SPOROČILO KOMISIJE

Začasni okvir za krizne ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu po agresiji Rusije proti Ukrajini

(2022/C 426/01)

1.   AGRESIJA RUSIJE PROTI UKRAJINI, NJEN VPLIV NA GOSPODARSTVO EU IN POTREBA PO ZAČASNIH PODPORNIH UKREPIH DRŽAVNE POMOČI

(1)

Rusija je 22. februarja 2022 ukrajinski regiji Doneck in Lugansk, ki nista pod vladnim nadzorom, nezakonito priznala kot neodvisna subjekta. 24. februarja 2022 je začela neizzvano in neupravičeno vojaško agresijo proti Ukrajini. Evropska unija (EU) in mednarodni partnerji so se na hudo kršitev ozemeljske nedotakljivosti, suverenosti in neodvisnosti Ukrajine takoj odzvali z naložitvijo omejevalnih ukrepov (sankcij). Sankcije so bile naložene tudi proti Belorusiji zaradi njene vloge pri omogočanju ruske vojaške agresije. V naslednjih tednih so bili sprejeti nadaljnji ukrepi, drugi pa bi se lahko sprejeli glede na razvoj razmer. Rusija se je odločila za nekatere lastne omejitvene gospodarske protiukrepe (1).

(2)

Ruska vojaška agresija proti Ukrajini, naložene sankcije in sprejeti omejevalni gospodarski protiukrepi, na primer s strani Rusije, bodo imeli gospodarske posledice za celoten notranji trg. Podjetja v EU so lahko prizadeta na več načinov, tako neposredno kot posredno, in sicer v obliki zmanjševanja povpraševanja, prekinitev obstoječih pogodb in projektov in posledično izgube prometa, motenj v dobavnih verigah, zlasti surovin in predproizvodov, ali drugih vložkov, ki niso več na voljo ali so postali predragi.

(3)

Ruska vojaška agresija proti Ukrajini je povzročila tudi motnje v dobavnih verigah za uvoz EU iz Ukrajine za nekatere izdelke, zlasti žita in rastlinska olja, ter za izvoz EU v Ukrajino. Na energetski trg je močno vplivalo zvišanje cen električne energije in plina v EU. Verjetnost vojaške agresije Rusije proti Ukrajini je že vplivala na energetski trg v tednih pred dejansko agresijo. Visoke cene energije vplivajo na več gospodarskih sektorjev, vključno z nekaterimi od sektorjev, ki jih je izbruh COVID-19 še posebej prizadel, kot sta prevoz in turizem. Posledice so vidne tudi na finančnih trgih, zlasti kar zadeva likvidnost in nestanovitnost trga v trgovini z blagom. Vojaška agresija Rusije proti Ukrajini je privedla tudi do obsežnih migracij ukrajinskih državljanov tako znotraj države kot v sosednje države, pri čemer je pritok beguncev v EU brez primere, kar ima velike humanitarne in gospodarske posledice.

(4)

Geopolitična kriza, ki jo je povzročila ruska agresija proti Ukrajini, ima tudi posebej hude posledice za sektorje kmetijstva, predelave hrane, ribištva in akvakulture. Visoke cene energije prispevajo k visokim cenam gnojil. Te omejitve uvoza gnojil iz Rusije in Belorusije vplivajo tudi na dobavo gnojil. Kriza bo verjetno imela resne posledice za dobavo žita (zlasti koruze in žita) in oljnic (sončnica, ogrščica) oziroma derivatov škroba iz Ukrajine in Rusije v EU, kar bo privedlo do močnega zvišanja cen krme za živino. Skupni učinek teh povišanj stroškov energije, gnojil, žita in olj najbolj občuti živinoreja (2). Ukrajina je tudi pomembna proizvajalka in izvoznica rastlinskih olj (zlasti sončničnega olja), zato povišanje cen teh proizvodov vpliva na gospodarske subjekte v živilskopredelovalnem sektorju in jih sili v iskanje alternativ.

(5)

Drugi pomislek je, da je zaradi vojnih razmer ali sankcij prekinjena dobava izdelkov EU v Ukrajino ter morda tudi v Rusijo in Belorusijo. To bi vplivalo predvsem na sektorje vin in žganih pijač, predelane hrane (vključno s predelanim sadjem in zelenjavo), čokolade, slaščic in začetnih formul za dojenčke ter hrane za hišne živali v primeru Rusije, sadja in zelenjave v primeru Belorusije in večine kmetijskih proizvodov v primeru Ukrajine.

(6)

Razmere se še poslabšujejo zaradi močnega povečanja proizvodnih stroškov, delno zaradi povečanja stroškov dušikovih gnojil zaradi strmega povišanja cen naravnega plina, pa tudi zaradi neposredne uporabe energije v kmetijskih proizvodnih procesih. Ker sta Rusija in Belorusija pomembni proizvajalki in izvoznici vseh treh ključnih gnojil (dušika, fosforja, kalija), bodo sankcije povzročile še višje cene gnojil.

(7)

Glede na navedeno se je Komisija odločila sprejeti to sporočilo, da bi opredelila pogoje za oceno združljivosti z notranjim trgom za ukrepe državne pomoči, ki jih države članice lahko sprejmejo za odpravo gospodarskih učinkov po agresiji Rusije proti Ukrajini in po sankcijah, ki so jih naložile EU in mednarodni partnerji, ter sprejetih protiukrepih, na primer s strani Rusije (3). Usklajen gospodarski odziv držav članic in institucij EU je ključnega pomena za ublažitev takojšnjih negativnih socialnih in gospodarskih posledic v EU, za ohranitev gospodarskih dejavnosti in delovnih mest in za olajšanje strukturnih prilagoditev, potrebnih v odziv na nove gospodarske razmere, ki jih je povzročila ruska vojaška agresija proti Ukrajini.

1.1.   Sankcije, ki so jih naložile Evropska unija in mednarodni partnerji

(8)

Po neizzvani in neupravičeni agresiji Rusije proti Ukrajini se je Svet Evropske unije dogovoril o več sklopih omejevalnih ukrepov.

(9)

Svet se je 23. februarja 2022 dogovoril o svežnju, ki vključuje (i) ciljno usmerjene sankcije proti 351 članom ruske državne dume in dodatnim 27 posameznikom, (ii) omejitve gospodarskih odnosov z ukrajinskima regijama Doneck in Lugansk, ki niso pod vladnim nadzorom, ter (iii) omejitve dostopa Rusije do kapitalskih ter finančnih trgov in storitev EU (4).

(10)

Svet se je 25. februarja 2022 dogovoril o nadaljnjih sankcijah proti Rusiji, ki so usmerjene v: (i) finančni sektor, (ii) energetski, vesoljski in prometni sektor (letalstvo), (iii) blago z dvojno rabo, (iv) nadzor izvoza in financiranje izvoza, (v) vizumsko politiko in (vi) dodatne sankcije proti ruskim in drugim (vključno beloruskim) posameznikom (5).

(11)

Svet je 28. februarja 2022 sklenil zapreti evropski zračni prostor za ruske zrakoplove in sprejel preventivne ukrepe za zagotovitev, da ruska centralna banka ne bo mogla uporabiti svojih mednarodnih rezerv na način, ki bi spodkopaval učinek sprejetih ukrepov (6). Svet je sprejel tudi dodatne sankcije proti ruskim posameznikom (7).

(12)

Svet je 1. marca 2022 sprejel nadaljnje ukrepe: (i) odstranitev določenih ruskih bank iz sistema sporočanja SWIFT (8), (ii) ukrepi proti dezinformacijam, ki jih širijo ruski mediji v državni lasti Russia Today in Sputnik (9).

(13)

Svet je 2. marca 2022 zaradi vloge Belorusije pri omogočanju vojaške agresije sklenil uvesti dodatne sankcije proti Belorusiji v zvezi s trgovino z blagom, ki se uporablja za proizvodnjo ali izdelavo tobačnih izdelkov, mineralnih izdelkov, izdelkov iz kalijevega klorida, izdelkov iz lesa, cementa, železa in jekla ter izdelkov iz gume. Prav tako je prepovedal izvoz blaga in tehnologije z dvojno rabo v Belorusijo ali za uporabo v Belorusiji, izvoz blaga in tehnologije, ki bi lahko prispevala k vojaškemu, tehnološkemu, obrambnemu in varnostnemu razvoju Belorusije, ter izvoz strojev, skupaj z omejitvami zagotavljanja s tem povezanih storitev (10). Svet je sprejel tudi posamezne ukrepe proti 22 beloruskim posameznikom (11).

(14)

Svet je 9. marca 2022 sprejel dodatne ukrepe proti beloruskemu finančnemu sektorju, vključno z izključitvijo treh beloruskih bank iz sistema SWIFT, prepovedjo transakcij s centralno banko Belorusije, omejitvijo finančnih prilivov iz Belorusije v EU in prepovedjo zagotavljanja bankovcev, denominiranih v eurih, Belorusiji (12). Svet je uvedel tudi nadaljnje omejevalne ukrepe v zvezi z izvozom blaga za pomorsko plovbo in radiokomunikacijske tehnologije v Rusijo. Poleg tega je Svet uvedel omejevalne ukrepe za dodatnih 160 posameznikov (13). Svet se je 15. marca 2022 (14) dogovoril o nadaljnjih sektorskih in posameznih ukrepih proti Rusiji. Svet je zlasti sklenil: (i) prepovedati vse transakcije z nekaterimi podjetji v državni lasti, (ii) prepovedati opravljanje kakršnih koli storitev bonitetnega ocenjevanja ter dostop do kakršnih koli naročniških storitev v zvezi z dejavnostmi bonitetnega ocenjevanja za katero koli rusko osebo ali subjekt, (iii) razširiti seznam oseb, povezanih z obrambno in industrijsko bazo Rusije, za katere veljajo strožje izvozne omejitve v zvezi z blagom in tehnologijo z dvojno rabo, ki bi lahko prispevali k tehnološkemu izboljšanju ruskega obrambnega in varnostnega sektorja, (iv) prepovedati nove naložbe v ruski energetski sektor ter uvesti celovito omejitev izvoza opreme, tehnologije in storitev za energetsko industrijo, in (v) uvesti nadaljnje trgovinske omejitve za železo in jeklo ter luksuzno blago (15). Poleg tega se je Svet odločil, da bo sankcioniral glavne ruske oligarhe, lobiste in propagandiste ter ključna podjetja v letalskem, vojaškem in sektorju blaga z dvojno rabo, ladjedelništvu in strojništvu (16).

(15)

Svet je 3. junija 2022 sprejel šesti sveženj sankcij (17) zaradi nadaljevanja agresije Rusije proti Ukrajini, podpore tej agresiji s strani Belorusije in poročil o grozodejstvih, ki so jih zagrešile ruske oborožene sile. Sveženj vključuje: 1) prepoved uvoza surove nafte in rafiniranih naftnih derivatov iz Rusije, z omejenimi izjemami; 2) izključitev še treh ruskih bank in ene beloruske banke iz sistema SWIFT ter 3) prekinitev radiodifuzne dejavnosti v Uniji za še tri ruske medijske hiše v državni lasti. Unija je sprejela tudi sankcije proti še 65 posameznikom in 18 subjektom. Med njimi so posamezniki, odgovorni za grozodejstva v Buči in Mariupolu.

(16)

Svet je 21. julija 2022 sprejel sedmi sveženj, imenovan tudi „sveženj za ohranjanje in uskladitev sankcij“ (18), ki vključuje naslednje dodatne ukrepe: (1) prepoved uvoza zlata, (2) strožje zahteve glede poročanja v zvezi s posamezniki, proti katerim so bile uvedene sankcije; (3) ciljno usmerjene prepovedi izvoza; (4) prepoved dostopa do pristanišč; (5) finančne sankcije; (6) prehranska in energetska varnost; (7) izjeme na področju medicinskih in farmacevtskih izdelkov. Unija je na seznam dodala tudi 54 posameznikov in 10 subjektov, katerim se zamrznejo sredstva.

(17)

Svet je 5. oktobra 2022 sprejel osmi sveženj sankcij, ki zajema naslednje dodatne ukrepe (19): 1) uvrstitev dodatnih oseb in subjektov na seznam oseb in subjektov, za katere veljajo sankcije; 2) razširitev omejitev na pokrajini Herson in Zaporožje; 3) nove omejitve uvoza in izvoza; 4) izvajanje cenovne kapice za nafto, ki jo je določila skupina G7; 5) omejitve za podjetja v državni lasti; 6) omejitve finančnih storitev, storitev svetovanja na področju IT in drugih poslovnih storitev ter 7) odvračanje od izogibanja sankcijam.

(18)

V tesnem sodelovanju z EU so sankcije naložili tudi mednarodni partnerji, zlasti Združene države Amerike, Združeno kraljestvo, Kanada, Norveška, Japonska, Južna Koreja, Švica in Avstralija.

1.2.   Podjetja in gospodinjstva, ki so jih prizadele visoke cene plina in električne energije ali motnje v oskrbi z energijo

(19)

Zaradi trenutne krize so se cene plina in električne energije dvignile, kot še nikoli doslej, ter precej nad že tako visoke ravni v obdobju pred agresijo. Rusija pretok plina namerno uporablja kot orožje, kar na energetskih trgih v EU in po svetu povzroča znatno nestanovitnost in negotovost. EU in njene države članice so sprejele številne ukrepe za odpravo visokih cen in zagotovitev oskrbe z energijo. V zvezi s tem Komisija opozarja na nabor orodij, ki ga je predstavila že oktobra 2021 (20) (v nadaljnjem besedilu: sporočilo iz oktobra), sporočilo REPowerEU z dne 8. marca 2022 (v nadaljnjem besedilu: sporočilo REPowerEU) (21) , (22), načrt REPowerEU (23) z dne 18. maja 2022, uredbo o skladiščenju plina (24), sporočilo „Varčujmo s plinom za varno zimo“ (25) z dne 20. julija 2022, Uredbo (EU) 2022/1369 o usklajenih ukrepih za zmanjšanje povpraševanja po plinu (26) ter Uredbo (EU) 2022/1854 o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije (27). Komisija je 18. oktobra 2022 sprejela sporočilo o izrednih energetskih razmerah (28) za skupno pripravo, nabavo in zaščito EU. V povezavi s tem sporočilom je predlagala novo uredbo o nujnem ukrepanju (29), da bi obravnavala visoke cene plina v EU in zagotovila zanesljivost oskrbe za prihajajočo zimo. To se bo doseglo s skupno nabavo plina, mehanizmi za omejevanje cen na borzi plina TTF, novimi ukrepi za pregledno uporabo infrastrukture in solidarnostjo med državami članicami ter stalnimi prizadevanji za zmanjšanje povpraševanja po plinu.

(20)

Zelo visoke cene energije škodujejo gospodarstvu in kupni moči državljanov EU, zlasti najranljivejših. Evropska centralna banka (ECB) je ocenila, da se bo realni BDP v zadnjem četrtletju 2022 zmanjšal za 0,1 % in v prvem četrtletju 2023 ostal nespremenjen, predvsem zaradi posledic motenj v oskrbi z energijo, višje inflacije in s tem povezanega upada zaupanja (30). Vztrajajoče visoke cene energije bodo verjetno povečale revščino in vplivale na konkurenčnost podjetij. Zlasti energijsko intenzivne panoge se soočajo z višjimi proizvodnimi stroški. Ta zvišanja stroškov lahko v nekaterih primerih ogrozijo nadaljevanje dejavnosti podjetij v EU, ki bi bila sicer dobičkonosna, in bodo verjetno pozneje vplivala na zaposlovanje.

(21)

Nabor orodij, ki ga je Komisija predstavila oktobra 2021, se je izkazal za uporabnega in ga obsežno uporabljajo številne države članice, ki so sprejele vrsto ukrepov na nacionalni ravni. Spomladi 2022 se je razširil s sporočilom o kratkoročnih tržnih intervencijah in dolgoročnih izboljšavah zasnove trga električne energije (31).

(22)

V sporočilu REPowerEU so določeni ukrepi za odziv na povišanja cen energije in obnovitev zalog plina za zimo, v načrtu REPowerEU (32) pa so določeni ukrepi za pospeševanje uvajanja energije iz obnovljivih virov, prihranke energije in energijsko učinkovitost ter za diverzifikacijo oskrbe z energijo. S pospešitvijo zelenega prehoda se bodo zmanjšale emisije in odvisnost od uvoženih fosilnih goriv ter zagotovila zaščita pred zvišanji cen. Z uredbo o skladiščenju plina (33) so bile določene nove minimalne obveznosti skladiščenja plina za zagotovitev oskrbe za prihajajočo zimo, v skladu s katerimi morajo države članice skladišča plina do 1. novembra 2022 napolniti do 80 % in do 1. novembra v naslednjih letih do 90 %.

(23)

Ker je kriza še povečala tveganja za zanesljivost oskrbe in motnje, se je Unija začela pripravljati na dolgotrajno in morda popolno ukinitev oskrbe s plinom iz Rusije. Novi evropski načrt za zmanjšanje povpraševanja po plinu (34) določa ukrepe, načela in merila za usklajeno zmanjšanje povpraševanja, spremlja pa ga Uredba (EU) 2022/1369 o usklajenih ukrepih za zmanjšanje povpraševanja po plinu (35), ki določa prostovoljni cilj za zmanjšanje povpraševanja po plinu za 15 % v vseh državah članicah in uvaja postopek za sprožitev zavezujočega cilja za zmanjšanje povpraševanja, če bo to potrebno.

(24)

Svet je 6. oktobra 2022 sprejel Uredbo (EU) 2022/1854 o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije, da bi se znižale položnice za energijo za evropske državljane in podjetja. Uredba (EU) 2022/1854 med drugim vključuje ukrepe za zmanjšanje odjema električne energije, kar bo prispevalo k znižanju stroškov električne energije za odjemalce, in za prerazporeditev presežnih prihodkov energetskega sektorja končnim odjemalcem.

1.3.   Potreba po tesnem evropskem usklajevanju nacionalnih ukrepov pomoči

(25)

Ciljno usmerjena in sorazmerna uporaba nadzora EU nad državno pomočjo zagotavlja, da so nacionalni podporni ukrepi učinkoviti pri pomoči podjetjem in delavcem, ki jih je prizadela trenutna kriza. Nadzor EU nad državno pomočjo zagotavlja tudi, da notranji trg EU ni razdrobljen in da se ohranijo enaki konkurenčni pogoji. Celovitost notranjega trga je pomembna za odpornost proti zunanjemu pritisku in preprečevanje tekmovanja za subvencije, pri katerem si bogatejše države članice lahko privoščijo večjo porabo kot njihove sosede, kar škodi koheziji v Uniji.

1.4.   Ustrezni ukrepi državne pomoči

(26)

V okviru splošnih prizadevanj držav članic za reševanje izzivov, ki izhajajo iz geopolitičnih razmer, to sporočilo določa možnosti, ki jih imajo države članice v skladu s pravili EU o državni pomoči za zagotavljanje likvidnosti in dostopa do financiranja za podjetja, zlasti MSP, ki se v trenutni krizi soočajo z ekonomskimi izzivi, ter za spodbujanje manjše porabe energije.

(27)

Kot je navedeno v sporočilu iz oktobra, ukrepi v korist nekomercialnih odjemalcev energije ne pomenijo državne pomoči, če posredno ne koristijo določenemu sektorju ali podjetju. Države članice lahko na primer tistim, ki so najbolj ogroženi, dodelijo posebna socialna plačila, da bi lahko v krajšem obdobju plačevali položnice za energijo ali da zagotovijo podporo za izboljšanje energijske učinkovitosti, hkrati pa zagotovijo učinkovito delovanje trga.

(28)

Ukrepi, namenjeni komercialnim odjemalcem energije, ne pomenijo državne pomoči, če so taki ukrepi splošne narave. Taki neselektivni ukrepi so lahko na primer splošna znižanja davkov ali dajatev, znižana stopnja za dobavo zemeljskega plina, električne energije ali daljinskega ogrevanja ali znižani stroški omrežja. Če se nacionalne intervencije štejejo za pomoč, se lahko štejejo za združljive s pravili o državni pomoči, če izpolnjujejo določene zahteve. Na primer, pomoč v obliki znižanj usklajenih okoljskih davkov, ki upoštevajo najnižje ravni obdavčitve in pravila, določena v direktivi o obdavčitvi energije (36), ter so v skladu z določbami uredbe o skupinskih izjemah, lahko države članice izvajajo brez predhodne priglasitve Komisiji.

(29)

Kar zadeva oddelka 2.1 in 2.4 tega sporočila, se lahko pomoč dodeli neposredno končnemu upravičencu ali prek dobavitelja energije. Če se dodeli prek dobavitelja energije, mora država članica dokazati, da uporablja mehanizem, ki ohranja konkurenco med dobavitelji in zagotavlja, da se pomoč prenese na končnega upravičenca.

(30)

Komisija meni, da so za nekatere finančne potrebe morda potrebna drugačna orodja, kot so tista iz oddelkov 2.1, 2.2 in 2.3 tega sporočila. To bi lahko zlasti veljalo, kadar sedanja kriza ne bi povzročala le likvidnostnih potreb, temveč tudi znatne izgube, ki bi lahko ogrozile sposobnost upravičenca, da odplača svoj dolg, in kazale na solventnostne potrebe. V primerih, ko se posameznim upravičencem dodelijo visoki zneski pomoči in se na podlagi njihove pretekle sposobnosti ustvarjanja dobička zdi, da je sposobnost teh upravičencev, da odplačajo svoj dolg, vprašljiva, lahko države članice razmislijo o tem, da bi od upravičencev zahtevale informacije o njihovi predvideni prihodnji sposobnosti ustvarjanja dobička za nadaljnje odplačevanje dolga, da bi ocenile, ali je uporaba različnih orodij, kot je podpora solventnosti, morda ustreznejša ali bi lahko postala ustreznejša za obravnavanje njihovih finančnih potreb.

(31)

V posebnih okoliščinah (37) lahko države članice menijo, da podjetja, ki jih je sedanja kriza močno prizadela, potrebujejo podporo solventnosti, ki je ni mogoče v zadostni meri zagotoviti samo iz zasebnih virov. Kadar bi podjetja prenehala ali omejila poslovanje brez take podpore solventnosti in če bi prenehanje ali omejitev poslovanja ogrožala energetske trge ali druge trge, ki so sistemsko pomembni za gospodarstvo (ali za varnost in odpornost notranjega trga), bi se lahko taka podpora solventnosti štela za združljivo na podlagi člena 107(3)(b) PDEU.

(32)

Komisija meni, da so naslednja splošna načela še posebej pomembna pri zahtevani oceni za vsak primer posebej: a. pomoč mora biti potrebna, primerna in sorazmerna (38), da se prepreči nenaden izstop takih podjetij s trga, v nobenem primeru pa ne sme presegati najnižjega zneska, potrebnega za zagotovitev njihove sposobnosti preživetja; b. podjetje, ki pripada večji poslovni skupini ali ga je ta prevzela, ni upravičeno do pomoči, razen če je mogoče dokazati, da težave podjetja niso posledica samovoljnega razporejanja stroškov znotraj skupine in da so težave prehude, da bi jih skupina sama rešila. V takih primerih bo običajno potreben znaten prispevek skupine k stroškom ukrepa v podporo solventnosti; c. državna pomoč mora biti dodeljena pod pogoji, ki državi zagotavljajo razumno nadomestilo, kot je ustrezen delež prihodnjega povečanja vrednosti upravičenca, glede na znesek vloženega državnega lastniškega kapitala v primerjavi s preostalim lastniškim kapitalom podjetja, potem ko so bile upoštevane izgube, vključno s predvidljivimi izgubami brez ukrepa pomoči; d. kadar je pomoč v obliki podrejenega dolga ali drugih hibridnih kapitalskih instrumentov, mora celotno nadomestilo za take instrumente ustrezno upoštevati značilnosti izbranega instrumenta, vključno z njegovo stopnjo podrejenosti in vsemi načini plačila; e. potrebni bodo ustrezni ukrepi na področju konkurence v skladu z načeli iz smernic za reševanje in prestrukturiranje (39) iz leta 2014. Na podlagi posebnosti vsakega potencialnega primera in ustreznega konkurenčnega okolja se lahko kot izravnalni ukrep zahteva tudi odprodaja sredstev. Poleg tega bodo potrebni ukrepi v zvezi z ravnanjem, vključno z zavezami, ki zagotavljajo učinkovito prepoved plačil bonusov ali drugih spremenljivih plačil, plačil obresti in pridobitev; f. države članice morajo za vsakega upravičenca izvesti dolgoročno oceno sposobnosti preživetja in, kadar Komisija meni, da je to primerno, v določenem roku Komisiji v odobritev priglasiti načrt prestrukturiranja v skladu s smernicami za reševanje in prestrukturiranje.

(33)

Države članice so pozvane, naj na nediskriminatoren način razmislijo o določitvi zahtev v zvezi z varstvom okolja ali zanesljivostjo oskrbe za dodelitev pomoči v skladu z oddelkom 2.4 tega sporočila. Te zahteve imajo lahko na primer naslednje oblike (40): a. zahteva, da upravičenec zadosti določenemu deležu potreb po energiji z obnovljivimi viri energije, npr. s pogodbami o nakupu električne energije ali neposrednimi naložbami v proizvodnjo energije iz obnovljivih virov; b. zahteva po naložbah v energijsko učinkovitost za zmanjšanje porabe energije glede na gospodarsko proizvodnjo, npr. z manjšo porabo za proizvodne procese, ogrevanje ali prevoz, zlasti z ukrepi za izvajanje priporočil v okviru energetskih pregledov, izvedenih v skladu s členom 8(2) ali (4) Direktive 2012/27/EU in Prilogo VI k Direktivi; c. zahteva, da se za naložbe zmanjša ali diverzificira poraba zemeljskega plina, npr. z ukrepi za elektrifikacijo, tako da se uporabijo obnovljivi viri energije ali krožne rešitve, kot je ponovna uporaba odpadnih plinov; d. zahteva po fleksibilnejših naložbah, da se omogoči boljša prilagoditev poslovnih procesov cenovnim signalom na trgih z električno energijo.

(34)

Države članice lahko dodelijo tudi pomoč za povrnitev škode, ki so jo povzročili izjemni dogodki v skladu s členom 107(2)(b) PDEU. Taka državna pomoč, namenjena ublažitvi škode, ki jo neposredno povzročajo sedanji in izjemni dogodki ruske agresije proti Ukrajini, lahko zajema tudi nekatere neposredne učinke naloženih gospodarskih sankcij ali protiukrepov, ki negativno vplivajo na upravičenca zaradi opravljanja gospodarske dejavnosti ali specifičnega in ločljivega dela njegove gospodarske dejavnosti.

(35)

Škoda, ki jo bodo neposredno povzročila obvezna zmanjšanja porabe zemeljskega plina ali električne energije, ki jih bodo morda morale naložiti države članice, se lahko oceni na podlagi člena 107(2)(b) PDEU, če ni prekomernega nadomestila.

(36)

Države članice morajo priglasiti take ukrepe pomoči, Komisija pa jih bo ocenila neposredno na podlagi člena 107(2)(b) PDEU. Taka pomoč se lahko dodeli podjetjem v težavah.

(37)

V skladu z Uredbo (EU) 2022/1369 o usklajenih ukrepih za zmanjšanje povpraševanja po plinu (41) lahko države članice razmislijo o ustreznih ukrepih za spodbujanje prostovoljnega zmanjšanja povpraševanja po zemeljskem plinu. Če države članice načrtujejo uvedbo takih spodbud v okviru sedanje krize, bo Komisija take ukrepe ocenila neposredno na podlagi člena 107(3)(b) PDEU. Čeprav bo to treba oceniti za vsak primer posebej, Komisija meni, da so zlasti pomembni naslednji elementi: a. uporaba konkurenčnega postopka, ki temelji na preglednih merilih za sklepanje pogodb o količinah za prostovoljno zmanjšanje povpraševanja; b. odsotnost kakršnih koli formalnih omejitev za čezmejno trgovino ali tokove; c. omejitev zadevnih spodbud na zmanjšanja povpraševanja v prihodnosti, ki presegajo tista, ki bi jih upravičenec izvedel ne glede na ukrep; d. takojšnje zmanjšanje skupnega končnega povpraševanja po plinu v zadevni državi članici, pri čemer se je treba izogibati zgolj prenosu povpraševanja po zemeljskem plinu.

(38)

Države članice lahko razmislijo tudi o ukrepih za spodbujanje polnjenja skladišč plina, kolikor trg ne zagotavlja ustreznih spodbud za to. Če države članice načrtujejo dajanje spodbud za polnjenje skladišč plina v okviru sedanje krize, bo Komisija te spodbude ocenila neposredno na podlagi člena 107(3)(b) PDEU (42). Čeprav bo to treba oceniti za vsak primer posebej, Komisija meni, da so zlasti pomembni naslednji elementi: a. uporaba konkurenčnega postopka, ki temelji na preglednih merilih za to, da se pomoč čim bolj zmanjša; b. odsotnost kakršnih koli omejitev za čezmejno trgovino ali tokove; c. vzpostavljeni zaščitni ukrepi za preprečevanje prekomernega nadomestila; d. izpolnjevanje obveznosti in pogojev za napolnjenost in spodbujanje skladiščenja plina iz členov 6a do 6d Uredbe (EU) 2017/1938 (43), zlasti pogojev za podporne ukrepe iz člena 6b, odstavka 2 in 3.

(39)

Komisija bo za vsak primer posebej preučila morebitno nujno, sorazmerno in ustrezno pomoč v skladu s sporočilom Komisije z naslovom „Varčujmo s plinom za varno zimo“ (44) in nacionalnimi načrti za zanesljivo oskrbo s plinom v izrednih razmerah, da bi se za omejeno obdobje prilagodile zmogljivosti, ki bodo prispevale k nadomestitvi plina z drugim ogljičnim gorivom, ki je večji onesnaževalec. Vsako tako alternativno ogljično gorivo mora imeti najnižjo možno vsebnost emisij, pomoč pa bi morala biti pogojena s prizadevanji za energijsko učinkovitost ter se mora izogibati dolgoročnim učinkom vezanosti, v skladu s podnebnimi cilji EU. Taki ukrepi so lahko usmerjeni v preventivno zmanjšanje porabe plina ali v odzivanje na obvezna zmanjšanja povpraševanja po zemeljskem plinu, razen če se nadomesti drugače (45).

(40)

Komisija bo zaradi izzivov pri prevozu blaga v Ukrajino in iz nje za vsak primer posebej preučila morebitno pomoč za zavarovanje ali pozavarovanje v zvezi s prevozom blaga v Ukrajino in iz nje. Med drugim bodo morale države članice dokazati, da zavarovanje ali pozavarovanje sploh ni na voljo ali pa je na voljo le po premijah, ki so bistveno višje kot pred rusko invazijo v Ukrajino.

(41)

Prevoz beguncev in humanitarnega materiala načeloma ne spada v okvir pravil EU o državni pomoči, če država izvaja javna pooblastila (v nasprotju z izvajanjem gospodarske dejavnosti) in dokler se prevozne storitve ne kupujejo po ceni, ki je nad tržno ceno.

(42)

Pomoč, ki jo bodo države članice dodelile podjetjem v skladu s tem sporočilom, se bo usmerjala prek kreditnih institucij kot finančnih posrednikov in bo koristila neposredno tem podjetjem. Vendar lahko taka pomoč finančnim posrednikom dodeli posredno prednost. Kljub temu taka posredna prednost na podlagi zaščitnih ukrepov iz oddelkov 2.2 in 2.3 ni namenjena ohranitvi ali obnovitvi sposobnosti preživetja, likvidnosti ali solventnosti kreditnih institucij. Zato se taka pomoč ne bi štela kot izredna javnofinančna pomoč v skladu z Direktivo 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: direktiva o sanaciji in reševanju bank – DSRB) (46), niti v skladu z Uredbo (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: uredba o enotnem mehanizmu za reševanje – uredba o EMR) (47), ter se ne bi ocenjevala na podlagi pravil o državni pomoči, ki se uporabljajo za bančni sektor (48).

(43)

Pomoč, ki jo države članice dodelijo kreditnim institucijam v skladu s členom 107(2)(b) PDEU za nadomestilo neposredne škode, ki so jo utrpele zaradi trenutne krize, katere cilj ni namenjen ohranitvi ali obnovitvi sposobnosti preživetja, likvidnosti ali solventnosti institucije ali subjekta, se ne bi štela za izredno javnofinančno pomoč v skladu z DSRB niti v skladu z uredbo EMR, prav tako pa se ne bi ocenjevala na podlagi pravil o državni pomoči, ki se uporabljajo za bančni sektor (49).

(44)

Če bi kreditne institucije zaradi trenutne krize in sankcij, naloženih zaradi navedene agresije, potrebovale izredno javnofinančno pomoč (glej člen 2(1)(28) DSRB in člen 3(1)(29) uredbe o EMR) v obliki likvidnostnega ukrepa, ukrepa dokapitalizacije ali obravnavanja oslabljenih sredstev, bo treba oceniti, ali ukrep izpolnjuje pogoje iz člena 32(4)(d)(i), (ii) ali (iii) DSRB ter člena 18(4)(d)(i), (ii) ali (iii) uredbe o EMR. Če so pogoji izpolnjeni, se za kreditno institucijo, ki bi prejela tako izredno javnofinančno pomoč, ne bi štelo, da propada ali bo verjetno propadla.

(45)

Kolikor taki ukrepi obravnavajo težave, povezane z agresijo Rusije proti Ukrajini, in sankcijami, naloženimi zaradi te agresije, se bo za njih štelo, da spadajo pod točko 45 sporočila o bančništvu iz leta 2013 (50), ki določa izjemo od zahteve po porazdelitvi bremena med delničarji in podrejenimi upniki.

(46)

Pomoč, dodeljena v skladu s tem sporočilom, se ne sme pogojevati s premestitvijo proizvodnje ali druge dejavnosti upravičenca iz druge države znotraj EGP na ozemlje države članice, ki dodeli pomoč. Zdi se, da bi tak pogoj škodoval notranjemu trgu. To velja ne glede na število dejansko izgubljenih delovnih mest v prvotni poslovni enoti upravičenca v EGP.

(47)

Pomoč na podlagi tega sporočila se ne dodeli podjetjem, za katera veljajo sankcije, ki jih je sprejela EU, med drugim, vendar ne izključno, za: a. osebe, subjekte ali organe, posebej navedene v pravnih aktih, s katerimi se nalagajo te sankcije; b. podjetja, ki so v lasti oseb, subjektov ali organov, proti katerim je EU sprejela sankcije, oziroma ki jih te osebe, subjekti ali organi obvladujejo, ali c. podjetja, dejavna v industrijskih panogah, proti katerim je EU sprejela sankcije, če bi pomoč spodkopavala cilje zadevnih sankcij.

1.5.   Uporaba člena 107(3)(b) PDEU

(48)

Komisija lahko v skladu s členom 107(3)(b) PDEU za združljivo z notranjim trgom razglasi pomoč „za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu države članice“. V tem okviru so sodišča Unije razsodila, da morajo motnje vplivati na celotno gospodarstvo zadevne države članice ali na njegov pomemben del in ne le na gospodarstvo ene od njenih regij ali delov ozemlja. Poleg tega je to v skladu s potrebo po strogi razlagi katere koli izjemne določbe, kot je člen 107(3)(b) PDEU (51). Komisija je pri sprejemanju odločitev dosledno uporabljala to razlago (52).

(49)

Komisija meni, da so agresija Rusije proti Ukrajini, sankcije, ki so jih naložili EU ali njeni mednarodni partnerji, in protiukrepi, ki jih je sprejela na primer Rusija, povzročili precejšnjo gospodarsko negotovost, ovire v trgovinskih tokovih in dobavnih verigah ter izjemno veliko in nepričakovano povišanje cen, zlasti cen zemeljskega plina in električne energije, pa tudi številnih drugih vložkov, surovin in primarnih proizvodov, tudi v agroživilskem sektorju. Ti učinki skupaj so povzročili resno motnjo v gospodarstvu v vseh državah članicah. Motnje v dobavni verigi in povečana negotovost imajo neposredne ali posredne učinke, ki vplivajo na številne sektorje. Poleg tega naraščajoče cene energije vplivajo na skoraj vsako gospodarsko dejavnost v vseh državah članicah. Komisija zato meni, da je resna gospodarska motnja vplivala na številne gospodarske sektorje v vseh državah članicah. Na podlagi tega Komisija meni, da je primerno določiti pogoje za oceno ukrepov državne pomoči, ki jih države članice lahko sprejmejo za odpravo te resne motnje.

(50)

Državna pomoč je zlasti upravičena in se lahko za omejeno obdobje razglasi za združljivo z notranjim trgom na podlagi člena 107(3)(b) PDEU, če se z njo odpravi pomanjkanje likvidnosti, s katerim se soočajo podjetja, ki so neposredno ali posredno prizadeta zaradi resne gospodarske motnje, ki so jo povzročili ruska vojaška agresija proti Ukrajini, sankcije, ki jih je naložila EU ali njeni mednarodni partnerji ter gospodarski protiukrepi, ki jih je na primer sprejela Rusija.

(51)

Komisija v tem sporočilu določa pogoje za oceno združljivosti, ki jih bo načeloma uporabljala za pomoč, ki jo v tem kontekstu dodelijo države članice na podlagi člena 107(3)(b) PDEU. Države članice morajo zato dokazati, da so ukrepi državne pomoči, ki so priglašeni Komisiji in spadajo na področje uporabe tega sporočila, potrebni, primerni in sorazmerni za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu zadevne države članice ter da so vse zahteve tega sporočila upoštevane.

(52)

Ukrepi državne pomoči, ki so priglašeni in ocenjeni v skladu s tem sporočilom, so namenjeni podpori podjetjem, dejavnim v EU, ki so jih prizadeli ruska vojaška agresija in/ali posledice naloženih gospodarskih sankcij ter povračilnih protiukrepov, ki jih je na primer sprejela Rusija. Ukrepi pomoči se nikakor ne smejo uporabljati za spodkopavanje načrtovanih učinkov sankcij, ki jih je naložila EU ali njeni mednarodni partnerji, in morajo biti v celoti skladni s pravili proti izogibanju iz veljavnih uredb (53). Zlasti je treba preprečiti, da bi imele fizične osebe ali subjekti, za katere veljajo sankcije, neposredne ali posredne koristi od takih ukrepov (54).

(53)

Ukrepi državne pomoči, ki spadajo na področje uporabe tega sporočila, se lahko kumulirajo v skladu z zahtevami iz posameznih oddelkov tega sporočila. Ukrepi državne pomoči, zajeti v tem sporočilu, se lahko kumulirajo s pomočjo na podlagi uredb de minimis (55) ali s pomočjo na podlagi uredb o skupinskih izjemah (56), če se upoštevajo določbe in pravila o kumulaciji iz navedenih uredb. Ukrepi državne pomoči, ki jih zajema to sporočilo, se lahko kumulirajo s pomočjo, dodeljeno na podlagi začasnega okvira ob izbruhu COVID-19 (57), če se upoštevajo njuna pravila o kumulaciji. Kadar države članice istemu upravičencu odobrijo posojila ali jamstva na podlagi začasnega okvira ob izbruhu COVID-19 in na podlagi tega sporočila ter kadar se skupni znesek glavnice posojila izračuna na podlagi likvidnostnih potreb, ki jih je prijavil upravičenec sam, morajo države članice zagotoviti, da se te likvidnostne potrebe s pomočjo krijejo samo enkrat. Prav tako se lahko pomoč na podlagi tega sporočila kumulira s pomočjo na podlagi člena 107(2)(b) PDEU, vendar upravičenec zaradi tega ne sme prejeti prekomernega nadomestila za škodo, ki jo je utrpel.

2.   ZAČASNI UKREPI DRŽAVNE POMOČI

2.1.   Omejeni zneski pomoči

(54)

Poleg obstoječih možnosti, ki temeljijo na členu 107(3)(c) PDEU, so lahko začasni omejeni zneski pomoči podjetjem, ki jih je prizadela ruska agresija proti Ukrajini in/ali naložene sankcije ali povračilni protiukrepi, sprejeti v odziv, primerna, potrebna in ciljno usmerjena rešitev med trenutno krizo.

(55)

Komisija bo štela, da je taka državna pomoč združljiva z notranjim trgom v skladu s členom 107(3)(b) PDEU, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji (posebne določbe za primarni kmetijski sektor ter sektor ribištva in akvakulture so opredeljene v točki 56): a. skupna pomoč na podjetje v nobenem trenutku ne presega 2 milijonov EUR (58). Pomoč se lahko odobri v obliki neposrednih nepovratnih sredstev, davčnih in plačilnih ugodnosti ali v drugih oblikah, kot so vračljiva predplačila, jamstva (59), posojila (60) in lastniški kapital, če skupna nominalna vrednost takih ukrepov ne presega zadevne skupne zgornje meje v višini 2 milijonov EUR na podjetje; vsi uporabljeni zneski morajo biti bruto zneski, tj. zneski pred odbitkom davkov ali drugih dajatev; b. pomoč se odobri na podlagi sheme pomoči s predvidenim proračunom; c. pomoč se dodeli najpozneje 31. decembra 2023 (61); d. pomoč se dodeli podjetjem, ki jih je prizadela kriza; e. pomoč, odobrena podjetjem, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov (62), je pogojena s tem, da se ne prenese delno ali v celoti na primarne proizvajalce, in ni določena na podlagi cene ali količine proizvodov, ki so jih zadevna podjetja dala na trg ali ki so bili kupljeni od primarnih proizvajalcev, razen če v slednjem primeru proizvodi niso bili dani na trg ali pa so jih zadevna podjetja uporabila za neživilske namene, kot je destilacija, metanizacija ali kompostiranje.

(56)

Z odstopanjem od točke 55(a) veljajo za pomoč, odobreno podjetjem, aktivnim v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov, sektorju ribištva in akvakulture, poleg pogojev iz točke 55(b) do (d), naslednji posebni pogoji: a. skupna pomoč v nobenem trenutku ne presega 250 000 EUR na podjetje, dejavno v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov, in 300 000 EUR na podjetje, dejavno v sektorjih ribištva in akvakulture (63); pomoč se lahko odobri v obliki neposrednih nepovratnih sredstev, davčnih in plačilnih ugodnosti ali v drugih oblikah, kot so vračljiva predplačila, jamstva (64), posojila (65) in lastniški kapital, če skupna nominalna vrednost takih ukrepov ne presega zadevne skupne zgornje meje v višini 250 000 EUR oziroma 300 000 EUR na podjetje; vsi uporabljeni zneski morajo biti bruto zneski, tj. zneski pred odbitkom davkov ali drugih dajatev; b. pomoč podjetjem, ki se ukvarjajo s primarno proizvodnjo kmetijskih proizvodov, ni določena na podlagi cene ali količine proizvodov na trgu; c. pomoč podjetjem, dejavnim v ribištvu in akvakulturi, se ne nanaša na nobeno vrsto pomoči iz člena 1(1)(a) do (k) Uredbe (EU) št. 717/2014 (66).

(57)

Kadar je podjetje dejavno v več sektorjih, za katere veljajo različni najvišji zneski v skladu s točkama 55(a) in 56(a), mora zadevna država članica na ustrezen način, na primer z ločevanjem računov, zagotoviti, da se za vsako od teh dejavnosti spoštuje ustrezna zgornja meja in da ni presežen najvišji skupni znesek 2 milijonov EUR na podjetje. Če je podjetje dejavno izključno v sektorjih iz točke 56(a), najvišji skupni znesek ne bi smel preseči 300 000 EUR na podjetje.

(58)

Pomoč, dodeljena v obliki vračljivih predplačil, jamstev, posojil ali drugih vračljivih instrumentov, se lahko pretvori v druge oblike pomoči, kot so nepovratna sredstva, če se pretvorba izvede najpozneje do 30. junija 2024 in če so izpolnjeni pogoji iz tega oddelka.

2.2.   Likvidnostna podpora v obliki jamstev

(59)

Da se podjetjem, ki jih je prizadela trenutna kriza, zagotovi dostop do likvidnosti, so lahko v trenutnih okoliščinah državna jamstva za posojila za omejeno obdobje in omejen znesek posojila primerna, potrebna in ciljno usmerjena rešitev (67).

(60)

Za isto osnovno glavnico posojila se jamstva, odobrena v skladu s tem oddelkom, ne kumulirajo s pomočjo, dodeljeno v skladu z oddelkom 2.3 tega sporočila, in obratno oziroma s pomočjo, dodeljeno v skladu z oddelkom 3.2 ali 3.3 začasnega okvira ob izbruhu COVID-19. Jamstva, odobrena v skladu s tem oddelkom, se lahko kumulirajo za različna posojila, če skupni znesek posojila na upravičenca ne presega zgornjih meja iz točke 61(e) tega sporočila. Upravičenec lahko vzporedno koristi več ukrepov iz tega oddelka, če skupni znesek posojil na upravičenca ne presega zgornjih meja iz točke 61(e).

(61)

Komisija bo štela, da je taka državna pomoč v obliki državnih jamstev združljiva z notranjim trgom na podlagi člena 107(3)(b) PDEU, pod naslednjimi pogoji: a. državna jamstva se zagotovijo za nova posamezna posojila podjetjem; b. jamstvene premije so za posamezna posojila določene na najnižji možni ravni, ki se postopoma povečuje z dolžino trajanja zajamčenega posojila, kakor je določeno v naslednji preglednici: Vrsta prejemnika Za 1. leto Za 2. in 3. leto Za 4., 5. in 6. leto MSP 25 bazičnih točk 50 bazičnih točk 100 bazičnih točk Velika podjetja 50 bazičnih točk 100 bazičnih točk 200 bazičnih točk c. alternativno lahko države članice priglasijo sheme, pri katerih je podlaga zgornja preglednica, vendar se lahko trajanje jamstva, jamstvene premije in kritje jamstva prilagodijo za vsako zadevno glavnico posameznega posojila (tako se na primer nižje kritje jamstva lahko izravna z daljšim trajanjem ali omogoča nižje jamstvene premije); pavšalna premija se lahko uporablja za celotno trajanje jamstva, če je višja od najnižjih premij za prvo leto iz zgornje preglednice za vsako vrsto upravičenca, prilagojenih glede na trajanje jamstva in kritje jamstva v skladu s tem odstavkom; d. jamstvo se odobri najpozneje do 31. decembra 2023; e. skupni znesek posojil na upravičenca, ki se mu jamstvo odobri v skladu s tem oddelkom, ne presega: i. 15 % povprečnega skupnega letnega prometa upravičenca v zadnjih treh zaključenih obračunskih obdobjih (68); ii. 50 % stroškov energije v 12 mesecih pred mesecem vložitve vloge za pomoč (69) ali iii. z ustrezno utemeljitvijo, ki jo država članica predloži Komisiji za njeno oceno (na primer v zvezi z izzivi, s katerimi se sooča upravičenec med sedanjo krizo) (70), se lahko znesek posojila poveča: — za kritje likvidnostnih potreb od odobritve za naslednjih 12 mesecev za MSP (71) in za naslednjih 6 mesecev za velika podjetja; — za velika podjetja, ki morajo zagotoviti finančno zavarovanje za dejavnosti trgovanja na energetskih trgih, za kritje likvidnostnih potreb, ki izhajajo iz teh dejavnosti, od odobritve za naslednjih 12 mesecev; — likvidnostne potrebe je treba določiti na podlagi samopotrditve upravičenca (72); — likvidnostnih potreb, ki so bile že pokrite z ukrepi pomoči na podlagi začasnega okvira ob izbruhu COVID-19, ni mogoče kriti z ukrepi, sprejetimi na podlagi tega sporočila; f. trajanje jamstva je omejeno na največ šest let, razen če se prilagodi v skladu s točko 61(c), in jamstvo ne presega: i. 90 % glavnice posojila, kadar kreditna institucija in država utrpita sorazmerne izgube pod enakimi pogoji; ali ii. 35 % glavnice posojila, kadar se izgube najprej pripišejo državi in šele nato kreditni instituciji (tj. jamstvo za prvo izgubo); ter iii. v obeh navedenih primerih velja, da se mora v primeru postopnega zmanjševanja obsega posojila, na primer zaradi začetka povračila posojila, sorazmerno zmanjševati tudi zajamčeni znesek; g. Z ustrezno utemeljitvijo države članice in z odstopanjem od točk 61(a), 61(e), 61(f) in 61(h) se lahko državno jamstvo zagotovi centralnim nasprotnim strankam ali klirinškim članom kot osebno finančno zavarovanje (73) za kritje novih likvidnostnih potreb, ki izhajajo iz potrebe po zagotovitvi finančnega zavarovanja za dejavnosti trgovanja z opravljenim kliringom energetskih podjetij na energetskih trgih. Kritje za ta osebna jamstva lahko izjemoma presega 90 %. Za ta osebna jamstva mora država članica: i. če kritje jamstva presega 90 %, dokazati potrebo po tem višjem kritju na podlagi trdnih in specifičnih dokazov ter se zavezati, da bo potrdila in redno spremljala, da končni upravičenci teh likvidnostnih potreb ne morejo kriti z drugimi viri notranjega ali zunanjega financiranja, vključno z drugo pomočjo na podlagi tega sporočila; ii. utemeljiti znesek jamstev, ki v nobenem primeru ne sme presegati zneska, potrebnega za kritje likvidnostnih potreb za naslednjih 12 mesecev, ki izhajajo iz potrebe po zagotovitvi finančnega zavarovanja za dejavnosti trgovanja z opravljenim kliringom na energetskih trgih. Države članice morajo te potrebe redno pregledovati; iii. utemeljiti obdobje, za katero se odobri jamstvo, ki mora biti omejeno na obdobje do 31. decembra 2023 in v nobenem primeru ni daljše od obdobja, v katerem se taka jamstva štejejo za visoko likvidno zavarovanje v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 153/2013 z dne 19. decembra 2012 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi glede zahtev za centralne nasprotne stranke (74), kakor je bila spremenjena; iv. pokazati, kako bodo pogoji za uveljavljanje jamstva v zadostni meri odpravili pomisleke glede moralnega tveganja v zvezi z upravičencem in finančnim posrednikom. To zlasti zadeva pogoj, da se končnemu upravičencu naloži vrnitev zajamčenih zneskov, pri čemer morajo biti terjatve države članice do sredstev končnega upravičenca obravnavane kot enake ali nadrejene drugim neporavnanim prednostnim dolgom in posojilom končnega upravičenca; v. navesti premije, ki se bodo uporabljale za taka jamstva, ki morajo biti vsaj enake jamstvenim premijam iz preglednice v točki 61(b), ki se jim prišteje 200 bazičnih točk, dodati pa se mora tudi izhodiščna obrestna mera, kot je opredeljena v točki 64(b), če centralna nasprotna stranka ali klirinški član ne zaračunava obrestnih mer ali provizij za pozicijo z osebnim finančnim zavarovanjem; vi. zagotoviti, da se upoštevata tudi točki 61(d) in 61(i). Možnost iz točke 61(c) se ne uporablja in jamstvo se nanaša le na likvidnostne potrebe, kot so opredeljene v točki 61(g); h. jamstvo se nanaša na posojila za naložbe in/ali posojila za obratni kapital; i. jamstva se lahko zagotovijo neposredno končnim upravičencem ali pa kreditnim institucijam in drugim finančnim institucijam kot finančnim posrednikom. Kreditne institucije ali druge finančne institucije bi morale prednosti, ki jih pridobijo z državnimi jamstvi, v največji možni meri prenesti na končne upravičence. Finančni posrednik mora biti sposoben dokazati, da upravlja mehanizem, ki zagotavlja prenos prednosti v največji možni meri na končne upravičence v obliki večje količine financiranja, portfeljev s povečanim tveganjem, nižjih zahtev glede zavarovanja s premoženjem, nižjih jamstvenih premij ali nižjih obrestnih mer, kot če teh državnih jamstev ne bi bilo.

2.3.   Likvidnostna podpora v obliki subvencioniranih posojil

(62)

Da se podjetjem, ki jih je prizadela trenutna kriza, zagotovi dostop do likvidnosti, so lahko v trenutnih okoliščinah subvencionirane obrestne mere za omejeno obdobje in omejen znesek posojila primerna, potrebna in ciljno usmerjena rešitev.

(63)

Za isto osnovno glavnico posojila se jamstva, odobrena v skladu s tem oddelkom, ne kumulirajo s pomočjo, odobreno v skladu z oddelkom 2.2 tega sporočila in obratno. Posojila in jamstva, odobrena v skladu tem sporočilom, se lahko kumulirajo za različna posojila, če skupni znesek posojil na upravičenca ne presega zgornjih meja iz točke 61(e) in točke 64(e). Upravičenec lahko vzporedno koristi več subvencioniranih posojil iz tega oddelka, če skupni znesek posojil na upravičenca ne presega zgornjih meja iz točke 64(e).

(64)

Komisija bo štela, da je državna pomoč v obliki subvencioniranih posojil v odziv na trenutno krizo združljiva z notranjim trgom na podlagi člena 107(3)(b) PDEU, če so izpolnjeni naslednji pogoji: a. posojila se ne odobrijo kreditnim institucijam ali drugim finančnim institucijam; b. posojila se lahko odobrijo po znižanih obrestnih merah, ki so vsaj enake izhodiščni obrestni meri (1-letna obrestna mera IBOR ali ekvivalent, kot ga je objavila Komisija (75)), veljavni 1. oktobra 2022 (76) ali v trenutku dodelitve podpore, plus marže za kreditno tveganje, določene v preglednici spodaj (77): Vrsta prejemnika Marža za kreditno tveganje za 1. leto Marža za kreditno tveganje za 2. in 3. leto Marža za kreditno tveganje za 4., 5. in 6. leto MSP 25 bazičnih točk (78) 50 bazičnih točk (79) 100 bazičnih točk Velika podjetja 50 bazičnih točk 100 bazičnih točk 200 bazičnih točk c. alternativno lahko države članice priglasijo sheme, pri katerih je podlaga zgornja preglednica, vendar se lahko zapadlost posojila in stopnje marž za kreditno tveganje prilagodijo, na primer, za celoten čas trajanja posojila se lahko uporablja pavšalna marža za kreditno tveganje, če je višja od najnižje marže za kreditno tveganje za prvo leto za vsako vrsto upravičenca, kot se prilagodi v skladu z zapadlostjo posojila na podlagi tega odstavka (80) (81); d. posojilne pogodbe so podpisane najpozneje do 31. decembra 2023 in so omejene na največ šest let, razen če se prilagodijo v skladu s točko 64(c); e. skupni znesek posojila na upravičenca ne presega: i. 15 % povprečnega skupnega letnega prometa upravičenca v zadnjih treh zaključenih obračunskih obdobjih (82) ali ii. 50 % stroškov energije v 12 mesecih pred mesecem vložitve vloge za pomoč (83); iii. z ustrezno utemeljitvijo države članice Komisiji (na primer v zvezi z izzivi, s katerimi se sooča upravičenec med sedanjo krizo) (84) se lahko znesek posojila poveča: — za kritje likvidnostnih potreb: od odobritve za naslednjih 12 mesecev za MSP (85) in za naslednjih 6 mesecev za velika podjetja; — za velika podjetja, ki morajo zagotoviti finančno zavarovanje za dejavnosti trgovanja na energetskih trgih, za kritje likvidnostnih potreb, ki izhajajo iz teh dejavnosti, od odobritve za naslednjih 12 mesecev; — likvidnostne potrebe je treba določiti na podlagi samopotrditve upravičenca (86); — likvidnostnih potreb, ki so bile že pokrite z ukrepi pomoči na podlagi začasnega okvira ob izbruhu COVID-19, ni mogoče kriti z ukrepi, sprejetimi na podlagi tega sporočila; f. posojila so lahko posojila za naložbe in/ali posojila za obratni kapital; g. posojila se lahko zagotovijo neposredno končnim upravičencem ali prek kreditnih institucij in drugih finančnih institucij kot finančnih posrednikov. V takem primeru bi morale kreditne institucije ali druge finančne institucije prednosti, ki jih pridobijo s subvencioniranimi obrestnimi merami za posojila, v največji možni meri prenesti na končne upravičence. Finančni posrednik mora biti sposoben dokazati, da upravlja mehanizem, ki zagotavlja prenos prednosti v največji možni meri na končne upravičence, ne da bi bila odobritev subvencioniranih posojil iz tega oddelka pogojena z refinanciranjem obstoječih posojil.

2.4.   Pomoč za dodatne stroške zaradi izjemno visokih povišanj cen zemeljskega plina in električne energije

(65)

Poleg obstoječih možnosti, ki so na voljo v skladu s členom 107(3)(c) PDEU, in možnosti iz tega sporočila bi lahko začasna podpora ublažila posledice izjemno visokih povišanj cen zemeljskega plina in električne energije zaradi agresije Rusije proti Ukrajini. Taka podpora se lahko podjetjem zagotovi na podlagi njihove trenutne ali pretekle porabe energije. V prvem primeru bi podpora omogočila nadaljevanje gospodarske dejavnosti najbolj prizadetih podjetij, vendar bi sama po sebi pomenila manj spodbud za varčevanje z energijo. Glede na pomanjkanje dobave plina v EU je prav tako pomembno, da se ohranijo močne spodbude za zmanjšanje povpraševanja in postopen prehod k zmanjšanju porabe plina. Podpora, ki temelji na pretekli porabi energije, bi lahko ohranila tržne spodbude za zmanjšanje porabe energije in podjetjem pomagala pri obvladovanju posledic sedanje krize, če upravičenci ne bodo zmanjšali proizvodnih dejavnosti znatno pod raven, ki je potrebna za doseganje ciljnih prihrankov energije, in/ali zgolj preusmerili svoje porabe drugam. Države članice so zato pozvane, naj od upravičencev zahtevajo, da v ta namen predložijo ustrezne zaveze. Države članice lahko za vsako upravičeno obdobje vzpostavijo program podpore na podlagi sedanje ali pretekle porabe energije.

(66)

Komisija bo štela, da je državna pomoč združljiva z notranjim trgom na podlagi člena 107(3)(b) PDEU, če bodo izpolnjeni naslednji pogoji: a. pomoč se dodeli najpozneje 31. decembra 2023 (87); b. pomoč se lahko odobri v obliki neposrednih nepovratnih sredstev, davčnih (88) in plačilnih ugodnosti ali v drugih oblikah, kot so vračljiva predplačila, jamstva (89), posojila (90) in lastniški kapital, če skupna nominalna vrednost takih ukrepov ne preseže veljavne intenzivnosti pomoči in zgornjih meja pomoči. Vsi uporabljeni zneski morajo biti bruto zneski, tj. zneski pred odbitkom davkov ali drugih dajatev; c. pomoč, dodeljena v obliki vračljivih predplačil, jamstev, posojil ali drugih vračljivih instrumentov, se lahko pretvori v druge oblike pomoči, kot so nepovratna sredstva, če se pretvorba izvede najpozneje do 30. junija 2024; d. pomoč se dodeli na podlagi sheme pomoči s predvidenim proračunom. Države članice lahko omejijo pomoč na dejavnosti v podporo določenim gospodarskim sektorjem, ki so posebej pomembni za gospodarstvo ali varnost in odpornost notranjega trga, pri čemer upoštevajo na primer merila za prednostno obravnavanje kritičnih nezaščitenih odjemalcev iz sporočila „Varčujmo s plinom za varno zimo“ (91). Vendar morajo biti take omejitve zasnovane široko in ne smejo privesti do umetnega omejevanja morebitnih upravičencev; e. za namene tega oddelka se upravičeni stroški izračunajo na podlagi porabe zemeljskega plina (tudi kot surovine), električne energije ter ogrevanja in hlajenja (92) neposredno z zemeljskim plinom in električno energijo, ki ju nabavi upravičenec (93). Najvišji upravičeni stroški se izračunajo z naslednjo formulo: (p(t) – p(ref) × 1,5) × q Pri čemer je: t: določen mesec ali obdobje več zaporednih mesecev med 1. februarjem 2022 in najpozneje 31. decembrom 2023 (v nadaljnjem besedilu: upravičeno obdobje) ref: obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2021 (v nadaljnjem besedilu: referenčno obdobje) p(t): povprečna cena na enoto za porabo upravičenca v upravičenem obdobju (na primer v EUR/MWh) p(ref): povprečna cena na enoto za porabo upravičenca v referenčnem obdobju (na primer v EUR/MWh) q: količina, ki jo upravičenec nabavi od zunanjih dobaviteljev in porabi kot končni odjemalec (94). Država članica jo lahko določi kot: — q(t), tj. porabo upravičenca v upravičenem obdobju, ali — q(ref), tj. porabo upravičenca v referenčnem obdobju. Od 1. septembra 2022 q ne sme presegati 70 % upravičenčeve porabe v istem obdobju leta 2021; f. skupna pomoč na upravičenca v nobenem trenutku ne presega 50 % upravičenih stroškov in skupna pomoč na podjetje v nobenem trenutku ne presega 4 milijonov EUR; g. pomoč, dodeljena na podlagi tega oddelka, se lahko kumulira s pomočjo, dodeljeno na podlagi oddelka 2.1, če niso presežene veljavne zgornje meje pomoči na podjetje v skladu s tem oddelkom. Za isto količino porabe se pomoč, dodeljena na podlagi tega oddelka in izračunana na podlagi pretekle porabe (q(ref)), ne sme kumulirati s pomočjo, dodeljeno na podlagi oddelka 2.7.

(67)

V nekaterih primerih bo morda potrebna dodatna pomoč za upravičence, ki se med krizo soočajo z zmanjšano gospodarsko uspešnostjo. Države članice lahko dodelijo pomoč, ki presega vrednosti, izračunane na podlagi točke 66(f), kadar so poleg pogojev iz točk 66(a) do (e) in (g) izpolnjeni naslednji pogoji: a. skupna pomoč na upravičenca v nobenem trenutku ne presega 40 % upravičenih stroškov in skupna pomoč na podjetje v nobenem trenutku ne presega 100 milijonov EUR; b. za upravičence, ki so „energetsko intenzivna podjetja“ (95), se lahko skupna pomoč na upravičenca poveča na največ 65 % upravičenih stroškov, skupna pomoč na podjetje pa v nobenem trenutku ne sme presegati 50 milijonov EUR. Upravičenec mora poleg tega dokazati, da se je njegov EBITDA (96) (brez pomoči) v upravičenem obdobju zmanjšal za vsaj 40 % v primerjavi z referenčnim obdobjem ali da je bil njegov EBITDA (brez pomoči) v upravičenem obdobju negativen; c. za upravičence, ki so „energetsko intenzivna podjetja“, dejavna v enem ali več sektorjih ali podsektorjih iz Priloge I (97), se lahko skupna pomoč na upravičenca poveča na največ 80 % upravičenih stroškov, skupna pomoč na podjetje pa v nobenem trenutku ne sme presegati 150 milijonov EUR. upravičenec mora poleg tega dokazati, da se je njegov EBITDA (brez pomoči) v upravičenem obdobju zmanjšal za vsaj 40 % v primerjavi z referenčnim obdobjem ali da je bil njegov EBITDA (brez pomoči) v upravičenem obdobju negativen; d. Za pomoč, dodeljeno na podlagi točk 67(a), 67(b) in 67(c), upravičenčev EBITDA v upravičenem obdobju, vključno s skupno pomočjo, ne sme presegati 70 % njegovega EBITDA v referenčnem obdobju. Če je bil EBITDA v referenčnem obdobju negativen, pomoč ne sme povzročiti povečanja EBITDA v upravičenem obdobju nad 0.

(68)

Na podlagi tega oddelka lahko organ, ki odobri pomoč, upravičencu izplača predplačilo. Pri tem se lahko organ, ki odobri pomoč, opira na ocene meril upravičenosti iz tega oddelka, če se upoštevajo zgornje meje pomoči iz tega oddelka. Organ, ki odobri pomoč, vzpostavi postopek za naknadno preverjanje ustreznih zahtev za upravičenost in zgornjih meja pomoči na podlagi dejanskih podatkov ter najpozneje šest mesecev po koncu upravičenega obdobja pridobi povrnjena vsa plačila pomoči, ki ne izpolnjujejo meril za upravičenost ali presegajo zgornje meje pomoči.

2.5.   Pomoč za pospeševanje uvajanja energije iz obnovljivih virov, shranjevanja in toplote iz obnovljivih virov, pomembnih za načrt REPowerEU

(69)

Poleg obstoječih možnosti, ki so na voljo v skladu s členom 107(3)(c) PDEU, je glede na rusko vojaško agresijo proti Ukrajini in načrt REPowerEU (98) bistveno na stroškovno učinkovit način pospešiti in razširiti razpoložljivost energije iz obnovljivih virov, da bi se hitro zmanjšala odvisnost od uvoza ruskih fosilnih goriv in pospešil energetski prehod. Državna pomoč za pospešitev uvajanja solarnih zmogljivosti, zmogljivosti vetrne energije, zmogljivosti geotermalne energije, shranjevanja električne in toplotne energije, toplote iz obnovljivih virov ter proizvodnje obnovljivega vodika, bioplina in biometana iz odpadkov in ostankov je del ustrezne, nujne in ciljno usmerjene rešitve za zmanjšanje odvisnosti od uvoženih fosilnih goriv v sedanjih razmerah. Ker je nujno zagotoviti hitro izvajanje projektov, ki pospešujejo uvajanje energije iz obnovljivih virov, shranjevanja in toplote iz obnovljivih virov, so upravičene nekatere začasne poenostavitve za izvajanje podpornih ukrepov.

(70)

Komisija bo štela, da je pomoč za spodbujanje električne energije iz obnovljivih virov, obnovljivega vodika, bioplina in biometana iz odpadkov in ostankov, shranjevanja električne in toplotne energije ter toplote iz obnovljivih virov združljiva z notranjim trgom na podlagi člena 107(3)(c) PDEU, če bodo izpolnjeni naslednji pogoji: a. pomoč se dodeli za eno od naslednjega: i. proizvodnjo električne energije iz fotonapetostne ali druge sončne energije; ii. proizvodnjo električne energije iz vetrne energije; iii. proizvodnjo geotermalne energije; iv. shranjevanje električne ali toplotne energije (tudi v kombinaciji z eno od drugih vrst naložb, zajetih v tem oddelku); v. proizvodnjo toplote iz obnovljivih virov, tudi s toplotnimi črpalkami, skladnimi s Prilogo VII k Direktivi (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (99); vi. proizvodnjo obnovljivega vodika; vii. proizvodnjo bioplina in biometana iz odpadkov in ostankov ob spoštovanju trajnostnih meril EU v skladu s členom 29 Direktive (EU) 2018/2001 in Uredbo (EU) 2018/841 (100); b. programi podpore se lahko omejijo na eno ali več tehnologij iz točke 70(a), vendar ne smejo vsebovati nobene umetne omejitve ali diskriminacije (vključno z dodeljevanjem licenc, dovoljenj ali koncesij, kadar so potrebne), kot so omejitve glede na velikost projektov, lokacijo ali regionalne vidike oziroma zelo specifične (pod)vrste tehnologij v okviru ene od tehnologij iz točke 70(a); c. pomoč se dodeli v obliki neposrednih nepovratnih sredstev, vračljivih predplačil, posojil, jamstev ali davčnih ugodnosti; d. pomoč se dodeli na podlagi sheme pomoči s predvidenim obsegom in proračunom; e. pomoč se dodeli najpozneje do 31. decembra 2023, naprave pa morajo biti dokončane in delovati v 30 mesecih po datumu dodelitve oziroma v 36 mesecih po datumu dodelitve za pomoč za vetrne naprave na morju ter naprave za pridobivanje obnovljivega vodika. Če se ta rok prekorači, je treba po prvih treh mesecih zamude za vsak mesec vrniti 5 % zneska dodeljene pomoči ali ta znesek za toliko zmanjšati, po šestem mesecu pa se ta delež poveča na 10 % zneska za vsak mesec zamude, razen če je do zamude prišlo zaradi dejavnikov, na katere upravičenec do pomoči ne more vplivati in jih ni bilo mogoče razumno predvideti (101); f. kadar se pomoč dodeli v obliki pogodb za tekoča plačila pomoči, te pogodbe ne smejo trajati dlje kot 20 let po začetku obratovanja naprave, ki je prejela pomoč; g. pomoč se dodeli prek konkurenčnega postopka zbiranja ponudb, ki je odprt, jasen, pregleden in nediskriminatoren ter temelji na objektivnih merilih, ki so vnaprej opredeljena in ki zmanjšujejo tveganje strateških ponudb. Vsaj 70 % vseh meril za izbor, ki se uporabljajo za razvrščanje ponudb, mora biti opredeljenih kot pomoč na enoto varstva okolja (102) ali pomoč na enoto izhodne energije ali zmogljivosti; h. konkurenčni postopek zbiranja ponudb ni obvezen, če je pomoč dodeljena v obliki davčnih ugodnosti, kolikor je dodeljena enako za vsa upravičena podjetja, ki poslujejo v istem sektorju gospodarske dejavnosti in so v zvezi s cilji ukrepa pomoči v istem ali podobnem dejanskem položaju. Poleg tega konkurenčni postopek zbiranja ponudb ni obvezen, če pomoč, dodeljena posameznemu podjetju na projekt, ne presega 25 milijonov EUR, upravičenci do pomoči pa so majhni projekti, opredeljeni na naslednji način: i. za proizvodnjo električne energije ali shranjevanje električne ali toplotne energije – projekti z inštalirano močjo, enako 1 MW ali manj; ii. za tehnologije za proizvodnjo toplote in plina – projekti z inštalirano močjo, enako 1 MW ali manj, ali ekvivalentni projekti; iii. za proizvodnjo obnovljivega vodika – projekti z inštalirano močjo, enako 3 MW ali manj, ali ekvivalentni projekti; iv. za proizvodnjo bioplina in biometana iz odpadkov in ostankov– projekti z inštalirano zmogljivostjo, enako 25 000 ton/leto ali manj; v. za projekte v stoodstotni lasti MSP ali projekte skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov – projekti z inštalirano močjo 6 MW ali manj; vi. za projekte v stoodstotni lasti malih podjetij in mikropodjetij ali projekte skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov, samo za proizvodnjo vetrne energije – projekti z inštalirano močjo, enako 18 MW ali manj.   Kadar se pomoč za majhne projekte ne dodeli prek konkurenčnega postopka zbiranja ponudb, intenzivnost pomoči ne presega 45 % skupnih stroškov naložbe. Intenzivnost pomoči se lahko poveča za 20 odstotnih točk za pomoč, dodeljeno malim podjetjem, in za 10 odstotnih točk za pomoč, dodeljeno srednjim podjetjem; i. določiti je treba razpisan obseg zmogljivosti ali proizvodnje, da se zagotovi dejanska konkurenčnost postopka zbiranja ponudb. Država članica mora dokazati verjetnost, da bo razpisana količina ustrezala potencialni ponudbi projektov. Pri tem se lahko sklicuje na pretekle dražbe ali na tehnološke cilje iz nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (103) ali pa uvede zaščitni mehanizem za primere tveganja premalo oddanih ponudb. V primeru ponavljanja premalo oddanih ponudb v konkurenčnih postopkih zbiranja ponudb mora država članica uvesti popravne ukrepe za morebitne prihodnje sheme, ki jih priglasi Komisiji za isto tehnologijo; j. pomoč mora biti zasnovana tako, da se ohranijo učinkovite spodbude za poslovanje in cenovni signali. Poleg tega mora biti pomoč zasnovana tako, da omogoča obravnavanje nepričakovanih dobičkov, tudi v času izjemno visokih cen električne energije ali plina, na primer z vzpostavitvijo vnaprej opredeljenega mehanizma za vračanje sredstev ali z dodelitvijo pomoči v obliki dvosmernih pogodb na razliko (104); k. kadar se pomoč dodeli za proizvodnjo obnovljivega vodika, mora država članica zagotoviti, da se vodik proizvaja iz obnovljivih virov energije v skladu z metodologijami, določenimi za obnovljiva tekoča in plinasta goriva nebiološkega izvora, namenjena uporabi v prometu, iz Direktive (EU) 2018/2001; l. pomoč v okviru tega ukrepa se ne sme kombinirati z drugo pomočjo za iste upravičene stroške; m. pomoč se lahko dodeli za naložbe, za katere so se dela začela od 20. julija 2022; za projekte, ki so se začeli pred 20. julijem 2022, se pomoč lahko dodeli, če je treba znatno pospešiti naložbe ali znatno razširiti njihov obseg. V takih primerih so do pomoči upravičeni samo dodatni stroški zaradi pospešitvenih prizadevanj ali razširitve obsega; n. pomoč mora upravičenca spodbuditi k izvedbi naložbe, ki je brez pomoči ne bi izvedel ali bi jo izvedel omejeno ali drugače. Komisija meni, da glede na izjemne gospodarske izzive, s katerimi se podjetja soočajo zaradi sedanje krize, na splošno velja, da bi upravičenci brez pomoči nadaljevali svoje dejavnosti brez sprememb, pod pogojem, da nadaljevanje dejavnosti brez sprememb ne pomeni kršitve prava Unije; o. države članice morajo zagotoviti spoštovanje načela, da se ne škoduje bistveno.

(71)

Komisija bo štela, da je pomoč za povečanje največje zmogljivosti obstoječih naprav brez dodatnih naložb združljiva z notranjim trgom na podlagi člena 107(3)(c) PDEU, če bodo izpolnjeni naslednji pogoji: a. obstoječa naprava je priključena na omrežje pred 1. oktobrom 2022 in je prejela pomoč, ki jo je Komisija odobrila na podlagi člena 107(3)(c) PDEU ali ki je izvzeta iz obveznosti priglasitve; b. pomoč je nujna za povečanje največje zmogljivosti obstoječih naprav, pri čemer se njihova zmogljivost poveča za največ 1 MW ali ekvivalent na napravo, ne da bi se izvedle dodatne naložbe; c. pomoč se dodeli do 31. decembra 2023, upravičeno obdobje za podporo v okviru ukrepa pomoči pa se konča do 31. decembra 2023; d. pomoč izpolnjuje zahteve iz točk 70(a), 70(b), 70(c), 70(d), 70(j) in 70(k); e. pomoč v okviru tega ukrepa se ne sme kombinirati z drugo pomočjo za isto dodatno zmogljivost.

2.6.   Pomoč za razogljičenje industrijskih proizvodnih procesov z elektrifikacijo in/ali uporabo obnovljivega vodika in elektroliznega vodika, ki izpolnjuje določene pogoje, ter za ukrepe za energijsko učinkovitost

(72)

Poleg obstoječih možnosti, ki so na voljo v skladu s členom 107(3)(c) PDEU, je državna pomoč za spodbujanje naložb v razogljičenje industrijskih dejavnosti, zlasti z elektrifikacijo in tehnologijami, pri katerih se uporablja obnovljivi vodik in elektrolizni vodik, ki izpolnjuje pogoje iz točke 73(h), ter v ukrepe za energijsko učinkovitost v industriji del ustrezne, nujne in ciljno usmerjene rešitve za zmanjšanje odvisnosti od uvoženih fosilnih goriv v razmerah ruske vojaške agresije proti Ukrajini. Ker je treba za hitro izvajanje takih naložb navedeni postopek nujno pospešiti, so upravičene nekatere poenostavitve.

(73)

Komisija bo štela, da je pomoč za naložbe, ki prinašajo (i) znatno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz industrijskih dejavnosti, ki so trenutno odvisne od fosilnih goriv kot vira energije ali surovine, ali (ii) znatno zmanjšanje porabe energije v industrijskih dejavnostih in procesih, združljiva z notranjim trgom na podlagi člena 107(3)(c) PDEU, če bodo izpolnjeni naslednji pogoji: a. pomoč se odobri na podlagi sheme pomoči s predvidenim proračunom; b. najvišji znesek individualne pomoči, ki se lahko dodeli na podjetje, načeloma ne sme presegati 10 % celotnega proračuna, ki je na voljo za tako shemo. Komisija lahko ob ustrezni utemeljitvi, ki ji jo predloži država članica, sprejme sheme, ki predvidevajo dodelitev posameznih zneskov pomoči, višjih od 10 % celotnega proračuna, ki je na voljo za shemo; c. pomoč se dodeli v obliki neposrednih nepovratnih sredstev, vračljivih predplačil, posojil, jamstev ali davčnih ugodnosti; d. naložba (105) mora upravičencu omogočiti eno ali oboje od naslednjega: (i) zmanjšanje neposrednih emisij toplogrednih plinov iz njegovega industrijskega obrata, ki je trenutno odvisen od fosilnih goriv kot vira energije ali surovine, za vsaj 40 % v primerjavi s stanjem pred dodelitvijo pomoči, in sicer z elektrifikacijo proizvodnih procesov ali uporabo obnovljivega vodika in elektroliznega vodika, ki izpolnjuje pogoje iz točke 73(h) spodaj, za nadomestitev fosilnih goriv; za namene preverjanja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov je treba upoštevati tudi dejanske emisije iz zgorevanja biomase (106); (ii) zmanjšanje porabe energije v industrijskih obratih v zvezi z dejavnostmi, za katere se prejeme pomoč, za vsaj 20 % v primerjavi s stanjem pred dodelitvijo pomoči (107); e. kar zadeva naložbe, povezane z dejavnostmi, zajetimi s sistemom trgovanja z emisijami (ETS), pomoč vodi do zmanjšanja emisij toplogrednih plinov upravičene naprave pod ustrezne referenčne vrednosti za brezplačno dodelitev iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/447 (108); f. pomoč se ne sme uporabiti za financiranje povečanja skupne proizvodne zmogljivosti upravičenca; g. kadar se pomoč dodeli za naložbo v razogljičenje industrije, ki vključuje uporabo obnovljivega vodika, mora država članica zagotoviti, da se uporablja vodik, proizveden iz obnovljivih virov energije v skladu z metodologijami, določenimi za obnovljiva tekoča in plinasta goriva nebiološkega izvora, namenjena uporabi v prometu, iz Direktive (EU) 2018/2001; h. pomoč se lahko dodeli tudi za naložbo v razogljičenje industrije, ki vključuje uporabo vodika, proizvedenega iz električne energije, in sicer v enem od naslednjih primerov: (i) vodik se proizvaja samo v urah, v katerih je mejna proizvodna enota na trgovalnem območju, na katerem je elektrolizator, v obdobjih za bilančni obračun, ko se porablja električna energija, obrat za proizvodnjo električne energije iz nefosilnih virov. Vodika, ki se proizvaja v urah, v katerih je mejna proizvodna enota na trgovalnem območju, na katerem je elektrolizator, v obdobjih za bilančni obračun, ko se porablja električna energija, obrat za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, in ki je bil že štet kot obnovljivi vodik v smislu točke 73(g), ni mogoče šteti še enkrat v okviru tega oddelka; (ii) alternativno se vodik proizvaja iz električne energije iz omrežja, elektrolizator pa proizvaja vodik enako ali manjše število ur polne obremenitve od števila ur, v katerih so mejno ceno električne energije na trgovalnem območju določili obrati za proizvodnjo električne energije iz nefosilnih virov. Vodika, ki se proizvaja enako ali manjše število ur polne obremenitve od števila ur, v katerih so mejno ceno električne energije na trgovalnem območju določili obrati za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, in ki je bil že štet kot obnovljivi vodik v smislu točke 73(g), ni mogoče šteti še enkrat v okviru tega oddelka; (iii) alternativno mora država članica zagotoviti, da uporabljen elektrolizni vodik v življenjskem ciklu dosega prihranek emisij toplogrednih plinov v višini vsaj 70 % glede na primerjalnik za fosilna goriva, ki je 94 g CO2e/MJ, ter da izvira iz nefosilnih virov. Metoda za izračun emisij toplogrednih plinov, dodeljenih električni energiji, ne bi smela povzročiti povečanja porabe fosilnih goriv v skladu s cilji načrta REPowerEU. Za namene tega oddelka se lahko uporabi samo delež proizvedenega vodika, ki ustreza povprečnemu deležu električne energije iz obratov za proizvodnjo električne energije iz nefosilnih virov v državi proizvodnje, kakor je bil izmerjen dve leti pred zadevnim letom. Deleža vodika, proizvedenega v skladu s to točko, ki ustreza povprečnemu deležu električne energije iz obratov za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov v državi proizvodnje, kakor je bil izmerjen dve leti pred zadevnim letom, ni mogoče šteti še enkrat v okviru tega oddelka, kolikor je bil že štet kot obnovljivi vodik v smislu točke 73(g); i. pomoč se dodeli do 31. decembra 2023 in je pogojena s tem, da morajo naprave ali oprema, ki se bodo financirale z naložbo, biti dokončane in v celoti delovati v 30 mesecih po datumu dodelitve oziroma v 36 mesecih po datumu dodelitve za naložbe, ki vključujejo uporabo obnovljivega vodika in elektroliznega vodika, ki izpolnjuje pogoje iz točke 73(h). Če se rok za dokončanje in začetek delovanja prekorači, je treba po prvih treh mesecih zamude za vsak mesec vrniti 5 % zneska dodeljene pomoči ali ta znesek za toliko zmanjšati, po šestem mesecu pa se ta delež poveča na 10 % zneska za vsak mesec zamude, razen če je do zamude prišlo zaradi dejavnikov, na katere upravičenec do pomoči ne more vplivati in jih ni bilo mogoče razumno predvideti (109). Kadar se rok za dokončanje in začetek delovanja upošteva, se lahko pomoč v obliki vračljivih predplačil pretvori v nepovratna sredstva; v nasprotnem primeru se vračljivo predplačilo povrne v enakih letnih obrokih v petih letih po datumu odobritve pomoči; j. pomoč se lahko dodeli za naložbe, za katere so se dela začela od 20. julija 2022; za projekte, ki so se začeli pred 20. julijem 2022, se pomoč lahko dodeli, če je treba znatno pospešiti naložbe ali znatno razširiti njihov obseg. V takih primerih so do pomoči upravičeni samo dodatni stroški zaradi pospešitvenih prizadevanj ali razširitve obsega; k. pomoč se ne sme dodeliti zgolj zaradi izpolnjevanja veljavnih standardov Unije (110); l. pomoč mora upravičenca spodbuditi k izvedbi naložbe, ki je brez pomoči ne bi izvedel ali bi jo izvedel omejeno ali drugače. Komisija meni, da glede na izjemne gospodarske izzive, s katerimi se podjetja soočajo zaradi sedanje krize, na splošno velja, da bi upravičenci brez pomoči s svojimi dejavnostmi nadaljevali brez sprememb, pod pogojem, da nadaljevanje dejavnosti brez sprememb ne pomeni kršitve prava Unije; m. upravičeni stroški so razlika med stroški projekta, ki prejema pomoč, in prihranki stroškov ali dodatnimi prihodki v primerjavi s stanjem brez pomoči v življenjski dobi naložbe; n. intenzivnost pomoči ne sme presegati 40 % upravičenih stroškov. Intenzivnost pomoči se lahko poveča za 10 odstotnih točk za pomoč, dodeljeno srednjim podjetjem, in za 20 odstotnih točk za pomoč, dodeljeno malim podjetjem. Intenzivnost pomoči se lahko poveča tudi za 15 odstotnih točk za naložbe, s katerimi se neposredne emisije toplogrednih plinov zmanjšajo za vsaj 55 % ali se poraba energije zmanjša za vsaj 25 % v primerjavi s stanjem pred naložbo (111); o. alternativno zahtevam iz točk 73(m) in 73(n) se pomoč za naložbe lahko dodeli prek konkurenčnega postopka zbiranja ponudb, ki je odprt, jasen, pregleden in nediskriminatoren ter temelji na objektivnih merilih, ki so vnaprej opredeljena in ki zmanjšujejo tveganje strateških ponudb. Vsaj 70 % vseh meril za izbor, ki se uporabljajo za razvrščanje ponudb, mora biti opredeljenih kot pomoč na enoto varstva okolja (na primer EUR na tono zmanjšanja emisij CO2 ali EUR na enoto prihranjene energije). Proračun v zvezi s postopkom zbiranja ponudb mora biti zavezujoča omejitev v smislu, da je mogoče pričakovati, da vsi ponudniki ne bodo prejeli pomoči; p. shema mora biti zasnovana tako, da omogoča obravnavanje nepričakovanih dobičkov, tudi v času izjemno visokih cen električne energije ali zemeljskega plina, z vzpostavitvijo vnaprej opredeljenega mehanizma za vračanje sredstev; q. pomoč iz tega oddelka se ne sme kombinirati z drugo pomočjo za iste upravičene stroške.

2.7.   Pomoč za dodatno zmanjšanje porabe električne energije

(74)

Poleg obstoječih možnosti, ki so na voljo v skladu s členom 107(3)(c) PDEU, in možnosti iz tega sporočila bo morda potrebna začasna podpora za doseganje cilja zmanjšanja porabe električne energije iz členov 3 in 4 Uredbe (EU) 2022/1854 (112). Ta podpora bi lahko pomagala ublažiti izjemno zvišanje cen električne energije z zmanjšanjem porabe dražjih tehnologij za proizvodnjo električne energije (ki trenutno temeljijo na plinu). Zato je enako pomembno ohraniti spodbude za obstoječe zmanjšanje porabe električne energije in zagotoviti skladnost s cilji zmanjšanja porabe plina iz Uredbe (EU) 2022/1369 (113). Glede na razlike med državami članicami so potrebne smernice za zagotovitev, da je prožnost omejena z merili za zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev in da se ohrani celovitost enotnega trga.

(75)

Komisija bo štela, da je pomoč za zmanjšanje porabe električne energije združljiva z notranjim trgom na podlagi člena 107(3)(b) PDEU, če bodo izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji: a. finančno nadomestilo se v okviru pomoči zagotovi le, če se tako nadomestilo izplača za dodatno električno energijo, ki ni bila porabljena, v primerjavi s pričakovano porabo (v osnovnem scenariju) v zadevni uri, in sicer brez konkurenčnega postopka zbiranja ponudb iz točke 75(e) (v nadaljnjem besedilu: dodatno zmanjšanje porabe). Za določitev dodatnega zmanjšanja porabe se lahko uporabijo različne metodologije. Za zagotovitev, da se pomoč dodeli le za dodatno zmanjšanje povpraševanja, bi morale države članice na splošno upoštevati spodbude, ki izhajajo iz višjih cen energije, morebitnih drugih plačil in shem podpore, vremenskih razmer in tveganj špekulacij; b. pomoč mora biti zasnovana tako, da prispeva predvsem k doseganju cilja zmanjšanja porabe električne energije iz členov 3 in 4 Uredbe (EU) 2022/1854 (114). Če je pomoč zasnovana tako, da presega cilje, mora država članica dokazati, da ima pomoč dodatne koristi (na primer nižji stroški energetskega sistema ali manjša poraba plina), ki so potrebne (115) in sorazmerne za odpravo resne motnje v gospodarstvu ob hkratnem ohranjanju notranjega trga; c. pomoč se mora dodeliti na podlagi sheme pomoči s predvidenim obsegom in proračunom; d. pomoč se lahko dodeli v različnih oblikah, vključno z neposrednimi nepovratnimi sredstvi, posojili in jamstvi; e. pomoč se mora dodeliti prek konkurenčnega postopka zbiranja ponudb, ki je odprt, jasen, pregleden in nediskriminatoren ter temelji na objektivnih merilih, ki so vnaprej opredeljena in ki zmanjšujejo tveganje strateških ponudb. Če se ugotovi tveganje prekomernega nadomestila, mora biti pomoč zasnovana tako, da omogoča obravnavanje nepričakovanih dobičkov, na primer z vzpostavitvijo vnaprej opredeljenega mehanizma za vračanje sredstev; f. konkurenčni postopki zbiranja ponudb bi morali biti načeloma odprti za vse možne načine za doseganje dodatnega zmanjšanja porabe, zlasti za: i. premik porabe električne energije ali izogibanje porabi s strani odjemalcev; ii. shranjevanje pri odjemalcu („za merilnikom“), da se zmanjša poraba v času konic (razen če pomoč ne bi privedla do dodatnega zmanjšanja porabe), ter iii. sredstva za proizvodnjo električne energije pri odjemalcu („za merilnikom“), ki kot gorivo ne uporabljajo plina. Države članice se lahko odločijo, da izključijo proizvodnjo električne energije, ki temelji na drugih fosilnih gorivih; g. kar zadeva točko 75(f), so lahko sheme omejene na eno ali več kategorij upravičencev v naslednjih okoliščinah: i. kadar so razlike v značilnostih (npr. trajanje, pogostost aktiviranja) storitev, ki jih lahko ponudijo potencialni upravičenci, take, da ponudb na MWh ni mogoče šteti za primerljive; ii. kadar lahko države članice Komisiji dokažejo, da konkurenca ne bi bila neupravičeno izkrivljena, ali iii. za zagotovitev pravočasne izvedbe (npr. z razširitvijo obstoječih shem). V nobenem primeru sheme ne smejo vključevati umetnih omejitev ali diskriminacije. V skladu s členom 17 Direktive (EU) 2019/944 (116) sheme ne smejo biti neupravičeno omejene na določene odjemalce ali skupine odjemalcev, vključno z agregatorji; h. merila za upravičenost do sodelovanja v konkurenčnih postopkih zbiranja ponudb morajo biti pregledna, objektivna in nediskriminatorna. Upravičenci morajo že imeti ustrezno merjenje električne energije (117) ali se zavezati, da ga bodo namestili pred dodatnim zmanjšanjem porabe. Zaradi upravne poenostavitve se lahko za upravičence uporablja zahteva glede najmanjše velikosti ponudbe; v tem primeru najmanjša velikost ponudbe ne sme biti večja od 10 MW, dovoljeno pa mora biti agregiranje, da se doseže prag; i. da bi upravičenci lahko natančno določili cene svojih ponudb, je treba opredeliti jasna in objektivna merila, ki morajo določati, kdaj se bo aktiviralo dodatno zmanjšanje porabe upravičenca. Vendar bo morda treba vzpostaviti zadostne zaščitne ukrepe, na primer naključno aktiviranje, da se prepreči ustvarjanje spodbud za špekulacijo, kot je umetno povečanje porabe v osnovnem scenariju; j. da bi se izognili negativnim posledicam za porabo plina, bi se morali upravičenci zavezati, da se zaradi njihovega dodatnega zmanjšanja porabe električne energije ne bo povečala njihova skupna poraba plina. V primeru pomoči za zmanjšanje porabe električne energije v času konic bi se morali upravičenci poleg tega zavezati, da v času nižje obremenitve ne bodo porabili več kot 150 % zmanjšanja porabe električne energije v času konic, za katero je bilo izplačano nadomestilo, da bi se zagotovile koristi premika porabe električne energije iz časa konic v čas nižje obremenitve (118), obenem pa se ne bi smelo ovirati doseganja cilja zmanjšanja skupne porabe električne energije; k. v konkurenčnem postopku zbiranja ponudb morajo biti upravičenci izbrani na podlagi najnižjih stroškov na enoto dodatnega zmanjšanja porabe (v EUR/MWh ali ekvivalentu (119)). Države članice lahko uvedejo dodatna objektivna, pregledna in nediskriminatorna merila za razvrščanje, da bi se spodbujale okolju prijaznejše tehnologije, potrebne za podporo doseganju ciljev Unije na področju varstva okolja; l. nadomestilo mora biti dodeljeno vsakemu upravičencu na podlagi dejansko doseženega dodatnega zmanjšanja porabe (v nasprotju z dodatnim zmanjšanjem porabe, h kateremu se je zavezal upravičenec); m. pomoč ne sme neupravičeno izkrivljati pravilnega delovanja notranjega trga električne energije. Države članice lahko določijo, da je pomoč odprta za čezmejno udeležbo; n. dodatno zmanjšanje porabe, za katero se izplača nadomestilo, mora biti izvedeno v obdobju uporabe ustreznih členov Uredbe (EU) 2022/1854 (120), v primeru pomoči, ki presega navedene cilje, pa do 31. decembra 2023; o. kumulacija z drugimi ukrepi državne pomoči je mogoča, če se prepreči prekomerno nadomestilo, na primer z zagotavljanjem, da se pomoč dodeli prek odprtega konkurenčnega postopka zbiranja ponudb. V nobenem primeru pomoči ni mogoče dodeliti, če krije upravičene stroške, ki so že kriti z drugimi ukrepi državne pomoči.

3.   SPREMLJANJE IN POROČANJE

(76)

Države članice morajo relevantne informacije o vsaki posamezni pomoči, ki presega 100 000 EUR (121) in se odobri na podlagi tega sporočila oziroma ki presega 10 000 EUR (122) v primarnem kmetijskem in ribiškem sektorju, objaviti na izčrpnem spletišču o državni pomoči ali v okviru orodja IT Komisije (123) v 12 mesecih od odobritve pomoči.

(77)

Za ukrepe pomoči iz oddelka 2.4 tega sporočila morajo države članice, kadar skupna pomoč na podjetje presega 50 milijonov EUR, v svoje sheme vključiti zahtevo, da mora upravičenec organu, ki odobri pomoč, v enem letu od dodelitve pomoči predložiti načrt, v katerem je določeno, kako bo upravičenec zmanjšal ogljični odtis svoje porabe energije ali kako bo izvajal katero koli od zahtev v zvezi z varstvom okolja ali zanesljivostjo oskrbe, opisanih v točki 33 tega sporočila. Ta zahteva se uporablja od 1. januarja 2023.

(78)

Države članice morajo Komisiji predložiti letna poročila (124).

(79)

Države članice morajo zagotoviti, da se vodijo podrobne evidence o dodelitvah pomoči, predvidenih v tem sporočilu. Te evidence, ki morajo vsebovati vse potrebne informacije za ugotavljanje, ali so izpolnjeni zahtevani pogoji, je treba hraniti 10 let od dodelitve pomoči in jih na zahtevo dati na voljo Komisiji.

(80)

Komisija lahko zahteva dodatne informacije v zvezi z dodeljeno pomočjo, zlasti da bi preverila, ali so bili spoštovani pogoji iz odločitve Komisije o odobritvi ukrepa pomoči.

(81)

Komisija lahko za spremljanje izvajanja tega sporočila od držav članic zahteva, da predložijo zbirne informacije o uporabi ukrepov državne pomoči za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu zaradi trenutne krize in z njo povezanih omejevalnih ukrepov.

4.   KONČNE DOLOČBE

(82)

Komisija to sporočilo uporablja od 28. oktobra 2022. Komisija uporablja določbe tega sporočila za vse ukrepe, priglašene od 28. oktobra 2022, in za ukrepe, priglašene pred navedenim datumom.

(83)

To sporočilo nadomešča začasni krizni okvir, sprejet 23. marca 2022 (125), kakor je bil spremenjen 20. julija 2022 (126) (v nadaljnjem besedilu: prejšnji začasni krizni okvir). Prejšnji začasni krizni okvir se prekliče z učinkom od 27. oktobra 2022.

(84)

Na splošno pomoč, dodeljena na podlagi oddelkov 2.1 do 2.3 prejšnjega začasnega kriznega okvira, in pomoč, dodeljena na podlagi istih ustreznih oddelkov tega sporočila, ne smeta v nobenem trenutku preseči zgornjih meja pomoči, določenih v ustreznih oddelkih tega sporočila. Kar zadeva oddelek 2.4, pomoč, dodeljena na podlagi prejšnjega začasnega kriznega okvira, in pomoč, dodeljena na podlagi tega sporočila, ne smeta preseči zgornjih meja pomoči iz tega sporočila za isto upravičeno obdobje. Pomoči, dodeljene na podlagi oddelkov 2.5 in 2.6 prejšnjega začasnega kriznega okvira, ni mogoče kumulirati s pomočjo, dodeljeno na podlagi istih ustreznih oddelkov tega sporočila, če krije iste upravičene stroške.

(85)

V skladu z Obvestilom Komisije o določitvi pravil, ki se uporabljajo za oceno nezakonite državne pomoči (127), Komisija to sporočilo uporablja za nepriglašeno pomoč, če je pomoč dodeljena od 28. oktobra 2022 naprej.

(86)

V vseh drugih primerih bo Komisija uporabila pravila iz začasnega kriznega okvira, ki je veljal ob dodelitvi pomoči.

(87)

Komisija bo vse oddelke tega sporočila pregledala pred 31. decembrom 2023 z ozirom na pomembne pomisleke glede konkurence ali gospodarstva ter ob upoštevanju razvoja mednarodnih dogodkov. Kjer je koristno, lahko Komisija zagotovi tudi dodatna pojasnila o svojem pristopu do posameznih vprašanj.

(88)

Komisija po jasni in popolni priglasitvi ukrepov, zajetih v tem sporočilu, v tesnem sodelovanju z zadevnimi državami članicami zagotovi hitro oceno ukrepov. Države članice naj Komisijo obvestijo o svoji nameri ter čim hitreje in čim bolj popolno priglasijo načrte za uvedbo takih ukrepov. Komisija bo državam članicam zagotovila navodila in pomoč v tem procesu.

---

(1)  Na primer, vlada Ruske federacije je 6. marca 2022 sprejela odlok št. 299 o spremembi odstavka 2 v zvezi z metodologijo za določitev zneska izplačila, ki ga je treba plačati imetniku patenta pri odločanju o uporabi izuma, uporabnega modela, uporabi izuma brez soglasja imetnika patenta in postopku njegovega plačila. Ta predlog spremembe ne predvideva „izplačila za uporabo izuma, uporabnega modela ali industrijskega oblikovanja ‚imetnikov patentov‘ iz tujih držav, ki izvajajo ‚sovražna dejanja‘“.

(2)  Ukrajina je četrta največja zunanja dobaviteljica hrane v EU in ključna dobaviteljica žit (52 % uvoza koruze v EU, 19 % navadne pšenice), rastlinskih olj (23 %) in oljnic (22 %, zlasti oljne ogrščice: 72 %). Svetovne cene hrane so že visoke in bi se lahko glede na razmere še zvišale.

(3)  Na primer po podatkih podatkovne zbirke WIPO Global Brand Database, podatkovne zbirke WIPO Global Designs Database in podatkovne zbirke PatentSight je bilo marca 2022 v Rusiji v veljavi približno 150 000 blagovnih znamk, 2 000 industrijskih modelov oziroma 44 000 patentov, ki jih imajo podjetja EU. Blagovne znamke podjetij iz EU, zaščitene v Rusiji, se nanašajo predvsem na naslednje sektorje: farmacija, kozmetika, avtomobilsko, kemično in potrošniško blago, modno in luksuzno blago. Glede na nejasno terminologijo spremembe v zvezi z metodologijo izračuna izplačila, ki ga je treba plačati imetniku patenta z odlokom št. 299 z dne 6. marca 2022 (glej opombo 1), ki ga je sprejela ruska vlada, ter glede na gospodarsko izpostavljenost podjetij EU in njihovih neopredmetenih sredstev, ki jih imajo v Rusiji, bi tak protiukrep lahko imel velik in škodljiv učinek na podjetja EU.

(4)  Uredba Sveta (EU) 2022/259 z dne 23. februarja 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 269/2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL L 42 I, 23.2.2022, str. 1); Izvedbeni uredbi Sveta (EU) 2022/260 in (EU) 2022/261 z dne 23. februarja 2022 o izvajanju Uredbe (EU) št. 269/2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL L 42 I, 23.2.2022, str. 3; UL L 42 I, 23.2.2022, str. 15); Uredba Sveta (EU) 2022/262 z dne 23. februarja 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 833/2014 o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL L 42 I, 23.2.2022, str. 74); Uredba Sveta (EU) 2022/263 z dne 23. februarja 2022 o omejevalnih ukrepih v odgovor na priznanje območij ukrajinskih pokrajin Doneck in Lugansk, ki niso pod vladnim nadzorom, in na odreditev napotitve ruskih oboroženih sil na ta območja (UL L 42 I, 23.2.2022, str. 77); Sklep Sveta (SZVP) 2022/264 z dne 23. februarja 2022 o spremembi Sklepa 2014/512/SZVP o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL L 42 I, 23.2.2022, str. 95); Sklepa Sveta (SZVP) 2022/265 in (SZVP) 2022/267 z dne 23. februarja 2022 o spremembi Sklepa 2014/145/SZVP o omejevalnih ukrepih v zvezi z ukrepi, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL L 42 I, 23.2.2022, str. 98; UL L 42 I, 23.2.2022, str. 114); ter Sklep Sveta (SZVP) 2022/266 z dne 23. februarja 2022 o omejevalnih ukrepih v odziv na priznanje območij ukrajinskih pokrajin Doneck in Lugansk, ki niso pod vladnim nadzorom, in na odreditev napotitve ruskih oboroženih sil na ta območja (UL L 42 I, 23.2.2022, str. 109).

(5)  Sklep Sveta (SZVP) 2022/327 z dne 25. februarja 2022 o spremembi Sklepa 2014/512/SZVP o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL L 48, 25.2.2022, str. 1); Uredba Sveta (EU) 2022/328 z dne 25. februarja 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 833/2014 o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL L 49, 25.2.2022, str. 1); Sklep Sveta (SZVP) 2022/329 z dne 25. februarja 2022 o spremembi Sklepa 2014/145/SZVP o omejevalnih ukrepih v zvezi z ukrepi, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL L 50, 25.2.2022, str. 1); Uredba Sveta (EU) 2022/330 z dne 25. februarja 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 269/2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL L 51, 25.2.2022, str. 1); Sklep Sveta (SZVP) 2022/331 z dne 25. februarja 2022 o spremembi Sklepa 2014/145/SZVP o omejevalnih ukrepih v zvezi z ukrepi, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL L 52, 25.2.2022, str. 1); Izvedbena uredba Sveta (EU) 2022/332 z dne 25. februarja 2022 o izvajanju Uredbe (EU) št. 269/2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL L 53, 25.2.2022, str. 1); Sklep Sveta (EU) 2022/333 z dne 25. februarja 2022 o delnem prenehanju uporabe Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Rusko federacijo o poenostavitvi izdajanja vizumov državljanom Evropske unije in Ruske federacije (UL L 54, 25.2.2022, str. 1).

(6)  Uredba Sveta (EU) 2022/334 z dne 28. februarja 2022 o spremembi Uredbe Sveta (EU) št. 833/2014 o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL L 57, 28.2.2022, str. 1), ter Sklep Sveta (SZVP) 2022/335 z dne 28. februarja 2022 o spremembi Sklepa 2014/512/SZVP o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL L 57, 28.2.2022, str. 4).

(7)  Izvedbena uredba Sveta (EU) 2022/336 z dne 28. februarja 2022 o izvajanju Uredbe (EU) št. 269/2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL L 58, 28.2.2022, str. 1) ter Sklep Sveta (SZVP) 2022/337 z dne 28. februarja 2022 o spremembi Sklepa 2014/145/SZVP o omejevalnih ukrepih v zvezi z ukrepi, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL L 59, 28.2.2022, str. 1).

(8)  Uredba Sveta (EU) 2022/345 z dne 1. marca 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 833/2014 o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL L 63, 2.3.2022, str. 1), ter Sklep Sveta (SZVP) 2022/346 z dne 1. marca 2022 o spremembi Sklepa 2014/512/SZVP o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL L 63, 2.3.2022, str. 5).

(9)  Uredba Sveta (EU) 2022/350 z dne 1. marca 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 833/2014 o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL L 65, 2.3.2022, str. 1), ter Sklep Sveta (SZVP) 2022/351 z dne 1. marca 2022 o spremembi Sklepa 2014/512/SZVP o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL L 65, 2.3.2022, str. 5).

(10)  Uredba Sveta (EU) 2022/355 z dne 2. marca 2022 o spremembi Uredbe (ES) št. 765/2006 o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Belorusiji (UL L 67, 2.3.2022, str. 1), ter Sklep Sveta (SZVP) 2022/356 z dne 2. marca 2022 o spremembi Sklepa 2012/642/SZVP o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Belorusiji (UL L 67, 2.3.2022, str. 103).

(11)  Uredba Sveta (EU) 2022/345 z dne 1. marca 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 833/2014 o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL L 63, 2.3.2022, str. 1), ter Sklep Sveta (SZVP) 2022/354 z dne 2. marca 2022 o spremembi Sklepa 2014/145/SZVP o omejevalnih ukrepih v zvezi z ukrepi, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL L 63, 2.3.2022, str. 5).

(12)  Uredba Sveta (EU) 2022/398 z dne 9. marca 2022 o spremembi Uredbe (ES) št. 765/2006 o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Belorusiji in vpletenosti Belorusije v rusko agresijo proti Ukrajini (UL L 82, 9.3.2022, str. 1).

(13)  Uredba Sveta (EU) 2022/394 z dne 9. marca 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 833/2014 o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL L 81, 9.3.2022, str. 1).

(14)  Izvedbena uredba Sveta (EU) 2022/427 z dne 15. marca 2022 o izvajanju Uredbe (EU) št. 269/2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL L 87 I, 15.3.2022, str. 1); Uredba Sveta (EU) 2022/428 z dne 15. marca 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 833/2014 o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL L 87I, 15.3.2022, str. 13).

(15)  Uredba Sveta (EU) 2022/428 z dne 15. marca 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 833/2014 o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL L 87 I, 15.3.2022, str. 13), ter Sklep Sveta (SZVP) 2022/430 z dne 15. marca 2022 o spremembi Sklepa 2014/512/SZVP o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL L 87 I, 15.3.2022, str. 56).

(16)  Izvedbena uredba Sveta (EU) 2022/427 z dne 15. marca 2022 o izvajanju Uredbe (EU) št. 269/2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL L 87 I, 15.3.2022, str. 1), ter Sklep Sveta (SZVP) 2022/429 z dne 15. marca 2022 o spremembi Sklepa 2014/145/SZVP o omejevalnih ukrepih v zvezi z ukrepi, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL L 87 I, 15.3.2022, str. 44).

(17)  Izvedbena uredba Sveta (EU) 2022/876 z dne 3. junija 2022 o izvajanju člena 8a(1) Uredbe (ES) št. 765/2006 o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Belorusiji in vpletenosti Belorusije v rusko agresijo proti Ukrajini (UL L 153, 3.6.2022, str. 1); Uredba Sveta (EU) 2022/877 z dne 3. junija 2022 o spremembi Uredbe (ES) št. 765/2006 o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Belorusiji in vpletenosti Belorusije v rusko agresijo proti Ukrajini (UL L 153, 3.6.2022, str. 11); Izvedbena uredba Sveta (EU) 2022/878 z dne 3. junija 2022 o izvajanju Uredbe (EU) št. 269/2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL L 153, 3.6.2022, str. 15); Uredba Sveta (EU) 2022/879 z dne 3. junija 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 833/2014 o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL L 153, 3.6.2022, str. 53); Uredba Sveta (EU) 2022/880 z dne 3. junija 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 269/2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL L 153, 3.6.2022, str. 75); Izvedbeni sklep Sveta (SZVP) 2022/881 z dne 3. junija 2022 o izvajanju Sklepa 2012/642/SZVP o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Belorusiji in vpletenosti Belorusije v rusko agresijo proti Ukrajini (UL L 153, 3.6.2022, str. 77); Sklep Sveta (SZVP) 2022/882 z dne 3. junija 2022 o spremembi Sklepa 2012/642/SZVP o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Belorusiji in vpletenosti Belorusije v rusko agresijo proti Ukrajini (UL L 153, 3.6.2022, str. 88); Sklep Sveta (SZVP) 2022/883 z dne 3. junija 2022 o spremembi Sklepa 2014/145/SZVP o omejevalnih ukrepih v zvezi z ukrepi, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL L 153, 3.6.2022, str. 92); Sklep Sveta (SZVP) 2022/884 z dne 3. junija 2022 o spremembi Sklepa 2014/512/SZVP o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL L 153, 3.6.2022, str. 128); Sklep Sveta (SZVP) 2022/885 z dne 3. junija 2022 o spremembi Sklepa 2014/145/SZVP o omejevalnih ukrepih v zvezi z ukrepi, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL L 153, 3.6.2022, str. 139).

(18)  Uredba Sveta (EU) 2022/1269 z dne 21. julija 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 833/2014 o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL L 193, 21.7.2022, str. 1), Izvedbena uredba Sveta (EU) 2022/1270 z dne 21. julija 2022 o izvajanju Uredbe (EU) št. 269/2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL L 193, 21.7.2022, str. 133), Sklep Sveta (SZVP) 2022/1271 z dne 21. julija 2022 o spremembi Sklepa 2014/512/SZVP o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL L 193, 21.7.2022, str. 196), Sklep Sveta (SZVP) 2022/1272 z dne 21. julija 2022 o spremembi Sklepa 2014/145/SZVP o omejevalnih ukrepih v zvezi z ukrepi, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL L 193, 21.7.2022, str. 219).

(19)  Uredba Sveta (EU) 2022/1903 z dne 6. oktobra 2022 o spremembi Uredbe (EU) 2022/263 o omejevalnih ukrepih v odgovor na priznanje območij ukrajinskih pokrajin Doneck in Lugansk, ki niso pod vladnim nadzorom, in na odreditev napotitve ruskih oboroženih sil na ta območja (UL L 259I, 6.10.2022, str. 1), Uredba Sveta (EU) 2022/1904 z dne 6. oktobra 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 833/2014 o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL L 259I, 6.10.2022, str. 3), Uredba Sveta (EU) 2022/1905 z dne 6. oktobra 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 269/2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL L 259I, 6.10.2022, str. 76), Izvedbena uredba Sveta (EU) 2022/1906 z dne 6. oktobra 2022 o izvajanju Uredbe (EU) št. 269/2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL L 259I, 6.10.2022, str. 79), Sklep Sveta (SZVP) 2022/1907 z dne 6. oktobra 2022 o spremembi Sklepa 2014/145/SZVP o omejevalnih ukrepih v zvezi z ukrepi, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL L 259I, 6.10.2022, str. 98), Sklep Sveta (SZVP) 2022/1908 z dne 6. oktobra 2022 o spremembi Sklepa (SZVP) 2022/266 o omejevalnih ukrepih v odziv na priznanje območij ukrajinskih pokrajin Doneck in Lugansk, ki niso pod vladnim nadzorom, in na odreditev napotitve ruskih oboroženih sil na ta območja (UL L 259I, 6.10.2022, str. 118) in Sklep Sveta (SZVP) 2022/1909 z dne 6. oktobra 2022 o spremembi Sklepa 2014/512/SZVP o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL L 259I, 6.10.2022, str. 122).

(20)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Spopadanje z naraščajočimi cenami energije: nabor orodij za ukrepanje in podporo (COM(2021) 660 final z dne 13. oktobra 2021).

(21)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – REPowerEU: skupni evropski ukrepi za cenovno dostopnejšo, zanesljivejšo in bolj trajnostno energijo (COM(2022) 108 final z dne 8. marca 2022).

(22)  Komisija prek Instrumenta za tehnično podporo, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/240 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. februarja 2021 (UL L 57, 18.2.2021, str. 1), na zahtevo podpira države članice pri oblikovanju in izvajanju reform, namenjenih zagotavljanju cenovno dostopnejše, varnejše in bolj trajnostne energije.

(23)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Načrt REPowerEU (COM(2022) 230 final z dne 18. maja 2022).

(24)  Uredba (EU) 2022/1032 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 2022 o spremembi Uredb (EU) 2017/1938 in (ES) št. 715/2009 glede skladiščenja plina (UL L 173, 30.6.2022, str. 17).

(25)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – „Varčujmo s plinom za varno zimo“ (COM(2022) 360 final z dne 20. julija 2022).

(26)  Uredba Sveta (EU) 2022/1369 z dne 5. avgusta 2022 o usklajenih ukrepih za zmanjšanje povpraševanja po plinu (UL L 206, 8.8.2022, str. 1).

(27)  Uredba Sveta (EU) 2022/1854 z dne 6. oktobra 2022 o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije (UL L 261I, 7.10.2022, str. 1).

(28)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Izredne energetske razmere – skupna priprava, nabava in zaščita EU (COM(2022) 553 final z dne 18. oktobra 2022).

(29)  Predlog uredbe Sveta – Krepitev solidarnosti z boljšim usklajevanjem nabav plina, čezmejno izmenjavo plina in zanesljivimi referenčnimi vrednostmi za cene (COM(2022) 549 final z dne 18. oktobra 2022).

(30)  Makroekonomske projekcije uslužbencev ECB za euroobmočje, september 2022.

(31)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-Socialnemu odboru in Odboru regij – Kratkoročne intervencije na trgu energije in dolgoročne izboljšave zasnove trga električne energije – načrt za ukrepanje (COM(2022) 236 final z dne 18. maja 2022).

(32)  COM(2022) 230 final z dne 18. maja 2022.

(33)  Uredba (EU) 2022/1032 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 2022 o spremembi Uredb (EU) 2017/1938 in (ES) št. 715/2009 glede skladiščenja plina (UL L 173, 30.6.2022, str. 17).

(34)  Evropska komisija, Generalni direktorat za komuniciranje, Evropski načrt za zmanjšanje povpraševanja po plinu, Urad za publikacije Evropske unije, 2022, https://op.europa.eu/sl/publication-detail/-/publication/70e0fa1d-0db4-11ed-b11c-01aa75ed71a1.

(35)  Uredba Sveta (EU) 2022/1369 z dne 5. avgusta 2022 o usklajenih ukrepih za zmanjšanje povpraševanja po plinu (UL L 206, 8.8.2022, str. 1).

(36)  Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (UL L 283, 31.10.2003, str. 51).

(37)  Intervencija mora biti omejena na primere, v katerih je v skupnem interesu.

(38)  Pomoč je načeloma sorazmerna, če ne presega ponovne vzpostavitve kapitalske strukture upravičenca v primerjavi s kapitalsko strukturo pred krizo, ki jo je povzročila agresija Rusije proti Ukrajini. Pri ocenjevanju sorazmernosti pomoči se bo upoštevala državna pomoč, prejeta ali načrtovana v okviru sedanje krize, in zlasti pomoč, zagotovljena na podlagi tega sporočila.

(39)  Sporočilo Komisije – Smernice o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah (UL C 249, 31.7.2014, str. 1).

(40)  Države članice naj izkoristijo možnosti za dodelitev pomoči, odobrene v skladu s smernicami o državni pomoči za podnebje, varstvo okolja in energijo za leto 2022, zlasti kar zadeva energijo iz obnovljivih virov, energijsko učinkovitost ali druge ukrepe za razogljičenje.

(41)  Uredba Sveta (EU) 2022/1369 z dne 5. avgusta 2022 o usklajenih ukrepih za zmanjšanje povpraševanja po plinu (UL L 206, 8.8.2022, str. 1).

(42)  Glej Sklep Komisije SA.103012 (2022/NN) z dne 12. julija 2022 – Spodbujevalni ukrep za skladiščenje zemeljskega plina v skladišču Bergermeer za naslednjo kurilno sezono.

(43)  Kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2022/1032 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 2022 (UL L 173, 30.6.2022, str. 17).

(44)  COM(2022) 360/2 z dne 20. julija 2022.

(45)  Primer na področju proizvodnje električne energije je Sklep Komisije z dne 30. septembra 2022 o državni pomoči SA.103662(2022/N) – Nemčija – Začasna rezerva za oskrbo z električno energijo iz lignita za varčevanje s plinom.

(46)  UL L 173, 12.6.2014, str. 190, glej člen 2(1)(28) DSRB.

(47)  UL L 225, 30.7.2014, str. 1, glej člen 3(1)(29) uredbe o EMR.

(48)  Sporočilo Komisije o dokapitalizaciji finančnih institucij v trenutni finančni krizi: omejitev pomoči na najmanjšo potrebno in zaščitni ukrepi za preprečevanje neupravičenega izkrivljanja konkurence (UL C 10, 15.1.2009, str. 2); Sporočilo Komisije o obravnavanju oslabljenih sredstev v bančnem sektorju Skupnosti (UL C 72, 26.3.2009, str. 1); Sporočilo o ponovni vzpostavitvi uspešnega poslovanja in oceni ukrepov prestrukturiranja v finančnem sektorju v sedanji krizi na podlagi pravil o državni pomoči (UL C 195, 19.8.2009, str. 9); Sporočilo Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru finančne krize od 1. januarja 2011 dalje (UL C 329, 7.12.2010, str. 7); Sporočilo Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru finančne krize od 1. januarja 2012 dalje (UL C 356, 6.12.2011, str. 7) in Sporočilo Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za ukrepe podpore v korist bank v okviru finančne krize od 1. avgusta 2013 dalje (v nadaljnjem besedilu: sporočilo o bančništvu iz leta 2013) (UL C 216, 30.7.2013, str. 1).

(49)  Komisiji je treba priglasiti vse ukrepe v podporo kreditnim institucijam ali drugim finančnim institucijam, ki pomenijo državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, ki ne spadajo na področje tega sporočila, ocenjeni pa bodo v skladu z zadevnimi pravili o državni pomoči.

(50)  Kot je opredeljeno v opombi 48.

(51)  Združeni zadevi T-132/96 in T-143/96, Freistaat Sachsen in drugi/Komisija, ECLI:EU:T:1999:326, točka 167.

(52)  Odločba Komisije 98/490/ES v zadevi C-47/96, Crédit Lyonnais (UL L 221, 8.8.1998, str. 28), točka 10.1; Odločba Komisije 2005/345/ES v zadevi C-28/02, Bankgesellschaft Berlin (UL L 116, 4.5.2005, str. 1), točka 153 in naslednje; in Odločba Komisije 2008/263/ES v zadevi C-50/06, BAWAG (UL L 83, 26.3.2008, str. 7), točka 166. Glej Odločbo Komisije v zadevi št. NN 70/07, Northern Rock (UL C 43, 16.2.2008, str. 1); Odločbo Komisije v zadevi št. NN 25/08, Rescue aid to Risikoabschirmung WestLB (UL C 189, 26.7.2008, str. 3); Odločbo Komisije z dne 4. junija 2008 v državni pomoči C 9/08, SachsenLB (UL L 104, 24.4.2009, str. 34); in Sklep Komisije z dne 16. junija 2017 v zadevi SA.32544 (2011/C), prestrukturiranje družbe Trainose S.A (UL L 186, 24.7.2018, str. 25).

(53)  Na primer člen 12 Uredbe Sveta (EU) št. 833/2014 z dne 31. julija 2014 o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL L 229, 31.7.2014, str. 1).

(54)  Glede na poseben položaj dveh zaporednih kriz, ki sta podjetja prizadeli na več načinov, se lahko države članice odločijo, da bodo pomoč v skladu s tem sporočilom zagotovile tudi podjetjem v težavah.

(55)  Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L 352, 24.12.2013, str. 1); Uredba Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L 352, 24.12.2013, str. 9); Uredba Komisije (EU) št. 717/2014 z dne 27. junija 2014 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v sektorju ribištva in akvakulture (UL L 190, 28.6.2014, str. 45) in Uredba Komisije (EU) št. 360/2012 z dne 25. aprila 2012 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis za podjetja, ki opravljajo storitve splošnega gospodarskega pomena (UL L 114, 26.4.2012, str. 8).

(56)  Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (uredba o splošnih skupinskih izjemah) (UL L 187, 26.6.2014, str. 1); Uredba Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 193, 1.7.2014, str. 1) in Uredba Komisije (EU) št. 1388/2014 z dne 16. decembra 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 369, 24.12.2014, str. 37).

(57)  Sporočilo Komisije z naslovom Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C 91I, 20.3.2020, str. 1), kot je bilo spremenjeno s sporočili Komisije C(2020) 2215 (UL C 112 I, 4.4.2020, str. 1), C(2020) 3156 (UL C 164, 13.5.2020, str. 3), C(2020) 4509 (UL C 218, 2.7.2020, str. 3), C(2020) 7127 (UL C 340 I, 13.10.2020, str. 1), C(2021) 564 (UL C 34, 1.2.2021, str. 6) in C(2021) 8442 (UL C 473, 24.11.2021, str. 1).

(58)  Pomoč, dodeljena na podlagi shem, odobrenih v skladu s tem oddelkom, ki je bila povrnjena pred odobritvijo nove pomoči v skladu s tem oddelkom, se ne bo upoštevala pri ugotavljanju, ali je zadevna zgornja meja presežena.

(59)  Če je pomoč dodeljena v obliki jamstev na podlagi tega oddelka, se uporabljajo dodatni pogoji iz točke 61(i).

(60)  Če je pomoč dodeljena v obliki posojil na podlagi tega oddelka, se uporabljajo dodatni pogoji iz točke 64(g).

(61)  Če se pomoč odobri v obliki davčne ugodnosti, mora obveznost za davek, v zvezi s katero se odobri ta ugodnost, nastati najpozneje 31. decembra 2023.

(62)  Kot sta opredeljena v členu 2(6) in 2(7) Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 193, 1.7.2014, str. 1).

(63)  Pomoči, dodeljene na podlagi shem, odobrenih v skladu s tem oddelkom, ki je bila povrnjena pred odobritvijo nove pomoči v skladu s tem oddelkom, se ne sme upoštevati pri ugotavljanju, ali je zadevna zgornja meja presežena.

(64)  Če je pomoč dodeljena v obliki jamstev na podlagi tega oddelka, se uporabljajo dodatni pogoji iz točke 61(i).

(65)  Če je pomoč dodeljena v obliki posojil na podlagi tega oddelka, se uporabljajo dodatni pogoji iz točke 64(g).

(66)  Uredba Komisije (EU) št. 717/2014 z dne 27. junija 2014 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v sektorju ribištva in akvakulture (UL L 90, 28.6.2014, str. 45).

(67)  V tem oddelku pojem „državna jamstva za posojila“ zajema tudi jamstva za nekatere produkte za faktoring, in sicer jamstva za nepravi in obratni faktoring, kadar ima faktor regresno pravico v odnosu do prodajalca. Upravičeni produkti za obratni faktoring morajo biti omejeni na produkte, ki se uporabljajo šele po tem, ko je prodajalec že opravil svoj del transakcije, tj. produkt je bil dobavljen oziroma storitev je bila opravljena. Izraz „državna jamstva za posojila“ zajema tudi finančni zakup. Kadar so državna jamstva namenjena obravnavanju likvidnostnih potreb podjetij, ki morajo zagotoviti finančno zavarovanje za dejavnosti trgovanja na energetskih trgih, lahko ta državna jamstva izjemoma krijejo tudi bančna jamstva oziroma se zagotovijo centralnim nasprotnim strankam ali klirinškim članom kot finančno zavarovanje.

(68)  Kadar so upravičenci ukrepa novoustanovljena podjetja, ki nimajo treh zaključenih letnih računovodskih izkazov, se zgornja meja iz točke 61(e)(i), ki se uporablja, izračuna na podlagi trajanja obstoja podjetja v trenutku, ko podjetje zaprosi za pomoč.

(69)  Kadar so upravičenci ukrepa novoustanovljena podjetja, ki nimajo evidenc za celotno obdobje zadnjih dvanajstih mesecev, se zgornja meja iz točke 61(e)(ii), ki se uporablja, izračuna na podlagi trajanja obstoja podjetja v trenutku, ko podjetje zaprosi za pomoč.

(70)  Ustrezna utemeljitev bi se lahko nanašala na upravičence, dejavne v sektorjih, ki so jih še zlasti prizadeli neposredni ali posredni učinki agresije, vključno s sankcijami, ki so jih naložili EU in njeni mednarodni partnerji, ter sprejetimi protiukrepi, na primer s strani Rusije. Ti učinki lahko vključujejo motnje v dobavnih verigah ali neporavnana plačila iz Rusije ali Ukrajine, povečano tveganje kibernetskih napadov ali naraščajoče cene določenih proizvodnih vložkov ali surovin, ki jih je prizadela trenutna kriza.

(71)  Kakor je določeno v Prilogi I k uredbi o splošnih skupinskih izjemah.

(72)  Likvidnostni načrt lahko vključuje tako obratni kapital kot stroške naložb. Komisija pojasnjuje, da lahko države članice v času veljavnosti tega sporočila na podlagi tega oddelka odobrijo dodatna državna jamstva upravičencem, ki so že prejeli tako podporo, da bi se upoštevale nove likvidnostne potrebe, ki niso bile vključene v prvotno oceno likvidnostnih potreb. Vsaka taka podpora mora izpolnjevati vse pogoje iz tega sporočila, treba pa je zagotoviti, da se iste likvidnostne potrebe krijejo samo enkrat.

(73)  Kot je pojasnjeno v opombi 67 in v nasprotju z državnimi jamstvi za posojila iz tega oddelka, ki se uporabljajo za lažje zagotavljanje likvidnosti neposredno podjetjem, so državna jamstva, ki se zagotovijo kot finančno zavarovanje na podlagi te točke 61(g), osebna in se zagotovijo neposredno centralni nasprotni stranki ali klirinškemu članu brez kakršnega koli osnovnega instrumenta.

(74)  UL L 52, 23.2.2013, str. 41.

(75)  Izhodiščne obrestne mere, izračunane v skladu s Sporočilom Komisije o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj (UL C 14, 19.1.2008, str. 6) in objavljene na spletišču GD za konkurenco: https://ec.europa.eu/competition-policy/state-aid/legislation/reference-discount-rates-and-recovery-interest-rates_en.

(76)  Za posojila, odobrena do 31. decembra 2022, se lahko uporabi izhodiščna obrestna mera z dne 1. februarja 2022.

(77)  Če se za plačila obresti uporabi odlog plačila, je treba upoštevati najnižje obrestne mere iz točke 64(b), obresti pa morajo teči od prvega dne obdobja odloga in se morajo vsaj letno kapitalizirati. Trajanje posojilnih pogodb bo še naprej omejeno na največ šest let od trenutka odobritve posojila, razen če bo prilagojeno v skladu s točko 64(c) in ne bo presežen skupni znesek posojila na upravičenca iz točke 64(e).

(78)  Najnižja celotna obrestna mera (izhodiščna obrestna mera plus marža za kreditno tveganje) bi morala znašati vsaj 10 bazičnih točk na leto.

(79)  Najnižja celotna obrestna mera (izhodiščna obrestna mera plus marža za kreditno tveganje) bi morala znašati vsaj 10 bazičnih točk na leto.

(80)  Najnižja celotna obrestna mera (izhodiščna obrestna mera plus marža za kreditno tveganje) bi morala znašati vsaj 10 bazičnih točk na leto.

(81)  Glej povzetek prakse v zvezi s prilagoditvijo iz točke 64(c), objavljen na spletni strani GD za konkurenco na naslovu https://ec.europa.eu/competition-policy/state-aid/ukraine_sl.

(82)  Kadar so upravičenci ukrepa novoustanovljena podjetja, ki nimajo treh zaključenih letnih računovodskih izkazov, se zgornja meja iz točke 64(e)(i), ki se uporablja, izračuna na podlagi trajanja obstoja podjetja v trenutku, ko podjetje zaprosi za pomoč.

(83)  Kadar so upravičenci ukrepa novoustanovljena podjetja, ki nimajo evidenc za celotno obdobje zadnjih dvanajstih mesecev, se zgornja meja iz točke 64(e)(ii), ki se uporablja, izračuna na podlagi trajanja obstoja podjetja v trenutku, ko podjetje zaprosi za pomoč.

(84)  Ustrezna utemeljitev bi se lahko nanašala na upravičence, dejavne v sektorjih, ki so jih še zlasti prizadeli neposredni ali posredni učinki ruske agresije, vključno z omejevalnimi gospodarskimi ukrepi, ki so jih sprejeli Unija in njeni mednarodni partnerji, ter protiukrepi, ki jih je sprejela Rusija. Ti učinki lahko vključujejo motnje v dobavnih verigah ali neporavnana plačila iz Rusije ali Ukrajine, večjo nestanovitnost cen na trgih energije ter s tem povezane potrebe po zavarovanju, povečano tveganje kibernetskih napadov ali naraščajoče cene določenih proizvodnih vložkov ali surovin, ki jih je prizadela trenutna kriza.

(85)  Kakor je določeno v Prilogi I k uredbi o splošnih skupinskih izjemah.

(86)  Likvidnostni načrt lahko vključuje tako obratni kapital kot stroške naložb. Komisija pojasnjuje, da lahko države članice v času veljavnosti tega sporočila na podlagi tega oddelka odobrijo dodatna subvencionirana posojila upravičencem, ki so že prejeli tako podporo, da bi se upoštevale nove likvidnostne potrebe, ki niso bile vključene v prvotno oceno likvidnostnih potreb. Vsaka taka podpora mora izpolnjevati vse pogoje iz tega sporočila, treba pa je tudi zagotoviti, da se iste likvidnostne potrebe krijejo samo enkrat.

(87)  Kadar se pomoč dodeli šele po naknadnem preverjanju spremne dokumentacije upravičenca in se država članica odloči, da ne bo dala možnosti odobritve predplačil v skladu s točko 68, se lahko z odstopanjem pomoč dodeli do 31. marca 2024, če se upošteva upravičeno obdobje, kakor je opredeljeno v točki 66(e), in če se upoštevajo zahteve iz točke 68.

(88)  Če se pomoč odobri v obliki davčne ugodnosti, mora obveznost za davek, v zvezi s katero se odobri ta ugodnost, nastati najpozneje 31. decembra 2023.

(89)  Če je pomoč dodeljena v obliki jamstev na podlagi tega oddelka, se uporabljajo dodatni pogoji iz točke 61(i).

(90)  Če je pomoč dodeljena v obliki posojil na podlagi tega oddelka, se uporabljajo dodatni pogoji iz točke 64(g).

(91)  COM(2022) 360 final.

(92)  V primeru omrežij daljinskega ogrevanja ali hlajenja morda ni vedno mogoče natančno določiti količine goriva, ki jo porabi centralni vir. V takih primerih se lahko države članice oprejo na certifikate operaterjev daljinskega ogrevanja ali ocene z navedbo mešanice energijskih virov v zadevnih omrežjih in te informacije uporabijo za izračun deleža porabe ogrevanja/hlajenja, za katerega se lahko dodeli nadomestilo v skladu s tem oddelkom.

(93)  Izključno za namene oddelka 2.4 „upravičenec“ pomeni podjetje ali pravni subjekt, ki je del podjetja.

(94)  Kot upravičenec dokazuje npr. na podlagi ustreznega računa. Štela bo samo električna energija, ki jo porabijo končni uporabniki, prodaja in lastna proizvodnja pa sta izključeni. Poraba energije v samem energetskem sektorju in izgube, ki nastanejo pri pretvorbi in distribuciji energije, so izključene.

(95)  „Energetsko intenzivno podjetje“ je pravni subjekt, katerega nabave energentov (vključno z energenti, ki niso zemeljski plin in električna energija) znašajo najmanj 3,0 % proizvodne vrednosti ali prometa na podlagi podatkov iz računovodskih poročil za koledarsko leto 2021. Alternativno se lahko uporabijo podatki za prvo polovico leta 2022, pri čemer se lahko upravičenec šteje za „energetsko intenzivno podjetje“, če njegove nabave energentov (vključno z energenti, ki niso zemeljski plin in električna energija) znašajo vsaj 6,0 % proizvodne vrednosti ali prometa.

(96)  EBITDA pomeni dobiček pred obrestmi, davki, depreciacijo in amortizacijo, brez enkratnih oslabitev.

(97)  V Prilogi I so navedeni sektorji in podsektorji, za katere se šteje, da so zaradi energetske krize še posebej izpostavljeni izgubi konkurenčnosti, za katero sta objektivna približka intenzivnost trgovanja (pod)sektorja s tretjimi državami in intenzivnost emisij. Šteje se, da je upravičenec dejaven v sektorju ali podsektorju iz Priloge I, če je kot tak uvrščen v sektorskih nacionalnih računih ali če je z eno ali več dejavnostmi, ki jih izvaja in ki so vključene v Prilogo I, ustvaril več kot 50 % svojega prometa ali proizvodne vrednosti v letu 2021.

(98)  COM(2022) 230 final z dne 18. maja 2022.

(99)  Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82).

(100)  Uredba (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 ter spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 in Sklepa št. 529/2013/EU (UL L 156, 19.6.2018, str. 1).

(101)  Ti dejavniki bi lahko na primer vključevali obvezno omejitev gibanja prebivalstva zaradi pandemije ali motnje v dobavni verigi opreme, potrebne za projekte. Ne bi pa vključevali zamud pri pridobivanju potrebnih dovoljenj za projekt.

(102)  Npr. EUR na tono zmanjšanja emisij CO2.

(103)  Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 21.12.2018, str. 1).

(104)  V skladu s pogodbo na razliko ima upravičenec pravico do plačila, enakega razliki med fiksno „izvršilno“ ceno in referenčno ceno, kot je tržna cena, na enoto proizvodnje. Pogodbe na razliko lahko vključujejo tudi vračila, ki jih upravičenci izplačajo davkoplačevalcem ali potrošnikom za obdobja, v katerih referenčna cena presega izvršilno ceno.

(105)  Pomoč za naložbe, katerih cilj je zmanjšanje neposrednih emisij toplogrednih plinov ali porabe energije, tudi pod pragove iz točke 73(d) tega sporočila, se lahko izvzame iz obveznosti priglasitve, če se upoštevajo pravila iz uredbe o splošnih skupinskih izjemah.

(106)  Zmanjšanje neposrednih emisij toplogrednih plinov je treba meriti glede na povprečne neposredne emisije toplogrednih plinov, nastale v petih letih pred vložitvijo vloge za pomoč (povprečne letne emisije).

(107)  Zmanjšanje porabe energije je treba meriti glede na porabo energije v petih letih pred vložitvijo vloge za pomoč (povprečna letna poraba).

(108)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/447 z dne 12. marca 2021 o določitvi revidiranih referenčnih vrednosti za brezplačno dodelitev pravic do emisije za obdobje 2021–2025 v skladu s členom 10a(2) Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 87, 15.3.2021, str. 29).

(109)  Ti dejavniki bi lahko na primer vključevali obvezno omejitev gibanja prebivalstva zaradi pandemije ali motnje v dobavni verigi opreme, potrebne za projekte. Ne bi pa vključevali zamud pri pridobivanju potrebnih dovoljenj za projekt.

(110)  Kakor so opredeljeni v točki 19(89) Sporočila Komisije – Smernice o državni pomoči za podnebje, varstvo okolja in energijo za leto 2022 (UL C 80, 18.2.2022, str. 1).

(111)  Zmanjšanje neposrednih emisij toplogrednih plinov ali porabe energije je treba meriti glede na povprečne neposredne emisije toplogrednih plinov ali povprečno porabo energije v petih letih pred vložitvijo vloge za pomoč (povprečne letne emisije / povprečna letna poraba).

(112)  Uredba Sveta (EU) 2022/1854 z dne 6. oktobra 2022 o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije (UL L 261I, 7.10.2022, str. 1).

(113)  Uredba Sveta (EU) 2022/1369 z dne 5. avgusta 2022 o usklajenih ukrepih za zmanjšanje povpraševanja po plinu (UL L 206, 8.8.2022, str. 1).

(114)  Uredba Sveta (EU) 2022/1854 z dne 6. oktobra 2022 o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije (UL L 261I, 7.10.2022, str. 1).

(115)  Takšna pomoč se bo na splošno štela za potrebno, če bo prispevala k zmanjšanju porabe plina.

(116)  Direktiva (EU) 2019/944 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o skupnih pravilih notranjega trga električne energije in spremembi Direktive 2012/27/EU (prenovitev) (UL L 158, 14.6.2019, str. 125).

(117)  Tj. merjenje, ki ločeno meri porabo, kadar je potrebno dodatno zmanjšanje povpraševanja, in porabo, kadar dodatno zmanjšanje povpraševanja ni potrebno.

(118)  „Čas nižje obremenitve“ je treba opredeliti kot čas, v katerem se na splošno opušča poraba električne energije, kadar se za njeno proizvodnjo uporablja plin.

(119)  Na primer, kadar so upravičenci izbrani na podlagi cene zmogljivosti (EUR/MW) za zmanjšanje porabe v določenem številu ur. V tem primeru mora biti število ur določeno vnaprej.

(120)  Uredba Sveta (EU) 2022/1854 z dne 6. oktobra 2022 o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije (UL L 261I, 7.10.2022, str. 1).

(121)  To so informacije, ki se zahtevajo v Prilogi III k Uredbi Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 in Prilogi III k Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014. Za vračljiva predplačila, jamstva, posojila, podrejeni dolg in druge oblike se navede nominalna vrednost osnovnega instrumenta na upravičenca. Za davčne in plačilne ugodnosti se lahko znesek posamezne pomoči navede v razponih.

(122)  To so informacije, ki se zahtevajo v Prilogi III k Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014 in Prilogi III k Uredbi Komisije (EU) št. 1388/2014 z dne 16. decembra 2014. Za vračljiva predplačila, jamstva, posojila, podrejeni dolg in druge oblike se navede nominalna vrednost osnovnega instrumenta na upravičenca. Za davčne in plačilne ugodnosti se lahko znesek posamezne pomoči navede v razponih.

(123)  Javni iskalnik po podatkovni zbirki državne pomoči Preglednost omogoča dostop do podatkov o posameznih državnih pomočeh, ki so jih države članice zagotovile v skladu z evropskimi zahtevami glede preglednosti državnih pomoči, in je na voljo na https://webgate.ec.europa.eu/competition/transparency/public?lang=sl.

(124)  UL L 140, 30.4.2004, str. 1.

(125)  UL C 131I, 24.3.2022, str. 1.

(126)  UL C 280, 21.7.2022, str. 1.

(127)  UL C 119, 22.5.2002, str. 22.

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva M.10950 – OTPP / MAHINDRA / MSPL)

(Besedilo velja za EGP)

(2022/C 426/02)

Komisija se je 4. novembra 2022 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo z notranjim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1). Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

—	v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—	v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32022M10950. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do prava EU.

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

Obvestilo osebam, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz Sklepa Sveta (SZVP) 2019/1894, kot je bil spremenjen s Sklepom (SZVP) 2022/2186, in iz Uredbe Sveta (EU) 2019/1890

(2022/C 426/03)

Osebam, navedenim na seznamu iz Priloge k Sklepu Sveta (SZVP) 2019/1894 (1), kot je bil spremenjen s Sklepom (SZVP) 2022/2186 (2), in iz Priloge I k Uredbi Sveta (EU) 2019/1890 o omejevalnih ukrepih glede na nedovoljene dejavnosti vrtanja, ki jih Turčija izvaja v vzhodnem Sredozemlju, sporočamo naslednje:

Svet Evropske unije je po preučitvi seznama oseb in subjektov iz navedenih prilog odločil, da bi se morali omejevalni ukrepi iz Sklepa (SZVP) 2019/1894 in Uredbe (EU) 2019/1890 za te osebe in subjekte še naprej uporabljati.

Zadevne osebe obveščamo, da lahko pri pristojnih organih zadevne države članice oziroma zadevnih držav članic (glej spletna mesta, navedena v Prilogi II k Uredbi (EU) 2019/1890 o omejevalnih ukrepih glede na nedovoljene dejavnosti vrtanja, ki jih Turčija izvaja v vzhodnem Sredozemlju) zaprosijo za dovoljenje za uporabo zamrznjenih sredstev za nujne potrebe ali natančno določena plačila (glej člen 9 Uredbe).

Zadevne osebe lahko zahtevo za ponovno preučitev odločitve o njihovi vključitvi na navedena seznama skupaj z dokazili Svetu pošljejo pred 15. julijem 2023 na naslov:

Council of the European Union

General Secretariat

RELEX.1

Rue de la Loi/Wetstraat 175

1048 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

e-naslov: sanctions@consilium.europa.eu

Vse prejete pripombe bo Svet upošteval pri rednem pregledu v skladu s členom 8 Sklepa (SZVP) 2019/1894 in členom 12(4) Uredbe (EU) 2019/1890.

Zadevne osebe opozarjamo tudi, da lahko odločitev Sveta izpodbijajo na Splošnem sodišču Evropske unije v skladu s pogoji iz drugega odstavka člena 275 ter četrtega in šestega odstavka člena 263 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

---

(1)  UL L 291, 12.11.2019, str. 47.

(2)  UL L 288, 9.11.2022, str. 81.

Obvestilo posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki in za katere veljajo omejevalni ukrepi iz Sklepa Sveta (SZVP) 2019/1894 in iz Uredbe Sveta (EU) 2019/1890 o omejevalnih ukrepih glede na nedovoljene dejavnosti vrtanja, ki jih Turčija izvaja v vzhodnem Sredozemlju

(2022/C 426/04)

Posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, v skladu s členom 16 Uredbe (EU) 2018/1725 obveščamo o naslednjem:

Pravna podlaga za ta postopek obdelave sta Sklep Sveta (SZVP) 2019/1894, kot je bil spremenjen s Sklepom (SZVP) 2022/2186 (1), in Uredba (EU) 2019/1890.

Za ta postopek obdelave je odgovoren RELEX.1. v Generalnem direktoratu za zunanje zadeve, širitev in civilno zaščito (RELEX) Generalnega sekretariata Sveta (GSS), katerega naslov je:

Council of the European Union

General Secretariat

RELEX.1

Rue de la Loi/Wetstraat 175

1048 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

e-naslov: sanctions@consilium.europa.eu

Kontaktni podatki pooblaščene osebe za varstvo podatkov v GSS:

Pooblaščena oseba za varstvo podatkov

data.protection@consilium.europa.eu

Namen postopka obdelave je sestaviti in posodabljati seznam oseb, za katere veljajo omejevalni ukrepi v skladu s Sklepom Sveta (SZVP) 2019/1894, kot je bil spremenjen s Sklepom Sveta (SZVP) 2022/2186, in Uredbo (EU) 2019/1890.

Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, so fizične osebe, ki izpolnjujejo merila za uvrstitev na seznam, določena v Sklepu (SZVP) 2019/1894 in Uredbi (EU) 2019/1890.

Zbrani osebni podatki vključujejo potrebne podatke za pravilno identifikacijo zadevnih oseb in utemeljitev ter katere koli druge podatke v zvezi s tem.

Zbrani osebni podatki se po potrebi lahko sporočijo Evropski službi za zunanje delovanje in Komisiji.

Brez poseganja v omejitve na podlagi člena 25 Uredbe (EU) 2018/1725 bo uveljavljanje pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, kot sta pravica dostopa ter pravica do popravka ali do ugovora, urejeno v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725.

Osebni podatki se bodo hranili pet let od trenutka, ko bo posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, zbrisan s seznama oseb, za katere veljajo omejevalni ukrepi, ali od trenutka, ko bo veljavnost ukrepa potekla, ali dokler bo trajal sodni postopek, če se je že začel.

Brez poseganja v katero koli pravno, upravno ali izvensodno sredstvo lahko posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 vložijo pritožbo pri Evropskem nadzorniku za varstvo podatkov (edps@edps.europa.eu).

---

(1)  UL L 288, 9.11.2022, str. 81.

Obvestilo osebam, subjektom in organom, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz Sklepa 2013/184/SZVP, kot je bil spremenjen s Sklepom Sveta (SZVP) 2022/2178, in iz Uredbe (EU) št. 401/2013, kot se izvaja z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2022/2177 o omejevalnih ukrepih v zvezi z Mjanmarom/Burmo

(2022/C 426/05)

Osebe, subjekte in organe, navedene v Prilogi k Sklepu Sveta 2013/184/SZVP (1), kot je bil spremenjen s Sklepom Sveta (SZVP) 2022/2178 (2), in v Prilogi IV k Uredbi (EU) št. 401/2013 (3), kot se izvaja z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2022/2177 (4) o omejevalnih ukrepih v zvezi z Mjanmarom/Burmo, obveščamo o naslednjem:

Svet Evropske unije je sklenil, da je treba osebe, subjekte in organe iz navedenih prilog vključiti na seznam oseb, subjektov in organov, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz Sklepa 2013/184/SZVP in Uredbe Sveta (EU) št. 401/2013 o omejevalnih ukrepih v zvezi z Mjanmarom/Burmo. Razlogi za uvrstitev teh oseb, subjektov in organov na seznam so navedeni v ustreznih rubrikah zadevnih prilog.

Zadevne osebe, subjekte in organe opozarjamo, da lahko pri pristojnih organih zadevne države članice oziroma zadevnih držav članic, kot so navedeni na spletnih mestih iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 401/2013 o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Mjanmaru/Burmi, zaprosijo, da se jim odobri uporaba zamrznjenih sredstev za osnovne potrebe ali specifična plačila (glej člen 4b Uredbe).

Zadevne osebe, subjekti in organi lahko zahtevo za ponovno preučitev odločitve o njihovi vključitvi na navedene sezname skupaj z dokazili Svetu pošljejo pred 3. marcem 2023 na naslov:

Council of the European Union

General Secretariat

RELEX.1.

Rue de la Loi/Wetstraat 175

1048 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

e-naslov: sanctions@consilium.europa.eu

Svet bo vse prejete pripombe upošteval pri rednem pregledu v skladu s členom 12 Sklepa 2013/184/SZVP in členom 4i(4) Uredbe (EU) št. 401/2013.

Zadevne osebe, subjekte in organe obenem opozarjamo, da lahko odločitev Sveta izpodbijajo na Splošnem sodišču Evropske unije v skladu s pogoji iz drugega odstavka člena 275 ter četrtega in šestega odstavka člena 263 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

---

(1)  UL L 111, 23.4.2013, str. 75.

(2)  UL L 286, 8.11.2022, str. 12.

(3)  UL L 121, 3.5.2013, str. 1.

(4)  UL L 286, 8.11.2022, str. 1.

Obvestilo posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki in za katere veljajo omejevalni ukrepi iz Sklepa Sveta 2013/184/SZVP in Uredbe Sveta (EU) št. 401/2013 o omejevalnih ukrepih v zvezi z Mjanmarom/Burmo

(2022/C 426/06)

Posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, v skladu s členom 16 Uredbe (EU) 2018/1725 obveščamo o naslednjem:

Pravno podlago za ta postopek obdelave predstavljata Sklep 2013/184/SZVP (1), kot je bil spremenjen s Sklepom Sveta (SZVP) 2022/2178 (2), in Uredba (EU) št. 401/2013 (3), kot se izvaja z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2022/2177 (4).

Za ta postopek obdelave je odgovoren oddelek RELEX.1.C v generalnem direktoratu za zunanje odnose (RELEX) generalnega sekretariata Sveta (GSS), katerega naslov je:

Council of the European Union

General Secretariat

RELEX.1.

Rue de la Loi/Wetstraat 175

1048 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

e-naslov: sanctions@consilium.europa.eu

Kontaktni podatki pooblaščene osebe za varstvo podatkov v GSS:

Pooblaščena oseba za varstvo podatkov

data.protection@consilium.europa.eu

Namen postopka obdelave je vzpostavitev in posodobitev seznama oseb, subjektov in organov, za katere veljajo omejevalni ukrepi v skladu s Sklepom 2013/184/SZVP, kot je bil spremenjen s Sklepom (SZVP) 2022/2178, in Uredbo (EU) št. 401/2013, kot se izvaja z Izvedbeno uredbo (EU) 2022/2177.

Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, so fizične osebe, ki izpolnjujejo merila za uvrstitev na seznam, določena v Sklepu 2013/184/SZVP in Uredbi (EU) št. 401/2013.

Zbrani osebni podatki vključujejo podatke, potrebne za pravilno identifikacijo zadevne osebe, utemeljitev in katere koli druge podatke v zvezi s tem.

Zbrani osebni podatki se po potrebi lahko sporočijo Evropski službi za zunanje delovanje in Komisiji.

Brez poseganja v omejitve iz člena 25 Uredbe (EU) 2018/1725 bo uveljavljanje pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, kot so pravica dostopa ter pravica do popravka ali do ugovora, urejeno z Uredbo (EU) 2018/1725.

Osebni podatki se bodo hranili pet let od trenutka, ko bo posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, zbrisan s seznama oseb, za katere veljajo omejevalni ukrepi, ali trenutka, ko bo veljavnost ukrepa potekla, ali dokler bo trajal sodni postopek, če se je ta začel.

Brez poseganja v katero koli pravno, upravno ali izvensodno sredstvo lahko posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 vložijo pritožbo pri Evropskem nadzorniku za varstvo podatkov (edps@edps.europa.eu).

---

(1)  UL L 111, 23.4.2013, str. 75.

(2)  UL L 286, 8.11.2022, str. 12.

(3)  UL L 121, 3.5.2013, str. 1.

(4)  UL L 286, 8.11.2022, str. 1.

Menjalni tečaji eura (1)

8. november 2022

(2022/C 426/07)

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	0,9996
JPY	japonski jen	146,25
DKK	danska krona	7,4378
GBP	funt šterling	0,87378
SEK	švedska krona	10,8373
CHF	švicarski frank	0,9911
ISK	islandska krona	146,30
NOK	norveška krona	10,2795
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	24,326
HUF	madžarski forint	400,75
PLN	poljski zlot	4,6918
RON	romunski leu	4,8978
TRY	turška lira	18,5991
AUD	avstralski dolar	1,5435
CAD	kanadski dolar	1,3489
HKD	hongkonški dolar	7,8468
NZD	novozelandski dolar	1,6860
SGD	singapurski dolar	1,4022
KRW	južnokorejski won	1 377,94
ZAR	južnoafriški rand	17,8397
CNY	kitajski juan	7,2495
HRK	hrvaška kuna	7,5390
IDR	indonezijska rupija	15 652,76
MYR	malezijski ringit	4,7346
PHP	filipinski peso	58,187
RUB	ruski rubelj
THB	tajski bat	37,220
BRL	brazilski real	5,2030
MXN	mehiški peso	19,4495
INR	indijska rupija	81,5180

---

(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

Povzetek mnenja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o priporočilu za sklep Sveta o pooblastilu za začetek pogajanj o vključitvi določb o čezmejnem pretoku podatkov v Sporazum o gospodarskem partnerstvu med Evropsko unijo in Japonsko

(2022/C 426/08)

(Celotno besedilo tega mnenja je na voljo v angleščini, francoščini in nemščini na spletišču ENVP https://edps.europa.eu)

Komisija je 12. julija 2022 izdala priporočilo za sklep Sveta o pooblastilu za začetek pogajanj o vključitvi določb o čezmejnem pretoku podatkov v Sporazum o gospodarskem partnerstvu med Evropsko unijo in Japonsko (1).

Sporazum o gospodarskem partnerstvu med Evropsko unijo in Japonsko (2) je bil podpisan 17. julija 2018. Cilj tega sporazuma je zlasti odpraviti večino dajatev, ki jih plačujejo podjetja iz EU in Japonske, ter druge tehnične in regulativne trgovinske ovire.

Komisija je 23. januarja 2019 Japonski odobrila ugotovitev o ustreznosti. Zato se lahko prenosi osebnih podatkov od upravljavca ali obdelovalca v Evropskem gospodarskem prostoru (EGP) organizacijam na Japonskem, ki jih zajema sklep o ustreznosti, izvedejo, ne da bi bilo treba pridobiti kakršno koli dodatno dovoljenje.

ENVP ugotavlja, da bi se pogajanja nanašala izključno na čezmejni pretok podatkov. Ob upoštevanju dejstva, da je Komisija Japonski že leta 2019 odobrila ugotovitev o ustreznosti, ENVP priporoča, da se podrobno navedejo razlogi, zakaj so kljub temu sklepu o ustreznosti potrebna nadaljnja pogajanja o čezmejnem pretoku podatkov.

EPDS pozdravlja navedbo, da bi morale biti določbe o čezmejnem pretoku podatkov skladne s horizontalnimi določbami o čezmejnem pretoku podatkov in varstvu osebnih podatkov v trgovinskih pogajanjih. Horizontalne določbe, ki jih je Komisija objavila julija 2018, predstavljajo uravnotežen kompromis med javnimi in zasebnimi interesi, saj EU omogočajo boj proti protekcionističnim praksam v tretjih državah v zvezi z digitalno trgovino, hkrati pa zagotavljajo, da trgovinskih sporazumov ni mogoče uporabiti za izpodbijanje visoke ravni varstva, ki jo zagotavljata Listina EU o temeljnih pravicah in zakonodaja EU o varstvu osebnih podatkov.

ENVP meni, da pogajalske smernice in horizontalne določbe v ustrezno utemeljenih primerih dovoljujejo ukrepe, ki bi od upravljavcev ali obdelovalcev zahtevali shranjevanje osebnih podatkov v EU/EGP. ENVP opozarja, da je skupaj z Evropskim odborom za varstvo podatkov nedavno priporočil, da bi morali upravljavci in obdelovalci s sedežem v EU/EGP, ki obdelujejo osebne elektronske zdravstvene podatke v okviru področja uporabe predloga Komisije za uredbo o evropskem zdravstvenem podatkovnem prostoru, te podatke hraniti v EU/EGP, brez poseganja v možnost prenosa osebnih elektronskih zdravstvenih podatkov v skladu s poglavjem V splošne uredbe o varstvu podatkov (3). Da bi se izognili dvomom, ENVP priporoča, da se v pogajalskih smernicah izrecno pojasni, da izpogajana pravila ne bi smela preprečevati EU ali državam članicam, da v ustrezno utemeljenih primerih sprejmejo ukrepe, ki bi od upravljavcev ali obdelovalcev zahtevali shranjevanje osebnih podatkov v EU/EGP.

1.   UVOD

1.

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 12. julija 2022 izdala priporočilo za sklep Sveta o pooblastilu za začetek pogajanj o vključitvi določb o čezmejnem pretoku podatkov v Sporazum o gospodarskem partnerstvu med Evropsko unijo in Japonsko (v nadaljnjem besedilu: priporočilo).

2.

Svet je s sklepom z dne 29. novembra 2012 Komisiji odobril pogajalske smernice za pogajanja o sporazumu o prosti trgovini z Japonsko, na podlagi katerih se je Komisija pogajala o Sporazumu o gospodarskem partnerstvu med Evropsko unijo in Japonsko, podpisanem 17. julija 2018 (v nadaljnjem besedilu: sporazum). Sporazum je začel veljati 1. februarja 2019. Cilj sporazuma je zlasti odpraviti večino dajatev, ki jih plačujejo podjetja iz EU in Japonske, ter druge tehnične in regulativne trgovinske ovire.

3.

Poglavje 8 sporazuma vsebuje določbe o trgovini s storitvami, liberalizaciji naložb in elektronskem poslovanju. Člen 8.81 sporazuma, ki se nanaša na prosti pretok podatkov, določa, da „pogodbenici v treh letih od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma ponovno ocenita potrebo po vključitvi določb o prostem pretoku podatkov v ta sporazum“. Skupni odbor, ustanovljen s členom 22.1 sporazuma, je na seji 25. marca 2022 preučil, ali bi vključitev določb o čezmejnem pretoku podatkov v sporazum koristila gospodarskemu partnerstvu med Evropsko unijo in Japonsko. Na podlagi te preučitve so se predstavniki Evropske unije in Japonske na 28. vrhu EU-Japonska (maja 2022) zavezali, da bodo razmislili o začetku pogajanj, potrebnih za tako vključitev (4).

4.

Kot je pojasnjeno v naslovu priporočila, je cilj priporočila pooblastiti Komisijo za začetek pogajanj z Japonsko, da bi se v sporazum vključile določbe o pretoku podatkov.

5.

To mnenje ENVP je izdano kot odgovor na posvetovanje Evropske komisije dne 22. julija 2022 v skladu s členom 42(1) uredbe EU o varstvu podatkov (5).

5.   SKLEPNE UGOTOVITVE

17.

Glede na navedeno ENVP podaja naslednja priporočila: (1) v uvodni izjavi naj se podrobno navedejo razlogi, zakaj so kljub sklepu o ustreznosti potrebna nadaljnja pogajanja o čezmejnem pretoku podatkov; (2) v pogajalskih smernicah iz priloge k priporočilu naj se pojasni, da izpogajana pravila EU ali državam članicam ne bi smela preprečevati, da upravljavcem in obdelovalcem v ustrezno utemeljenih primerih naložijo hrambo osebnih podatkov v EU/EGP; in (3) v uvodni izjavi naj se sklicuje na posvetovanje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov.

---

(1)  COM(2022) 336 final, https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:52022PC0336&from=FR

(2)  UL L 330, 27.12.2018, str. 3.

(3)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1.).

(4)  Uvodna izjava 2 priporočila.

(5)  Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39.).

Obvestilo Ministrstva za gospodarski razvoj Češke republike – na podlagi člena 3(2) Direktive 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov

(2022/C 426/09)

V skladu s členom 3, odstavek 2, Direktive 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne

30. maja 1994 o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov Ministrstvo za okolje obvešča, da je prejelo vlogo za izdajo predhodnega dovoljenja za predlog določitve območja izkoriščanja Doubrava u Orlové I za izkoriščanje nahajališča vnetljivega zemeljskega plina, vezanega na premogovniške plasti rudnika Doubrava, št. nahajališča 070100. Vloga se nanaša na območje večkotne oblike s površino približno 9,537211 km2. Nahaja se na katastrskem območju občin Horní Lutyně, Doubrava u Orlové, Karviná-Doly, Orlová in Poruba u Orlové v Moravsko-šlezijski pokrajini (severovzhodni del Češke republike), kakor je opredeljeno na priloženem zemljevidu.

V skladu z navedeno direktivo in členom 24 Zakona št. 44/1988 Sb. o varstvu in izkoriščanju mineralnih virov (zakon o rudarstvu), kakor je bil spremenjen, Ministrstvo za okolje Češke republike poziva pravne ali fizične osebe, pooblaščene za izvajanje rudarske dejavnosti (vložniki), da predložijo konkurenčno vlogo za predhodno dovoljenje za določitev območja izkoriščanja na zgoraj opredeljenem območju. Organ, pristojen za sprejetje odločitve, je Ministrstvo za okolje. Merila, pogoji in zahteve iz člena 5(1) in (2) ter člena 6(2) zgoraj navedene direktive so v celoti določeni v češki zakonodaji v Zakonu št. 44/1988 o varstvu in izkoriščanju mineralnih virov (zakon o rudarstvu), kakor je bil spremenjen.

Vloge se lahko oddajo v 90 dneh po objavi tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije tako, da se pošljejo na naslov Ministrstva za okolje:

RNDr. Martin Holý

ředitel odboru geologie

Ministerstvo životního prostředí

Vršovická 65

100 10 Praha 10

ČEŠKA

Vloge, ki bodo prispele po navedene roku, ne bodo upoštevane. Odločitev o vlogah bo sprejeta najpozneje v dvanajstih mesecih po tem roku. Dodatne informacije Vam lahko posreduje oddelek za geologijo na e-naslovu: martin.holy@mzp.cz.

Obvestilo Ministrstva za gospodarski razvoj Češke republike – na podlagi člena 3(2) Direktive 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov

(2022/C 426/10)

V skladu s členom 3, odstavek 2, Direktive 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov Ministrstvo za okolje obvešča, da je prejelo vlogo za izdajo predhodnega dovoljenja za predlog določitve območja izkoriščanja Lazy I za izkoriščanje nahajališča vnetljivega zemeljskega plina, vezanega na premogovniške plasti rudnika Lazy, št. nahajališča 070700. Vloga se nanaša na območje večkotne oblike s površino približno 6,066913 km2. Nahaja se na katastrskem območju občin Orlová, Lazy u Orlové a Karviná-Doly v Moravsko-šlezijski pokrajini (severovzhodni del Češke republike), kakor je opredeljeno na priloženem zemljevidu.

V skladu z navedeno direktivo in členom 24 Zakona št. 44/1988 Sb. o varstvu in izkoriščanju mineralnih virov (zakon o rudarstvu), kakor je bil spremenjen, Ministrstvo za okolje Češke republike poziva pravne ali fizične osebe, pooblaščene za izvajanje rudarske dejavnosti (vložniki), da predložijo konkurenčno vlogo za predhodno dovoljenje za določitev območja izkoriščanja na zgoraj opredeljenem območju.

Organ, pristojen za sprejetje odločitve, je Ministrstvo za okolje. Merila, pogoji in zahteve iz člena 5(1) in (2) ter člena 6(2) zgoraj navedene direktive so v celoti določeni v češki zakonodaji v Zakonu št. 44/1988 o varstvu in izkoriščanju mineralnih virov (zakon o rudarstvu), kakor je bil spremenjen.

Vloge se lahko oddajo v 90 dneh po objavi tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije tako, da se pošljejo na naslov Ministrstva za okolje:

RNDr. Martin Holý

ředitel odboru geologie

Ministerstvo životního prostředí

Vršovická 65

100 10 Praha 10

ČEŠKA

Vloge, ki bodo prispele po navedene roku, ne bodo upoštevane. Odločitev o vlogah bo sprejeta najpozneje v dvanajstih mesecih po tem roku. Dodatne informacije Vam lahko posreduje oddelek za geologijo na e-naslovu: martin.holy@mzp.cz.

Obvestilo Ministrstva za gospodarski razvoj Češke republike – na podlagi člena 3(2) Direktive 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov

(2022/C 426/11)

V skladu s členom 3, odstavek 2, Direktive 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov Ministrstvo za okolje obvešča, da je prejelo vlogo za izdajo predhodnega dovoljenja za predlog določitve območja izkoriščanja Stonava I za izkoriščanje nahajališča vnetljivega zemeljskega plina, vezanega na premogovniške plasti rudnika 9. maja, št. nahajališča 070200. Vloga se nanaša na območje večkotne oblike s površino približno 11,507524 km2. Nahaja se na katastrskem območju občin Karviná-Doly, Stonava, Albrechtice u Českého Těšína in Horní Suchá v Moravsko-šlezijski pokrajini (severovzhodni del Češke republike), kakor je opredeljeno na priloženem zemljevidu.

V skladu z navedeno direktivo in členom 24 Zakona št. 44/1988 Sb. o varstvu in izkoriščanju mineralnih virov (zakon o rudarstvu), kakor je bil spremenjen, Ministrstvo za okolje Češke republike poziva pravne ali fizične osebe, pooblaščene za izvajanje rudarske dejavnosti (vložniki), da predložijo konkurenčno vlogo za predhodno dovoljenje za določitev območja izkoriščanja na zgoraj opredeljenem območju.

Organ, pristojen za sprejetje odločitve, je Ministrstvo za okolje. Merila, pogoji in zahteve iz člena 5(1) in (2) ter člena 6(2) zgoraj navedene direktive so v celoti določeni v češki zakonodaji v Zakonu št. 44/1988 o varstvu in izkoriščanju mineralnih virov (zakon o rudarstvu), kakor je bil spremenjen.

Vloge se lahko oddajo v 90 dneh po objavi tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije tako, da se pošljejo na naslov Ministrstva za okolje:

RNDr. Martin Holý

ředitel odboru geologie

Ministerstvo životního prostředí

Vršovická 65

100 10 Praha 10

ČEŠKA

Vloge, ki bodo prispele po navedene roku, ne bodo upoštevane. Odločitev o vlogah bo sprejeta najpozneje v dvanajstih mesecih po tem roku. Dodatne informacije Vam lahko posreduje oddelek za geologijo na e-naslovu: martin.holy@mzp.cz.

Popravek objave Obrestna mera, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja: – 2,00 % 1. november 2022 – Menjalni tečaji eura

( Uradni list Evropske unije C 421 z dne 4. novembra 2022 )

(2022/C 426/12)

Naslovnica in stran 52, naslov:

besedilo:

se glasi: