(1)

Finančni sistem Unije se je doslej izkazal za odpornega na vse večje geopolitične napetosti in gospodarsko negotovost. Vendar se je verjetnost uresničitve tveganja skrajnih dogodkov (dogodkov z roba statistične porazdelitve) od začetka leta 2022 povečala, položaj pa se je zaradi nedavnih geopolitičnih dogodkov še poslabšal. Tveganja za finančno stabilnost se lahko uresničijo hkrati in z medsebojno interakcijo okrepijo vpliv posameznega tveganja. Naraščajoče geopolitične napetosti so povzročile zvišanje cen energije, kar je povzročilo finančne težave podjetjem in gospodinjstvom, ki še vedno okrevajo po negativnih gospodarskih posledicah pandemije COVID-19. Poleg tega nepričakovano visoka inflacija zaostruje finančne pogoje.

(2)

Ta gibanja negativno vplivajo na makroekonomske obete v Uniji. Napovedi rasti bruto domačega proizvoda (BDP) so bile za leto 2023 popravljene navzdol, verjetnost recesije pozimi 2022/2023 pa se je povečala. Tveganje poslabšanja rezultatov se med državami članicami razlikuje, zlasti ker so različno odvisne od uvoza energije iz Rusije in zaradi različne energetske intenzivnosti proizvodnih verig. Nasploh je verjetnost uresničitve tveganja skrajnih dogodkov odvisna od nadaljnjega stopnjevanja geopolitičnih napetosti, obsega in trajanja gospodarskega upada ter nadaljnje visoke inflacije.

(3)

Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB) je na začetku letošnjega leta izrazil zaskrbljenost zaradi povečane negotovosti in večje verjetnosti uresničitve tveganja skrajnih dogodkov (4). Zaradi nadaljnjega naraščanja tveganj za finančno stabilnost je zdaj upravičeno izdati splošno opozorilo v skladu z mandatom ESRB. Ugotovljena so bila tri resna sistemska tveganja za finančno stabilnost.

(4)

Prvič, poslabšanje makroekonomskih obetov skupaj z zaostrovanjem pogojev financiranja pomeni ponovno povečanje obremenitev za bilance stanja nefinančnih družb in gospodinjstev, zlasti v sektorjih in državah članicah, ki jih hitro naraščajoče cene energije najbolj prizadenejo. Ta gibanja negativno vplivajo na sposobnost nefinančnih družb in gospodinjstev za servisiranje dolgov.

(5)

Drugič, še naprej so visoka tveganja za finančno stabilnost zaradi strmega padca cen premoženja. To lahko povzroči velike izgube iz vrednotenja po tekočih tržnih cenah, kar lahko poveča volatilnost na trgu in povzroči pritiske na likvidnost. Poleg tega sta povečanje ravni in volatilnosti cen energentov in primarnih surovin povzročila obsežne pozive h kritju za udeležence na teh trgih. To je ustvarilo pritiske na likvidnost nekaterih udeležencev.

(6)

Tretjič, poslabšanje makroekonomskih obetov negativno vpliva na kakovost sredstev in obete glede dobičkonosnosti kreditnih institucij. Čeprav je evropski bančni sektor kot celota dobro kapitaliziran, bi izrazito poslabšanje makroekonomskih obetov pomenilo ponovno povečanje kreditnega tveganja v času, ko nekatere kreditne institucije še vedno rešujejo težave s kakovostjo sredstev, povezane s pandemijo COVID-19. Na odpornost kreditnih institucij vplivajo tudi strukturni dejavniki, vključno s presežno zmogljivostjo, konkurenco novih ponudnikov finančnih storitev ter izpostavljenostjo kibernetskim in podnebnim tveganjem.

(7)

ESRB je poleg teh treh resnih sistemskih tveganj za finančno stabilnost ugotovil tudi naslednja povišana sistemska tveganja.

(8)

Ranljivosti v sektorju stanovanjskih nepremičnin so se v prvi polovici leta 2022 v številnih državah članicah še povečale zaradi živahne rasti cen stanovanjskih nepremičnin in hipotekarnih posojil, zaradi česar se dodatno kopičijo ciklična tveganja. Vendar se lahko pričakuje, da bodo naraščajoče hipotekarne obrestne mere in poslabšanje sposobnosti servisiranja dolgov zaradi zmanjšanja realnega dohodka gospodinjstev povzročili pritisk na nižanje cen stanovanj in uresničitev cikličnih tveganj.

(9)

Poslabšanje makroekonomskih obetov stopnjuje tudi izzive za sektor poslovnih nepremičnin, in sicer zaradi naraščajočih stroškov financiranja in cen gradnje, ozkih grl pri ponudbi gradbenega materiala ter strukturnih trendov, kot je manjše povpraševanje po pisarniških prostorih. Ker so stopnje dobička v sektorju poslovnih nepremičnin v Uniji že zdaj nizke, bi lahko zaradi teh gibanj nekateri obstoječi ali načrtovani naložbeni projekti za poslovne nepremičnine postali nedobičkonosni, kar bi povečalo tveganje neplačila in zaskrbljenost glede nedonosnih posojil, povezanih s poslovnimi nepremičninami, ki so že zdaj visoka in se še povečujejo.

(10)

Zaradi vojne v Ukrajini se je povečala verjetnost obsežnih kibernetskih incidentov, ki lahko povzročijo motnje v kritični gospodarski in finančni infrastrukturi ter ovirajo zagotavljanje ključnih gospodarskih in finančnih storitev.

(11)

Upočasnitev gospodarske rasti in zaostrovanje finančnih pogojev negativno vplivata na srednjeročno dinamiko državnega dolga. Visok javni dolg je še vedno med glavnimi makroekonomskimi ranljivostmi v več državah članicah.

(12)

Povečanje sistemskih tveganj za finančno stabilnost zahteva odločen odziv politike. Ohranjanje ali krepitev odpornosti finančnega sektorja Unije ostaja ključno za zagotovitev njegove zmožnosti, da podpre realno gospodarstvo, če in ko se uresničijo tveganja za finančno stabilnost.

(13)

Nadzorni organi Unije in nacionalni nadzorni organi v bančnem in nebančnem finančnem sektorju prispevajo k odpornosti finančnega sektorja Unije, saj v tesnem medsebojnem sodelovanju spremljajo in odpravljajo ranljivosti finančnega sistema in institucij, za katere so pristojni. Ustrezni organi bi morali ob uresničitvi teh tveganj uporabiti vsa mikrobonitetna in makrobonitetna orodja za to, da jih omejijo in ublažijo njihove posledice. Kadar makrobonitetna orodja niso na voljo, bodo organi morda morali za zmanjšanje tveganj za finančno stabilnost in preprečitev oslabitve trgov uporabiti svoja nadzorna pooblastila. S tesnim usklajevanjem med ustreznimi organi bi povečali učinkovitost in uspešnost odzivov politik, zlasti za obravnavanje medsektorskih in čezmejnih tveganj, obenem pa preprečili procikličnost, razdrobljenost trga in negativne zunanje posledice za druge države članice.

(14)

Kreditne institucije lahko delujejo kot prva obrambna linija, če pri oblikovanju rezervacij in načrtovanju kapitala ustrezno upoštevajo pričakovane in nepričakovane izgube zaradi poslabšanja okolja tveganja. To vključuje proaktivno in redno prilagajanje njihovih projekcij kapitala po osnovnem in neugodnem scenariju. Pri zadnjem bi bilo treba upoštevati dovolj konservativne in posodobljene makroekonomske scenarije, ob predpostavki resnih, vendar verjetnih dalj časa trajajočih obremenitev. Kreditne institucije bi morale zagotoviti tudi dobro prepoznavnost svojih kratkoročnih likvidnostnih tveganj in konkretne načrte ukrepanja v nepredvidljivih okoliščinah za obvladovanje teh tveganj. To je ključno tudi za soočenje z morebitno uresničitvijo tveganj za finančno stabilnost in ohranitev zaupanja trga v kreditne institucije.

(15)

Mikrobonitetni in makrobonitetni kapitalski blažilniki, ki so skladni z ravnjo tveganj, dopolnjujejo skrbno upravljanje tveganj kreditnih institucij in pripomorejo k zagotavljanju odpornosti kreditnih institucij. Nekateri nacionalni organi so že poostrili makrobonitetne politike, drugi pa trenutno preučujejo možnost uporabe makrobonitetnih politik pri obravnavanju ranljivosti. Ohranitev ali nadaljnja krepitev makrobonitetnih blažilnikov bi pripomogla k odpornosti kreditnih institucij in organom omogočila sprostitev teh blažilnikov, če in ko se tveganja uresničijo in negativno vplivajo na bilance stanja kreditnih institucij. S tem bi se okrepila sposobnost kreditnih institucij za pokrivanje izgub ob hkratnem nadaljnjem zagotavljanju kritičnih storitev realnemu gospodarstvu. Pri odločitvah o makrobonitetni politiki bi bilo treba upoštevati specifične makrofinančne obete vsake države članice in razmere v njenem bančnem sektorju, da se omeji tveganje procikličnosti.

(16)

Obravnavati bi bilo treba tudi tveganja za finančno stabilnost zunaj bančnega sektorja. Pri tem je treba obravnavati ranljivosti ter povečati odpornost nebančnih finančnih institucij in tržnega financiranja. Ključno je obvladovanje pritiskov na likvidnost in financiranje nefinančnih družb, ki sodelujejo na trgih izvedenih finančnih instrumentov na energente. Ne bi pa smeli omiliti bonitetnih zahtev za centralni kliring. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti tudi strukturnim likvidnostnim neskladjem v nekaterih vrstah investicijskih skladov. Tudi upravljavce skladov bi bilo treba spodbujati k temu, da po potrebi uporabijo orodja za upravljanje z likvidnostjo. Kar zadeva zavarovalništvo, se zaradi preobremenjenih bilanc gospodinjstev povečuje tveganje izteka zavarovalnih pogodb, zaradi česar bi se lahko povečala vrzel v zaščiti, hkrati pa je zato pomembno spremljanje likvidnosti.

(17)

Nebančne finančne institucije lahko s tem, da pri upravljanju tveganj ustrezno upoštevajo poslabšanje okolja tveganja, in z upoštevanjem smernic in pričakovanj nadzornikov same dodatno okrepijo svojo odpornost in pomagajo preprečiti uresničitev tveganja skrajnih dogodkov. Za investicijske sklade to na primer pomeni pozorno spremljanje in obravnavanje morebitnih čezmernih likvidnostnih neskladij ali finančnih vzvodov; za centralne nasprotne stranke, klirinške člane in njihove stranke to pomeni spremljanje izpostavljenosti iz naslova izvedenih finančnih instrumentov ter obravnavanje tveganja koncentracije in procikličnosti praks kritja v verigi centralnih nasprotnih strank, klirinških članov in njihovih strank; za zavarovatelje pa to pomeni pozorno spremljanje tržnega in likvidnostnega tveganja, ki bi se lahko uresničila v primeru povečane volatilnosti na trgu in velike negotovosti.

(18)

ESRB je večkrat opozoril (5), da imajo organi zaradi pomanjkanja orodij omejene možnosti za obravnavanje tveganj za finančno stabilnost zunaj bančnega sektorja. Pozval je, naj se organom zagotovijo taka orodja, na primer v okviru pregleda pravil skrbnega in varnega poslovanja za investicijske sklade in zavarovatelje. Zaradi trenutnega okolja povišanega tveganja je to še bolj nujno –

(a)

„ustrezni organi“ pomeni:

(b)

„evropski nadzorni organi“ pomeni Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (9), skupaj z Evropskim nadzornim organom (Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine), ustanovljenim z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (10), in Evropskim nadzornim organom (Evropskim organom za vrednostne papirje in trge), ustanovljenim z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (11);

(c)

„nacionalni nadzorni organ“ pomeni pristojni ali nadzorni organ v državi članici, kakor je določen v členu 4(1), točka 40, Uredbe (EU) št. 575/2013 in členu 3(1), točka 36, Direktive 2013/36/EU; v členu 13, točka 10, Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta (12), v členu 67(1) Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (13) in v členu 22(1) Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (14).

—

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32022M10923. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do prava EU.

—

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32022M10922. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do prava EU.

1.

2.

3.

4.

5.

„Pomoč iz tega oddelka se lahko doda regionalni pomoči za naložbe, ki jo je treba priglasiti, in se kumulira z drugimi vrstami pomoči pod pogoji iz točke 20 tega začasnega okvira. Pomoč, dodeljena na podlagi začasnega kriznega okvira (*1), se ne sme kumulirati s pomočjo, dodeljeno za iste upravičene stroške na podlagi tega oddelka. Skupni znesek pomoči v nobenem primeru ne sme presegati 100 % upravičenih stroškov. Zato je kumulacija z drugimi instrumenti pomoči, ki omogočajo kritje vrzeli v financiranju, izključena.

(*1)  UL C 131I, 24.3.2022, str. 1.“;"

6.