|
ISSN 1977-1045 |
||
|
Uradni list Evropske unije |
C 472 |
|
|
||
|
Slovenska izdaja |
Informacije in objave |
Letnik 65 |
|
Vsebina |
Stran |
|
|
|
IV Informacije |
|
|
|
INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE |
|
|
|
Sodišče Evropske unije |
|
|
2022/C 472/01 |
Zadnje objave Sodišča Evropske unije v Uradnem listu Evropske unije |
|
|
|
Sodišče |
|
|
2022/C 472/02 |
Določitev senatov za obravnavo zadev iz člena 107 Poslovnika Sodišča |
|
|
2022/C 472/03 |
||
|
2022/C 472/04 |
Seznami za določitev sestave senatov za zadeve, dodeljene senatom treh sodnikov |
|
|
V Objave |
|
|
|
SODNI POSTOPKI |
|
|
|
Sodišče |
|
|
2022/C 472/05 |
||
|
2022/C 472/06 |
||
|
2022/C 472/07 |
||
|
2022/C 472/08 |
||
|
2022/C 472/09 |
||
|
2022/C 472/10 |
||
|
2022/C 472/11 |
||
|
2022/C 472/12 |
||
|
2022/C 472/13 |
||
|
2022/C 472/14 |
||
|
2022/C 472/15 |
||
|
2022/C 472/16 |
||
|
2022/C 472/17 |
||
|
2022/C 472/18 |
||
|
2022/C 472/19 |
||
|
2022/C 472/20 |
||
|
2022/C 472/21 |
||
|
2022/C 472/22 |
||
|
2022/C 472/23 |
||
|
2022/C 472/24 |
||
|
2022/C 472/25 |
||
|
2022/C 472/26 |
||
|
2022/C 472/27 |
||
|
2022/C 472/28 |
||
|
2022/C 472/29 |
||
|
2022/C 472/30 |
||
|
2022/C 472/31 |
||
|
2022/C 472/32 |
||
|
2022/C 472/33 |
||
|
2022/C 472/34 |
||
|
2022/C 472/35 |
||
|
2022/C 472/36 |
||
|
|
Splošno sodišče |
|
|
2022/C 472/37 |
||
|
2022/C 472/38 |
||
|
2022/C 472/39 |
||
|
2022/C 472/40 |
||
|
2022/C 472/41 |
||
|
2022/C 472/42 |
||
|
2022/C 472/43 |
||
|
2022/C 472/44 |
||
|
2022/C 472/45 |
||
|
2022/C 472/46 |
||
|
2022/C 472/47 |
||
|
2022/C 472/48 |
Zadeva T-574/22: Tožba, vložena 15. septembra 2022 – ViiV Healthcare/EMA |
|
|
2022/C 472/49 |
Zadeva T-577/22: Tožba, vložena 15. septembra 2022 – ClientEarth/Svet |
|
|
2022/C 472/50 |
||
|
2022/C 472/51 |
Zadeva T-644/22: Tožba, vložena 14. oktobra 2022 – SE in SF/Svet |
|
|
2022/C 472/52 |
||
|
2022/C 472/53 |
||
|
2022/C 472/54 |
||
|
2022/C 472/55 |
Zadeva T-656/22: Tožba, vložena 27. oktobra 2022 – moderne Stadt/EUIPO (DEUTZER HAFEN) |
|
|
2022/C 472/56 |
Zadeva T-657/22: Tožba, vložena 27. oktobra 2022 – moderne Stadt/EUIPO (DEUTZER HAFEN KÖLN) |
|
|
2022/C 472/57 |
||
|
2022/C 472/58 |
||
|
2022/C 472/59 |
||
|
2022/C 472/60 |
Zadeva T-493/22: Sklep Splošnega sodišča z dne 20. oktobra 2022 – Cecoforma in Sopexa/REA |
|
SL |
|
IV Informacije
INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
Sodišče Evropske unije
|
12.12.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 472/1 |
Zadnje objave Sodišča Evropske unije v Uradnem listu Evropske unije
(2022/C 472/01)
Zadnja objava
Prejšnje objave
Ta besedila so na voljo na:
EUR-Lex: http://eur-lex.europa.eu
Sodišče
|
12.12.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 472/2 |
Določitev senatov za obravnavo zadev iz člena 107 Poslovnika Sodišča
(2022/C 472/02)
Sodišče je na upravni seji 27. septembra 2022 na podlagi člena 11(2) Poslovnika določilo, da bosta tretji in četrti senat obravnavala zadeve iz člena 107 navedenega poslovnika za obdobje od 7. oktobra 2022 do 6. oktobra 2023.
|
12.12.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 472/2 |
Izvolitev predsednikov in predsednic senatov treh sodnikov
(2022/C 472/03)
Sodniki in sodnice Sodišča so 4. oktobra 2022 na podlagi člena 12(2) Poslovnika za obdobje od 7. oktobra 2022 do 6. oktobra 2023 izvolili P. G. Xuereba za predsednika šestega senata, M. L. Arastey Sahún za predsednico sedmega senata, M. Safjana za predsednika osmega senata, L. S. Rossi za predsednico devetega senata in D. Gratsiasa za predsednika desetega senata.
|
12.12.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 472/2 |
Seznami za določitev sestave senatov za zadeve, dodeljene senatom treh sodnikov
(2022/C 472/04)
Sodišče je na upravni seji 11. oktobra 2022 oblikovalo sezname za določitev sestave senatov treh sodnikov tako:
Šesti senat
P. G. Xuereb, predsednik senata
T. von Danwitz
A. Kumin
I. Ziemele
Sedmi senat
M. L. Arastey Sahún, predsednica senata
F. Biltgen
N. Wahl
J. Passer
Osmi senat
M. Safjan, predsednik senata
N. Piçarra
N. Jääskinen
M. Gavalec
Deveti senat
L. S. Rossi, predsednica senata
J.-C. Bonichot
S. Rodin
O. Spineanu-Matei
Deseti senat
D. Gratsias, predsednik senata
M. Ilešič
I. Jarukaitis
Z. Csehi
V Objave
SODNI POSTOPKI
Sodišče
|
12.12.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 472/4 |
Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 20. oktobra 2022 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Sofiyski rayonen sad – Bolgarija). – „Invest Fund Management“ AD/Komisia za finansov nadzor
(Zadeva C-473/20) (1)
(Predhodno odločanje - Približevanje zakonodaj - Direktiva 2009/65/ES - Kolektivni naložbeni podjemi za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) - Družbe za upravljanje KNPVP - Obveznosti glede obveščanja vlagateljev - Člen 72 - Obveznost posodabljanja „bistvenih sestavin prospekta“ - Obseg - Člen 69(2) - Podatki, navedeni na seznamu A iz Priloge I - Sestava organa družbe za upravljanje - Člen 99a(r) - Prenos v pravni red držav članic - Nacionalna ureditev, ki razširja položaje, v katerih je mogoče ugotoviti in sankcionirati kršitev v zvezi s posodabljanjem prospekta)
(2022/C 472/05)
Jezik postopka: bolgarščina
Predložitveno sodišče
Sofiyski rayonen sad
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka:„Invest Fund Management“ AD
Tožena stranka: Komisia za finansov nadzor
Izrek
|
1. |
Člen 72 Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2014/91/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014, je treba razlagati tako, da podatki v zvezi z družbo za upravljanje, ki so določeni na seznamu A iz Priloge I k tej direktivi in ki jih mora na podlagi člena 69(2) te direktive prospekt minimalno vsebovati, spadajo pod pojem „bistvene sestavine prospekta“ v smislu navedenega člena 72, tako da jih je treba posodabljati. |
|
2. |
Člen 99a(r) Direktive 2009/65, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2014/91, je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi, na podlagi katere se lahko družbi za upravljanje, ki v roku, določenem s to nacionalno ureditvijo, ni izpolnila obveznosti glede posodobitve prospekta, določene v členih od 68 do 82 te direktive, v zvezi z več kolektivnimi naložbenimi podjemi za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje, naloži upravna sankcija za vsakega od teh podjemov, čeprav se je sprememba, ki bi morala biti predmet posodobitve teh prospektov, nanašala na en sam element v zvezi s sestavo organa družbe za upravljanje, če je upravna sankcija ob tem, da je učinkovita in odvračilna, sorazmerna. |
|
12.12.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 472/5 |
Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 20. oktobra 2022 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Juzgado Contencioso-Administrativo no 2 deValladolid – Španija) – BFF Finance Iberia S.A.U/Gerencia Regional de Salud de la Junta de Castilla y León
(Zadeva C-585/20) (1)
(Predhodno odločanje - Direktiva 2011/7/EU - Boj proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih - Izterjava terjatev, ki jih podjetja prenesejo na agencijo za izterjavo dolgov, od javnega organa - Nadomestilo za stroške izterjave, ki jih ima upnik v primeru dolžnikove zamude pri plačilu - Člen 6 - Minimalni fiksni znesek v višini 40 EUR - Poslovanje med podjetji in javnimi organi - Člen 4 - Postopek preverjanja skladnosti blaga ali storitev - Plačilni rok - Člen 2, točka 8 - Pojem „dolgovani znesek“ - Upoštevanje davka na dodano vrednost pri izračunu zamudnih obresti)
(2022/C 472/06)
Jezik postopka: španščina
Predložitveno sodišče
Juzgado Contencioso-Administrativo no 2 deValladolid
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: BFF Finance Iberia S.A.U
Tožena stranka: Gerencia Regional de Salud de la Junta de Castilla y León
Izrek
|
1. |
Člen 6 Direktive 2011/7/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih je treba razlagati tako, da se minimalni fiksni znesek v višini 40 EUR iz naslova nadomestila upniku za stroške izterjave, ki so nastali zaradi dolžnikove zamude pri plačilu, dolguje za vsak trgovinski posel, ki ni bil plačan pravočasno in ki je dokazan z računom, tudi če je ta račun, skupaj z drugimi računi, predložen v okviru ene same upravne pritožbe ali tožbe v sodnem postopku. |
|
2. |
Člen 4, od (3) do (6), Direktive 2011/7 je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, ki na splošno za vse trgovinske posle med podjetji in javnimi organi določa plačilni rok največ 60 koledarskih dni, tudi če ta rok sestavlja začetni rok 30 dni za postopek sprejemanja ali preverjanja skladnosti dobavljenega blaga oziroma opravljenih storitev s pogodbo in dodaten rok 30 dni za plačilo dogovorjene cene. |
|
3. |
Člen 2, točka 8, Direktive 2011/7 je treba razlagati tako, da vključitev zneska davka na dodano vrednost, navedenega na računu ali drugi ustrezni zahtevi za plačilo, v „dolgovani znesek“, opredeljen v tej določbi, ni odvisna od tega, ali je davčni zavezanec na dan nastanka zamude pri plačilu ta znesek že plačal v državno blagajno. |
|
12.12.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 472/6 |
Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 20. oktobra 2022 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Bundesarbeitsgericht – Nemčija) – ROI Land Investments Ltd./FD
(Zadeva C-604/20) (1)
(Predhodno odločanje - Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah - Uredba (ES) št. 1215/2012 - Člen 6 - Toženec, ki v državi članici nima stalnega prebivališča - Člen 17 - Pristojnost za potrošniške pogodbe - Pojem „poklicna dejavnost“ - Člen 21 - Pristojnost v zadevah v zvezi z individualnimi pogodbami o zaposlitvi - Pojem „delodajalec“ - Razmerje podrejenosti - Uredba (ES) št. 593/2008 - Pravo, ki se uporablja - Člen 6 - Individualna pogodba o zaposlitvi - Patronatska izjava, sklenjena med delavcem in tretjo družbo, ki zagotavlja izpolnitev obveznosti, ki jih ima delodajalec do tega delavca)
(2022/C 472/07)
Jezik postopka: nemščina
Predložitveno sodišče
Bundesarbeitsgericht
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: ROI Land Investments Ltd.
Tožena stranka: FD
Izrek
|
1. |
Člen 21(1)(b)(i) in (2) Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah je treba razlagati tako, da lahko delavec osebo – ki na ozemlju države članice ima stalno prebivališče ali ga nima in s katero delavec ni povezan s formalno pogodbo o zaposlitvi, vendar ki je na podlagi patronatske izjave, od katere je bila odvisna sklenitev pogodbe o zaposlitvi s tretjo osebo, neposredno odgovorna za izpolnitev obveznosti te tretje osebe – toži pred sodiščem zadnjega kraja, kjer ali od koder je običajno opravljal svoje delo, če med to osebo in delavcem obstaja razmerje podrejenosti. |
|
2. |
Člen 6(1) Uredbe št. 1215/2012 je treba razlagati tako, da pridržek v zvezi z uporabo člena 21(2) te uredbe izključuje, da bi se, kadar so pogoji za uporabo tega člena 21(2) izpolnjeni, sodišče države članice lahko oprlo na zakonodajo te države, ki ureja pristojnost in priznavanje sodnih odločb, čeprav bi bila ta zakonodaja za delavca ugodnejša. Če pa niso izpolnjeni pogoji za uporabo niti navedenega člena 21(2) niti katere koli od drugih določb, naštetih v členu 6(1) navedene uredbe, lahko tako sodišče v skladu z zadnjenavedeno določbo za določitev sodne pristojnosti uporabi navedeno zakonodajo. |
|
3. |
Člen 17(1) Uredbe št. 1215/2012 in člen 6(1) Uredbe (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Uredba Rim I) je treba razlagati tako, da pojem „poklicna dejavnost“ ne zajema le samostojne dejavnosti, ampak tudi dejavnost zaposlene osebe. Poleg tega sporazum, sklenjen med delavcem in tretjo osebo glede na delodajalca, navedenega v pogodbi o zaposlitvi, v skladu s katero je ta oseba neposredno odgovorna za obveznosti tega delodajalca, ki izvirajo iz pogodbe o zaposlitvi, za uporabo teh določb ne pomeni pogodbe, sklenjene zunaj in neodvisno od kakršne koli poklicne dejavnosti ali namena. |
|
12.12.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 472/7 |
Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 27. oktobra 2022 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Kammergericht Berlin – Nemčija) – DB Station & Service AG/ODEG Ostdeutsche Eisenbahn GmbH
(Zadeva C-721/20) (1)
(Predhodno odločanje - Železniški promet - Člen 102 PDEU - Zloraba prevladujočega položaja - Direktiva 2001/14/ES - Dostop do železniške infrastrukture - Člen 30 - Železniški regulatorni organ - Preverjanje uporabnin za uporabo infrastrukture - Nacionalna sodišča - Preverjanje uporabnin glede na konkurenčno pravo - Razdelitev pristojnosti med regulatornim organom in nacionalnimi sodišči)
(2022/C 472/08)
Jezik postopka: nemščina
Predložitveno sodišče
Kammergericht Berlin
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: DB Station & Service AG
Tožena stranka: ODEG Ostdeutsche Eisenbahn GmbH
Izrek
Člen 30 Direktive 2001/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2001 o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti in naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2007/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007,
je treba razlagati tako, da
ne nasprotuje temu, da nacionalna sodišča – da bi odločila o predlogu za vračilo uporabnin za uporabo infrastrukture – uporabijo člen 102 PDEU in hkrati nacionalno konkurenčno pravo, vendar le, če je pristojni regulatorni organ predhodno odločil o zakonitosti zadevnih uporabnin. V tem okviru imajo ta sodišča, ki morajo odločitve tega organa upoštevati kot element presoje in svoje odločbe obrazložiti glede na vse listine iz spisa, ki so jim bile predložene, dolžnost lojalnega sodelovanja.
|
12.12.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 472/8 |
Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 20. oktobra 2022 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Rechtbank Den Haag– Nizozemska) – O.T. E./Staatssecretaris van Justitie en Veiligheid
(Zadeva C-66/21) (1)
(Predhodno odločanje - Mejni nadzor, azil in priseljevanje - Azilna politika - Dovoljenje za prebivanje za državljane tretjih držav, ki so žrtve trgovine z ljudmi ali so jim pomagali pri nezakoniti preselitvi in ki sodelujejo s pristojnimi organi - Direktiva 2004/81/ES - Člen 6 - Področje uporabe - Državljan tretje države, ki trdi, da je bil žrtev kršitve, povezane s trgovino z ljudmi - Upravičenost do roka za premislek iz člena 6(1) te direktive - Prepoved izvršitve ukrepa za odstranitev - Pojem - Obseg - Računanje tega roka za premislek - Uredba (EU) št. 604/2013 - Merila in mehanizmi za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva - Predaja v državo članico, ki je odgovorna za obravnavanje te prošnje za mednarodno zaščito)
(2022/C 472/09)
Jezik postopka: nizozemščina
Predložitveno sodišče
Rechtbank Den Haag
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: O.T. E.
Tožena stranka: Staatssecretaris van Justitie en Veiligheid
Izrek
|
1. |
Člen 6(2) Direktive Sveta 2004/81/ES z dne 29. aprila 2004 o dovoljenju za prebivanje za državljane tretjih držav, ki so žrtve trgovine z ljudmi ali so jim pomagali pri nezakoniti preselitvi in ki sodelujejo s pristojnimi organi, je treba razlagati tako, da ukrep, s katerim je državljan tretje države na podlagi Uredbe (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, predan z ozemlja ene države članice na ozemlje druge države članice, spada pod pojem „odredba o izgonu [odstranitvi]“. |
|
2. |
Člen 6(2) Direktive 2004/81 je treba razlagati tako, da nasprotuje temu, da se odločitev o predaji državljana tretje države, ki je sprejeta na podlagi Uredbe št. 604/2013, izvrši med rokom za premislek, ki je zagotovljen v odstavku 1 tega člena 6, vendar ne nasprotuje niti sprejetju take odločitve niti pripravljalnim ukrepom za njeno izvršitev, če s temi pripravljalnimi ukrepi ni odvzet polni učinek takemu roku za premislek, kar mora preveriti predložitveno sodišče. |
|
12.12.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 472/9 |
Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 27. oktobra 2022 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Consiglio di Stato – Italija) – Iveco Orecchia SpA/APAM Esercizio SpA (C-68/21), Brescia Trasporti SpA (C-84/21),
(Združeni zadevi C-68/21 in C-84/21) (1)
(Predhodno odločanje - Približevanje zakonodaj - Motorna vozila - Direktiva 2007/46/ES - Tehnične specifikacije - Ponudba dobave nadomestnih delov, enakovrednih originalnim delom točno določene znamke - Neobstoj dokaza o homologaciji - Izjava ponudnika o enakovrednosti originalu - Pojem „proizvajalec“ - Dokazna sredstva - Javna naročila - Direktiva 2014/25/EU)
(2022/C 472/10)
Jezik postopka: italianščina
Predložitveno sodišče
Consiglio di Stato
Strankie v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: Iveco Orecchia SpA
Toženi stranki: APAM Esercizio SpA (C-68/21), Brescia Trasporti SpA (C-84/21)
Ob udeležbi: Veneta Servizi International Srl unipersonale, VAR Srl, Di Pinto & Dalessandro SpA, Bellizzi Srl
Izrek
|
1. |
Člen 10(2), člen 19(1) in člen 28(1) Direktive 2007/46/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (Okvirna direktiva) je treba razlagati tako, da nasprotujejo temu, da lahko naročnik v okviru javnega razpisa za dobavo nadomestnih delov za avtobuse, namenjene za opravljanje javne službe, sprejme ponudbo, v kateri so ponujeni sestavni deli vrste sestavnega dela, na katero se nanašajo regulativni akti iz Priloge IV k Direktivi 2007/46, ne da bi ji bil priložen certifikat, ki potrjuje homologacijo te vrste sestavnega dela in ne da bi bile podane informacije o dejanskem obstoju take homologacije, če ti regulativni akti določajo tako homologacijo. |
|
2. |
Člena 60 in 62 Direktive 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES je treba razlagati tako, da ob upoštevanju opredelitve izraza „proizvajalec“ iz člena 3, točka 27, Direktive 2007/46 nasprotujeta temu, da lahko naročnik v okviru javnega razpisa za dobavo nadomestnih delov za avtobuse, namenjene za opravljanje javne službe, kot dokaz o enakovrednosti sestavnih delov, za katere veljajo regulativni akti iz priloge IV k Direktivi 2007/46 in jih ponuja ponudnik, sprejme izjavo o enakovrednosti, ki jo je podal ta ponudnik, če tega ni mogoče šteti za proizvajalca teh sestavnih delov. |
|
12.12.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 472/10 |
Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 20. oktobra 2022 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Fővárosi Törvényszék – Madžarska) – Digi Távközlési és Szolgáltató Kft./Nemzeti Adatvédelmi és Információszabadság Hatóság
(Zadeva C-77/21) (1)
(Predhodno odločanje - Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov - Uredba (EU) 2016/679 - Člen 5(1)(b) in (e) - Načelo „omejitve namena“ - Načelo „omejitve hrambe“ - Vzpostavitev podatkovne zbirke iz obstoječe podatkovne zbirke zaradi testiranja in odprave napak - Nadaljnja obdelava podatkov - Združljivost nadaljnje obdelave teh podatkov z nameni, za katere so bili podatki prvotno zbrani - Obdobje hrambe glede na te namene)
(2022/C 472/11)
Jezik postopka: madžarščina
Predložitveno sodišče
Fővárosi Törvényszék
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: Digi Távközlési és Szolgáltató Kft.
Tožena stranka: Nemzeti Adatvédelmi és Információszabadság Hatóság
Izrek
|
1. |
Člen 5(1)(b) Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) je treba razlagati tako, da načelo „omejitve namena“ iz te določbe ne nasprotuje temu, da upravljavec v podatkovno zbirko, ki je bila ustvarjena za izvedbo testiranja in odpravo napak, vnese in v njej hrani osebne podatke, ki so bili predhodno zbrani in shranjeni v drugi podatkovni bazi, če je taka nadaljnja obravnava združljiva z nameni, za katere so bili osebni podatki prvotno zbrani, kar je treba presoditi ob upoštevanju meril iz člena 6(4) te uredbe. |
|
2. |
Člen 5(1)(e) Uredbe 2016/679 je treba razlagati tako, da načelo „omejitve hrambe“ iz te določbe nasprotuje temu, da upravljavec v podatkovni zbirki, ki je bila ustvarjena za izvedbo testiranja in odpravo napak, osebne podatke, ki so bili predhodno zbrani za druge namene, hrani daljše obdobje, kot je potrebno za izvedbo teh testiranj in odpravo teh napak. |
|
12.12.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 472/11 |
Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 20. oktobra 2022 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Oberster Gerichtshof – Avstrija) – BT/Laudamotion GmbH
(Zadeva C-111/21) (1)
(Predhodno odločanje - Zračni prevoz - Montrealska konvencija - Člen 17(1) - Odgovornost letalskega prevoznika v primeru smrti ali telesne poškodbe potnika - Pojem „telesna poškodba“ - Posttravmatska stresna motnja, ki jo potnik utrpi med nujno evakuacijo letala)
(2022/C 472/12)
Jezik postopka: nemščina
Predložitveno sodišče
Oberster Gerichtshof
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: BT
Tožena stranka: Laudamotion GmbH
Izrek
Člen 17(1) Konvencije o poenotenju nekaterih pravil za mednarodni letalski prevoz, ki je bila sklenjena 28. maja 1999 v Montrealu in jo je Evropska skupnost podpisala 9. decembra 1999, v njenem imenu pa je bila odobrena s Sklepom Sveta 2001/539/ES z dne 5. aprila 2001,
je treba razlagati tako, da
je treba škodo za duševno poškodbo, ki je potniku nastala zaradi „nesreče“ v smislu te določbe in ki ni povezana s „telesno poškodbo“ v smislu navedene določbe, povrniti na enaki podlagi kot za tako telesno poškodbo, če poškodovani potnik dokaže obstoj posega v njegovo duševno integriteto, ki je tako hud in intenziven, da vpliva na njegovo splošno zdravstveno stanje in ga brez zdravljenja ni mogoče ublažiti.
|
12.12.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 472/11 |
Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 27. oktobra 2022 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Hof van beroep te Brussel – Belgija) – Proximus NV/Gegevensbeschermingsautoriteit
(Zadeva C-129/21) (1)
(Predhodno odločanje - Obdelava osebnih podatkov in varstvo zasebnosti na področju elektronskih komunikacij - Direktiva 2002/58/ES - Člen 12 - Javni imeniki in imeniške storitve - Privolitev naročnika - Obveznosti ponudnika imenikov in imeniških storitev - Uredba (EU) 2016/679 - Člen 17 - Pravica do izbrisa („pravica do pozabe“) - Člen 5(2) - Člen 24 - Obveznosti obveščanja in odgovornost upravljavca)
(2022/C 472/13)
Jezik postopka: nizozemščina
Predložitveno sodišče
Hof van beroep te Brussel
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: Proximus NV
Tožena stranka: Gegevensbeschermingsautoriteit
Izrek
|
1. |
Člen 12(2) Direktive 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/136/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009, v povezavi s členom 2, drugi odstavek, točka (f), te direktive in členom 95 Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov), je treba razlagati tako, da se za to, da se osebni podatki naročnika operaterja telefonskih storitev vključijo v imenike in javno dostopne imeniške storitve, ki jih objavijo ponudniki, ki niso ta operater, zahteva „privolitev“ tega naročnika v smislu člena 4(, točka 11, te uredbe, pri čemer je to privolitev mogoče dati bodisi navedenemu operaterju bodisi enemu od teh ponudnikov. |
|
2. |
Člen 17 Uredbe 2016/679 je treba razlagati tako, da zahtevek naročnika za izbris njegovih osebnih podatkov iz imenikov in javno dostopnih imeniških storitev pomeni uresničevanje „pravice do izbrisa“ v smislu tega člena. |
|
3. |
Člen 5(2) in člen 24 Uredbe 2016/679 je treba razlagati tako, da lahko nacionalni nadzorni organ zahteva, da ponudnik imenikov in imeniških storitev kot upravljavec sprejme ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe, da druge upravljavce, ki so tretje osebe, in sicer operaterja telefonskih storitev, ki mu je posredoval osebne podatke svojega naročnika, in druge ponudnike imenikov in javno dostopnih imeniških storitev, ki jim je zagotovil te podatke, obvesti o preklicu privolitve tega naročnika. |
|
4. |
Člen 17(2) Uredbe 2016/679 je treba razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da nacionalni nadzorni organ ponudniku imenikov in javno dostopnih imeniških storitev, od katerega je naročnik operaterja telefonskih storitev zahteval, naj ne objavlja več osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj, naloži, naj sprejme „razumne ukrepe“ v smislu te določbe, zato da ponudnike iskalnikov obvesti o tej zahtevi za izbris podatkov. |
|
12.12.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 472/12 |
Sodba Sodišča (peti senat) z dne 27. oktobra 2022 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Korkein oikeus – Finska) – Soda-Club (CO2) SA, SodaStream International BV/MySoda Oy
(Zadeva C-197/21) (1)
(Predhodno odločanje - Pravo znamk - Uredba (UE) 2017/1001 - Člen 15(2) - Direktiva (EU) 2015/2436 - Člen 15(2) - Izčrpanje pravice iz znamke - Jeklenke, napolnjene z ogljikovim dioksidom - Dajanje v promet v državi članici, ki ga opravlja imetnik znamke - Dejavnost preprodajalca, ki jeklenke napolni in jih ponovno označi - Ugovor imetnika znamke - Upravičeni razlogi za nasprotovanje nadaljnjemu trženju blaga, označenega z znamko)
(2022/C 472/14)
Jezik postopka: finščina
Predložitveno sodišče
Korkein oikeus
Stranke v postopku v glavni stvari
Tožeči stranki: Soda-Club (CO2) SA, SodaStream International BV
Tožena stranka: MySoda Oy
Izrek
Člen 15(2) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije in člen 15(2) Direktive (EU) 2015/2436 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2015 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami
je treba razlagati tako, da
imetnik znamke, ki je v državi članici tržil proizvode, označene s to znamko ter namenjene številnim ponovnim uporabam in polnjenjem, nima pravice, da na podlagi teh določb nasprotuje temu, da preprodajalec v tej državi članici nadalje trži te proizvode, ki jih je ponovno napolnil in na katerih je etiketo z izvorno znamko zamenjal z drugo etiketo, pri čemer je izvorna znamka na navedenih proizvodih ostala vidna, razen če namestitev te nove etikete pri potrošnikih ne ustvarja napačnega vtisa, da obstaja gospodarska povezava med preprodajalcem in imetnikom znamke. To verjetnost zmede je treba presojati celovito, glede na navedbe na proizvodu in na novi etiketi ter glede na distribucijske prakse v zadevnem sektorju in na raven potrošniškega poznavanja teh praks.
|
12.12.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 472/13 |
Sodba Sodišča (osmi senat) z dne 20. oktobra 2022 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Cour d'appel de Bruxelles – Belgija) – Allianz Benelux SA/État belge, SPF Finances
(Zadeva C-295/21) (1)
(Predhodno odločanje - Skupni sistem obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic - Direktiva 90/435/EGS - Člen 4(1) - Oprostitev dividend, ki jih izplača odvisna družba, na ravni matične družbe - Prenos presežkov dokončno obdavčenih dohodkov v naslednja davčna obdobja - Pripojitev družbe, ki ima presežke dokončno obdavčenih dohodkov, s strani druge družbe - Nacionalna ureditev, s katero je prenos teh presežkov na prevzemno družbo omejen)
(2022/C 472/15)
Jezik postopka: francoščina
Predložitveno sodišče
Cour d'appel de Bruxelles
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: Allianz Benelux SA
Tožena stranka: État belge, SPF Finances
Izrek
Člen 4(1) Direktive Sveta z dne 23. julija 1990 o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic (90/435/EGS)
je treba razlagati tako, da
ne nasprotuje ureditvi države članice, ki določa, da se dividende, ki jih je prejela družba, vključijo v njeno davčno osnovo, preden se od te osnove odbijejo v višini 95 % zneska teh dividend, in s katero je – odvisno od okoliščin primera – dovoljen prenos tega odbitka v naslednja davčna obdobja, s katero pa je vseeno v primeru pripojitve te družbe v okviru združitve prenos tega odbitka na prevzemno družbo omejen v sorazmernem deležu, ki ga predstavljajo neto davčna sredstva prevzete družbe v skupnih neto davčnih sredstvih prevzemne in prevzete družbe.
|
12.12.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 472/14 |
Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 20. oktobra 2022 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Curtea de Apel Oradea – Romunija) – Curtea de Apel Alba Iulia in drugi/YF in drugi
(Zadeva C-301/21) (1)
(Predhodno odločanje - Socialna politika - Enako obravnavanje pri zaposlovanju in delu - Direktiva 2000/78/ES - Člen 2(1) in (2) - Prepoved diskriminacije na podlagi starosti - Nacionalna ureditev, katere posledica je, da je plača nekaterih sodnikov višja od plače drugih sodnikov iste stopnje, ki opravljajo enake naloge - Člen 1 - Predmet - Izčrpna narava naštetih diskriminacij)
(2022/C 472/16)
Jezik postopka: romunščina
Predložitveno sodišče
Curtea de Apel Oradea
Stranke v postopku v glavni stvari
Tožeče stranke: Curtea de Apel Alba Iulia, Curtea de Apel Cluj, Tribunalul Bihor, Tribunalul Satu Mare, Tribunalul Sălaj
Tožene stranke: YF, KP, OJ, YS, SL, DB, SH
Ob udeležbi: Consiliul Naţional pentru Combaterea Discriminării, Tribunalul Cluj
Izrek
|
1. |
Člen 2(1) in (2) Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu je treba razlagati tako, da se ne uporablja za nacionalno ureditev, ki – kot se razlaga v zavezujoči nacionalni sodni praksi – pripelje do tega, da je plača nekaterih sodnikov, zaposlenih po začetku veljavnosti te ureditve, nižja od plače sodnikov, zaposlenih pred začetkom veljavnosti te ureditve, ker iz njega ne izhaja nobena neposredna ali posredna diskriminacija na podlagi starosti. |
|
2. |
Direktivo 2000/78 je treba razlagati tako, da nasprotuje diskriminaciji le, če ta temelji na enem od razlogov, ki so izrecno našteti v členu 1 te direktive. |
|
12.12.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 472/15 |
Sodba Sodišča (osmi senat) z dne 20. oktobra 2022 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Varhoven administrativen sad – Bolgarija) – Komisia za zashtita na lichnite danni, Tsentralna izbiratelna komisia/Koalitsia „Demokratichna Bulgaria – Obedinenie“
(Zadeva C-306/21) (1)
(Predhodno odločanje - Varstvo osebnih podatkov - Uredba (EU) 2016/679 - Področje uporabe - Člen 2(2)(a) - Pojem „dejavnost zunaj področja uporabe prava Unije“ - Nacionalne in evropske volitve - Člen 6(1)(e) - Zakonitost obdelave - Člen 58 - Akt, sprejet s strani nadzornih organov, s katerim je omejeno ali po potrebi prepovedano video snemanje štetja glasov na volišču)
(2022/C 472/17)
Jezik postopka: bolgarščina
Predložitveno sodišče
Varhoven administrativen sad
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: Komisia za zashtita na lichnite danni, Tsentralna izbiratelna komisia
Tožena stranka: Koalitsia „Demokratichna Bulgaria – Obedinenie“
Izrek
|
1. |
Člen 2(2)(a) Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) je treba razlagati tako, da obdelava osebnih podatkov v okviru organizacije volitev v državi članici ni izključena s področja uporabe te uredbe. |
|
2. |
Člen 6(1)(e) in člen 58 Uredbe 2016/679 je treba razlagati tako, da ti določbi ne nasprotujeta temu, da pristojni organi države članice sprejmejo upravni akt splošne uporabe, s katerim je omejeno ali po potrebi prepovedano video snemanje štetja glasov na voliščih med volitvami v tej državi članici. |
|
12.12.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 472/16 |
Sodba Sodišča (deseti senat) z dne 20. oktobra 2022 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Administrativen sad Veliko Tarnovo – Bolgarija) – „Ekofrukt“ EOOD/Direktor na Direktsia „Obzhalvane i danachno-osiguritelna praktika“ – Veliko Tarnovo
(Zadeva C-362/21) (1)
(Predhodno odločanje - Notranji trg - Uredba (EU) št. 910/2014 - Člen 3, točka 12 - Pojem „kvalificirani elektronski podpis“ - Člen 25(1) - Člen 26 - Priloga I - Pravni učinki elektronskih podpisov - Zahteve za napredne elektronske podpise - Upravni akt, izdan v obliki elektronskega dokumenta, katerega elektronski podpis ne izpolnjuje zahtev za „kvalificirani elektronski podpis“ - Kumulativne zahteve - Posledice - Člen 3, točka 15 - Neobstoj „kvalificiranega potrdila za elektronski podpis“ - Vnos kvalificiranega elektronskega podpisa v potrdilo, ki ga je izdal ponudnik storitev zaupanja - Učinek - Imena imetnika elektronskega podpisa, ki so bila prečrkovana v latinico, namesto običajnega zapisa v cirilici)
(2022/C 472/18)
Jezik postopka: bolgarščina
Predložitveno sodišče
Administrativen sad Veliko Tarnovo
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka:„Ekofrukt“ EOOD
Tožena stranka: Direktor na Direktsia „Obzhalvane i danachno-osiguritelna praktika“ – Veliko Tarnovo
Izrek
|
1. |
Člen 25(1) Uredbe (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES je treba razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da se upravni akt, ki je sestavljen v obliki elektronskega dokumenta, kadar je podpisan z elektronskim podpisom, ki ne izpolnjuje zahtev iz te uredbe, da bi ga bilo mogoče šteti za „kvalificirani elektronski podpis“ v smislu člena 3, točka 12, te uredbe, razglasi za ničen, pod pogojem, da se ničnost tega akta ne ugotovi zgolj zato, ker je ta podpis v elektronski obliki. |
|
2. |
Člen 3, točka 12, Uredbe št. 910/2014 je treba razlagati tako, da neobstoj „kvalificiranega potrdila za elektronski podpis“ v smislu člena 3, točka 15, te uredbe zadostuje za ugotovitev, da elektronski podpis ni „kvalificirani elektronski podpis“ v smislu tega člena 3, točka 12, pri čemer morebitna opredelitev tega podpisa kot „poklicnega elektronskega podpisa“ v zvezi s tem ni upoštevna. |
|
3. |
Uredbo št. 910/2014 je treba razlagati tako, da vnos elektronskega podpisa v potrdilo, ki ga je izdal ponudnik storitev zaupanja, ne zadostuje za to, da bi ta podpis izpolnjeval zahteve iz te uredbe, da bi se lahko štel za „kvalificirani elektronski podpis“ v smislu člena 3, točka 12, navedene uredbe. Kadar se taka opredelitev izpodbija v okviru sodnega postopka, mora nacionalno sodišče preveriti, ali so izpolnjeni vsi kumulativni pogoji iz člena 3, točka 12, te uredbe, zaradi česar mora med drugim preveriti, ali so izpolnjeni pogoji iz člena 26 te uredbe in Priloge I k tej uredbi. |
|
4. |
Člen 3, točka 12, Uredbe št. 910/2014 in Prilogo I k tej uredbi je treba razlagati tako, da pri preverjanju skladnosti kvalificiranega elektronskega podpisa z zahtevami iz navedene priloge okoliščina, da so bila imena podpisnika, ki jih ta običajno piše v cirilici, prečrkovana v latinico, ne preprečuje tega, da se ta podpis šteje za „kvalificirani elektronski podpis“ v smislu tega člena 3, točka 12, če je enolično povezan s podpisnikom in je z njim mogoče identificirati podpisnika, kar mora preveriti nacionalno sodišče. |
|
12.12.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 472/17 |
Sodba Sodišča (osmi senat) z dne 27. oktobra 2022 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Landgericht Köln – Nemčija). – ADPA European Independent Automotive Data Publishers, Gesamtverband Autoteile-Handel e.V./Automobiles PEUGEOT SA, PSA Automobiles SA
(Zadeva C-390/21) (1)
(Predhodno odločanje - Trg storitev informiranja o popravilu in vzdrževanju motornih vozil - Uredba (EU) 2018/858 - Člen 61 - Obveznost proizvajalcev avtomobilov, da zagotovijo informacije o popravilu in vzdrževanju motornih vozil - Obseg - Pravica dostopa do teh informacij - Neodvisni izvajalci - Izdajatelji tehničnih informacij - Člen 63 - Primerne in sorazmerne pristojbine)
(2022/C 472/19)
Jezik postopka: nemščina
Predložitveno sodišče
Landgericht Köln
Stranke v postopku v glavni stvari
Tožeči stranki: ADPA European Independent Automotive Data Publishers, Gesamtverband Autoteile-Handel e.V.
Toženi stranki: Automobiles PEUGEOT SA, PSA Automobiles SA
Izrek
|
1. |
Člena 61 in 63 Uredbe (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o odobritvi in tržnem nadzoru motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, spremembi uredb (ES) št. 715/2007 in (ES) št. 595/2009 ter razveljavitvi Direktive 2007/46/ES v povezavi s členom 86(1), točka 4, in (2) te uredbe ter Priloge XI, točka 1, k tej uredbi je treba razlagati tako, da se uporabljata za modele vozil, ki so bila homologirana v skladu z Uredbo (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil. |
|
2. |
Člen 61(1) Uredbe 2018/858 je treba razlagati tako, da obveznost, ki je s to določbo naložena proizvajalcem avtomobilov, in sicer da ti zagotovijo neomejen, standardiziran in nediskriminatoren dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozila, ki so opredeljene v členu 3, točka 48, te uredbe, zajema obveznost, da se izdajateljem tehničnih informacij dovoli obdelava in uporaba teh informacij za njihove dejavnosti v poprodajni dobavni verigi, ne da bi jim bili naloženi drugi pogoji od teh, ki so določeni v navedeni uredbi. |
|
3. |
Člen 63 Uredbe 2018/858 ob upoštevanju uvodne izjave 52 te uredbe in načela enakega obravnavanja je treba razlagati tako, da pojem „primerne in sorazmerne pristojbine“ iz tega člena proizvajalcem avtomobilov, prvič, nalaga, da upoštevajo poslovno dejavnost, v okviru katere različni neodvisni izvajalci uporabljajo informacije o popravilu in vzdrževanju vozil, in drugič, tem proizvajalcem omogoča, da zaračunavajo pristojbine, ki presegajo stroške, nastale zaradi dostopa do teh informacij, ki ga morajo tem izvajalcem odobriti na podlagi te uredbe, vendar pod pogojem, da te pristojbine za zadnjenavedene niso odvračalne. |
|
12.12.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 472/18 |
Sodba Sodišča (deseti senat) z dne 20. oktobra 2022 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Korkein oikeus – Finska) – A Oy/B Ky, Communauté des héritiers de C
(Zadeva C-406/21) (1)
(Predhodno odločanje - Boj proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih - Direktiva 2011/7/EU - Člen 12(4) - Časovno področje uporabe - Praksa, vzpostavljena pred 16. marcem 2013, da se ne izterjajo obresti za zamudo pri plačilu niti nadomestilo za stroške izterjave - Praksa, ki se uporablja za posamezna naročila, oddana po tem datumu - Člen 7(2) in (3) - Pogodbeni pogoji in prakse, ki so skrajno nepošteni - Svobodno sprejeta odpoved)
(2022/C 472/20)
Jezik postopka: finščina
Predložitveno sodišče
Korkein oikeus
Stranke v postopku v glavni stvari
Pritožnica: A Oy
Nasprotni stranki v postopku s pritožbo: B Ky, Communauté des héritiers de C
Izrek
|
1. |
Člen 12(4) Direktive 2011/7/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih je treba razlagati tako, da lahko države članice s področja uporabe te direktive izključijo pogodbeno prakso v zvezi s plačilom obresti za zamudo pri plačilu in nadomestila za stroške izterjave, če ta praksa na podlagi nacionalnega prava, ki se uporabi, spada v okvir pogodbe, sklenjene pred 16. marcem 2013. Posamezna naročila, na podlagi katerih se zahtevajo obresti za zamudo pri plačilu in taka nadomestila, ki so bila oddana po tem datumu, se lahko izključijo s področja uporabe Direktive 2011/7 pod pogojem, da na podlagi nacionalnega prava, ki se uporabi, pomenijo le izpolnjevanje pogodbe, sklenjene pred 16. marcem 2013. Če pa, nasprotno, na podlagi tega prava ta posamična naročila pomenijo samostojne pogodbe, sklenjene po tem datumu, ne morejo biti izključena s področja uporabe te direktive. |
|
2. |
Člen 7(2) in (3) Direktive 2011/7 je treba razlagati tako, da ne nasprotuje praksi, v skladu s katero upnik za zamude pri plačilu, krajše od enega meseca, v zameno za plačilo glavnice zapadlih terjatev ne izterja obresti za zamudo pri plačilu niti nadomestila za stroške izterjave, pod pogojem, da je upnik s takim ravnanjem svobodno pristal na odpoved plačilu zneskov, dolgovanih iz naslova teh obresti in tega nadomestila. |
|
12.12.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 472/19 |
Sodba Sodišča (sedmi senat) z dne 27. oktobra 2022 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Supremo Tribunal Administrativo – Portugalska) – Instituto do Cinema e do Audiovisual IP/NOWO Communications SA
(Zadeva C-411/21) (1)
(Predhodno odločanje - Člen 56 PDEU - Svoboda opravljanja storitev - Storitve ustvarjanja in produkcije kinematografskih in avdiovizualnih del - Ponudniki naročniških televizijskih storitev - Dajatev za naročnine, ki jo dolgujejo ponudniki naročniške televizije - Namenitev prihodkov od dajatve - Omejitev - Preveč naključni ali preveč posredni učinki)
(2022/C 472/21)
Jezik postopka: portugalščina
Predložitveno sodišče
Supremo Tribunal Administrativo
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: Instituto do Cinema e do Audiovisual IP
Tožena stranka: NOWO Communications SA
Izrek
Člen 56 PDEU je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni zakonodaji, s katero se uvaja dajatev za financiranje promocije in razširjanja kinematografskih in avdiovizualnih del, če so morebitni učinki te dajatve na svobodo opravljanja storitev produkcije takih del preveč naključni in posredni, da bi pomenili omejitev v smislu te določbe.
|
12.12.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 472/19 |
Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 27. oktobra 2022 (predlog za sprejetje predhodne odločbe l’Oberlandesgericht Düsseldorf – Nemčija) – Orthomol pharmazeutische Vertriebs GmbH/Verband Sozialer Wettbewerb eV
(Zadeva C-418/21) (1)
(Predhodno odločanje - Varnost hrane - Živila - Uredba (EU) št. 609/2013 - Člen 2(2)(g) - Delegirana uredba (EU) 2016/128 - Živila za posebne zdravstvene namene - Druge zdravstveno pogojene prehranske potrebe - Živila, ki bolniku na splošno koristijo - Razmejitev od zdravil)
(2022/C 472/22)
Jezik postopka: nemščina
Predložitveno sodišče
Oberlandesgericht Düsseldorf
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: Orthomol pharmazeutische Vertriebs GmbH
Tožena stranka: Verband Sozialer Wettbewerb eV
Izrek
Člen 2(2)(g) Uredbe (EU) št. 609/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o živilih, namenjenih dojenčkom in majhnim otrokom, živilih za posebne zdravstvene namene in popolnih prehranskih nadomestkih za nadzor nad telesno težo ter razveljavitvi Direktive Sveta 92/52/EGS, direktiv Komisije 96/8/ES, 1999/21/ES, 2006/125/ES in 2006/141/ES, Direktive 2009/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter uredb Komisije (ES) št. 41/2009 in (ES) št. 953/2009 in zlasti pojem „druge zdravstveno pogojene prehranske potrebe“
je treba razlagati tako, da
je proizvod živilo za posebne medicinske namene, če zaradi bolezni obstajajo povečane ali posebne prehranske potrebe, ki naj bi jih živilo pokrivalo, tako da za tako opredelitev ne zadošča, da uživanje tega živila bolniku na splošno koristi, ker v njem vsebovane snovi zavirajo motnjo ali lajšajo njene simptome.
|
12.12.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 472/20 |
Sodba Sodišča (osmi senat) z dne 27. oktobra 2022 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Rayonen sad – Nesebar – Bolgarija) – „S. V.“ OOD/E. Ts. D.
(Zadeva C-485/21) (1)
(Predhodno odločanje - Varstvo potrošnikov - Direktiva 93/13/EGS - Nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - Člen 2(b) - Pojem „potrošnik“ - Člen 2(c) - Pojem „prodajalec ali ponudnik“ - Fizična oseba, ki je lastnik stanovanja v stavbi v etažni lastnini - Različne vrste pravnih razmerij v zvezi z upravljanjem in vzdrževanjem te stavbe - Različno obravnavanje, kar zadeva status potrošnika, ki se izvaja z zakonodajo države članice med etažnimi lastniki, ki so sklenili individualno pogodbo za upravljanje in vzdrževanje skupnih delov take stavbe, in tistimi, ki take pogodbe niso sklenili)
(2022/C 472/23)
Jezik postopka: bolgarščina
Predložitveno sodišče
Rayonen sad – Nesebar
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka:„S. V.“ OOD
Tožena stranka: E. Ts. D.
Izrek
Člen 1(1) in člen 2(b) in (c) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah
je treba razlagati tako, da:
|
— |
je treba fizično osebo, ki je lastnik stanovanja v stavbi v etažni lastnini, šteti za „potrošnika“ v smislu te direktive, kadar z upravnikom sklene pogodbo za upravljanje in vzdrževanje skupnih delov te stavbe, če tega stanovanja ne uporablja za namene, ki spadajo izključno v okvir njene poslovne ali poklicne dejavnosti. Na podlagi okoliščine, da del storitev, ki jih ta upravnik opravlja na podlagi te pogodbe, izhaja iz nujnosti spoštovanja posebnih zahtev na področju varnosti in prostorskega načrtovanja, ki so določene v nacionalni zakonodaji, navedene pogodbe ni mogoče izvzeti s področja uporabe navedene direktive; |
|
— |
če je pogodba o upravljanju in vzdrževanju skupnih delov stavbe v etažni lastnini sklenjena med upravnikom in skupščino etažnih lastnikov ali zborom lastnikov te stavbe, je mogoče fizično osebo, ki je lastnik stanovanja v tej stavbi, šteti za „potrošnika“ v smislu Direktive 93/13, če jo je mogoče opredeliti kot „stranko“ te pogodbe in če tega stanovanja ne uporablja izključno za namene svoje poslovne ali poklicne dejavnosti. |
|
12.12.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 472/21 |
Sodba Sodišča (osmi senat) z dne 27. oktobra 2022 – CE/Odbor regij
(Zadeva C-539/21 P) (1)
(Pritožba - Javni uslužbenci - Začasni uslužbenci - Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev - Člen 2(c) - Pogodba za nedoločen čas - Predčasna odpoved z odpovednim rokom - Člen 47(c)(i) - Izguba zaupanja - Pravila za izvedbo odpovednega roka - Očitna napaka pri presoji in napačna uporaba prava - Opustitve - Ničnostna in odškodninska tožba)
(2022/C 472/24)
Jezik postopka: francoščina
Stranki
Pritožnik: CE (zastopnik: M. Casado García-Hirschfeld, avocate)
Druga stranka v postopku: Odbor regij (zastopniki: S. Bachotet in M. Espárrago Arzadun, agenta, skupaj z B. Wägenbaur, Rechtsanwalt)
Izrek
|
1. |
Pritožba se zavrne. |
|
2. |
CE nosi svoje stroške in stroške, ki so nastali Evropskemu odboru regij. |
|
12.12.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 472/21 |
Sodba Sodišča (osmi senat) z dne 20. oktobra 2022 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Augstākā tiesa (Senāts) – Latvija) – „Mikrotīkls“ SIA/Valsts ieņēmumu dienests.
(Zadeva C-542/21) (1)
(Predhodno odločanje - Carinska unija - Skupna carinska tarifa - Kombinirana nomenklatura - Tarifna uvrstitev - Tarifna številka 8517 - Tarifni podštevilki 8517 70 11 in 8517 70 19 - Antene za usmerjevalnike)
(2022/C 472/25)
Jezik postopka: latvijščina
Predložitveno sodišče
Augstākā tiesa (Senāts)
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka:„Mikrotīkls“ SIA
Tožena stranka: Valsts ieņēmumu dienests
Izrek
Tarifno podštevilko 8517 70 11 kombinirane nomenklature iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 254/2000 z dne 31. januarja 2000, kakor je bila ta priloga spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 927/2012 z dne 9. oktobra 2012 in Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1001/2013 z dne 4. oktobra 2013,
je treba razlagati tako, da
ne zajema anten za usmerjevalnike, ki so konfigurirani za komunikacijo v lokalnih omrežjih (LAN) in/ali prostranih omrežjih (WAN).
|
12.12.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 472/22 |
Sodba Sodišča (deveti senat) z dne 27. oktobra 2022 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Landgericht Mainz – Nemčija) – ID/Stadt Mainz
(Zadeva C-544/21) (1)
(Predhodno odločanje - Svoboda opravljanja storitev - Direktiva 2006/123/ES - Člen 15(1), (2)(g) in (3) - Storitve na notranjem trgu - Honorarji za arhitekte in inženirje - Določene najnižje tarife - Neposredni učinek določb prava Unije in morebitna neuporaba nacionalne ureditve)
(2022/C 472/26)
Jezik postopka: nemščina
Predložitveno sodišče
Landgericht Mainz
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: ID
Tožena stranka: Stadt Mainz
Izrek
Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu se ne uporablja za položaj, v katerem je bila pogodba sklenjena pred začetkom veljavnosti te direktive in so se vsi učinki te pogodbe izčrpali pred iztekom roka za prenos navedene direktive.
|
12.12.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 472/22 |
Sodba Sodišča (osmi. senat) z dne 27. oktobra 2022 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Bundesfinanzgericht – Avstrija) – Climate Corporation Emissions Trading GmbH/Finanzamt Österreich
(Zadeva C-641/21) (1)
(Predhodno odločanje - Obdavčenje - Skupni sistem davka na dodano vrednost (DDV) - Direktiva 2006/112/ES - Člen 44 - Kraj, ki je davčno upoštevna navezna okoliščina - Prenos pravic do emisije toplogrednih plinov - Prejemnik, ki je sodeloval pri utaji DDV v okviru verige transakcij - Davčni zavezanec, ki je bil ali bi moral biti seznanjen z obstojem te utaje)
(2022/C 472/27)
Jezik postopka: nemščina
Predložitveno sodišče
Bundesfinanzgericht
Stranki v postopku v glavni stvari
Pritožnica: Climate Corporation Emissions Trading GmbH
Nasprotna stranka: Finanzamt Österreich
Izrek
Določbe Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2008/8/ES z dne 12. februarja 2008,
je treba razlagati tako, da
nasprotujejo temu, da bi v zvezi s storitvijo, ki jo davčni zavezanec s sedežem v eni državi članici opravi za davčnega zavezanca s sedežem v drugi državi članici, organi prvonavedene države članice šteli, da je kraj te storitve, ki je v skladu s členom 44 Direktive 2006/112, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2008/8, v drugonavedeni državi članici, kljub temu v prvonavedeni državi članici, kadar je zadevni izvajalec vedel ali bi moral vedeti, da je z navedeno storitvijo sodeloval pri utaji davka na dodano vrednost, ki jo je prejemnik te storitve storil v okviru verige transakcij
|
12.12.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 472/23 |
Sodba Sodišča (peti senat) z dne 20. oktobra 2022 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Cour de cassation – Belgija) – UP/Centre public d’action sociale de Liège
(Zadeva C-825/21) (1)
(Predhodno odločanje - Območje svobode, varnosti in pravice - Politika priseljevanja - Direktiva 2008/115/ES - Vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav - Prošnja za azil - Zavrnitev - Odredba o zapustitvi ozemlja - Člen 6(4) - Prošnja za izdajo dovoljenja za prebivanje iz zdravstvenih razlogov - Dopustna prošnja - Izdaja dovoljenja za začasno prebivanje med obravnavanjem prošnje - Zavrnitev prošnje - Socialna pomoč - Zavrnitev - Pogoj v zvezi z zakonitostjo prebivanja - Neobstoj odločbe o vrnitvi - Učinek dovoljenja za začasno prebivanje na odredbo o zapustitvi ozemlja)
(2022/C 472/28)
Jezik postopka: francoščina
Predložitveno sodišče
Cour de cassation
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: UP
Tožena stranka: Centre public d’action sociale de Liège
Izrek
Člen 6(4) Direktive 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav
je treba razlagati tako, da
ne nasprotuje ureditvi države članice, v skladu s katero je, kadar je državljanu tretje države, ki nezakonito prebiva na ozemlju navedene države članice, do konca obravnavanja njegove prošnje za izdajo dovoljenja za prebivanje iz enega od razlogov iz te določbe priznana pravica do prebivanja, ker je ta prošnja dopustna, posledica priznanja te pravice implicitni preklic odločbe o vrnitvi, ki je bila pred tem sprejeta v zvezi s tem državljanom po zavrnitvi njegove prošnje za mednarodno zaščito.
|
12.12.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 472/24 |
Sodba Sodišča (Veliki senat) z dne 28. oktobra 2022 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Oberlandesgericht München – Nemčija) – kazenski postopek zoper HF.
(Zadeva C-435/22 PPU) (1)
(Predhodno odločanje - Nujni postopek predhodnega odločanja - Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah - Listina Evropske unije o temeljnih pravicah - Člen 50 - Konvencija o izvajanju Schengenskega sporazuma - Člen 54 - Načelo ne bis in idem - Sporazum o izročitvi med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike - Izročitev državljana tretje države Združenim državam na podlagi dvostranske pogodbe, ki jo je sklenila država članica - Državljan, ki je bil že pravnomočno obsojen za ista dejanja in je že v celoti prestal kazen v drugi državi članici)
(2022/C 472/29)
Jezik postopka: nemščina
Predložitveno sodišče
Oberlandesgericht München
Stranka v postopku v glavni stvari
HF
Ob udeležbi: Generalstaatsanwaltschaft München
Izrek
Člen 54 Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah, ki je bila podpisana v Schengnu 19. junija 1990 in je začela veljati 26. marca 1995 in kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 610/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013, v povezavi s členom 50 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah
je treba razlagati tako, da:
nasprotuje temu, da organi države članice državljana tretje države izročijo drugi tretji državi, če je bil na eni strani ta državljan pravnomočno obsojen v drugi državi članici za ista dejanja, kot so ta, na katerih temelji prošnja za izročitev, in je prestal izrečeno kazen ter če na drugi strani prošnja za izročitev temelji na dvostranski pogodbi o izročitvi, ki obseg načela ne bis in idem omejuje na sodbe, izdane v zaprošeni državi članici.
|
12.12.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 472/25 |
Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo High Court (Irska) 9. decembra 2021 – X/International Protection Appeals Tribunal, Minister for Justice and Equality, Ireland and the Attorney General
(Zadeva C-756/21)
(2022/C 472/30)
Jezik postopka: angleščina
Predložitveno sodišče
High Court (Irska)
Stranke v postopku v glavni stvari
Pritožnik: X
Nasprotne stranke v pritožbenem postopku: International Protection Appeals Tribunal, Minister for Justice and Equality, Irska in Attorney General
Vprašanja za predhodno odločanje
|
1. |
Ali je v primeru, ko je v zvezi s prošnjo za subsidiarno zaščito prišlo do popolne kršitve dolžnosti sodelovanja, kot je opisana v točki 66 sodbe M (C-277/11 (1), EU:C:2012:744), obravnavanju te prošnje „odvze[t] polni učinek“ v smislu sodbe Komisija/Nemčija (C-137/14 (2), EU:C:2015:683)? |
|
2. |
Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen: ali bi moral zaradi navedene kršitve dolžnosti sodelovanja prosilec neposredno biti upravičen do razveljavitve odločbe [o zavrnitvi subsidiarne zaščite]? |
|
3. |
Če je odgovor na drugo vprašanje nikalen: kdo, po potrebi, nosi dokazno breme, da bi bila odločba o zavrnitvi lahko drugačna, če bi avtor odločbe o zavrnitvi ustrezno sodeloval [pri prošnji za subsidiarno zaščito]? |
|
4. |
Ali to, da o prošnji za mednarodno zaščito ni odločeno v razumnem roku, prosilca upravičuje do tega, da se odločba [o zavrnitvi], ko je izdana, razveljavi? |
|
5. |
Ali je zaradi časa, potrebnega za izvedbo spremembe veljavnega okvira azilne zaščite v državi članici, ta država članica odvezana izvajanja sistema mednarodne zaščite, ki bi zagotovil, da bi bila odločitev o prošnji za tako zaščito sprejeta v razumnem roku? |
|
6. |
Ali je avtor odločbe [o mednarodni zaščiti] – če nima zadostnih dokazov o duševnem zdravju prosilca, obstajajo pa določeni dokazi, da ima prosilec morda take težave – pred končno odločitvijo v skladu z dolžnostjo sodelovanja, navedeno v zadevi M (C-277/11, točka 66), ali tudi sicer dolžan opraviti nadaljnje poizvedbe oziroma ali je dolžan storiti kar koli drugega? |
|
7. |
Ali je, kadar država članica izvaja svojo dolžnost iz člena 4(1) Direktive (3) o pogojih za presojo upoštevnih elementov prošnje, dovoljeno enostavno ugotoviti, da prosilec na splošno ni verodostojen, zaradi ene laži, ki jo je pojasnil in umaknil ob prvi poznejši priložnosti, ki je bila razumno na voljo? |
(1) EU:C:2012:744
(2) EU:C:2015:683
(3) Direktiva Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 7, str. 96).
|
12.12.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 472/26 |
Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Juzgado de lo Contencioso-Administrativo no 17 de Barcelona (Španija) 19. maja 2022 – HM, VD/Generalitat de Catalunya
(Zadeva C-332/22)
(2022/C 472/31)
Jezik postopka: španščina
Predložitveno sodišče
Juzgado de lo Contencioso-Administrativo no 17 de Barcelona
Stranke v postopku v glavni stvari
Tožeči stranki: HM, VD
Tožena stranka: Generalitat de Catalunya
Vprašanja za predhodno odločanje
PRVO. Ali so ukrepi iz sodb Tribunal Supremo (vrhovno sodišče) št. 1425/2018 in št. 1426/2018 z dne 26. septembra 2018, ki sta merodajni vse do danes (30. november 2021), v skladu s katerimi se za javnega uslužbenca, ki je bil žrtev zlorabe, ista ureditev prekarnosti pri zaposlovanju, ki pomeni zlorabo, uporablja vse do tedaj, ko javna uprava delodajalka ne ugotovi, da obstaja strukturna potreba po takem delavcu, in razpiše ustrezne izbirne postopke za zapolnitev delovnega mesta z javnimi uslužbenci, zaposlenimi za nedoločen čas, ali kariernimi uradniki, takšni, da izpolnjujejo zahteve glede sankcij iz določbe 5 okvirnega sporazuma, priloženega Direktivi 1999/70 (1)?
Ali pa so ti ukrepi, s katerimi se položaj prekarnosti in neobstoja varstva podaljša, dokler se javna uprava delodajalka arbitrarno ne odloči razpisati izbirni postopek za zapolnitev delovnega mesta z delavcem, zaposlenim za nedoločen čas, katerega izid je negotov, saj lahko v teh postopkih sodelujejo tudi kandidati, ki niso bili žrtve take zlorabe, ukrepi, ki jih ni mogoče šteti za sankcijske odvračilne ukrepe za namene določbe 5 okvirnega sporazuma in s katerimi ni zagotovljeno izpolnjevanje v njej določenih ciljev?
DRUGO. Ali mora nacionalno sodišče, če v okviru izpolnjevanja obveznosti, da se ugotovljeno zlorabo v vsakem primeru sankcionira (sankcija je „nujna“ in „takojšnja“), ugotovi, da na podlagi načela skladne razlage ni mogoče zagotoviti polnega učinka Direktive, ne da bi se pri tem nacionalno pravo razlagalo contra legem, in sicer ravno zato, ker država članica v svoj pravni red ni vključila nobenega sankcijskega ukrepa za izvajanje določbe 5 okvirnega sporazuma v javnem sektorju, uporabiti ugotovitve iz sodb Sodišča (veliki senat) z dne 17. aprila 2018, Egenberger, [C-414/16,] (2) ali z dne 15. aprila 2008, [Impact,] C-268/06 (3), da je na podlagi členov 21 in 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah mogoče določbe notranjega prava, zaradi katerih ni mogoče zagotoviti polnega učinka Direktive 1999/70/ES, izključiti, in sicer tudi če gre za ustavne določbe?
Ali je treba zato delovno razmerje za določen čas, ki pomeni zlorabo, spremeniti v delovno razmerje za nedoločen čas, ki je enako ali podobno delovnim razmerjem primerljivih javnih uslužbencev, zaposlenih za nedoločen čas, in s tem žrtvi zlorabe zagotoviti stabilnost zaposlitve, da se prepreči položaj, v katerem ta zloraba ne bi bila kaznovana, cilji in polni učinek določbe 5 okvirnega sporazuma pa bi bili okrnjeni, čeprav je taka sprememba v skladu z nacionalno ureditvijo in sodno prakso Tribunal Supremo (vrhovnega sodišča) prepovedana ali bi lahko bila v nasprotju s špansko ustavo?
TRETJE. Ali je treba ob upoštevanju tega, da je Sodišče v sodbah z dne 25. oktobra 2018, C-331/17 (4), in z dne 13. januarja 2022, C-382/19 (5), presodilo, da določba 5 okvirnega sporazuma nasprotuje nacionalni ureditvi, na podlagi katere so nekateri javni uslužbenci izključeni iz uporabe pravil za sankcioniranje zlorabe veriženja pogodb za določen čas, če v nacionalnem pravnem redu ni drugega učinkovitega ukrepa za sankcioniranje takih zlorab, in glede na to, da v španski zakonodaji ni določen noben ukrep za sankcioniranje zlorab v javnem sektorju, ki bi se uporabljal za tožeča delavca, zaposlena za določen čas,
na podlagi uporabe te sodne prakse Sodišča in načela enakovrednosti, ki izhaja iz prava Unije, javne uslužbence, zaposlene za določen čas, ki so bili žrtve zlorabe, spremeniti v javne uslužbence, zaposlene za nedoločen čas, ali karierne uradnike, tako da zanje veljajo enaki razlogi za prenehanje in odpoved delovnega razmerja kot za zadnjenavedene, saj se mora v zasebnem sektorju na podlagi člena 15 Estatuto de los Trabajadores (zakon o delavnih razmerjih) delavce, zaposlene za določen čas, ki pri istem delodajalcu v obdobju 30 mesecev delajo več kot 24 mesecev, spremeniti v delavce, zaposlene za nedoločen čas, v skladu s členom 83(3) Ley 40/2015 de [Régimen Jurídico] del Sector Público (zakon št. 40/2015 o pravni ureditvi javnega sektorja), kakor je bil spremenjen z Ley 11/2020 de presupuestos generales del Estado para 2021 (zakon št. 11/2020 o državnem proračunu za leto 2021), pa je na podlagi uporabe nacionalnega prava v zvezi z delavci, zaposlenimi v podjetjih in subjektih, ki postanejo del javnega sektorja, dopuščeno, da pod pogojem, da bo delovno mesto po izpraznitvi odpravljeno, opravljajo enake naloge kot karierni uradniki in zato zanje veljajo isti razlogi za prenehanje delovnega razmerja kot za zadnjenavedene?
ČETRTO. Ob upoštevanju tega, da se v skladu s sodbama Sodišča z dne 13. marca 2014, C-38/13 (6), Nierodzik, točki 27 in 29, in z dne 14. septembra 2016, C-596/14 (7), Ana de Diego Porras, točki 30 in 31, pogoji, povezani s prenehanjem delovnega razmerja, in zahteve za odpoved pogodbe o zaposlitvi štejejo za del „pogojev zaposlitve“ iz določbe 4 okvirnega sporazuma,
se Sodišče za primer, če je treba na prejšnje vprašanje odgovoriti nikalno, prosi, naj pojasni, ali je stabilizacija delovnega razmerja javnih uslužbencev, zaposlenih za določen čas, ki so žrtve zlorabe, ki se opravi tako, da se za prenehanje in odpoved njihove pogodbe uveljavijo enaki razlogi, kakršni veljajo za karierne uradnike ali primerljive delavce, zaposlene za nedoločen čas, ne da bi se jim pri tem priznal tak status, ukrep, ki ga nacionalni organi morajo izvesti na podlagi določb 4 in 5 okvirnega sporazuma Direktive 1999/70 in načela skladne razlage, saj se v skladu z nacionalno zakonodajo status javnega uslužbenca, zaposlenega za nedoločen čas, ali kariernega uradnika ne sme priznati le tem, ki ne izpolnjujejo določenih pogojev, stabilizacija delavnega razmerja takšnih delavcev pod opisanimi pogoji pa ne povzroči pridobitvi tega statusa?
PETO. Ali je treba glede na to, da člen 15 Estatuto de los Trabajadores (zakon o delavnih razmerjih) določa, da je lahko najdaljše trajanje pogodb za določen čas dve leti, ker se predpostavlja, da po izteku tega obdobja potreba po delavcu ni več začasna ali izjemna, temveč redna in stalna, zaradi česar je delodajalec v zasebnem sektorju obvezan, da delovno razmerje za določen čas spremeni v delovno razmerje za nedoločen čas, in glede na to, da morajo biti v skladu s členom 10 Estatuto Básico del Empleado Público (zakon o temeljni pravni ureditvi statusa javnih uslužbencev) v javnem sektorju prosta delovna mesta, ki jih zasedajo nadomestni delavci oziroma delavci, zaposleni za določen čas, vključena v ponudbo zaposlitve v javnem sektorju za leto imenovanja oziroma, če to ni mogoče, torej v največ dveh letih, v ponudbo zaposlitve v javnem sektorju za naslednje leto, da bi se delovno mesto lahko zapolnilo z javnim uslužbencem, zaposlenim za nedoločen čas, ali s kariernim uradnikom,
ugotoviti, da je zloraba veriženja pogodb o zaposlitvi za določen čas v javnem sektorju podana od trenutka, v katerem javna uprava delodajalka delovnega mesta, ki ga zaseda javni uslužbenec, zaposlen za določen čas, z delavcem, zaposlenim za nedoločen čas, ali s kariernim uradnikom ne zapolni v rokih, ki so določeni z nacionalno ureditvijo, in sicer s tem, da ga v ponudbo zaposlitev v javnem sektorju vključi najpozneje v roku dveh let od imenovanja nadomestnega uslužbenca oziroma uslužbenca, zaposlenega za določen čas, pri čemer mu mora zaradi izvedbe te ponudbe zaposlitve v javnem sektorju pogodbo odpovedati v roku največ treh let, ki je določen v členu 70 Estatuto Básico del Empleado Público (zakon o temeljni pravni ureditvi statusa javnih uslužbencev)?
ŠESTO. Ali se s španskim zakonom 20/2021 z dne 28. decembra kršita v pravu Unije zavezujoči načeli zakonitosti in prepovedi povratne veljave določb o kaznih, ki sta med drugim določeni v členu 49 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ker so kot sankcija za zlorabo zaposlovanja za določen čas določeni izbirni postopki, ki se uporabijo, čeprav so se dejanja ali opustitve, ki pomenijo kršitev in torej zlorabo, zgodila oziroma izvedla ter se očitala že – več let – pred sprejetjem zakona 20/2021?
SEDMO. Ali se z zakonom 20/2021, ker sta z njim kot sankcijski ukrep določena razpis izbirnih postopkov in odškodnina, ki se prizna samo žrtvam zlorabe, ki v izbirnem postopku niso uspešne, kršita določba 5 okvirnega sporazuma in Direktiva 1999/70/ES, saj se ne sankcionirajo zlorabe, do katerih je prišlo v zvezi z javnimi uslužbenci, zaposlenimi za določen čas, ki so bili v tem izbirnem postopku uspešni, če ni sporno, da je sankcija vselej nujna in da uspeh v izbirnem postopku ni sankcijski ukrep, ki bi ustrezal zahtevam Direktive, kot je Sodišče ugotovilo v sklepu z dne 2. junija 2021, C-103/19 (8)?
Oziroma, z drugimi besedami, ali se z zakonom 20/2021 s tem, da se v skladu z njim odškodnina prizna le delavcem, ki so bili žrtve zlorabe in v izbirnem postopku niso uspešni, delavcem, ki so bili žrtve zlorabe, vendar so pozneje s sodelovanjem v takšnih izbirnih postopkih pridobili status delavca, zaposlenega za nedoločen čas, kršijo Direktiva 1999/70/ES in zlasti ugotovitve iz točke 45 sklepa Sodišča z dne 2. junija 2021, [C-103/19,] v skladu s katero države članice kljub temu, da je prek izbirnih postopkov, ki se jih lahko udeležijo javni uslužbenci, ki so bili zaradi zlorabe veriženja delovnih razmerij za določen čas zaposleni nezakonito, tem uslužbencem dana možnost, da si prizadevajo za stalno in stabilno delovno razmerje ter torej za pridobitev statusa javnega uslužbenca, zaposlenega za nedoločen čas, niso razbremenjene spoštovanja obveznosti določitve primernega ukrepa za ustrezno sankcioniranje zlorabe veriženja pogodb o zaposlitvi in delovnih razmerij za določen čas?
OSMO. Ali se z zakonom 20/2021 s tem, da določa, da je treba izbirne postopke za zmanjšanje obsega zaposlovanja za določen čas v javnem sektorju izvesti v roku treh let, in sicer do 31. decembra 2024, in s tem, da kot sankcijo določa odškodnino, ki se izplača ob prenehanju ali odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca, ki je bil žrtev zlorabe, krši določba 5 okvirnega sporazuma, razlagana ob upoštevanju sklepa Sodišča z dne 9. februarja 2017, C-446/16 (9), ali sodb Sodišča z dne 14. decembra 2016, C-16/15 (10), ali z dne 21. novembra 2018, C-619/17 (11), saj se s tem položaj zlorabe, neobstoja varstva in prekarnosti zaposlitve, v katerem je delavec, ki je bil žrtev zlorabe, ohrani ali podaljša ter tako okrni polni učinek Direktive 1999/70, dokler se temu delavcu dokončno ne odpove pogodba o zaposlitvi, tako da lahko prejme opisano odškodnino?
DEVETO. Ali se z zakonom 20/2021 krši načelo enakovrednosti, ker so z njim v okviru izvajanja Direktive priznane pravice, ki imajo manjši obseg kot te, ki izhajajo iz nacionalnega prava, saj:
|
— |
je z zakonom 11/2020 o splošnem državnem proračunu za leto 2021, s katerim je bil spremenjen člen 87(3) zakona 40/20215, v okviru uporabe nacionalnega prava omogočeno, da delavci, zaposleni v zasebnih podjetjih, ki postanejo del javnega sektorja, pod pogojem, da bo delovno mesto po izpraznitvi odpravljeno, opravljajo enake naloge kot karierni uradniki in da zanje veljajo enaki razlogi za prenehanje pogodbe o zaposlitvi, čeprav niso opravili izbirnih postopkov, medtem ko v skladu z zakonom 20/2021, s katerim se izvaja pravo Unije, javnim uslužbencem, ki so bili izbrani v izbirnih postopkih, v katerih se morajo spoštovati načela enakosti, javnosti in svobodne konkurence, ni dovoljeno, da še naprej opravljajo enake naloge kot karierni uradniki, pri čemer pa zanje veljajo enaki razlogi za prenehanje delovnega razmerja; |
|
— |
je v skladu s členom 15 Estatuto de los trabajadores (zakon o delavnih razmerjih), kakor je bil spremenjen z zakonom št. 1/1995 z dne 24. marca 1995 – torej pred sprejetjem Direktive 1999/70 – v okviru uporabe nacionalnega prava mogoče delovna razmerja delavcev v zasebnem sektorju, ki več kot dve leti delajo pri istem delodajalcu, spremeniti v delovna razmerja za nedoločen čas, medtem ko se v okviru izvajanja Direktive javnim uslužbencem, ki so bili žrtve zlorabe, prizna le odškodnina, ki ustreza znesku 20-dnevne plače za vsako leto dela in ne presega zneska 12 mesečnih plač, sprememba delovnega razmerja pa ni mogoča; |
|
— |
je kljub temu, da členi 32 in naslednji Ley 40/2015 de [Régimen Jurídico] del Sector Público (zakon o pravni ureditvi javnega sektorja) določajo načelo povrnitve celotne škode, v skladu s katero mora javna uprava povrniti vso škodo, ki je žrtvam nastala zaradi njenega ravnanja, pri uporabi prava Unije odškodnina, ki se prizna žrtvam zlorabe, a priori omejena tako po višini – znesek, ki ustreza 20-dnevni plači za vsako leto dela – kot tudi časovno – največ 12 mesečnih plač. |
DESETO. Ali se z zakonom 20/2021, ki kot edini pravi sankcijski ukrep določa odškodnino v znesku, ki ustreza 20-dnevni plači za vsako leto zaposlitve, ki se izplača žrtvam zlorabe, ki niso bile uspešne v izbirnem postopku, krši ustaljena sodna praksa iz sodbe Sodišča z dne 7. marca 2018 v zadevi Santoro, [C-494/16] (12) v skladu s katero v javnem sektorju za uveljavitev Direktive sama odškodnina ne zadostuje, ampak mora biti dopolnjena še z drugimi sankcijskimi ukrepi, ki so učinkoviti, sorazmerni in odvračilni?
ENAJSTO. Ali se z zakonom 20/2021 zato, ker je z njim odškodnina za žrtve, ki niso uspešne v izbirnem postopku, določena v višini, ki ustreza znesku 20-dnevnih plač za vsako leto zaposlitve in ne presega vsote 12 mesečnih plač, kršita načelo ustrezne in popolne odškodnine ter načelo sorazmernosti, ki veljata v pravu Unije, ker so s tem iz odškodnine izključeni izgubljeni dobiček in druge podlage za odškodnino ali nadomestilo, kot so na primer te, ki izhajajo iz izgube možnosti (pojem, ki ga je Sodišče uporabilo v sodbi Santoro); iz nemožnosti pridobitve statusa delavca, zaposlenega za nedoločen čas, ker izbirni postopki niso bili razpisani v rokih, določenih z nacionalno ureditvijo, ali nemožnosti napredovanja in povišanja; iz nepremoženjske škode, nastale zaradi neobstoja varstva, do katerega pride v vsakem položaju prekarnosti zaposlitve; iz tega, da žrtvi zlorabe delovno razmerje preneha, ona pa je take starosti in spola (na primer ženska, starejša od 50 let), da zanjo ni trga alternativnih zaposlitev; ali iz zmanjšanja starostne pokojnine?
DVANAJSTO. Ali se z zakonom 20/2021 s tem, da je v njem odškodnina omejena do višine, ki ustreza znesku 20-dnevnih plač za vsako leto zaposlitve in ne presega vsote 12 mesečnih plač, krši pravo Unije, če se upoštevata sodbi Sodišča z dne 2. avgusta 1993, C-271/91 (13), Marshall, in z dne 17. decembra 2015, C-407/14 (14), Arjona, v skladu s katerima pravo Unije nasprotuje temu, da se odškodnina za škodo, ki jo je oseba utrpela zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, omeji z vnaprej opredeljenim najvišjim zneskom?
(1) Direktiva Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 3, str. 368).
(2) Sodba z dne 17. aprila 2018, Egenberger (C-414/16, EU:C:2018:257)
(3) Sodba z dne 15. aprila 2008, Impact (C-268/06, EU:C:2008:223)
(4) Sodba z dne 25. oktobra 2018, Sciotto (C-331/17, EU:C:2018:859)
(5) Sodba z dne 13. januarja 2022, MIUR in Ufficio Scolastico Regionale per la Campania (C-282/19, EU:C:2022:3)
(6) Sodba z dne 13. marca 2014, Nierodzik (C-38/13, EU:C:2014:152)
(7) Sodba z dne 14. septembra 2016, De Diego Porras (C-596/14, EU:C:2016:683)
(8) Sklep z dne 2. junija 2021, SUSH in CGT Sanidad de Madrid (C-103/19, neobjavljen, EU:C:2021:460)
(9) Sklep z dne 9. februarja 2017, Rodrigo Sanz (C-443/16, EU:C:2017:109)
(10) Sodba z dne 14. septembra 2016, Pérez López (C-16/15, EU:C:2016:679)
(11) Sodba z dne 21. novembra 2018, de Diego Porras (C-619/17, EU:C:2018:936)
(12) Sodba z dne 7. marca 2018, Santoro (C-494/16, EU:C:2018:166)
(13) Sodba z dne 2. avgusta 1993, Marshall (C-271/91, EU:C:1993:335)
(14) Sodba z dne 17. decembra 2015, Arjona Camacho (C-407/14, EU:C:2015:831)
|
12.12.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 472/29 |
Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal Supremo. (Španija) 15. julija 2022 – Maxi Mobility Spain SLU/Comunidad de Madrid, Asociación Nacional del Taxi, Asociación Taxi Project 2.0
(Zadeva C-475/22)
(2022/C 472/32)
Jezik postopka: španščina
Predložitveno sodišče
Tribunal Supremo
Stranke v postopku v glavni stvari
Pritožnik: Maxi Mobility Spain SLU
Nasprotne stranke v pritožbenem postopku: Comunidad de Madrid, Asociación Nacional del Taxi, Asociación Taxi Project 2.0
Vprašanja za predhodno odločanje
Španska nacionalna zakonodaja šteje, da gre pri vzdrževanju taksi službe za obliko mestnega prevoza z vozilom z voznikom v splošnem interesu, zaradi česar je predmet intenzivne upravne regulacije, da bi se zagotavljali cilji kakovosti, varstva uporabnikov, prometne politike in okoljske politike, vključno z nadzorom cen. Glede na to nacionalno zakonodajo:
|
1. |
Ali je s svobodo ustanavljanja združljiva uvedba omejitev za druge storitve mestnega prevoza z vozili z voznikom, kot so VZN, za katere velja načelo sorazmernosti, da se zagotovi združljivost in dopolnjevanje teh drugih modelov iste dejavnosti z modelom taksijev? |
|
2. |
Ali je v primeru pritrdilnega odgovora na zgornje vprašanje združljivo s svobodo ustanavljanja, če se za opravljanje storitev mestnega prevoza z vozili z voznikom, ki niso taksiji, kot so VZN, določi konkreten omejevalni ukrep, s katerim se določi največji delež dovoljenj glede na licence za taksi, kakršen je ta, ki ga določa španska zakonodaja, in sicer 1/30, za katerega ob uporabi s strani pristojne uprave velja načelo sorazmernosti? |
|
3. |
Ali je omejevalni ukrep za VZN, po katerem se določi razmerje dovoljenj 1/30 iz prejšnjega vprašanja, združljiv s prepovedjo državnih pomoči iz člena 107 Pogodbe o delovanju Evropske unije? |
|
12.12.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 472/30 |
Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal Superior de Justicia de las Islas Baleares (Španija) 7. septembra 2022 – J.L.O.G., J.J.O.P./Resorts Mallorca Hotels International SL
(Zadeva C-589/22)
(2022/C 472/33)
Jezik postopka: španščina
Predložitveno sodišče
Tribunal Superior de Justicia de las Islas Baleares
Stranke v postopku v glavni stvari
Pritožnika: J.L.O.G., J.J.O.P.
Nasprotna stranka: Resorts Mallorca Hotels International SL
Vprašanji za predhodno odločanje
|
1. |
Ali je treba člen 2 Direktive Sveta 98/59/ES z dne 20. julija 1998 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti (1) glede na sodno prakso Sodišča, navedeno v sodbi z dne 10. septembra 2009 (C-44/08) (2), EU:C:2009:533, razlagati tako, da obveznosti posvetovanja in obveščanja, ki pomenita polni učinek Direktive, nastaneta od trenutka, ko podjetje v okviru postopka prestrukturiranja načrtuje prenehanje pogodb o zaposlitvi, ki lahko številčno presežejo mejo, določeno za kolektivne odpuste, ne glede na to, da število odpustov ali prenehanj, ki se štejejo za odpust, nazadnje ne doseže takega praga, saj je bilo to število znižano z ukrepi delodajalca, ki so bili sprejeti brez predhodnega posvetovanja s predstavniki delavcev? |
|
2. |
Ali zadnji pododstavek odstavka 1 člena 1 Direktive Sveta 98/59/ES z dne 20. julija 1998 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti v delu v katerem je navedeno: „Pri izračunavanju števila odpustov, kakor jih predvideva pododstavek 1, točka (a), se prenehanje pogodbe o zaposlitvi na pobudo delodajalca zaradi enega ali več razlogov, ki niso povezani s posameznim zadevnim delavcem, šteje kot odpust, če gre za najmanj pet odpustov.“, v okoliščinah krize, v katerih je mogoče pričakovati znižanje števila zaposlenih, tudi z odpusti, zajema odpovedi pogodb o zaposlitvi, ki jih predlaga podjetje in ki niso po volji delavcev, vendar ti vanje privolijo, potem ko prejmejo končno ponudbo takojšnje vključitve v drugo podjetje, pri čemer je delodajalec skupaj s tem drugim podjetjem omogočil, da njegovi delavci opravijo razgovore v zvezi z možnostjo njihove zaposlitve? |
(1) UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 3, str. 327
(2) Sodba z dne 10. septembra 2009, Akavan Erityisalojen Keskusliitto AEK in drugi (C-44/08, EU:C:2009:533).
|
12.12.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 472/30 |
Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo College van Beroep voor het bedrijfsleven (Nizozemska) 12. septembra 2022 – L. VOF/Minister van Landbouw, Natuur en Voedselkwaliteit
(Zadeva C-591/22)
(2022/C 472/34)
Jezik postopka: nizozemščina
Predložitveno sodišče
College van Beroep voor het bedrijfsleven
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: L. VOF
Tožena stranka: Minister van Landbouw, Natuur en Voedselkwaliteit
Vprašanja za predhodno odločanje
|
1. |
Kdaj gre za izjemen primer v smislu točke 2.2.2.2(c) Priloge k Uredbi Komisije (EU) št. 200/2010 (1) z dne 10. marca 2010 o izvajanju Uredbe (ES) št. 2160/2003 (2) Evropskega parlamenta in Sveta glede cilja Unije za zmanjšanje razširjenosti serotipov salmonele v odraslih matičnih jatah Gallus gallus (v nadaljevanju: Uredba 200/2010), v katerem ima pristojni organ razloge za sum na lažno pozitivne rezultate na salmonelo pri rutinskem vzorčenju na pobudo nosilca živilske dejavnosti, tako da se lahko pristojni organ odloči za ponovno testiranje? |
|
2. |
Ali so pri ugotavljanju, ali gre za izjemen primer v smislu točke 2.2.2.2(c) Priloge k Uredbi 200/2010, upoštevni ti dejavniki:
|
|
3. |
Če je odgovor na drugo vprašanje, točka (i), pritrdilen: koliko časa je mogoče odobriti nosilcu živilske dejavnosti, da opravi (ali da opraviti) nakladna vzorčenja in da pošlje rezultate testiranja v zvezi s tem, preden začne pristojni organ izvajati nepovratne nadaljnje ukrepe po določitvi okužbe? |
(2) UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 41, str. 328.
|
12.12.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 472/31 |
Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunalul Specializat Cluj (Romunija) 12. septembra 2022 – FS, WU/First Bank SA
(Zadeva C-593/22)
(2022/C 472/35)
Jezik postopka: romunščina
Predložitveno sodišče
Tribunalul Specializat Cluj
Stranke v postopku v glavni stvari
Pritožnika: FS, WU
Nasprotna stranka v pritožbenem postopku: First Bank SA
Vprašanja za predhodno odločanje
|
1. |
Ali je treba člen 1(2) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah (1) razlagati tako, da:
|
|
2. |
Ali je treba določbe člena 1(2) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah razlagati tako, da je v okviru posebne pravne ureditve varstva pravic potrošnikov pretirano šteti, da je potrošnik dolžan poznati vsebino vseh pravnih pravil, ki dopolnjujejo pogodbo, če mu prodajalec ali ponudnik predhodno ni zagotovil informacij v ta namen? |
(1) Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 2, str. 288).
|
12.12.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 472/32 |
Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo High Court (Irska) 23. septembra 2022 – Dublin 8 Residents Association/An Bord Pleanála, Irska and the Attorney General
(Zadeva C-613/22)
(2022/C 472/36)
Jezik postopka: angleščina
Predložitveno sodišče
High Court (Irska)
Stranke v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: Dublin 8 Residents Association
Tožene stranke: An Bord Pleanála, Irska in Attorney General
Intervenient: DBTR-SCR1 Fund, a Sub-Fund of the CWTC Multi-Family ICAV
Vprašanja za predhodno odločanje
|
1. |
Ali člen 11(1)(a) Direktive 2011/92 (1) v povezavi s členom 47 Listine o temeljnih pravicah in/ali členom 9, od (2) do (4), Aarhuške konvencije, kot je bila v imenu Evropske skupnosti odobrena s Sklepom Sveta 2005/370/ES (2), pomeni, da je treba, če okoljska NVO izpolnjuje pogoje za procesno legitimacijo iz te določbe, šteti, da ima ta NVO zadostno pravno sposobnost za vložitev pravnega sredstva pri sodišču, ne glede na splošno pravilo nacionalnega prava države članice, ki združenjem brez pravne osebnosti onemogoča začeti postopek? |
|
2. |
Ali ima člen 11(1)(a) Direktive 2011/92 v povezavi s členom 47 Listine o temeljnih pravicah in/ali členom 9, od (2) do (4), Aarhuške konvencije, kot je bila v imenu Evropske skupnosti odobrena s Sklepom Sveta 2005/370/ES, če na splošno nima učinka, kakor je opredeljen v prvem vprašanju, tak učinek v okoliščinah, v katerih nacionalno pravo zadevne države članice določa, da je NVO, ki izpolnjuje pogoje za procesno legitimacijo, ki jo podeljuje člen 1(2)(e) te direktive, s tem podeljena pravna sposobnost za vložitev pravnega sredstva pri sodišču? |
|
3. |
Ali ima člen 11(1)(a) Direktive 2011/92[…] (ni prevedeno) v povezavi s členom 47 Listine o temeljnih pravicah in/ali členom 9, od (2) do (4), Aarhuške konvencije, kot je bila v imenu Evropske skupnosti odobrena s Sklepom Sveta 2005/370/ES, če na splošno nima učinka, kakor je opredeljen v prvem vprašanju, tak učinek v okoliščinah, v katerih nacionalno pravo zadevne države članice in/ali postopki pristojnega organa zadevne države članice omogoči okoljski NVO, ki sicer po nacionalnem pravu ne bi imela pravne sposobnosti, da vendarle sodeluje v upravni fazi postopka izdaje soglasja za izvedbo? |
|
4. |
Ali ima člen 11(1)(a) […] (ni prevedeno) Direktive 2011/92 […] (ni prevedeno) v povezavi s členom 47 Listine o temeljnih pravicah in/ali členom 9, od (2) do (4), Aarhuške konvencije, kot je bila v imenu Evropske skupnosti odobrena s Sklepom Sveta 2005/370/ES, če na splošno nima učinka, kakor je opredeljen v prvem vprašanju, tak učinek, če so pogoji, določeni s pravom zadevne države članice z namenom omogočiti NVO, da izpolnjuje pogoje za namene člena 1(2)(e), taki, da […] (ni prevedeno) je obdobje obstoja NVO, ki se zahteva za izpolnjevanje teh pogojev, daljše od zakonsko določenega pogoja za odločitev o predlogu za izdajo soglasja za izvedbo, zaradi česar NGO, ki nima pravne osebnosti in je bila ustanovljena kot odziv na konkretno zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja, običajno ne bi nikoli izpolnjevala pogojev za namene zakonodaje, ki izvaja člen 1(2)(e)? |
|
5. |
Ali [člen] 11(1)(a) [Direktive 2011/92] ob upoštevanju načel pravne varnosti in/ali učinkovitosti in/ali v povezavi s členom 47 Listine o temeljnih pravicah in/ali [členom] 9, od (2) do (4), Aarhuške konvencije, kot je bila v imenu Evropske skupnosti odobrena s Sklepom Sveta 2005/370/ES, pomeni, da je treba diskrecijsko pravico, ki je bila vzpostavljena z določbo nacionalnega postopkovnega prava države članice, da omogoči, da posamezna tožeča stranka ali tožeče stranke, ki so člani združenja brez pravne osebnosti, zamenjajo samo združenja brez pravne osebnosti, izvajati tako, da se v celoti uresniči pravica do dostopa do učinkovitega pravnega sredstva, tako da te zamenjave ni mogoče izključiti zgolj zaradi pravila nacionalnega prava o zastaranju roka za vložitev zadevne tožbe? |
|
6. |
Ali ima člen 11(1)(a) [Direktive 2011/92] ob upoštevanju načel pravne varnosti in/ali učinkovitosti in/ali v povezavi s členom 47 Listine o temeljnih pravicah in/ali [členom] 9, od (2) do (4), Aarhuške konvencije, kot je bila v imenu Evropske skupnosti odobrena s Sklepom Sveta 2005/370/ES, če na splošno nima učinka, navedenega v petem vprašanju, ta učinek zlasti glede na načelo učinkovitosti v okoliščinah, ko je prvotna tožeča stranka vložila tožbo v roku, določenem v nacionalnem pravu, in ko so tožbeni razlogi, na podlagi katerih je nadomeščena tožeča stranka zahtevala pravico do dostopa do pravnega sredstva, ostali nespremenjeni? |
|
7. |
Ali ima člen 11(1)(a) [Direktive 2011/92] ob upoštevanju načel pravne varnosti in/ali učinkovitosti in/ali v povezavi s členom 47 Listine o temeljnih pravicah in/ali [členom] 9, od (2) do (4), Aarhuške konvencije, kot je bila v imenu Evropske skupnosti odobrena s Sklepom Sveta 2005/370/ES, če na splošno nima učinka, navedenega v petem vprašanju, ta učinek, če nacionalno pravo zadevne države članice v zvezi z uporabo rokov v takih primerih ni jasno in/ali je protislovno, tako da tožeča stranka ne uživa pravne varnosti pred začetkom postopka glede tega, ali je taka zamenjava dopustna? |
(1) Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL 2012, L 26, str. 1).
(2) 2005/370/ES: Sklep sveta z dne 17. februarja 2005 o sklenitvi Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, v imenu Evropske skupnosti (UL 2005, L 142, str. 1).
Splošno sodišče
|
12.12.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 472/34 |
Sodba Splošnega sodišča z dne 19. oktobra 2022 – H&H/EUIPO – Giuliani (Swisse)
(Zadeva T-486/20) (1)
(Znamka Evropske unije - Postopek za ugotovitev ničnosti - Figurativna znamka Evropske unije Swisse - Absolutni razlogi za ničnost - Člen 51(1)(a) in (b) Uredbe (ES) št. 40/94 (postal člen 59(1)(a) in (b) Uredbe (EU) 2017/1001) - Neobstoj razlikovalnega učinka - Znamka, ki zavaja javnost - Državni emblem - Znamka, ki vključuje znamenja, embleme ali grbe - Člen 7(1)(b), (g), (h) in (i) Uredbe št. 40/94 (postal člen 7(1)(b), (g), (h) in (i) Uredbe 2017/1001) - Slaba vera - Obrazložitev zahteve za ugotovitev ničnosti - Člen 63(2) Uredbe 2017/1001 - Obseg preizkusa, ki ga mora opraviti EUIPO - Člen 95(1) Uredbe 2017/1001 - Pravica do izjave - Člen 47 Listine o temeljnih pravicah)
(2022/C 472/37)
Jezik postopka: angleščina
Stranke
Tožeča stranka: Health and Happiness (H&H) Hong Kong Ltd (Hong Kong, Kitajska) (zastopniki: D. Rose, L. Flascher, Solicitors, in N. Saunders, KC)
Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnika: J. Ivanauskas in V. Ruzek, agenta)
Druga stranka pred odborom za pritožbe pri EUIPO, intervenientka v postopku pred Splošnim sodiščem: Giuliani SpA (Milano, Italija) (zastopnik: S. de Bosio, odvetnik)
Predmet
Tožeča stranka s tožbo na podlagi člena 263 PDEU predlaga razveljavitev odločbe petega odbora za pritožbe pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) z dne 25. maja 2020 (zadeva R 2185/2019-5).
Izrek
|
1. |
Odločba petega odbora za pritožbe pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) z dne 25. maja 2020 (zadeva R 2185/2019-5) se razveljavi. |
|
2. |
EUIPO poleg svojih stroškov nosi stroške družbe Health and Happiness (H&H) Hong Kong Ltd. |
|
3. |
Družba Giuliani SpA nosi svoje stroške. |
|
12.12.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 472/35 |
Sodba Splošnega sodišča z dne 19. oktobra 2022 – Sistem ecologica/Komisija
(Zadeva T-81/21) (1)
(Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 - Preiskava izogibanja plačila konvencionalnih, izravnalnih in protidampinških dajatev, uvedenih na uvoz biodizla v Unijo - Poročilo urada OLAF nacionalnim carinskim uradom - Poročilo preiskave urada OLAF - Ničnostna tožba - Neizpodbojni akt - Odškodninska tožba - Dovolj resna kršitev pravnega pravila, s katerim se posameznikom podeljujejo pravice)
(2022/C 472/38)
Jezik postopka: angleščina
Stranki
Tožeča stranka:„Sistem ecologica“ production, trade and services d.o.o. Srbac (Srbac, Bosna in Hercegovina) (zastopniki: D. Diris, D. Rjabynina, C. Kocks in C. Verheyen, odvetniki)
Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: J. Baquero Cruz in T. Materne, agenta)
Predmet
Tožeča stranka s tožbo na podlagi členov 263 PDEU in 268 PDEU predlaga, prvič, razglasitev ničnosti končnega poročila preiskave, ki ga je Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) sprejel 8. decembra 2020, in sklepov urada OLAF, ki naj bi bili v poročilu, naslovljenemu 9. junija 2020 na države članice, v dopisih z dne 25. in 27. novembra 2020 in v dopisih 8. in 21. decembra 2020, ter drugič, povračilo škode, ki naj bi ji nastala.
Izrek
|
1. |
Tožba se zavrne. |
|
2. |
Družbi „Sistem ecologica“ production, trade and services d.o.o. Srbac se naloži plačilo stroškov. |
|
12.12.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 472/35 |
Sodba Splošnega sodišča z dne 5. oktobra 2022 – Múka/Komisija
(Zadeva T-214/21) (1)
(Dostop do dokumentov - Uredba (ES) št. 1049/2001 - Dokumenti, ki se nanašajo na postopke nadzora državnih pomoči - Zavrnitev dostopa - Člen 4(2), tretja alinea, Uredbe št. 1049/2001 - Izjema glede varstva namena inšpekcij, preiskav in revizij - Splošna domneva nerazkritja - Prevladujoči javni interes)
(2022/C 472/39)
Jezik postopka: angleščina
Stranki
Tožeča stranka: Ondřej Múka (Praga, Češka republika) (zastopnik: P. Kočí, odvetnik)
Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: C. Ehrbar in K. Herrmann, agenta)
Predmet
Tožeča stranka s tožbo na podlagi člena 263 PDEU Splošnemu sodišču predlaga, prvič, naj za ničen razglasi dopis Evropske komisije z dne 27. oktobra 2020 o zavrnitvi njene prvotne prošnje za dostop z dne 17. septembra 2020 do dokumentov, ki jih je izmenjala s Češko republiko, in Sklep C(2021) 1320 final, z dne 21. februarja 2021, o zavrnitvi njene potrdilne prošnje za dostop do navedenih dokumentov z dne 12. novembra 2020, in, drugič, Komisiji naloži, naj ji posreduje vse dokumente in podatke navedene v njeni prošnji z dne 17. septembra 2020.
Izrek
|
1. |
Tožba se zavrne. |
|
2. |
Ondřeju Múki se naloži plačilo se naloži plačilo lastnih stroškov in stroškov Evropske komisije. |
|
12.12.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 472/36 |
Sodba Splošnega sodišča z dne 5. oktobra 2022 – Basaglia/Komisija
(Zadeva T-257/21) (1)
(Nepogodbena odgovornost - Dostop do dokumentov - Dokumenti v zvezi raziskovalnimi projekti in tehnološkim razvojem - Sklep s katerim je bil omejen dostop in s katerim je bil dostop delno zavrnjen - Razglasitev tega sklepa za delno ničnega s strani Splošnega sodišča - Obsodba s strani nacionalnih sodišč - Nezakonitost očitanih ravnanj - Vzročna zveza)
(2022/C 472/40)
Jezik postopka: italijanščina
Stranki
Tožeča stranka: Giorgio Basaglia (Milano, Italija) (zastopniki: G. Balossi, G. Borriello in F. Fimmanò, odvetniki)
Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: C. Ehrbar, F. Moro in A. Spina, agenti)
Predmet
Tožeča stranka s tožbo na podlagi člena 268 PDEU zahteva povračilo finančne, nepremoženjske škode in škode ugledu, ki naj bi jo utrpela zaradi nezakonite zavrnitve njenih zahtev za dostop do dokumentov s strani Evropske komisije in neizvršitve sodbe z dne 23. septembra 2020, Basaglia/Komisija (T-727/19, neobjavljena, EU:T:2020:446), s strani te institucije.
Izrek
|
1. |
Tožba se zavrne. |
|
2. |
Giorgiu Basaglii se naloži plačilo stroškov. |
|
12.12.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 472/36 |
Sodba Splošnega sodišča z dne 12. oktobra 2022 – MCO (IP)/EUIPO – C8 (C2 CYPRUS CASINOS)
(Zadeva T-460/21) (1)
(Znamka Evropske unije - Postopek z ugovorom - Prijava figurativne znamke Evropske unije C2 CYPRUS CASINOS - Prejšnja nacionalna figurativna znamka C8 - Relativni razlog za zavrnitev - Verjetnost zmede - Soodvisnost dejavnikov - Člen 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001 - Obveznost obrazložitve)
(2022/C 472/41)
Jezik postopka: francoščina
Stranke
Tožeča stranka: MCO (IP) Holdings Ltd (Tortola, britaski Deviški otoki) (zastopnik: A. Roughton, barrister)
Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnika: J. Hamel in D. Hanf, agenta)
Druga stranka pred odborom za pritožbe, intervenientka v postopku pred Splošnim sodiščem: C8 (Issy-les-Moulineaux, Francija) (zastopnici: M. Georges Picot in C. Cuny, odvetnici)
Predmet
Tožeča stranka je s tožbo na podlagi člena 263 PDEU predlagala razveljavitev odločbe drugega odbora za pritožbe pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) z dne 26. maja 2021 (zadeva R 908/2020–2).
Izrek
|
1. |
Odločba drugega odbora za pritožbe pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) z dne 26. maja 2021 (zadeva R 908/2020–2) se razveljavi v delu, v katerem se nanaša storitve, za katere je bila ugotovljena le nizka stopnja podobnosti. |
|
2. |
Tožba se v preostalem zavrne. |
|
3. |
Družba MCO (IP) Holdings Ltd, EUIPO in družba C8 nosijo svoje stroške. |
|
12.12.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 472/37 |
Sodba Splošnega sodišča z dne 12. oktobra 2022 MCO (IP)/EUIPO – C8 (C2)
(Zadeva T-461/21) (1)
(Znamka Evropske unije - Postopek z ugovorom - Prijava figurativne znamke Evropske unije C2 - Prejšnja nacionalna figurativna znamka C8 - Relativni razlog za zavrnitev - Verjetnost zmede - Soodvisnost dejavnikov - Člen 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001 - Obveznost obrazložitve)
(2022/C 472/42)
Jezik postopka: francoščina
Stranke
Tožeča stranka: MCO (IP) Holdings Ltd (Tortola, britanski Deviški otoki) (zastopnik: A. Roughton, barrister)
Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnika: J. Hamel in D. Hanf, agenta)
Druga stranka pred odborom za pritožbe, intervenientka v postopku pred Splošnim sodiščem: C8 (Issy-les-Moulineaux, Francija) (Zastopnika: M. Georges-Picot in C. Cuny, odvetnika)
Predmet
Tožeča stranka je s tožbo na podlagi člena 263 PDEU predlagala razveljavitev odločbe drugega odbora za pritožbe pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) z dne 26. maja 2021 (zadeva R 909/2020-2).
Izrek
|
1. |
Odločba drugega odbora za pritožbe pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) z dne 26. maja 2021 (zadeva R 909/2020-2) se razveljavi v delu, v katerem se nanaša storitve, za katere je bila ugotovljena le nizka stopnja podobnosti. |
|
2. |
Tožba se v preostalem zavrne. |
|
3. |
Družba MCO (IP) Holdings Ltd, EUIPO in družba C8 nosijo svoje stroške. |
|
12.12.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 472/38 |
Sodba Splošnega sodišča z dne 19. oktobra 2022 – Baumberger/EUIPO – Nube (Lío)
(Zadeva T-466/21) (1)
(Znamka Evropske unije - Postopek za ugotovitev ničnosti - Figurativna znamka Evropske unije Lío - Absolutni razlog za ničnost - Nedobrovernost - Člen 52(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 (postal člen 59(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001))
(2022/C 472/43)
Jezik postopka: angleščina
Stranke
Tožeča stranka: Dino Baumberger (Wesel, Nemčija) (zastopnika: J. Fusbahn in D. Dawirs, odvetnika)
Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnika: N. Lamsters in E. Markakis, agenta)
Druga stranka pred odborom za pritožbe pri EUIPO, intervenientka v postopku pred Splošnim sodiščem: Nube, SL (Ibiza, Španija) (zastopnika: J. Gracia Albero in R. Ahijón Lana, odvetnika)
Predmet
Tožeča stranka s tožbo na podlagi člena 263 PDEU predlaga razveljavitev odločbe petega odbora za pritožbe pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) z dne 2. junija 2021 (zadeva R 1221/2020-5).
Izrek
|
1. |
Tožba se zavrne. |
|
2. |
Dino Baumberger nosi stroške postopka. |
|
12.12.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 472/38 |
Sodba Splošnega sodišča z dne 19. oktobra 2022 – DBM Videovertrieb/EUIPO – Nube (Lío)
(Zadeva T-467/21) (1)
(Znamka Evropske unije - Postopek za ugotovitev ničnosti - Figurativna znamka Evropske unije Lío - Absolutni razlog za ničnost - Slaba vera - Člen 52(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 (postal člen 59(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001])
(2022/C 472/44)
Jezik postopka: angleščina
Stranke
Tožeča stranka: DBM Videovertrieb GmbH (Wesel, Nemčija) (zastopnika: J. Fusbahn in D. Dawirs, odvetnika)
Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnika: N. Lamsters in E. Markakis, agenta)
Druga stranka pred odborom za pritožbe, intervenientka v postopku pred Splošnim sodiščem: Nube, SL (Ibiza, Španija) (zastopnika: J. Gracia Albero in R. Ahijón Lana, odvetnika)
Predmet
Tožeča stranka s tožbo na podlagi člena 263 PDEU predlaga razveljavitev odločbe petega odbora za pritožbe pri Uradu evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) z dne 2. junija 2021 (zadeva R 1220/2020-5).
Izrek
|
1. |
Tožba se zavrne. |
|
2. |
Družbi DBM Videovertrieb GmbH se naloži plačilo stroškov. |
|
12.12.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 472/39 |
Sodba Splošnega sodišča z dne 5. oktobra 2022 – Philip Morris Products/EUIPO (TOGETHER. FORWARD.)
(Zadeva T-500/21) (1)
(Znamka Evropske unije - Prijava besedne znamke Evropske unije TOGETHER. FORWARD. - Absolutni razlog za zavrnitev - Neobstoj razlikovalnega učinka - Člen 7(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001)
(2022/C 472/45)
Jezik postopka: angleščina
Stranki
Tožeča stranka: Philip Morris Products SA (Neuchâtel, Švica) (zastopnik: L. Alonso Domingo, odvetnik)
Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnika: E. Nicolás Gómez, M. Eberl in D. Hanf, agenti)
Predmet
Tožeča stranka s tožbo na podlagi člena 263 PDEU predlaga razveljavitev odločbe petega odbora za pritožbe pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) z dne 2. junija 2021 (zadeva R 417/2021-5).
Izrek
|
1. |
Tožba se zavrne. |
|
2. |
Družbi Philip Morris Products SA se naloži plačilo stroškov. |
|
12.12.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 472/40 |
Sodba Splošnega sodišča z dne 5. oktobra 2022 – Philip Morris Products/EUIPO (Upodobitev kombinacije črnih in belih črt, ki tvorijo kot kocke)
(Zadeva T-501/21) (1)
(Znamka Evropske unije - Prijava figurativne znamke Evropske unije, ki prikazuje kombinacijo črnih in belih črt, ki tvorijo kot kocke - Absolutni razlog za zavrnitev - Neobstoj razlikovalnega učinka - Člen 7(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001)
(2022/C 472/46)
Jezik postopka: angleščina
Stranki
Tožeča stranka: Philip Morris Products SA (Neuchâtel, Švica) (zastopnik: L. Alonso Domingo, odvetnica)
Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopniki: P. Georgieva, E. Nicolás Gómez, M. Eberl in D. Hanf, agenti)
Predmet
Tožeča stranka s tožbo na podlagi člena 263 PDEU predlaga razveljavitev odločbe petega odbora za pritožbe pri Uradu Evropske unije za pritožbe (EUIPO) z dne 3. junija 2021 (zadeva R 79/2021-5).
Izrek
|
1. |
Tožba se zavrne. |
|
2. |
Philip Morris Products SA se naloži plačilo stroškov. |
|
12.12.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 472/40 |
Sodba Splošnega sodišča z dne 5. oktobra 2022 – Philip Morris Products/EUIPO (Upodobitev črnih in belih črt)
(Zadeva T-502/21) (1)
(Znamka Evropske unije - Prijava figurativne znamke Evropske unije, ki upodablja črne in bele črte - Absolutni razlog za zavrnitev - Neobstoj razlikovalnega učinka - Člen 7(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001)
(2022/C 472/47)
Jezik postopka: angleščina
Stranki
Tožeča stranka: Philip Morris Products SA (Neuchâtel, Švica) (zastopnik: L. Alonso Domingo, odvetnik)
Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopniki: P. Georgieva, E. Nicolás Gómez, M. Eberl in D. Hanf, agenti)
Predmet
Tožeča stranka s tožbo na podlagi člena 263 PDEU predlaga razveljavitev odločbe petega odbora za pritožbe pri Uradu evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) z dne 26. maja 2021 (zadeva R 78/2021-5).
Izrek
|
1. |
Tožba se zavrne. |
|
2. |
Družbi Philip Morris Products SA se naloži plačilo stroškov. |
|
12.12.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 472/41 |
Tožba, vložena 15. septembra 2022 – ViiV Healthcare/EMA
(Zadeva T-574/22)
(2022/C 472/48)
Jezik postopka: angleščina
Stranki
Tožeča stranka: ViiV Healthcare BV (Amersfoort, Nizozemska) (zastopniki: G. Castle, M. Doyle-Rossi, E. Handy, Solicitors, in D. Scannell, Barrister-at-Law)
Tožena stranka: Evropska agencija za zdravila
Predloga
Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
|
— |
odločbo o prekinitvi postopka z vlogo tožeče stranke za pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom APRETUDE na podlagi člena 8(3) Direktive 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1), ki jo je Evropska agencija za zdravila 7. julija 2022 posredovala tožeči stranki, razglasi za nično, in |
|
— |
agenciji EMA naloži plačilo stroškov tožeče stranke. |
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja dva tožbena razloga.
|
1. |
Prvi tožbeni razlog: izpodbijana odločba temelji na očitni napaki pri presoji. Tožeča stranka ima dovoljenje za promet z ločenim zdravilom VOCABRIA, ki ga je Evropska komisija tožeči stranki izdala 17. decembra 2020. Podlaga za izpodbijano odločbo Evropske agencije za zdravila (v nadaljevanju: EMA) je stališče EMA, da je zdravilo APRETUDE isto zdravilo kot VOCABRIA. EMA zato meni, da je treba pri Komisiji prošnjo za izdajo dovoljenja na podlagi člena 82(2) Uredbe (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (2) vložiti preden se lahko vloži prošnja za izdajo dovoljenja za promet z zdravilom APRETUDE. EMA je s tem, da je ugotovila, da je zdravilo APRETUDE enako zdravilo kot VOCABRIA, storila očitno napako pri presoji. Razlike v indikacijah zdravil APRETUDE in VOCABRIA (s tem pa varnosti in učinkovitosti obeh izdelkov), njunih jakostih in oblikah pomenijo, da ju po zakonu ni mogoče obravnavati kot isto zdravilo. Zato izpodbijana odločba temelji na očitni napaki in jo je treba razglasiti za nično. |
|
2. |
Drugi tožbeni razlog: izpodbijana odločba je v nasprotju z načelom varstva legitimnih pričakovanj. EMA je 30. junija 2021 tožeči stranki sporočila, da zdravil APRETUDE in VOCABRIA ne šteje za isto zdravilo. EMA je zato tožečo stranko obvestila, da ni potrebno vložiti prošnje za izdajo dovoljenja pri Komisiji na podlagi člena 82(2) Uredbe (ES) št. 726/2004. Tožeča stranka je, zanašajoč se na obvestilo agencije EMA, 24. junija 2022 vložila prošnjo za pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom APRETUDE, ne da bi tako prošnjo vložila pri Komisiji. Tožeča stranka trdi, da je EMA s sprejetjem izpodbijane odločbe odstopila od svojih natančnih in brezpogojnih zagotovil glede ustrezne pravne podlage za prošnjo tožeče stranke za pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom APRETUDE. Tožeča stranka tako trdi, da se z izpodbijano odločbo krši načelo varstva legitimnih pričakovanj in jo je treba razglasiti za nično. |
(1) Direktiva 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 27, str. 69).
(2) Uredba (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 34, str. 229).
|
12.12.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 472/42 |
Tožba, vložena 15. septembra 2022 – ClientEarth/Svet
(Zadeva T-577/22)
(2022/C 472/49)
Jezik postopka: angleščina
Stranki
Tožeča stranka: ClientEarth AISBL (Bruselj, Belgija) (zastopnik: C. Ziegler, odvetnik)
Tožena stranka: Svet Evropske unije
Predlogi
Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
|
— |
odločitev Sveta Evropske unije (SGS 22/00149) z dne 5. julija 2022 glede zahteve za notranjo revizijo na podlagi naslova IV Aarhuške uredbe v zvezi z Uredbo Sveta (EU) 2022/109 z dne 27. januarja 2022 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2022 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo za vode Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije (UL L 21 z dne 27. januarja 2022, str. 1), razglasi za nično, in |
|
— |
Svetu naloži plačilo lastnih stroškov in stroškov tožeče stranke. |
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja štiri razloge.
|
1. |
Prvi tožbeni razlog: očitno napačna uporaba prava in očitna napačna presoja v zvezi z obsegom dostopa tožeče stranke pravice do revizije v skladu z Aarhuško uredbo, ker je Svet:
|
|
2. |
Drugi tožbeni razlog: očitno napačna uporaba prava in očitna napačna presoja bistvenih elementov sekundarne zakonodaje ter obsega pristojnosti Sveta za določitev TAC v skladu s členom 43(3) PDEU, ker je Svet:
|
|
3. |
Tretji tožbeni razlog: očitne napake pri presoji glede obveznosti Sveta, da:
|
|
4. |
Četrti tožbeni razlog: očitna napaka pri presoji v zvezi z zlorabo pooblastil, ki naj bi jo storil Svet s sprejetjem Uredbe Sveta (EU) 2022/109 z dne 27. januarja 2022 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2022 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo za vode Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije (UL L 21 z dne 27. januarja 2022, str. 1). |
|
12.12.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 472/43 |
Tožba, vložena 16. septembra 2022 – Fédération environnement durable in drugi/Komisija
(Zadeva T-583/22)
(2022/C 472/50)
Jezik postopka: angleščina
Stranke
Tožeče stranke: Fédération environnement durable (Pariz, Francija), Bundesinitiative Vernunftkraft eV (Berlin, Nemčija), Vent de Colère! – Fédération nationale (Peyraud, Francija), Vent de Raison – Wind met Redelijkheid (VdR-WmR) (Petit-Roeulx, Belgija) (zastopnik: M. Le Berre, odvetnik)
Tožena stranka: Evropska komisija
Predlogi
Tožeče stranke Splošnemu sodišču predlagajo, naj:
|
— |
razglasi ničnost sklepa Evropske komisije z dne 7. julija 2022 (fisma.b.2(2022) 5340198, Ares (2022)4952619 – 07/07/2022), s katerim je bila zavrnjena zahteva za notranji pregled Delegirane uredbe Komisije (EU) 2021/2139; (1) |
|
— |
Komisiji naloži plačilo stroškov. |
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeče stranke v utemeljitev tožbe navajajo pet tožbenih razlogov.
|
1. |
Prvi tožbeni razlog: kršitev členov od 6 do 8 Aarhuške konvencije (2), členov 9 in 10(2) Uredbe (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 (3), in členov 10(4), 11(4) ter 20(2) Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 (4) pri pripravi Delegirane uredbe. |
|
2. |
Drugi tožbeni razlog: kršitev člena 37 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, člena 191 PDEU in člena 19(1)(f) Uredbe 2020/852 ter členov 10(3)(a), 19(1)(a) in (j) ter 19(3) Uredbe 2020/852 v zvezi s ciljem blažitve podnebnih sprememb. |
|
3. |
Tretji tožbeni razlog: kršitev člena 10(2) Uredbe 1367/2006 v zvezi s ciljem prilagajanja podnebnim spremembam. |
|
4. |
Četrti tožbeni razlog: kršitev člena 17(1)(d) Uredbe 2020/852 in člena 10(2) Uredbe 1367/2006 v zvezi z zahtevo, da se ne škoduje bistveno. |
|
5. |
Peti tožbeni razlog: kršitev obveznosti obrazložitve. |
(1) Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2139 z dne 4. junija 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo tehničnih meril za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam, ter za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev (UL 2021, L 442, str. 1).
(2) Konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah z dne 25. junija 1998 (UL 2005, L 124, str. 4).
(3) Uredba (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti (UL 2006, L 264, str. 13).
(4) Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL 2020, L 198, str. 13).
|
12.12.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 472/44 |
Tožba, vložena 14. oktobra 2022 – SE in SF/Svet
(Zadeva T-644/22)
(2022/C 472/51)
Jezik postopka: francoščina
Stranke
Tožeči stranki: SE, SF (zastopniki: S. Bonifassi, E. Fedorova, T. Bontinck, A. Guillerme in L. Burguin, odvetniki)
Tožena stranka: Svet Evropske unije
Predlogi
Tožeči stranki Splošnemu sodišču predlagata, naj:
|
— |
razglasi ničnost Uredbe (EU) 2022/1273 (1) v delu, v katerem spreminja člen 9(2) Uredbe (EU) 269/2014 (2) in za tožeči stranki uvaja obveznost poročanja; |
|
— |
Svetu naloži plačilo stroškov. |
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeči stranki v utemeljitev tožbe navajata štiri tožbene razloge.
|
1. |
Prvi tožbeni razlog: prekoračitev pooblastil Sveta na področju omejevalnih ukrepov. Tožeči stranki menita, da obveznost poročanja ni ukrep, ki bi bil nujen za izvajanje Sklepa 2014/145/SZVP (3), in da ta določba torej posega v pristojnosti držav članic za izvajanje omejevalnih ukrepov. Svet poleg tega ni bil pristojen za to, da sam uvede in opredeli kršitev obveznosti poročanja, ki ni zajeta z omejevalnim ukrepom, niti za to, da harmonizira sankcije za to kršitev. |
|
2. |
Drugi tožbeni razlog: zloraba pooblastil, ker je bila obveznost poročanja, ki je naložena v strogem časovnem okviru, skupaj z dolžnostjo, naloženo državam članicam, da sankcionirajo nespoštovanje navedene obveznosti v okviru režima sankcij, ki se kaže zlasti v odvzemu premoženja, sprejeta izključno oziroma vsaj pretežno za to, da bi se dosegel drug namen od tistega, ki se navaja. |
|
3. |
Tretji tožbeni razlog: kršitev načela sorazmernosti, ker obveznost poročanja ni bila nujna in ker posledice, povezane z nespoštovanjem obveznosti poročanja, niso sorazmerne glede na cilj, ki mu sledi uredba. |
|
4. |
Četrti tožbeni razlog: kršitev načela pravne varnosti, ker naj člen 1(4) izpodbijane uredbe ne bi bil niti jasen niti natančen in ker naj njegova uporaba ne bi bila predvidljiva. |
(1) Uredba Sveta (EU) 2022/1273 z dne 21. julija 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 269/2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL 2022, L 194, str. 1).
(2) Uredba Sveta (EU) št. 269/2014 z dne 17. marca 2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL 2014, L 78, str. 6).
(3) Sklep Sveta 2014/145/SZVP z dne 17. marca 2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z ukrepi, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL 2014, L 78, str. 16).
|
12.12.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 472/45 |
Tožba, vložena 19. oktobra 2022 – Lidl Stiftung/EUIPO – MHCS (odtenek oranžne barve)
(Zadeva T-652/22)
(2022/C 472/52)
Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina
Stranke
Tožeča stranka: Lidl Stiftung & Co. KG (Neckarsulm, Nemčija) (zastopnika: M. Kefferpütz in K. Wagner, odvetnika)
Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)
Druga stranka pred odborom za pritožbe: MHCS (Épernay, Francija)
Podatki o postopku pred EUIPO
Imetnik sporne znamke: druga stranka pred odborom za pritožbe
Zadevna sporna znamka: znamka Evropske unije št. 747 949
Postopek pred EUIPO: postopek za izbris
Izpodbijana odločba: odločba četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 16. avgusta 2022 v zadevi R 118/2022-4
Tožbeni predlogi
Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
|
— |
razveljavi izpodbijano odločbo; |
|
— |
EUIPO in intervenientki naloži, naj nosita svoje stroške; |
|
— |
EUIPO naloži plačilo stroškov tožeče stranke; |
|
— |
podredno, če sporna znamka ne bo razglašena za neveljavno, zadevo vrne odboru za pritožbe v odločanje. |
Navajani tožbeni razlogi
|
— |
Kršitev člena 4 Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 in člena 94(1) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta; |
|
— |
nedopustna razlaga sporne znamke s sklicevanjem na zunanje okoliščine; |
|
— |
nezakonito neupoštevanje predloženega opisa pri opredelitvi vsebine sporne znamke; |
|
— |
napačna domneva, da grafični prikaz kot tak izpolnjuje zahtevo iz člena 4 Uredbe Sveta (ES) št. 40/94; |
|
— |
napačna domneva, da je EUIPO vzpostavil legitimna pričakovanja; |
|
— |
napačna opredelitev upoštevne javnosti in njene ravni pozornosti; |
|
— |
nepravilna omejitev upoštevnega trga na šampanjska vina; |
|
— |
napačna razlaga koncepta pridobitve razlikovalnega učinka z uporabo in neupoštevanje pomembnosti tržnih raziskav; |
|
— |
neupoštevanje upoštevnih pripomb tožeče stranke; |
|
— |
kar zadeva razlikovalni učinek za Grčijo, Portugalsko, Luksemburg in Irsko, je bila predpostavljena nezadostna podlaga. |
|
12.12.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 472/46 |
Tožba, vložena 25. oktobra 2022 – M&T 1997/EUIPO – VDS Czmyr Kowalik (Kljuke na vratih in oknih)
(Zadeva T-654/22)
(2022/C 472/53)
Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina
Stranke
Tožeča stranka: M&T 1997, a.s. (Dobruška, Češka republika) (zastopnik: T. Dobřichovský, odvetnik)
Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)
Druga stranka pred odborom za pritožbe: VDS Czmyr Kowalik sp.k. (Świętochłowice, Poljska)
Podatki o postopku pred EUIPO
Imetnik spornega modela: tožeča stranka
Zadevni sporni model: model Evropske unije št. 2 138 008-0031
Postopek pred EUIPO: postopek za ugotovitev ničnosti
Izpodbijana odločba: odločba tretjega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 29. avgusta 2022 v zadevi R 29/2022-3
Tožbena predloga
Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
|
— |
razveljavi izpodbijano odločbo, |
|
— |
spremeni izpodbijano odločbo tako, da se pritožbi tožeče stranke ugodi, da se zahtevo za ugotovitev ničnosti zavrne in da se drugi stranki pred odborom za pritožbe naloži plačilo stroškov, ki jih je tožeča stranka imela pred odborom za pritožbe in oddelkom za ničnost, |
|
— |
drugi stranki pred odborom za pritožbe naloži plačilo stroškov postopka. |
Navajana tožbena razloga
|
— |
Kršitev člena 25(1)b Uredbe Sveta (ES) št. 6/2002 v povezavi s členom 6 te uredbe; |
|
— |
kršitev člena 64(1) Uredbe Sveta (ES) št. 6/2002 v povezavi s členom 65(1) te uredbe. |
|
12.12.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 472/47 |
Tožba, vložena 25. oktobra 2022 – Torre Oria/EUIPO – Giramondi in Antonelli (WINE TALES RACCONTI DI VINO)
(Zadeva T-655/22)
(2022/C 472/54)
Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina
Stranke
Tožeča stranka: Torre Oria, SL (Derramador-Requena, Španija) (zastopnika: Á. González López-Menchero in V. Valero Piña, odvetnika)
Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)
Drugi stranki v postopku pred odborom za pritožbe: Simone Giramondi (Milano, Italija), Damiano Antonelli (Vignate, Italija)
Podatki o postopku pred EUIPO
Prijavitelj sporne znamke: drugi stranki v postopku pred odborom za pritožbe
Zadevna sporna znamka: prijava figurativne znamke Evropske unije WINE TALES RACCONTI DI VINO – zahteva za registracijo št. 18 194 623
Postopek pred EUIPO: postopek z ugovorom
Izpodbijana odločba: odločba petega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 16. avgusta 2022 v zadevi R 822/2022-5
Tožbeni predlogi
Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
|
— |
deloma razveljavi izpodbijano odločbo; |
|
— |
zavrne izpodbijano prijavo znamke Evropske unije št. 18 194 623 za storitve iz razreda 35: „Oglasna dejavnost; vodenje komercialnih poslov; poslovna administracija; pisarniški posli“; |
|
— |
EUIPO naloži plačilo stroškov. |
Navajani tožbeni razlog
|
— |
Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta. |
|
12.12.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 472/47 |
Tožba, vložena 27. oktobra 2022 – moderne Stadt/EUIPO (DEUTZER HAFEN)
(Zadeva T-656/22)
(2022/C 472/55)
Jezik postopka: nemščina
Stranke
Tožeča stranka: moderne Stadt Gesellschaft zur Förderung des Städtebaues und der Gemeindeentwicklung mbH (Köln, Nemčija) (zastopnici: G. Simon in L. Daams, odvetnici)
Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)
Podatki o postopku pred EUIPO
Zadevna sporna znamka: prijava besedne znamke Evropske unije DEUTZER HAFEN – Prijava št. 18 316 145
Izpodbijana odločba: odločba petega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 24. avgusta 2022 v zadevi R 2195/2021-5
Tožbena predloga
Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
|
— |
razveljavi izpodbijano odločbo; |
|
— |
EUIPO naloži plačilo stroškov. |
Navajani tožbeni razlogi
|
— |
Kršitev člena 7(1)(c) v povezavi s členom 7(2) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta; |
|
— |
kršitev člena 7(1)(b) v povezavi s členom 7(2) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta; |
|
— |
kršitev načela enakega obravnavanja. |
|
12.12.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 472/48 |
Tožba, vložena 27. oktobra 2022 – moderne Stadt/EUIPO (DEUTZER HAFEN KÖLN)
(Zadeva T-657/22)
(2022/C 472/56)
Jezik postopka: nemščina
Stranki
Tožeča stranka: moderne Stadt Gesellschaft zur Förderung des Städtebaues und der Gemeindeentwicklung mbH (Köln, Nemčija) (zastopnici: G. Simon in L. Daams, odvetnici)
Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)
Podatki o postopku pred EUIPO
Zadevna sporna znamka: prijava besedne znamke Evropske unije DEUTZER HAFEN KÖLN – Prijava št. 18 401 434
Izpodbijana odločba: odločba petega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 24. avgusta 2022 v zadevi R 2196/2021-5
Tožbena predloga
Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj
|
— |
razveljavi izpodbijano odločbo; |
|
— |
EUIPO naloži plačilo stroškov. |
Navajani tožbeni razlogi
|
— |
Kršitev člena 7(1)(c) v povezavi s členom 7(2) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta; |
|
— |
kršitev člena 7(1)(b) v povezavi s členom 7(2) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta; |
|
— |
kršitev načela enakega obravnavanja. |
|
12.12.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 472/49 |
Tožba, vložena 1. novembra 2022 – SkinIdent/EUIPO – Beiersdorf (NIVEA SKIN-IDENTICAL Q10)
(Zadeva T-665/22)
(2022/C 472/57)
Jezik, v katerem je bila tožba vložena: nemščina
Stranke
Tožeča stranka: SkinIdent AG (Freienbach, Švica) (zastopnik: U. Hildebrandt, odvetnik)
Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)
Druga stranka pred odborom za pritožbe: Beiersdorf AG (Hamburg, Nemčija)
Podatki o postopku pred EUIPO
Prijavitelj sporne znamke: druga stranka pred odborom za pritožbe
Zadevna sporna znamka: prijava besedne znamke Skupnosti NIVEA SKIN-IDENTICAL Q10 – Prijava št. 18 041 739
Postopek pred EUIPO: postopek z ugovorom
Izpodbijana odločba: Odločba petega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 18. avgusta 2022 v zadevi R 1499/2021-5
Tožbena predloga
Tožeča stranka predlaga, naj se
|
— |
izpodbijana odločba in odločba oddelka za ugovore z dne 1. julija 2021 v zadevi B 3 091 527 razveljavi; |
|
— |
EUIPO naloži plačilo stroškov. |
Navajana tožbena razloga
|
— |
kršitev člena 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta; |
|
— |
kršitev člena 8(4) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta. |
|
12.12.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 472/49 |
Tožba, vložena 2. novembra 2022 – United Shipping Group/EUIPO – Baulies Gómez (UNITED WIND LOGISTICS)
(Zadeva T-666/22)
(2022/C 472/58)
Jezik, v katerem je bila tožba vložena: nemščina
Stranke
Tožeča stranka: United Shipping Group Gmbh & Co. KG (Hamburg, Nemčija) (zastopnica: J. Bornholdt, odvetnica)
Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)
Druga stranka pred odborom za pritožbe: Pablo Baulies Gómez (Rocafort, Španija)
Podatki o postopku pred EUIPO
Prijavitelj sporne znamke: tožeča stranka
Zadevna sporna znamka: mednarodna registracija figurativne znamke UNITED WIND LOGISTICS v modri in črni barvi s poimenovanjem Evropske unije – mednarodna registracija, v kateri je imenovana Evropska unija, št. 1 531 891
Postopek pred EUIPO: postopek z ugovorom
Izpodbijana odločba: odločba prvega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 17. avgusta 2022 v zadevi R 134/2022-1
Tožbeni predlogi
Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
|
— |
razveljavi izpodbijano odločbo; |
|
— |
izpodbijano odločbo spremeni tako, da je pritožba utemeljena, da se odločbo št. B3 131 303 oddelka za ugovore z dne 30. novembra 2021 razveljavi, ugovor zoper poimenovanje Evropske unije v mednarodni registraciji št. 1 531 891 pa zavrne; |
|
— |
EUIPO naloži plačilo stroškov. |
Navajani tožbeni razlog
|
— |
Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta. |
|
12.12.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 472/50 |
Sklep Splošnega sodišča z dne 21. oktobra 2022 – Iccrea Banca/Komisija in CRU
(Združeni zadevi T-386/18 in T-400/19) (1)
(2022/C 472/59)
Jezik postopka: italijanščina
Predsednik desetega razširjenega senata je odredil izbris zadeve.
|
12.12.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 472/50 |
Sklep Splošnega sodišča z dne 20. oktobra 2022 – Cecoforma in Sopexa/REA
(Zadeva T-493/22) (1)
(2022/C 472/60)
Jezik postopka: francoščina
Predsednik prvega senata je odredil izbris zadeve.