta, ki se nahajajo v drugi državi članici z nizko obdavčitvijo.

(6)

Vzorčni pravili GloBE, o katerih so se dogovorile države članice, je treba izvajati tako, da bodo čim bližje globalnemu sporazumu. Uspeh sporazuma bo v celoti odvisen od njegovega preglednega in doslednega izvajanja v Uniji in po svetu. Ta direktiva na splošno sledi vsebini in strukturi vzorčnih pravil GloBE , v nekaterih vidikih pa od njiju odstopa, tudi v zvezi z uporabo nekaterih pravil v Uniji . Za zagotovitev združljivosti s primarnim pravom Unije in, natančneje, s svobodo ustanavljanja bi se morala pravila iz te direktive uporabljati za subjekte, ki so rezidenti v določeni državi članici, in nerezidenčne subjekte matičnega subjekta, ki se nahajajo v tej državi članici. Ta direktiva bi se morala uporabljati tudi za zelo velike izključno domače skupine. Na ta način bi bil pravni okvir zasnovan tako, da bi preprečil kakršno koli tveganje diskriminacije čezmejnih primerov v primerjavi z domačimi. Za vse subjekte, vključno z matičnim subjektom, ki uporablja pravilo o vključitvi dohodkov, ki se nahajajo v državi članici z nizko obdavčitvijo, bi se uporabljal povrhnji davek. Prav tako bi se povrhnji davek uporabljal za subjekte v sestavi istega matičnega subjekta, ki se nahajajo v drugi državi članici z nizko obdavčitvijo.

Sprememba 2

Predlog direktive

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(7)

Čeprav je treba zagotoviti odvračanje od praks izogibanja davkom, bi bilo treba preprečiti škodljive učinke za manjša mednarodna podjetja na notranjem trgu. V ta namen bi se morala ta direktiva uporabljati samo za subjekte, ki se nahajajo v Uniji in so člani mednarodnih skupin podjetij ali velikih domačih skupin, ki dosegajo letni prag konsolidiranih prihodkov v višini najmanj 750 000 000 EUR. Ta prag bi bil skladen s pragom obstoječih mednarodnih davčnih pravil, kot so pravila za poročanje po državah (9). Subjekti, ki spadajo na področje uporabe te direktive, so navedeni kot subjekti v sestavi. Nekatere subjekte bi bilo treba zaradi njihovega posebnega namena in statusa izključiti s področja uporabe. Izključeni bi bili tisti subjekti, ki niso pridobitni in opravljajo dejavnosti v splošnem interesu in za katere iz teh razlogov ni verjetno, da bi bili obdavčeni v državi članici, v kateri se nahajajo. Za zaščito teh posebnih interesov je treba s področja uporabe te direktive izključiti vladne subjekte, mednarodne organizacije, neprofitne organizacije in pokojninske sklade. Tudi investicijski skladi in nosilci nepremičninskih investicij bi morali biti izključeni s področja uporabe, kadar so na vrhu lastniške verige, saj je za te tako imenovane pretočne subjekte ustvarjeni dohodek obdavčen na ravni lastnikov.

(7)

Čeprav je treba zagotoviti odvračanje od praks izogibanja davkom, bi bilo treba preprečiti škodljive učinke za manjša mednarodna podjetja na notranjem trgu. V ta namen bi se morala ta direktiva uporabljati samo za subjekte, ki se nahajajo v Uniji in so člani mednarodnih skupin podjetij ali velikih domačih skupin, ki dosegajo letni prag konsolidiranih prihodkov v višini 750 000 000 EUR. Ta prag bi bil skladen s pragom obstoječih mednarodnih davčnih pravil, kot so pravila za poročanje po državah (9) , in bi ga zato morale spoštovati vse države članice. Komisija bi morala spremljati, kako in v kolikšni meri države članice uporabljajo vzorčni pravili GloBE za manjše subjekte, in sprejeti ustrezne ukrepe, če bi ju uporabljale na način, ki je v nasprotju z načeli prava Unije ali ogroža celovitost notranjega trga . Subjekti, ki spadajo na področje uporabe te direktive, so navedeni kot subjekti v sestavi. Nekatere subjekte bi bilo treba zaradi njihovega posebnega namena in statusa izključiti s področja uporabe. Izključeni bi bili tisti subjekti, ki niso pridobitni in opravljajo dejavnosti v splošnem interesu in za katere iz teh razlogov ni verjetno, da bi bili obdavčeni v državi članici, v kateri se nahajajo. Za zaščito teh posebnih interesov je treba s področja uporabe te direktive izključiti vladne subjekte, mednarodne organizacije, neprofitne organizacije in pokojninske sklade. Tudi investicijski skladi in nosilci nepremičninskih investicij bi morali biti izključeni s področja uporabe, kadar so na vrhu lastniške verige, saj je za te tako imenovane pretočne subjekte ustvarjeni dohodek obdavčen na ravni lastnikov.

Sprememba 3

Predlog direktive

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(13)

Da bi se državam članicam omogočilo, da izkoristijo prihodke iz naslova povrhnjega davka, pobranega od njihovih nizko obdavčenih subjektov v sestavi, ki se nahajajo na njihovem ozemlju, bi morale imeti države članice možnost , da se odločijo za uporabo domačega sistema povrhnjega davka. Subjekti v sestavi mednarodne skupine podjetij, ki se nahajajo v državi članici, ki se je odločila, da bo v svojem domačem davčnem sistemu izvajala pravila, enakovredna pravilu o vključitvi dohodkov in pravilu o prenizko obdavčenih plačilih, bi morali tej državi članici plačati povrhnji davek. Čeprav so države članice lahko nekoliko prožne pri tehnični izvedbi domačega sistema povrhnjega davka, bi moral tak sistem zagotoviti minimalno dejansko obdavčitev kvalificiranega dohodka ali izgube subjektov v sestavi na enak ali enakovreden način kot pravilo o vključitvi dohodkov in pravilo o prenizko obdavčenih plačilih iz te direktive .

(13)

Da bi se državam članicam omogočilo, da izkoristijo prihodke iz naslova povrhnjega davka, pobranega od njihovih nizko obdavčenih subjektov v sestavi, ki se nahajajo na njihovem ozemlju, bi morale imeti države članice možnost uporabiti domači sistem povrhnjega davka. Subjekti v sestavi mednarodne skupine podjetij, ki se nahajajo v državi članici, ki se je odločila, da bo v svojem domačem davčnem sistemu izvajala pravila, enakovredna pravilu o vključitvi dohodkov in pravilu o prenizko obdavčenih plačilih, bi morali tej državi članici plačati povrhnji davek. Čeprav so države članice lahko nekoliko prožne pri tehnični izvedbi domačega sistema povrhnjega davka, bi morala Svetova Skupina za kodeks ravnanja ( obdavčitev podjetij) pozorno spremljati uporabo tega davka. Komisija bi morala v zvezi s tem zagotoviti pomoč .

Sprememba 4

Predlog direktive

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(14)

Za zagotovitev sorazmernega pristopa bi bilo treba pri tem upoštevati nekatere posebne okoliščine, v katerih se zmanjšajo tveganja erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička. Zato bi morala direktiva vključevati vsebinsko izvzetje na podlagi stroškov, povezanih z zaposlenimi, in vrednosti opredmetenih sredstev v dani jurisdikciji. To bi do določene mere omogočilo obravnavo primerov, ko mednarodna skupina podjetij ali velika domača skupina opravlja gospodarske dejavnosti, za katere je potrebna fizična prisotnost v jurisdikciji z nizko obdavčitvijo, saj v takem primeru ni verjetno, da bi se prakse erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička razvijale. Razmisliti bi bilo treba tudi o posebnem primeru mednarodnih skupin podjetij, ki so v prvih fazah svoje mednarodne dejavnosti, da ne bi odvračali od razvoja čezmejnih dejavnosti mednarodnih skupin podjetij, ki imajo koristi od nizke obdavčitve v svoji domači jurisdikciji, kjer večinoma poslujejo. Zato bi bilo treba nizko obdavčene domače dejavnosti takih skupin izključiti iz uporabe pravil za prehodno obdobje petih let pod pogojem, da mednarodna skupina podjetij nima subjektov v sestavi v več kot šestih drugih jurisdikcijah. Da bi zagotovili enako obravnavo velikih domačih skupin, bi bilo treba za prehodno obdobje petih let izključiti tudi dohodek iz dejavnosti takih skupin.

(14)

Za zagotovitev sorazmernega pristopa bi bilo treba pri tem upoštevati nekatere posebne okoliščine, v katerih se zmanjšajo tveganja erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička. Zato bi morala direktiva vključevati vsebinsko izvzetje na podlagi stroškov, povezanih z zaposlenimi, in vrednosti opredmetenih sredstev v dani jurisdikciji. To bi do določene mere omogočilo obravnavo primerov, kadar mednarodna skupina podjetij ali velika domača skupina opravlja gospodarske dejavnosti, za katere je potrebna fizična prisotnost v jurisdikciji z nizko obdavčitvijo, saj v takem primeru ni verjetno, da bi se prakse erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička razvijale. Razmisliti bi bilo treba tudi o posebnem primeru mednarodnih skupin podjetij, ki so v prvih fazah svoje mednarodne dejavnosti, da ne bi odvračali od razvoja čezmejnih dejavnosti mednarodnih skupin podjetij, ki imajo koristi od nizke obdavčitve v svoji domači jurisdikciji, kjer večinoma poslujejo. Zato bi bilo treba nizko obdavčene domače dejavnosti takih skupin izključiti iz uporabe pravil za prehodno obdobje treh let pod pogojem, da mednarodna skupina podjetij nima subjektov v sestavi v več kot šestih drugih jurisdikcijah. Da bi zagotovili enako obravnavo velikih domačih skupin, bi bilo treba za prehodno obdobje treh let izključiti tudi dohodek iz dejavnosti takih skupin.

Sprememba 5

Predlog direktive

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(16)

Za ravnovesje med cilji reforme globalnega minimalnega davka in upravnim bremenom za davčne uprave in davčne zavezance bi morala ta direktiva zagotoviti izključitev po načelu de minimis za mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine, katerih povprečni prihodek je nižji od 10 000 000 EUR in katerih povprečni kvalificirani dohodek ali izguba v jurisdikciji znaša manj kot 1 000 000 EUR. Take mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine ne bi smele plačevati povrhnjega davka, čeprav je njihova dejanska davčna stopnja nižja od minimalne davčne stopnje v tej jurisdikciji.

(16)

V skladu s sporazumom, doseženim na ravni vključujočega okvira OECD/G20 za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička, ta direktiva zagotavlja izključitev po načelu de minimis za mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine, katerih povprečni prihodek je nižji od 10 000 000 EUR in katerih povprečni kvalificirani dohodek ali izguba v jurisdikciji znaša manj kot 1 000 000 EUR. Take mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine ne bi smele plačevati povrhnjega davka, čeprav je njihova dejanska davčna stopnja nižja od minimalne davčne stopnje v tej jurisdikciji.

Sprememba 6

Predlog direktive

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(18)

Za učinkovito uporabo sistema je bistveno, da se postopki usklajujejo na ravni skupine. Treba bo upravljati sistem, ki bo zagotavljal neoviran pretok informacij znotraj mednarodne skupine podjetij in do davčnih uprav, v katerih se nahajajo subjekti v sestavi. Za vložitev informativne napovedi bi moral biti v prvi vrsti odgovoren sam subjekt v sestavi. Vendar bi se moral ta subjekt taki odgovornosti odpovedati, če je mednarodna skupina podjetij za vložitev informativne napovedi in njeno posredovanje imenovala drug subjekt . Lahko gre za lokalni subjekt ali subjekt iz druge jurisdikcije, ki ima z državo članico subjekta v sestavi sklenjen sporazum med pristojnimi organi. Komisija bi morala v prvih dvanajstih mesecih po začetku njene uporabe to direktivo pregledati v skladu z dogovorom, doseženim znotraj vključujočega okvira, o zahtevah glede vložitve v skladu z izvedbenim okvirom GloBE. Ob upoštevanju prilagoditev zaradi združljivosti, ki jih zahteva ta sistem, bi bilo treba skupinam, ki se prvič uvrstijo na področje uporabe te direktive, odobriti 18-mesečno obdobje za izpolnitev zahtev glede informacij.

(18)

Za učinkovito uporabo sistema je bistveno, da se postopki usklajujejo na ravni skupine. Treba bo upravljati sistem, ki bo zagotavljal neoviran pretok informacij znotraj mednarodne skupine podjetij in do davčnih uprav, v katerih se nahajajo subjekti v sestavi. Za vložitev informativne napovedi bi moral biti v prvi vrsti odgovoren sam subjekt v sestavi. Vendar bi se moral ta subjekt taki odgovornosti odpovedati, kadar je mednarodna skupina podjetij za vložitev informativne napovedi in njeno posredovanje imenovala drug subjekt . Lahko gre za lokalni subjekt ali subjekt iz druge jurisdikcije, ki ima z državo članico subjekta v sestavi sklenjen sporazum med pristojnimi organi. Komisija bi morala to direktivo v prvih dvanajstih mesecih po začetku njene uporabe prek ustreznih delegiranih aktov pregledati v skladu z dogovorom, doseženim znotraj vključujočega okvira, o zahtevah glede vložitve v skladu z izvedbenim okvirom GloBE. Ob upoštevanju prilagoditev zaradi združljivosti, ki jih zahteva ta sistem, bi bilo treba skupinam, ki se prvič uvrstijo na področje uporabe te direktive, odobriti 18-mesečno obdobje za izpolnitev zahtev glede informacij.

Sprememba 7

Predlog direktive

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(19)

Glede na koristi, ki jih prinaša preglednost na področju davkov, je spodbudno, da bo davčnim organom v vseh sodelujočih jurisdikcijah predložena znatna količina informacij. Mednarodne skupine podjetij, ki spadajo na področje uporabe te direktive, bi morale zagotoviti celovite in podrobne informacije o svojem dobičku in dejanski davčni stopnji v vsaki jurisdikciji, kjer imajo subjekte v sestavi. Tako obsežno poročanje bi predvidoma povečalo preglednost. Večja preglednost pri razkrivanju finančnih informacij koristi davčnim upravam, za davkoplačevalce pa pomeni večjo davčno varnost. V zvezi s tem bo Direktiva Sveta 2011/16/EU (1a) olajšala izvajanje te direktive, o prihodnji reviziji Direktive 2011/16/EU pa bo odločeno na podlagi ocene učinka, ki bo opravljena do 31. decembra 2022.

Sprememba 8

Predlog direktive

Uvodna izjava 19 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(19a)

Spremljati bi bilo treba potencialno škodljive in izkrivljajoče ukrepe, s katerimi se želi izravnati morebitno povečanje davka od dohodkov pravnih oseb, Komisija pa bi morala obvestilo o uporabi pravil o državni pomoči za ukrepe, ki se nanašajo na neposredno obdavčitev ustvarjenega dohodka, po potrebi posodobiti.

Sprememba 9

Predlog direktive

Uvodna izjava 19 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(19b)

Svetova Skupina za kodeks ravnanja (obdavčitev podjetij) bi morala stalno spremljati razvoj računovodskih standardov in njihovo uporabo za namene minimalnega davka. Po potrebi bi morala pripraviti predloge za prilagoditev pravil o določanju dobička. Komisija bi morala v zvezi s tem zagotoviti pomoč.

Sprememba 10

Predlog direktive

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(20)

Učinkovitost in pravičnost reforme globalnega minimalnega davka sta močno odvisni od njenega izvajanja po vsem svetu. Zato bo ključnega pomena, da vsi glavni trgovinski partnerji Unije uporabljajo bodisi kvalificirano pravilo o vključitvi dohodkov bodisi enakovreden sklop pravil o minimalni obdavčitvi. V zvezi s tem ter v podporo pravni varnosti in učinkovitosti pravil o globalnem minimalnem davku je pomembno še natančneje opredeliti pogoje, pod katerimi se lahko pravilom, ki se izvajajo v jurisdikciji tretje države, ki ne bo prenesla pravil globalnega sporazuma, prizna enakovrednost s kvalificiranim pravilom o vključitvi dohodkov. V ta namen bi morala ta direktiva zagotoviti, da Komisija oceni merila glede enakovrednosti na podlagi nekaterih parametrov, skupaj s seznamom jurisdikcij tretjih držav, ki izpolnjujejo merila glede enakovrednosti. Ta seznam bi se lahko spremenil z delegiranim aktom po kateri koli naknadni oceni pravnega okvira, ki ga jurisdikcija tretje države izvaja v svojem domačem pravu.

(20)

Učinkovitost in pravičnost reforme globalnega minimalnega davka sta močno odvisni od njene hitre in dosledne izvedbe po vsem svetu in v državah članicah do konca leta 2023 . Zato bo ključnega pomena, da vsi glavni trgovinski partnerji Unije uporabljajo bodisi kvalificirano pravilo o vključitvi dohodkov bodisi enakovreden sklop pravil o minimalni obdavčitvi. V zvezi s tem ter v podporo pravni varnosti in učinkovitosti pravil o globalnem minimalnem davku je pomembno še natančneje opredeliti pogoje, pod katerimi se lahko pravilom, ki se izvajajo v jurisdikciji tretje države, ki ne bo prenesla pravil globalnega sporazuma, prizna enakovrednost s kvalificiranim pravilom o vključitvi dohodkov. V ta namen bi morala ta direktiva zagotoviti, da bo Komisija pravočasno opravila prvo oceno meril glede enakovrednosti na podlagi nekaterih parametrov, skupaj s seznamom jurisdikcij tretjih držav, ki izpolnjujejo merila glede enakovrednosti. Ta seznam bi se lahko spremenil z delegiranim aktom po kateri koli naknadni oceni pravnega okvira, ki ga jurisdikcija tretje države izvaja v svojem domačem pravu. Za izvajanje te direktive bo potrebna večja izmenjava informacij med državami članicami in jurisdikcijami tretjih držav. V ta namen bi bilo treba Direktivo 2011/16/EU pregledati v skladu s prihodnjim delom OECD v zvezi s sporazumom med pristojnimi organi, ki naj bi bil pripravljen do konca leta 2022.

Sprememba 11

Predlog direktive

Uvodna izjava 21 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(21a)

Vzorčni pravili GloBE bosta verjetno spremenjeni, in sicer zlasti pravila glede varnih pristanov, katerih namen je poenostaviti zahteve glede vložitve za subjekte v sestavi. S to direktivo bi morali zagotoviti ustrezne zaščitne ukrepe za nadzor teh subjektov. Zato bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte, da bi ta direktiva ostala skladna z mednarodnimi obveznostmi držav članic.

Sprememba 12

Predlog direktive

Uvodna izjava 23 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(23a)

V to direktivo je vključena klavzula o pregledu, na podlagi katere se pet let po začetke veljavnosti direktive njena uporaba ustrezno oceni. V pregledu bi bilo treba oceniti in ponovno preučiti napredek pri izvajanju sporazuma OECD/vzorčnih pravil GloBE po svetu, pa tudi nekatere izjeme in odstopanja, zlasti v zvezi s sistemi davčne distribucije in vsebinsko izključitvijo dohodkov, ustreznostjo praga za mednarodne skupine podjetij in velika domača podjetja v smislu obsega in učinka na davčne prihodke za države v razvoju. V okviru pregleda bi se lahko v pravo Unije po potrebi vključile tudi spremembe vzorčnih pravil GloBE.

Sprememba 13

Predlog direktive

Uvodna izjava 24 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(24a)

V vključujočem okviru OECD/G20 za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička drugi steber vsebuje – poleg dveh pravil, ki naj bi bili uvedeni v nacionalno domačo davčno zakonodajo – pravilo o obdavčitvi (STTR), ki temelji na pogodbi in jurisdikcijam vira omogoča, da uvedejo omejeno obdavčitev vira za nekatera plačila povezanih strani, ki so obdavčena pod minimalno stopnjo. Komisija bi morala državam članicam priporočiti, naj svoje dvostranske davčne sporazume z državami z nizkimi dohodki spremenijo, da bi vanje vključile to pravilo.

Sprememba 14

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Za subjekt v sestavi, ki ni pretočni subjekt, se šteje, da se nahaja v jurisdikciji, v kateri se šteje za rezidenta za davčne namene na podlagi njegovega sedeža uprave, kraja ustanovitve ali podobnih meril.

Za subjekt v sestavi, ki ni pretočni subjekt, se šteje, da se nahaja v jurisdikciji, v kateri se šteje za rezidenta za davčne namene na podlagi njegovega sedeža dejanske uprave, tj. kraja, kjer se sprejemajo ključne upravne in poslovne odločitve, ki so potrebne za poslovanje, kraja ustanovitve ali podobnih meril , ki odražajo dejanske gospodarske dejavnosti v skladu s to direktivo in vzorčnima praviloma GloBE .

Sprememba 15

Predlog direktive

Člen 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Člen 4a

Pravila za preprečevanje izogibanja davkom

1. Države članice za namene izračuna povrhnjega davka ne upoštevajo ureditve ali niza ureditev, ki je bil vzpostavljen z glavnim namenom pridobiti davčno ugodnost v nasprotju s ciljem ali namenom te direktive in ki ob upoštevanju vseh ustreznih dejstev in okoliščin ni pristen. Ureditev lahko obsega več kot en korak ali del.

2. Za namene odstavka 1 se šteje, da je ureditev ali niz ureditev nepristen, kadar ni bil uveden iz tehtnih komercialnih razlogov, ki odražajo dejanske gospodarske dejavnosti.

3. Ureditev ali niz ureditev, ki se v skladu z odstavkom 1 ne upošteva, se za namene izračuna davčne osnove obravnava z upoštevanjem njegove gospodarske vsebine.

4. Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členom 52 sprejme delegirane akte za podrobnejšo določitev pravil za preprečevanje izogibanja davkom, zlasti da bi se upoštevale prihodnje spremembe vzorčnih pravil GloBE.

Sprememba 16

Predlog direktive

Člen 10 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
3. Če znesek kvalificiranega domačega povrhnjega davka, ki se v določenem poslovnem letu upošteva pri izračunu povrhnjega davka jurisdikcije v skladu s členom 26, ni bil v celoti plačan v treh naslednjih poslovnih letih , se znesek domačega povrhnjega davka, ki ni bil plačan, prišteje povrhnjemu davku jurisdikcije, izračunanemu v skladu s členom 26(3).	3. Kadar znesek kvalificiranega domačega povrhnjega davka, ki se v določenem poslovnem letu upošteva pri izračunu povrhnjega davka jurisdikcije v skladu s členom 26, ni bil v celoti plačan v naslednjem poslovnem letu , se znesek domačega povrhnjega davka, ki ni bil plačan, prišteje povrhnjemu davku jurisdikcije, izračunanemu v skladu s členom 26(3).

Sprememba 17

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	8a. Komisija lahko z izvedbenimi akti podrobneje opredeli pomen izrazov, uporabljenih v odstavkih 5 in 6 tega člena. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 52a.

Sprememba 18

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 8 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	8b. Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členom 52 sprejme delegirane akte za spremembo formule iz odstavka 5 tega člena, da bi se upoštevale ustrezne spremembe vzorčnih pravil GloBE.

Sprememba 19

Predlog direktive

Člen 15 – odstavek 11 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	11a. Komisija lahko v skladu s členom 52 sprejme delegirane akte za spremembo katere od opredelitev iz odstavka 1 tega člena ali za spremembo katere od postavk, za katere so določene prilagoditve v skladu z odstavki 2, 3, 6, 7, 10 in 11 tega člena, zlasti da bi se upoštevale prihodnje spremembe vzorčnih pravil GloBE.

Sprememba 20

Predlog direktive

Člen 19 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	3a. Komisija lahko z izvedbenimi akti podrobneje opredeli pomen izrazov, uporabljenih v odstavku 1 tega člena. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 52a.

Sprememba 21

Predlog direktive

Člen 21 – odstavek 7 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Odložena obveznost za davek, ki ni plačana ali preusmerjena v petih naslednjih poslovnih letih, se ponovno zajame v obsegu, v katerem je bila upoštevana pri skupnem znesku prilagoditve za odloženi davek subjekta v sestavi.	Odložena obveznost za davek, ki ni plačana ali preusmerjena v treh naslednjih poslovnih letih, se ponovno zajame v obsegu, v katerem je bila upoštevana pri skupnem znesku prilagoditve za odloženi davek subjekta v sestavi.

Sprememba 22

Predlog direktive

Člen 21 – odstavek 7 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Znesek ponovno zajete odložene obveznosti za davek, določen za poslovno leto, se obravnava kot znižanje zajetega davka v petem predhodnem poslovnem letu, dejanska davčna stopnja in povrhnji davek za to poslovno leto pa se ponovno izračunata v skladu s členom 28(1).	Znesek ponovno zajete odložene obveznosti za davek, določen za poslovno leto, se obravnava kot znižanje zajetega davka v tretjem predhodnem poslovnem letu, dejanska davčna stopnja in povrhnji davek za to poslovno leto pa se ponovno izračunata v skladu s členom 28(1).

Sprememba 23

Predlog direktive

Člen 21 – odstavek 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	8a. Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členom 52 sprejme delegirane akte za spremembo katere od postavk, s katero je zajet izjemni vračunani dogodek na podlagi odstavka 8 tega člena, zlasti da bi se upoštevale prihodnje spremembe vzorčnih pravil GloBE.

Sprememba 24

Predlog direktive

Člen 27 – odstavek 9 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	9a. Komisija lahko z izvedbenimi akti podrobneje opredeli pomen izrazov, uporabljenih v opredelitvah iz odstavka 1 tega člena. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 52a.

Sprememba 25

Predlog direktive

Člen 29 – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	5a. Komisija lahko v skladu s členom 52 sprejme delegirane akte za spremembo zneskov iz odstavka 1 tega člena, zlasti da bi se upoštevale prihodnje spremembe vzorčnih pravil GloBE.

Sprememba 26

Predlog direktive

Člen 31 – odstavek 4 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
4. Če se ena mednarodna skupina podjetij razdruži v dve ali več skupin (vsaka od teh skupin je v nadaljnjem besedilu: „razdružena skupina“), se šteje, da vsaka razdružena skupina doseže prag konsolidiranih prihodkov, če poroča o:	4. Kadar se ena mednarodna skupina podjetij razdruži v dve ali več skupin (vsaka od teh skupin je v nadaljnjem besedilu: „razdružena skupina“), se šteje, da vsaka razdružena skupina v obdobju vsaj šestih let po razdružitvi doseže prag konsolidiranih prihodkov, če poroča o:

Sprememba 27

Predlog direktive

Člen 41 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

1. V skladu z opcijo, ki jo lahko uporabi vložniški subjekt v sestavi, lahko subjekt v sestavi, ki je lastnik investicijskega subjekta, uporabi metodo obdavčljive distribucije v zvezi s svojim lastniškim deležem v investicijskem subjektu, če subjekt v sestavi, ki je lastnik, ni investicijski subjekt in se lahko razumno pričakuje, da se bo zanj uporabljal davek na distribucijo investicijskega subjekta po davčni stopnji, ki je enaka ali višja od minimalne davčne stopnje.

1. V skladu z opcijo, ki jo lahko uporabi vložniški subjekt v sestavi, lahko subjekt v sestavi, ki je lastnik investicijskega subjekta, ali zavarovalni investicijski subjekt uporabi metodo obdavčljive distribucije v zvezi s svojim lastniškim deležem v investicijskem subjektu, če subjekt v sestavi, ki je lastnik, ni investicijski subjekt in se lahko razumno pričakuje, da se bo zanj uporabljal davek na distribucijo investicijskega subjekta po davčni stopnji, ki je enaka ali višja od minimalne davčne stopnje.

Sprememba 28

Predlog direktive

Člen 42 – odstavek 2 – pododstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	Kadar drugi subjekti v sestavi mednarodne skupine podjetij ne imenujejo subjekta v sestavi, je imenovani lokalni subjekt, ki je odgovoren za vložitev informativne napovedi za odmero povrhnjega davka, subjekt mednarodne skupine podjetij, ki ima sedež v isti državi članici in ki je največji glede na letne prihodke v zadnjih dveh zaporednih letih.

Sprememba 29

Predlog direktive

Člen 42 – odstavek 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	7a. Svet na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom soglasno sprejme ukrepe, potrebne za izpolnitev obveznosti glede vložitve, ki izhajajo iz te direktive, in poskrbi za potrebno izmenjavo informacij.

Sprememba 30

Predlog direktive

Člen 47 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
1. Povrhnji davek, ki ga mora krovni matični subjekt, ki se nahaja v državi članici, plačati v skladu s členom 5(2), se v prvih petih letih začetne faze mednarodne dejavnosti mednarodne skupine podjetij ne glede na zahteve iz poglavja V zmanjša do vrednosti nič.	1. Povrhnji davek, ki ga mora krovni matični subjekt, ki se nahaja v državi članici, plačati v skladu s členom 5(2), se v prvih treh letih začetne faze mednarodne dejavnosti mednarodne skupine podjetij ne glede na zahteve iz poglavja V zmanjša do vrednosti nič.

Sprememba 31

Predlog direktive

Člen 47 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
2. Če se krovni matični subjekt mednarodne skupine podjetij nahaja v jurisdikciji tretje države, se povrhnji davek, ki ga mora subjekt v sestavi, ki se nahaja v državi članici, plačati v skladu s členom 13(2), v prvih petih letih začetne faze mednarodne dejavnosti te mednarodne skupine podjetij ne glede na zahteve iz poglavja V zmanjša do vrednosti nič.	2. Kadar se krovni matični subjekt mednarodne skupine podjetij nahaja v jurisdikciji tretje države, se povrhnji davek, ki ga mora subjekt v sestavi, ki se nahaja v državi članici, plačati v skladu s členom 13(2), v prvih treh letih začetne faze mednarodne dejavnosti te mednarodne skupine podjetij ne glede na zahteve iz poglavja V zmanjša do vrednosti nič.

Sprememba 32

Predlog direktive

Člen 47 – odstavek 4 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Obdobje petih poslovnih let iz odstavkov 1 in 2 se začne z začetkom poslovnega leta, v katerem mednarodna skupina podjetij prvič spada na področje uporabe te direktive.	Obdobje treh poslovnih let iz odstavkov 1 in 2 se začne z začetkom poslovnega leta, v katerem mednarodna skupina podjetij prvič spada na področje uporabe te direktive.

Sprememba 33

Predlog direktive

Člen 47 – odstavek 4 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Za mednarodne skupine podjetij, ki ob začetku veljavnosti te direktive spadajo na njeno področje uporabe, se petletno obdobje iz odstavka 1 začne 1. januarja 2023.	Za mednarodne skupine podjetij, ki ob začetku veljavnosti te direktive spadajo na njeno področje uporabe, se triletno obdobje iz odstavka 1 začne 1. januarja 2023.

Sprememba 34

Predlog direktive

Člen 47 – odstavek 4 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Za mednarodne skupine podjetij, ki ob začetku veljavnosti te direktive spadajo na njeno področje uporabe, se petletno obdobje iz odstavka 2 začne 1. januarja 2024.	Za mednarodne skupine podjetij, ki ob začetku veljavnosti te direktive spadajo na njeno področje uporabe, se triletno obdobje iz odstavka 2 začne 1. januarja 2024.

Sprememba 35

Predlog direktive

Člen 50 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
1. Povrhnji davek, ki ga mora krovni matični subjekt, ki se nahaja v državi članici, plačati v skladu s členom 49, se zmanjša do vrednosti nič v prvih petih poslovnih letih, in sicer od prvega dneva poslovnega leta, v katerem velika domača skupina prvič spada na področje uporabe te direktive.	1. Povrhnji davek, ki ga mora krovni matični subjekt, ki se nahaja v državi članici, plačati v skladu s členom 49, se zmanjša do vrednosti nič v prvih treh poslovnih letih, in sicer od prvega dneva poslovnega leta, v katerem velika domača skupina prvič spada na področje uporabe te direktive.

Sprememba 36

Predlog direktive

Člen 50 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
2. Za velike domače skupine, ki ob začetku veljavnosti te direktive spadajo na njeno področje uporabe, se zgoraj navedeno petletno obdobje začne 1. januarja 2023.	črtano

Sprememba 37

Predlog direktive

Člen 52 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 51(3) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od datuma začetka veljavnosti te direktive.	2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 4a(4), 13(8b), 15(11a), 21(8a), 29(5a) in 51(3) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od datuma začetka veljavnosti te direktive.

Sprememba 38

Predlog direktive

Člen 52 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
3. Pooblastilo iz člena 51(3) lahko kadar koli prekliče Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.	3. Pooblastilo iz členov 4a(4), 13(8b), 15(11a), 21(8a),29(5a ) in 51(3) lahko kadar koli prekliče Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

Sprememba 39

Predlog direktive

Člen 52 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 51(3), začne veljati le, če Svet delegiranemu aktu ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Svetu o tem aktu ali če je pred iztekom tega roka Svet obvestil Komisijo, da mu ne bo nasprotoval. Ta rok se na pobudo Sveta podaljša za dva meseca.	5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členi 4a(4), 13(8b), 15(11a), 21(8a), 29(5a ) in 51(3), začne veljati le, če Svet delegiranemu aktu ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Svetu o tem aktu ali če je pred iztekom tega roka Svet obvestil Komisijo, da mu ne bo nasprotoval. Ta rok se na pobudo Sveta podaljša za dva meseca.

Sprememba 40

Predlog direktive

Člen 52 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	Člen 52a Postopek v odboru 1. Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011. 2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Sprememba 41

Predlog direktive

Člen 53 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Komisija obvesti Evropski parlament o delegiranih aktih, ki jih sprejme Komisija, o kakršnem koli nasprotovanju delegiranim aktom in o preklicu pooblastila s strani Sveta.	Komisija Evropski parlament pravočasno obvesti o delegiranih aktih, ki jih sprejme Komisija, o kakršnem koli nasprotovanju delegiranim aktom in o preklicu pooblastila s strani Sveta.

Sprememba 42

Predlog direktive

Člen 53 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	Člen 53a
	Pregled
	Komisija do … [pet let po začetku veljavnosti te direktive] pregleda uporabo te direktive in o njenem izvajanju poroča Svetu. V poročilu preuči, ali je treba direktivo spremeniti glede na spremembe in razvoj mednarodnega davčnega okvira, zlasti kar zadeva uporabo vzorčnih pravil GloBE zunaj Unije in razvoj drugih enostranskih pristopov k minimalni dejanski obdavčitvi mednarodnih skupin podjetij. V poročilu bi morala Komisija pozornost posvetiti tudi uporabi izjem in odstopanj ter njihovemu vplivu na usklajenost notranjega trga.
	V poročilu oceni učinek določbe o vsebinski vključitvi dohodkov, izvajanja neobveznega kvalificiranega domačega povrhnjega davka in obravnave sistemov davčne distribucije na učinkovitost zagotavljanja minimalne dejanske stopnje obdavčitve.
	V poročilu Komisija obravnava tudi učinek direktive na prihodke najmanj razvitih držav in davčne prihodke držav članic, naložbene odločitve podjetij ter konkurenčnost Unije v svetovnem gospodarstvu. Poleg tega oceni učinek znižanja praga za mednarodne skupine podjetij in velika domača podjetja. Poročilu po potrebi priloži zakonodajni predlog.

Sprememba 43

Predlog direktive

Člen 53 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	Člen 53 Omejitvena klavzula 1. Ta direktiva ne vpliva na uporabo domačih ali na sporazumih temelječih določb, s katerimi želijo države članice ohraniti višjo raven zaščite za domače osnove za davek od dohodkov pravnih oseb in ki se nanašajo na pravilo o nadzorovanih tujih družbah v smislu člena 7 Direktive Sveta (EU) 2016/1164 (1a) , zlasti kadar strožje pravilo o nadzorovanih tujih družbah upošteva priporočila iz končnega poročila iz leta 2015 o ukrepu 3 projekta OECD/G20 za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička. 2. Ta direktiva ne posega v uporabo notranjih določb o alternativnih oblikah minimalne obdavčitve domačih skupin ali družb.

(9) Direktiva Sveta (EU) 2016/881 z dne 25. maja 2016 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave informacij na področju obdavčenja (UL L 146, 3.6.2016, str. 8) [DAC 4].

(1a) Direktiva Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS (UL L 64, 11.3.2011, str. 1).

(1a) Direktiva Sveta (EU) 2016/1164 z dne 12. julija 2016 o določitvi pravil proti praksam izogibanja davkom, ki neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga (UL L 193, 19.7.2016, str. 1).

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 479

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Letnik 65 16. december 2022

	III Pripravljalni akti
	Evropski parlament
	četrtek 19. maja 2022
2022/C 479/09	P9_TA(2022)0208 Začasna trgovinska liberalizacija, ki dopolnjuje trgovinske koncesije, ki se uporabljajo za ukrajinske izdelke v okviru Sporazuma o pridružitvi med EU in Ukrajino ***I Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. maja 2022 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o začasni trgovinski liberalizaciji, ki dopolnjuje trgovinske koncesije, ki se uporabljajo za ukrajinske izdelke v okviru Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani (COM(2022)0195 – C9-0159/2022 – 2022/0138(COD)) P9_TC1-COD(2022)0138 Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 19. maja 2022 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2022/… Evropskega parlamenta in Sveta o začasnih ukrepih za trgovinsko liberalizacijo, ki dopolnjujejo trgovinske koncesije, ki se uporabljajo za ukrajinske izdelke v okviru Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani	86
2022/C 479/10	P9_TA(2022)0209 Zavarovanje, analiza in hramba dokazov, povezanih z genocidom, hudodelstvi zoper človečnost, vojnimi zločini in povezanimi kaznivimi dejanji, v Eurojustu ***I Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. maja 2022 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2018/1727 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zbiranjem, zavarovanjem in analizo dokazov, povezanih z genocidom, hudodelstvi zoper človečnost in vojnimi zločini, v Eurojustu (COM(2022)0187 – C9-0155/2022 – 2022/0130(COD)) P9_TC1-COD(2022)0130 Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 19. maja 2022 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2022/… Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2018/1727 v zvezi z zavarovanjem, analizo in hrambo dokazov, povezanih z genocidom, hudodelstvi zoper človečnost, vojnimi zločini in povezanimi kaznivimi dejanji, v Eurojustu	87
2022/C 479/11	P9_TA(2022)0210 Uredba (EU) 2016/1628: podaljšanje pooblastila Komisije za sprejemanje delegiranih aktov ***I Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. maja 2022 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2016/1628 glede podaljšanja pooblastila Komisije za sprejemanje delegiranih aktov (COM(2022)0113 – C9-0119/2022 – 2022/0080(COD)) P9_TC1-COD(2022)0080 Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 19. maja 2022 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2022/… Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2016/1628 glede podaljšanja pooblastila Komisije za sprejemanje delegiranih aktov	88
2022/C 479/12	Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. maja 2022 o predlogu direktive Sveta o zagotavljanju globalne minimalne davčne stopnje za mednarodne skupine v Uniji (COM(2021)0823 – C9-0040/2022 – 2021/0433(CNS))	89

Vsebina		Stran

	EVROPSKI PARLAMENT ZASEDANJE 2022–2023 Seje: 18.–19. maja 2022 SPREJETA BESEDILA	1

	I Resolucije, priporočila in mnenja
	RESOLUCIJE
	Evropski parlament
	četrtek 19. maja 2022
2022/C 479/01	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. maja 2022 o izvajanju pridružitvenega sporazuma med EU in Republiko Moldavijo (2021/2237(INI))	2
2022/C 479/02	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. maja 2022 o poročilu Komisije o pravni državi za leto 2021 (2021/2180(INI))	18
2022/C 479/03	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. maja 2022 o poročilu Komisije o Severni Makedoniji za leto 2021 (2021/2248(INI))	33
2022/C 479/04	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. maja 2022 o poročilu Komisije o Albaniji za leto 2021 (2021/2244(INI))	45
2022/C 479/05	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. maja 2022 o pregonu opozicijskih voditeljev in pridržanju vodij sindikatov v Belorusiji (2022/2664(RSP))	57
2022/C 479/06	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. maja 2022 o vzpostavitvi evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025 – mikrokvalifikacije, individualni izobraževalni računi in učenje za trajnostno okolje (2022/2568(RSP))	65
2022/C 479/07	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. maja 2022 o boju proti nekaznovanju vojnih hudodelstev v Ukrajini (2022/2655(RSP))	68
2022/C 479/08	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. maja 2022 o socialnih in ekonomskih posledicah ruske vojne v Ukrajini za EU – krepitev zmogljivosti EU za ukrepanje (2022/2653(RSP))	75