—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki (1),

—

ob upoštevanju Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (2) (v nadaljnjem besedilu: sporazum o izstopu) ter spremljajoče politične izjave o okviru prihodnjih odnosov med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom (3) (v nadaljnjem besedilu: politična izjava),

—

ob upoštevanju Sporazuma o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na drugi strani (4) (v nadaljnjem besedilu: sporazum o trgovini in sodelovanju) in zlasti drugega dela, razdelek pet, o ribištvu,

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1026/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o nekaterih ukrepih za ohranjanje staležev rib v zvezi z državami, ki omogočajo netrajnostne načine ribolova (5),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/2403 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o trajnostnem upravljanju zunanjih ribiških flot (6),

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) 2021/1203 z dne 19. julija 2021 o spremembi Uredbe (EU) 2020/1706 glede vključitve avtonomnih tarifnih kvot Unije za nekatere ribiške proizvode (7),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/1755 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. oktobra 2021 o vzpostavitvi rezerve za prilagoditev na brexit (8) ter mnenja Odbora za ribištvo z dne 11. maja 2021 (A9-0178/2021),

—

ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu z dne 10. decembra 1982 (9),

—

ob upoštevanju sporazuma, podpisanega 4. avgusta 1995 v New Yorku, o izvajanju določb Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu z dne 10. decembra 1982 v zvezi z ohranjanjem in upravljanjem čezconskih staležev rib in izrazito selivskih staležev rib (10),

—

ob upoštevanju ciljev OZN za trajnostni razvoj,

—

ob upoštevanju Pogodbe o arhipelagu Spitzbergi (pogodba Svalbard), podpisanega 9. februarja 1920 v Parizu,

—

ob upoštevanju Konvencije o ribištvu severovzhodnega Atlantika (11),

—

ob upoštevanju Sporazuma za preprečevanje nereguliranega ribolova na odprtem morju v osrednjem Arktičnem oceanu, ki je začel veljati 25. junija 2021 (12),

—

ob upoštevanju Sporazuma o ribolovu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in vlado Danske ter lokalno vlado Ferskih otokov (13),

—

ob upoštevanju Sporazuma o ribištvu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kraljevino Norveško (14),

—

ob upoštevanju Sporazuma o ribolovu in morskem okolju med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Republiko Islandijo (15),

—

ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med Evropsko unijo na eni strani ter vlado Grenlandije in vlado Danske na drugi strani (16),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. februarja 2020 o predlaganem mandatu za pogajanja o novem partnerstvu z Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska (17),

—

ob upoštevanju svojega priporočila z dne 18. junija 2020 glede pogajanj o novem partnerstvu z Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska (18) ter mnenja Odbora za ribištvo z dne 26. maja 2020 (A9-0117/2020),

—

ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2021 o izidu pogajanj med EU in Združenim kraljestvom (19) ter mnenja Odbora za ribištvo v obliki pisma z dne 4. februarja 2021 o sklenitvi sporazuma o trgovini in sodelovanju (A9-0128/2021),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. maja 2020 z naslovom Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 – Vračanje narave v naša življenja (COM(2020)0380),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. junija 2021 o strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030: Vračanje narave v naša življenja (20),

—

ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 13. oktobra 2021 z naslovom Okrepljeno delovanje EU za mirno, trajnostno in uspešno Arktiko (JOIN(2021)0027),

—

ob upoštevanju prve izjave evropskih ribiških skupnosti iz Santiaga de Compostela z dne 25. oktobra 2017 in druge izjave teh skupnosti iz Santiaga de Compostela z dne 20. junija 2020 o prihodnosti ribiškega sektorja v Evropi po izstopu Združenega kraljestva iz Unije,

—

ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A9-0042/2022),

A.

ker sporazum o izstopu določa pogoje za uradni izstop Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije, politična izjava določa okvir za prihodnje odnose med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom, sporazum o trgovini in sodelovanju pa določa podlago za celovite odnose v okviru blaginje in dobrega sosedstva, s tesnimi in miroljubnimi odnosi na podlagi sodelovanja in ob upoštevanju avtonomije in suverenosti pogodbenic;

B.

ker se priznava pomen ohranjanja in trajnostnega upravljanja bioloških morskih virov in morskih ekosistemov na podlagi najboljših razpoložljivih znanstvenih mnenj ter spodbujanja odgovorne in trajnostne akvakulture, priznava se pomembna vloga, ki jo ima pri doseganju teh ciljev trgovina, zlasti z usklajenim ukrepanjem v skladu z ustreznimi mednarodnimi sporazumi Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo ter Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, pomembna pa so tudi prizadevanja za preprečevanje in odpravo nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova ter izključitev trženja ribiških proizvodov, pridobljenih s to škodljivo dejavnostjo;

C.

ker mora Evropska unija v skladu s skupno ribiško politiko spodbujati cilje te politike na mednarodni ravni in poskrbeti, da ribolovne dejavnosti Unije izven njenih voda potekajo po enakih načelih, zagotavljati mora enake konkurenčne pogoje za subjekte iz Unije in tretjih držav ter sodelovati s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, da bi se izboljšala skladnost z mednarodnimi ukrepi, vključno z ukrepi za boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu, na podlagi najboljših razpoložljivih znanstvenih spoznanj;

D.

ker je zaščita morskega življa eden od trajnostnih ciljev OZN za trajnostni razvoj (cilj 14);

E.

ker je bilo v preteklosti pri ribjih staležih, ki jih je upravljala samo Unija, upravljanje bolj trajnostno kot pa pri skupnih staležih; ker bo precej staležev, ki jih je doslej upravljala Unija sama, prešlo med skupne staleže z Združenim kraljestvom;

F.

ker je v skupni ribiški politiki določeno, da bi morala relativna stabilnost ribolovnih dejavnosti ščititi posebne potrebe regij, kjer so lokalne skupnosti še posebej odvisne od ribištva in z njim povezanih dejavnosti, saj spreminja biološki status staležev;

G.

ker sta se pogodbenici dogovorili, da bosta sodelovali pri politikah za ohranjanje ter trgovinskih politikah in ukrepih na področju ribištva in akvakulture, tudi pod okriljem Svetovne trgovinske organizacije (WTO) in regionalnih organizacij za upravljanje ribištva in drugih ustreznih mednarodnih forumov, da bi spodbujali trajnostne prakse v ribištvu in akvakulturi ter trgovino z ribjimi proizvodi iz trajnostno upravljanih ribiških in akvakulturnih dejavnosti;

H.

ker je skupni cilj obeh pogodbenic izkoriščanje skupnih staležev na ravni, ki dopušča ohranjanje in postopno obnavljanje populacije lovljenih vrst na ravni biomase, ki omogoča največji trajnostni donos, ali nad to ravnjo;

I.

ker sporazum o trgovini in sodelovanju določa načela za upravljanje ribištva ter dolgoročno okoljsko, socialno in ekonomsko trajnostnost za optimalno izkoriščanje skupnih staležev na podlagi najboljših razpoložljivih znanstvenih spoznanj, predvsem tistih, ki jih zagotavlja Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES);

J.

ker je imelo ribištvo zelo pomembno vlogo v kampanji pred referendumom o članstvu Združenega kraljestva v Uniji leta 2016; ker so bila vprašanja ribištva zadnja ovira v pogajanjih o sporazumu med Združenim kraljestvom in Unijo in ker cilj v politični izjavi za sklenitev in ratifikacijo sporazuma o ribištvu do 1. julija 2020 ni bil izpolnjen;

K.

ker bo imel prenos deležev kvot z Unije na Združeno kraljestvo v prehodnem obdobju, kot določa sporazum o trgovini in sodelovanju, velike negativne ekonomske posledice za ribiče EU; ker je treba omejiti negativne ekonomske posledice naslednjih sporazumov z Združenim kraljestvom;

L.

ker je bil na podlagi sporazuma o trgovini in sodelovanju ustanovljen specializirani odbor za ribištvo; ker bo ta odbor pripravil večletne strategije za ohranjanje in upravljanje kot podlago za določitev celotnih dovoljenih ulovov in drugih upravljavskih ukrepov, tudi za staleže brez kvot, določil zbiranje znanstvenih podatkov za upravljanje ribištev ter izmenjavo teh podatkov z znanstvenimi organi, da bi lahko pripravili čim boljše znanstveno mnenje;

M.

ker protokol o dostopu do vode, ki je priložen sporazumu o trgovini in sodelovanju kot Priloga 38, določa prilagoditveno obdobje od 1. januarja 2021 do 30. junija 2026, v katerem bosta pogodbenici plovilom druge pogodbenice dovolili neomejen dostop do svojih voda za ribolov vrst, navedenih v protokolu;

N.

ker so ribiče prizadele zamude in negotovost pri izdajanju dovoljenj za dostop do voda;

O.

ker še vedno niso rešena vprašanja o dostopu plovil EU do voda okrog neposeljenih otokov v severnem Atlantiku, kot je Rockall, kar pomeni negotovost in tveganje za ribiče;

P.

ker sporazum o trgovini in sodelovanju določa dostop brez carin in kvot za ribiške proizvode, ki izvirajo iz britanskih voda, čeprav britanska čezmorska ozemlja sedaj niso povezana z Unijo niti zanje ne veljajo oprostitve tarif za izvoz ribiških proizvodov v EU, saj niso vključena na področje uporabe sporazuma;

Q.

ker je Norveška 18. novembra 2020 enostransko in diskriminatorno odločila, da zmanjša kvoto Unije za trsko na Svalbardu za leto 2021; ker je Norveška 28. maja 2021, ponovno enostransko in v nasprotju z znanstvenim mnenjem, sklenila, da poveča kvoto za skupni stalež skuše za 55 %; ker so tudi Ferski otoki in Islandija enostransko povečali svoje kvote skuše;

R.

ker je zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Unije prišlo do precejšnjih motenj v dobavni verigi na Irskem otoku in so prekinjene dolgoletne povezave med Irskim otokom in celinsko Evropo;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

35.

36.

37.

38.

39.

40.

41.

42.

43.

44.

45.

46.

47.

—

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji, zlasti člena 3(3),

—

ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina), zlasti člena 24,

—

ob upoštevanju člena 81 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah,

—

ob upoštevanju splošne pripombe št. 24 (2019) Odbora OZN za otrokove pravice o otrokovih pravicah v pravosodju za mladoletnike,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. marca 2021 o strategiji EU o otrokovih pravicah (COM(2021)0142),

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo (1) (uredba Bruselj IIa),

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah (2) (uredba o preživninah),

—

ob upoštevanju Direktive 2008/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o nekaterih vidikih mediacije v civilnih in gospodarskih zadevah (3),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/693 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o vzpostavitvi programa za pravosodje (4),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/692 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o vzpostavitvi programa Državljani, enakost, pravice in vrednote (5),

—

ob upoštevanju pregleda stanja na področju pravosodja v EU,

—

ob upoštevanju Smernic Odbora ministrov Sveta Evrope z dne 17. novembra 2010 o otroku prijaznem pravosodju,

—

ob upoštevanju resolucije Sveta Evrope št. 2079 z dne 2. oktobra 2015 o enakosti in skupni starševski odgovornosti: vloga očetov,

—

ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije v zadevi C-490/20 (6),

—

ob upoštevanju Haaške konvencije z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok,

—

ob upoštevanju Haaške konvencije z dne 29. maja 1993 o varstvu otrok in sodelovanju pri meddržavnih posvojitvah,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. februarja 2017 s priporočili Komisiji o čezmejnih vidikih posvojitev (7),

—

ob upoštevanju resolucije z dne 11. marca 2021 o otrokovih pravicah glede na strategijo EU o otrokovih pravicah (8),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. oktobra 2021 o vplivu nasilja v družini in pravic do varstva in vzgoje na ženske in otroke (9),

—

ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

—

ob upoštevanju mnenja Odbora za peticije,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A9-0033/2022),

A.

ker vse več otrok in mladostnikov prihaja v stik s pravosodnim sistemom v civilnih, upravnih in družinskopravnih postopkih, predvsem zaradi povečanja številna razvez, prenehanj življenjske skupnosti in posvojitev; ker bi bilo treba v takih postopkih vsem otrokom zagotoviti nediskriminatoren dostop do pravnega varstva, zlasti z dostopom do sodnega varstva in alternativnih načinov reševanja sporov;

B.

ker je EU zavezana zagotavljanju spoštovanja, varstva in uveljavljanja pravic vseh otrok, da bi ustvarili bolj zdravo, odpornejšo, pravičnejšo in bolj pošteno družbo za vse;

C.

ker imajo otroci pravico, da sodelujejo ter so slišani in izrazijo svoje mnenje v skladu s svojo starostjo, zrelostjo in jezikovnimi sposobnostmi v morebitnih postopkih v zvezi z njihovo dobrobitjo in prihodnjimi življenjskimi ureditvami; ker bi bilo treba mnenju otrok dati ustrezno težo, ne glede na to, ali postopek vodi sodišče ali kateri koli drug ustrezen organ;

D.

ker bi moralo sodelovanje v sodnih in upravnih postopkih potekati v udobnem in otroku prijaznem okolju, da se otroku ne bi povzročale dodatne travme ali stres ter da bi se čim bolj zmanjšal psihološki in čustveni vpliv teh okoliščin na otroke, zlasti najranljivejše, kot so invalidni otroci ali otroci migrantskega porekla;

E.

ker bi morali ustrezni organi pomagati pri udeležbi otrok v teh postopkih z multidisciplinarnim pristopom;

F.

ker morajo države članice določiti postopkovna valovala, jamstva in pravila, ki urejajo zaslišanje otroka; ker se te določbe med državami članicami zelo razlikujejo;

G.

ker so lahko otroci doma in v družinskem okolju, kjer so konflikti med starši, priče nasilju z različnimi oblikami grdega ravnanja s fizičnim, verbalnim, psihološkim, spolnim in ekonomskim nasiljem nad referenčnimi osebami ali drugimi pomembnimi osebami v gospodinjstvu; ker ima tovrstno nasilje zelo hude posledice za psihološki in čustveni razvoj otroka; ker je zato bistveno, da se temu nasilju nameni ustrezna pozornost, kadar zaslišanje otroka poteka v družinskopravnih postopkih, da se zagotovi, da se upoštevajo predvsem koristi otroka;

H.

ker imajo otroci pravico do ustrezne obveščenosti na način, ki je sorazmeren z njihovo starostjo, zrelostjo in jezikovnimi spretnostmi, ter tako, da lahko razumejo vse faze sodnega in upravnega postopka, ki jih zadeva;

I.

ker imajo otroci v postopkih civilnega, upravnega in družinskega prava, zlasti v čezmejnih primerih, omejene možnosti, da jih zastopa odvetnik ali pravni svetovalec;

J.

ker so izkušnje v nekaterih primerih pokazale (10), da je koristno, če posebna neodvisna zaupna oseba otroku pomaga in ga spremlja med sodnim postopkom, tudi v primerih mediacije;

K.

ker bi morala sodišča, upravni organi in ustanove socialnega varstva pri sprejemanju odločitev, ki se nanašajo na otroka, upoštevati njegove koristi; ker bi bilo treba te odločitve sprejemati na individualni podlagi in upoštevati starost, potrebe in posebne okoliščine otroka in njegove družine;

L.

ker največje koristi otroka in dostopa do pravnega varstva za vse otroke ni mogoče zajamčiti, če sta njihova udeležba v civilnih, upravnih in družinskopravnih postopkih ter uporaba spremljevalnih podpornih storitev odvisna od finančnega stanja njihovih staršev, nenazadnje zato, ker so lahko stroški takih postopkov in storitev zelo visoki;

M.

ker morajo EU in njene države članice pri izvajanju vseh ukrepov v okviru programa za pravosodje spodbujati otrokove pravice, tudi z otrokom prijaznim pravosodjem;

N.

ker večja mobilnost pomeni, da se bo verjetno povečalo tudi število otrok, rojenih v družinah s čezmejno sestavino;

O.

ker se lahko na ravni EU določijo harmonizirana pravila o čezmejnem civilnem in družinskem pravu, čeprav materialno civilno in družinsko pravo ostaja v pristojnosti držav članic;

P.

ker morajo države članice kot podpisnice Konvencije OZN o otrokovih pravicah pri vseh javnih ukrepih, vključno z obravnavo čezmejnih družinskih sporov, upoštevati predvsem koristi otroka; ker pristojni organi v nekaterih državah članicah v družinskih sporih s čezmejnimi posledicami varstvo otrokovih koristi pogosto razlagajo tako, da morajo ostati na ozemlju te države, tudi v primerih, ko sta bila prijavljena zloraba in nasilje v družini zoper starša, ki prebiva v tej državi;

Q.

ker načelo vzajemnega priznavanja, ki temelji na vzajemnem zaupanju, države članice zavezuje k izvršitvi sodbe ali odločbe iz druge države članice;

R.

ker so čezmejni postopki s pravnega vidika bolj zapleteni in so zato običajno dolgotrajnejši in dražji;

S.

ker pomanjkanje učinkovitih postopkov za izvrševanje sodnih odločb v zvezi s starševsko skrbjo, pravicami do stikov, starševskimi protipravnimi odvzemi otrok ali preživninskimi obveznostmi v čezmejnih primerih škoduje otrokovi koristi;

T.

ker, da bi morali otroci, ki so vpleteni v čezmejne civilno- in družinskopravne spore, uživati enake pravice, raven zaščite, procesna jamstva in minimalne standarde v vseh državah članicah, ne glede na državljanstvo njihovih staršev;

U.

ker ima vsak otrok pravico, da svoje starše pozna in da ti zanj skrbijo; ker ima vsak otrok v primeru prenehanja življenjske skupnosti pravico do ohranjanja osebnih odnosov in rednih neposrednih stikov z obema staršema, sorodniki staršev ali osebami, ki jih sami izberejo; ker lahko pristojni organ omeji osebne odnose in neposredne stike otroka s starši le zaradi zaščite otrokovih koristi;

V.

ker Haaška konvencija iz leta 1980 uvaja sistem mednarodnega sodelovanja med državami za hitro reševanje primerov mednarodne ugrabitve otrok; ker je konvencijo doslej ratificirala 101 država, vključno z vsemi državami članicami EU;

W.

ker EU kljub dosedanjim prizadevanjem nima dovolj podatkov o sodnih postopkih, ki vključujejo otroke, niti jih nimajo specializirana sodišča, ki se ukvarjajo z njimi;

X.

ker lahko pomanjkanje skupnih pravil EU o priznavanju sodb o starševstvu, zlasti v primerih, ki vključujejo istospolne starše, privede do izgube starševskih pravic, kršitve pravice otroka, da ga vzgajata oba starša in da vzdržuje odnose z obema staršema, ter pravice, ki izhajajo iz starševstva (kot je preživnina ali dedovanje), lahko pa tudi spodbudi izbiranje najugodnejšega sodišča v primeru čezmejnih družinskih sporov; ker bi prihodnji zakonodajni predlog na tem področju moral prispevati k zmanjšanju števila upravnih in sodnih postopkov;

Y.

ker je Sodišče EU nedavno sprejelo naslednjo odločitev v zadevi C-490/20: če gre za otroka, ki je državljan Unije in katerega rojstni list so izdali pristojni organi države članice gostiteljice in v katerem sta kot njegova starša navedeni dve osebi istega spola, mora država članica, katere državljan je otrok, (i) temu otroku izdati osebno izkaznico ali potni list, ne da bi morali njeni nacionalni organi predhodno sestaviti rojstni list, in (ii) tako kot v kateri koli drugi državi članici priznati dokument države članice gostiteljice, ki temu otroku dovoljuje, da z vsako od teh dveh oseb uveljavlja pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic;

Z.

ker se je v številnih primerih izkazalo, da je družinska mediacija hitrejša, cenejša in otrokom prijaznejša za rešitev spora kot sodni postopek, zato lahko pripomore k preprečevanju prihodnjih starševskih ugrabitev otrok;

AA.

ker bi bilo treba spodbujati alternativno reševanje sporov, če to ni v nasprotju z otrokovimi koristmi, recimo v primerih nasilja v družini in spolne zlorabe;

AB.

ker je domačih in čezmejnih družinskih mediacijskih postopkov še vedno malo;

AC.

ker v večini držav članic pravna pomoč za mediacijo za starše, ki imajo omejena finančna sredstva in bi bili upravičeni do pravne pomoči v sodnih postopkih, ni na voljo;

AD.

ker starši težko pridobijo ustrezne in preverjene informacije o možnosti za začetek mediacije v fazi pred postopkom na sodišču;

AE.

ker se komercialna mediacija bistveno razlikuje od družinske mediacije;

AF.

ker lahko čezmejna družinska mediacija olajša dogovore med starši, ki omogočajo spoštovanje koristi otroka, s čimer se zmanjšata čustveno in finančno breme ter pravna zapletenost sodnih postopkov;

AG.

ker je čezmejna družinska mediacija s pravnega in logističnega vidika bolj zapletena kot mediacija v domačih družinskih sporih ter od mediatorja zahteva dodatno znanje in jezikovne spretnosti;

AH.

ker bi bilo treba sodnike in odvetnike usposobiti, da bi bolje poznali čezmejno družinsko mediacijo;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

35.

36.

37.

38.

39.

40.

—

ob upoštevanju peticij št. 0751/16, 1025/16, 0793/17, 0819/17, 0482/20, 0490/20, 0491/20, 0499/20, 0535/20, 0095/21 in 0862/21,

—

ob upoštevanju člena 3(3) Pogodbe o Evropski uniji, členov 4, 191 in 192(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije ter členov 35 in 37 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

—

ob upoštevanju Direktive Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (1) (direktiva o nitratih),

—

ob upoštevanju Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (2) (okvirna direktiva o vodah),

—

ob upoštevanju Direktive 2006/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. februarja 2006 o upravljanju kakovosti kopalnih voda in razveljavitvi Direktive 76/160/EGS (3) (direktiva o kopalnih vodah),

—

ob upoštevanju Direktive 2006/118/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem in poslabšanjem (4) (direktiva o podzemni vodi),

—

ob upoštevanju Direktive 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (5) (okvirna direktiva o morski strategiji),

—

ob upoštevanju Direktive (EU) 2020/2184 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (6) (direktiva o pitni vodi),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. maja 2020 z naslovom Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 – Vračanje narave v naša življenja (COM(2020)0380),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. novembra 2021 z naslovom Strategija EU za tla do leta 2030 – Koristi zdravih tal za ljudi, hrano, naravo in podnebje (COM(2021)0699),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. maja 2020 z naslovom Strategija „od vil do vilic“ za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem (COM(2020)0381),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. maja 2021 z naslovom Pot do zdravega planeta za vse – Akcijski načrt EU: Naproti ničelnemu onesnaževanju zraka, vode in tal (COM(2021)0400),

—

ob upoštevanju poročila Komisije z dne 11. oktobra 2021 o izvajanju Direktive Sveta 91/676/EGS o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov na podlagi poročil držav članic za obdobje 2016–2019 (COM(2021)1000),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2020 o izvajanju zakonodaje EU o vodah (7),

—

ob upoštevanju člena 227(2) Poslovnika,

A.

ker je Odbor za peticije prejel več peticij, v katerih je izražena zaskrbljenost zaradi onesnaževanja vodnih teles z nitrati, in obsoja kršitve ustrezne okoljske zakonodaje EU; ker je prejel tudi peticije o težavah v zvezi z različnimi sistemi za merjenje nitratov v državah članicah ter težavah pri pravilnem merjenju vsebnosti nitratov v evropskih vodah in pregledu splošnega stanja v EU;

B.

ker se je stanje številnih vodnih teles v EU poslabšalo zaradi prekomernega izkoriščanja in onesnaževanja in/ali še ne izpolnjuje zahtev iz člena 4 okvirne direktive o vodah;

C.

ker so nekatere regije v EU še posebej izpostavljene tovrstnemu onesnaževanju zaradi svojih geografskih značilnosti in vpliva podnebnih sprememb;

D.

ker je presežek nitratov eden glavnih dejavnikov, ki škodljivo onesnažujejo vodo v EU zaradi kopičenja dušika in fosforja iz živinskega gnoja in anorganskih gnojil;

E.

ker je dušik pomembno hranilo za rast rastlin in poljščin; ker so visoke koncentracije dušika v vodi škodljive za ljudi in naravo; ker nitrati povzročajo izčrpavanje kisika in evtrofikacijo ter so zato ogroženi zdravje ljudi in ekosistemi; ker imajo velik ekonomski vpliv na čiščenje vode za prehrano ljudi, prevoz sladke vode za prizadete skupnosti in gospodarske sektorje, ki so odvisni od onesnaženih voda;

F.

ker je med letoma 2016 in 2019 14,1 % podzemne vode v državah članicah še vedno imelo večjo mejno koncentracijo nitratov, kot je določeno za pitno vodo; ker voda v EU, ki je v skladu s poročili evtrofna, vključuje 81 % morskih voda, 31 % obalnih voda, 36 % rek in 32 % jezer; ker se je med obdobji 2012–2015 in 2016–2019 skupna površina območij, občutljivih za onesnaževanje z nitrati (vključno z državami članicami, ki uporabljajo pristop na celotnem ozemlju), povečala za 14,4 %; ker je Komisija ugotovila, da je evtrofikacija težava, ki se pri določanju območij, onesnaženih z nitrati, ne upošteva v zadostni meri;

G.

ker podatki o kakovosti vode 30 let po sprejetju direktiv o nitratih kažejo, da ravni izvajanja in izvrševanja še vedno niso zadostne, da bi se dosegli cilji direktiv in ustrezni cilji okvirne direktive o vodah;

H.

ker številne države članice na svojem ozemlju še vedno beležijo slabo kakovost vode in imajo sistemske težave z obvladovanjem izgub hranil v kmetijstvu, medtem ko so v nekaterih drugih državah članicah žarišča, kjer onesnaževanje ni zadostno obravnavano;

I.

ker je napredek v EU od leta 2012 kljub sprejetim ukrepom počasen; ker so kršitve direktive o nitratih s strani držav članic najpogosteje povezane s pomanjkljivo stabilnostjo mreže za spremljanje, določitvijo ranljivih območij in izvajanjem delovnih programov;

J.

ker se sistemi in standardi za merjenje nitratov med državami članicami razlikujejo; ker to pomeni, da rezultatov merjenja nitratov ni enostavno primerjati in lahko to privede do težav s konkurenco v kmetijskem sektorju EU in posledičnih motenj na notranjem trgu;

K.

ker je v evropskem zelenem dogovoru predvideno, da bo izguba hranil do leta 2030 za 50 % manjša;

L.

ker morajo države članice v skladu z direktivo o nitratih opredeliti in pravilno določiti območja, ranljiva za onesnaževanje z nitrati, da bi zagotovile učinkovite ukrepe za boj proti onesnaževanju z nitrati na svojem ozemlju;

M.

ker zaradi evtrofikacije prihaja do izgube biotske raznovrstnosti, ki je zaskrbljujoča, v nekaterih primerih pa celo do okoljskih tragedij v ekosistemih z veliko vrednostjo za okolje, ki jih je težko popraviti;

N.

ker je zaradi obsega težav z onesnaževanjem vode, za katerega je kriva nepravilna uporaba nitratov v kmetijski industriji, in tistih, ki izvirajo iz komunalnih virov, kot so čistilne naprave za odpadno vodo, ogroženo preživetje nekaterih evropskih ekosistemov;

O.

ker številne komunalne čistilne naprave ne izpolnjujejo sedanjih zahtev;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. maja 2021 o globalnem pristopu k raziskavam in inovacijam: evropska strategija za mednarodno sodelovanje v spreminjajočem se svetu (COM(2021)0252),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. septembra 2020 o novem ERP za raziskave in inovacije (COM(2020)0628),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640),

—

ob upoštevanju resolucije Generalne skupščine OZN z dne 25. septembra 2015 z naslovom Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030,

—

ob upoštevanju Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije OZN o spremembi podnebja (1),

—

ob upoštevanju vprašanja Komisiji o globalnem pristopu k raziskavam in inovacijam: evropska strategija za mednarodno sodelovanje v spreminjajočem se svetu (O-000013/2022 – B9-0011/2022),

—

ob upoštevanju člena 136(5) in člena 132(2) Poslovnika,

—

ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za industrijo, raziskave in energetiko,

A.

ker se v strategiji za mednarodno sodelovanje v spreminjajočem se svetu priznava, da sedanje geopolitične spremembe v razmerjih moči s seboj prinašajo izzive za človekove pravice, vrednote in akademsko svobodo;

B.

ker je cilj strategije v sodelovanju s tretjimi državami spodbujati pravila, ki bodo temeljila na multilateralizmu, vzajemni odprtosti, enakih konkurenčnih pogojih ter okolju prijaznih, digitalnih, zdravstvenih in socialnih rešitvah ter rešitvah, ki temeljijo na inovacijah, pri tem pa spoštovati temeljne pravice in skupne vrednote;

C.

ker se bo strategija izvajala prek pobud po vzoru pristopa Ekipa Evropa;

D.

ker bo program Obzorje Evropa ostal odprt za svet in ker si bo Unija prizadevala za skupno razumevanje in izvajanje načel, kot so raziskovalna etika in integriteta, enakost spolov, raznolikost in inkluzivnost, odprti podatki in odprta znanost, akademska svoboda, standardi in z dokazi podprto oblikovanje politik;

E.

ker je cilj strategije mobilizirati znanost, tehnologijo in inovacije, da bodo lahko države z nizkimi in srednjimi dohodki na trajnosten in vključujoč način hitreje prešle na družbe in gospodarstva, ki bodo temeljila na znanju;

F.

ker bi izvajanje agende za znanstveno diplomacijo okrepilo partnerstva Unije s tretjimi državami in pomagalo utrditi diplomatske cilje;

G.

ker je mednarodno sodelovanje na področju raziskav in inovacij sestavni del evropskega raziskovalnega prostora;

H.

ker bosta imela Evropski svet za inovacije in Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo pomembno vlogo pri podpiranju inovativnih zagonskih podjetij pri pobudah za sodelovanje s tretjimi državami;

I.

ker je mednarodno sodelovanje na področju raziskav in inovacij v skladu s cilji OZN glede trajnostnega razvoja, Pariškim sporazumom in evropskim zelenim dogovorom nujno in potrebno za krepitev svetovnega zdravja in razvoj inovativnih rešitev za pravični, zeleni in digitalni prehod, pri čemer je treba poiskati dolgoročno rešitev za te izzive;

J.

ker bi morala biti EU zgled ter braniti standarde EU na področju intelektualne lastnine in se boriti proti tujemu vmešavanju;

K.

ker bi lahko mednarodne raziskave in inovacije pomembno prispevale k strategiji EU za vodik;

L.

ker strategija spodbuja sodelovanje z industrializiranimi tretjimi državami;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

35.

36.

37.

38.

39.

40.

41.

—

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 4, 162, 174–178 in 349,

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo in o finančnih pravilih zanje ter za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (v nadaljnjem besedilu: uredba o skupnih določbah) (1),

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 (2),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (3),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/1058 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu (4),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/1059 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o posebnih določbah za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), ki ga podpirajo Evropski sklad za regionalni razvoj in instrumenti za zunanje financiranje (5),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. februarja 2022 o osmem kohezijskem poročilu: Kohezija v Evropi do leta 2050 (COM(2022)0034),

—

ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. marca 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013 in Uredbe (EU) št. 223/2014 v zvezi s kohezijskim ukrepom za begunce v Evropi (CARE) (COM(2022)0109),

—

ob upoštevanju vprašanja Komisiji o izvajanju kohezijske politike v obdobju 2021–2027 (O-000002/2022 – B9-0006/2022),

—

ob upoštevanju člena 136(5) in člena 132(2) Poslovnika,

A.

ker je kohezijska politika ves čas glavna naložbena in solidarnostna politika na ravni EU za socialno enakost in pravičen prehod ter je uveljavljena kot spodbuda za trajnostno rast in delovna mesta, ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo v EU ter doseganje podnebnih ciljev EU, evropskega zelenega dogovora in ciljev trajnostnega razvoja, njen proračun do leta 2027 pa znaša 392 milijard EUR;

B.

ker je bila pandemija glavni razlog za zamudo v pogajanjih o kohezijski politiki, zaradi česar je do zamude prišlo tudi pri sprejetju zakonodajnega okvira za obdobje financiranja 2021–2027; ker se zdi, da večina držav članic ni mogla pospešiti priprav na postopek načrtovanja;

C.

ker je ta zamuda deloma posledica dejstva, da se je bilo treba zaradi pandemije covida-19 prednostno posvetiti pripravi načrtov za okrevanje in odpornost ter povečati porabo v okviru mehanizma REACT-EU;

D.

ker bi moralo biti financiranje kohezijske politike skladno z Listino o temeljnih pravicah, pravno državo in Evropskim kodeksom dobre prakse za partnerstvo;

E.

ker so partnerski sporazumi in programi strateška orodja za usmerjanje naložb v državah članicah in regijah v skladu z najnovejšimi razpoložljivimi informacijami, vendar jih je bilo doslej predloženih malo, sprejet pa le eden (v Grčiji);

F.

ker je bilo zaradi tega prevzetih zgolj 0,2 % odobritev za prevzem obveznosti, načrtovanih za leto 2021 v razdelku 2.1: „Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija“, kar je precej manj kot leta 2014 (4,22 %), tudi zaradi prednostne obravnave novih skladov in pobud, kot so mehanizem za okrevanje in odpornost, REACT-EU in Sklad za pravični prehod;

G.

ker je komisar za proračun in upravo izjavil, da pričakuje, da bo treba skoraj vsa proračunska sredstva za leto 2021 reprogramirati za naslednja leta v skladu z Uredbo Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 (6);

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

—

ob upoštevanju členov 2 in 10(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

—

ob upoštevanju členov 9 in 165 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—

ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina),

—

ob upoštevanju ciljev Organizacije združenih narodov glede trajnostnega razvoja, zlasti cilja št. 4 (kakovostno izobraževanje) in podcilja št. 4.7,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. marca 2020 z naslovom Unija enakosti: strategija za enakost spolov za obdobje 2020–2025 (COM(2020)0152),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. septembra 2015 o opolnomočenju deklic v Evropski uniji z izobraževanjem (1),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. novembra 2020 o Uniji enakosti: strategija za enakost LGTBIQ za obdobje 2020–2025 (COM(2020)0698),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. marca 2021 o oblikovanju politike na področju digitalnega izobraževanja (2),

—

ob upoštevanju referenčnega kompetenčnega okvira Sveta Evrope za demokratično kulturo,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o spodbujanju demokratične ozaveščenosti in demokratičnega udejstvovanja mladih v Evropi (3),

—

ob upoštevanju Listine Sveta Evrope o izobraževanju za demokratično državljanstvo in izobraževanju za človekove pravice,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. marca 2021 o akcijskem načrtu za evropski steber socialnih pravic (COM(2021)0102),

—

ob upoštevanju evropskega stebra socialnih pravic, ki so ga 17. novembra 2017 razglasili in podpisali Svet EU, Evropski parlament in Komisija,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. novembra 2017 o krepitvi evropske identitete s pomočjo izobraževanja in kulture – prispevek Evropske komisije k srečanju voditeljev v Göteborgu, 17. novembra 2017 (COM(2017)0673),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. junija 2016 o spodbujanju preprečevanja radikalizacije, ki vodi v nasilni ekstremizem (COM(2016)0379),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 1. julija 2020 o programu znanj in spretnosti za Evropo za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost (COM(2020)0274),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. septembra 2020 o akcijskem načrtu za digitalno izobraževanje 2021–2027 – Novi temelji za izobraževanje in usposabljanje v digitalni dobi (COM(2020)0624),

—

ob upoštevanju strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (v nadaljnjem besedilu: ET 2020), zlasti njegovega cilja, da se spodbujajo pravičnost, socialna kohezija in aktivno državljanstvo,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. septembra 2020 o uresničitvi evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025 (COM(2020)0625),

—

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 22. maja 2018 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (4),

—

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 22. maja 2018 o spodbujanju skupnih vrednot, vključujočega izobraževanja in evropske razsežnosti poučevanja (5),

—

ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 19. februarja 2021 o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju pri uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora in širše (2021–2030) (6),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta dne 17. maja 2021, o krepitvi upravljanja na več ravneh pri spodbujanju participacije mladih v postopkih odločanja (7),

—

ob upoštevanju deklaracije o spodbujanju državljanstva in skupnih vrednot svobode, strpnosti in nediskriminacije z izobraževanjem (v nadaljnjem besedilu: Pariška deklaracija iz leta 2015), podpisane 17. marca 2015 v Parizu v Franciji,

—

ob upoštevanju poročila evropskega državljanskega foruma 1 na konferenci o prihodnosti Evrope z naslovom Močnejše gospodarstvo, socialna pravičnost in delovna mesta / Izobraževanje, kultura, mladi in šport / Digitalna preobrazba,

—

ob upoštevanju poročila Evropske prireditve za mlade 2021 o zamislih mladih za konferenco o prihodnosti Evrope,

—

ob upoštevanju sporočila Eurydice Komisije z dne 7. novembra 2017 z naslovom Državljanska vzgoja v šolah v Evropi, 2017,

—

ob upoštevanju resolucije Zveze evropskih federalistov o sistematičnem pristopu k evropski državljanski vzgoji, sprejete 4. julija 2021 na evropskem kongresu te zveze XXVII v Valenciji,

—

ob upoštevanju poročila službe Evropskega parlamenta za raziskave iz maja 2021 o evropskem izobraževalnem prostoru in strateškem okviru za izobraževanje in usposabljanje za leto 2030,

—

ob upoštevanju poročila Eurydice Komisije z dne 19. oktobra 2020 z naslovom Pravičnost v šolski izobrazbi v Evropi – strukture, politike in uspešnost učencev;

—

ob upoštevanju poročila Komisije z dne 15. decembra 2021 z naslovom Poročilo o državljanstvu EU za leto 2020 – Opolnomočenje državljanov in zaščita njihovih pravic (COM(2020)0730),

—

ob upoštevanju akcijskega načrta Komisije o evropski demokraciji z dne 3. decembra 2020,

—

ob upoštevanju povzetka ugotovitev in razprav na forumu o prihodnosti učenja leta 2019, ki ga je 7. decembra 2019 objavila evropska skupina strokovnjakov za izobraževanje in usposabljanje,

—

ob upoštevanju poročila Komisije iz junija 2020 o državljanstvu EU in demokraciji;

—

ob upoštevanju smernic mreže Jean Monnet iz leta 2017 za učitelje, ki poučujejo o identiteti in državljanstvu otrok v Evropi,

—

ob upoštevanju poročila Komisije z dne 18. marca 2015 o spodbujanju državljanstva in skupnih vrednot svobode, strpnosti in nediskriminacije z izobraževanjem – pregled razvoja politike izobraževanja v Evropi po Pariški deklaraciji z dne 17. marca 2015,

—

ob upoštevanju pregledov izobraževanja in usposabljanja za leti 2018 in 2020,

—

ob upoštevanju tematskega dokumenta evropskega strokovnega odbora za izobraževanje in usposabljanje o vključevanju in državljanstvu,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. aprila 2016 o učenju o EU v šolah (8),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2016 o vlogi medkulturnega dialoga, kulturne raznolikosti in izobraževanja pri spodbujanju temeljnih vrednot EU (9),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. novembra 2021 o evropskem izobraževalnem prostoru: skupni celostni pristop (10),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. decembra 2017 o poročilu o državljanstvu Unije za leto 2017: krepitev pravic državljanov v Uniji demokratičnih sprememb (11),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. julija 2021 o dialogu z državljani in njihovi udeležbi pri odločanju o zadevah EU (12),

—

ob upoštevanju člena 54 Poslovnika ter člena 1(1)(e) sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku odobritve samoiniciativnih poročil in Priloge 3 k temu sklepu,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje (A9-0060/2022),

A.

ker je izobraževanje temeljna pravica in javno dobro, ki bi morala veljati za vse enako in biti zastonj; ker evropski steber socialnih pravic določa, da ima vsakdo pravico do kakovostnega in vključujočega vseživljenjskega izobraževanja in usposabljanja, ki mu omogoča polno in smiselno udeležbo v družbi; ker na izobraževanje in učenje ne bi smeli gledati zgolj kot na orodje, ki služi trgu dela;

B.

ker je treba izobraževalne sisteme, tudi državljansko vzgojo, ustrezno prilagoditi novim sistemskim spremembam z lokalnimi, regionalnimi in globalnimi vplivi, kot so podnebna kriza, digitalni prehod, socialne in teritorialne razlike ali nadnacionalno politično povezovanje; ker zeleni prehod in zeleni dogovor zahtevata razširitev državljanske vzgoje, da bi vključevala tudi potrebo po odgovornem ukrepanju ne samo znotraj določene skupnosti ali družbe, ampak tudi do celotnega planeta; ker digitalni prehod in digitalna agenda ne odpirata le novih priložnosti za aktivno državljanstvo in demokratično udeležbo na spletu, temveč vključujeta tveganja in grožnje, ki jih predstavljajo napačne informacije in dezinformacije; ker bi moralo aktivno digitalno državljanstvo upoštevati in obravnavati digitalno vrzel med generacijami; ker je vključevanje lokalnih, nacionalnih in evropskih medijev v promocijo evropske kulture in zgodovine pomemben del javne razprave in državljanske udeležbe;

C.

ker je treba državljansko vzgojo razumeti kot pouk na več ravneh, ki obsegajo lokalno, regionalno, nacionalno, evropsko in svetovno razsežnost državljanstvo; ker se bo morala nova generacija Evropejcev zaradi procesa globalizacije in evropskega povezovanja vse bolj politično udejstvovati na več ravneh, da bi bila sposobna živeti in delati na mednarodni ravni ter obvladovati raznolikost v svojem vsakdanu; ker so kritično razmišljanje, medosebne spretnosti in državljanske kompetence vse pomembnejši na trgu dela in v družbenem življenju; ker družbe postajajo vse bolj raznolike, zaradi česar je spoštovanje raznolikosti kultur in izvora ter zavračanje vsakršne diskriminacije žensk, oseb LGTBIQ ali manjšin v Evropi vse pomembnejše;

D.

ker ima državljanska vzgoja koristi od medsektorskega pristopa in medsebojnega sodelovanja med formalnim, neformalnim in priložnostnim izobraževanjem; ker državljanska vzgoja osebju in učencem omogoča, da odkrivajo vrednote, odnose, spretnosti in znanje ter skupaj razumejo svet, tudi s participativno pedagogiko;

E.

ker lahko družbenopolitične spremembe v državah članicah, ki segajo od družbene polarizacije in nizke ravni zaupanja v institucije do demokratičnega nazadovanja, spodkopavanja pravne države, izključevalnega nacionalizma in instrumentalizacije evroskepticizma v politične namene, skupaj s porastom ekstremističnih gibanj, ponovnim pojavom rasizma in ksenofobije v vseh njunih oblikah, avtoritarizma ter lažnih novic in dezinformacij, resno ogrozijo evropske demokracije in destabilizirajo EU kot celoto; ker bi boljša vključenost državljanske vzgoje v formalno, neformalno in priložnostno okolje z vseživljenjskim učenjem lahko veliko pomenila pri zaustavitvi tega trenda in prispevala k bolj odprti politični razpravi in uspešnem sodelovanju državljanov v političnih in zakonodajnih postopkih na nacionalni in evropski ravni;

F.

ker se politična podpora Unije po navadi bolj izraža v občutkih, odnosih in vrednotah kot s konkretnim vplivom na vsakdan državljanov; ker med državljani, zlasti mladimi, demokratični procesi in mehanizmi sodelovanja Unije niso dovolj blizu in razumljivi; ker lahko mlade z novim evropskim zagonom za državljansko vzgojo spodbudimo k udeležbi na volitvah, da bi omejili verjetnost ekstremističnih in populističnih diskurzov ter povečali tudi socialna kohezija;

G.

ker vrzeli v znanju in premajhna čustvena navezanost, pa tudi premalo mehanizmov, ki bi državljanom omogočali sodelovanje in dialog, preprečujejo dinamično evropsko državljanstvo; ker evropska identiteta dopolnjuje več lokalnih, nacionalnih, geografskih, kulturnih ali drugih identitet, ki jih lahko ima oseba; ker lahko nezadostno znanje o EU ali njeno nepoznavanje ter nerazumevanje njenega delovanja in dodane vrednosti povzročita občutek, da primanjkuje demokracije, in vodita v nezaupanje, državljansko neudeležbo in evroskepticizem v državah članicah;

H.

ker je v svoji resoluciji z dne 12. aprila 2016 o učenju o EU v šolah pozval Komisijo, naj zagotovi skupni okvir in pripravi smernice s konkretnimi primeri za učenje o EU ter tako spodbuja objektiven in kritičen razmislek o prednostih Evropske unije za njene državljane;

I.

ker v svoji resoluciji z dne 11. novembra 2021 o evropskem izobraževalnem prostoru poziva, naj evropski izobraževalni prostor poveča pretok učencev, učiteljev in znanja, spodbuja občutka evropske pripadnosti in državljanske zavesti, ohranja pravice in vrednote, zagotavlja poštene in enake možnosti ter izboljšuje socialno kohezijo;

J.

ker Komisija na tem strateškem področju ni sprejela pomembnejše sistemske pobude; ker imajo obstoječi programi EU, kot sta Erasmus+ ali evropska solidarnostna enota, še vedno precej neizkoriščenega potenciala za izboljšanje izvajanja državljanske vzgoje z bolj strateškim pristopom k formalnim, neformalnim in priložnostnim učnim komponentam v programih ter z boljšim usklajevanjem virov; ker bi si morala Komisija in države članice bolj prizadevati za boljši in obsežnejši pretok informacij o Evropski uniji ter posebnih pravicah in obveznostih;

K.

ker je več držav članic vzpostavilo nacionalne sheme prostovoljstva; ker sta vzpostavitev in razvoj teh shem pomembna za spodbujanje praktične državljanske vzgoje, izboljšanje socialne kohezije, mobilizacijo zaradi razlogov splošnega interesa, zlasti za ljudi, ki imajo manj priložnosti, ter prispevanje k osebnemu in poklicnemu razvoju udeležencev; ker lahko večja evropska državljanska mobilnost prispeva k povečanju občutka pripadnosti evropski skupnosti pri mladih in okrepi nastanek Evrope državljanov; ker lahko nacionalni programi prostovoljstva postanejo naravna odskočna deska za evropsko mobilnost mladih, zlasti tistih z manj priložnostmi;

L.

ker je evropska solidarnostna enota, ki je bila ustanovljena leta 2018 kot naslednica evropske prostovoljske službe, ustanovljene leta 1996, splošni evropski program mobilnosti za prostovoljstvo, vendar je njen proračun za obdobje 2021–2027 omejen; ker bi bilo treba razviti večje sinergije in sodelovanje med evropsko solidarnostno enoto in nacionalnimi sistemi prostovoljstva, pa tudi med obstoječimi nacionalnimi sistemi prostovoljstva prek evropske solidarnostne enote;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

35.

36.

37.

38.

39.

40.

41.

42.

43.

44.

45.

46.

47.

48.

49.

50.

51.

52.

53.

54.

55.

56.

57.

58.

59.

60.

61.

62.

—

ob upoštevanju osnutka izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87769 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta,

—

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi (1), zlasti člena 7(3) in člena 19(3),

—

ob upoštevanju glasovanja Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 3. marca 2022 in pri katerem ni bilo sprejeto mnenje,

—

ob upoštevanju členov 11 in 13 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (2),

—

ob upoštevanju mnenja, ki ga je Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: EFSA) sprejela 17. septembra 2015 in objavila 8. oktobra 2015 (3),

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, s katerimi je nasprotoval odobritvi gensko spremenjenih organizmov (4),

—

ob upoštevanju člena 112(2) in (3) Poslovnika,

—

ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

A.

ker je družba Monsanto Europe S.A./N.V. s sedežem v Belgiji v imenu družbe Monsanto s sedežem v Združenih državah Amerike 27. julija 2010 v skladu s členoma 5 in 17 Uredbe (ES) št. 1829/2003 oddala vlogo (v nadaljnjem besedilu: vloga) za dajanje živil, živilskih sestavin in krme, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87769 × MON 89788 (v nadaljnjem besedilu: gensko spremenjena soja), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg; ker ta vloga zajema tudi dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in so razen za živila in krmo namenjeni tudi za druge vrste uporabe, z izjemo gojenja;

B.

ker je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) 8. oktobra 2015 v skladu s členoma 6 in 18 Uredbe (ES) št. 1829/2003 izdala mnenje (5); ker EFSA ni mogla sprejeti sklepa o varnosti gensko spremenjene soje, ker ni imela na voljo dovolj podatkov o prehranski izpostavljenosti rafiniranemu, beljenemu in razdišavljenemu olju, proizvedenemu iz gensko spremenjene soje, zaradi česar je bila ocena hranilne vrednosti nepopolna; ker je EFSA v okviru vloge ugotovila, da gensko spremenjena soja najverjetneje nima škodljivih učinkov na okolje;

C.

ker je EFSA 12. maja 2021 objavila izjavo, ki dopolnjuje njeno znanstveno mnenje (6), pri čemer je upoštevala revidirano oceno prehranske izpostavljenosti, ki jo je predložil vložnik za oceno hranilne vrednosti rafiniranega, beljenega in razdišavljenega olja, proizvedenega iz gensko spremenjene soje za ljudi; ker je EFSA ugotovila, da uživanje gensko spremenjene soje in iz nje pridobljenih proizvodov, zlasti rafiniranega, beljenega in razdišavljenega olja, ne predstavlja prehranskega tveganja za ljudi;

D.

ker je bila gensko spremenjena soja razvita za proizvodnjo stearidonske kisline in tako, da je odporna proti herbicidom na osnovi glifosata (7);

E.

ker je treba na podlagi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 503/2013 (8) oceniti, ali pričakovane kmetijske prakse vplivajo na izražanje preučevanih ciljev; ker je v skladu z omenjeno izvedbeno uredbo to še posebej pomembno pri rastlinah, ki so odporne proti herbicidom;

F.

ker je iz številnih študij razvidno, da se pri gojenju gensko spremenjenih kmetijskih rastlin, odpornih proti herbicidom, porabi več komplementarnih herbicidov, zlasti zaradi pojava plevela, odpornega proti herbicidom (9); ker torej lahko pričakujemo, da bo gensko spremenjena soja izpostavljena večjemu in večkratnemu odmerku herbicidov na osnovi glifosata, posledica tega pa so lahko večje količine njegovih ostankov in njihovih razgradnih produktov (metabolitov) v pridelku;

G.

ker je agencija EFSA novembra 2015 sklenila, da glifosat verjetno ni rakotvoren, Evropska agencija za kemikalije pa je marca 2017 ugotovila, da njegova razvrstitev med rakotvorne snovi ni utemeljena; ker je po drugi strani Mednarodna agencija za raziskave raka, specializirana agencija Svetovne zdravstvene organizacije, leta 2015 glifosat razvrstila med snovi, ki verjetno povzročajo raka pri ljudeh;

H.

ker nedavna strokovno pregledana revizija opisuje učinke izpostavljenosti glifosatu ali herbicidom na osnovi glifosata na os hipotalamus – hipofiza – spolne žleze pri samcih in samicah v smislu endokrinih motenj, živosti celic in širjenja; ker je bilo v pregledu ugotovljeno, da lahko herbicidi na osnovi glifosata povzročijo spremembe v vseh reproduktivnih traktih pri samcih in samicah, da se spremembe lahko prenesejo na naslednje generacije z epigenetskimi učinki, in da lahko imajo herbicidi na osnovi glifosata negativne učinke na plodnost potomcev ter je bilo ugotovljeno, da so herbicidi na osnovi glifosata bolj škodljivi kot sam glifosat, kar je nedvomno povezano s prisotnostjo dodatkov, kot je polioksietilen lojev amin (10);

I.

ker več drugih najnovejših strokovno pregledanih znanstvenih študij potrjuje rakotvorni potencial glifosata (11);

J.

ker pri enem od dveh terenskih poskusov, izvedenih za primerjalno analizo, gensko spremenjena soja ni bila tretirana s herbicidi na osnovi glifosata, kar bi omogočilo oceno učinkov herbicidov (12);

K.

ker se šteje, da ocenjevanje ostankov herbicidov in metabolitov na gensko spremenjenih rastlinah ne sodi na področje pristojnosti odbora EFSA za gensko spremenjene organizme in se zato ne izvaja v okviru procesa odobritve gensko spremenjenih organizmov; ker je to sporno, saj lahko prav genska sprememba vpliva na način razgradnje komplementarnih herbicidov v gensko spremenjenih rastlinah ter sestavo in toksičnost metabolitov (13);

L.

ker so države članice v trimesečnem posvetovalnem obdobju agenciji EFSA predložile številne kritične pripombe (14); ker je med temi kritičnimi pripombami vključeno, da osnovne zahteve agencije EFSA v zvezi z zasnovo preskusov za oceno tveganja gensko spremenjenih rastlin, odpornih na herbicide, za živila in krmo niso izpolnjene, da načrt spremljanja ne povezuje dejavnosti spremljanja z ustreznimi cilji zaščite, da so podatki in analize o oceni fenotipa, sestavi in toksikologiji nezadostni, da so ugotovitve o enakovrednosti gensko spremenjene soje in konvencionalne soje ter o varnosti hrane in krme na podlagi teh informacij prezgodnje in da analiza sestave ni vključevala ostankov komplementarnega herbicida ali njegovih metabolitov, kar je pomembno, saj je zaradi odpornosti proti herbicidom, pridobljene z gensko spremembo, dovoljena intenzivnejša uporaba dopolnilnega herbicida; ker so bile predložene pripombe, v katerih so bili izraženi dvomi o prehranskih koristih povišanih ravni stearidonske kisline, in ker je več pristojnih organov držav članic pozvalo, naj se za to gensko spremenjeno sojino olje, bogato s stearidonsko kislino, predpiše najvišja dovoljena vsebnost transmaščobnih kislin;

M.

ker posebna poročevalka OZN o pravici do hrane v poročilu iz leta 2017 ugotavlja, da imajo nevarni pesticidi katastrofalne posledice za zdravje, zlasti v državah v razvoju (15); ker je cilj trajnostnega razvoja 3.9 OZN do leta 2030 občutno zmanjšati število primerov smrti in bolezni zaradi izpostavljenosti nevarnim kemikalijam ter onesnaženosti zraka, vode in tal (16); ker bi odobritev uvoza gensko spremenjene soje povečala povpraševanje po tej kmetijski rastlini, tretirani z glifosatom, s čimer bi se povečala izpostavljenost delavcev in okolja v tretjih državah; ker je to tveganje za delavce in okolje še posebej problematično pri gensko spremenjenih kmetijskih rastlinah, odpornih proti herbicidom, saj se pri njih uporabijo večje količine herbicidov;

N.

ker bi lahko po strokovno pregledani študiji, objavljeni leta 2020, Roundup, eden najbolj razširjenih herbicidov na osnovi glifosata, povzročil izgubo biotske raznovrstnosti, zaradi česar bi ekosistemi postali ranljivi za onesnaževanje in podnebne spremembe (17);

O.

ker je krčenje gozdov glavni vzrok za zmanjševanje biotske raznovrstnosti; ker so emisije, ki izhajajo iz rabe zemljišč in njenih sprememb, zlasti zaradi krčenja gozdov, drugi največji vzrok podnebnih sprememb za izgorevanjem fosilnih goriv (18); ker naj bi v skladu s ciljem trajnostnega razvoja 15 do leta 2020 ustavili krčenje gozdov (19); ker imajo gozdovi večnamensko vlogo in s tem podpirajo uresničevanje večine ciljev trajnostnega razvoja (20);

P.

ker je pridelava soje ključno gonilo krčenja gozdov na območjih Amazonke, Cerrada in Gran Chaca v Južni Ameriki; ker je 97 % soje, pridelane v Braziliji, oziroma 100 % soje, pridelane v Argentini, gensko spremenjene (21); ker je večino gensko spremenjene soje, ki jo je dovoljeno gojiti v Braziliji in Argentini, že dovoljeno uvažati v Unijo;

Q.

ker ima Unija kot pogodbenica Konvencije OZN o biološki raznovrstnosti odgovornost zagotoviti, da dejavnosti pod njeno pristojnostjo ali nadzorom ne povzročajo škode okolju drugih držav (22);

R.

ker Uredba (ES) št. 1829/2003 določa, da gensko spremenjena živila in krma ne smejo imeti škodljivih učinkov na zdravje ljudi, zdravje živali ali okolje in da mora Komisija pri pripravi osnutka sklepa upoštevati vse ustrezne določbe prava Unije in druge upravičene dejavnike, pomembne za obravnavano zadevo; ker bi morali ti upravičeni dejavniki vključevati obveznosti Unije na podlagi ciljev trajnostnega razvoja OZN, Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah in Konvencije OZN o biološki raznovrstnosti;

S.

ker pri glasovanju Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 3. marca 2022, ni bilo sprejeto mnenje, kar pomeni, da države članice odobritve niso podprle s kvalificirano večino;

T.

ker Komisija priznava, da je problematično, da mora še vedno sprejemati sklepe o odobritvi gensko spremenjenih organizmov, ki jih ne podpira kvalificirana večina držav članic, kar bi morala biti kvečjemu izjema, vendar je zdaj to postalo pravilo pri odločanju o odobritvi gensko spremenjenih živil in krme;

U.

ker je Evropski parlament v osmem zakonodajnem obdobju sprejel skupno 36 resolucij, v katerih nasprotuje temu, da bi gensko spremenjene organizme, namenjene za živila in krmo, dali na trg (33 resolucij) ter da bi te organizme gojili v Uniji (tri resolucije); ker je v devetem zakonodajnem obdobju že 26-krat nasprotoval dajanju gensko spremenjenih organizmov na trg; ker niti ene odobritve teh gensko spremenjenih organizmov ni podprla kvalificirana večina držav članic; ker razlogi, zakaj države članice ne podpirajo odobritve, vključujejo nespoštovanje previdnostnega načela v postopku odobritve in znanstvene pomisleke v zvezi z oceno tveganja;

V.

ker je Komisija sama priznala demokratični primanjkljaj, odsotnost podpore držav članic in nasprotovanje Parlamenta, a vseeno še naprej sprejema odobritve za gensko spremenjene organizme;

W.

ker ni treba spreminjati zakonodaje, da bi lahko Komisija zavrnila odobritev gensko spremenjenih organizmov, če je kvalificirana večina držav članic v odboru za pritožbe ne podpre (23);

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. oktobra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MZHG0JG (SYN-ØØØJG-2), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 202, 28.5.2021, str. 11).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. oktobra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo A2704-12 (ACS-GMØØ5-3), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 202, 28.5.2021, str. 15).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. oktobra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 89034 × 1507 × MON 88017 × 59122 × DAS-40278-9 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh ali štirih transformacij MON 89034, 1507, MON 88017, 59122 in DAS-40278-9, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 202, 28.5.2021, str. 20).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. novembra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž LLCotton25 (ACS-GHØØ1-3), so iz njega sestavljeni ali proizvedeni, v promet v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 208, 1.6.2021, str. 2).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. novembra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 89788 (MON-89788-1), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v promet v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 208, 1.6.2021, str. 7).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. novembra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja v promet za proizvode, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 89034 × 1507 × NK603 × DAS-40278-9 in podkombinacije MON 89034 × NK603 × DAS-40278-9, 1507 × NK603 × DAS-40278-9 in NK603 × DAS-40278-9 ali so iz njih sestavljeni ali narejeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 208, 1.6.2021, str. 12).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. novembra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × MIR162 × MIR604 × 1507 × 5307 × GA21 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh, štirih ali petih genskih transformacijskih dogodkov Bt11, MIR162, MIR604, 1507, 5307 in GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 208, 1.6.2021, str. 18).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. maja 2020 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87708 × MON 89788 × A5547-127, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 323, 11.8.2021, str. 7).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. novembra 2020 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 87427 × MON 89034 × MIR162 × NK603 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh ali treh transformacij MON 87427, MON 89034, MIR162 in NK603, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg in razveljavitvi Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2018/1111 v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 415, 13.10.2021, str. 2).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. novembra 2020 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo SYHT0H2 (SYN-ØØØH2-5), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 415, 13.10.2021, str. 8).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. novembra 2020 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 87427 × MON 87460 × MON 89034 × MIR162 × NK603 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh ali štirih transformacij MON 87427, MON 87460, MON 89034, MIR162 in NK603, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 415, 13.10.2021, str. 15).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2020 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87751 × MON 87701 × MON 87708 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 445, 29.10.2021, str. 36).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2020 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 87427 × MON 89034 × MIR162 × MON 87411 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh ali treh transformacij MON 87427, MON 89034, MIR162 in MON 87411, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 445, 29.10.2021, str. 43).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2020 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MIR604 (SYN-IR6Ø4-5), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 445, 29.10.2021, str. 49).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2020 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 88017 (MON-88Ø17-3), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 445, 29.10.2021, str. 56).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2020 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 89034 (MON-89Ø34-3), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 445, 29.10.2021, str. 63).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2021 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž GHB614 × T304-40 × GHB119, so iz njega sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 474, 24.11.2021, str. 66).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2021 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MZIR098 (SYN-ØØØ98-3), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 474, 24.11.2021, str. 74).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. julija 2021 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo DAS-81419-2, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 99, 1.3.2022, str. 45).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. julija 2021 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo DAS-81419-2 (DAS-44406-6), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 99, 1.3.2022, str. 52).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. julija 2021 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 1507 × MIR162 × MON810 × NK603 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh ali treh transformacij 1507, MIR162, MON810 in NK603, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 99, 1.3.2022, str. 59).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. julija 2021 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije obnovitev odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt 11 (SYN-BTØ11-1), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 99, 1.3.2022, str. 66).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. februarja 2022 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo GMB151 (BCS-GM151-6), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2022)0024).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. februarja 2022 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjen bombaž GHB614 (BCS-GHØØ2-5), so iz njega sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2022)0025).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. marca 2022 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž GHB811 (BCS-GH811-4), so iz njega sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2022)0062).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. marca 2022 o osnutku sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno oljno ogrščico 73496 (DP-Ø73496-4), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2022)0063).

—

ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah z dne 20. novembra 1989 in njenih dodatnih protokolov,

—

ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah,

—

ob upoštevanju člena 24 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

—

ob upoštevanju priporočila Sveta (EU) 2021/1004 z dne 14. junija 2021 o vzpostavitvi evropskega jamstva za otroke (1),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. marca 2021 o strategiji EU o otrokovih pravicah (COM(2021)0142),

—

ob upoštevanju Konvencije OZN o pravicah invalidov z dne 13. decembra 2006,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. aprila 2021 o evropskem jamstvu za otroke (2),

—

ob upoštevanju akcijskega načrta za evropski steber socialnih pravic,

—

ob upoštevanju Izvedbenega sklepa Sveta (EU) 2022/382 z dne 4. marca 2022 o ugotovitvi obstoja množičnega prihoda razseljenih oseb iz Ukrajine v smislu člena 5 Direktive 2001/55/ES in z učinkom uvedbe začasne zaščite (3),

—

ob upoštevanju globalne študije OZN o otrocih, ki jim je bila odvzeta prostost, iz leta 2019,

—

ob upoštevanju Konvencije OZN o zmanjšanju števila oseb brez državljanstva z dne 30. avgusta 1961,

—

ob upoštevanju globalnega dogovora OZN o beguncih iz leta 2018,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. maja 2018 o zaščiti otrok pri migracijah (4),

—

ob upoštevanju splošnega priporočila št. 38 odbora OZN za odpravo diskriminacije žensk o trgovini z ženskami in dekleti v okviru svetovnih migracij z dne 6. novembra 2020,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. februarja 2014 o spolnem izkoriščanju in prostituciji ter njunem vplivu na enakost spolov (5),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. marca 2022 z naslovom Sprejem oseb, ki bežijo pred vojno v Ukrajini: priprava Evrope na izpolnjevanje potreb (COM(2022)0131),

—

ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A.

ker je zaradi invazije Ruske federacije na Ukrajino in napadov na ukrajinsko prebivalstvo veliko ljudi in družin zbežalo iz države, posledice tega pa so ogromne, zlasti za otroke in mlade na širšem prizadetem območju;

B.

ker je po podatkih iz zadnjega Unicefovega poročila (6) od začetka vojne do 25. marca 2022 iz Ukrajine zbežalo več kot 3,7 milijona ljudi; ker bo po pričakovanjih to število v prihodnjih tednih še naraščalo; ker OZN ocenjuje tudi, da je bilo od začetka vojne notranje razseljenih skoraj 6,5 milijona ljudi, konflikt pa je neposredno prizadel še dodatnih 12,65 milijona ljudi;

C.

ker je po podatkih iz najnovejšega Unicefovega poročila (7) med vsemi begunci iz Ukrajine 90 % žensk in otrok; ker je skoraj polovica beguncev iz Ukrajine šoloobveznih (8); ker Unicef tudi ocenjuje, da je bilo od začetka konflikta notranje razseljenih več kot 2,5 milijona otrok;

D.

ker so sosednje države Ukrajine do 25. marca 2022 sprejele veliko število beguncev iz te države, in sicer Poljska več kot 2,2 milijona, Romunija več kot 579 000, Moldavija več kot 379 000 in Madžarska skoraj 343 000, druge države pa skupaj več kot 545 000 (9);

E.

ker so zaradi tako visokega števila beguncev otroci, zlasti tisti brez spremstva, bolj izpostavljeni nasilju, zlorabam in izkoriščanju, večja pa je tudi nevarnost, da bodo ti otroci izginili in postali žrtve trgovine z ljudmi, zlasti ko prestopajo meje;

F.

ker v Ukrajini več kot 100 000 otrok, med katerimi je polovica invalidov, živi v zavodih in internatih, (10) med njimi pa jih ima več kot 90 % starše; ker je bilo po uradnih podatkih med 24. februarjem in začetkom marca v Ukrajini rojenih 4 311 otrok in ker se ocenjuje, da je bilo na začetku konflikta nosečnic 265 000, od katerih naj bi jih približno 80 000 rodilo v naslednjih treh mesecih;

G.

ker je bilo po podatkih Visokega komisariata OZN za begunce (UNHCR) leta 2021 v Ukrajini vsaj 35 875 oseb brez državljanstva oz. z nedoločenim državljanstvom; ker je med približno 400 000 Romi, ki živijo v Ukrajini, približno 10 do 20 % brez državljanstva oz. jim grozi apatridnost; ker po poročilih 55 % otrok, rojenih v Donecku in Lugansku, ter 88 % otrok, rojenih na Krimu, nima ukrajinskega rojstnega lista ali osebnih dokumentov, zaradi česar bi lahko ostali brez državljanstva (11); ker je pri otrocih, ki so prisiljeni v migriranje, večja nevarnost apatridnosti, in sicer zaradi ovir pri registraciji rojstva v matični državi ali ko so že razseljeni ter zaradi nepriznanja apatridnosti njihovih staršev; ker je ta nevarnost še večja pri otrocih brez spremstva – zaradi ovir pri dokumentiranju in registraciji in ker nimajo dokazil o družinskih razmerjih;

H.

ker je evropsko jamstvo za otroke instrument EU, s katerim naj bi preprečili revščino in socialno izključenost ter se borili proti njima, saj otrokom v stiski brezplačno in učinkovito nudi ključne storitve, kot so predšolska varstvo in vzgoja, izobraževalne in šolske dejavnosti, zdravstvena oskrba in najmanj en zdrav obrok na vsak šolski dan, ter tudi učinkovito skrbi za zdravo prehrano in ustrezno nastanitev vseh otrok v stiski; ker bi se moralo jamstvo za otroke uporabljati za vse otroke v Uniji;

I.

ker otroci migrantov in beguncev pogosto niso zajeti v nacionalni zakonodaji in so zato zapostavljeni, to pa lahko prispeva k še slabšemu socialnemu razvoju in vodi v prekarnost, poleg tega pa so bolj izpostavljeni marginalizaciji, slabemu ravnanju in zlorabi;

J.

ker je pri otrocih, ki odraščajo v pomanjkanju in negotovih družinskih razmerah, verjetneje, da bosta imeli revščina in socialna izključenost daljnosežne posledice za njihov razvoj in v odraslem življenju, s tem pa se nadaljuje začarani krog medgeneracijske revščine; ker se revščina in socialna izključenost najbolje rešujeta s široko zasnovanimi celostnimi politikami, ki se uporabljajo za ozko določene namene, niso pa namenjene le otrokom, temveč tudi njihovim družinam in skupnosti, pa tudi z dajanjem prednosti naložbam v ustvarjanje novih priložnosti in rešitev; ker morajo pri reševanju te problematike sodelovati vsi deli družbe, tj. tako lokalni, regionalni, nacionalni in evropski organi kot civilna družba in zasebni sektor;

K.

ker mednarodne organizacije ugotavljajo, da revščina otrok lahko vodi v kršenje njihovih pravic, hkrati pa je lahko tudi posledica tega kršenja, saj imajo zaradi revščine otroci manj možnosti za uveljavljanje svojih pravic in se njihove pravice ne spoštujejo;

L.

ker je bilo v ruskem obstreljevanju Ukrajine doslej uničenih 378 srednješolskih in visokošolskih ustanov (12);

M.

ker bi moralo biti vključevanje otrok in mladih v vzgojno-varstvene in šolske strukture še naprej prednostna naloga EU in njenih držav članic;

N.

ker v času tega konflikta prihaja do hudih kršitev zoper otroke, tudi med tistimi, ki so v skrbništvu; ker bi bilo treba vpliv oboroženih spopadov na otroke v kratkoročnem, srednjeročnem in dolgoročnem obdobju obravnavati na učinkovit in celosten način, in sicer z različnimi orodji, ki so na voljo EU, tudi z uporabo novih in okrepljenih smernic EU o otrocih v oboroženih spopadih;

O.

ker so dekleta med humanitarno krizo in prisilnim razseljevanjem še posebej ogrožena, saj so še naprej in v nesorazmernem obsegu diskriminirana zaradi spolnih norm in doživljajo nasilje na podlagi spola;

P.

ker je v Moldaviji med begunci iz Ukrajine kar polovica otrok;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

35.

36.

37.

38.

39.

40.

41.

42.

43.

44.

45.

46.

47.

48.

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Rusiji in Ukrajini, zlasti resolucije z dne 16. decembra 2021 o razmerah na ukrajinski meji in na ozemljih Ukrajine, ki jih zaseda Rusija (1), ter z dne 1. marca 2022 o ruski agresiji proti Ukrajini (2),

—

ob upoštevanju izjav o Ukrajini, ki ju je vodstvo Evropskega parlamenta podalo 16. in 24. februarja 2022,

—

ob upoštevanju izjave visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 24. februarja 2022, ki jo je v imenu EU podal o vdoru oboroženih sil Ruske federacije v Ukrajino,

—

ob upoštevanju izjave predsednika Evropskega sveta in predsednice Komisije z dne 24. februarja 2022 o vojaški agresiji Rusije na Ukrajino brez primere in brez povoda,

—

ob upoštevanju versajske izjave z dne 11. marca 2022,

—

ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 25. marca 2022,

—

ob upoštevanju izjave visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 4. aprila 2022, ki jo je v imenu EU podal o ruskih grozodejstvih v Buči in drugih ukrajinskih mestih,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta o sankcijah in omejevalnih ukrepih zoper Rusijo, ki vključujejo diplomatske ukrepe, sankcije proti posameznikom, kot so zamrznitev sredstev in omejitev potovanj, omejitve gospodarskih odnosov s Krimom in Sevastopolom ter območjema Donecka in Luganska, ki nista pod vladnim nadzorom, gospodarske sankcije, omejitve medijev in omejitve gospodarskega sodelovanja,

—

ob upoštevanju nürnberških načel, ki jih je razvila komisija OZN za mednarodno pravo in ki določajo, kaj so vojna hudodelstva,

—

ob upoštevanju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča,

—

ob upoštevanju ustanovne listine Združenih narodov,

—

ob upoštevanju ženevske konvencije in njenih dodatnih protokolov,

—

ob upoštevanju Helsinške sklepne listine in dokumentov, ki so ji sledili,

—

ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN z dne 2. marca 2022 o agresiji proti Ukrajini in z dne 24. marca 2022 o humanitarnih posledicah agresije proti Ukrajini,

—

ob upoštevanju Konvencije OZN o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida,

—

ob upoštevanju sodbe Meddržavnega sodišča OZN z dne 16. marca 2022,

—

ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah, memoranduma iz Budimpešte o varnostnih zagotovilih ter dunajskega dokumenta in njegovih dodatnih protokolov,