ISSN 1977-1045 |
||
Uradni list Evropske unije |
C 399 |
|
Slovenska izdaja |
Informacije in objave |
Letnik 65 |
Vsebina |
Stran |
|
|
IV Informacije |
|
|
INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE |
|
|
Evropska komisija |
|
2022/C 399/01 |
||
2022/C 399/02 |
SL |
|
IV Informacije
INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
Evropska komisija
17.10.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 399/1 |
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU IN RAČUNSKEMU SODIŠČU
Konsolidirani zaključni račun Evropske unije za proračunsko leto 2021
(2022/C 399/01)
VSEBINA
PREDGOVOR | 2 |
GLAVNI FINANČNI POUDARKI LETA | 3 |
IZJAVA, PRILOŽENA KONSOLIDIRANEMU ZAKLJUČNEMU RAČUNU | 31 |
KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI IN POJASNILA | 32 |
BILANCA STANJA | 33 |
IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA | 34 |
IZKAZ DENARNIH TOKOV | 35 |
IZKAZ SPREMEMB V ČISTIH SREDSTVIH | 37 |
POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM | 38 |
POROČILA O IZVRŠEVANJU PRORAČUNA IN POJASNILA | 146 |
GLOSAR | 232 |
SEZNAM KRATIC | 236 |
PREDGOVOR
V letu 2021 je Evropa kljubovala trenutni pandemiji. Solidarnost je bila ključna za obvladovanje izziva COVID-19 ter blaženje njegovega gospodarskega in socialnega učinka. Evropski proračun je uporabil vsa razpoložljiva sredstva, da bi se zagotovila podpora državljanom, podjetjem in državam članicam ter omogočilo, da bo Evropa pripravljena na prihodnost: da bo bolj zelena, bolj digitalna in odpornejša.
Evropska unija je začela izvajati namenski instrument za okrevanje NextGenerationEU, da bi podprla okrevanje Evrope in bila kos trenutnim in prihodnjim izzivom. Z izjemnimi zneski financiranja, zbranimi na finančnih trgih od junija 2021, je proračun EU ponovno dokazal, da je pomembno orodje, ki je na voljo Uniji za spopadanje s kriznimi razmerami in zagotavljanje jasne dodatne vrednosti življenju ljudi.
Poleg tega je program SURE (evropski instrument za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah) v državah članicah še naprej pomagal ohranjati zaposlitev in delovna mesta za ljudi, ki jih je prizadela pandemija.
Poleg reševanja krize s hitrimi odzivi in stalnimi prilagoditvami na politične in finančne razmere je Evropska unija izpolnila obljubo in uresničila cilje svoje politike. Zato je na najboljši način izkoristila proračun za leto 2021, ki je prvi v sedanjem večletnem finančnem okviru, pri čemer je izvrševanje proračuna znašalo 268,3 milijarde EUR v prevzetih obveznostih.
Veseli me, da vam lahko predstavim zaključni račun Evropske unije za leto 2021. V njem je predstavljen popoln pregled financiranja EU in izvrševanja proračuna EU v preteklem letu, vključno s podatki o pogojnih obveznostih, finančnih obveznostih in drugih obveznostih Unije. Konsolidirani zaključni račun Evropske unije je del celovitega svežnja finančnih poročil in poročil o odgovornosti Komisije ter bistven del našega visoko razvitega sistema davčne preglednosti in odgovornosti.
Johannes HAHN
komisar za proračun in človeške vire
GLAVNI FINANČNI POUDARKI LETA
Cilj tega oddelka finančnih poudarkov, ki se pripravi na podlagi načel, opisanih v smernicah priporočene prakse št. 2 „Razprava o računovodskih izkazih in njihova analiza“ Odbora za mednarodne računovodske standarde za javni sektor, je pomagati bralcem, da razumejo, kako se operativne, finančne in naložbene dejavnosti EU odražajo v različnih elementih konsolidiranih računovodskih izkazov EU. Informacije, predstavljene v tem oddelku, niso bile revidirane. Zaradi zaokroževanja na milijon eurov lahko nastane vtis, da se vsote nekaterih finančnih podatkov v spodnjih razpredelnicah ne izidejo. |
KAZALO
1. |
KLJUČNI PODATKI IN GLAVNI POUDARKI LETA | 4 |
2. |
VEČLETNI FINANČNI OKVIR ZA OBDOBJE 2021–2027 IN INSTRUMENT NextGenerationEU | 6 |
2.1 |
Večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 in instrument NextGenerationEU – Ključni podatki | 6 |
2.2 |
Instrument NextGenerationEU – pregled | 7 |
2.3 |
Finančni položaj instrumenta NextGenerationEU na dan 31. decembra 2021 | 8 |
3. |
POVZETEK IZVRŠEVANJA PRORAČUNA | 13 |
3.1 |
Prihodki | 13 |
3.2 |
Odhodki | 15 |
4. |
FINANČNI INSTRUMENTI IN PRORAČUNSKA JAMSTVA | 16 |
4.1 |
Finančni instrumenti, ki se financirajo iz proračuna EU | 16 |
4.2 |
Proračunska jamstva: Finančna sredstva v jamstvenih skladih | 17 |
4.3 |
Posojila in z njimi povezana najeta posojila za programe finančne pomoči | 17 |
4.4 |
Proračunske pogojne obveznosti za programe finančne pomoči | 21 |
5. |
ANALIZA RAČUNOVODSKIH IZKAZOV | 21 |
5.1 |
PRIHODKI | 21 |
5.2 |
ODHODKI | 23 |
5.3 |
SREDSTVA | 23 |
5.4 |
OBVEZNOSTI | 26 |
6. |
POLITIČNI IN FINANČNI OKVIR, UPRAVLJANJE IN ODGOVORNOST EU | 27 |
6.1 |
POLITIČNI IN FINANČNI OKVIR | 27 |
6.2 |
UPRAVLJANJE IN ODGOVORNOST | 29 |
1. KLJUČNI PODATKI IN GLAVNI POUDARKI LETA
Konsolidirani računovodski izkazi
Konsolidirani računovodski izkazi EU zajemajo več kot 50 subjektov (vključno z Evropskim parlamentom, Svetom, Komisijo in agencijami EU) in se pripravijo v skladu z najvišjimi razpoložljivimi standardi, tj. mednarodnimi računovodskimi standardi za javni sektor (MRSJS).
Leto 2021, ki je bilo prvo leto večletnega finančnega okvira EU za obdobje 2021–2027, je bilo izjemno v številnih pogledih. Kot je razvidno iz bilance stanja spodaj in nadaljnjih podrobnosti v analizi računovodskih izkazov (oddelek 5), sta na konsolidirane računovodske izkaze EU za leto 2021 vplivala zlasti uspešen začetek izvajanja instrumenta NextGenerationEU v letu 2021 (71,6 milijarde EUR, izplačanih državam članicam) ter dodatno najemanje in dajanje posojil v okviru instrumenta SURE (50,0 milijarde EUR):
(v milijardah EUR) |
||||
|
2021 |
2020 |
||
SREDSTVA |
|
|
||
Finančna sredstva |
188,6 |
113,1 |
||
Predhodno financiranje |
93,4 |
62,7 |
||
Terjatve |
72,4 |
74,5 |
||
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki |
44,9 |
16,7 |
||
Opredmetena osnovna sredstva in druga sredstva |
14,7 |
13,0 |
||
Skupaj |
414,1 |
280,0 |
||
OBVEZNOSTI |
|
|
||
Pozaposlitveni prejemki |
122,5 |
116,0 |
||
Finančne obveznosti |
246,1 |
95,0 |
||
Obveznosti iz poslovanja |
46,4 |
32,4 |
||
Vnaprej vračunani stroški |
78,1 |
64,6 |
||
Druge obveznosti |
3,3 |
5,4 |
||
Skupaj |
496,4 |
313,5 |
||
ČISTA SREDSTVA |
|
|
||
Rezerve |
1,3 |
5,1 |
||
Zneski, ki bodo vpoklicani od držav članic |
(83,6 ) |
(38,5 ) |
||
Skupaj |
(82,3 ) |
(33,4 ) |
||
|
Uspešen začetek izvajanja instrumenta NextGenerationEU
Izplačila v okviru instrumenta NextGenerationEU – 71,6 milijarde EUR, razdeljenih med:
⇨ |
glej Finančni položaj instrumenta NextGenerationEU na dan 31. decembra 2021, oddelek 2.3 |
2. VEČLETNI FINANČNI OKVIR ZA OBDOBJE 2021–2027 IN INSTRUMENT NextGenerationEU
2.1 VEČLETNI FINANČNI OKVIR ZA OBDOBJE 2021–2027 IN INSTRUMENT NextGenerationEU – KLJUČNI PODATKI
Dolgoročni proračun EU za obdobje 2021–2027 znaša skupaj z instrumentom za okrevanje NextGenerationEU 2,018 bilijona EUR v tekočih cenah (1,8 bilijona EUR v cenah iz leta 2018). Ta finančni odziv na krizo, kakršnega še ni bilo, bo pomagal popraviti gospodarsko in socialno škodo, ki jo je povzročila pandemija COVID-19, ter usmerjati prehod na bolje zeleno, digitalno in trajnostno Evropo.
Sveženj sestavljajo dolgoročni proračun, večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027, ki zajema 1,211 bilijona EUR v tekočih cenah (1,074 bilijona EUR v cenah iz leta 2018), skupaj z začasnim instrumentom za okrevanje NextGenerationEU v višini 806,9 milijarde EUR v tekočih cenah (750 milijard EUR v cenah iz leta 2018).
To je resnično posodobljen proračun:
— |
več kot 50 % skupnega zneska naslednjega dolgoročnega proračuna in instrumenta NextGenerationEU bo podpiralo posodobitev Evropske unije z raziskavami in inovacijami, pravičnim podnebnim in digitalnim prehodom, pripravljenostjo ter ukrepi za okrevanje in odpornost. |
— |
30 % sredstev iz proračuna EU bo porabljenih za boj proti podnebnim spremembam, kar je največji delež do zdaj največjega proračuna EU. |
— |
20 % sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost (RRF), kar predstavlja 90 % instrumenta NextGenerationEU, bo vloženih v digitalno preobrazbo. |
— |
V letih 2026 in 2027 bo 10 % letnih izdatkov v okviru dolgoročnega proračuna prispevalo k zaustavitvi in obrnitvi trenda zmanjševanja biotske raznovrstnosti ter |
— |
prvič doslej imajo nove in okrepljene prednostne naloge največji delež v dolgoročnem proračunu, tj. 32 %. |
Politične prednostne naloge, na katerih temelji večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027
Politične prednostne naloge so opredeljene v političnih usmeritvah, ki jih določi predsednik oz. predsednica Komisije. Komisija predsednice Ursule von der Leyen, ki je nastopila mandat 1. decembra 2019, se osredotoča na naslednjih šest glavnih ciljev:
6 GLAVNIH CILJEV
Evropski zeleni dogovor
— |
postati prva podnebno nevtralna celina |
Evropa, pripravljena na digitalno dobo
— |
opolnomočiti ljudi s tehnologijami nove generacije |
Gospodarstvo za ljudi
— |
prizadevanje za socialno pravičnost in blaginjo |
Močnejša Evropa v svetu
— |
večje ambicije Evrope z okrepitvijo naše edinstvene blagovne znamke odgovornega svetovnega voditelja |
Spodbujanje evropskega načina življenja
— |
zgraditi Unijo enakosti, v kateri imamo vsi enake priložnosti |
Nova spodbuda za evropsko demokracijo
— |
spodbujanje, varovanje in krepitev naše demokracije |
2.2 INSTRUMENT NextGenerationEU – PREGLED
Instrument NextGenerationEU s proračunom v višini 806,9 milijarde EUR je namenjen pomoči pri odpravi neposredne gospodarske in socialne škode, ki jo je povzročila pandemija COVID-19, tako da se bo zgradila Evropa, ki bo bolj zelena, bolj digitalna, odpornejša ter bolje pripravljena na današnje in prihodnje izzive.
Del sredstev v višini do 338,0 milijarde EUR je zagotovljenih v obliki nepovratne podpore ali nepovratnih sredstev. Drugi del v višini do 385,8 milijarde EUR je porabljen za posojila Unije posameznim državam članicam. Ta posojila bodo šele po obdobju večletnega finančnega okvira začele odplačevati tiste države članice, trenutna posojila katerih zapadejo na primer šele leta 2051 (glej oddelek 2.3.3), odplačevanje pa bo trajalo daljše časovno obdobje.
Poleg tega instrument NextGenerationEU krepi številne obstoječe programe in politike EU, kot so:
— |
kohezijska politika v okviru pomoči pri okrevanju za kohezijo in območja Evrope (REACT-EU) za pomoč pri obravnavanju gospodarskih posledic COVID-19 v prvih letih okrevanja; |
— |
Sklad za pravični prehod, da bi prehod na podnebno nevtralnost ustrezal vsem; |
— |
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja za dodatno podporo kmetom; |
— |
program InvestEU za podporo našim podjetjem pri naložbenih prizadevanjih; |
— |
program Obzorje Evropa, da bi lahko EU financirala še več odličnosti na področju raziskav ter |
— |
rescEU, ki zagotavlja, da bi se lahko mehanizem EU na področju civilne zaščite odzival na izredne razmere velikega obsega. |
2.3 FINANČNI POLOŽAJ INSTRUMENTA NextGenerationEU NA DAN 31. DECEMBRA 2021
2.3.1 Pregled
Komisija je od začetka izvajanja financiranja v okviru instrumenta NextGenerationEU dne 15. junija 2021 do konca leta 2021 zbrala 71,0 milijarde EUR za dolgoročno financiranje predvsem z izdajo obveznic v obliki sindiciranih transakcij. Poleg tega ima Komisija od decembra 2021 neporavnane kratkoročne menice EU v višini 20 milijard EUR. Do konca leta 2021 je Komisija izplačala skupno 71,6 milijarde EUR finančne podpore. Večina tega zneska, tj. 64,3 milijarde EUR, je bila izplačana 20 državam članicam v okviru RRF (od tega 46,4 milijarde EUR v obliki nepovratne podpore in 18,0 milijarde EUR v obliki posojil). Nadaljnjih 7,2 milijarde EUR je bilo izplačanih v obliki plačil večletnega finančnega okvira na podlagi obstoječih programov. Preostala likvidna sredstva v višini 19,4 milijarde EUR so zadržana na bančnem računu instrumenta NextGenerationEU pri ECB in na osrednjem zakladniškem računu Komisije do izplačila v proračun za programe večletnega finančnega okvira.
Instrument NextGenerationEU – neporavnana najeta posojila in izplačila na dan 31. decembra 2021
2.3.2 Najeta posojila
Komisija za izpolnitev potreb po financiranju v okviru instrumenta NextGenerationEU izdaja vrednostne papirje na mednarodnih kapitalskih trgih. Na podlagi diverzificirane strategije financiranja združuje uporabo različnih instrumentov in tehnik financiranja ter odprto in pregledno komunikacijo z udeleženci na trgu.
Leta 2021 je letni sklep o zadolževanju (1) Komisiji omogočil, da je lahko izdala do 125 milijard EUR dolgoročnega financiranja in da so terjatve znašale največ 60 milijard EUR v obliki kratkoročnega financiranja.
Dolgoročno financiranje – sindicirane transakcije in prodaja obveznic EU na dražbi
Komisija si je od 31. decembra 2021 s petimi izdajami obveznic v obliki sindiciranih transakcij (vključno z eno transakcijo v dveh tranšah) izposodila 66,0 milijarde EUR, s prodajo obveznic EU na dražbi pa tudi 5,0 milijarde EUR:
(v milijardah EUR) |
||||
Transakcije dolgoročnega financiranja (vključno s posebnimi izdajami) |
Zapadlost |
Izdane/zbrano |
Odplačana posojila ob koncu leta skupaj |
Neodplačana posojila ob koncu leta |
Instrument NextGenerationEU#1 |
4.7.2031 |
20,0 |
0,0 |
20,0 |
Instrument NextGenerationEU#2a (vključno s posebnimi izdajami) |
6.7.2026 |
11,5 |
0,0 |
11,5 |
Instrument NextGenerationEU#2b |
6.7.2051 |
6,0 |
0,0 |
6,0 |
Instrument NextGenerationEU#3 |
4.7.2041 |
10,0 |
0,0 |
10,0 |
Instrument NextGenerationEU#4 (vključno s posebnimi izdajami) |
4.10.2028 |
11,5 |
0,0 |
11,5 |
Zelena obveznica instrumenta NextGenerationEU #1 |
4.2.2037 |
12,0 |
0,0 |
12,0 |
Skupaj |
|
71,0 |
0,0 |
71,0 |
S prvo sindicirano transakcijo junija 2021 je bilo zbranih 20,0 milijarde EUR. To je bila doslej največja izdaja institucionalnih obveznic v Evropi, največja institucionalna transakcija posamezne tranše in največji znesek, ki ga je EU doslej zbrala v eni sami transakciji.
Komisija je oktobra 2021 izdala prvo zeleno obveznico instrumenta NextGenerationEU, s katero je zbrala 12,0 milijarde EUR, ki se bodo uporabili izključno za zelene in trajnostne naložbe po vsej EU. S to izdajo, ki je predstavljala doslej največjo izdajo zelenih obveznic na svetu, je bila ustvarjena prepoznavnost zelenih politik, financiranih z zelenimi obveznicami, podprta pa sta bila evropski zeleni dogovor in zeleni prehod. Izdaja zelenih obveznic zahteva izvajanje poročanja o natančni porabi prihodkov zelene obveznice in o vplivu naložb, ki se financirajo z zelenimi obveznicami.
Kratkoročno financiranje – prodaja menic EU na dražbi
Neporavnani znesek kratkoročnega financiranja, ki je bil zbran s prodajo menic EU na dražbi, katerih zapadlost znaša tri ali šest mesecev, je dne 31. decembra 2021 znašal 20,0 milijarde EUR:
(v milijardah EUR) |
|
Prodaja menic EU na dražbi |
Neodplačana posojila ob koncu leta |
Zapadlost 3 mesecev |
8,5 |
Zapadlost 6 mesecev |
11,5 |
Skupaj |
20,0 |
Medtem ko bodo sindicirane transakcije ostale temelj programa izdaje instrumenta NextGenerationEU, bo vsaj v začetnih fazah zmogljivost za hitro in poceni zbiranje denarja s prodajo na dražbi znatno povečala zmožnost Komisije, da zadosti svojim potrebam po plačilih v okviru instrumenta NextGenerationEU pod najugodnejšimi pogoji za proračun Unije in/ali upravičene države članice.
Poleg tega je bilo kratkoročno financiranje v višini 16 milijard EUR zbrano s transakcijami denarnega trga, pri čemer se bile vse ob koncu leta odplačane.
2.3.3 Izplačila
Komisija je do konca leta 2021 prejela načrte za okrevanje in odpornost 26 držav članic, od katerih jih je bilo 22 ocenjenih pozitivno, pozneje pa jih je odobril Svet (Belgija, Hrvaška, Ciper, Češka, Danska, Nemčija, Grčija, Španija, Portugalska, Francija, Irska, Italija, Latvija, Luksemburg, Avstrija, Slovaška, Litva, Malta, Slovenija, Romunija, Estonija in Finska). Štiri nadaljnje države članice (Bolgarija, Madžarska, Poljska in Švedska) so predložile načrte, ki so se ob koncu leta še ocenjevali. En nadaljnji načrt (Nizozemska) pa še ni bil predložen. Skupna finančna podpora, odobrena na podlagi 22 odobrenih načrtov, je znašala 291,2 milijarde EUR nepovratne podpore (od katere so sporazumi o financiranju, podpisani do konca leta, zajemali 195,4 milijarde EUR) in 153,9 milijarde EUR podpore v obliki finančnih posojil (od katere so sporazumi o posojilu, podpisani do konca leta, zajemali 153,2 milijarde EUR).
Nepovratna podpora
Komisija je leta 2021 izplačala skupaj 46,4 milijarde EUR nepovratne podpore 20 od 22 držav članic s predloženimi in odobrenimi načrti za okrevanje in odpornost. Od tega zneska je bilo 36,4 milijarde EUR plačanih v obliki predhodnega financiranja. Potem ko je Španija izpolnila mejnike, je bilo pred koncem leta izplačanih nadaljnjih 10 milijard EUR, pri čemer je bilo obračunanih 1,5 milijarde EUR prvotnega predhodnega financiranja. Nadaljnjih 0,3 milijarde EUR v obliki predhodnega financiranja, povezanega z nepovratno podporo Finski, ob koncu leta še ni bilo izplačanih. V primeru Irske je bila odobrena nepovratna podpora v višini 1,0 milijarde EUR, vendar pa ob koncu leta ni bil podpisan noben sporazum o financiranju.
(v milijardah EUR) |
||||
Država članica |
Največja nepovratna podpora (2) |
Skupaj podpisana na dan 31.12.2021 |
Proračunske obveznosti leta 2021 |
Skupaj izplačana na dan 31.12.2021 |
Avstrija |
3,5 |
2,2 |
1,1 |
0,4 |
Belgija |
5,9 |
3,6 |
1,8 |
0,8 |
Hrvaška |
6,3 |
4,6 |
2,3 |
0,8 |
Ciper |
1,0 |
0,8 |
0,4 |
0,1 |
Češka |
7,0 |
3,5 |
1,8 |
0,9 |
Danska |
1,6 |
1,3 |
0,6 |
0,2 |
Estonija |
1,0 |
0,8 |
0,4 |
0,1 |
Finska |
2,1 |
— (†) |
0,8 |
— (†) |
Francija |
39,4 |
24,3 |
12,0 |
5,1 |
Nemčija |
25,6 |
16,3 |
8,1 |
2,3 |
Grčija |
17,8 |
13,5 |
6,7 |
2,3 |
Irska |
1,0 |
— (‡) |
0,5 |
— |
Italija |
68,9 |
47,9 |
23,7 |
9,0 |
Latvija |
1,8 |
1,6 |
0,8 |
0,2 |
Litva |
2,2 |
2,1 |
1,0 |
0,3 |
Luksemburg |
0,1 |
0,1 |
0,0 |
0,0 |
Malta |
0,3 |
0,2 |
0,1 |
0,0 |
Portugalska |
13,9 |
9,8 |
4,8 |
1,8 |
Romunija |
14,2 |
10,2 |
5,1 |
1,9 |
Slovaška |
6,3 |
4,6 |
2,3 |
0,8 |
Slovenija |
1,8 |
1,3 |
0,6 |
0,2 |
Španija |
69,5 |
46,6 |
23,1 |
19,0 |
Odobrena |
291,2 |
195,4 |
98,0 |
46,4 |
Bolgarija |
6,3 |
— |
— |
— |
Madžarska |
7,2 |
— |
— |
— |
Nizozemska |
6,0 |
— |
— |
— |
Poljska |
23,9 |
— |
— |
— |
Švedska |
3,3 |
— |
— |
— |
Še neodobrena |
46,6 |
— |
— |
— |
Skupaj |
338,0 |
195,4 |
98,0 |
46,4 |
Posojila
Komisija je leta 2021 izplačala skupaj 18,0 milijarde EUR v obliki predhodnega financiranja štirim državam članicam (Ciper, Grčija, Italija in Portugalska), kar ustreza 13 % njihovih zadevnih dodeljenih posojil. Nadaljnjih 1,9 milijarde EUR v obliki predhodnega financiranja, povezanega s podporo Romuniji v obliki finančnih posojil, ob koncu leta še bilo izplačanih. V primeru Slovenije je bila odobrena podpora v obliki finančnih posojil v višini 0,7 milijarde EUR, vendar pa ob koncu leta ni bil podpisan noben sporazum o posojilu:
(v milijardah EUR) |
|||||
Država članica |
Največja podpora v obliki finančnih posojil |
Skupaj podpisana na dan 31.12.2021 |
Skupaj izplačana na dan 31.12.2021 |
Skupaj odplačana na dan 31.12.2021 |
Skupaj neodplačana na dan 31.12.2021 |
Ciper |
0,2 |
0,2 |
0,0 |
— |
0,0 |
Grčija |
12,7 |
12,7 |
1,7 |
— |
1,7 |
Italija |
122,6 |
122,6 |
15,9 |
— |
15,9 |
Portugalska |
2,7 |
2,7 |
0,4 |
— |
0,4 |
Romunija |
14,9 |
14,9 |
— (1) |
— |
— |
Slovenija |
0,7 |
— (†) |
— |
— |
— |
Odobrena |
153,9 |
153,2 |
18,0 |
— |
18,0 |
Rezerva |
231,9 |
— |
— |
— |
— |
Skupaj |
385,8 |
153,2 |
18,0 |
— |
18,0 |
V skladu s sporazumi o posojilu bodo države članice vsako leto odplačale 5 % izplačanih zneskov, prvič deset let po dnevu izplačila. Tako bodo Portugalska, Grčija, Italija in Ciper začeli posojila odplačevati od leta 2032, pri čemer bodo posojila zapadla leta 2051. Načrt odplačevanja nominalnih zneskov, ki niso poravnani ob koncu leta, je:
(v milijonih EUR) |
|||
Država članica |
Odplačilna doba |
Letno odplačilo |
Odplačilo skupaj |
Ciper |
2032–2051 |
1 |
26 |
Grčija |
2032–2051 |
83 |
1 655 |
Italija |
2032–2051 |
797 |
15 938 |
Portugalska |
2032–2051 |
18 |
351 |
Skupaj |
|
899 |
17 970 |
Prispevek instrumenta NextGenerationEU za druge programe v okviru proračuna EU
Komisija je ob koncu leta 2021 izplačala skupaj 7,2 milijarde EUR v obliki plačil za druge programe na podlagi večletnega finančnega okvira, ki so povezana predvsem z REACT-EU, ki financira Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in Evropski socialni sklad (ESS):
(v milijardah EUR) |
|||||
Program večletnega finančnega okvira |
Odobreni prispevki večletnega finančnega okvira skupaj |
Proračunske obveznosti v letu 2021 |
Skupaj izplačani na dan 31.12.2021 |
||
REACT-EU |
50,6 |
39,5 |
7,0 |
||
|
31,5 |
24,0 |
4,9 |
||
|
19,2 |
15,4 |
2,1 |
||
Sklad za pravični prehod |
10,9 |
0,0 |
0,0 |
||
Razvoj podeželja (EKSRP) |
8,1 |
2,4 |
0,1 |
||
Program InvestEU |
6,1 |
1,7 |
0,2 |
||
Obzorje Evropa |
5,4 |
1,8 |
0,0 |
||
RescEU |
2,1 |
0,1 |
0,0 |
||
Skupaj |
83,1 |
45,5 |
7,2 |
2.3.4 Likvidnost
Za posojila, zagotovljena v okviru instrumenta NextGenerationEU, ne velja strogo vzajemno načelo drugih instrumentov za finančno pomoč. Namesto tega je bila za instrument NextGenerationEU razvita diverzificirana in združena strategija financiranja, ki je zahtevala izvajanje učinkovitega upravljanja likvidnosti. Cilj likvidnosti instrumenta NextGenerationEU je zagotoviti, da zneski, ki so na bančnem računu instrumenta NextGenerationEU, zadostujejo za izpolnjevanje vseh prihodnjih potreb po izplačilih in ohranjanje opredeljenega varovala, hkrati pa preprečujejo kakršna koli presežna sredstva. Komisija je za upravljanje likvidnosti razvila orodje IT, ki omogoča vsakodnevno spremljanje računa instrumenta NextGenerationEU. Ob koncu leta 2021 so skupna sredstva na zunajproračunskem računu instrumenta NextGenerationEU znašala 18,0 milijarde EUR. Poleg tega je bilo 1,4 milijarde EUR zadržanih na osrednjem zakladniškem računu Komisije do izplačila v proračun za programe večletnega finančnega okvira.
3. |
POVZETEK IZVRŠEVANJA PRORAČUNA |
3.1 PRIHODKI
V prvotnem sprejetem proračunu EU, ki ga je predsednik Evropskega parlamenta podpisal 18. decembra 2020, je skupni znesek odobritve plačil za leto 2021 znašal 166 060 milijonov EUR, z lastnimi sredstvi pa naj bi se skupaj financiralo 156 867 milijonov EUR. Ocene prihodkov in odhodkov v prvotnem proračunu se med proračunskim letom navadno spreminjajo s spremembami proračuna. Popravki lastnih sredstev iz naslova BND zagotavljajo, da se v proračunu predvideni prihodki natanko ujemajo s predvidenimi odhodki. S tem se spoštuje načelo uravnoteženosti proračuna, zneski proračunskih prihodkov in odhodkov (odobritev plačil) pa so enaki.
Leta 2021 je bilo sprejetih šest sprememb proračuna. Ob upoštevanju teh sprememb so končni sprejeti prihodki v proračunu za leto 2021 znašali 168 011 milijonov EUR, skupni znesek, ki se je financiral z lastnimi sredstvi, pa je znašal 156 993 milijonov EUR. Prispevki držav članic so leta 2021 ostali stabilni. Povečanje odobritev plačil (1 950 milijonov EUR) se je financiralo predvsem s presežkom iz prejšnjega leta.
Prihodki prihajajo iz šestih virov (naslovov):
Naslov 1: Lastna sredstva
Zbiranje tradicionalnih lastnih sredstev (158 632 milijonov EUR) je bilo 1,0 % večje od zneskov v proračunu (156 993 milijonov EUR). To pa predvsem zaradi zbranega zneska, ki je bil v zadnjih dveh mesecih leta večji, kot se je pričakovalo.
Končna plačila držav članic iz naslova DDV, BND in plačil iz naslova odpadne plastične embalaže so bila prav tako blizu končne proračunske ocene. Razlike med napovedanimi in dejansko vplačanimi zneski so posledica razlik med tečaji eura, uporabljenimi za namene proračuna, in veljavnimi tečaji v času, ko so države članice, ki niso članice euroobmočja, dejansko izvedle plačila.
Naslov 2: Presežki, neporabljena sredstva in popravki
Presežek preteklega leta je znašal 1 769 milijonov EUR. Ta znesek je bil vpisan v proračun za leto 2021 na podlagi spremembe proračuna, prispevek lastnih sredstev držav članic pa je bil ustrezno zmanjšan.
Za salda DDV in BND so pravila določena v členu 10b uredbe o dajanju lastnih sredstev na razpolago (Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 609/2014) (3). V skladu s temi pravili je skupni seštevek stanja izračunan tako, da je učinek na proračun EU enak nič („sistem pobota“), postopek pa ne vključuje spremembe proračuna. Komisija zato zahtevke za plačilo neto zneskov predloži državam članicam neposredno.
Naslov 3: Upravni prihodki
Ta naslov zajema prihodke iz davkov in dajatev na osebne prejemke osebja, ki znašajo 2 230 milijonov EUR.
Naslov 4: Finančni prihodki, zamudne obresti in globe
V naslovu 4 se razlika med proračunskim zneskom (515 milijonov EUR) in realizacijo (1 633 milijonov EUR) nanaša predvsem na globe na področju konkurence.
Naslov 5: Proračunska jamstva, najemanje in dajanje posojil
Ta naslov se je precej povečal z uvedbo instrumenta NextGenerationEU. Sredstva instrumenta NextGenerationEU v tem naslovu so namenski prejemki. Naslov 5 zajema prihodke v zvezi z jamstvi in obrestmi ter odplačanimi odobrenimi posojili. Prav tako usmerja sredstva (za nepovratno podporo instrumenta NextGenerationEU v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost ter za okrepitev programov večletnega finančnega okvira) iz namenskih prejemkov, ki jih države članice prejemajo v okviru Instrumenta Evropske unije za okrevanje. Za celovit pregled instrumenta NextGenerationEU glej glavne finančne poudarke leta, oddelka 2.2 in 2.3.
Naslov 6: Prihodki, prispevki in nadomestila, povezani s politikami Unije
Ta naslov se nanaša predvsem na prihodke iz finančnih popravkov, povezanih s strukturnimi in kmetijskimi skladi (skladi ESI, EKJS in EKSRP). Vključuje tudi sodelovanje tretjih držav v raziskovalnih programih, potrditev obračunov v zvezi s kmetijskimi skladi ter druge prispevke in nadomestila za programe/dejavnosti EU. Pomemben del tega zneska so namenski prejemki, ki povzročijo vnos dodatnih odobritev na strani odhodkov.
Skupni znesek proračunskih prihodkov v letu 2021 je znašal 239 596 milijonov EUR.
3.2 ODHODKI
3.2.1 Izvrševanje proračuna
V letu 2021, prvem letu novega večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, je končni sprejeti proračun znašal 166,8 milijarde EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in 168,0 milijarde EUR v odobritvah plačil. Instrument NextGenerationEU je okrepil ključne programe z dodatnimi 421,1 milijarde EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in 55,5 milijarde EUR v odobritvah plačil, vključenih v proračun EU kot zunanji namenski prejemki (4).
Na izvrševanje proračuna za leto 2021 so precej vplivale zamude pri sprejetju novih pravnih podlag in novih pravil za strukturne sklade. Večina odobritev za prevzem obveznosti v letu 2021 za strukturne sklade (z novo neto vrednostjo v višini 49 milijard EUR) je bila v skladu s členom 7 uredbe o večletnem finančnem okviru prerazporejena v obdobje 2022–2025. V primerih, ki jih dovoljujejo finančna uredba in/ali nove pravne podlage, so se neizvršene odobritve prenesle v leto 2022: 4,1 milijarde EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in 4,2 milijarde EUR v odobritvah plačil. V letu 2021 je bila možnost prenosa neporabljenih sprejetih proračunskih odobritev v naslednje leto uporabljena za Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa (NDICI – Globalna Evropa) (5), (6). Podobne določbe se uporabljajo in so bile uporabljene za rezervo za prilagoditev na brexit ter rezervo za solidarnost in nujno pomoč.
Izvršene skupne odobritve za prevzem obveznosti v letu 2021 so znašale 268,3 milijarde EUR:
— |
113,4 milijarde EUR iz končnega sprejetega proračuna; |
— |
0,6 milijarde EUR iz odobritev, prenesenih iz leta 2020; |
— |
154,3 milijarde EUR iz odobritev, ki izhajajo iz namenskih prejemkov;
|
Skupna plačila v letu 2021 so znašala 228,0 milijarde EUR:
— |
163,6 milijarde EUR iz končnega sprejetega proračuna; |
— |
1,8 milijarde EUR iz odobritev, prenesenih iz leta 2020; |
— |
62,6 milijarde EUR iz odobritev, ki izhajajo iz namenskih prejemkov;
|
Izvršene skupne odobritve za prevzem obveznosti v letu 2021 za posamezne cilje politike EU
Leta 2021 je bilo izvrševanje za vse vrste odobritev (proračun, prenosi iz prejšnjega leta in namenski prejemki) 44-odstotno za obveznosti in 92-odstotno za plačila. Stopnje izvrševanja za leto 2021 brez namenskih prejemkov so pokazale 68 % pri odobritvah za prevzem obveznosti in 97 % pri odobritvah plačil. Pomemben delež plačil, izvršenih v letu 2021, je bil povezan z zaključkom večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020.
Ob dodatnem upoštevanju prenosov in obveznosti v okviru deljenega upravljanja, ki so bile prerazporejene v skladu s členom 7 uredbe o večletnem finančnem okviru, bi izvrševanje izglasovanega proračuna doseglo skoraj 100 % pri odobritvah za prevzem obveznosti in tudi pri odobritvah plačil.
Izvrševanje odobritev za instrument NextGenerationEU je doseglo 34 % pri skupnih odobritvah za prevzem obveznosti in 97 % pri skupnih odobritvah plačil, vključenih v proračun. Znesek prevzetih obveznosti za instrument NextGenerationEU je predstavljal 87 % odobrenega zneska (7) za obveznosti v letu 2021, ki je znašal 164,6 milijarde EUR.
3.2.2 Neporavnane obveznosti
Neporavnane obveznosti (splošno imenovane tudi RAL, tj. „reste à liquider“), ki so zneski, za katere so bile prevzete obveznosti, vendar še niso bili plačani, so konec leta 2021 znašale 341,6 milijarde EUR. Neporavnane obveznosti so se v primerjavi z letom 2020 povečale (za 38,4 milijarde EUR), vendar pa je bilo to povečanje manjše od prvotne napovedi, saj je bila večina obveznosti za programe v okviru deljenega upravljanja (z neto vrednostjo v višini 49 milijard EUR), načrtovanih za leto 2021, v skladu s členom 7 uredbe o večletnem finančnem okviru odložena na leto 2022 in naslednja leta. Prerazporeditev izvrševanja proračuna z deljenim upravljanjem bo prispevala k nadaljnjemu povečanju neporavnanih obveznosti v prihodnjih letih.
Glavni razlog za povečanje neporavnanih obveznosti v letu 2021 je bil začetek izvrševanja (nepovratnega dela) instrumenta NextGenerationEU, ki je prispeval 89,9 milijarde EUR (26 %) k skupnim neporavnanim obveznostim konec leta 2021. Namenski prejemki iz instrumenta NextGenerationEU bodo povzročili povečanje neporavnanih obveznosti v prihodnjih letih, saj bodo vse obveznosti prevzete do 31. decembra 2023 in izpolnjene s plačili do 31. decembra 2026 v skladu s členom 3(4) in (9) uredbe o instrumentu NextGenerationEU (8).
3.2.3 Proračunski rezultat
Proračunski rezultat (presežek) se je zaradi večjih pričakovanih prejemkov iz carin in glob povečal z 1,8 milijarde EUR v letu 2020 na 3,2 milijarde EUR v letu 2021.
4. FINANČNI INSTRUMENTI IN PRORAČUNSKA JAMSTVA
4.1 FINANČNI INSTRUMENTI, KI SE FINANCIRAJO IZ PRORAČUNA EU
Finančni instrumenti, ki se financirajo iz proračuna EU, obstajajo v obliki jamstvenih instrumentov, lastniških instrumentov in posojilnih instrumentov. Pričakovati je, da se bo v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 povečala uporaba proračunskih jamstev v primerjavi z uporabo finančnih instrumentov, ki se v celoti financirajo iz proračuna EU, ali se zanje v proračunu EU v celoti oblikujejo rezervacije. Zlasti se bo v okviru programa InvestEU skupini EIB in drugim finančnim institucijam zagotovilo 26,2 milijarde EUR v jamstvih EU za podporo različnim ciljem politike Unije v okviru poslov financiranja in naložb. Osnovna ideja tega pristopa v nasprotju s tradicionalno metodo izvrševanja proračuna, tj. dodeljevanjem nepovratnih sredstev in subvencij, je, da za vsak euro, porabljen iz proračuna prek finančnih instrumentov, končni upravičenec prejme več kot 1 EUR finančne podpore zaradi učinka vzvoda.
V okviru te vrste izvrševanja proračuna so sredstva že izplačana na fiduciarne račune, ki jih upravljajo pooblaščeni subjekti, in ostanejo razpoložljiva (kot denarna sredstva in njihovi ustrezniki, dolžniški vrednostni papirji ali naložbe v sklade denarnega trga ali v združene portfelje sredstev) za kritje prihodnjih unovčitev jamstev ali pa so bila naložena v lastniški kapital. Pomen in obseg finančnih instrumentov, ki se financirajo iz proračuna EU v okviru neposrednega in posrednega upravljanja, sta se v zadnjih letih povečevala.
4.2 PRORAČUNSKA JAMSTVA: FINANČNA SREDSTVA V JAMSTVENIH SKLADIH
V okviru te vrste izvrševanja proračuna EU nasprotnim strankam zagotovi jamstva, za katera se prek jamstvenih skladov, ki jih je ustanovila Komisija, oblikujejo zgolj delne rezervacije, pri čemer nastanejo pogojne obveznosti za proračun EU, če oblikovanje rezervacij ne zadostuje za kritje unovčitev jamstev. EU je skupini EIB zagotovila jamstva za posojila, odobrena zunaj EU (t. i. zunanji mandat EIB), ter za dolžniške in lastniške operacije, ki jih krije jamstvo EFSI, skupini EIB in drugim finančnim institucijam pa je zagotovila jamstva za operacije, ki jih krijeta EFSD in jamstvo za zunanje delovanje v okviru NDICI – Globalna Evropa.
Rezervacije, oblikovane prek jamstvenih skladov, od leta 2021 vsebuje skupni sklad za rezervacije. Skupni sklad za rezervacije je ustanovljen s finančno uredbo (9), da vsebuje rezervacije (tj. vsebovana sredstva) za kritje finančnih obveznosti, ki izhajajo iz finančnih instrumentov, proračunskih jamstev in posojil finančne pomoči večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027. Vključuje tudi nekatera sredstva rezervacij za kritje finančnih obveznosti iz prejšnjih večletnih finančnih okvirov.
Skupni sklad za rezervacije je ustanovljen in deluje kot posamezni portfelj, ki trenutno združuje rezervacije za različna proračunska jamstva EU in programe finančne pomoči. Sredstva skupnega sklada za rezervacije se dodelijo oddelkom, da je mogoče izslediti zneske, povezane z različnimi prispevajočimi instrumenti skupnega sklada za rezervacije (proračunska jamstva in programi finančne pomoči).
Po začetku veljavnosti večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 so se čista sredstva iz Jamstvenega sklada EFSI s 1. januarjem 2021 prenesla v skupni sklad za rezervacije. Čista sredstva iz Jamstvenega sklada ESFD in Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe so se prenesla v skupni sklad za rezervacije v teku leta 2021.
Komisija ima na dan 31. decembra 2021 finančna sredstva v skupnem skladu za naslednje oddelke:
— |
Jamstveni sklad za zunanje ukrepe – 2,7 milijarde EUR; |
— |
Jamstveni sklad EFSI – 8,5 milijarde EUR; |
— |
Jamstveni sklad EFSD – 0,8 milijarde EUR ter |
— |
Jamstveni sklad InvestEU – 0,3 milijarde EUR. |
Poleg tega je 92 milijonov EUR v osrednji zakladnici Komisije kot likvidnostna rezerva za kritje neposrednih unovčitev jamstev.
4.3 POSOJILA IN Z NJIMI POVEZANA NAJETA POSOJILA ZA PROGRAME FINANČNE POMOČI
Najemanje in dajanje posojil EU za programe finančne pomoči ne spada med proračunske operacije. Pridobljena sredstva se na splošno in razen za instrument NextGenerationEU uporabijo za posojilo državi upravičenki v obliki vzajemnega posla (kritno posojilo), tj. z enakim kuponom, zapadlostjo in v enakem znesku. Ne glede na metodologijo vzajemnosti pa je servisiranje dolga instrumentov financiranja pravna obveznost EU, ki bo zagotovila, da bodo vsa izplačila izvedena v celoti in pravočasno. Komisija je uvedla postopke za zagotovitev vračila najetih posojil tudi v primeru neodplačevanja posojila.
Komisija finančno podporo za države članice in tretje države v obliki dvostranskih posojil, ki se financirajo na kapitalskih trgih z jamstvom iz proračuna EU, zagotavlja na podlagi sklepov Evropskega parlamenta in Sveta. Komisija, ki deluje v imenu EU, je leta 2021 upravljala pet glavnih programov, v okviru katerih lahko odobri posojila:
— |
plačilnobilančno pomoč; |
— |
pomoč v okviru evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo (EMFS); |
— |
makrofinančno pomoč; |
— |
pomoč v okviru instrumenta SURE ter |
— |
instrument NextGenerationEU – za dodatne informacije o instrumentu NextGenerationEU glej oddelek 2. |
Na dan 31. decembra 2021 so nominalni zneski posojil, odobrenih za finančno pomoč, brez instrumenta NextGenerationEU (glej oddelek 2), znašali:
(v milijardah EUR) |
||||
|
Odobrena posojila skupaj |
Izplačana posojila ob koncu leta skupaj |
Odplačana posojila ob koncu leta skupaj |
Neodplačana posojila ob koncu leta |
SURE |
|
|
|
|
Belgija |
8,2 |
8,2 |
— |
8,2 |
Bolgarija |
0,5 |
0,5 |
— |
0,5 |
Hrvaška |
1,0 |
1,0 |
— |
1,0 |
Ciper |
0,6 |
0,6 |
— |
0,6 |
Češka |
2,0 |
2,0 |
— |
2,0 |
Estonija |
0,2 |
0,2 |
— |
0,2 |
Grčija |
5,3 |
5,3 |
— |
5,3 |
Madžarska |
0,5 |
0,5 |
— |
0,5 |
Irska |
2,5 |
2,5 |
— |
2,5 |
Italija |
27,4 |
27,4 |
— |
27,4 |
Latvija |
0,3 |
0,3 |
— |
0,3 |
Litva |
1,0 |
1,0 |
— |
1,0 |
Malta |
0,4 |
0,4 |
— |
0,4 |
Poljska |
11,2 |
8,2 |
— |
8,2 |
Portugalska |
5,9 |
5,4 |
— |
5,4 |
Romunija |
4,1 |
3,0 |
— |
3,0 |
Slovaška |
0,6 |
0,6 |
— |
0,6 |
Slovenija |
1,1 |
1,1 |
— |
1,1 |
Španija |
21,3 |
21,3 |
— |
21,3 |
|
94,3 |
89,6 |
— |
89,6 |
EMFS |
|
|
|
|
Irska |
22,5 |
22,5 |
— |
22,5 |
Portugalska |
24,3 |
24,3 |
— |
24,3 |
|
46,8 |
46,8 |
— |
46,8 |
Makrofinančna pomoč |
|
|
|
|
Ukrajina |
5,0 |
5,0 |
(0,6 ) |
4,4 |
Tunizija |
1,4 |
1,1 |
— |
1,1 |
Jordanija |
1,1 |
0,9 |
— |
0,9 |
Drugo |
1,5 |
1,2 |
(0,2 ) |
1,0 |
|
9,0 |
8,2 |
(0,8 ) |
7,4 |
Plačilnobilančna posojila |
|
|
|
|
Latvija |
2,9 |
2,9 |
(2,7 ) |
0,2 |
|
2,9 |
2,9 |
(2,7 ) |
0,2 |
Skupaj |
153,0 |
147,5 |
(3,5 ) |
144,0 |
Načrt odplačevanja zneskov, ki niso poravnani ob koncu leta, je:
(v milijardah EUR) |
|||||
|
SURE |
EMFS |
Makrofinančna pomoč |
Plačilnobilančna posojila |
SKUPAJ |
2022 |
— |
2,7 |
— |
— |
2,7 |
2023 |
— |
3,5 |
0,1 |
— |
3,6 |
2024 |
— |
2,6 |
0,6 |
— |
3,2 |
2025 |
8,0 |
2,4 |
— |
0,2 |
10,6 |
2026 |
8,0 |
4,0 |
0,1 |
|
12,1 |
2027 |
— |
3,0 |
0,2 |
|
3,2 |
2028 |
10,0 |
2,3 |
0,2 |
|
12,5 |
2029 |
8,1 |
1,4 |
0,9 |
|
10,4 |
2030 |
10,0 |
— |
0,1 |
|
10,1 |
2031 |
— |
7,3 |
1,2 |
|
8,5 |
2032 |
— |
3,0 |
0,1 |
|
3,1 |
2033 |
— |
2,1 |
0,5 |
|
2,6 |
2034 |
— |
— |
0,1 |
|
0,1 |
2035 |
8,5 |
2,0 |
2,0 |
|
12,5 |
2036 |
9,0 |
5,7 |
1,3 |
|
16,0 |
2037 |
— |
— |
— |
|
— |
2038 |
— |
1,8 |
— |
|
1,8 |
2039 |
|
|
|
|
— |
2040 |
7,0 |
— |
— |
|
7,0 |
2041 |
|
|
|
|
— |
2042 |
— |
3,0 |
— |
|
3,0 |
2043 |
|
|
|
|
— |
2044 |
|
|
|
|
— |
2045 |
|
|
|
|
— |
2046 |
5,0 |
|
|
|
5,0 |
2047 |
6,0 |
|
|
|
6,0 |
2048 |
|
|
|
|
— |
2049 |
|
|
|
|
— |
2050 |
10,0 |
|
— |
|
10,0 |
2051 |
— |
|
|
|
— |
Skupaj |
89,6 |
46,8 |
7,4 |
0,2 |
144,0 |
SURE
Instrument SURE je bil ustanovljen leta 2020 za zagotovitev finančne pomoči državam članicam, ki se spopadajo z resnimi gospodarskimi motnjami zaradi pandemije COVID-19 na svojem ozemlju oziroma ki jih te motnje resno ogrožajo. Instrument dopolnjuje nacionalne ukrepe, ki jih izvajajo prizadete države članice. Najvišji znesek finančne pomoči ne sme preseči 100 milijard EUR za vse države članice.
Konec leta 2021 so države članice podpisale sporazume o posojilih v vrednosti 94,3 milijarde EUR: od tega zneska je bilo izplačanih 89,6 milijarde EUR do konca leta 2021. Znesek novih posojil, izplačanih leta 2021, je znašal 50,1 milijarde EUR. Posojila imajo različno zapadlost, tj. 5, 10, 15, 20 in 30 let.
EMFS
EMFS je bil vzpostavljen za zagotavljanje finančne pomoči vsem državam članicam, ki se soočajo z resnimi ekonomsko-finančnimi težavami ali jih takšne težave ogrožajo zaradi izrednih dogodkov, nad katerimi nimajo nikakršnega nadzora. EMFS je bil uporabljen za zagotovitev finančne pomoči Irski in Portugalski med letoma 2011 in 2014, pri čemer je bila finančna pomoč odvisna od izvedbe reform. Ta program je potekel, dodatnih posojil pa ni več mogoče pridobiti, čeprav se še izvaja za posebne naloge, kot sta podaljšanje rokov zapadlosti za posojila Irski in Portugalski ter zagotavljanje premostitvenih posojil. Leta 2021 je bil znesek v višini 9,8 milijarde EUR, zapadlega med letom, podaljšan do leta 2036 (3 milijarde EUR za Irsko in 1,8 milijarde EUR za Portugalsko) in do leta 2031 (5 milijard EUR za Portugalsko).
Znesek, odobren Portugalski, je bil zmanjšan s 26 milijard EUR na 24,3 milijarde EUR, saj je znesek v višini 1,7 milijarde EUR zapadel, nadaljnja izplačila pa niso bila več mogoča. Decembra 2021 je Portugalska zahtevala podaljšanje zapadlosti za 2,2 milijarde EUR od skupnih 2,7 milijarde EUR posojila, zapadlega aprila 2022. Komisija si je februarja 2022 izposodila 2,2 milijarde EUR za obnovitev posojila, ki je bilo podaljšano za 4 leta in pol.
Makrofinančna pomoč
Program makrofinančne pomoči je oblika finančne pomoči, ki jo EU zagotovi partnerskim državam zunaj EU, ki imajo težave s svojo plačilno bilanco (vključno s 4,4 milijarde EUR, neporavnanih Ukrajini). Zagotavlja se v obliki srednjeročnih/dolgoročnih posojil ali nepovratnih sredstev ali kombinacije tega ter je na voljo samo državam, vključenim v program izplačil Mednarodnega denarnega sklada (MDS).
Komisija je leta 2020 sprejela predlog za sveženj makrofinančne pomoči desetim partnericam v okviru širitvene politike in sosedske politike v višini 3 milijard EUR, da bi jim pomagala omejiti gospodarske posledice pandemije koronavirusne bolezni. Evropski parlament in Svet sta sklep sprejela 25. maja 2020. Komisija je na podlagi tega sklepa leta 2021 devetim upravičenkam do makrofinančne pomoči izplačala 10 novih posojil v skupnem nominalnem znesku 1,7 milijarde EUR. Posojila imajo različno zapadlost, tj. 10 in 15 let.
Plačilnobilančna posojila
Plačilnobilančna pomoč je program pomoči, namenjen državam zunaj euroobmočja, ki imajo težave v zvezi s svojo plačilno bilanco ali jim take težave grozijo. Plačilnobilančna pomoč se izvaja v obliki srednjeročnih posojil, odvisnih od izvedbe politik, namenjenih reševanju osnovnih gospodarskih težav. Praviloma se plačilnobilančna pomoč EU zagotavlja v sodelovanju z MDS in drugimi mednarodnimi institucijami ali državami.
Znesek, odobren Latviji v okviru plačilnobilančnih posojil, je bil zmanjšan s 3,1 milijarde EUR na 2,9 milijarde EUR, saj je razpoložljivi znesek v višini 0,2 milijarde EUR zapadel in ga ni bilo več mogoče izplačati. V letu 2021 ni bilo novih poslov niti odplačanih posojil.
4.4 PRORAČUNSKE POGOJNE OBVEZNOSTI ZA PROGRAME FINANČNE POMOČI
Najeta posojila EU so neposredne in brezpogojne obveznosti EU, za katere jamčijo države članice EU (proračunske pogojne obveznosti). Posojila, najeta za financiranje posojil tretjim državam, krije Jamstveni sklad za zunanje ukrepe. Če država članica prejemnica postane plačilno nesposobna, se bodo za servisiranje dolga črpala razpoložljiva sredstva v zakladnici Komisije, če bo to mogoče. Če to takrat ne bo mogoče, bo Komisija vpoklicala potrebna sredstva od držav članic. Države članice EU so v skladu z zakonodajo o virih lastnih sredstev EU (člen 14 Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 609/2014) zakonsko zavezane, da dajo na voljo zadostna sredstva za izpolnjevanje obveznosti EU. Tako so vlagatelji izpostavljeni samo kreditnemu tveganju EU, ne pa kreditnemu tveganju prejemnice financiranih posojil. Dajanje posojil v obliki vzajemnih poslov zagotavlja, da proračun EU ne prevzema obrestnega ali valutnega tveganja.
Posojila, zagotovljena državam članicam v okviru instrumenta SURE, temeljijo na sistemu prostovoljnih jamstev držav članic v višini 25 % najvišjega zneska finančne pomoči. Prispevek vsake države članice k skupnemu znesku jamstva ustreza njenemu relativnemu deležu v skupnem bruto nacionalnem dohodku (BND) Evropske unije na podlagi proračuna EU za leto 2020.
V sklepih Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije se za program za vsako državo določijo skupni znesek svežnja posojil, število obrokov za izplačilo posojila in največja (povprečna) zapadlost v plačilo. Nato se Komisija in zadevna država članica dogovorita o parametrih posojila/financiranja, zlasti o zapadlosti obrokov. Poleg tega so vsi obroki posojila razen prvega odvisni od izpolnjevanja pogojev politike v okviru skupne finančne pomoči EU/MDS, kar je še en dejavnik, ki vpliva na časovni okvir financiranja. To pomeni, da sta časovni okvir in zapadlost izdaje posojil odvisna od s tem povezanih dejavnosti dajanja posojil EU. Financiranje je izraženo izključno v eurih, razpon zapadlosti pa je med 3 in 30 leti.
5. ANALIZA RAČUNOVODSKIH IZKAZOV
5.1 PRIHODKI
Konsolidirani prihodki EU vključujejo zneske, povezane z menjalnimi in nemenjalnimi posli, pri čemer so zadnji najpomembnejši. Petletni trend glavnih kategorij nemenjalnih prihodkov (ki vključuje sredstva iz naslova BND, tradicionalna lastna sredstva, sredstva iz naslova DDV, nova lastna sredstva iz naslova odpadne plastične embalaže, globe in izterjavo odhodkov) je naslednji:
Petletni trend prihodkov iz glavnih nemenjalnih poslov (10)
Ker bi morali biti proračunski prihodki enaki proračunskim odhodkom (ali jih presegati), so glavni razlog za zgornje gibanje prihodkov vsakoletna plačila.
Konsolidirani prihodki – glavni razvoj dogodkov leta 2021
V letu 2021 so konsolidirani prihodki, ki vključujejo vse kategorije prihodkov, znašali 178,9 milijarde EUR, v primerjavi z 224,0 milijarde EUR v prejšnjem letu. Glavni razlog za zmanjšanje v višini 45,1 milijarde EUR oz. 20,1 % je bila posledica zmanjšanja zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije, ki je povečal prihodke v letu 2020 za 47,5 milijarde EUR, vendar prispeval le 1,1 milijarde EUR k prihodkom v letu 2021. Brez teh posebnih prihodkov konsolidirani prihodki v letu 2021 znašajo 177,8 milijarde EUR, kar je primerljivo s prilagojenimi konsolidiranimi prihodki v prejšnjem letu (176,5 milijarde EUR).
V zvezi s preostalimi kategorijami prihodkov so glavni dogodki vključevali uvedbo novih virov lastnih sredstev iz naslova plastike, povečanje prihodkov iz naslova glob in zmanjšanje prihodkov iz naslova BND:
— |
prihodki iz novih virov lastnih sredstev iz naslova plastike, ki so bili uvedena leta 2021 z začetkom veljavnosti novega Sklepa Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 (11) o virih lastnih sredstev, so znašali 5,8 milijarde EUR. Enotna vpoklicna stopnja v višini 0,80 EUR na kilogram se uporablja za težo nereciklirane odpadne plastične embalaže, nastale v posamezni državi članici. Odpadna plastična embalaža, ki v danem letu ni reciklirana, se izračuna kot razlika med odpadno plastično embalažo, ki je nastala, in odpadno plastično embalažo, ki je bila reciklirana v navedenem letu v državi članici. Bolgarija, Češka, Estonija, Grčija, Španija, Hrvaška, Italija, Ciper, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija in Slovaška so upravičene do uporabe določenega letnega pavšalnega zmanjšanj njihovih zadevnih prispevkov iz virov lastnih sredstev iz naslova plastike; |
— |
prihodki od glob so se povečali z 0,5 milijarde EUR v letu 2020 na 2,0 milijarde EUR v letu 2021. Povečanje za 1,5 milijarde EUR je bilo posledica večjega števila in višjih zneskov glob, naloženih v letu 2021. Največje naložene globe v letu 2021 so bile: 875 milijonov EUR, naloženih podjetju BMW in skupini Volkswagen (Volkswagen, Audi in Porsche) zaradi tajnega dogovarjanja o tehničnem razvoju na področju čiščenja emisij dušikovega oksida, in 371 milijonov EUR, naloženih bankam Nomura, UBS in UniCredit zaradi sodelovanja skupine trgovcev v kartelu na primarnem in sekundarnem trgu evropskih državnih obveznic; |
— |
prihodki iz sredstev iz naslova BND (bruto nacionalni dohodek), ki so poglaviten element prihodkov EU iz poslovanja, so se zmanjšali s 125,4 milijarde EUR v letu 2020 na 116,0 milijarde EUR v letu 2021. Zmanjšanje za 9,4 milijarde EUR oz. 7,5 % je povezano s povečanjem drugih kategorij prihodkov (in prihodki iz novih virov lastnih sredstev iz naslova plastike), saj se s prihodki iz naslova BND financira del proračuna, ki se ne krije z drugimi viri dohodka. |
5.2 ODHODKI
Glavna sestavina odhodkov, pripoznanih v konsolidiranih računovodskih izkazih, so odhodki v okviru deljenega upravljanja, ki vključujejo naslednje sklade: (i) Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS), (ii) Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in druge instrumente za razvoj podeželja, (iii) Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Kohezijski sklad (KS) ter (iv) Evropski socialni sklad (ESS). Ti skladi so predstavljali 119,9 milijarde EUR oz. 54,3 % skupnih odhodkov v višini 221,0 milijarde EUR, nastalih v letu 2021 (leta 2020: 109,7 milijarde EUR, 65,9 % skupnih odhodkov). Razčlenitev odhodkov v okviru deljenega upravljanja in njihove relativne uteži so predstavljene spodaj:
Glavni odhodki v okviru deljenega upravljanja za finančno leto 2021
Povečanje odhodkov v okviru deljenega upravljanja je predvsem posledica povečanih odhodkov, ki se nanašajo na ESRR in Kohezijski sklad (5,8 milijarde EUR) ter ESS (3,0 milijarde EUR). To izraža povečano izvrševanje proti koncu programskega obdobja večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020, pa tudi začasno povečanje stopnje sofinanciranja po izvajanju ukrepov naložbene pobude v odziv na koronavirus CRII+. Odhodki, ki se nanašajo na EKSRP in druge instrumente za razvoj podeželja ter EKJS, so se povečali za 1,0 milijarde EUR oz. 0,3 milijarde EUR.
Po uspešnem začetku izvajanja instrumenta NextGenerationEU (glej oddelek 2) so se odhodki v okviru neposrednega upravljanja, ki predstavlja izvrševanje proračuna s strani Komisije, izvajalskih agencij in skrbniških skladov, povečali z 22,1 milijarde EUR v letu 2020 na 63,0 milijarde EUR v letu 2021. Povečanje za 40,9 milijarde EUR je predvsem posledica nepovratne podpore, odobrene v okviru RRF instrumenta NextGenerationEU, ki je znašala 42,9 milijarde EUR. Odhodki v okviru neposrednega upravljanja, ki se nanašajo na programe cepljenja proti COVID-19, so se zmanjšali z 1,6 milijarde EUR v letu 2020 na 0,7 milijarde EUR v letu 2021.
Odhodki v okviru posrednega upravljanja predstavljajo izvrševanje proračuna s strani agencij EU, organov EU, tretjih držav, mednarodnih organizacij in drugih subjektov. V letu 2021 so stroški v okviru posrednega upravljanja znašali 10,9 milijarde EUR, kar je podobno kot prejšnje leto, ko so znašali 11,0 milijarde EUR.
5.3 SREDSTVA
Na dan 31. decembra 2021 so skupna sredstva znašala 414,1 milijarde EUR (leta 2020: 280,0 milijarde EUR) – znatno povečanje je predvsem posledica nadaljnjih posojil iz instrumenta SURE ter posojil in predujmov, plačanih v okviru novega instrumenta NextGenerationEU. Najpomembnejše postavke so bila finančna sredstva razen denarnih sredstev in njihovih ustreznikov (188,6 milijarde EUR), predhodno financiranje (93,4 milijarde EUR), terjatve in izterljivi zneski (72,4 milijarde EUR) ter denarna sredstva in njihovi ustrezniki (44,9 milijarde EUR). Druga sredstva, ki znašajo 14,7 milijarde EUR, so vključevala predvsem opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva.
Sestava sredstev na dan 31. decembra 2021
Znatno povečanje skupnih sredstev za 134,0 milijarde EUR ali 47,9 % iz prejšnjega leta je bilo predvsem posledica naslednjih učinkov:
— |
neporavnana posojila so se povečala z 93,3 milijarde EUR v letu 2020 na 163,6 milijarde EUR v letu 2021. Povečanje za 70,3 milijarde EUR oz. 75,3 % je mogoče pripisati predvsem izdaji nadaljnjih posojil za finančno pomoč v okviru instrumenta SURE (50,1 milijarde EUR) in izdaji posojil v okviru novega instrumenta RRF (18,0 milijarde EUR); |
— |
skupno predhodno financiranje se je povečalo z 62,7 milijarde EUR v letu 2020 na 93,4 milijarde EUR v letu 2021. Povečanje za 30,7 milijarde EUR oz. 49,0 % je mogoče pripisati predvsem nepovratni finančni podpori, odobreni v okviru instrumenta RRF (30,8 milijarde EUR); |
— |
denarna sredstva in njihovi ustrezniki so se povečali s 16,7 milijarde EUR v letu 2020 na 44,9 milijarde EUR v letu 2021. Povečanje za 28,2 milijarde EUR je predvsem posledica likvidnosti, ki se nanaša na instrument NextGenerationEU (18,0 milijarde EUR, zadržanih na računu instrumenta NextGenerationEU, pa tudi 1,4 milijarde EUR sredstev, zadržanih na osrednjem zakladniškem računu Komisije do izplačila v proračun za programe večletnega finančnega okvira). Preostalo povečanje je povzročil večji znesek neizvršenih odobritev plačil v letu 2021, glob, ki so ob koncu leta postale dokončne, ter dodatnih tradicionalnih lastnih sredstev, ki je bil plačan, vendar ob koncu leta še ni bil vnesen v proračun. |
Izstop Združenega kraljestva iz EU
Združeno kraljestvo je 31. januarja 2020 izstopilo iz Evropske unije. Pogoji za izstop so opredeljeni v Sporazumu o izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo, znanem tudi kot „sporazum o izstopu“. V okviru tega dogovora se je Združeno kraljestvo strinjalo, da bo spoštovalo vse finančne obveznosti, prevzete v času članstva v EU. Sporazum je začel veljati 31. januarja 2020. Združeno kraljestvo bo še naprej prispevalo v proračun EU ter koristilo sredstva iz programov EU iz obdobja pred letom 2021 in odhodke, kot da bi bilo država članica. Prejelo bo tudi določena opredeljena denarna sredstva, vplačana v proračun EU, ali denarna sredstva, prejeta v proračun EU, ki so povezana z njegovim obdobjem članstva. EU dvakrat letno Združenemu kraljestvu sporoča neporavnane zneske, Združeno kraljestvo pa jih plačuje vsak mesec. Poročilo se posodobi vsako leto na podlagi trenutnih podatkov.
Z obveznostmi na podlagi sporazuma o izstopu se ustvarjajo obveznosti in terjatve za EU, ki jih je treba izračunati in upoštevati v zaključnem računu EU, zajemajo pa zlasti naslednja področja:
— |
lastna sredstva (člen 136); |
— |
neporavnane obveznosti (člen 140); |
— |
globe zaradi kršitev pravil konkurence (člen 141); |
— |
obveznosti Unije (člen 142); |
— |
pogojne finančne obveznosti in finančni instrumenti (člena 143 in 144); |
— |
neto sredstva Evropske skupnosti za premog in jeklo (člen 145); |
— |
naložbe EU v Evropski investicijski sklad (EIS) (člen 146); |
— |
pogojne obveznosti v zvezi s pravnimi zadevami (člen 147). |
(v milijonih EUR) |
|||||
|
Člen 140 |
Člen 142 |
Drugo |
31.12.2021 |
31.12.2020 |
Dolg Združenega kraljestva |
28 620 |
14 751 |
610 |
43 982 |
49 579 |
Dolg do Združenega kraljestva |
— |
— |
(2 229 ) |
(2 229 ) |
(2 122 ) |
Skupaj |
28 620 |
14 751 |
(1 618 ) |
41 753 |
47 456 |
Nekratkoročno |
17 064 |
14 486 |
(711) |
30 839 |
40 629 |
Kratkoročno |
11 556 |
265 |
(908) |
10 913 |
6 827 |
Predhodno financiranje
V letu 2021 je predhodno financiranje brez drugih predujmov državam članicam in prispevkov v skrbniška sklada Bêkou in za Afriko znašalo 86,2 milijarde EUR (leta 2020: 55,5 milijarde EUR) ter se skoraj v celoti nanašalo na dejavnosti Komisije. Povečanje v višini 30,7 milijarde EUR oz. 55,3 % se je skoraj v celoti nanašalo na nepovratno podporo, odobreno v okviru instrumenta RRF, povzročilo pa je povečanje predhodnega financiranja, ki se nanaša na neposredno upravljanje, in sicer s 14,3 milijarde EUR v letu 2020 na 43,7 milijarde EUR v letu 2021:
Predhodno financiranje Komisije po načinih upravljanja
Na raven predhodnega financiranja v okviru programov večletnega finančnega okvira bistveno vpliva cikel zadevnega večletnega finančnega okvira – na primer, na začetku obdobja večletnega finančnega okvira se pričakujejo veliki predujmi, ki se izplačajo državam članicam v okviru kohezijske politike, ti zneski pa ostanejo na voljo državam članicam do zaključka programov. Izplača se tudi letno predhodno financiranje, ki ga je treba uporabiti v enem letu ali vrniti naslednje leto v okviru letnega cikla zaključka računov. Komisija poskuša storiti največ, kar je mogoče, da bi predhodno financiranje ohranila na ustrezni ravni. Vzpostaviti je treba ravnovesje med zagotavljanjem zadostnega financiranja za projekte in pravočasnim pripoznavanjem odhodkov.
5.4 OBVEZNOSTI
Na dan 31. decembra 2021 so skupne obveznosti znašale 496,4 milijarde EUR (leta 2020: 313,5 milijarde EUR) – ogromno povečanje je posledica posojil, pridobljenih leta 2021 v okviru instrumentov SURE in NextGenerationEU. Najpomembnejše postavke so bila najeta posojila za instrument NextGenerationEU in finančno pomoč (236,7 milijarde EUR), obveznosti iz naslova pokojnin in druge obveznosti za pozaposlitvene prejemke (122,5 milijarde EUR), pasivne časovne razmejitve (78,1 milijarde EUR) in obveznosti iz poslovanja do tretjih oseb (46,4 milijarde EUR):
Sestava obveznosti na dan 31. decembra 2021
Znatno povečanje za 82,9 milijarde EUR oz. 58,3 % v prejšnjem letu je bilo predvsem posledica naslednjih učinkov:
— |
najeta posojila so se povečala s 93,2 milijarde EUR v letu 2020 na 236,7 milijarde EUR v letu 2021. Povečanje za 143,5 milijarde EUR se nanaša predvsem na instrument RRF (91,0 milijarde EUR) in dodatna najeta posojila v okviru instrumenta SURE (50,1 milijarde EUR); |
— |
pasivne časovne razmejitve so se povečale s 64,6 milijarde EUR v letu 2020 na 78,1 milijarde EUR v letu 2021. Povečanje za 13,5 milijarde EUR oz. 20,9 % se nanaša predvsem na novi instrument RRF (8,2 milijarde EUR) in izvrševanje večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 v okviru ESRR in Kohezijskega sklada (1,9 milijarde EUR); |
— |
obveznosti iz poslovanja so se povečale z 32,4 milijarde EUR v letu 2020 na 46,4 milijarde EUR v letu 2021. Povečanje za 14,0 milijarde EUR oz. 43,2 % je predvsem posledica instrumenta RRF (19,1 milijarde EUR) in zmanjšanja obveznosti na področju kohezije, kjer je bil znesek zahtevkov za povračilo stroškov, prejetih pred koncem leta, nižji kot v prejšnjem letu (5,3 milijarde EUR). |
Skupni znesek prejetih zahtevkov za povračilo stroškov in računov, ki so v bilanci stanja pripoznani v postavki „obveznosti iz poslovanja“
Čista sredstva
Presežek obveznosti nad sredstvi je na dan 31. decembra 2021 znašal 82,3 milijarde EUR (leta 2020: 33,4 milijarde EUR). Razlog za znatno povečanje za 48,9 milijarde EUR so predvsem najeta posojila v zvezi z nepovratno podporo, pridobljena v okviru instrumenta NextGenerationEU v letu 2021 (kar je povzročilo povečanje odhodkov v okviru neposrednega upravljanja za 42,9 milijarde EUR). Opozoriti je treba, da presežek obveznosti nad sredstvi ne pomeni, da so institucije in organi EU v finančnih težavah, temveč da bodo nekatere obveznosti financirane iz prihodnjih letnih proračunov. Veliko odhodkov je po pravilih računovodstva na podlagi nastanka poslovnega dogodka pripoznanih v tekočem letu, čeprav bodo morda dejansko plačani v naslednjih letih in financirani iz prihodnjih proračunov, z njimi povezani prihodki pa bodo obračunani šele v prihodnjih obdobjih. Poleg najetih posojil za instrument NextGenerationEU, ki bodo odplačana med letoma 2028 in 2051, ter obveznosti iz naslova prejemkov zaposlenih, ki bodo plačane v več desetletjih, se najpomembnejši zneski, na katere je treba opozoriti, nanašajo na dejavnosti v zvezi z EKJS, ki jih je večina običajno plačanih v prvem četrtletju naslednjega leta.
6. POLITIČNI IN FINANČNI OKVIR, UPRAVLJANJE IN ODGOVORNOST EU
Evropska unija (EU) je unija, na katero so države članice prenesle pristojnosti za uresničevanje skupnih ciljev. Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne državam članicam v družbi, v kateri prevladujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških.
6.1 POLITIČNI IN FINANČNI OKVIR
Pogodbi EU
Krovni cilji in načela, ki usmerjajo Unijo in evropske institucije, so opredeljeni v Pogodbah. Unija in institucije EU lahko delujejo le v mejah pristojnosti, ki jih imajo v skladu s Pogodbama za uresničevanje v njih določenih ciljev, pri tem pa morajo upoštevati načeli (12) subsidiarnosti in sorazmernosti. Da bi dosegla svoje cilje in izvedla svoje politike, si Unija sama zagotovi potrebna finančna sredstva. Komisija je odgovorna za spodbujanje splošnega interesa Unije, kar vključuje izvrševanje proračuna in upravljanje programov v sodelovanju z državami članicami in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja.
EU uresničuje cilje iz Pogodbe s številnimi orodji, med katerimi je tudi proračun EU. Druga so na primer skupni zakonodajni okvir ali skupne politične strategije.
Večletni finančni okvir in programi za porabo sredstev
Politike, ki jih podpira proračun EU, se izvajajo v skladu z večletnim finančnim okvirom ter ustrezno sektorsko zakonodajo, ki določa programe in instrumente za porabo sredstev. Z njimi se politične prednostne naloge EU pretvorijo v ukrepe financiranja, ki se izvajajo v dovolj dolgem obdobju, da se zagotovita učinkovitost in usklajena dolgoročna perspektiva za upravičence do sredstev EU in nacionalne organe, ki zagotavljajo sofinanciranje. Določeni so najvišji letni zneski (zgornje meje) za odhodke EU kot celoto in za glavne kategorije odhodkov (razdelki). S seštevkom zneskov zgornjih mej vseh razdelkov se lahko izračuna skupna zgornja meja odobritev za prevzem obveznosti. Svet sprejme večletni finančni okvir s soglasjem vseh držav članic in Evropskega parlamenta. Sedanji večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 je bil sprejet 17. decembra 2020. Večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 dopolnjuje začasni instrument za okrevanje NextGenerationEU.
Letni proračun
Letni proračun pripravi Komisija, dokončno pa se v skladu s postopkom iz člena 314 PDEU o njem dogovorita Evropski parlament in Svet (običajno do sredine decembra). V skladu z načelom uravnoteženosti proračuna morajo biti skupni prihodki enaki skupnim odhodkom (odobritvam plačil) v danem proračunskem letu.
Glavni viri financiranja EU so prihodki iz lastnih sredstev EU, ki jih dopolnjujejo drugi prihodki. Obstajajo štiri vrste lastnih sredstev: tradicionalna lastna sredstva (predvsem carine), lastna sredstva iz naslova davka na dodano vrednost (DDV), viri lastnih sredstev na podlagi nereciklirane plastične odpadne embalaže (uvedeni leta 2021) in lastna sredstva iz naslova bruto nacionalnega dohodka (BND). Drugi prihodki, ki se ustvarijo pri dejavnostih EU (npr. globe zaradi kršitev pravil konkurence), običajno predstavljajo manj kot 10 % skupnih prihodkov.
Načini upravljanja
Proračun EU se izvršuje prek treh načinov upravljanja, ki določajo, kako se denar izplačuje in upravlja:
— |
Deljeno upravljanje: velik del proračuna (približno tri četrtine) se upravlja v okviru sistema deljenega upravljanja Komisije v sodelovanju z državami članicami, zlasti na področju strukturnih skladov in kmetijstva. |
— |
Neposredno upravljanje: Komisija upravlja programe tudi sama in lahko za izvajanje posebnih programov pooblasti tudi izvajalske agencije. |
— |
Posredno upravljanje: odločitve glede odhodkov se lahko posredno upravljajo tudi prek drugih organov znotraj ali zunaj EU. V finančni uredbi in/ali sporazumih o prispevku so določeni potrebni mehanizmi nadzora in poročanja, ki jih morajo uporabljati ti subjekti, ter nadzor Komisije, kadar se naloge izvrševanja proračuna zaupajo nacionalnim agencijam, skupini Evropske investicijske banke, tretjim državam, mednarodnim organizacijam (npr. Svetovni banki ali Združenim narodom) in drugim subjektom (npr. decentraliziranim agencijam EU, skupnim podjetjem). |
Finančna uredba
Finančna uredba (13), ki se uporablja za splošni proračun, je osrednji akt regulativne strukture financ EU. Podrobno opredeljuje finančna pravila, ki se uporabljajo za izvrševanje proračuna EU, in vloge različnih akterjev, ki sodelujejo pri zagotavljanju, da se denar uporablja dobro in dosega zastavljene cilje.
6.2 UPRAVLJANJE IN ODGOVORNOST
6.2.1 Institucionalna struktura
EU ima institucionalni okvir, prek katerega namerava uveljavljati svoje vrednote, uresničevati svoje cilje, služiti svojim interesom, interesom svojih državljanov in interesom držav članic ter zagotoviti doslednost, učinkovitost in kontinuiteto svojih politik in ukrepov. Njeno organizacijsko strukturo sestavljajo institucije, agencije in drugi organi EU. Finančna uredba skupaj z veljavnimi računovodskimi pravili določa, kateri od teh subjektov so vključeni v konsolidirani zaključni račun EU (glej pojasnilo 9 konsolidiranega zaključnega računa EU za seznam subjektov, vključenih v obseg konsolidacije).
Evropski parlament skupaj s Svetom opravlja zakonodajno in proračunsko funkcijo. Komisija politično odgovarja Evropskemu parlamentu. Svet prav tako opravlja funkcije usklajevanja politik in usklajevanja v okviru splošne politične usmeritve in prednostnih nalog Unije, ki jih je določil Evropski svet.
Evropska komisija je izvršna veja Evropske unije. Spodbuja splošni interes EU in v ta namen sprejema ustrezne pobude. Zagotavlja uporabo Pogodb in skrbi za uporabo prava Unije v državah članicah pod nadzorom Sodišča Evropske unije. Opravlja usklajevalno, izvršilno in upravljavsko funkcijo, izvršuje proračun in upravlja programe.
Komisija izvršuje proračun in pri tem v veliki meri sodeluje z državami članicami. (14) Skupaj zagotavljajo, da se odobrena proračunska sredstva porabljajo v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja. Uredbe določajo obveznosti držav članic v zvezi z revizijo in nadzorom pri deljenem izvrševanju proračuna in nastalih obveznostih. Za vsako institucijo EU določajo tudi obveznosti in podrobna pravila, ki se nanašajo na njene odhodke.
6.2.2 Upravljavska struktura Komisije
Ureditve upravljanja Komisije in način, s katerimi zagotavljajo, da Komisija deluje kot sodobna, odgovorna in v uspešnost usmerjena institucija, so opisani v Sporočilu (15) o upravljanju v Evropski komisiji.
Komisija izvaja svoje funkcije pod vodstvom kolegija komisarjev, ki določa prednostne naloge in prevzema splošno politično odgovornost za delo Komisije. Komisija kot kolegij deluje pod političnim vodstvom svojega predsednika oz. predsednice, ki cilje, za katere si bo prizadeval/-a, predstavi v okviru svojega imenovanja Evropskemu parlamentu v obliki političnih usmeritev. Predsednik oz. predsednica odloča o notranji organizaciji Komisije, s čimer zagotavlja, da deluje usklajeno, učinkovito in kot kolegij.
Kolegij delegira operativno izvrševanje proračuna in finančno poslovodenje generalnim direktorjem in vodjem služb, ki vodijo upravno strukturo Komisije. Ta decentralizirani pristop ustvarja upravno kulturo, ki uradnike spodbuja k prevzemanju odgovornosti za dejavnosti, ki jih nadzirajo, in od njih zahteva dajanje zagotovil glede dejavnosti, za katere so odgovorni.
Interni upravni odbor pod vodstvom predsednika oz. predsednice in v tesnem sodelovanju s člani Komisije, odgovornimi za proračun, človeške vire in upravo, ter z vključitvijo predsedniških in osrednjih služb zagotavlja usklajevanje, nadzor, svetovanje in strateške usmeritve.
Notranje ureditve določajo usklajen nabor trdnih kontrol in orodij za upravljanje, ki kolegiju komisarjev omogočajo, da prevzame politično odgovornost za delo Komisije. (16)
6.2.3 Finančno poslovodenje Komisije
V Komisiji so vloge in pristojnosti na področju finančnega poslovodenja jasno opredeljene (npr. v finančni uredbi in notranjih pravilih (17)) in se ustrezno izvajajo. Generalni direktorji in vodje služb Komisije so kot odredbodajalci na podlagi prenosa pooblastil odgovorni za dobro finančno upravljanje virov EU, upoštevanje določb finančne uredbe, obvladovanje tveganj in vzpostavitev ustreznega okvira notranje kontrole.
Odredbodajalci so odgovorni za celotno upravljanje od določanja, kaj je treba narediti za uresničitev ciljev politik, ki jih je zastavila institucija, do upravljanja dejavnosti z operativnega vidika in vidika dobrega finančnega poslovodenja. Naloge se lahko nadalje prenesejo na direktorje, vodje enot in druge, ki tako postanejo odredbodajalci na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil. Vsak odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil lahko ima enega ali dva direktorja, odgovorna za obvladovanje tveganj in notranjo kontrolo, za pomoč pri nadzorovanju in spremljanju izvajanja sistemov notranje kontrole.
Osrednje službe Komisije zagotavljajo smernice in nasvete ter spodbujajo dobre prakse, tudi prek dela internega upravnega odbora.
Finančna uredba zahteva, da vsak odredbodajalec pripravi letno poročilo o dejavnostih, ki podrobno opisuje dosežke, izvajanje notranje kontrole in dejavnosti finančnega poslovodenja med letom. Letno poročilo o dejavnostih vključuje izjavo, da so bila sredstva porabljena na podlagi načel dobrega finančnega poslovodenja in da so vzpostavljeni kontrolni postopki, ki zagotavljajo potrebna jamstva glede zakonitosti in pravilnosti povezanih transakcij. Letno poročilo o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna EU (18) je glavni instrument, s katerim kolegij komisarjev prevzame politično odgovornost za finančno upravljanje proračuna EU.
Računovodja Komisije je na centralni ravni odgovoren za upravljanje zakladnice, postopke izterjave, določanje računovodskih pravil na podlagi mednarodnih računovodskih standardov za javni sektor (MRSJS), potrjevanje računovodskih sistemov ter pripravo zaključnega računa Komisije in konsolidiranega zaključnega računa EU. Poleg tega mora računovodja podpisati zaključni račun z izjavo, da v vseh pomembnih vidikih pošteno predstavlja finančno stanje, rezultate poslovanja in denarne tokove Unije. Zaključni račun sprejme kolegij komisarjev. Funkcija računovodje je neodvisna funkcija in ima veliko odgovornost pri finančnem poročanju Komisije.
Tudi funkcija notranjega revizorja Komisije je centralizirana in neodvisna, pri čemer notranji revizor zagotavlja neodvisne nasvete, mnenja in priporočila v zvezi s kakovostjo in delovanjem sistemov notranje kontrole v Komisiji, agencijah EU in drugih neodvisnih organih.
Odbor za spremljanje poteka revizij zagotavlja neodvisnost notranjega revizorja ter spremlja kakovost notranjih revizij in nadaljnje ukrepanje služb Komisije na podlagi priporočil notranje in zunanje revizije ter ugotovitev in priporočil Evropskega računskega sodišča v zvezi z razrešnico glede zanesljivosti letnega konsolidiranega zaključnega računa EU. S svetovalno vlogo odbor prispeva k splošnemu nadaljnjemu izboljšanju uspešnosti in učinkovitosti Komisije pri doseganju njenih ciljev ter olajšuje nadzor kolegija nad praksami Komisije na področju upravljanja, obvladovanja tveganja in notranje kontrole.
6.2.4 Postopek zunanje revizije in razrešnice
V skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja je treba sredstva upravljati na uspešen, učinkovit in gospodaren način. Vzpostavljen je okvir odgovornosti, ki temelji na celovitem poročanju, zunanji reviziji in političnem nadzoru, da se zagotovi razumno zagotovilo, da se sredstva EU ustrezno porabijo.
Evropski parlament se po priporočilu Sveta odloči, ali bo Komisiji za način, kako je izvrševala proračun EU v zadevnem letu, dal končno odobritev (podelitev razrešnice). Letni postopek razrešnice zagotavlja, da je Komisija politično odgovorna za izvrševanje proračuna EU.
Evropsko računsko sodišče vsako leto preuči zanesljivost računovodskih izkazov, ali so bili vsi prihodki prejeti in ali so vsi odhodki nastali na zakonit in pravilen način ter ali so bili finančno poslovodenje in kvalitativni vidiki oblikovanja proračuna, vključno z vidikom smotrnosti, dobri. Objava letnega poročila Evropskega računskega sodišča je izhodišče za postopek razrešnice. Revizorji pripravijo tudi posebna poročila o posebnih področjih porabe ali politike ali zadevah v zvezi s proračunom ali upravljanjem.
Sklep o razrešnici temelji tudi na celovitem finančnem poročanju Komisije in poročanju Komisije o odgovornosti, zaslišanjih komisarjev v Evropskem parlamentu in odgovorih na pisna vprašanja, naslovljena na Komisijo.
IZJAVA, PRILOŽENA KONSOLIDIRANEMU ZAKLJUČNEMU RAČUNU
Konsolidirani zaključni račun Evropske unije za leto 2021 je bil pripravljen na podlagi podatkov, ki so jih predložile institucije in organi v skladu s členom 246(2) finančne uredbe, ki se uporablja za splošni proračun Evropske unije. Izjavljam, da je bil pripravljen v skladu z naslovom XIII navedene finančne uredbe ter računovodskimi načeli, pravili in metodami iz pojasnil k računovodskim izkazom.
Od računovodij teh institucij in organov, ki potrjujejo zanesljivost poslanih podatkov, sem pridobila vse potrebne podatke za pripravo zaključnega računa, ki prikazuje sredstva in obveznosti Evropske unije ter izvrševanje proračuna.
Potrjujem, da sem na podlagi teh podatkov in preverjanj, ki so bila po mojem mnenju potrebna za potrditev zaključnega računa Evropske komisije, pridobila razumno zagotovilo, da zaključni račun v vseh pomembnih vidikih pošteno predstavlja finančno stanje, rezultate poslovanja in denarne tokove Evropske unije.
Rosa ALDEA BUSQUETS
računovodja Evropske komisije
17. junij 2022
KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI IN POJASNILA (2)
KAZALO
BILANCA STANJA | 33 |
IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA | 34 |
IZKAZ DENARNIH TOKOV | 35 |
IZKAZ SPREMEMB V ČISTIH SREDSTVIH | 37 |
POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM | 38 |
1. |
POMEMBNE RAČUNOVODSKE USMERITVE | 38 |
2. |
POJASNILA K BILANCI STANJA | 57 |
3. |
POJASNILA K IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA | 99 |
4. |
POGOJNE OBVEZNOSTI IN SREDSTVA | 109 |
5. |
PRORAČUNSKE IN PRAVNE OBVEZNOSTI | 116 |
6. |
OBVLADOVANJE FINANČNIH TVEGANJ | 120 |
7. |
RAZKRIVANJE POVEZANIH STRANK | 141 |
8. |
DOGODKI PO DATUMU BILANCE STANJA | 143 |
9. |
OBSEG KONSOLIDACIJE | 143 |
BILANCA STANJA
(v milijonih EUR) |
|||
|
Pojasnilo |
31.12.2021 |
31.12.2020 |
NEKRATKOROČNA SREDSTVA |
|
|
|
Neopredmetena sredstva |
2.1 |
769 |
620 |
Opredmetena osnovna sredstva |
2.2 |
12 669 |
11 682 |
Naložbe, ki se obračunajo po kapitalski metodi |
2.3 |
1 192 |
588 |
Finančna sredstva |
2.4 |
181 874 |
99 214 |
Predhodno financiranje |
2.5 |
60 792 |
34 519 |
Menjalne terjatve in nemenjalni izterljivi zneski |
2.6 |
40 642 |
45 813 |
|
|
297 938 |
192 434 |
KRATKOROČNA SREDSTVA |
|
|
|
Finančna sredstva |
2.4 |
6 744 |
13 881 |
Predhodno financiranje |
2.5 |
32 656 |
28 229 |
Menjalne terjatve in nemenjalni izterljivi zneski |
2.6 |
31 796 |
28 681 |
Zaloge |
2.7 |
84 |
80 |
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki |
2.8 |
44 860 |
16 742 |
|
|
116 141 |
87 613 |
SREDSTVA SKUPAJ |
|
414 078 |
280 047 |
NEKRATKOROČNE OBVEZNOSTI |
|
|
|
Pokojnine in drugi prejemki zaposlenih |
2.9 |
(122 466 ) |
(116 020 ) |
Rezervacije |
2.10 |
(2 950 ) |
(3 878 ) |
Finančne obveznosti |
2.11 |
(214 974 ) |
(84 399 ) |
|
|
(340 391 ) |
(204 297 ) |
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI |
|
|
|
Rezervacije |
2.10 |
(398) |
(1 527 ) |
Finančne obveznosti |
2.11 |
(31 149 ) |
(10 649 ) |
Obveznosti iz poslovanja |
2.12 |
(46 372 ) |
(32 408 ) |
Pasivne časovne razmejitve |
2.13 |
(78 068 ) |
(64 584 ) |
|
|
(155 987 ) |
(109 167 ) |
OBVEZNOSTI SKUPAJ |
|
(496 377 ) |
(313 464 ) |
ČISTA SREDSTVA |
|
(82 299 ) |
(33 418 ) |
Rezerve |
2.14 |
1 325 |
5 062 |
Zneski, ki bodo vpoklicani od držav članic (3) |
2.15 |
(83 624 ) |
(38 480 ) |
ČISTA SREDSTVA |
|
(82 299 ) |
(33 418 ) |
IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA
(v milijonih EUR) |
|||
|
Pojasnilo |
2021 |
2020 |
PRIHODKI |
|
|
|
Prihodki iz nemenjalnih poslov |
|
|
|
Sredstva iz naslova BND |
3.1 |
115 955 |
125 393 |
Tradicionalna lastna sredstva |
3.2 |
20 590 |
19 559 |
Sredstva iz naslova DDV |
3.3 |
18 340 |
17 858 |
Lastna sredstva iz naslova odpadne plastične embalaže |
3.4 |
5 831 |
— |
Globe |
3.5 |
1 990 |
452 |
Izterjava odhodkov |
3.6 |
1 794 |
1 355 |
Sporazum o izstopu Združenega kraljestva |
3.7 |
1 122 |
47 456 |
Drugo |
3.8 |
6 737 |
7 116 |
|
|
172 357 |
219 190 |
|
|
|
|
Prihodki iz menjalnih poslov |
|
|
|
Finančni prihodki |
3.9 |
5 092 |
3 434 |
Drugo |
3.10 |
1 497 |
1 404 |
|
|
6 589 |
4 838 |
Prihodki skupaj |
|
178 946 |
224 028 |
ODHODKI |
|
|
|
Izvedle države članice |
3.11 |
|
|
Evropski kmetijski jamstveni sklad |
|
(40 829 ) |
(40 461 ) |
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in drugi instrumenti za razvoj podeželja |
|
(15 451 ) |
(14 467 ) |
Evropski sklad za regionalni razvoj in Kohezijski sklad |
|
(46 932 ) |
(41 118 ) |
Evropski socialni sklad |
|
(16 727 ) |
(13 677 ) |
Drugo |
|
(4 835 ) |
(2 701 ) |
Izvedli Komisija, izvajalske agencije in skrbniški skladi |
3.12 |
(63 000 ) |
(22 094 ) |
Izvedli druge agencije in organi EU |
3.13 |
(3 154 ) |
(3 530 ) |
Izvedle tretje države in mednarodne organizacije |
3.13 |
(4 512 ) |
(4 178 ) |
Izvedli drugi subjekti |
3.13 |
(3 225 ) |
(3 257 ) |
Stroški zaposlenih in pokojnin |
3.14 |
(12 417 ) |
(11 995 ) |
Stroški financiranja |
3.15 |
(4 201 ) |
(2 188 ) |
Drugi odhodki |
3.16 |
(5 762 ) |
(6 946 ) |
Odhodki skupaj |
|
(221 046 ) |
(166 612 ) |
POSLOVNI IZID ZA ZADEVNO LETO |
|
(42 100 ) |
57 416 |
IZKAZ DENARNIH TOKOV
(v milijonih EUR) |
||
|
2021 |
2020 |
Poslovni izid za zadevno leto |
(42 100 ) |
57 416 |
Poslovanje |
|
|
Odplačevanje |
116 |
113 |
Amortizacija |
1 054 |
1 047 |
(Razveljavitev) izgube zaradi oslabitve naložb |
— |
— |
(Povečanje)/zmanjšanje posojil |
(70 259 ) |
(40 624 ) |
(Povečanje)/zmanjšanje predhodnega financiranja |
(30 699 ) |
(11 301 ) |
(Povečanje)/zmanjšanje menjalnih terjatev in nemenjalnih izterljivih zneskov |
2 055 |
(50 519 ) |
(Povečanje)/zmanjšanje zalog |
(4) |
(12) |
Povečanje/(zmanjšanje) pokojnin in drugih prejemkov zaposlenih |
6 447 |
18 360 |
Povečanje/(zmanjšanje) rezervacij |
(2 057 ) |
581 |
Povečanje/(zmanjšanje) finančnih obveznosti (razen najetih posojil v okviru instrumenta NextGenerationEU) |
60 075 |
40 531 |
Povečanje/(zmanjšanje) obveznosti iz poslovanja |
13 964 |
5 166 |
Povečanje/(zmanjšanje) pasivnih časovnih razmejitev |
13 484 |
(2 645 ) |
Proračunski presežek iz prejšnjega leta, obravnavan kot nedenarni prihodki |
(1 769 ) |
(3 218 ) |
Ponovno merjenje obveznosti iz naslova prejemkov zaposlenih (gibanje nedenarnih sredstev ni vključeno v izkaz poslovnega izida) |
(3 257 ) |
(15 155 ) |
Drugo gibanje nedenarnih sredstev |
(1 757 ) |
63 |
Naložbenje |
|
|
(Povečanje)/zmanjšanje neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev |
(2 307 ) |
(1 566 ) |
(Povečanje)/zmanjšanje naložb, obračunanih po kapitalski metodi |
(604) |
3 |
(Povečanje)/zmanjšanje neizvedenih finančnih sredstev po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja (19) |
(4 636 ) |
(1 180 ) |
(Povečanje)/zmanjšanje izvedenih finančnih sredstev po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja |
(629) |
(62) |
Dejavnosti financiranja |
|
|
Povečanje/(zmanjšanje) najetih posojil, ki se nanašajo na instrument NextGenerationEU |
91 000 |
|
ČISTI DENARNI TOK |
28 118 |
(3 004 ) |
Čisto povečanje/(zmanjšanje) denarnih sredstev in njihovih ustreznikov |
28 118 |
(3 004 ) |
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku leta |
16 742 |
19 745 |
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki ob koncu leta |
44 860 |
16 742 |
IZKAZ SPREMEMB V ČISTIH SREDSTVIH
(v milijonih EUR) |
||||
|
Zneski, ki bodo vpoklicani od držav članic Skupni presežek/(primanjkljaj) |
Druge rezerve |
Rezerva za pošteno vrednost |
Čista sredstva |
STANJE NA DAN 31.12.2019 |
(77 560 ) |
4 646 |
391 |
(72 523 ) |
Gibanje rezerve za Jamstveni sklad |
(173) |
173 |
— |
— |
Gibanje poštene vrednosti |
— |
— |
105 |
105 |
Ponovno merjenje obveznosti iz naslova prejemkov zaposlenih |
(15 155 ) |
— |
— |
(15 155 ) |
Drugo |
210 |
(252) |
— |
(42) |
Proračunski rezultat za leto 2019, knjižen v dobro držav članic |
(3 218 ) |
— |
— |
(3 218 ) |
Poslovni izid za zadevno leto |
57 416 |
— |
— |
57 416 |
STANJE NA DAN 31.12.2020 |
(38 480 ) |
4 566 |
496 |
(33 418 ) |
Vpliv spremenjenega računovodskega pravila EU št. 11 (glej pojasnilo 1) |
1 719 |
(3 043 ) |
(496) |
(1 820 ) |
STANJE NA DAN 1.1.2021 |
(36 761 ) |
1 523 |
— |
(35 238 ) |
Gibanje rezerve za Jamstveni sklad |
— |
— |
— |
— |
Gibanje poštene vrednosti |
— |
— |
— |
— |
Ponovno merjenje obveznosti iz naslova prejemkov zaposlenih |
(3 257 ) |
— |
— |
(3 257 ) |
Drugo |
262 |
(198) |
— |
63 |
Proračunski rezultat za leto 2020, knjižen v dobro držav članic |
(1 769 ) |
— |
— |
(1 769 ) |
Poslovni izid za zadevno leto |
(42 100 ) |
— |
— |
(42 100 ) |
STANJE NA DAN 31.12.2021 |
(83 624 ) |
1 325 |
— |
(82 299 ) |
POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM
V naslednjih razpredelnicah so zneski, ki se nanašajo na Združeno kraljestvo v zvezi z večletnimi finančnimi okviri do konca leta 2020, še vedno prikazani v razdelku Države članice, saj kljub izstopu Združenega kraljestva iz Unije 1. februarja 2020 v skladu s sporazumom o izstopu njegov finančni odnos z Unijo še vedno ustreza odnosu države članice za ta obdobja. |
1. POMEMBNE RAČUNOVODSKE USMERITVE
1.1 PRAVNA PODLAGA IN RAČUNOVODSKA PRAVILA
Računovodstvo EU se vodi v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba).
Evropska unija v skladu s členom 80 finančne uredbe pripravi računovodske izkaze na temelju pravil računovodstva na podlagi nastanka poslovnega dogodka, ki so izpeljana iz mednarodnih računovodskih standardov za javni sektor (MRSJS). Računovodska pravila, ki jih je sprejel računovodja Komisije, morajo uporabljati vse institucije in organi EU, ki spadajo v obseg konsolidacije, da je zagotovljena notranja usklajenost konsolidiranih računovodskih izkazov EU.
Uporaba novih in spremenjenih računovodskih pravil Evropske unije (European Union accounting rules – EAR)
Nova EAR, ki so bila sprejeta, vendar 31. decembra 2021 še niso veljala
Novih EAR, ki bi bila sprejeta, vendar 31. decembra 2021 še ne bi veljala, ni.
Spremenjena EAR veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2021 ali pozneje
Računovodja Evropske komisije je 17. decembra 2020 sprejel spremenjeno računovodsko pravilo EU št. 11 „Finančni instrumenti“, ki določa načela za finančno poročanje o finančnih sredstvih in finančnih obveznostih in temelji na novem MRSJS 41 „Finančni instrumenti“, spremenjenem MRSJS 28 „Finančni instrumenti: predstavitev“ in spremenjenem MRSJS 30 „Finančni instrumenti: razkritja“ (izdani avgusta 2018).
Spremenjeno računovodsko pravilo EU št. 11 je obvezno od 1. januarja 2021 z vsemi spremembami od začetne prošnje, obračunane na navedeni datum, s čimer se ne zahteva preračun zneskov iz predhodnega obdobja. Zato so se finančna sredstva, finančne obveznosti, menjalne terjatve, prihodki od obresti/odhodki za obresti, kot so bili na dan 31. decembra 2020 predstavljeni v tem računu, obračunali v skladu z računovodskimi usmeritvami, kot je navedeno v računovodskih izkazih EU za leto 2020 v pojasnilih 1.5.5, 1.5.8 (le za menjalne posle), 1.5.12 in 1.6.1 (le za menjalne posle).
Glavne spremembe in njihov vpliv na zaključni račun EU za leto 2021 so:
Nova načela za razvrstitev in merjenje finančnih sredstev
S spremenjenim računovodskim pravilom EU št. 11 se v razvrstitev finančnih sredstev uvaja pristop na podlagi načel in zahteva uporaba dveh meril: modela upravljanja, ki ga subjekt uporablja za upravljanje svojih finančnih sredstev, in značilnosti pogodbenih denarnih tokov navedenih sredstev. Finančna sredstva so glede na ti merili razvrščena v naslednje kategorije: „finančna sredstva po odplačni vrednosti“, „finančna sredstva po pošteni vrednosti prek čistih sredstev/lastniškega kapitala“ ali „finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka in primanjkljaja“.
1. januarja 2021 so se na podlagi uporabe novih meril vse kapitalske naložbe in dolžniški vrednostni papirji prerazvrstili iz „razpoložljivih za prodajo“ v finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka in primanjkljaja. Povezana rezerva za pošteno vrednost je bila prerazvrščena – znotraj čistih sredstev – v skupni presežek ali primanjkljaj.
Novi model oslabitve
Medtem ko je prejšnji model oslabitve temeljil na nastalih izgubah, pa je bil s spremenjenim računovodskim pravilom EU št. 11 uveden v prihodnost usmerjen model oslabitve, ki temelji na pričakovanih kreditnih izgubah v celotnem obdobju trajanja finančnega sredstva. Pri pričakovani kreditni izgubi se upoštevajo možni dogodki neplačila in razvoj kreditne kakovosti finančnih sredstev. Novi model oslabitve se uporablja za vsa finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti ali po pošteni vrednosti prek čistih sredstev/lastniškega kapitala, pa tudi za obveznosti iz kreditov in pogodbe o finančnem jamstvu.
1. januarja 2021 je uporaba novega modela oslabitve za finančna sredstva, razvrščena po odplačni vrednosti, povzročila zlasti pripoznanje oslabitve posojil za finančno pomoč, zagotovljeno partnerskim državam v okviru programa makrofinančne pomoči in programa Euratom.
Računovodenje na podlagi finančnega jamstva
Na podlagi prejšnjega računovodskega pravila EU št. 11 je bila večina finančnih jamstev, zlasti tistih, ki so zagotovljena brez vsakega prispevka ali s simboličnim prispevkom, obračunanih v skladu z načeli računovodskega pravila EU št. 10 „Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva“, zato so bila pripoznana kot rezervacije ali razkrita kot pogojne obveznosti, odvisno od verjetnosti izgube.
V skladu s spremenjenim računovodskim pravilom EU št. 11 je treba zahteve glede računovodenja na podlagi finančnega jamstva uporabljati za vse pogodbe o finančnem jamstvu. Merjenje obveznosti iz finančnih jamstev temelji na pošteni vrednosti jamstva ob začetnem pripoznanju in gibanju pričakovanih kreditnih izgub iz zajamčenega dolžniškega portfelja. Glej pojasnilo 1.5.12.
Zato so bile 1. januarja 2021 obstoječe pogodbe o finančnem jamstvu prerazvrščene iz kategorije finančnih rezervacij v kategorijo obveznosti iz finančnih jamstev in ponovno izmerjene v skladu z zahtevami spremenjenega računovodskega pravila EU št. 11. Sprememba je povzročila povečanje finančnih obveznosti, zlasti v zvezi z jamstvi, zagotovljenimi skupini EIB v okviru mandata za dajanje zunanjih posojil. Po spremembi računovodskega obravnavanja in pripoznanju obveznosti pogodbe o finančnem jamstvu za mandat za dajanje zunanjih posojil je bila rezerva za Jamstveni sklad za zunanje ukrepe – v čistih sredstvih do 31. decembra 2020 – sproščena za skupni presežek ali primanjkljaj.
Naslednja razpredelnica kaže prvotne kategorije merjenja v okviru računovodskega pravila EU št. 11, kot se je uporabljalo za računovodske izkaze EU za leto 2020, in nove kategorije merjenja v okviru spremenjenega računovodskega pravila EU št. 11 za finančna sredstva in obveznosti Evropske unije na dan 1. januarja 2021:
(v milijonih EUR) |
||||
|
Kategorija merjenja pred računovodskim pravilom EU št. 11 |
Čista knjigovodska vrednost na dan 31.12.2020 |
Kategorija merjenja spremenjeno računovodsko pravilo EU št. 11 |
Čista knjigovodska vrednost na dan 1.1.2021 |
Finančna sredstva |
|
|
|
|
Posojila |
Posojila in terjatve |
93 309 |
Odplačna vrednost |
93 575 |
Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi presežek in primanjkljaj |
2 |
|||
Dolžniške in lastniške naložbe |
Razpoložljive za prodajo |
19 587 |
Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi presežek in primanjkljaj |
19 587 |
Izvedena sredstva |
Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi presežek in primanjkljaj |
199 |
Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi presežek in primanjkljaj |
199 |
Terjatve |
Posojila in terjatve |
3 450 |
Odplačna vrednost |
3 485 |
Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi presežek in primanjkljaj |
3 482 |
|||
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki |
Razpoložljivi za prodajo |
16 742 |
Odplačna vrednost |
16 742 |
Finančne obveznosti |
|
|
|
|
Finančna jamstva |
Obveznosti iz finančnih jamstev |
(90) |
Obveznosti iz finančnih jamstev |
(7 889 ) |
Rezervacije (računovodsko pravilo EU št. 10) |
(2 523 ) |
|||
Najeta posojila |
Odplačna vrednost |
(93 192 ) |
Odplačna vrednost |
(93 521 ) |
Druge finančne obveznosti |
Odplačna vrednost |
(1 761 ) |
Odplačna vrednost |
(1 761 ) |
Izvedene obveznosti |
Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi presežek in primanjkljaj |
(4) |
Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi presežek in primanjkljaj |
(4) |
Obveznosti iz poslovanja |
Odplačna vrednost |
(32 408 ) |
Odplačna vrednost |
(32 408 ) |
Naslednja razpredelnica vsebuje analizo učinka prehoda na spremenjeno računovodsko pravilo EU št. 11 za finančna sredstva, terjatve, finančne rezervacije in finančne obveznosti Evropske unije. Vsebuje uskladitev knjigovodskih vrednosti iz prejšnje kategorije merjenja v okviru računovodskega pravila EU št. 11, kot se je uporabljalo za računovodske izkaze EU za leto 2020, z njihovimi novimi kategorijami merjenja po prehodu na spremenjeno računovodsko pravilo EU št. 11 1. januarja 2021:
(v milijonih EUR) |
||||
|
Stanje na dan 31.12.2020 |
Prerazvrstitev |
Ponovno merjenje |
Stanje na dan 1.1.2021 |
Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva |
|
|
|
|
Prenesena začetna bilanca |
19 587 |
|
|
|
Prerazporeditev z razpoložljivosti za prodajo na finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj |
|
(19 587 ) |
|
|
Prilagojena začetna bilanca |
|
|
|
— |
Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj |
|
|
|
|
Prenesena začetna bilanca |
199 |
|
|
|
Prerazporeditev z razpoložljivosti za prodajo na finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj |
|
19 587 |
|
|
Prerazporeditev s posojil na finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj |
|
2 |
|
|
Prilagojena začetna bilanca |
|
|
|
19 788 |
Finančna sredstva po odplačni vrednosti (v računu za leto 2020: posojila) |
|
|
|
|
Prenesena začetna bilanca |
93 309 |
|
|
|
Ponovno merjenje: Veljavna obrestna mera |
|
|
329 |
|
Ponovno merjenje: Pričakovane kreditne izgube |
|
|
(60) |
|
Prerazvrstitev na finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja |
|
(2) |
|
|
Prilagojena začetna bilanca |
|
|
|
93 575 |
Finančna sredstva skupaj (pojasnilo 2.4) |
113 095 |
— |
269 |
113 363 |
Terjatve |
|
|
|
|
Prenesena začetna bilanca |
3 450 |
|
|
|
Ponovno merjenje: Pričakovane kreditne izgube |
|
|
33 |
|
Pogodbe o finančnem jamstvu – prejemni del: ponovno merjenje |
|
|
3 484 |
|
Prilagojena začetna bilanca |
|
|
|
6 967 |
Terjatve skupaj (pojasnilo 2.6.2) |
3 450 |
— |
3 517 |
6 967 |
Finančne rezervacije |
|
|
|
|
Prenesena začetna bilanca |
(2 523 ) |
|
|
|
Prerazporeditev na obveznosti iz finančnih jamstev |
|
2 522 |
|
|
Prilagojena začetna bilanca |
|
|
|
(1) |
Finančne rezervacije skupaj (pojasnilo 2.10) |
(2 523 ) |
2 522 |
— |
(1) |
Obveznosti iz finančnih jamstev |
|
|
|
|
Prenesena začetna bilanca |
(90) |
|
|
|
Prerazporeditev s finančnih rezervacij |
|
(2 522 ) |
|
|
Pogodbe o finančnem jamstvu – plačilni del: ponovno merjenje |
|
|
(5 277 ) |
|
Prilagojena začetna bilanca |
|
|
|
(7 889 ) |
Finančne obveznosti po odplačni vrednosti |
|
|
|
|
Prenesena začetna bilanca |
(94 954 ) |
|
|
|
Ponovno merjenje: Veljavna obrestna mera |
|
|
(329) |
|
Prilagojena začetna bilanca |
|
|
|
(95 283 ) |
Finančne obveznosti po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj |
|
|
|
|
Prenesena začetna bilanca |
(4) |
|
|
|
Prilagojena začetna bilanca |
|
|
|
(4) |
Finančne obveznosti skupaj (pojasnilo 2.11) |
(95 048 ) |
(2 522 ) |
(5 606 ) |
(103 175 ) |
Učinek spremenjenega računovodskega pravila EU št. 11 skupaj |
|
|
(1 820 ) |
|
Naslednja razpredelnica vsebuje analizo učinka prehoda na spremenjeno računovodsko pravilo EU št. 11 za čista sredstva Evropske unije na dan 1. januarja 2021:
(v milijonih EUR) |
||||
|
Stanje na dan 31.12.2020 |
Sprostitev rezerv |
Drugi učinki na čista sredstva |
Stanje na dan 1.1.2021 |
Rezerve |
|
|
|
|
Prenesena začetna bilanca |
5 062 |
|
|
|
Sprostitev rezerve za pošteno vrednost |
|
(496) |
|
|
Sprostitev rezerve za Jamstveni sklad |
|
(3 043 ) |
|
|
Prilagojena začetna bilanca |
|
|
|
1 523 |
Skupni presežek/(primanjkljaj) |
|
|
|
|
Prenesena začetna bilanca |
(38 480 ) |
|
|
|
Sprostitev rezerve za pošteno vrednost |
|
496 |
|
|
Sprostitev rezerve za Jamstveni sklad |
|
3 043 |
|
|
Ponovno merjenje sredstev in obveznosti |
|
|
(1 820 ) |
|
Prilagojena začetna bilanca |
|
|
|
(36 761 ) |
Čista sredstva skupaj |
(33 418 ) |
— |
(1 820 ) |
(35 238 ) |
Naslednja razpredelnica vsebuje uskladitev nadomestila za končno oslabitev iz prejšnjega obdobja, merjeno v skladu z računovodskim pravilom EU št. 11, kot se je uporabljalo za računovodske izkaze EU za leto 2020 in finančne rezervacije, merjene v skladu z računovodskim pravilom EU št. 10, z novim nadomestilom za oslabitev, merjeno v skladu s spremenjenim računovodskim pravilom EU št. 11 na dan 1. januarja 2021:
(v milijonih EUR) |
||||
|
31.12.2020 |
1.1.2021 |
||
Nadomestilo za oslabitev/ Finančne rezervacije |
12-mesečne pričakovane kreditne izgube |
pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja |
Nadomestilo za oslabitev skupaj |
|
Finančna sredstva po odplačni vrednosti, od teh |
(739) |
(49) |
(25) |
(73) |
Prenesena posojila (20) |
(726) |
— |
— |
— |
Druga posojila |
(13) |
(49) |
(25) |
(73) |
Terjatve |
(190) |
|
(156) |
(156) |
Pogodbe o finančnem jamstvu |
(2 523 ) |
(859) |
(5 143 ) |
(6 002 ) |
1.2 RAČUNOVODSKA NAČELA
Namen računovodskih izkazov je zagotoviti podatke o finančnem stanju, smotrnosti in denarnih tokovih posameznega subjekta, ki so koristni za širok krog uporabnikov. Pri EU kot osebi javnega prava je njihov namen zlasti zagotoviti podatke, koristne za odločanje, in prikazati, kako odgovorno oseba javnega prava ravna s sredstvi, ki so ji zaupana. Ta dokument je bil pripravljen ob upoštevanju teh ciljev.
Splošna izhodišča (tj. računovodska načela), ki se uporabijo pri pripravi računovodskih izkazov, so določena v računovodskem pravilu EU št. 1 „Računovodski izkazi“ in so enaka tistim, ki so opisana v MRSJS 1: pošteno predstavljanje, računovodenje na podlagi nastanka poslovnega dogodka, časovna neomejenost delovanja, doslednost predstavljanja, pomembnost, združevanje, pobotanje in primerjalne informacije.
Kvalitativne značilnosti finančnega poročanja so ustreznost, pošteno predstavljanje (zanesljivost), razumljivost, pravočasnost, primerljivost in preverljivost.
1.3 KONSOLIDACIJA
Obseg konsolidacije
Konsolidirani računovodski izkazi EU zajemajo vse pomembne nadzorovane subjekte, skupne aranžmaje in pridružene subjekte. Popoln seznam subjektov, vključenih v obseg konsolidacije, ki zdaj obsega 55 nadzorovanih subjektov in en pridružen subjekt (leta 2020: 52 nadzorovanih subjektov in en pridružen subjekt) je naveden v pojasnilu 9. Med nadzorovanimi subjekti so institucije EU (vključno s Komisijo, ne pa Evropsko centralno banko) in agencije EU (razen agencij skupne in zunanje varnostne politike). Tudi za Evropsko skupnost za premog in jeklo v likvidaciji (ESPJ v l.) velja, da je nadzorovani subjekt. Edini pridruženi subjekt EU je Evropski investicijski sklad (EIS).
Subjektov, ki spadajo v obseg konsolidacije, vendar niso pomembni za konsolidirani zaključni račun EU kot celoto, ni treba konsolidirati ali o njih poročati po kapitalski metodi, če bi to povzročilo pretirano porabo časa ali pretirane stroške za EU. Ti subjekti so navedeni kot „manjši subjekti“ in so posebej navedeni v pojasnilu 9. Leta 2021 je bilo med take manjše subjekte razvrščenih osem subjektov (leta 2020: osem subjektov).
Nadzorovani subjekti
Za določitev obsega konsolidacije se uporablja koncept nadzora. Nadzorovani subjekti so subjekti, za katere je Evropska unija izpostavljena različnim koristim od svoje udeležbe ali ima pravice do njih lahko vpliva na naravo in znesek teh koristi prek svoje pristojnosti nad drugim subjektom. Ta pristojnost mora biti izvršljiva takoj in se mora nanašati na zadevne dejavnosti subjekta. Nadzorovani subjekti so v celoti vključeni v konsolidacijo, ki se začne s prvim dnem obstoja nadzora in konča, ko takega nadzora ni več.
Najpogostejši kazalniki nadzora znotraj EU so: ustanovitev subjekta na podlagi ustanovnih pogodb ali sekundarne zakonodaje, financiranje subjekta iz proračuna EU, obstoj glasovalnih pravic v upravnih organih, revizija, ki jo izvaja Evropsko računsko sodišče, in razrešnica, ki jo podeli Evropski parlament. Vsak subjekt posebej se oceni, da se ugotovi, ali za sprožitev nadzora zadostuje eno ali vsa zgornja merila.
Vsi pomembni medsebojni posli in stanja med nadzorovanimi subjekti EU se izločijo, medtem ko so neiztrženi dobički in izgube iz takšnih poslov neznatni ter zato niso izločeni.
Skupni aranžmaji
Skupni aranžma je aranžma, ki ga skupaj obvladujeta EU in ena ali več strank. Skupno obvladovanje je dogovorjena delitev obvladovanja aranžmaja z zavezujočim dogovorom, ki obstaja le, kadar je za odločitve o zadevnih dejavnostih potrebno soglasje strank, ki skupaj obvladujejo aranžma. Skupni aranžmaji so lahko skupna podjetja ali skupne dejavnosti. Skupno podjetje je skupni aranžma, strukturiran prek ločenega nosilca, v katerem imajo stranke, ki skupno obvladujejo aranžma, pravice do čistih sredstev aranžmaja. Deleži v skupnih podjetjih se obračunajo po kapitalski metodi (glej pojasnilo 1.5.4). Skupna dejavnost je skupni aranžma, pri čemer imajo stranke, ki skupaj obvladujejo aranžma, pravice do sredstev in obveze iz obveznosti, povezanih z aranžmajem. Deleži v skupnih dejavnostih se obračunajo tako, da se v računovodskih izkazih EU pripoznajo njena sredstva, obveznosti, prihodki in odhodki ter njen delež sredstev, obveznosti, prihodkov in odhodkov, ki jih ima v skupni posesti ali so nastali skupaj.
Pridruženi subjekti
Pridruženi subjekti so subjekti, na katere ima EU znaten neposreden ali posreden vpliv, vendar jih ne obvladuje sama ali z drugim subjektom. Obstoj znatnega vpliva se predpostavlja, če ima EU v njih neposredno ali posredno najmanj 20 % glasovalnih pravic. Deleži v pridruženih subjektih se obračunajo po kapitalski metodi (glej pojasnilo 1.5.4).
Subjekti, ki niso vključeni v konsolidacijo in katerih sredstva upravlja Komisija
Sredstva skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja za osebje EU, Evropskega razvojnega sklada in Jamstvenega sklada za udeležence v imenu teh subjektov upravlja Komisija, vendar teh subjektov EU ne nadzoruje in zato niso konsolidirani v njenih računovodskih izkazih.
1.4 PODLAGA ZA PRIPRAVO
Računovodski izkazi se vsako leto predstavijo v skladu s členom 243 finančne uredbe. Obračunsko leto se začne 1. januarja in konča 31. decembra.
1.4.1 Valuta in osnova za preračunavanje
Funkcijska in predstavitvena valuta
Računovodski izkazi so predstavljeni v milijonih eurov, razen če je navedeno drugače, saj je euro funkcijska valuta EU.
Posli in stanja
Posli v tujih valutah se preračunajo v eure po deviznih tečajih, ki veljajo na dan teh poslov. Pozitivne in negativne tečajne razlike, ki nastanejo pri poravnavi poslov v tujih valutah in pri preračunavanju denarnih sredstev in obveznosti, izraženih v tujih valutah, po deviznih tečajih ob koncu leta, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.
Drugačne metode preračunavanja se uporabijo za opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva, ki ohranijo svojo vrednost v eurih po tečaju na dan, ko so bila nabavljena.
Stanja denarnih sredstev in obveznosti ob koncu leta, izražena v tujih valutah, se preračunajo v eure po deviznih tečajih Evropske centralne banke (ECB), ki veljajo na dan 31. decembra:
Devizni tečaj eura
Valuta |
31.12.2021 |
31.12.2020 |
Valuta |
31.12.2021 |
31.12.2020 |
BGN |
1,9558 |
1,9558 |
PLN |
4,5969 |
4,5597 |
CZK |
24,8580 |
26,2420 |
RON |
4,949 |
4,8683 |
DKK |
7,4364 |
7,4409 |
SEK |
10,2503 |
10,0343 |
GBP |
0,8403 |
0,8990 |
CHF |
1,0331 |
1,0802 |
HRK |
7,5156 |
7,5519 |
JPY |
130,3800 |
126,4900 |
HUF |
369,1900 |
363,8900 |
USD |
1,1326 |
1,2271 |
1.4.2 Uporaba ocen
Računovodski izkazi v skladu z MRSJS in splošno sprejetimi računovodskimi načeli nujno vključujejo zneske, ki temeljijo na ocenah in predpostavkah poslovodstva na podlagi najzanesljivejših razpoložljivih podatkov. Pomembne ocene med drugim vključujejo zneske za obveznosti iz naslova prejemkov zaposlenih, finančno tveganje v zvezi s terjatvami in zneske, razkrite v pojasnilih v zvezi s finančnimi instrumenti, nadomestilo za oslabitev za finančna sredstva po odplačni vrednosti in za obveznosti iz pogodbe o finančnem jamstvu, prehodno nezaračunane prihodke in vnaprej vračunane stroške, rezervacije, stopnjo oslabitve neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev, čisto iztržljivo vrednost zalog, pogojna sredstva in obveznosti. Dejanski rezultati se lahko razlikujejo od navedenih ocen. Spremembe ocen se prikažejo v obdobju, v katerem postanejo znane, če sprememba vpliva samo na navedeno obdobje, ali v navedenem obdobju in prihodnjih obdobjih, če sprememba vpliva na oboje.
1.5 BILANCA STANJA
1.5.1 Neopredmetena sredstva
Neopredmeteno sredstvo je opredeljivo nedenarno sredstvo brez fizičnega obstoja. Sredstvo je opredeljivo, če ga je mogoče ločiti (tj. mogoče ga je ločiti ali oddeliti od subjekta, npr. s prodajo, prenosom, licenciranjem, najemom ali izmenjavo, posamično ali skupaj s povezano pogodbo, opredeljivim sredstvom ali obveznostjo, ne glede na to, ali namerava subjekt to storiti) ali pa izhaja iz zavezujočih ureditev (vključno s pravicami iz pogodb ali drugimi pravnimi pravicami), ne glede na to, ali je te pravice mogoče prenesti ali ločiti od subjekta ali od drugih pravic in obveznosti.
Pridobljena neopredmetena sredstva so izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrano amortizacijo in izgube zaradi oslabitve. Notranje razvita neopredmetena sredstva so usredstvena, kadar so izpolnjena ustrezna merila iz računovodskih pravil EU za to, odhodki pa se nanašajo izključno na razvojno fazo sredstva. Stroški, ki jih je mogoče usredstviti, zajemajo vse neposredno pripisljive stroške, potrebne za ustvarjanje, proizvajanje in pripravo sredstva, da lahko deluje tako, kot je nameravalo poslovodstvo. Stroški, povezani z raziskovalnimi dejavnostmi, stroški razvoja, ki jih ni mogoče usredstviti, in stroški vzdrževanja se pripoznajo kot odhodki, ko nastanejo.
Neopredmetena sredstva se amortizirajo po metodi enakomernega časovnega amortiziranja v ocenjeni dobi koristnosti (3 do 11 let). Ocenjena doba koristnosti neopredmetenih sredstev je odvisna od njihove specifične ekonomske ali pravne življenjske dobe, določene v sporazumu.
1.5.2 Opredmetena osnovna sredstva
Vsa opredmetena osnovna sredstva so izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrano amortizacijo in izgube zaradi oslabitve. Nabavna vrednost vključuje odhodke, ki jih je mogoče neposredno pripisati pridobitvi, gradnji ali prenosu sredstva.
Poznejši stroški se vključijo v knjigovodsko vrednost sredstva ali pripoznajo kot ločeno sredstvo, kakor je primerno, le, kadar je verjetno, da bodo prihodnje gospodarske koristi ali storitvene zmožnosti, povezane s to postavko, pritekale v EU in je mogoče te stroške zanesljivo izmeriti. Stroški popravil in vzdrževanja se knjižijo v breme izkaza poslovnega izida v proračunskem obdobju, v katerem so nastali.
Zemljišča se ne amortizirajo, ker se šteje, da imajo neomejeno dobo koristnosti. Sredstva v gradnji se ne amortizirajo, ker še niso na razpolago za uporabo. Amortizacija drugih sredstev se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja, tako da se njihovi stroški odštejejo od njihove preostale vrednosti v ocenjeni dobi koristnosti:
Vrsta sredstva |
Stopnja enakomernega časovnega amortiziranja |
Zgradbe |
4 % do 10 % |
Vesoljska sredstva |
8 % do 25 % |
Naprave in oprema |
10 % do 25 % |
Pohištvo in vozila |
10 % do 25 % |
Računalniška strojna oprema |
25 % do 33 % |
Drugo |
10 % do 33 % |
Dobički ali izgube pri odtujitvah se določijo s primerjavo iztržka, zmanjšanega za odhodke za prodajo, s knjigovodsko vrednostjo odtujenega sredstva in so zajeti v izkazu poslovnega izida.
Najemi
Najem je pogodbeno razmerje, v katerem najemodajalec prenese na najemnika v zameno za plačilo ali niz plačil pravico do uporabe sredstva za dogovorjen čas. Najemi so razvrščeni kot finančni najemi ali poslovni najemi.
Finančni najemi so najemi, pri katerih se skoraj vsa tveganja in koristi, povezani z lastništvom, prenesejo na najemnika. Če ima subjekt vlogo najemnika v finančnem najemu, od začetka najema pripoznava sredstva, pridobljena na podlagi finančnega najema, kot sredstva, povezane obveze iz najema pa kot obveznosti. Sredstva in obveznosti se pripoznajo po zneskih, ki so enaki pošteni vrednosti najetega premoženja ali, če je ta nižja, sedanji vrednosti najmanjših plačil najemnine, pri čemer se obe določita na začetku najema. Med trajanjem najema se sredstva v finančnem najemu amortizirajo v dobi koristnosti sredstva ali v obdobju trajanja najema, pri čemer se upošteva krajše od obeh obdobij. Najmanjša plačila najemnine so razdeljena na finančni strošek (element obresti) in zmanjšanje neporavnane obveznosti (element kapitala). Finančni strošek se dodeli vsakemu obdobju med trajanjem najema, tako da se oblikuje stalna obrestna mera za preostali saldo obveznosti, ki se izkazuje kot kratkoročen/nekratkoročen, kakor je ustrezno. Pogojne najemnine se pripoznajo kot odhodki v obdobju, v katerem nastanejo.
Poslovni najem je najem, ki ni finančni najem, tj. najem, pri katerem najemodajalec zadrži skoraj vsa tveganja in koristi, povezane z lastništvom sredstva. Če ima subjekt vlogo najemnika v poslovnem najemu, med obdobjem trajanja najema plačila za poslovni najem časovno enakomerno pripoznava kot odhodke v izkazu poslovnega izida, pri čemer niti najetega sredstva niti obveznosti iz naslova zakupa ne prikazuje v izkazu finančnega položaja.
1.5.3 Oslabitev nefinančnih sredstev
Oslabitev pomeni izgubo prihodnjih gospodarskih koristi ali storitvene zmožnosti sredstva, ki presega sistematično pripoznanje izgube prihodnjih gospodarskih koristi ali storitvene zmožnosti sredstva z amortizacijo. Sredstva, ki imajo neomejeno dobo koristnosti, se ne amortizirajo, vendar se vsako leto preveri njihova oslabitev. Sredstva, ki so predmet amortizacije, se preverijo glede oslabitve, kadar na datum poročanja obstajajo znaki, da bi lahko bilo sredstvo oslabljeno. Izguba zaradi oslabitve se pripozna za znesek, za katerega knjigovodska vrednost sredstva presega njegovo nadomestljivo vrednost. Nadomestljiva vrednost je poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, ali vrednost pri uporabi, pri čemer se upošteva višja od obeh vrednosti.
Preostala vrednost in doba koristnosti neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev se preverita ter, kadar je to primerno, popravita vsaj enkrat na leto. Če razlogi za oslabitev, ki je bila pripoznana v prejšnjih letih, ne obstajajo več, se prej pripoznana izguba zaradi oslabitve ustrezno razveljavi.
1.5.4 Naložbe, ki se obračunajo po kapitalski metodi
Deleži v pridruženih subjektih in skupnih podjetjih
Naložbe, obračunane po kapitalski metodi, se na začetku pripoznajo po nabavni vrednosti, pri čemer se začetna knjigovodska vrednost naknadno poveča ali zmanjša, da se pripoznajo dodatni prispevki, delež EU v presežku ali primanjkljaju subjekta, v katerega se vlaga, oslabitve in dividende. Začetna nabavna vrednost skupaj z vsemi spremembami predstavlja knjigovodsko vrednost naložbe v računovodskih izkazih na datum bilance stanja. Delež EU v presežku ali primanjkljaju subjekta, v katerega se vlaga, se pripozna v izkazu poslovnega izida, delež v gibanju lastniškega kapitala subjekta, v katerega se vlaga, pa se pripozna v rezervah v čistih sredstvih. Znesek, dobljen iz razdelitve čistega dobička naložbe, zmanjša knjigovodsko vrednost sredstva.
Če je delež EU pri primanjkljajih naložbe, obračunan z uporabo kapitalske metode, enak ali večji od njenega deleža v naložbi, EU preneha pripoznavati svoj delež nadaljnjih izgub (v nadaljnjem besedilu: nepripoznane izgube). Potem ko se delež EU zmanjša na nič, se dodatne izgube opredelijo in obveznost se pripozna le v obsegu, za katerega ima EU pravno ali posredno obvezo ali je opravila plačila v imenu pridruženega podjetja.
V primeru znamenj oslabitve je potreben odpis do višine nižje nadomestljive vrednosti. Nadomestljiva vrednost se določi, kakor je opisano v pojasnilu 1.5.3. Če razlog za oslabitev pozneje preneha obstajati, se izguba zaradi oslabitve razveljavi na knjigovodsko vrednost, ki bi bila določena, če ne bi bila priznana izguba zaradi oslabitve.
V primerih, ko ima EU najmanj 20-odstotni delež v skladu investicijskega kapitala, si ne prizadeva znatno vplivati na sklad. Taki skladi se zato obravnavajo kot finančni instrumenti in so razvrščeni kot finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja.
Pridruženi subjekti in skupna podjetja, razvrščeni kot manjši subjekti (glej pojasnilo 1.3), niso obračunani po kapitalski metodi. Prispevki EU za te subjekte se obračunajo kot odhodki v zadevnem obdobju.
1.5.5 Finančna sredstva
Razvrstitev ob začetnem pripoznanju
Razvrstitev je odvisna od dveh meril:
— |
modela upravljanja finančnih sredstev. To zahteva oceno, kako EU upravlja finančna sredstva, da ustvari denarne tokove in doseže svoje cilje, in kako vrednoti uspešnost na podlagi finančnih sredstev; |
— |
značilnosti pogodbenih denarnih tokov sredstev. To zahteva oceno, ali so pogodbeni denarni tokovi izključno plačila glavnice in obresti na neporavnano glavnico. Obresti so nadomestilo za časovno vrednost denarja, kreditno tveganje in druga osnovna tveganja in stroške, ki so povezani s posojanjem. |
Na podlagi ocene, ki temelji na teh merilih, se lahko finančna sredstva razvrstijo v tri kategorije: „finančna sredstva po odplačni vrednosti“, „finančna sredstva po pošteni vrednosti prek čistih sredstev/lastniškega kapitala“ ali „finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka in primanjkljaja“.
Finančna sredstva s pogodbenimi denarnimi tokovi, ki predstavljajo izključno glavnico in obresti, so razvrščena glede na model upravljanja, ki ga subjekt uporablja. Če je cilj modela upravljanja posedovanje finančnih sredstev zaradi prejemanja pogodbenih denarnih tokov, so finančna sredstva razvrščena po odplačni vrednosti. Če je cilj modela upravljanja posedovanje finančnih sredstev zaradi prejemanja pogodbenih denarnih tokov in prodaje finančnih sredstev, so razvrščena po pošteni vrednosti prek čistih sredstev/lastniškega kapitala. Če se model upravljanja razlikuje od teh dveh modelov (npr. finančna sredstva se posedujejo za trgovanje ali v portfelju, ki se upravlja in vrednoti na podlagi poštene vrednosti), so finančna sredstva razvrščena kot finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka in primanjkljaja.
Finančna sredstva s pogodbenimi denarnimi tokovi, ki ne predstavljajo le glavnice in obresti, temveč uvajajo izpostavljenost tveganjem in nestanovitnosti, ki niso tista, ki so prisotna v osnovnem posojilnem dogovoru (npr. spremembe cen lastniških instrumentov), so ne glede na model upravljanja razvrščena kot finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka in primanjkljaja.
EU ob začetnem pripoznanju razvrsti finančna sredstva na naslednji način:
(i) Finančna sredstva po odplačni vrednosti
EU v to kategorijo razvrsti:
— |
denarna sredstva in njihove ustreznike; |
— |
posojila (vključno z vezanimi vlogami s prvotno zapadlostjo več kot tri mesece); |
— |
menjalne terjatve, razen prejemnega dela pogodbe o finančnem jamstvu, ki je razvrščen kot finančno sredstvo po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja. |
Ta neizvedena finančna sredstva izpolnjujejo dva pogoja: cilj modela upravljanja EU je njihovo posedovanje zaradi prejemanja pogodbenih denarnih tokov. Poleg tega obstajajo na določene dneve pogodbeni denarni tokovi, ki predstavljajo le glavnico in obresti na neporavnano glavnico.
Finančna sredstva po odplačni vrednosti so vključena v kratkoročna sredstva, razen tistih s prvotno zapadlostjo več kot 12 mesecev od datuma poročanja.
(ii) Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek čistih sredstev/lastniškega kapitala
Ta neizvedena finančna sredstva imajo pogodbene denarne tokove, ki predstavljajo le glavnico in obresti na neporavnano glavnico. Poleg tega je cilj modela upravljanja posedovanje finančnih sredstev zaradi prejemanja pogodbenih denarnih tokov in prodaje finančnih sredstev.
Sredstva iz te kategorije so razvrščena kot gibljiva sredstva, če se zanje pričakuje, da bodo odtujena v 12 mesecih od datuma poročanja.
EU na dan 31. decembra 2021 takih sredstev ne poseduje.
(iii) Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja
EU razvrsti naslednja finančna sredstva kot finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja, saj pogodbeni denarni tokovi ne predstavljajo le glavnice in obresti na glavnico:
— |
izvedene finančne instrumente; |
— |
kapitalske naložbe in naložbe v sklade denarnega trga ali v združena portfeljska sredstva; |
— |
druge lastniške naložbe (npr. posli rizičnega kapitala). |
Poleg tega EU razvrsti dolžniške vrednostne papirje, ki jih poseduje, kot finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja, saj se portfelji dolžniških vrednostnih papirjev upravljajo in vrednotijo na podlagi poštene vrednosti portfelja (npr. skupni sklad za rezervacije v skladu s členom 212 finančne uredbe).
Sredstva iz te kategorije so razvrščena kot gibljiva sredstva, če se zanje pričakuje, da bodo odtujena v 12 mesecih od datuma poročanja.
Začetno pripoznanje in merjenje
Nakup finančnih sredstev po pošteni vrednosti prek čistih sredstev/lastniškega kapitala in po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja se pripozna na datum trgovanja – datum, na katerega se EU zaveže, da bo kupila sredstvo. Ustrezniki denarnih sredstev in posojila se pripoznajo, ko so denarna sredstva položena pri finančni ustanovi ali nakazana posojilojemalcem.
Finančna sredstva se na začetku merijo po pošteni vrednosti. Za vsa finančna sredstva, ki niso izkazana po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja, se stroški posla dodajo pošteni vrednosti ob začetnem pripoznanju. Za finančna sredstva, izkazana po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja, so stroški posla prikazani kot odhodki v izkazu poslovnega izida.
Poštena vrednost finančnega sredstva pri začetnem pripoznanju je običajno cena posla, razen če ne gre za posel pod običajnimi tržnimi pogoji, tj. brez vsakega prispevka ali s simboličnim prispevkom za namene javne politike. V tem primeru je razlika med pošteno vrednostjo finančnega instrumenta in ceno posla nemenjalna sestavina, ki se pripozna kot odhodek v izkazu poslovnega izida. V tem primeru se poštena vrednost finančnega sredstva izpelje iz trenutnih tržnih poslov za neposredno enakovreden instrument. Če ni delujočega trga za instrument, se poštena vrednost izpelje iz tehnike vrednotenja, pri kateri se uporabljajo podatki z opazovanih trgov.
Kadar se odobri dolgoročno brezobrestno posojilo ali posojilo z obrestmi, nižjimi od tržnih, se lahko njegova poštena vrednost oceni kot sedanja vrednost vseh prihodnjih denarnih prejemkov, diskontirana po prevladujoči tržni obrestni meri za podoben instrument s podobno bonitetno oceno.
Posojila, odobrena v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, in posojila za finančno pomoč se na začetku izmerijo glede na nominalni znesek, cena posla pa se šteje kot poštena vrednost posojila. Razlogi za to so:
— |
„tržno okolje“ za posojila, ki jih daje EU, je zelo posebno in se močno razlikuje od kapitalskega trga, na katerem se izdaja poslovni ali javni dolg. Posojilodajalci na teh trgih lahko namreč izbirajo med alternativnimi naložbami in ta možnost se odraža v tržnih cenah. EU pa te možnosti izbire med alternativnimi naložbami nima, saj ne sme vlagati denarja na kapitalskih trgih; finančna sredstva si izposoja samo za dajanje posojil. To pomeni, da za izposojene zneske nima možnosti alternativnega posojila ali naložbe. Tako ni oportunitetnih stroškov in s tem ni podlage za primerjavo s tržnimi obrestnimi merami. Dejansko posojila, ki jih daje EU, predstavljajo trg. V bistvu, ker ni mogoče določiti oportunitetnih stroškov, tržna cena ne odraža ustrezno bistva dajanja posojil EU. Zato ni primerno določati poštene vrednosti posojil EU glede na podjetniške ali državne obveznice; |
— |
prav tako ni delujočega trga ali podobnih poslov, ki bi se lahko uporabili za primerjavo, zato bi morala biti obrestna mera, ki jo EU uporablja pri oceni poštene vrednosti posojil, dejansko zaračunana obrestna mera. |
Poznejše merjenje
Finančna sredstva po odplačni vrednosti se pozneje izmerijo po odplačni vrednosti z uporabo metode efektivnih obresti.
Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek čistih sredstev/lastniškega kapitala se pozneje merijo po pošteni vrednosti. Dobički in izgube iz sprememb poštene vrednosti se pripoznajo v rezervi za pošteno vrednost, razen razlik pri prevedbi tujih valut pri denarnih sredstvih, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.
Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja se pozneje merijo po pošteni vrednosti. Dobički in izgube iz sprememb poštene vrednosti (vključno s tistimi, ki izhajajo iz prevedbe tujih valut in morebitnih natečenih obresti) so vključeni v izkaz poslovnega izida v obdobju, v katerem so nastali.
Poštena vrednost pri poznejšem merjenju
Poštene vrednosti naložb, ki kotirajo na delujočih trgih, temeljijo na trenutnih ponujenih nakupnih cenah. Če trg za finančno sredstvo (in za vrednostne papirje, ki ne kotirajo na borzi, in izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje zunaj organiziranega trga) ne deluje, EU določi pošteno vrednost z uporabo metod vrednotenja. Te obsegajo uporabo zadnjih poslov pod običajnimi tržnimi pogoji, sklicevanje na druge instrumente, ki imajo podobne bistvene značilnosti, analizo diskontiranih denarnih tokov, modele za določanje vrednosti opcij in druge tehnike vrednotenja, ki jih običajno uporabljajo udeleženci na trgu.
Naložbe v sklade tveganega kapitala, ki nimajo objavljene tržne cene na delujočem trgu, se vrednotijo po pripisani čisti vrednosti sredstva, ki se šteje kot enakovredna njihovi pošteni vrednosti.
Oslabitev finančnih sredstev
EU pripozna in meri izgubo zaradi oslabitve za pričakovane kreditne izgube pri finančnih sredstvih, ki se merijo po odplačni vrednosti in pošteni vrednosti prek čistih sredstev/lastniškega kapitala.
Pričakovana kreditna izguba je sedanja vrednost razlike med pogodbenimi denarnimi tokovi in denarnimi tokovi, ki jih EU namerava prejeti. Vključuje razumne in sprejemljive informacije, ki so na voljo brez nepotrebnih stroškov ali prizadevanj na datum poročanja.
Pričakovana kreditna izguba se meri s tristopenjskim modelom, pri katerem se upoštevata verjetnost tehtanih dogodkov neplačila v celotnem obdobju trajanja finančnega sredstva in gibanje kreditnega tveganja od izdaje finančnega sredstva. Pri posojilih se za izdajo šteje datum nepreklicne obveznosti iz kreditov.
Če od izdaje ni znatnega povečanja kreditnega tveganja („1. stopnja“), je izguba zaradi oslabitve pričakovana kreditna izguba zaradi možnih dogodkov neplačila v naslednjih 12 mesecih od datuma poročanja („12-mesečna pričakovana kreditna izguba“). Če se je kreditno tveganje od izdaje znatno povečalo („2. stopnja“) ali če obstajajo nepristranski dokazi o kreditni oslabitvi („3. stopnja“), je izguba zaradi oslabitve enaka pričakovani kreditni izgubi zaradi možnih dogodkov neplačila v celotnem obdobju trajanja finančnega sredstva („pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja“) (glej pojasnilo 6.5).
Za sredstva po odplačni vrednosti se knjigovodska vrednost sredstva zmanjša za znesek izgube zaradi oslabitve, ki se pripozna v izkazu poslovnega izida. Za sredstva po pošteni vrednosti prek čistih sredstev/lastniškega kapitala se popravek vrednosti za izgubo pripozna v čistih sredstvih/lastniškem kapitalu in ne zmanjša knjigovodske vrednosti finančnega sredstva v izkazu finančnega položaja. Če se v poznejšem obdobju znesek izgube zaradi oslabitve zmanjša, se prej pripoznana izguba zaradi oslabitve razveljavi skozi izkaz poslovnega izida.
(a) Posojila državam
Ocena oslabitve posojil EU temelji na okviru narave financiranja EU in njenega edinstvenega institucionalnega statusa.
Za oslabitev posojil državam nečlanicam EU izračuna pričakovane kreditne izgube z uporabo podatkov o zunanji kreditni kakovosti, vendar ob upoštevanju svojega statusa prednostnega upnika, kar zmanjšuje kreditno tveganje. Za izračun sedanje vrednosti je diskontna stopnja izvirna efektivna obrestna mera posojila. Če je obrestna mera posojila spremenljiva, je diskontna stopnja trenutna efektivna obrestna mera, določena s pogodbo.
Za posojila državam članicam v EU nikoli niso nastale izgube zaradi oslabitve, niti se ni srečala z neplačili. EU pri teh posojilih poleg statusa prednostnega upnika upošteva odnose z državami članicami. Ta dva elementa načeloma jamčita popolno povrnitev posojil državam članicam ob zapadlosti. Zato EU pričakovane kreditne izgube iz posojil državam članicam šteje za zanemarljive, statistični pristop k izračunu pričakovanih kreditnih izgub pa za neprimeren za ta posojila. V izkazu poslovnega izida pričakovane kreditne izgube za posojila državam članicam zato niso pripoznane.
(b) Terjatve
EU meri izgubo zaradi oslabitve po znesku pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja z uporabo praktičnih rešitev (npr. matrika rezervacij).
(c) Denarna sredstva in njihovi ustrezniki
EU poseduje denarna sredstva in njihove ustreznike na tekočih bančnih računih in vezanih vlogah do treh mesecev. Denarna sredstva so v bankah z zelo visokimi bonitetnimi ocenami (glej pojasnilo 6.5), zato imajo zelo majhne verjetnosti neplačila. Glede na kratko trajanje in majhne verjetnosti neplačila so pričakovane kreditne izgube zaradi denarnih sredstev in njihovih ustreznikov zanemarljive. Zato za denarne ustreznike nadomestilo za oslabitev ni pripoznano.
Odprava pripoznanja
Pripoznanje finančnih instrumentov se odpravi, kadar pravice do prejemanja denarnih tokov od naložb potečejo ali je EU prenesla večino vseh tveganj in koristi, povezanih z lastništvom, na drugo stranko. Prodaja finančnih sredstev po pošteni vrednosti prek čistih sredstev/lastniškega kapitala ali prek presežka ali primanjkljaja se pripozna na datum trgovanja.
1.5.6 Zaloge
Zaloge so izkazane po nabavni vrednosti ali čisti iztržljivi vrednosti, pri čemer se upošteva nižja od obeh vrednosti. Nabavna vrednost se določi po metodi zaporednih cen (FIFO). Nabavna vrednost dokončanih proizvodov in nedokončane proizvodnje zajema stroške surovin in lastne delovne sile ter druge neposredno pripisljive stroške in z njimi povezane splošne proizvodne stroške (na podlagi običajne delovne zmogljivosti). Čista iztržljiva vrednost je ocenjena prodajna cena v rednem poslovanju, zmanjšana za stroške dokončanja in odhodke za prodajo. Kadar se zaloge hranijo za brezplačno distribucijo ali distribucijo po simbolični ceni, se izmerijo po nabavni vrednosti ali dnevni nadomestitveni vrednosti, pri čemer se upošteva nižja od obeh vrednosti. Dnevna nadomestitvena vrednost so stroški, ki bi jih imela EU za pridobitev sredstva na datum poročanja.
1.5.7 Zneski predhodnega financiranja
Predhodno financiranje je plačilo, katerega namen je upravičencu zagotoviti denarni predujem, tj. likvidna sredstva. V skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja je lahko razdeljeno na več plačil v obdobju, ki je določeno v dani pogodbi, sklepu, sporazumu ali temeljnem aktu. Likvidna sredstva ali predujem se porabijo za namen, za katerega so bili zagotovljeni, v obdobju, določenem v sporazumu, ali se povrnejo. Če upravičenec nima upravičenih odhodkov, mora predhodno financiranje vrniti EU. Ker EU ohrani nadzor nad predhodnim financiranjem in je upravičena do nadomestila za neupravičeni del, je znesek izkazan kot sredstvo.
Predhodno financiranje se prvotno pripozna v bilanci stanja, ko se denarna sredstva prenesejo prejemniku. Meri se po znesku danega nadomestila. Predhodno financiranje se v poznejših obdobjih meri po prvotno pripoznanem znesku v bilanci stanja, zmanjšanem za upravičene odhodke (vključno z ocenjenimi zneski, kjer je to potrebno), nastale v obdobju.
Obresti na predhodno financiranje se pripoznajo, ko se obračunajo, v skladu z določbami ustreznega sporazuma. Ob koncu leta se na podlagi najzanesljivejših podatkov pripravi ocena prihodkov od natečenih obresti in se vključi v bilanco stanja.
Drugi predujmi državam članicam, ki izhajajo iz zneskov, ki so jih države članice plačale kot predujme svojim upravičencem in jih je EU povrnila (vključno s „finančni instrumenti v okviru deljenega upravljanja“), se pripoznajo kot sredstva in predstavijo v postavki „predhodno financiranje“. Drugi predujmi državam članicam se nato izmerijo po prvotno pripoznanem znesku v bilanci stanja, zmanjšanem za najboljšo oceno upravičenih stroškov, ki so nastali pri končnih upravičencih, izračunanih na podlagi razumnih in sprejemljivih predpostavk.
Prispevki v skrbniške sklade EU (ustanovljene v skladu s členom 234 finančne uredbe), ki niso konsolidirani v Evropski komisiji, ali druge subjekte, ki niso zajeti v konsolidacijo, so razvrščeni kot predhodno financiranje, ker je njihov namen skrbniškemu skladu zagotoviti likvidna sredstva za financiranje posebnih ukrepov, določenih v ciljih skrbniškega sklada. Prispevki EU v skrbniške sklade se merijo po prvotnem znesku prispevka EU, zmanjšanem za upravičene stroške, vključno z ocenjenimi zneski, kjer je to potrebno, ki so nastali pri skrbniškem skladu v poročevalskem obdobju in so bili dodeljeni prispevku EU v skladu s temeljnim sporazumom.
1.5.8 Menjalne terjatve in nemenjalni izterljivi zneski
Računovodska pravila EU zahtevajo ločeno izkazovanje menjalnih in nemenjalnih poslov. Za razlikovanje med obema kategorijama se za menjalne posle uporablja izraz „terjatve“, za „nemenjalne posle“, tj. ko EU prejme vrednost od drugega subjekta, ne da bi v zameno neposredno dala približno enako vrednost, pa se uporablja izraz „izterljivi zneski“ (npr. izterljivi zneski, ki jih dolgujejo države članice v zvezi z lastnimi sredstvi).
Terjatve iz menjalnih poslov so finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti, razen nekaterih zneskov prejemnega dela pogodbe o finančnem jamstvu, ki so razvrščeni kot finančno sredstvo po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja (glej pojasnilo 1.5.5).
Izterljivi zneski iz nemenjalnih poslov so izkazani po pošteni vrednosti na datum prevzema, zmanjšani za odpis zaradi oslabitve. Odpis zaradi oslabitve izterljivih zneskov iz nemenjalnih poslov se ugotovi, kadar obstaja nepristranski dokaz, da EU ne bo mogla izterjati vseh zapadlih zneskov po prvotnih pogojih za izterljive zneske iz nemenjalnih poslov. Znesek odpisa je razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in njegovo nadomestljivo vrednostjo. Znesek odpisa se pripozna v izkazu poslovnega izida. Na podlagi preteklih izkušenj se opravi tudi splošen odpis za neporavnane naloge za izterjavo, ki še niso zajeti v posebnem odpisu. Glej pojasnilo 1.5.14 glede obravnave prehodno nezaračunanih prihodkov ob koncu leta. Zneski, prikazani in razkriti kot izterljivi zneski iz nemenjalnih poslov, niso finančni instrumenti, ker ne izhajajo iz pogodbe, na podlagi katere bi nastala finančna obveznost ali lastniški instrument. Vendar so v pojasnilih k računovodskim izkazom izterljivi zneski iz nemenjalnih poslov razkriti skupaj s terjatvami iz menjalnih poslov, kadar je to primerno.
1.5.9 Denarna sredstva in njihovi ustrezniki
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki so finančna sredstva po odplačni vrednosti in zajemajo gotovino v blagajni, bančne vloge na odpoklic ali kratkoročne vloge ter druge kratkoročne visoko likvidne naložbe s prvotno zapadlostjo treh mesecev ali manj.
1.5.10 Prejemki zaposlenih
EU zaposlenim zagotavlja sklop prejemkov (prejemki in socialna varnost). Za računovodske namene jih je treba razvrstiti v kratkoročne in pozaposlitvene prejemke.
Kratkoročni prejemki zaposlenih
Kratkoročni prejemki zaposlenih so prejemki, ki jih je treba poravnati v 12 mesecih po koncu poročevalskega obdobja, v katerem so zaposleni opravili storitev, kot so plače, letni dopusti, plačana odsotnost z dela zaradi bolezni in druge kratkoročne pravice. Pripoznajo se kot odhodek, ko se opravi povezana storitev. Za znesek, ki bo po pričakovanjih plačan, se pripozna obveznost, če ima EU sedanjo pravno ali posredno obvezo za plačilo zaradi pretekle storitve, ki jo je opravil zaposleni, in če je obveznost mogoče zanesljivo oceniti.
Pozaposlitveni prejemki
EU zaposlenim zagotavlja sklop pozaposlitvenih prejemkov, ki vključujejo starostno, invalidsko in družinsko pokojnino v okviru pokojninskega sistema za evropske uradnike (PSEO) ter zdravstveno zavarovanje v okviru skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja (glej pojasnilo 2.9). Ti prejemki se zagotavljajo na podlagi enotnega programa (ki je sicer razdeljen na dva sistema) in jih je treba obravnavati podobno, da bi bilo stanje pošteno predstavljeno in da bi se odražala gospodarska stvarnost:
i. |
pokojninski sistem za evropske uradnike: prejemki, dodeljeni v okviru tega hipotetično financiranega (21) sistema, se nanašajo na delovno dobo, invalidnost, preživetje, družinske dodatke in smrt pred upokojitvijo za zaposlene, ki delajo ali so delali v institucijah, agencijah in drugih organih EU ali so preživeli družinski člani umrlih uradnikov ali upokojencev. Zaposleni prispevajo tretjino pričakovanih stroškov teh prejemkov od svojih plač; |
ii. |
skupni sistem zdravstvenega zavarovanja: EU v okviru tega sistema zagotavlja zdravstveno zavarovanje za osebje Evropske komisije, institucij, agencij in drugih organov EU s povračilom stroškov zdravstvene oskrbe. Prejemki, dodeljeni „nedejavnim osebam“ v okviru tega sistema (upokojencem, sirotam itd.), so razvrščeni kot „pozaposlitveni prejemki zaposlenih“. |
EU zagotavlja pozaposlitvene prejemke članom in nekdanjim članom institucij EU tudi prek ločenih pokojninskih sistemov. Ti so prikazani v postavki „Drugi pokojninski sistemi“. EU v okviru teh sistemov zagotavlja pokojninske prejemke članom Komisije, Sodišča, Računskega sodišča, Sveta, Evropskega parlamenta, evropskemu varuhu človekovih pravic in Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov. EU zagotavlja zdravstveno varstvo članom institucij EU prek skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja.
Navedeni pozaposlitveni prejemki se štejejo za obveznosti EU za določene prejemke in se izračunajo na vsak datum poročanja tako, da se oceni znesek prihodnjih prejemkov, ki so jih zaposleni zaslužili v tekočem in prejšnjih obdobjih, nato pa se ta znesek diskontira in od njega se odšteje poštena vrednost kakršnih koli sredstev sistemov. Obveznost za določene prejemke se vsako leto izračuna po metodi predvidenih kreditnih točk. Sedanja vrednost obveznosti za določene prejemke se določi z diskontiranjem ocenjenih prihodnjih denarnih odlivov po obrestnih merah za državne obveznice, ki so izražene v valuti, v kateri bodo pokojnine izplačane, in katerih roki zapadlosti so podobni rokom zapadlosti z njimi povezanih pokojninskih obveznosti.
Pozaposlitveni prejemki, zagotovljeni osebju EU, so vključeni v enotni program, ki zajema tako pokojninski sistem za evropske urednike kot tudi skupni sistem zdravstvenega zavarovanja, pri čemer je pravica do kritja v okviru skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja odvisna od pridobitve pravice do kritja v okviru pokojninskega sistema za evropske uradnike. V skladu s pogoji tega enotnega programa, kot so določeni v kadrovskih predpisih, se nekatere pravice, kot je pravica do odložene in zmanjšane pokojnine na podlagi pokojninskega sistema za evropske uradnike, pridobijo po 10 letih službovanja. Vendar so pravice, ki jih zaposleni na podlagi enotnega programa pridobi z nadaljnjim službovanjem, bistveno višje od teh začetnih pravic, kar se odraža v poznejših letnih pokojninskih pravicah.
Da bi se prikazala ekonomska vsebina osnovnega posla, kot to zahteva kvalitativna značilnost poštenega predstavljanja pri finančnem poročanju v skladu z EAR št. 1 in temeljnim okvirom v MRSJS, so nastali stroški službovanja časovno enakomerno razporejeni v predvidenem obdobju delovne aktivnosti zaposlenih, tj. v obdobju od datuma, ko službovanje zaposlenega najprej privede do prejemkov na podlagi programa (ne glede na to, ali so prejemki odvisni od nadaljnjega službovanja), do datuma, ko nadaljnje službovanje zaposlenega ne privede več do pomembnega zneska nadaljnjih prejemkov na podlagi načrta, razen do dodatnega povečanja plače. Ta pristop se dosledno uporablja za prejemke, zagotovljene na podlagi enotnega programa.
Ponovno merjenje čistih obveznosti za določene prejemke vključuje aktuarske dobičke in izgube ter donos sredstev programa ter se takoj pripozna v čistih sredstvih.
EU pripozna čiste odhodke za obresti (ali prihodke od obresti) in druge odhodke, povezane s programi z določenimi zaslužki, v izkazu poslovnega izida pod postavko „Stroški zaposlenih in pokojnin“.
Kadar se zagotovljeni prejemki spremenijo ali omejijo, se iz tega izhajajoča sprememba prejemkov, ki se nanaša na preteklo službovanje, ali dobiček ali izguba pri omejevanju takoj pripozna v izkazu poslovnega izida. Dobički in izgube pri poravnavi se pripoznajo, ko se izvede poravnava. Stroški preteklega službovanja se takoj pripoznajo v izkazu poslovnega izida, razen če so spremembe odvisne od tega, da morajo zaposleni ostati v delovnem razmerju določen čas.
1.5.11 Rezervacije
Rezervacije se pripoznajo, kadar ima EU sedanjo pravno ali posredno obvezo do tretjih oseb zaradi preteklih dogodkov, kadar je verjetno, da bo za poravnavo obveze potreben odliv sredstev, in kadar se lahko znesek zanesljivo oceni. Rezervacije se ne pripoznavajo za izgube iz prihodnjega poslovanja. Znesek rezervacij je najboljša ocena odhodkov, ki bodo po pričakovanjih potrebni za poravnavo sedanje obveze na datum poročanja. Kadar rezervacija zajema večje število postavk, se obveza oceni z ovrednotenjem vseh možnih izidov glede na z njimi povezane verjetnosti (metoda „pričakovane vrednosti“).
Rezervacije za kočljive pogodbe se merijo po sedanji vrednosti pričakovanih stroškov prekinitve pogodbe ali pričakovanih neto stroškov nadaljevanja pogodbe, odvisno od tega, kar je nižje.
1.5.12 Finančne obveznosti
Finančne obveznosti so razvrščene kot finančne obveznosti po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja, finančne obveznosti, izkazane po odplačni vrednosti, ali obveznosti iz pogodbe o finančnem jamstvu.
Najeta posojila sestavljajo posojila, najeta pri kreditnih institucijah, in dolgovi, dokazljivi s potrdili (obveznice EU, vloge EU, menice EU). Na začetku se pripoznajo po pošteni vrednosti, ki ustreza njihovemu čistemu prihodku (poštena vrednost prejetih plačil), brez nastalih stroškov posla, pozneje pa se izkažejo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti; morebitne razlike med prejetimi sredstvi, zmanjšanimi za stroške posla, in odkupno vrednostjo se pripoznajo v izkazu poslovnega izida v obdobju najetih posojil po metodi efektivnih obresti. Stroški posla, ki jih ima EU in se potem prenesejo v breme upravičenca do posojila, so nepomembni in se pripoznajo neposredno v izkazu poslovnega izida.
Finančne obveznost po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja, vključujejo izvedena finančna sredstva z negativno pošteno vrednostjo. Računovodsko se obravnavajo enako kot finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj (glej pojasnilo 1.5.5).
EU pripozna obveznost iz pogodbe o finančnem jamstvu, kadar sklene pogodbo, v skladu s katero mora EU opraviti določena plačila, s katerimi se imetniku jamstva povrne izguba, ki je nastala, ker določeni dolžnik ni izvedel plačila ob zapadlosti v skladu s prvotnimi ali spremenjenimi pogoji dolžniškega instrumenta. Kadar mora EU v skladu s pogodbo o jamstvu opraviti plačila kot odziv na spremembe cen finančnih instrumentov ali spremembe drugih osnovnih instrumentov, je pogodba o jamstvu izvedeni finančni instrument, tj. finančna obveznost po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj. Vse druge pogodbe o jamstvu se obračunajo kot finančne rezervacije.
Obveznosti iz pogodbe o finančnem jamstvu se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti. To ustreza čisti sedanji vrednosti dolgovane premije, če je to pod tržnimi pogoji. Če jamstvena premija ni zaračunana ali če nadomestilo ni poštena vrednost, se poštena vrednost določi na podlagi kotiranih cen na delujočem trgu za pogodbe o finančnem jamstvu, ki so neposredno enakovredne navedeni prevzeti obveznosti iz finančnih jamstev, če je na voljo, ali z uporabo tehnike vrednotenja. Če ni mogoče določiti nobenega zanesljivega merjenja poštene vrednosti niti z neposrednim opazovanjem delujočega trga niti z drugo tehniko vrednotenja, se obveznost iz pogodbe o finančnem jamstvu sprva izmeri po znesku pričakovane kreditne izgube v obdobju trajanja.
Poznejše merjenje je odvisno od gibanja izpostavljenosti kreditnega tveganja zaradi finančnega jamstva. Če ni znatnega povečanja kreditnega tveganja („1. stopnja“), se obveznosti iz finančnih jamstev merijo po višji vrednosti od 12-mesečnih pričakovanih kreditnih izgub in prvotno pripoznanem znesku, ki se po potrebi zmanjša za nabrano amortizacijo. Če se je kreditno tveganje znatno povečalo („2. stopnja“), se obveznosti iz finančnih jamstev merijo po višji vrednosti pričakovanih kreditnih izgub v celotnem obdobju trajanja in prvotno pripoznanem znesku, ki se po potrebi zmanjša za nabrano amortizacijo (glej pojasnilo 6.5).
Finančne obveznosti so razvrščene kot nekratkoročne obveznosti, razen kadar je zapadlost manj kot 12 mesecev po datumu bilance stanja. Pogodbe o finančnem jamstvu so razvrščene kot kratkoročne obveznosti, razen če ima EU brezpogojno pravico, da poravnavo obveznosti odloži vsaj za dvanajst mesecev po datumu poročanja.
Skrbniški skladi EU, ki se obravnavajo kot del operativnih dejavnosti Komisije (tj. skrbniška sklada Madad in Kolumbija), so obračunani v računovodskih izkazih Komisije in nato konsolidirani v zaključnem računu EU. Zato prispevki drugih donatorjev v skrbniške sklade EU izpolnjujejo merila za prihodke iz nemenjalnih poslov pod pogoji in so prikazani kot finančne obveznosti, dokler se ne izpolnijo pogoji, na katere so vezani preneseni prispevki, tj. dokler ne nastanejo upravičeni stroški skrbniškega sklada. Skrbniški sklad mora financirati specifične projekte in ob prenehanju vrniti preostala sredstva. Na datum bilance stanja se neporavnane obveznosti pri prispevkih merijo po prejetih prispevkih, zmanjšanih za stroške, ki jih je imel skrbniški sklad, vključno z ocenjenimi zneski, kadar je to potrebno. Za namene poročanja so neto stroški dodeljeni prispevkom drugih donatorjev sorazmerno s čistimi prispevki, plačanimi do 31. decembra. Ta dodelitev prispevkov je zgolj okvirna. Ob prenehanju delovanja sklada njegov odbor odloči o dejanski razdelitvi preostalih sredstev.
1.5.13 Obveznosti iz poslovanja
Znaten del obveznosti EU iz poslovanja so neplačani zahtevki za povračilo stroškov upravičencev do nepovratnih sredstev ali drugih sredstev EU (nemenjalni posli). Ko je prejet zahtevek za povračilo stroškov, se izkažejo kot obveznosti iz poslovanja za zahtevani znesek. Po preveritvi in priznanju upravičenih stroškov pa se obveznosti iz poslovanja vrednotijo po upravičenem znesku.
Obveznosti iz poslovanja, ki izhajajo iz nabave blaga in storitev, se pripoznajo ob prejemu računa za prvotni znesek, ustrezni upravičeni odhodki pa se vknjižijo v računovodske izkaze, ko je blago dobavljeno oziroma so storitve opravljene ter jih EU sprejme.
1.5.14 Aktivne in pasivne časovne razmejitve
Posli in dogodki se pripoznajo v računovodskih izkazih v obdobju, na katero se nanašajo. Ob koncu leta, če račun še ni izdan, EU pa je že opravila zadevno storitev ali dobavila zadevno blago oziroma obstaja pogodbeni sporazum (npr. na podlagi sklicevanja na pogodbo), se v računovodskih izkazih pripoznajo ustrezni prehodno nezaračunani prihodki. Poleg tega se ob koncu leta, če je račun izdan, zadevne storitve pa še niso bile opravljene oziroma zadevno blago ni bilo dobavljeno, prihodki odložijo in pripoznajo v poznejšem obračunskem obdobju.
Tudi odhodki se obračunajo v obdobju, na katero se nanašajo. Ob koncu obračunskega obdobja se vnaprej vračunani odhodki pripoznajo na podlagi ocenjenega zneska obveznosti prenosa za zadevno obdobje. Vnaprej vračunani odhodki se izračunajo v skladu s podrobnimi operativnimi in praktičnimi smernicami, ki jih je izdala Komisija in katerih namen je zagotavljati, da računovodski izkazi prikazujejo natančno sliko gospodarskih in drugih dogodkov, ki naj bi jih predstavljali. Po analogiji se odhodki odložijo in pripoznajo v poznejšem obračunskem obdobju, če je plačilo za storitve ali blago, ki še niso bili prejeti, izvršeno vnaprej.
1.6 IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA
1.6.1 Prihodki
PRIHODKI IZ NEMENJALNIH POSLOV
Velika večina prihodkov EU se nanaša na nemenjalne posle:
Sredstva iz naslova BND, DDV in viri lastnih sredstev iz naslova odpadne plastične embalaže
Prihodki se pripoznajo za obdobje, za katero Komisija vpokliče sredstva od držav članic in zahteva njihove prispevke. Prihodki se izmerijo glede na vpoklicani znesek. Ker sredstva iz naslova DDV, BND in viri lastnih sredstev iz naslova odpadne plastične embalaže temeljijo na ocenah podatkov za zadevno proračunsko leto, se lahko popravijo od pojava sprememb in dokler države članice ne izdajo končnih podatkov. Učinek spremembe ocene se vključi, ko se določa čisti presežek ali primanjkljaj za obdobje, v katerem se je pojavila sprememba.
Tradicionalna lastna sredstva
Izterljivi zneski iz nemenjalnih poslov in z njimi povezani prihodki se pripoznajo, ko so od držav članic prejeti ustrezni mesečni izkazi o računih A (ki vključujejo pobrane dajatve ter zapadle zneske, ki so zajamčeni in se ne izpodbijajo). Na datum poročanja se prihodki, ki jih države članice zberejo za zadevno obdobje, vendar še niso plačani Komisiji, ocenijo in pripoznajo kot prehodno nezaračunani prihodki. Četrtletni izkazi o računih B (vključno z nepobranimi in nezajamčenimi dajatvami ter zajamčenimi zneski, ki jih dolžnik izpodbija), prejeti od držav članic, se pripoznajo kot prihodki, zmanjšani za stroške zbiranja, do katerih so države članice upravičene. Poleg tega se pripozna zmanjšanje vrednosti za znesek ocenjene vrzeli pri izterjavah.
Globe
Prihodki od glob se pripoznajo, ko je sprejet sklep EU o naložitvi globe in se ta uradno sporoči naslovniku. Po sklepu o naložitvi globe lahko oglobljeni subjekti v dveh mesecih od datuma obvestila o zadevnem sklepu:
a) |
sprejmejo sklep in morajo v tem primeru plačati globo v za to določenem roku, EU pa dokončno pobere zadevni znesek ali |
b) |
zavrnejo sklep in ga izpodbijajo v skladu s pravom EU. |
Vendar je treba tudi v primeru pritožbe globo plačati v predpisanem trimesečnem roku, saj pritožba nima odložilnega učinka (člen 278 PDEU). Prejeta denarna sredstva se uporabijo za poravnavo izterljivega zneska. Vendar lahko podjetje na podlagi privolitve računovodje Komisije namesto tega predloži bančno jamstvo za zadevni znesek. V tem primeru se globa še naprej obravnava kot izterljivi znesek. Če se ne prejmejo niti denarna sredstva niti bančno jamstvo in obstajajo dvomi glede plačilne sposobnosti podjetja, se pripozna zmanjšanje vrednosti upravičenosti.
Če se podjetje pritoži zoper sklep in je že začasno plačalo globo, se znesek razkrije kot pogojna obveznost, če se zdi verjetno, da Splošno sodišče ne bo odločilo v prid EU, pa se pripozna rezervacija za kritje tega tveganja. Če je namesto tega dano jamstvo, se neporavnani izterljivi znesek odpiše.
Skupne obresti, ki jih prejme Komisija na bančnih računih, na katere se nakazujejo prejeta plačila, se pripoznajo kot prihodki, morebitne pogojne obveznosti pa se ustrezno povečajo.
Od leta 2010 vse začasno plačane globe upravlja Komisija v posebej za to ustanovljenem skladu (sklad BUFI), v okviru katerega se vlagajo v finančne instrumente.
PRIHODKI IZ MENJALNIH POSLOV
Prihodki od prodaje blaga in storitev se pripoznajo, ko se večina tveganj in koristi, povezanih z lastništvom blaga, prenese na kupca. Prihodki, povezani s poslom, ki vključuje opravljanje storitev, se pripoznajo glede na stopnjo dokončanosti posla na datum poročanja.
Prihodki od obresti in odhodki za obresti
Prihodki od obresti in odhodki za obresti se pripoznajo v izkazu poslovnega izida po metodi efektivnih obresti. To je metoda izračunavanja odplačne vrednosti finančnega sredstva ali finančne obveznosti in dodeljevanja prihodkov od obresti ali odhodkov za obresti v zadevnem obdobju. Pri izračunavanju efektivne obrestne mere EU oceni denarne tokove ob upoštevanju vseh pogodbenih pogojev finančnega instrumenta (na primer možnosti predčasnega plačila), ne upošteva pa prihodnjih kreditnih izgub. Izračun vključuje vse provizije in obrestne mere, plačane ali prejete med pogodbenicama, ki so sestavni del efektivne obrestne mere, stroške posla ter vse druge premije ali popuste.
Ko se kreditna kakovost finančnega sredstva ali skupine podobnih finančnih sredstev šteje za poslabšano („3. stopnja“), se prihodki od obresti pripoznajo po obrestni meri, ki se uporablja za diskontiranje prihodnjih denarnih tokov za namene merjenja izgube zaradi oslabitve.
Prihodki od dividend
Prihodki od dividend in podobne razdelitve se pripoznajo, ko se ugotovi pravica do prejema plačila.
Prihodki in odhodki od finančnih sredstev prek presežka ali primanjkljaja
To se nanaša na dobičke poštene vrednosti (prihodki) in izgube poštene vrednosti (odhodki) od teh finančnih sredstev, vključno s tistimi, ki izhajajo iz prevedbe tujih valut. Pri finančnih sredstvih, ki se obrestujejo, to vključuje tudi obresti. Glej tudi opombo 3.9.
Prihodki od pogodb o finančnem jamstvu
Prihodki od pogodb o finančnem jamstvu (jamstvena premija) se pripoznajo v obdobju, v katerem je EU pripravljena imetniku pogodbe o finančnem jamstvu nadomestiti kreditno izgubo, ki lahko nastane. Pri uporabljenem amortizacijskem načrtu se upoštevata potek časa in obseg zajamčene izpostavljenosti. Prihodki od pogodb o finančnem jamstvu vključujejo tudi amortizacijo obveznosti iz pogodb o finančnem jamstvu v primerih, ko je bilo jamstvo zagotovljeno brez vsakega prispevka ali s simboličnim prispevkom.
1.6.2 Odhodki
Večino odhodkov EU predstavljajo odhodki iz nemenjalnih poslov. Nanašajo se na prenose na upravičence in so lahko treh vrst: (i) upravičenosti, (ii) prenosi po pogodbi, pa tudi (iii) nepovratna sredstva, prispevki in donacije po lastnem preudarku.
Prenosi se pripoznajo kot odhodki v obdobju, v katerem so nastali dogodki, ki so povzročili prenos, če obstaja uredba (finančna uredba, kadrovski predpisi ali druge uredbe), ki dovoljuje naravo prenosa, ali je podpisana pogodba, ki dovoljuje prenos, če upravičenec izpolnjuje morebitna merila za upravičenost in če je mogoče zadovoljivo oceniti znesek.
Kadar je prejet zahtevek za plačilo ali povračilo stroškov, ki izpolnjuje merila za pripoznanje, se pripozna kot odhodek za upravičen znesek. Ob koncu leta se nastali upravičeni odhodki, ki so dolgovani upravičencem, vendar še niso prikazani, ocenijo in izkažejo kot vnaprej vračunani odhodki.
Odhodki iz menjalnih poslov, ki nastanejo pri nabavi blaga in storitev, se pripoznajo, ko so dobave opravljene in jih EU sprejme. Vrednotijo se po njihovi nabavni vrednosti. Poleg tega se na datum bilance stanja odhodki, povezani s storitvami, zagotovljenimi v danem obdobju, za katere račun še ni bil prejet ali sprejet, ocenijo in pripoznajo v izkazu poslovnega izida.
1.7 POGOJNA SREDSTVA IN OBVEZNOSTI
1.7.1 Pogojna sredstva
Pogojno sredstvo je možno sredstvo, ki izhaja iz preteklih dogodkov in katerega obstoj se potrdi le, če se pojavi ali ne pojavi eden ali več negotovih prihodnjih dogodkov, ki niso v celoti pod nadzorom EU. Pogojno sredstvo se razkrije, ko je pritok gospodarskih koristi ali storitvenih zmožnosti verjeten.
1.7.2 Pogojne obveznosti
Pogojna obveznost je možna obveznost, ki izhaja iz preteklih dogodkov in katere obstoj se potrdi le, če se pojavi ali ne pojavi eden ali več negotovih prihodnjih dogodkov, ki niso v celoti pod nadzorom EU; ali sedanja obveza, ki izhaja iz preteklih dogodkov, vendar se ne pripozna, ker ni verjetno, da bo za poravnavo obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi ali storitveno zmožnost, ali (v redkih okoliščinah) kadar zneska obveze ni mogoče izmeriti dovolj zanesljivo. Pogojna obveznost se razkrije, razen če je verjetnost odtoka dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi ali možne storitve, zelo majhna.
1.8 IZKAZ DENARNIH TOKOV
Podatki o denarnih tokovih se uporabljajo kot osnova za oceno sposobnosti EU, da ustvari denarna sredstva in njihove ustreznike, ter za oceno njenih potreb po uporabi teh denarnih tokov.
Izkaz denarnih tokov se pripravi po posredni metodi. To pomeni, da se poslovni izid za zadevno proračunsko leto popravi glede na vpliv nedenarnih poslov, morebitne časovne razmejitve preteklih ali prihodnjih denarnih prejemkov ali plačil iz poslovanja in prihodkovne ali odhodkovne postavke, povezane z denarnimi tokovi pri naložbenju.
Denarni tokovi, ki nastanejo pri poslih v tuji valuti, se izkazujejo v predstavitveni valuti EU (euro); znesek v tuji valuti se preračuna po menjalnem tečaju med eurom in to tujo valuto na dan nastanka denarnega toka.
Izkaz denarnih tokov prikazuje denarne tokove v zadevnem obdobju, in sicer razčlenjene na denarne tokove pri poslovanju, naložbenju in dejavnostih financiranja).
Poslovanje zajema dejavnosti EU, ki ne vključujejo naložbenja ali dejavnosti financiranja. To pomeni večino izvajanih dejavnosti.
Naložbenje je pridobitev in odtujitev neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev ter drugih naložb, ki niso vključene med denarne ustreznike. Naložbenje ne vključuje posojil, odobrenih upravičencem, saj je del splošnih ciljev in s tem vsakodnevnih poslov EU. Cilj tega dela je prikazati dejanske naložbe EU.
Dejavnosti financiranja so dejavnosti, ki so posledica sprememb obsega in sestave najetih posojil, ki niso najeta posojila, odobrena upravičencem na podlagi vzajemnih posojil ali za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev (ki so vključene v poslovanje).
2. POJASNILA K BILANCI STANJA
SREDSTVA
2.1 NEOPREDMETENA SREDSTVA
(v milijonih EUR) |
|
Bruto knjigovodska vrednost na dan 31.12.2020 |
1 409 |
Povečanja |
276 |
Odtujitve |
(32) |
Prerazporeditev med kategorijami sredstev |
0 |
Druge spremembe |
(18) |
Bruto knjigovodska vrednost na dan 31.12.2021 |
1 636 |
Nabrana amortizacija na dan 31.12.2020 |
(789) |
Stroški amortizacije za zadevno leto |
(119) |
Ponovno vknjižena amortizacija |
3 |
Odtujitve |
36 |
Prerazporeditev med kategorijami sredstev |
0 |
Druge spremembe |
3 |
Nabrana amortizacija na dan 31.12.2021 |
(867) |
Čista knjigovodska vrednost na dan 31.12.2021 |
769 |
Čista knjigovodska vrednost na dan 31.12.2020 |
620 |
Zgornji zneski se nanašajo predvsem na računalniško programsko opremo.
2.2 OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA
Kategorija „vesoljska sredstva“ vključuje operativna osnovna sredstva, povezana z vesoljskima programoma EU: globalnim navigacijskim satelitskim sistemom (GNSS), ki zajema sistem Galileo in skupno evropsko geostacionarno navigacijsko storitev (EGNOS), ter evropski program za opazovanje Zemlje Copernicus. Sredstva za vesoljske sisteme, ki še niso operativni, so vključena v postavko „Sredstva v gradnji“. Sredstva, povezana z vesoljskima programoma EU, se gradijo s pomočjo Evropske vesoljske agencije (ESA).
V zvezi s sistemom Galileo sta bila decembra 2021 izstreljena dva satelita. Pričakuje se, da bosta razglašena za operativna v prvem polletju leta 2022. Hkrati se je začela uspešno uporabljati nova generacija 1.7 zemeljske infrastrukture. Konstelacija trenutno zajema 26 satelitov. Ko bo dokončana, bo konstelacijo sistema Galileo sestavljalo 30 satelitov (vključno s šest rezervnimi). Operativna osnovna sredstva Galileo, ki zajemajo tako satelite kot zemeljske objekte, so na dan 31. decembra 2021 znašala 3 413 milijonov EUR, in sicer brez nabrane amortizacije (leta 2020: 2 145 milijonov EUR). Preostala sredstva v gradnji skupaj znašajo 1 344 milijonov EUR (leta 2020: 1 872 milijonov EUR).
V zvezi s programom Copernicus je bil satelit 6A razglašen za operativen junija 2021. Skupna vrednost operativnih osnovnih sredstev programa Copernicus je 937 milijonov EUR (leta 2020: 877 milijonov EUR), in sicer brez nabrane amortizacije. Dodatnih 2 115 milijonov EUR, povezanih s sateliti Copernicus, je pripoznanih kot sredstva v gradnji (leta 2020: 1 894 milijonov EUR).
Osnovna sredstva, povezana z zemeljsko infrastrukturo storitve EGNOS, v višini 130 milijonov EUR (leta 2020: 24 milijonov EUR) so prav tako vključena v postavko „Vesoljska sredstva“. Poleg tega sredstva v gradnji za EGNOS znašajo 189 milijonov EUR (leta 2020: 273 milijonov EUR).
OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA
(v milijonih EUR) |
|||||||||
|
Zemljišča in zgradbe |
Vesoljska sredstva |
Naprave in oprema |
Pohištvoin vozila |
Računalniška strojna oprema |
Drugo |
Finančni najemi |
Sredstva v gradnji |
Skupaj |
Bruto knjigovodska vrednost na dan 31.12.2020 |
5 924 |
5 670 |
546 |
272 |
727 |
332 |
2 650 |
4 748 |
20 868 |
Povečanja |
100 |
269 |
45 |
19 |
114 |
20 |
9 |
1 472 |
2 049 |
Odtujitve |
(12) |
— |
(24) |
(12) |
(60) |
(7) |
(7) |
— |
(122) |
Prerazporeditev med kategorijami sredstev |
535 |
1 791 |
1 |
1 |
(0) |
2 |
(0) |
(2 329 ) |
0 |
Druge spremembe |
— |
— |
— |
— |
(0) |
0 |
— |
(1) |
(1) |
Bruto knjigovodska vrednost na dan 31.12.2021 |
6 547 |
7 730 |
568 |
281 |
781 |
347 |
2 651 |
3 890 |
22 793 |
Nabrana amortizacija na dan 31.12.2020 |
(3 676 ) |
(2 625 ) |
(465) |
(203) |
(557) |
(259) |
(1 402 ) |
|
(9 186 ) |
Stroški amortizacije za zadevno leto |
(187) |
(625) |
(38) |
(16) |
(84) |
(23) |
(92) |
|
(1 065 ) |
Ponovno vknjižena amortizacija |
5 |
— |
0 |
0 |
6 |
0 |
— |
|
10 |
Odtujitve |
12 |
— |
24 |
11 |
55 |
7 |
7 |
|
116 |
Prerazporeditev med kategorijami sredstev |
(0) |
— |
(0) |
— |
(0) |
0 |
0 |
|
(0) |
Druge spremembe |
0 |
— |
0 |
— |
(0) |
(1) |
— |
|
(1) |
Nabrana amortizacija na dan 31.12.2021 |
(3 846 ) |
(3 250 ) |
(479) |
(208) |
(581) |
(276) |
(1 487 ) |
|
(10 126 ) |
ČISTA KNJIGOVODSKA VREDNOST NA DAN 31.12.2021 |
2 701 |
4 480 |
89 |
73 |
199 |
72 |
1 164 |
3 890 |
12 669 |
ČISTA KNJIGOVODSKA VREDNOST NA DAN 31.12.2020 |
2 249 |
3 045 |
81 |
69 |
170 |
73 |
1 248 |
4 748 |
11 682 |
2.3 NALOŽBE, KI SE OBRAČUNAJO PO KAPITALSKI METODI
Delež EU, ki jo zastopa Komisija, v Evropskem investicijskem skladu (v nadaljnjem besedilu: EIS) se obravnava kot delež v pridruženem subjektu z uporabo kapitalske metode obračunavanja. EIS je finančna institucija EU, specializirana za zagotavljanje rizičnega kapitala in jamstev za mala in srednja podjetja. Sedež ima v Luksemburgu in deluje kot javno-zasebno partnerstvo, katerega članice so Evropska investicijska banka (EIB), EU in skupina finančnih institucij.
Leta 2021 so delničarji EIS odobrili povečanje kapitala s 4,5 milijarde EUR na 7,4 milijarde EUR. Vpisani kapital na dan 31. decembra 2021 znaša 7,3 milijarde EUR (medtem ko je dodatnih 70 milijonov EUR odobrenih, vendar še ne vpisanih). To povečanje bo EIS omogočilo, da bo imel ključno vlogo pri izvajanju programa InvestEU, investicijskega programa EU za obdobje 2021–2027 (glej pojasnilo 4.1.1). Prispeval bo tudi k odzivu na krizo zaradi COVID-19, v zvezi s čimer EIS prav tako vzpostavlja obsežne svežnje za podporo malim podjetjem po vsej Evropi. EU je sodelovala pri povečanju kapitala s prispevkom v višini 372 milijonov EUR. Na dan 31. decembra 2021 je imela v lastniškem kapitalu EIS 30-odstotni lastniški delež (leta 2020: 29,7 %) in 30 % glasovalnih pravic (leta 2020: 29,7 %). EIS mora v skladu s svojim statutom v statutarno rezervo dodeliti vsaj 20 % svojega letnega čistega rezultata, dokler skupna rezerva ne znaša 10 % vpisanega kapitala. Ta rezerva ni na voljo za razdeljevanje.
(v milijonih EUR) |
|
|
Evropski investicijski sklad |
Delež na dan 31.12.2020 |
588 |
Prispevki |
372 |
Prejete dividende |
— |
Delež v čistem rezultatu |
169 |
Delež v čistih sredstvih |
63 |
Delež na dan 31.12.2021 |
1 192 |
EU je na podlagi njene udeležbe mogoče pripisati naslednje knjigovodske vrednosti:
(v milijonih EUR) |
||
|
31.12.2021 |
31.12.2020 |
EIS skupaj |
EIS skupaj |
|
Sredstva |
5 187 |
3 256 |
Obveznosti |
(1 213 ) |
(1 277 ) |
Prihodki |
781 |
322 |
Odhodki |
(217) |
(194) |
Presežek/(primanjkljaj) |
564 |
129 |
Po uskladitvi zgoraj povzetih finančnih podatkov s knjigovodsko vrednostjo deleža v EIS so vrednosti naslednje:
(v milijonih EUR) |
||
|
31.12.2021 |
31.12.2020 |
Čista sredstva pridruženega subjekta |
3 974 |
1 979 |
Lastniški delež EK v EIS |
30,0 % |
29,7 % |
Knjigovodska vrednost |
1 192 |
588 |
EU, ki jo zastopa Komisija, je na dan 31. decembra 2021 vplačala 20 % svojega vpisanega deleža v kapitalu EIS, pri čemer je nevpoklicani znesek, kot sledi:
(v milijonih EUR) |
||
|
Kapital EIS skupaj |
Kapital, ki ga je vpisala EU |
Osnovni kapital skupaj |
7 300 |
2 190 |
Vplačan |
(1 460 ) |
(438) |
Nevpoklican |
5 840 |
1 752 |
2.4 FINANČNA SREDSTVA
(v milijonih EUR) |
|||
|
Pojasnilo |
31.12.2021 |
31.12.2020 |
Nekratkoročna |
|
|
|
Finančna sredstva po odplačni vrednosti |
2.4.1 |
160 214 |
82 887 |
Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj (22) |
2.4.2 |
21 660 |
16 327 |
|
|
181 874 |
99 214 |
Kratkoročna |
|
|
|
Finančna sredstva po odplačni vrednosti |
2.4.1 |
3 353 |
10 422 |
Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj (22) |
2.4.2 |
3 391 |
3 459 |
|
|
6 744 |
13 881 |
Skupaj |
|
188 618 |
113 095 |
2.4.1 Finančna sredstva po odplačni vrednosti
(v milijonih EUR) |
|||
|
Pojasnilo |
31.12.2021 |
31.12.2020 |
Posojila za instrument RRF (NextGenerationEU) in finančno pomoč |
2.4.1.1 |
163 392 |
93 193 |
Druga posojila |
2.4.1.2 |
176 |
116 |
Skupaj |
|
163 568 |
93 309 |
Nekratkoročna |
|
160 214 |
82 887 |
Kratkoročno |
|
3 353 |
10 422 |
2.4.1.1
(v milijonih EUR) |
|||||||
|
Instrument RRF (NextGenerationEU) |
SURE |
EMFS |
Plačilnobilančna posojila |
Makrofinančna pomoč |
Euratom |
Skupaj |
Skupaj na dan 31.12.2020 |
— |
39 503 |
47 396 |
201 |
5 813 |
279 |
93 193 |
Sprememba računovodskega pravila EU št. 11 |
— |
420 |
(114) |
(1) |
(27) |
(1) |
276 |
Nova posojila (nominalno) |
17 970 |
50 137 |
9 750 |
— |
1 665 |
100 |
79 622 |
Odplačila |
— |
— |
(9 750 ) |
— |
(14) |
(29) |
(9 793 ) |
Spremembe knjigovodske vrednosti |
8 |
507 |
(144) |
0 |
(24) |
— |
347 |
Spremembe v oslabitvah |
— |
— |
— |
— |
(243) |
(11) |
(254) |
Skupaj na dan 31.12.2021 |
17 978 |
90 567 |
47 138 |
201 |
7 170 |
338 |
163 392 |
Nekratkoročna |
17 970 |
90 502 |
43 969 |
200 |
7 132 |
314 |
160 087 |
Kratkoročna |
8 |
65 |
3 169 |
1 |
38 |
24 |
3 305 |
Nominalna vrednost posojil na dan 31. decembra 2021 znaša 162 394 milijonov EUR, od tega se 144 424 milijonov EUR nanaša na posojila za finančno pomoč (leto 2020: 92 565 milijonov EUR) in 17 970 milijonov EUR za instrument RRF (leta 2020: jih ni). Razlog znatnega povečanja glede na prejšnje leto so nadaljnja posojila, dana v okviru instrumenta SURE, in začetek izvajanja instrumenta RRF (NextGenerationEU) v letu 2021.
Vrstica „Sprememba računovodskega pravila EU št. 11“ kaže učinek spremenjenega računovodskega pravila EU št. 11 na zneske posojil na dan 1. januarja 2021. V zvezi z instrumentom SURE, EMFS in plačilnobilančnimi posojili se učinek nanaša na uporabo metode efektivne obrestne mere. V zvezi z makrofinančno pomočjo in Euratomom se učinek nanaša na uporabo efektivne obrestne mere in nadomestila za oslabitev na dan 1. januarja 2021.
— |
Učinek efektivne obrestne mere: zgoraj navedeni programi razen instrumenta RRF (NextGenerationEU) delujejo na podlagi „vzajemnih“ posojil. To pomeni, da se premije, popusti, obresti in stroški poslov, ki jih ima EU z najemanjem, prenesejo v breme upravičenca do posojila. Posledično je efektivna obrestna mera posojila efektivna obrestna mera zadevnega najetega posojila, s katerim se je financiralo dano posojilo. Premije ali popusti za najemanje posojil in njihovo prenašanje v breme upravičencev do posojil so bili prej v izkazu poslovnega izida prikazani takoj. Z uporabo metode efektivne obrestne mere so bili neamortizirane premije in popusti na dan 1. januarja 2021 dodani k neporavnanim danim in najetim posojilom. Neto učinek na skupne rezultate je enak nič. Neamortizirane premije in popusti se bodo zdaj amortizirali do zapadlosti. |
— |
Učinek nadomestila za oslabitev: to se je izračunalo z uporabo modela pričakovane kreditne izgube, pri čemer so bile uporabljene politike za oslabitev posojil (glej pojasnilo 6.5). Komisija je zato pripoznala nadomestilo za oslabitev za pričakovane kreditne izgube zaradi posojil v obliki makrofinančne pomoči in posojil Euratom na dan 1. januarja 2021. |
Vrstica „Spremembe v oslabitvah“ ustreza ponovnemu merjenju pričakovanih kreditnih izgub na dan 31. decembra 2021.
Vrstica „Spremembe knjigovodske vrednosti“ ustreza spremembi natečenih obresti in spremembi premij/popustov (nove premije/popusti in amortizacija).
Mehanizem za okrevanje in odpornost
V letu 2021 je EU vzpostavila instrument RRF kot začasni instrument za pomoč gospodarstvom držav članic, da bodo okrevala po pandemiji COVID-19 in postala odporna na zeleni in digitalni prehod. Komisija si v okviru instrumenta NextGenerationEU izposoja sredstva, ki jih instrument RRF uporablja za financiranje reform in naložb držav članic. Te morajo biti v skladu s prednostnimi nalogami EU in morajo obravnavati izzive, opredeljene v priporočilih za posamezne države v okviru evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih in socialnih politik. Financiranje lahko poteka v obliki posojila (povratna podpora) ali nepovratnih sredstev (nepovratna podpora, glej pojasnilo 2.5). Države članice lahko financiranje prejemajo do višine predhodno dogovorjene dodelitve posojil in nepovratnih sredstev. Da bi lahko izkoristile podporo, morajo Evropski komisiji predložiti nacionalne načrte za okrevanje in odpornost. Vsak načrt določa reforme in naložbe, ki se bodo izvajale do konca leta 2026, pri čemer opredeljuje jasne mejnike in cilje, ki jih mora analizirati Evropska komisija, odobriti pa Evropski svet. Posojila instrumenta RRF se lahko izplačajo do 31. decembra 2026 šele potem, ko so dogovorjeni mejniki in cilji doseženi. Da bi se gospodarsko okrevanje začelo, pa je Komisija do 31. decembra 2021 lahko izplačala predujme v višini do 13 % odobrenih zneskov posojil.
Na dan 31. decembra 2021 so bili podpisani sporazumi o posojilu v višini 153,2 milijarde EUR. Komisija je od teh izplačala 18 milijard EUR. Med posojili instrumenta RRF in najetimi posojili instrumenta NextGenerationEU ni vzajemne povezave (glej pojasnilo 2.11).
Evropski instrument za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE)
SURE je evropski instrument, ki pomaga ohranjati zaposlitev in delovna mesta za ljudi, ki jih je prizadela pandemija COVID-19. Instrument državam članicam omogoča, da zaprosijo za finančno pomoč EU za podporo pri financiranju nenadnega in znatnega povečanja javnofinančnih odhodkov, povezanega z nacionalnimi ureditvami skrajšanega delovnega časa in podobnimi ukrepi, vključno za samozaposlene osebe, ali z nekaterimi zdravstvenimi ukrepi, zlasti na delovnem mestu kot odziv na krizo. Prizadetim državam članicam lahko zagotovi finančno pomoč do 100 milijard EUR v obliki posojil. Instrument je podprt s 25 milijardami EUR jamstev, ki so jih države članice zagotovile Komisiji za vračilo z njimi povezanih najetih posojil. V skladu z Uredbo Sveta (EU) 2020/672 (23) lahko Komisija sklene sporazum o posojilu z državo članico šele, ko Komisija predlaga in Svet sprejme izvedbeni sklep za finančno pomoč instrumenta SURE.
Na dan 31. decembra 2021 je Svet odobril, Komisija pa podpisala sporazume o posojilu v višini 94,3 milijarde EUR finančne pomoči. Od teh je Komisija državam članicam izplačala 89,6 milijarde EUR (nominalni zneski). Preostali zneski v okviru podpisanih sporazumov o posojilu se izplačujejo v letu 2022.
Evropski mehanizem za finančno stabilizacijo (EFSM)
EMFS je omogočil dodelitev finančne pomoči državi članici, ki je v težavah ali ji zaradi izjemnih okoliščin, nad katerimi nima nikakršnega nadzora, resno grozijo hude težave. Pomoč je lahko v obliki posojila ali kreditne linije. S sklepi Sveta za ekonomske in finančne zadeve z dne 9. maja 2010 je bil ta mehanizem omejen na 60 milijard EUR, vendar pravno določena omejitev omejuje obseg neodplačanih posojil ali kreditnih linij na varnostno rezervo, ki je na razpolago v okviru zgornje meje lastnih sredstev. Ni predvideno, da bo EMFS izvajal nove programe financiranja ali sklepal nove sporazume o posojilih. Iz podpisanih sporazumov o posojilu ni nečrpanih zneskov.
Plačilnobilančna posojila
To je na politikah temelječ finančni instrument, ki zagotavlja srednjeročno finančno pomoč državam članicam, ki niso prevzele eura. Omogoča odobravanje posojil državam članicam, ki imajo težave s plačilno bilanco ali pretokom kapitala ali za katere obstaja resna nevarnost, da bi zašle v tovrstne težave. Terjatve iz posojil, ki se odobrijo na podlagi tega instrumenta, so omejene na največ 50 milijard EUR. Iz podpisanih sporazumov o posojilu ni nečrpanih zneskov.
Makrofinančna pomoč
Makrofinančna pomoč je oblika finančne pomoči EU za partnerske države, ki imajo težave s svojo plačilno bilanco. Daje se v obliki srednjeročnih ali dolgoročnih posojil ali subvencij ali ustrezne kombinacije obeh in ponavadi dopolnjuje financiranje, zagotovljeno v okviru programa prilagajanja in reform, ki ga podpira MDS. Najeta posojila za ta posojila jamči Jamstveni sklad za zunanje ukrepe, nato pa proračun EU.
V letu 2021 so bila izplačana dodatna posojila v višini 1,7 milijarde EUR, vključno z 0,6 milijarde EUR Ukrajini. Višina pogojno nečrpanih zneskov iz podpisanih sporazumov o posojilu znaša 0,6 milijarde EUR.
Na dan 31. decembra 2021 znaša nadomestilo za oslabitev za posojila v obliki makrofinančne pomoči 293 milijonov EUR, od tega se 197 milijonov EUR nanaša na posojila Ukrajini (v skupni višini 4,4 milijarde EUR (nominalna vrednost) ob koncu leta). V skladu z računovodskimi pravili EU (in MRSJS) se pri tem nadomestilu za oslabitev ne upoštevajo nepopravljalni dogodki po datumu bilance stanja v zvezi z vojno v Ukrajini v letu 2022 (glej pojasnilo 8), temveč le znatno povečanje tveganja, ugotovljeno konec leta 2021.
Posojila Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom)
Evropska skupnost za atomsko energijo (Euratom, ki ga zastopa Komisija) daje posojila državam članicam in državam nečlanicam ter subjektom iz držav članic in nečlanic za financiranje projektov v zvezi z energetskimi objekti. Med vsemi na dan 31. decembra 2021 neporavnanimi posojili Euratoma se 300 milijonov EUR (nominalna vrednost) nanaša na posojila z Ukrajino, za katera je bilo pripoznano nadomestilo za oslabitev v višini 13 milijonov EUR. Na dan 31. decembra 2021 je Komisija od tretjih oseb prejela jamstva v višini 350 milijonov EUR (leta 2020: 279 milijonov EUR) za kritje posojil Euratom. Iz podpisanih sporazumov o posojilu ni nečrpanih zneskov.
Efektivne obrestne mere posojil (izražene kot razpon obrestnih mer)
|
31.12.2021 |
31.12.2020 |
Instrument RRF (NextGenerationEU) |
0,11 % do 0,12 % |
— |
SURE |
(0,48 %) do 0,77 % |
0,00 % do 0,30 % |
EMFS |
(0,03 %) do 3,79 % |
0,50 % do 3,75 % |
Plačilnobilančna posojila |
2,95 % |
2,88 % |
Makrofinančna pomoč |
(0,14 %) do 3,70 % |
0,00 % do 3,69 % |
Euratom |
(0,08 %) do 1,66 % |
0,00 % do 5,76 % |
Podatki za leto 2020 se nanašajo na nominalno obrestno mero, medtem ko gre pri podatkih za leto 2021 v skladu s spremenjenim računovodskim pravilom EU št. 11 za efektivne obrestne mere. |
2.4.1.2
Ta vključujejo tri vrste posojil:
a) |
posojila v višini 74 milijonov EUR na dan 31. decembra 2021 (leta 2020: 75 milijonov EUR), odobrena iz proračunskih programov EU (npr. program MEDA evro-sredozemskega partnerstva in Program EU za zaposlovanje in socialne inovacije); |
b) |
neodplačana posojila, ki so jih prvotno odobrili izvajalski partnerji, pri katerih je Komisija plačala unovčitev jamstva in ima zdaj pravice do izterjave (prenesena posojila). Na dan 31. decembra 2021 ima Komisija pravice do izterjave takih posojil v višini 855 milijonov EUR (vključno z natečenimi obrestmi). Vendar po upoštevanju pričakovanih kreditnih izgub znaša knjigovodska vrednost, pripoznana v bilanci stanja, 48 milijonov EUR. Ta posojila je odobrila EIB, zanje pa jamčijo programi EFSI in programi v okviru mandata za zunanja posojila. |
c) |
Vezane vloge v višini 54 milijonov EUR vključujejo zneske z zapadlostjo nad tremi meseci, ki ne ustrezajo opredelitvi denarnih ustreznikov. |
2.4.2 Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj
(v milijonih EUR) |
|||
|
Pojasnilo |
31.12.2021 |
31.12.2020 |
Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj – neizvedena finančna sredstva (24) |
2.4.2.1 |
24 223 |
19 587 |
Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj – izvedena finančna sredstva |
2.4.2.2 |
828 |
199 |
Skupaj |
|
25 051 |
19 786 |
Nekratkoročna |
|
21 660 |
16 327 |
Kratkoročna |
|
3 391 |
3 459 |
2.4.2.1
Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj – neizvedena finančna sredstva po vrstah
(v milijonih EUR) |
||
|
31.12.2021 |
31.12.2020 |
Dolžniški vrednostni papirji |
19 326 |
14 862 |
Skladi denarnega trga in naložbe v združene portfelje |
2 513 |
3 038 |
Druge kapitalske naložbe |
2 384 |
1 686 |
Skupaj |
24 223 |
19 587 |
Nekratkoročna |
20 834 |
16 134 |
Kratkoročna |
3 390 |
3 453 |
Podatki za leto 2020 se nanašajo na zneske, ki so bili prej v konsolidiranem zaključnem računu EU za leto 2020 razvrščeni kot za prodajo razpoložljiva sredstva. |
Dolžniški vrednostni papirji so predvsem državne in podjetniške obveznice. Te naložbe so v skladih (portfeljih), ki jih upravlja Komisija ali EIB v imenu EU in se nanašajo predvsem na skupni sklad za rezervacije, program Obzorje 2020, sklad BUFI ter sklad za inovacije (glej spodaj). Uspešnost portfeljev sredstev se vrednoti na podlagi poštene vrednosti (tržna vrednost).
Skladi denarnega trga so vzajemni skladi, ki vlagajo v kratkoročne dolžniške vrednostne papirje (npr. enotni sklad EIB). Naložbe v združene portfelje so sredstva EU iz programov Instrumenta za povezovanje Evrope in Obzorje 2020, združena s sredstvi držav članic iz programa NER 300. Uporabljajo se za zagotavljanje jamstev EIB za posle financiranja in naložb.
„Druge kapitalske naložbe“ se nanašajo predvsem na vlaganje proračunskega denarja EU – prek izvajalskih partnerjev – v sklade tveganega kapitala in druge vrste investicijskih skladov za uresničevanje ciljev politik EU. Na primer, s povečanjem dostopa do financiranja za zagonska MSP, raziskav in razvoja, pa tudi infrastrukture znotraj in zunaj EU.
Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj – neizvedena finančna sredstva po programih
(v milijonih EUR) |
||
|
31.12.2021 |
31.12.2020 |
Sklad za inovacije |
4 195 |
— |
Naložbe sklada BUFI |
1 257 |
1 598 |
ESPJ v likvidaciji |
1 382 |
1 445 |
Evropska banka za obnovo in razvoj |
188 |
188 |
Pokojninski načrt za lokalne uslužbence ESZD |
69 |
73 |
|
7 091 |
3 304 |
Sredstva proračunskih jamstev: |
|
|
Skupni sklad za rezervacije |
11 272 |
— |
Jamstveni sklad EFSI |
— |
7 526 |
Jamstveni sklad za zunanje ukrepe |
— |
2 794 |
Jamstveni sklad EFSD |
— |
692 |
|
11 272 |
11 012 |
Finančni instrumenti, ki se financirajo iz proračuna EU: |
|
|
Obzorje 2020 |
3 342 |
3 097 |
Instrument za povezovanje Evrope |
762 |
764 |
Kapitalske sheme EU za MSP |
684 |
533 |
Evropski sklad za jugovzhodno Evropo |
213 |
163 |
Sklad za zeleno rast |
146 |
143 |
Finančni mehanizem za energetsko učinkovitost |
107 |
104 |
Drugo |
606 |
467 |
|
5 861 |
5 271 |
Skupaj |
24 223 |
19 587 |
Nekratkoročna |
20 834 |
16 134 |
Kratkoročna |
3 390 |
3 453 |
Podatki za leto 2020 se nanašajo na zneske, ki so bili prej v konsolidiranem zaključnem računu EU za leto 2020 razvrščeni kot za prodajo razpoložljiva sredstva. |
Sklad za inovacije
Sklad za inovacije je bil ustanovljen z Direktivo (EU) 2018/410 Evropskega parlamenta in Sveta (25) o spremembi Direktive 2003/87/ES o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji. Podpira inovacije na področju nizkoogljičnih tehnologij in procesov v nekaterih gospodarskih sektorjih. Financira se s prihodki iz postopne monetizacije 450 milijonov pravic in tudi z morebitnimi neporabljenimi sredstvi iz 300 milijonov pravic, ki so na voljo za program NER300 (glej pojasnilo 3.8). Delovati je začel leta 2020, vendar so bili zneski v obliki denarnih sredstev. Od leta 2021 EBI upravlja denarna sredstva sklada za inovacije, tako da jih vlaga v obveznice.
Naložbe sklada BUFI
Komisija je ustanovila Sklad „Budget Fines“ (proračunske globe – BUFI) za upravljanje denarja, ki ga začasno prejme za globe zaradi kršitev pravil konkurence, zoper katere je bila vložena pritožba. Komisija do končne sodne odločbe denar vlaga v dolžniške instrumente.
ESPJ v likvidaciji
Pogodba ESPJ je prenehala veljati 23. julija 2002, vsa sredstva ESPJ pa so se prenesla na Evropsko unijo in bila namenjena za raziskave v sektorjih, povezanih z industrijo premoga in jekla. Komisija upravlja portfelj in opravlja naložbe v dolžniške vrednostne papirje, ki so denominirani v eurih in kotirajo na delujočih trgih.
Evropska banka za obnovo in razvoj
EU ima finančno naložbo v kapitalu Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), v kateri je imela na dan 31. decembra 202190 044 delnic (leta 2020: 90 044 delnic), ki pomenijo 3 % skupnega vpisanega osnovnega kapitala. EU je vpisala skupni znesek osnovnega kapitala v višini 900 milijonov EUR, od tega je 713 milijonov EUR zdaj nevpoklicanih. V skladu s sporazumom o ustanovitvi EBRD veljajo za delničarje nekatere pogodbene omejitve, kot je dejstvo, da delnice niso prenosljive, zgornja meja za njihov odkup pa je največja izvirna nakupna vrednost. EU meri svoje naložbe v EBRD po pošteni vrednosti. Izvirna nakupna vrednost se šteje za najboljšo oceno poštene vrednosti, zlasti zaradi zgoraj navedenih pogodbenih omejitev. Čeprav delnice EBRD ne kotirajo na nobeni borzi, nedavni posli v zvezi z lastniškim kapitalom subjekta, v katerega se vlaga (izdaja kapitala po nominalni vrednosti), kažejo, da v tem primeru nabavna vrednost pomeni najboljšo oceno poštene vrednosti.
Skupni sklad za rezervacije
EU jamči za kapitalske naložbe in posojila, ki jih izvajalski partnerji zagotavljajo državam in družbam. Za plačilo zahtevkov zaradi neplačil ali drugih izgub se v skladu s pravnimi akti iz proračuna EU postopoma rezervira denar za kapitalsko rezervo, tj. skupni sklad za rezervacije. Skupni sklad za rezervacije krije tudi najeta posojila, ki jih Komisija izdaja za financiranje posojil v obliki makrofinančne pomoči in posojil Euratom državam nečlanicam.
Do leta 2020 je za vsako proračunsko jamstvo obstajal ločen sklad (Jamstveni sklad EFSI, Jamstveni sklad EFSD, Jamstveni sklad za zunanje ukrepe, iz katerih so se krila tudi posojila finančne pomoči tretjim državam v okviru makrofinančne pomoči in Euratoma).
Komisija je 1. januarja 2021 v skladu s finančno uredbo vzpostavila skupni sklad za rezervacije za upravljanje kapitalske rezerve („oblikovanje rezervacij“) za vsa proračunska jamstva in posojila finančne pomoči tretjim državam v enem skupnem portfelju. Poleg oblikovanja rezervacij v proračunu EU skupni sklad za rezervacije prejema izterjave iz neizpolnjevanja obveznosti iz operacij, donose svojih naložb in prejemke iz nadomestil za proračunska jamstva EU. Skupni sklad za rezervacije lahko prejema tudi prostovoljne prispevke od držav članic in drugih donatorjev, ki na ta način povečujejo razpoložljiva proračunska jamstva EU.
Skupni sklad za rezervacije dodeljuje vhodne prispevke oddelkom, pri čemer se vsak oddelek nanaša na en prispevajoči program. Na dan 31. decembra 2021 skupni sklad za rezervacije sestavljajo štirje oddelki. Od teh se trije nanašajo na obstoječe instrumente, vzpostavljene v okviru prejšnjih večletnih finančnih okvirov (EFSI, EFSD in mandat za zunanja posojila). Ti trije prispevajoči programi so svoje obstoječe oblikovane rezervacije prenesli na dan pridružitve skupnemu skladu za rezervacije. Poleg tega obstaja oddelek za program InvestEU, tj. novi instrument, vzpostavljen v okviru trenutnega večletnega finančnega okvira. Pravni akti teh instrumentov določajo potrebno oblikovanje rezervacij za zagotovljena jamstva. Proračun EU združi te posamezne rezervacije v skupnem skladu za rezervacije in optimizira upravljanje sredstev.
Na dan 31. decembra 2021 so sredstva skupnega sklada za rezervacije znašala 12,3 milijarde EUR, od tega je bilo 11,3 milijarde EUR vloženih v finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja – neizvedena finančna sredstva (dolžniški vrednostni papirji).
Obzorje 2020
V skladu z uredbo EU o vzpostavitvi programa Obzorje 2020 – okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – so bili vzpostavljeni novi finančni instrumenti za izboljšanje dostopa do financiranja za subjekte, ki se ukvarjajo z raziskavami in inovacijami. Ti instrumenti so:
— |
storitev za posojila in jamstva za raziskave in inovacije InnovFin, v okviru katere Komisija deli finančno tveganje, povezano s portfeljem novih poslov financiranja, ki jih je sklenila EIB; |
— |
jamstvo InnovFin za MSP in instrument neomejenega jamstva pobude za MSP (SIUGI), tj. jamstvena instrumenta, ki ju upravlja EIS ter zagotavljata jamstva in posredna osebna jamstva finančnim posrednikom za nove portfelje posojil (v okviru SIUGI Komisija deli finančno tveganje, povezano z danim jamstvom, z državami članicami, EIS in EIB); |
— |
kapitalska shema za raziskave in inovacije InnovFin, ki zagotavlja naložbe v sklade tveganega kapitala in jo upravlja EIS, ter |
— |
sklad Evropskega sveta za inovacije, ki zagotavlja financiranje lastniškega kapitala za pospešitev inovacij in ukrepov uvedbe na trg. Sklad Evropskega sveta za inovacije se bo financiral predvsem iz večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 znotraj okvirnega programa Obzorje Evropa. Vendar je Komisija do zdaj uporabljala sredstva, ki so na voljo v okviru programa Obzorje 2020. |
Instrument za povezovanje Evrope
V skladu z Uredbo (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (26) je bil ustanovljen dolžniški instrument Instrument za povezovanje Evrope (IPE) za omogočanje lažjega dostopa do financiranja za infrastrukturne projekte v sektorjih prometa, telekomunikacij in energetike. Upravlja ga EIB na podlagi sporazuma z EU. Ta nudi delitev tveganja za dolžniško financiranje v obliki prednostnega in podrejenega dolga ali jamstev ter podporo za projektne obveznice, za katere jamči EU.
Kapitalske sheme EU za MSP
To so lastniški instrumenti, ki se financirajo iz programa za konkurenčnost podjetij in MSP (COSME), okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (CIP), večletnega programa za podjetja in podjetništvo (MAP) ter pobude za rast in zaposlovanje, ki so pod skrbništvom EIS ter podpirajo ustanavljanje in financiranje MSP v EU v zgodnji (zagonski) fazi in fazi rasti z vlaganjem v primerne specializirane sklade tveganega kapitala.
Hierarhija poštene vrednosti neizvedenih finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj (v letu 2020 razvrščena kot za prodajo razpoložljiva sredstva)
(v milijonih EUR) |
||
Vrsta finančnih instrumentov |
31.12.2021 |
31.12.2020 |
Raven 1: Kotirane cene na delujočih trgih |
19 336 |
15 383 |
Raven 2: Opazovani vhodni podatki, razen kotiranih cen |
2 698 |
2 706 |
Raven 3: Tehnike vrednotenja z vhodnimi podatki, ki ne temeljijo na podatkih z opazovanih trgov |
2 190 |
1 498 |
Skupaj |
24 223 |
19 587 |
V danem obdobju ni bilo prenosov med ravnjo 1 in ravnjo 2 hierarhije poštene vrednosti.
Uskladitev neizvedenih finančnih sredstev, merjenih s tehnikami vrednotenja z vhodnimi podatki, ki ne temeljijo na podatkih z opazovanih trgov (raven 3)
(v milijonih EUR) |
|
Gibanje poštene vrednosti |
|
Začetna bilanca na dan 1.1.2021 |
1 498 |
Sprememba računovodskega pravila EU št. 11 |
2 |
Naložbe v obdobju |
505 |
Odplačila glavnice |
(111) |
Poravnani prihodki |
(30) |
Dobički ali izgube za zadevno obdobje v presežku ali primanjkljaju |
326 |
Prenosi na raven 3 |
— |
Prenosi z ravni 3 |
— |
Drugo |
— |
Končna bilanca na dan 31.12.2021 |
2 190 |
Čisti dobički neizvedenih sredstev ravni 3 v posesti konec leta 2021 so znašali 295 milijonov EUR. Vključeni so kot finančni prihodki v vrstici „Dobički na finančna sredstva ali obveznosti po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj – neizvedena finančna sredstva“ (glej pojasnilo 3.9) in kot stroški financiranja v vrstici „Izgube iz finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj – neizvedena finančna sredstva“ (glej pojasnilo 3.15).
2.4.2.2
Finančna sredstva in obveznosti po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj – izvedena finančna sredstva po vrstah
(v milijonih EUR) |
||||||
Vrsta izvedenega finančnega instrumenta |
31.12.2021 |
31.12.2020 |
||||
Nominalni znesek |
Sredstvo po pošteni vrednosti |
Obveznost po pošteni vrednosti |
Nominalni znesek |
Sredstvo po pošteni vrednosti |
Obveznost po pošteni vrednosti |
|
Valutna nestandardizirana terminska pogodba |
646 |
2 |
— |
417 |
6 |
— |
Jamstvo za portfelj lastniških instrumentov |
4 148 |
826 |
(1) |
3 412 |
193 |
(1) |
Jamstva za valutno tveganje |
28 |
— |
(4) |
14 |
— |
(4) |
Skupaj |
4 822 |
828 |
(5) |
3 843 |
199 |
(4) |
Nekratkoročna |
|
826 |
(5) |
|
193 |
(4) |
Kratkoročna |
|
2 |
— |
|
6 |
(0) |
Valutna nestandardizirana terminska pogodba
EU sklepa valutne nestandardizirane terminske pogodbe, da bi se zavarovala pred valutnim tveganjem, povezanim z dolžniškimi vrednostnimi papirji, izraženimi v ameriških dolarjih, ki jih ima v posesti Jamstveni sklad EFSI. EU v skladu z valutnimi nestandardiziranimi terminskimi pogodbami na datum zapadlosti plača pogodbeno dogovorjen nominalni znesek v tuji valuti („plačilni del“), kot je predstavljen v razpredelnici zgoraj, in prejme nominalni znesek v eurih („prejemni del“). Take pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih se merijo po pošteni vrednosti na dan bilance stanja in se razvrstijo bodisi kot finančna sredstva bodisi kot finančne obveznosti po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja, odvisno od tega, ali je njihova poštena vrednost pozitivna ali negativna.
Jamstva za portfelje lastniških instrumentov
Postavka „Jamstvo za portfelj lastniških instrumentov“ sestavljajo jamstva, ki jih je dala EU finančnim institucijam za portfelje kapitalskih naložb. Ta jamstva so razvrščena kot izvedeni finančni instrumenti in obračunana kot finančno sredstvo ali finančna obveznost po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj, ker ne ustrezajo opredelitvi obveznosti iz finančnih jamstev – glej pojasnilo 1.5.12. Finančna obveznost EU se meri na podlagi vrednosti osnovnih naložb.
Skupni znesek predstavlja predvsem jamstvo EFSI, ki ga je EU dala skupini EIB, pri čemer znašajo osnovne kapitalske naložbe, zagotovljene s strani EIB in EIS, 3 068 milijonov EUR (leta 2020: 2 223 milijonov EUR). Poštena vrednost jamstva EU za portfelje lastniških instrumentov EFSI je znašala 763 milijonov EUR (leta 2019: 164 milijonov EUR).
Jamstvo za valutno tveganje
Jamstva EU za valutno tveganje v okviru Jamstvenega sklada EFSD, ki jamči za pogodbe o zamenjavi in nestandardizirane terminske pogodbe, ki so namenjene varovanju pred valutnimi tveganji za naložbene posle na nastajajočih trgih. EU krije tudi devalvacijo tuje valute (UHA) v zvezi s posojili, ki so jih finančne institucije dale MSP v Ukrajini v okviru finančnega mehanizma za MSP v državah vzhodnega partnerstva.
Hierarhija poštene vrednosti izvedenih finančnih sredstev in obveznosti
(v milijonih EUR) |
||||
Vrsta izvedenega finančnega instrumenta |
31.12.2021 |
31.12.2020 |
||
Sredstvo po pošteni vrednosti |
Obveznost po pošteni vrednosti |
Sredstvo po pošteni vrednosti |
Obveznost po pošteni vrednosti |
|
Raven 1: Kotirane cene na delujočih trgih |
— |
— |
— |
— |
Raven 2: Opazovani vhodni podatki, razen kotiranih cen |
2 |
(2) |
6 |
(4) |
Raven 3: Tehnike vrednotenja z vhodnimi podatki, ki ne temeljijo na podatkih z opazovanih trgov |
826 |
(2) |
193 |
(1) |
Skupaj |
828 |
(5) |
199 |
(4) |
V danem obdobju ni bilo prenosov med ravnjo 1 in ravnjo 2. Izvedena finančna sredstva na ravni 3 poštene vrednosti vključujejo predvsem jamstva za portfelje lastniških instrumentov.
Uskladitev izvedenih finančnih sredstev in obveznosti, merjenih s tehnikami vrednotenja z vhodnimi podatki, ki ne temeljijo na podatkih z opazovanih trgov (raven 3)
(v milijonih EUR) |
|
Gibanje poštene vrednosti |
|
Sredstvo/(obveznost) začetne bilance na dan 1.1.2021 |
192 |
Plačani zahtevki za unovčitev jamstva |
5 |
Vrnjene unovčitve jamstva |
(1) |
Prihodki iz poravnanega jamstva |
(160) |
Dobički ali izgube za zadevno obdobje v presežku ali primanjkljaju |
788 |
Prenosi na raven 3 |
— |
Prenosi z ravni 3 |
— |
Drugo |
— |
Končna bilanca na dan 31.12.2021 |
824 |
Čisti dobički izvedenih sredstev ravni 3 v posesti konec leta 2021 so znašali 777 milijonov EUR. Ta znesek je prikazan kot finančni prihodki in vključen v vrstico „Dobički na finančna sredstva ali obveznosti po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj – izvedena finančna sredstva“ (glej pojasnilo 3.9).
2.5 PREDHODNO FINANCIRANJE
(v milijonih EUR) |
|||
|
Pojasnilo |
31.12.2021 |
31.12.2020 |
Nekratkoročno |
|
|
|
Predhodno financiranje |
2.5.1 |
57 764 |
30 574 |
Drugi predujmi državam članicam |
2.5.2 |
2 901 |
3 825 |
Prispevek za skrbniške sklade |
|
126 |
119 |
|
|
60 792 |
34 519 |
Kratkoročno |
|
|
|
Predhodno financiranje |
2.5.1 |
28 427 |
24 902 |
Drugi predujmi državam članicam |
2.5.2 |
4 229 |
3 327 |
|
|
32 656 |
28 229 |
Skupaj |
|
93 447 |
62 748 |
Obseg predhodnega financiranja v različnih programih mora zadostovati, da se upravičencu zagotovijo potrebna sredstva za začetek in napredovanje projekta, hkrati pa je treba zagotoviti zaščito finančnih interesov EU ter upoštevati pravne in operativne omejitve ter omejitve zaradi stroškovne učinkovitosti.
Znatno povečanje glede na prejšnje leto je predvsem posledica začetka izvajanja instrumenta RRF (NextGenerationEU) v letu 2021, v okviru katerega je bilo prvotno izplačanih 36,4 milijarde EUR predhodnega financiranja.
2.5.1 Predhodno financiranje
(v milijonih EUR) |
||||||
|
Bruto znesek |
Obračunano prek časovnih razmejitev |
Čisti znesek na dan 31.12.2021 |
Bruto znesek |
Obračunano prek časovnih razmejitev |
Čisti znesek na dan 31.12.2020 |
Deljeno upravljanje |
|
|
|
|
|
|
EKSRP in drugi instrumenti za razvoj podeželja |
3 172 |
(208) |
2 965 |
3 193 |
— |
3 193 |
ESRR in KS |
23 531 |
(4 571 ) |
18 960 |
23 074 |
(3 846 ) |
19 229 |
ESS |
9 085 |
(1 823 ) |
7 263 |
8 222 |
(1 348 ) |
6 874 |
Drugo |
4 836 |
(2 263 ) |
2 572 |
4 192 |
(1 520 ) |
2 672 |
|
40 624 |
(8 865 ) |
31 760 |
38 681 |
(6 713 ) |
31 967 |
Neposredno upravljanje |
|
|
|
|
|
|
Izvedli: |
|
|
|
|
|
|
Komisija |
46 494 |
(11 970 ) |
34 525 |
17 031 |
(10 648 ) |
6 382 |
od tega instrument RRF (NextGenerationEU) |
34 879 |
(4 065 ) |
30 814 |
— |
— |
— |
Izvajalske agencije EU |
23 931 |
(15 030 ) |
8 901 |
18 565 |
(10 931 ) |
7 633 |
Skrbniški skladi |
1 140 |
(847) |
293 |
1 121 |
(843) |
278 |
|
71 565 |
(27 847 ) |
43 718 |
36 716 |
(22 423 ) |
14 294 |
Posredno upravljanje |
|
|
|
|
|
|
Izvedli: |
|
|
|
|
|
|
Druge agencije in organi EU |
1 657 |
(687) |
971 |
1 243 |
(781) |
462 |
Tretje države |
1 874 |
(1 261 ) |
614 |
1 515 |
(1 043 ) |
471 |
Mednarodne organizacije |
9 545 |
(5 955 ) |
3 590 |
9 068 |
(6 020 ) |
3 048 |
Drugi subjekti |
12 992 |
(7 453 ) |
5 539 |
11 665 |
(6 432 ) |
5 233 |
|
26 069 |
(15 356 ) |
10 713 |
23 491 |
(14 276 ) |
9 215 |
Skupaj |
138 258 |
(52 068 ) |
86 191 |
98 888 |
(43 412 ) |
55 476 |
Nekratkoročno |
57 764 |
— |
57 764 |
30 574 |
— |
30 574 |
Kratkoročno |
80 494 |
(52 068 ) |
28 427 |
68 314 |
(43 412 ) |
24 902 |
Predhodno financiranje pomeni izplačana denarna sredstva in s tem izvrševanje odobritev plačil. Kot je pojasnjeno v pojasnilu 1.5.7, so to predujmi in še niso prikazani kot odhodki. Zato predhodno financiranje kljub temu, da zmanjšuje neporavnane obveznosti (glej pojasnilo 5.1), predstavlja odhodke, ki še morajo biti sprejeti in še niso pripoznani v izkazu poslovnega izida.
Pri deljenem upravljanju se skoraj vse predhodno financiranje nanaša na programsko obdobje 2014–2020. Navedeni so začetni zneski predhodnega financiranja, ki ne bodo obračunani (tj. pripoznani v izkazu poslovnega izida) pred zaključkom programskega obdobja in so prikazani kot nekratkoročno predhodno financiranje.
Za področje kohezije so navedeni tudi zneski letnega predhodnega financiranja, ki se obračunajo na letni osnovi in so prikazani kot kratkoročno predhodno financiranje. Nova plačila predhodnega financiranja na področju kohezije vključujejo letno predhodno financiranje za leto 2021 (7,3 milijarde EUR) in tudi plačila iz Solidarnostnega sklada EU (0,8 milijarde EUR). Nova plačila so izravnali naknadno obračunani zneski približno podobnih vrednosti, zato ostaja raven neporavnanega predhodnega financiranja za to področje na splošno stabilna.
Največji zneski predhodnega financiranja za neposredno upravljanje so tisti, ki so povezani z nepovratno podporo v zvezi z instrumentom RRF, ki se je začel izvajati v letu 2021, in sicer 30,8 milijarde EUR neto ob koncu leta. Drugi pomembni zneski v višini 8,5 milijarde EUR (leta 2020: 9,3 milijarde EUR) se nanašajo na področje raziskav (predvsem programa Obzorje 2020 in Obzorje Evropa, ki ju izvajajo izvajalske agencije EU in Komisija).
Za posredno upravljanje se iz predhodnega financiranja krijejo predvsem programi notranje politike, kot sta programa Galileo in EGNOS (vesoljska programa), pa tudi instrumenti v zvezi z Evropo v svetu (vključno z instrumenti za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje). Najopaznejše povečanje predhodnega financiranja iz te postavke je povezano z vesoljskima programoma.
Jamstva, prejeta v zvezi s predhodnim financiranjem
To so jamstva, ki jih Komisija v nekaterih primerih zahteva od upravičencev, ki niso države članice, ob plačilu predujmov (predhodnega financiranja). Pri tej vrsti jamstev je treba razkriti dve vrednosti, in sicer „nominalno“ in „tekočo“. Nominalna vrednost je povezana z obstojem jamstva. Tekoča vrednost je znesek predhodnega financiranja, ki se izplača proti jamstvu, ki se nato zmanjša za naknadno obračunane zneske. Na dan 31. decembra 2021 je nominalna vrednost jamstev, prejetih v zvezi s predhodnim financiranjem, znašala 433 milijonov EUR, njihova tekoča vrednost pa 383 milijona EUR (leta 2020: 466 milijonov EUR oziroma 402 milijonov EUR).
Nekateri zneski predhodnega financiranja, ki so bili plačani v okviru sedmega okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj (7. OP) in programa Obzorje 2020 ter programa Obzorje Evropa, se krijejo iz mehanizma vzajemnega zavarovanja, ki je bil v preteklosti znan kot Jamstveni sklad za udeležence. Mehanizem vzajemnega zavarovanja je instrument vzajemne koristi in je bil vzpostavljen za kritje tveganj, ki se nanašajo na neplačila zneskov upravičencev med izvajanjem posrednih ukrepov v okviru navedenih programov. Vsi udeleženci posrednih ukrepov, ki prejemajo nepovratna sredstva EU, prispevajo 5 % najvišjega prispevka EU h kapitalu mehanizma vzajemnega zavarovanja, ki ga Komisija vlaga v finančne trge za vzbujanje zanimanja. Interes se lahko uporabi za kritje dolgov udeleženca, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti do Unije. Na koncu posrednih ukrepov se prispevki vrnejo udeležencem. EU (ki jo zastopa Komisija) deluje kot pooblaščenka udeležencev mehanizma vzajemnega zavarovanja, sklad sam pa je v lasti udeležencev. Mehanizem vzajemnega zavarovanja je torej ločen subjekt, ki ni konsolidiran v tem zaključnem računu EU.
Na dan 31. decembra 2021 je višina zneskov predhodnega financiranja, ki jih krije mehanizem vzajemnega zavarovanja, dosegla 2,4 milijarde EUR (leta 2020: 2,3 milijarde EUR). Skupna sredstva mehanizma vzajemnega zavarovanja, vključno s finančnimi sredstvi, ki jih upravlja Komisija, so znašala 2,5 milijarde EUR (leta 2020: 2,4 milijarde EUR).
2.5.2 Drugi predujmi državam članicam
(v milijonih EUR) |
||
|
31.12.2021 |
31.12.2020 |
Predujmi državam članicam za finančne instrumente v okviru deljenega upravljanja |
3 647 |
3 520 |
Sheme pomoči |
3 483 |
3 633 |
Skupaj |
7 130 |
7 153 |
Nekratkoročni |
2 901 |
3 825 |
Kratkoročni |
4 229 |
3 327 |
Predujmi državam članicam za finančne instrumente v okviru deljenega upravljanja
V okviru programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladov ESI) je mogoče državam članicam nakazati predujme iz proračuna EU, da lahko prispevajo v finančne instrumente (tj. posojila, lastniške naložbe ali jamstva). Za vzpostavitev in upravljanje teh finančnih instrumentov so odgovorne države članice in ne Komisija. Kljub temu so denarna sredstva, ki ob koncu leta v okviru teh instrumentov niso porabljena, last EU (tako kot vse predhodno financiranje) in se zato obravnavajo kot sredstvo v bilanci stanja EU.
Obdobje 2014–2020:
V okviru kohezijske politike se ocenjuje, da je bilo od plačanih 14 692 milijonov EUR na dan 31. decembra 2021 neporabljenih 3 547 milijonov EUR. To vključuje prispevek držav članic k pobudi za MSP, tj. instrumentu, namenjenemu spodbujanju dodatnih posojil bančnega sektorja malim in srednjim podjetjem (izplačanih 1 326 milijonov EUR, brez zneskov, ki so še predmet predhodnega financiranja, od katerih se za 366 milijonov EUR ocenjuje, da še niso bili porabljeni).
Za razvoj podeželja je bilo ob koncu leta neporabljenih 97 milijonov EUR.
Obdobje 2007–2013:
Šteje se, da so bili vsi zneski, povezani s kohezijsko politiko, izvršeni ali prerazporejeni drugim ukrepom, zato na dan 31. decembra 2021 ni bilo preostalih sredstev v bilanci stanja. Opozoriti je treba, da bo dejansko izvajanje po različnih instrumentih pregledano v okviru postopka zaključevanja programov v prihodnjih letih.
Sheme pomoči
Podobno kot zgoraj se dobropisi za zneske predujmov, ki so jih plačale države članice za različne sheme pomoči (državna pomoč, tržni ukrepi v okviru EKJS ali naložbeni ukrepi EKSRP) in ob koncu leta niso porabljeni, v bilanci stanja EU evidentirajo kot sredstva (predujmi). Komisija je ocenila vrednost teh predujmov na podlagi informacij, ki so jih zagotovile države članice; zadevni zneski so vključeni v zgornje podpostavke „Sheme pomoči“.
Obdobje 2014–2020:
Ob koncu leta so neporabljeni zneski po ocenah znašali 1 768 milijonov EUR za kohezijsko politiko in 1 649 milijonov EUR za kmetijstvo in razvoj podeželja.
Obdobje 2007–2013:
Ocenjuje se, da je 66 milijonov EUR, plačanih v okviru razvoja podeželja, ob koncu leta 2021 še neporabljenih.
2.6 MENJALNE TERJATVE IN NEMENJALNI IZTERLJIVI ZNESKI
(v milijonih EUR) |
|||
|
Pojasnilo |
31.12.2021 |
31.12.2020 |
Nekratkoročni |
|
|
|
Izterljivi zneski iz nemenjalnih poslov |
2.6.1 |
34 892 |
44 128 |
Terjatve iz menjalnih poslov |
2.6.2 |
5 750 |
1 685 |
|
|
40 642 |
45 813 |
Kratkoročni |
|
|
|
Izterljivi zneski iz nemenjalnih poslov |
2.6.1 |
29 473 |
26 915 |
Terjatve iz menjalnih poslov |
2.6.2 |
2 323 |
1 766 |
|
|
31 796 |
28 681 |
Skupaj |
|
72 438 |
74 493 |
2.6.1 Izterljivi zneski iz nemenjalnih poslov
(v milijonih EUR) |
|||
|
Pojasnilo |
31.12.2021 |
31.12.2020 |
Nekratkoročni |
|
|
|
Države članice |
2.6.1.1 |
2 497 |
2 237 |
Sporazum o izstopu Združenega kraljestva |
2.6.1.2 |
30 839 |
40 629 |
Aktivne časovne razmejitve |
2.6.1.4 |
1 556 |
1 261 |
Drugi izterljivi zneski |
|
— |
1 |
|
|
34 892 |
44 128 |
Kratkoročni |
|
|
|
Države članice |
2.6.1.1 |
5 682 |
7 213 |
Sporazum o izstopu Združenega kraljestva |
2.6.1.2 |
10 913 |
6 827 |
Globe zaradi kršitev pravil konkurence |
2.6.1.3 |
11 698 |
11 295 |
Aktivne časovne razmejitve |
2.6.1.4 |
1 097 |
787 |
Drugi izterljivi zneski |
2.6.1.5 |
83 |
792 |
|
|
29 473 |
26 915 |
Skupaj |
|
64 365 |
71 043 |
2.6.1.1
(v milijonih EUR) |
||
|
31.12.2021 |
31.12.2020 |
TLS – računi A |
6 137 |
5 297 |
TLS – ločeni računi |
1 405 |
1 460 |
Lastna sredstva, ki jih je treba še prejeti |
15 |
2 188 |
Oslabitev |
(875) |
(892) |
Drugo |
— |
— |
Izterljivi zneski v zvezi z lastnimi sredstvi |
6 683 |
8 053 |
Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS) |
1 525 |
1 378 |
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in drugi instrumenti za razvoj podeželja |
668 |
720 |
Oslabitev |
(843) |
(837) |
Izterljivi zneski v zvezi z EKJS in razvojem podeželja |
1 350 |
1 260 |
Izterjava zneskov predhodnega financiranja |
26 |
53 |
Izterljiv plačani DDV |
45 |
35 |
Drugi izterljivi zneski, ki jih dolgujejo države članice |
73 |
49 |
Skupaj |
8 178 |
9 450 |
Nekratkoročni |
2 497 |
2 237 |
Kratkoročni |
5 682 |
7 213 |
Največji znesek, vključen med nekratkoročne zneske, se nanaša na zneske, ki jih dolgujejo države članice, zlasti 2,1 milijarde EUR, povezane s postopkom za ugotavljanje kršitev v zvezi z Združenim kraljestvom (pojasnjeno v nadaljevanju). Med nekratkoročne so tako kot v prejšnjih letih vključeni tudi zneski, ki se nanašajo na neizvršene sklepe o potrditvi skladnosti za Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS) in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP). Zneski, ki se nanašajo na te sklepe, se izterjajo v letnih obrokih.
Izterljivi zneski v zvezi z lastnimi sredstvi
„Računi A“ se nanašajo na mesečne izkaze, v katerih države članice sporočijo upravičene zneske tradicionalnih lastnih sredstev (TLS). V razpredelnici so navedeni zneski „računov A“, ki še niso bili plačani Komisiji. TLS so predvsem carine, ki jih države članice pobirajo v imenu Komisije.
„Računi A“ so na koncu leta običajno znašali od 3 do 3,5 milijarde EUR. Vendar je v zadnjih dveh letih, tj. 2021 in 2020, skupni znesek vključeval dodatne zneske TLS, povezane s postopkom za ugotavljanje kršitev v zvezi z Združenim kraljestvom (glej spodaj) in drugimi poročili o inšpekcijskih pregledih v zvezi s TLS. Obračunane so zamudne obresti v višini 2,2 milijarde EUR (leta 2020: 1,7 milijarde EUR); ti zneski se zato prav tako poročajo v tem zaključnem računu (glej pojasnili 2.6.2 in 3.9).
Kar zadeva postopek za ugotavljanje kršitev Združenega kraljestva, je Komisija 8. marca 2018 Združenemu kraljestvu poslala uradni opomin (kršitev št. 2018/2008), ker proračunu EU ni dalo na voljo pravilnega zneska tradicionalnih lastnih sredstev. Ker Združeno kraljestvo ni zagotovilo zadovoljivega odgovora, niti na uradni opomin niti na obrazloženo mnenje, poslano 24. septembra 2018, je Komisija odločila, da zadevo predloži Sodišču EU, kar je storila 7. marca 2019. Zadeva se je začela s poročilom urada OLAF za leto 2017, v katerem je bilo ugotovljeno, da so se uvozniki v Združenem kraljestvu izognili plačilu velikega zneska carin, tako da so izdajali lažne in fiktivne račune ter nepravilno določali carinske vrednosti pri uvozu. Komisija je na podlagi metodologije, ki sta jo razvila urad OLAF in Skupno raziskovalno središče, ter razpoložljivih informacij ocenila, da so zaradi kršitve s strani Združenega kraljestva v obdobju med novembrom 2011 in oktobrom 2017 v proračunu EU nastale izgube v višini 2,1 milijarde EUR (čiste, tj. po odštetju stroškov pobiranja, ki bi jih Združeno kraljestvo zadržalo od bruto zneska v višini 2,7 milijarde EUR). Dne 8. marca 2022 je Sodišče izdalo s tem povezano sodbo in potrdilo, da je Združeno kraljestvo kršilo svoje obveznosti za zaščito proračuna Unije. Vendar je od Komisije zahtevalo, da ponovno izračuna zahtevani znesek. Komisija bo zdaj sodbo proučila, in sicer zlasti pripombe Sodišča v zvezi z določitvijo spornih zneskov. Trenutno se torej pripravlja podrobna pravna in operativna analiza, ugotovitve katere še niso na voljo. Zato so glavnica v višini 2,1 milijarde EUR in ocenjene zamudne obresti v višini 2,1 milijarde EUR, ki naj bi se obračunale do konca leta 2021 (v primerjavi z 1,6 milijarde EUR obresti, obračunanih in pripoznanih do konca leta 2020), še naprej razvrščene kot dolgoročna sredstva, kar je najboljša razpoložljiva ocena.
Letos, na dan 31. decembra 2021, izterljivi zneski vključujejo tudi znesek v višini 0,4 milijarde EUR v obliki ocenjenih izgub tradicionalnih lastnih sredstev, ki jih dolgujejo države članice za uvoz znatno prenizko vrednotenega tekstila in obutve iz Kitajske. Te ocene so predmet revizije, zlasti po sodbi Sodišča v postopku za ugotavljanje kršitev v zvezi z Združenim kraljestvom.
Poleg tega je Komisija v računovodske izkaze vključila terjatev v višini 0,17 milijarde EUR za ugotovljene carine in zamudne obresti, ki temelji na najnovejših razpoložljivih informacijah.
„Ločeni računi“ se nanašajo na določene upravičene zneske, ki niso bili vključeni v „račune A“, ker jih države članice niso izterjale in ker niso bili zavarovani (tj. jamstvo) (ali če je bilo zavarovanje zagotovljeno, vendar se zneski izpodbijajo). Za te upravičene zneske se izvede oslabitev na podlagi podatkov, ki jih vsako leto zagotovijo države članice. Kot je razvidno iz razpredelnice, so zneski oslabitve na splošno na podobni ravni ob koncu vsakega leta.
„Lastna sredstva, ki jih je treba še prejeti“ se v letu 2021 nanašajo na izterljive zneske zaradi spremembe proračuna št. 6/2021, ki je bila sprejeta 24. novembra 2021. Zneske so države članice vnesle prvi delovni dan januarja 2022.
Izterljivi zneski v zvezi z EKJS in razvojem podeželja
Ta postavka zajema predvsem terjatve do držav članic na dan 31. decembra 2021, kakor so jih te prijavile in potrdile 15. oktobra 2021. Za izterljive zneske, ki nastanejo po tej prijavi do 31. decembra 2021, se pripravi ocena. Komisija oceni tudi odpis terjatev do upravičencev, ki jih verjetno ne bo mogoče izterjati. Ta popravek vrednosti ne pomeni, da se Komisija odpoveduje prihodnji izterjavi teh zneskov. V popravek je vključeno tudi zmanjšanje za 20 %, kar ustreza znesku, ki ga države članice lahko zadržijo za kritje upravnih stroškov.
2.6.1.2
„Sporazum o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo“ (2019/C 384 I/01) (v nadaljnjem besedilu: sporazum o izstopu), ki sta ga podpisala EU in Združeno kraljestvo, določa različne finančne obveznosti za obe pogodbenici. Na dan 31. decembra 2021 so neto terjatve do Združenega kraljestva na podlagi teh obveznosti znašale 41 753 milijonov EUR (leta 2020: 47 456 milijonov EUR), od tega je treba 10 913 milijonov EUR plačati v 12 mesecih po datumu poročanja (leta 2020: 6 827 milijonov EUR):
(v milijonih EUR) |
|||||
|
Člen 140 |
Člen 142 |
Drugo |
31.12.2021 |
31.12.2020 |
Dolg Združenega kraljestva |
28 620 |
14 751 |
610 |
43 982 |
49 579 |
Dolg do Združenega kraljestva |
— |
— |
(2 229 ) |
(2 229 ) |
(2 122 ) |
Skupaj |
28 620 |
14 751 |
(1 618 ) |
41 753 |
47 456 |
Nekratkoročno |
17 064 |
14 486 |
(711) |
30 839 |
40 629 |
Kratkoročno |
11 556 |
265 |
(908) |
10 913 |
6 827 |
Prilagoditev deleža Združenega kraljestva (člen 139)
V skladu s členom 139 je delež finančnih obveznosti Združenega kraljestva, ki izhaja iz sporazuma o izstopu, odstotek, ki se izračuna kot razmerje med lastnimi sredstvi, ki jih Združeno kraljestvo da na razpolago v obdobju 2014–2020, in lastnimi sredstvi, ki jih v navedenem obdobju dajo na razpolago vse države članice in Združeno kraljestvo. V skladu z izračunom, opravljenim marca 2021, je ta znašal 12,358072326018200 %. Vendar v skladu s členom 139 je treba delež prilagoditi za znesek saldov DDV in BND (2014–2020), ki je bil državam članicam sporočen pred 1. februarjem 2022. Zato v skladu z opravljenim izračunom končni delež Združenega kraljestva znaša 12,431681219587700 %. Po prilagoditvi deleža Združenega kraljestva glede na izračune, na katerih temeljijo zneski, ki so Združenemu kraljestvu že bili zaračunani v letu 2021, je bil Združenemu kraljestvu aprila 2022 zaračunan dodatni znesek v višini 67 milijonov EUR.
Plačila na podlagi sporazuma o izstopu
Mehanizem plačil, ki ga je treba uporabiti za obveznosti, določene med dvema strankama, je določen v členu 148. Skratka, EU zaračuna neto zneske, ki jih dolguje Združeno kraljestvo aprila in septembra vsako leto, Združeno kraljestvo pa jih plačuje vsak mesec. Zneske, sporočene aprila danega leta, je treba plačati v štirih enakih mesečnih obrokih od junija do septembra tistega leta. Zneske, sporočene septembra, je treba plačati v osmih enakih mesečnih obrokih od oktobra tistega leta do maja naslednjega leta. Ker nekateri sporočeni zneski nujno temeljijo na napovedih in ocenah, se poročilo posodobi vsako leto na podlagi trenutnih podatkov.
V letu 2021 je skupni znesek, sporočen Združenemu kraljestvu na podlagi člena 136 ter členov od 140 do 147, znašal 11 930 milijonov EUR, od tega je bilo 3 763 milijonov EUR sporočenih aprila 2021 in 8 166 milijonov EUR septembra 2021. Skupna plačila, prejeta v letu 2021, so znašala 6 826 milijonov EUR, od tega je bilo 3 763 milijonov EUR povezanih z aprilskim poročilom (plačani v štirih enakih mesečnih obrokih v obdobju od junija do septembra 2021), 3 062 milijonov EUR pa s septembrskim poročilom (plačani v treh enakih obrokih v obdobju od oktobra do decembra 2021).
(v milijonih EUR) |
|||
|
Poročilo aprila 2021 (dolgovano in plačano od junija do septembra 2021) |
Poročilo septembra 2021 (dolgovano in plačano od oktobra do decembra 2021) |
Skupaj |
Člen 140 |
3 696 |
3 054 |
6 750 |
Člen 142 |
— |
11 |
11 |
Člen 136 |
230 |
18 |
247 |
Člen 147 |
21 |
— |
21 |
|
3 946 |
3 083 |
7 029 |
Člen 141 |
— |
(20) |
(20) |
Člen 143 |
(93) |
— |
(93) |
Člen 144 |
(46) |
— |
(46) |
Člen 145 |
(37) |
— |
(37) |
Člen 146 |
(7) |
— |
(7) |
|
(183) |
(20) |
(203) |
Skupaj |
3 763 |
3 062 |
6 826 |
Preostali saldo računa iz septembra 2021 ob koncu leta, ki je znašal 5 104 milijonov EUR, je bil plačan v petih enakih mesečnih obrokih v obdobju od januarja do maja 2022.
Člen 140 – Neporavnane obveznosti
Združeno kraljestvo se je zavezalo, da bo EU plačalo svoj delež neporavnanih proračunskih obveznosti na dan 31. decembra 2020 (t. i. RAL brexit), kakor so prilagojene z zahtevami iz člena 140. Na dan 31. decembra 2021 je skupni znesek, pripoznan kot terjatev, znašal 28 620 milijonov EUR (leta 2020: 34 966 milijonov EUR), od tega se 11 556 milijonov EUR plača v 12 mesecih po koncu leta. Naslednja razpredelnica prikazuje glavna gibanja med skupnim zneskom, pripoznanim kot terjatev na dan 31. decembra 2020 (izračunanim na podlagi prilagojenega deleža Združenega kraljestva), in skupnim zneskom, pripoznanim kot terjatev na dan 31. decembra 2021
(v milijonih EUR) |
|
Znesek, ki ga Združeno kraljestvo dolguje na dan 31.12.2020 (na podlagi neprilagojenega deleža Združenega kraljestva) |
34 966 |
Prilagoditev deleža Združenega kraljestva |
208 |
Znesek, ki ga Združeno kraljestvo dolguje na dan 31.12.2020 (na podlagi prilagojenega deleža Združenega kraljestva) |
35 174 |
Neto finančni popravki za obdobje 2014–2020 ali prejšnja programska obdobja (vključno s prilagoditvijo odbitkov leta 2020) |
(58) |
Tradicionalna lastna sredstva, ki se nanašajo na leto 2020 in so bila dana na voljo Uniji v letu 2021 (vključno s prilagoditvijo odbitkov leta 2020) |
(82) |
Neto plačila, prejeta od Združenega kraljestva v letu 2021 |
(6 750 ) |
Prilagoditev ocenjenega neizvrševanja |
337 |
Skupaj |
28 620 |
Nekratkoročna |
17 064 |
Kratkoročna |
11 556 |
Medletno zmanjšanje skupnega zneska, pripoznanega kot terjatev, je znašalo 6 346 milijonov EUR in je bilo predvsem posledica plačil, prejetih od Združenega kraljestva v letu 2021 (6 750 milijonov EUR).
Prilagoditev zneska, ki ga je Združeno kraljestvo dolgovalo na dan 31. decembra 2020, zaradi česar je prišlo do povečanja za 208 milijonov EUR, odraža prilagoditev deleža Združenega kraljestva pri prilagojenih proračunskih obveznostih na dan 31. decembra 2020, za katere se uporablja delež Združenega kraljestva (216,7 milijona EUR). Vključene so tudi prilagoditve odbitkov, vključenih v zaključni račun EU za leto 2020 za neto finančne popravke za obdobje 2014–2020 ali prejšnja programska obdobja in TLS, ki se nanašajo na leto 2020 in so bila dana na voljo Uniji v letu 2021 (2,4 milijona EUR), in prilagoditev odbitka za ocenjeno neizvrševanje (6,0 milijona EUR).
Skupni odbitek za neto finančne popravke za obdobje 2014–2020 ali prejšnja programska obdobja, ki znaša 58,5 milijona EUR, zajema zneske, zaračunane septembra 2021, ki še niso bili vključeni v zaključni račun za leto 2020 (34,8 milijona EUR, od tega je Združeno kraljestvo plačalo 12,8 milijona EUR v obdobju od oktobra do decembra 2021 in 22,0 milijona EUR od januarja do maja 2022), prilagoditev deleža Združenega kraljestva za te zneske (0,2 milijona EUR) ter zneske, ki bodo zaračunani septembra 2022 in se plačajo od oktobra do decembra 2022 (23,5 milijona EUR).
Skupni odbitek za TLS, ki se nanašajo na leto 2020 in so bila dana na voljo Uniji v letu 2021, znaša 82,0 milijona EUR in zajema zneske, zaračunane septembra 2021, ki še niso bili vključeni v zaključni račun za leto 2020 (16,7 milijona EUR, od tega je Združeno kraljestvo plačalo 6,3 milijona EUR v obdobju od oktobra do decembra 2021 in 10,4 milijona EUR od januarja do maja 2022), prilagoditev deleža Združenega kraljestva za te zneske (0,1 milijona EUR) ter zneske, ki bodo zaračunani aprila 2022 (65,2 milijona EUR).
Znesek, ki se plača v 12 mesecih od datuma poročanja (11 556 milijonov EUR), zajema preostali saldo računa iz septembra 2021 (5 090 milijonov EUR), znesek, zaračunan aprila 2022 (4 029 milijonov EUR) ter znesek, ki bo zaračunan septembra 2022 in se plača od oktobra do decembra 2022 (2 437 milijonov EUR). Znesek, zaračunan aprila 2022, sestavlja 3 280 milijonov EUR, ki se nanašajo na delež Združenega kraljestva za ocenjeno izvrševanje RAL v letu 2022, 65,2 milijona EUR, ki se nanašajo na odbitke za TLS, 70,5 milijona EUR, ki se nanašajo na prilagoditev deleža Združenega kraljestva za zneske, zaračunane v letu 2021, ter 743,6 milijona EUR, ki se nanašajo na prilagoditev deleža Združenega kraljestva za RAL zaradi izvrševanja v letu 2021. Znesek, ki bo zaračunan septembra 2022 in se plača v obdobju od oktobra do decembra 2022, zajema 2 460 milijonov EUR, ki se nanašajo na delež Združenega kraljestva za ocenjeno izvrševanje RAL v letu 2022, in 23,5 milijona EUR, ki se nanašajo na odbitke za neto finančne popravke.
Po posodobitvi uradne napovedi Komisije sprostitvi obveznosti za vse neporavnane obveznosti na dan 31. decembra 2020 so se zneski, ki jih dolguje Združeno kraljestvo, povečali za 337 milijonov EUR zaradi posodobitve ocenjenega neizvrševanja.
Člen 142 – Obveznosti Unije ob koncu leta 2020
Združeno kraljestvo se je zavezalo, da bo konec leta 2020 EU plačalo svoj delež obveznosti Unije, razen naslednjega: (a) obveznosti z ustreznimi sredstvi in (b) obveznosti v zvezi z delovanjem proračuna in upravljanjem lastnih sredstev (vključno z zneski, ki so že kriti z neporavnanimi obveznostmi, glej člen 140 zgoraj). Glavni znesek se nanaša na pozaposlitvene obveznosti EU (pokojnine in zdravstveno zavarovanje), ki obstajajo na dan 31. decembra 2020.
Neporavnane obveznosti iz leta 2020 v skladu s členom 142(6)
(v milijonih EUR) |
||||
|
Pokojninski sistem za evropske uradnike |
Skupni sistem zdravstvenega zavarovanja |
31.12.2021 |
31.12.2020 |
Neporavnane obveznosti iz leta 2020 |
104 832 |
9 675 |
114 507 |
113 676 |
Delež Združenega kraljestva |
13 032 |
1 203 |
14 235 |
14 048 |
prispevki za pokojninski sistem za evropske uradnike/skupni sistem zdravstvenega zavarovanja |
227 |
8 |
236 |
0 |
Skupaj |
13 260 |
1 211 |
14 471 |
14 048 |
Nekratkoročne |
13 032 |
1 203 |
14 235 |
14 048 |
Kratkoročne |
227 |
8 |
236 |
0 |
V skladu z modelom neplačila iz člena 142(6) Združeno kraljestvo letno prispeva k neto plačilom, izvršenim iz proračuna Unije v predhodnem letu vsakemu upravičencu iz pokojninskega sistema za evropske uradnike (PSEO), in povezanemu prispevku proračuna Unije v skupni sistem zdravstvenega zavarovanja za vsakega upravičenca ali osebo, ki je upravičena prek upravičenca. Začetek plačevanja teh letnih prispevkov se načrtuje za junij 2022 (pri čemer se vsak letni obrok plača v štirih mesečnih obrokih od junija do septembra zadevnega leta).
Prilagojeni delež Združenega kraljestva za neto plačila, izvršena iz proračuna Unije v letu 2021 upravičencem PSEO in v skupni sistem zdravstvenega zavarovanja, je znašal 227 milijonov EUR oz. 8 milijonov EUR. Ti zneski so bili Združenemu kraljestvu sporočeni kot del računa iz aprila 2022 (in se torej plačajo v štirih enakih mesečnih obrokih v obdobju od junija do septembra 2022).
Poleg tega so na dan 31. decembra 2021 neporavnane obveznosti Združenega kraljestva iz leta 2020 na podlagi člena 142(6), ki se nanašajo na PSEO in skupni sistem zdravstvenega zavarovanja, znašale 13 032 milijonov EUR oz. 1 203 milijonov EUR (leta 2020: 12 450 milijonov EUR in 1 599 milijonov EUR). Povečanje za sistem PSEO je predvsem posledica aktuarske izgube iz naslova sprememb finančnih predpostavk (za več podrobnosti glej pojasnilo 2.9). Opozoriti je treba, da čeprav aktuarska izguba iz naslova sprememb finančnih predpostavk vpliva na sedanjo vrednost neporavnanih obveznosti iz leta 2020, izračunano na podlagi MRSJS 39/računovodskega pravila EU št. 12, pa ne spreminja niti zneska prejemkov, ki jih bo EU dejansko plačala, niti posledično na prispevke Združenega kraljestva k tem plačilom, ki se izplačujejo na podlagi mehanizma poravnave neplačil iz člena 142(6).
Na dan 31. decembra 2021 Združeno kraljestvo ni uporabilo možnosti predčasne poravnave, določene za plačilo neporavnanih obveznosti iz naslova PSEO in skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja za leto 2020, izračunanih z uporabo aktuarskih vrednotenj v skladu z MRSJS 39/računovodskim pravilom EU št. 12, v petih enakih obrokih po postopku iz zadnjega pododstavka člena 142(6).
Neporavnane obveznosti iz leta 2020 v skladu s členom 142(5)
V skladu s členom 142(5) prispeva Združeno kraljestvo k obveznostim v zvezi z drugimi pokojninskimi sistemi, kakor so bili vknjiženi v konsolidiranem računu Unije za finančno leto 2020, v 10 obrokih z začetkom 31. oktobra 2021 (z vsakim letnim obrokom, ki ga je treba plačati v osmih mesečnih obrokih od oktobra od maja naslednje leto). Te obveznosti so v konsolidiranem računu Unije za finančno leto 2020 znašale 2 344 milijard EUR in kar je privedlo do prilagojenega deleža Združenega kraljestva na dan 31. decembra 2020 v višini 291 milijonov EUR. Ob upoštevanju zneskov, prejetih od Združenega kraljestva v letu 2021 v skupni višini 11 milijonov EUR, se je neporavnan delež Združenega kraljestva v zvezi z drugimi pokojninskimi sistemi na dan 31. decembra 2021 zmanjšal na 281 milijonov EUR, od tega se 29 milijonov EUR plača v 12 mesecih po koncu leta.
Za več informacij v zvezi s sistemi prejemkov zaposlenih glej pojasnili 1.5.10 in 2.9.
Drugi členi
(v milijonih EUR) |
||
|
31.12.2021 |
31.12.2020 |
Dolg Združenega kraljestva: |
|
|
Člen 136 |
557 |
230 |
Člen 147 |
53 |
46 |
|
610 |
275 |
Dolg do Združenega kraljestva: |
|
|
Člen 141 |
(1 818 ) |
(1 766 ) |
Člen 143 |
(163) |
(93) |
Člen 144 |
(73) |
(46) |
Člen 145 |
(148) |
(183) |
Člen 146 |
(27) |
(33) |
|
(2 229 ) |
(2 122 ) |
Skupaj |
(1 618 ) |
(1 847 ) |
Nekratkoročen |
(711) |
(1 894 ) |
Kratkoročen |
(908) |
47 |
Člen 136 – Veljavne določbe v zvezi z lastnimi sredstvi
Člen 136 vsebuje določbe v zvezi z lastnimi sredstvi, ki se uporabljajo po 31. decembru 2020. Združeno kraljestvo je upravičeno do prejema svojega deleža ali ga mora plačati, odvisno od primera, kadar se lastna sredstva, povezana s proračunskimi leti do vključno leta 2020, dajo na razpolago, popravijo ali prilagodijo po 31. decembru 2020. Poleg tega bo prejelo svoj delež prilagoditev zaradi nesodelovanja iz leta 2020. Zanj veljajo tudi morebitne prilagoditve lastnih sredstev iz naslova DDV in BND, ki se nanašajo na proračunska leta do vključno leta 2020. Te prilagoditve lastnih sredstev iz naslova DDV in BND se bodo izračunavale letno do 31. decembra 2028. Upoštevajo se tudi posodobitve popravka za Združeno kraljestvo za obdobje 2018–2019.
Združeno kraljestvo mora plačati tradicionalna lastna sredstva, ki jih je zbralo po 28. februarju 2021, vendar se nanašajo na leto 2020 in prejšnja leta. Od tega zneska se nato odšteje njegov delež, ki ga je dalo na voljo Združeno kraljestvo. Ločeni račun za tradicionalna lastna sredstva bo v celoti likvidiran 31. decembra 2025.
Na dan 31. decembra 2021 neporavnani neto znesek, ki ga dolguje Združeno kraljestvo, znaša 557 milijonov EUR, od tega se 544 milijonov EUR Združenemu kraljestvu plača v 12 mesecih po koncu leta, 1 101 milijonov EUR pa bo moralo Združeno kraljestvo plačati pozneje:
(v milijonih EUR) |
|
Znesek, ki ga dolguje Združeno kraljestvo na dan 31.12.2020 |
230 |
Prilagoditev deleža Združenega kraljestva |
(2) |
Znesek, zaračunan Združenemu kraljestvu septembra 2021 |
47 |
Prejeta plačila v letu 2021 |
(247) |
Popravek za Združeno kraljestvo |
(497) |
Nesodelovanje |
(105) |
Prilagoditve DDV in BND (povezane z letom 2020 in prejšnjimi leti) |
1 101 |
Neto tradicionalna lastna sredstva Združenega kraljestva po 28. februarju 2021 |
31 |
Znesek, ki ga dolguje Združeno kraljestvo na dan 31.12.2021 |
557 |
Nekratkoročna |
1 101 |
Kratkoročna |
(544) |
Člen 141 – Globe
Združeno kraljestvo je upravičeno do deleža glob, določenih pred 31. decembrom 2020, in do tistih, ki jih je Unija določila po 31. decembru 2020 v postopku iz člena 92(1), ko te postanejo dokončne. Znesek neporavnanih glob na dan 31. decembra 2021, ki zadevajo Združeno kraljestvo, znaša 13,8 milijarde EUR (leta 2020: 14,3 milijarde EUR). Zmanjšanje za 0,5 milijarde EU je predvsem posledica oslabitve glob za 0,9 milijarde EUR, izravnanih z neto povečanjem glob za 0,3 milijarde EUR (1,7 milijarde EUR glob, izdanih v letu 2021, zmanjšanih za 1,4 milijarde EUR glob, ki so bile v letu 2021 potrjene in plačane, zmanjšane ali razveljavljene s sodnimi odločbami). Prilagojeni delež Združenega kraljestva za te globe, ki so bile neporavnane na dan 31. decembra 2021, je 1,7 milijarde EUR (leta 2020 (neprilagojeni delež): 1,8 milijarde EUR), od tega bo znesek v višini 80,8 milijona EUR vključen v račun za september 2022, Združenemu kraljestvu pa plačan v obdobju od oktobra 2022 do maja 2023. Poleg tega je Združeno kraljestvo upravičeno do prilagojenega deleža Združenega kraljestva za dokončne globe, ki še niso bile zaračunane (69,2 milijona EUR, ki bodo tudi vključeni v račun za september 2022, Združenemu kraljestvu pa plačani v obdobju od oktobra 2022 do maja 2023), do neprilagojenega deleža Združenega kraljestva za dokončne globe, zaračunanega septembra2021, vendar ob koncu leta še neplačanega (33,6 milijona EUR, ki bodo Združenemu kraljestvu plačani v obdobju od januarja do maja 2022), in do prilagoditve deleža Združenega kraljestva za globe, ki je bil zaračunan septembra 2021 (0,3 milijona EUR, vključenih v račun za april 2022 in ki se Združenemu kraljestvu plačajo v obdobju od junija do septembra 2022). Skupni delež Združenega kraljestva za globe zato znaša 1,8 milijarde EUR (leto 2020: 1,8 milijarde EUR), od tega se 90,2 milijona EUR plača v 12 mesecih po datumu poročanja (leta 2020 (neprilagojeni delež): 20 milijonov EUR).
Člen 143 – Pogojne finančne obveznosti: posojila za finančno pomoč, EFSI, EFSD in mandat za zunanja posojila
V skladu s tem členom je Združeno kraljestvo odgovorno za financiranje svojega deleža pogojnih obveznosti EU v zvezi z njegovimi dejavnostmi najemanja in dajanja posojil ter dejavnostmi na področju jamstev, če bi se te operacije uresničile in jih ne bi krili obstoječi jamstveni skladi (glej pojasnilo 4.1 za zadevne pogojne obveznosti). EU bo Združenemu kraljestvu povrnila zneske, ki jih je Združeno kraljestvo že prispevalo k jamstvenim skladom in ki niso več potrebni. Združeno kraljestvo ima tudi pravico do vrnjenih sredstev iz operacij z deljeno odgovornostjo. Na dan 31. decembra 2021 je znesek, ki ga je treba v celoti plačati Združenemu kraljestvu v naslednjih 12 mesecih, znašal 163 milijonov EUR (leta 2020 (neprilagojeni delež): 93 milijonov EUR).
Člen 144 – Finančni instrumenti
V skladu s tem členom se je EU zavezala, da bo Združenemu kraljestvu povrnila njegov delež vrnjenih sredstev, ki izhajajo iz finančnih operacij, odobrenih do datuma izstopa, in njegov delež izplačil za finančne operacije, odobrene po datumu izstopa. Na dan 31. decembra 2021 je znesek, ki ga je treba v celoti plačati Združenemu kraljestvu v naslednjih 12 mesecih, znašal 73 milijonov EUR (leta 2020 (neprilagojeni delež): 46 milijonov EUR).
Člen 145 – Evropska skupnost za premog in jeklo v likvidaciji (ESPJ v l.)
Združeno kraljestvo je upravičeno do svojega deleža čistih sredstev ESPJ v likvidaciji na dan 31. decembra 2020, ki se izplača letno v petih obrokih na dan 30. junija, in sicer z začetkom v letu 2021. Neto sredstva ESPJ v likvidaciji so 31. decembra 2020 znašala 1,5 milijarde EUR, pri čemer je prilagojeni delež Združenega kraljestva znašal 184 milijonov EUR (leta 2020 (neprilagojeni delež): 183 milijonov EUR). Po plačilu prvega obroka v višini 37 milijonov EUR v letu 2021 je neporavnani znesek na dan 31. decembra 2021 148 milijonov EUR, od tega se 37 milijonov EUR plača v 12 mesecih po datumu poročanja.
Člen 146 – Naložbe v Evropski investicijski sklad (EIS)
Združeno kraljestvo je upravičeno do svojega deleža naložb EU v vplačanem osnovnem kapitalu EIS na dan 31. decembra 2020, ki se izplača letno v petih obrokih na dan 30. junija, in sicer z začetkom v letu 2021. Naložbe EU v vplačanem osnovnem kapitalu EIS so na dan 31. decembra 2020 znašale 267 milijonov EUR, pri čemer je prilagojeni delež Združenega kraljestva znašal 33 milijonov EUR (leta 2020 (neprilagojeni delež): 33 milijonov EUR). Po plačilu prvega obroka v višini 7 milijonov EUR je neporavnani znesek na dan 31. decembra 2021 27 milijonov EUR, od tega se 7 milijonov EUR plača v 12 mesecih po datumu poročanja.
Člen 147 – Pravne zadeve
Združeno kraljestvo se je zavezalo, da bo prispevalo svoj delež plačil EU, ki izhajajo iz pravnih zadev v zvezi s finančnimi interesi Unije, ki zapadejo, pod pogojem, da so dejstva, ki tvorijo predmet navedenih zadev, nastala najpozneje 31. decembra 2020. Ob upoštevanju rezervacij in časovnih razmejitev ob koncu leta ter dejanskih plačil, ki jih je EU izvršila za pravne zadeve v letu 2021 (brez tistih, ki so Združenemu kraljestvu že bila sporočena v letu 2021 in jih je Združeno kraljestvo takrat tudi plačalo), znaša ocenjeni znesek, ki ga bo moralo plačati Združeno kraljestvo, 53 milijonov EUR (leta 2020 (neprilagojeni delež): 46 milijonov EUR), od tega se 6 milijonov EUR plača v 12 mesecih po datumu poročanja.
2.6.1.3
(v milijonih EUR) |
||
|
31.12.2021 |
31.12.2020 |
Bruto izterljivi znesek glob |
14 922 |
14 503 |
Začasna plačila |
(2 100 ) |
(3 023 ) |
Oslabitev |
(1 125 ) |
(186) |
Skupaj |
11 698 |
11 295 |
Nekratkoročni |
— |
— |
Kratkoročni |
11 698 |
11 295 |
Oglobljene družbe, ki so vložile pritožbo ali to načrtujejo, imajo možnost, da izvršijo začasna plačila ali Komisiji zagotovijo bančna jamstva. Za vse ob koncu leta neporavnane globe je bilo prejetih 2 100 milijonov EUR (leta 2020: 3 023 milijonov EUR) v obliki začasnih plačil, višina prejetih jamstev pa je znašala 11 067 milijonov EUR (leta 2020: 11 004 milijonov EUR).
V zneskih, odpisanih zaradi oslabitve, je upoštevana ocena, ki jo Komisija opravi za vsak primer posebej, v zvezi z zneski za globe, ki niso bili plačani ali za katere niso bila zagotovljena jamstva in Komisija ne pričakuje, da bodo izterjani.
Pogojna obveznost je razkrita zaradi možnosti, da bo te začasno plačane zneske treba vrniti oglobljenim družbam (glej pojasnilo 4.2.1).
2.6.1.4
(v milijonih EUR) |
||
|
31.12.2021 |
31.12.2020 |
Prehodno nezaračunani prihodki |
2 313 |
1 755 |
Odloženi stroški v zvezi z nemenjalnimi posli |
340 |
293 |
Skupaj |
2 653 |
2 048 |
Nekratkoročne |
1 556 |
1 261 |
Kratkoročne |
1 097 |
787 |
Prehodno nezaračunani prihodki vključujejo 2 milijardi EUR (leta 2020: 1,7 milijarde EUR), za kateri Komisija pričakuje, da jih bo izterjala na področju kohezije na podlagi preučitve in sprejetja zaključnih računov, ki jih bodo predložile države članice. Pričakuje se, da bo največji del tega zneska (1,2 milijarde EUR) izterjan šele ob zaključku zadevnih programov (zaradi ukrepov naložbene pobude v odziv na koronavirus) in je zato razvrščen kot nekratkoročen. Vključujejo tudi 0,3 milijarde EUR, ki se nanašajo na primer prenizkega vrednotenja, navedenega v pojasnilu 2.6.1.1, posebej ocene, ki jih države članice še niso začasno plačale.
2.6.1.5
744 milijonov EUR, ki izhajajo iz prenosa neporabljenih sredstev programa NER 300 na sklad za inovacije, ki ob koncu leta 2020 še niso bili izterjani od EIB in vključeni v druge izterljive zneske, so bili izterjati v letu 2021 (glej pojasnilo 2.4.2.1).
2.6.2 Terjatve iz menjalnih poslov
(v milijonih EUR) |
||
|
31.12.2021 |
31.12.2020 |
Nekratkoročna |
|
|
Prejemni del finančnega jamstva |
2 630 |
— |
Zamudne obresti |
3 052 |
1 641 |
Druge terjatve |
68 |
44 |
|
5 750 |
1 685 |
Kratkoročne |
|
|
Prejemni del finančnega jamstva |
485 |
— |
Stranke |
302 |
324 |
Oslabitev terjatev do strank |
(172) |
(188) |
Odloženi stroški v zvezi z menjalnimi posli |
236 |
345 |
Zamudne obresti |
1 127 |
1 085 |
Drugo |
345 |
200 |
|
2 323 |
1 766 |
Skupaj |
8 073 |
3 450 |
Nekratkoročne zamudne obresti se nanašajo na primer prenizkega vrednotenja, navedenega v pojasnilu 2.6.1.1 (1,8 milijarde EUR se nanaša na Združeno kraljestvo, preostali znesek v višini 1,3 milijarde EUR pa na druge države članice), medtem kot se kratkoročne zamudne obresti nanašajo predvsem na prehodno nezaračunane prihodke, ki izhajajo iz poročil o inšpekcijskih pregledih TLS, in natečene obresti od jamstev, ki so jih zagotovile oglobljene družbe.
Prejemni del pogodbe o finančnem jamstvu predstavlja sedanjo vrednost premij, ki jih je treba še prejeti kot nadomestilo za jamstva, ki jih je dala EU. Za večino jamstev EU se nadomestilo ne prejme ali so subvencionirana. Zato je terjatev bistveno manjša kot obveznost iz pogodbe o finančnem jamstvu (glej pojasnilo 2.11.2). Izjema od tega pravila je jamstvo EFSI, ki je v letu 2021 predstavljalo 94 % prejemnega dela pogodbe o finančnem jamstvu, sledila pa sta del mandata za posojila zasebnemu sektorju na podlagi jamstva v okviru mandata EU za zunanja posojila EIB (mandat za zunanja posojila), ki je v letu 2021 znašal 106 milijonov EUR, in program Obzorje 2020, ki je znašal 59 milijonov EUR. Od skupnega zneska v višini 3 115 milijonov EUR prejemnega dela pogodbe o finančnem jamstvu je na dan 31. decembra 20213 113 milijonov EUR razvrščenih kot finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja (poštena vrednost – raven 3). V primerjavi z začetno bilanco v višini 3 484 milijonov EUR na dan 1. januarja 2021 se je skupni prejemni del zmanjšal za 357 milijonov EUR zaradi poravnav v letu 2021 in za dodatnih 12 milijonov EUR zaradi manj prihodnjih premij od pričakovanih.
2.7 ZALOGE
(v milijonih EUR) |
||
|
31.12.2021 |
31.12.2020 |
Znanstveni materiali |
58 |
59 |
Drugo |
26 |
21 |
Skupaj |
84 |
80 |
2.8 DENARNA SREDSTVA IN NJIHOVI USTREZNIKI
(v milijonih EUR) |
|||
|
Pojasnilo |
31.12.2021 |
31.12.2020 |
Računi pri zakladnicah in centralnih bankah |
|
20 121 |
11 342 |
Tekoči računi |
|
453 |
80 |
Računi izločenih sredstev |
|
8 |
8 |
Prerazporeditve (denarna sredstva na poti) |
|
— |
0 |
Bančni računi za izvrševanje proračuna |
2.8.1 |
20 582 |
11 430 |
Instrument NextGenerationEU |
2.8.2 |
18 027 |
— |
Finančni instrumenti |
2.8.3 |
2 838 |
2 446 |
Globe |
2.8.4 |
1 953 |
1 458 |
Druge institucije, agencije in organi |
|
1 396 |
1 362 |
Skrbniški skladi |
|
65 |
46 |
Skupaj |
|
44 860 |
16 742 |
2.8.1 Bančni računi za izvrševanje proračuna
Ta postavka zajema sredstva, ki jih ima Komisija na svojih bančnih računih (pri zakladnici ali centralni banki) v vsaki državi članici in državi Efte ter na tekočih računih poslovnih bank, na računih izločenih sredstev in računih za manjša denarna plačila. Stanje sredstev zakladnice konec leta 2021 je posledica naslednjih glavnih elementov:
— |
zneska v višini 14,4 milijarde EUR, ki ob koncu leta ni bil izvršen, od katerega je 8,6 milijarde EUR povezanih z namenskimi prejemki, 1,4 milijarde EUR s sredstvi instrumenta NextGenerationEU, 4,4 milijarde EUR pa z odobritvami plačil (vključno z 1,4 milijarde EUR EKJS); |
— |
zneska v višini 2,2 milijarde EUR, ki pripada zakladnicam agencij, ki jih upravlja Komisija in ki ob koncu leta ni bil porabljen; |
— |
zneska v višini 1,7 milijarde EUR dodatnih tradicionalnih lastnih sredstev, ki je bil plačan, vendar ni bil vnesen v proračun ter |
— |
zneska v višini 1,1 milijarde EUR dokončnih glob, ki še ni bil vnesen v proračun. |
2.8.2 Instrument NextGenerationEU
Instrument NextGenerationEU poseduje denar na bančnem računu pri Evropski centralni banki (ECB). Zaradi izvajanja diverzificirane strategije financiranja v instrumentu NextGenerationEU (glej pojasnilo 2.11) je stanje denarnih sredstev zelo visoko in je na dan 31. decembra 2021 doseglo 18 milijard EUR. Namen ohranjanja visokega stanja denarnih sredstev je zagotoviti, da zneski, ki so na bančnem računu instrumenta NextGenerationEU, zadostujejo za izpolnjevanje vseh prihodnjih potreb po izplačilih in za ohranjanje opredeljenega varovala, hkrati pa preprečujejo kakršna koli presežna sredstva.
2.8.3 Finančni instrumenti
Zneski, prikazani pod to postavko, se nanašajo predvsem na ustreznike denarnih sredstev, ki jih v imenu Komisije upravljajo upravitelji, in sicer za namene izvajanja posebnih programov finančnih instrumentov, ki se financirajo iz proračuna EU: 1,8 milijarde EUR na dan 31. decembra 2021, od tega se 0,6 milijarde EUR nanaša na jamstvena shema v programu COSME (glej pojasnilo 4.1.3). Vključuje tudi denarna sredstva in njihove ustreznike v skupnem skladu za rezervacije, ki ob koncu leta še niso bili vloženi v vrednostne papirje (1 milijarda EUR na dan 31. decembra 2021), in denarna sredstva, ki pripadajo skladu za inovacije, ki ga upravlja EIB (glej pojasnilo 2.4.2.1). Ta postavka ne zajema likvidnostne rezerve v zvezi s skupnim skladom za rezervacije (91,6 milijona EUR na dan 31. decembra 2021), ki je v osrednji zakladnici Komisije. Denarna sredstva, ki pripadajo finančnim instrumentom, lahko uporabljajo le zadevni programi.
2.8.4 Globe
To so predvsem denarna sredstva, prejeta v zvezi z globami, ki jih je naložila Komisija, v še odprtih zadevah. Ti zneski so knjiženi na posebnih depozitnih računih, ki se ne uporabljajo za nobeno drugo dejavnost. Če je bila zoper njih vložena pritožba oziroma še ni znano, ali bo oglobljena družba vložila pritožbo, je zadevni znesek prikazan kot pogojna obveznost v pojasnilu 4.2.1. Od leta 2010 vse poznejše začasno plačane globe upravlja Komisija v skladu BUFI, v okviru katerega se vlagajo v finančne instrumente, ki so razvrščeni kot finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja – neizvedena finančna sredstva (glej pojasnilo 2.4.2). Povečanje denarnih sredstev, povezanih z globami, ob koncu leta 2021 je posledica višjega stanja denarnih sredstev v skladu BUFI v primerjavi s stanjem ob koncu leta 2020. Opozoriti je treba, da je Komisija po sodbi Splošnega sodišča Evropske unije v zadevi Intel Corporation proti Komisiji, izdani januarja 2022, februarja 2022 plačala znesek v višini 1 060 milijonov EUR, ki ga je prej začasno plačal Intel.
OBVEZNOSTI
2.9 POKOJNINE IN DRUGI PREJEMKI ZAPOSLENIH
2.9.1 Čiste obveznosti iz naslova prejemkov zaposlenih
(v milijonih EUR) |
|||||
|
Pokojninski sistem za evropske uradnike |
Drugi pokojninski sistemi |
Skupni sistem zdravstvenega zavarovanja |
Skupaj na dan 31.12.2021 |
Skupaj na dan 31.12.2020 |
Obveznost za določene prejemke |
109 679 |
2 600 |
10 647 |
122 926 |
116 468 |
Sredstva programa |
ni relevantno |
(74) |
(386) |
(460) |
(448) |
Čiste obveznosti |
109 679 |
2 526 |
10 261 |
122 466 |
116 020 |
Povečanje skupne obveznosti iz naslova prejemkov zaposlenih je predvsem posledica povečanja neto obveznosti pokojninskega sistema za evropske uradnike, ki je največja obstoječa shema. Obveznost PSEO se je povečala predvsem zaradi aktuarske izgube iz naslova sprememb finančnih predpostavk (glej pojasnilo 2.9.4). To je bila posledica predvsem zvišanja stopnje inflacije, ki je povzročilo znižanje realne diskontne stopnje. Realna diskontna stopnja je že tretje leto zapored ostala negativna, kar pomeni, da je bil vsak prihodnji znesek danes še naprej vreden več kot bo dejansko v prihodnosti: Treba je opozoriti, da čeprav znižanje realne diskontne stopnje vpliva na obseg obveznosti, pa ne spreminja zneska prejemkov, ki ga bo treba dejansko plačati iz proračuna EU upravičencem v prihodnjih letih. Poleg tega so pravice, pridobljene med letom zaradi službovanja, višje od prejemkov, izplačanih med letom. Prisotno je tudi povečanje zaradi letnih stroškov obresti (razreševanje diskontiranja obveznosti) in aktuarskih izgub zaradi izkušenj.
Pokojninski sistem za evropske uradnike
Ta obveznost za določene prejemke predstavlja sedanjo vrednost pričakovanih prihodnjih plačil, ki jih bo morala EU izvršiti za poravnavo pokojninskih obveznosti, ki izhajajo iz službovanja zaposlenih v tekočem in prejšnjih obdobjih. Vendar se sistem izvaja, in zato so vsa plačila, ki jih je treba izvršiti na letni osnovi, vsako leto vključena v proračun EU.
V skladu s členom 83 kadrovskih predpisov plačila prejemkov po pokojninskem sistemu zaposlenih bremenijo proračun Unije. Sistem se financira navidezno in države članice skupaj jamčijo za izplačilo teh prejemkov. Od osnovnih plač aktivnih članov se odšteje obvezen pokojninski prispevek, ki zdaj znaša 10,1 %. Ti prispevki se obravnavajo kot proračunski prihodki v danem letu in prispevajo k financiranju odhodkov EU na splošno (glej tudi pojasnilo 3.8).
Obveznosti iz naslova pokojninskega sistema so bile ocenjene na podlagi števila uslužbencev, udeleženih v sistemu (zaposlenih, upokojenih, bivših uslužbencev, ki prejemajo nadomestilo za invalidnost, in preživelih vzdrževanih oseb umrlih uslužbencev) na dan 31. decembra 2021, in na ta dan veljavnih pravil iz kadrovskih predpisov. To vrednotenje je bilo opravljeno v skladu z računovodskimi določbami MRSJS 39 (in torej računovodskim pravilom EU št. 12).
Drugi pokojninski sistemi
Ta postavka zadeva obveznost, ki se nanaša na pokojninske obveznosti do članov in nekdanjih članov Komisije, Sodišča Evropske unije ter Računskega sodišča, Sveta, evropskega varuha človekovih pravic, Evropskega nadzornika za varstvo podatkov. V to postavko so vključene tudi obveznosti, ki se nanašajo na pokojninske obveznosti poslancev Evropskega parlamenta.
Skupni sistem zdravstvenega zavarovanja
Poleg navedenih pokojninskih sistemov je ovrednotena tudi ocenjena obveznost, ki jo ima EU do skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja v zvezi s stroški zdravstvenega varstva, ki jih je treba plačati za uslužbence v obdobjih po prenehanju njihove zaposlitve (brez njihovih prispevkov). Kot je navedeno v pojasnilu 1.5.10, se pri izračunu te obveznosti upošteva celotno obdobje delovne aktivnosti, kar zagotavlja, da sta pokojninski sistem in sistem zdravstvenega zavarovanja v okviru pozaposlitvenega programa za zaposlene dosledno obračunana.
Ob upoštevanju obveznosti glede poštenega predstavljanja ekonomske vsebine osnovnega stanja v skladu z EAR in MRSJS se pri dodelitvi prejemkov za obdobja aktivnosti MRSJS 39 ni razlagal v strožjem smislu. Če bi se stroški službovanja za skupni sistem zdravstvenega zavarovanja obračunali v celoti za 10 let za vse zaposlene namesto za obdobje njihove delovne aktivnosti, bi bil ob koncu leta učinek takega pristopa na obveznost za določene prejemke povečanje za 3,1 milijarde EUR. Vendar ta strožji pristop, kot je bilo že navedeno, ne bi bil združljiv s kvalitativno značilnostjo poštenega predstavljanja in tako ne bi mogel zagotoviti zanesljivih informacij v skladu z EAR št. 1 in temeljnim okvirom v MRSJS. Ta ocena je zelo odvisna od gibanja trenutnega upravnega statusa zaposlenih (zlasti od števila članov s pogodbami za določen čas, ki naj bi v prihodnosti postali uradniki).
2.9.2 Gibanje sedanje vrednosti obveznosti za določene prejemke zaposlenih
Sedanja vrednost obveznosti za določene prejemke je diskontirana vrednost pričakovanih prihodnjih plačil, potrebnih za poravnavo obveznosti, ki izhajajo iz službovanja zaposlenih v tekočem in prejšnjih obdobjih.
Analiza gibanja obveznosti za določene prejemke v tekočem letu je prikazana spodaj:
(v milijonih EUR) |
||||
|
Pokojninski sistem za evropske uradnike |
Drugi pokojninski sistemi |
Skupni sistem zdravstvenega zavarovanja |
Skupaj |
Sedanja vrednost na dan 31.12.2020 |
100 741 |
2 438 |
13 289 |
116 468 |
Pripoznana v izkazu poslovnega izida |
|
|
|
|
Stroški tekočega službovanja |
4 095 |
110 |
363 |
4 567 |
Stroški obresti |
401 |
5 |
66 |
473 |
Stroški preteklega službovanja |
— |
— |
— |
— |
Pripoznana v čistih sredstvih |
|
|
|
|
Ponovno merjenje obveznosti iz naslova prejemkov zaposlenih |
|
|
|
|
Aktuarski (dobički)/izgube zaradi izkušenj |
1 457 |
26 |
(209) |
1 273 |
Aktuarski (dobički)/izgube zaradi demografskih predpostavk |
— |
— |
— |
— |
Aktuarski (dobički)/izgube zaradi finančnih predpostavk |
4 787 |
90 |
(2 774 ) |
2 103 |
Drugo |
|
|
|
|
Plačane dajatve |
(1 801 ) |
(69) |
(88) |
(1 957 ) |
Sedanja vrednost na dan 31.12.2021 |
109 679 |
2 600 |
10 647 |
122 926 |
Stroški tekočega službovanja se nanašajo na povečanje sedanje vrednosti obveznosti za določene prejemke, ki izhajajo iz službovanja sedanjih članov v tekočem letu.
Stroški obresti so povečanje sedanje vrednosti obveznosti za določene zaslužke v obdobju poročanja, ki je posledica dejstva, da so zaslužki eno obdobje bliže poravnavi.
Aktuarski dobički in izgube zaradi izkušenj se nanašajo na učinke razlik med tem, kar se je za leto 2021 pričakovalo v predpostavkah iz prejšnjega leta, in tem, kar se je dejansko zgodilo v letu 2021.
Aktuarski dobički in izgube zaradi sprememb vrednosti aktuarskih predpostavk (demografskih spremenljivk, kot sta fluktuacija zaposlenih ter smrtnost, in finančnih spremenljivk, kot so diskontne stopnje in pričakovano povečanje plač) nastanejo, kadar so te predpostavke posodobljene, da odražajo spremembe pogojev, na katerih temeljijo.
Prejemki (na primer pokojnine ali povračila zdravstvenih stroškov) se izplačajo med letom v skladu s pravili sistema. Zaradi teh izplačanih prejemkov se je zmanjšala obveznost za določene prejemke.
2.9.3 Sredstva programa
(v milijonih EUR) |
|||
|
Drugi pokojninski sistemi |
Skupni sistem zdravstvenega zavarovanja |
Skupaj |
Sedanja vrednost na dan 31.12.2020 |
94 |
354 |
448 |
Čisto gibanje sredstev sistemov |
(20) |
32 |
12 |
Sedanja vrednost na dan 31.12.2021 |
74 |
386 |
460 |
2.9.4 Aktuarske predpostavke – prejemki zaposlenih
Glavne aktuarske predpostavke, uporabljene pri vrednotenju dveh glavnih sistemov prejemkov zaposlenih, so prikazane spodaj:
|
2021 |
2020 |
Pokojninski sistem za evropske uradnike |
|
|
Nominalna diskontna stopnja |
1,0 % |
0,4 % |
Pričakovana stopnja inflacije |
2,0 % |
1,2 % |
Realna diskontna stopnja |
(1,0 ) % |
(0,8 ) % |
Pričakovana stopnja prihodnjega povečanja plač |
1,8 % |
1,8 % |
Stopnje gibanja zdravstvenih stroškov |
ni relevantno |
N/A |
Upokojitvena starost |
63/64/66 |
63/64/66 |
Skupni sistem zdravstvenega zavarovanja |
|
|
Nominalna diskontna stopnja |
1,0 % |
0,5 % |
Pričakovana stopnja inflacije |
2,0 % |
1,3 % |
Realna diskontna stopnja |
(1,0 ) % |
(0,8 ) % |
Pričakovana stopnja prihodnjega povečanja plač |
1,9 % |
1,8 % |
Stopnje gibanja zdravstvenih stroškov |
2,5 % |
2,6 % |
Upokojitvena starost |
63/64/66 |
63/64/66 |
Umrljivost za leto 2021 temelji na tablicah umrljivosti za javne uslužbence EU – EULT 2018.
Nominalna diskontna stopnja se določi kot vrednost donosov eurskih brezkuponskih obveznic (z zapadlostjo 23 let decembra 2021 za pokojninski sistem za evropske uradnike in 25 let za skupni sistem zdravstvenega zavarovanja). Stopnja inflacije, ki se uporablja, je stopnja pričakovane inflacije v enakovrednem obdobju. Določena mora biti empirično na podlagi predvidenih vrednosti, izraženih v na indekse vezanih obveznicah na evropskih finančnih trgih. Realna diskontna stopnja se izračuna iz nominalne diskontne stopnje in pričakovane dolgoročne stopnje inflacije.
Čeprav so se v letu 2021 nominalne stopnje začele dvigati glede na predhodno opaženi upad, se je vpliv njihovega zvišanja izravnal z znatnim zvišanjem predpostavke o stopnji inflacije. To je povzročilo splošno znižanje realne diskontne stopnje, zaradi česar se je nadaljeval negativni trend in kar je prispevalo k aktuarski izgubi iz finančnih predpostavk v letu.
2.9.5 Analiza občutljivosti
Analiza občutljivosti temelji na simulacijah, v katerih se ob nespremenjenih drugih pogojih spreminjajo vrednosti zadevnih predpostavk.
Občutljivost pokojninskega sistema za evropske uradnike
Sprememba domnevne diskontne stopnje za deset bazičnih točk (0,1 %) bi imela naslednje učinke:
(v milijonih EUR) |
||||
|
2021 |
2020 |
||
|
Povečanje za 0,1 % |
Zmanjšanje za 0,1 % |
Povečanje za 0,1 % |
Zmanjšanje za 0,1 % |
Obveznost za določene prejemke |
(2 464 ) |
2 544 |
(2 247 ) |
2 319 |
Sprememba pričakovanega povečanja plač za deset bazičnih točk (0,1 %) bi imela naslednje učinke:
(v milijonih EUR) |
||||
|
2021 |
2020 |
||
|
Povečanje za 0,1 % |
Zmanjšanje za 0,1 % |
Povečanje za 0,1 % |
Zmanjšanje za 0,1 % |
Obveznost za določene prejemke |
2 414 |
(2 345 ) |
2 206 |
(2 143 ) |
Sprememba predvidene upokojitvene starosti za eno leto bi imela naslednje učinke:
(v milijonih EUR) |
||||
|
2021 |
2020 |
||
|
Povišanje za eno leto |
Znižanje za eno leto |
Povišanje za eno leto |
Znižanje za eno leto |
Obveznost za določene prejemke |
(1 155 ) |
1 527 |
(1 104 ) |
1 417 |
Občutljivost skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja
Sprememba domnevne stopnje gibanja zdravstvenih stroškov za deset bazičnih točk bi imela naslednje učinke:
(v milijonih EUR) |
||||
|
2021 |
2020 |
||
|
Povečanje za 0,1 % |
Zmanjšanje za 0,1 % |
Povečanje za 0,1 % |
Zmanjšanje za 0,1 % |
Seštevek stroškov tekočega službovanja in stroškov obresti čistih obdobnih zdravstvenih stroškov zaposlenca po službovanju |
13 |
(12) |
15 |
(14) |
Obveznost za določene prejemke |
317 |
(307) |
397 |
(385) |
Sprememba domnevne diskontne stopnje za deset bazičnih točk (0,1 %) bi imela naslednje učinke:
(v milijonih EUR) |
||||
|
2021 |
2020 |
||
|
Povečanje za 0,1 % |
Zmanjšanje za 0,1 % |
Povečanje za 0,1 % |
Zmanjšanje za 0,1 % |
Obveznost za določene prejemke |
(265) |
274 |
(348) |
361 |
Sprememba pričakovanega povečanja plač za deset bazičnih točk (0,1 %) bi imela naslednje učinke:
(v milijonih EUR) |
||||
|
2021 |
2020 |
||
|
Povečanje za 0,1 % |
Zmanjšanje za 0,1 % |
Povečanje za 0,1 % |
Zmanjšanje za 0,1 % |
Obveznost za določene prejemke |
(42) |
41 |
(38) |
37 |
Sprememba predvidene upokojitvene starosti za eno leto bi imela naslednje učinke:
(v milijonih EUR) |
||||
|
2021 |
2020 |
||
|
Povišanje za eno leto |
Znižanje za eno leto |
Povišanje za eno leto |
Znižanje za eno leto |
Obveznost za določene prejemke |
(317) |
334 |
(401) |
421 |
2.10 REZERVACIJE
(v milijonih EUR) |
||||||||||
|
Znesek na dan 31.12.2020 |
Sprememba računovodskega pravila EU št. 11 |
Dodatne rezervacije |
Razveljavljeni neporabljeni zneski |
Porabljeni zneski |
Prerazporeditev med kategorijami |
Sprememba ocene |
Znesek na dan 31.12.2021 |
||
Sodni postopki: |
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
170 |
— |
210 |
(25) |
(1) |
— |
— |
354 |
||
|
31 |
— |
5 |
(14) |
(2) |
— |
2 |
22 |
||
Razgradnja jedrskih objektov |
2 426 |
— |
— |
— |
(33) |
— |
46 |
2 440 |
||
Finančne rezervacije |
2 523 |
(2 522 ) |
1 |
— |
(1) |
— |
— |
1 |
||
Drugo |
254 |
— |
284 |
(26) |
(19) |
— |
37 |
530 |
||
Skupaj |
5 405 |
(2 522 ) |
500 |
(65) |
(55) |
— |
86 |
3 348 |
||
Nekratkoročne |
3 878 |
(1 165 ) |
212 |
(25) |
(1) |
(35) |
86 |
2 950 |
||
Kratkoročne |
1 527 |
(1 357 ) |
288 |
(40) |
(55) |
35 |
(0) |
398 |
Rezervacije so zanesljivo ocenjeni zneski, ki izhajajo iz preteklih dogodkov in jih bo verjetno treba plačati iz proračuna EU v prihodnosti.
Sodni postopki
Gre za oceno zneskov, ki jih bo verjetno treba izplačati po koncu leta v zvezi z več tekočimi sodnimi postopki. Zneski za kmetijstvo se nanašajo na pravne postopke, ki so jih države članice sprožile v zvezi s sklepi o potrditvi skladnosti za EKJS in EKSRP.
Razgradnja jedrskih objektov
V letu 2017 je bila osnova za oblikovanje rezervacije posodobljena na podlagi „posodobljene strategije Skupnega raziskovalnega središča o programu za razgradnjo in ravnanje z odpadki (D&WMP) iz leta 2017“. Skupaj z neodvisno skupino strokovnjakov za program za razgradnjo in ravnanje z odpadki je bil opravljen pregled strategije ter proračunskih potreb in potreb po osebju. Pomeni najboljšo razpoložljivo oceno proračuna in osebja, potrebnega za dokončanje razgradnje objektov Skupnega raziskovalnega središča v Ispri, Geelu, Karlsruheju in Pettnu.
V skladu z računovodskimi pravili EU se ta rezervacija indeksira za inflacijo in potem diskontira na čisto sedanjo vrednost (z uporabo krivulje zamenjave eurske obveznice). Na dan 31. decembra 2021 so take rezervacije znašale 2 440 milijonov EUR, pri čemer so razdeljene na znesek, ki bo po pričakovanjih uporabljen v letu 2022 (35 milijonov EUR), in znesek, ki bo po pričakovanjih uporabljen pozneje (2 405 milijonov EUR).
Opozoriti je treba, da lahko velike negotovosti, povezane z dolgoročnim načrtovanjem razgradnje jedrskih objektov, vplivajo na to oceno, ki bi se lahko v prihodnje precej povečala. Negotovost nastaja predvsem zaradi končnega stanja razgrajenega objekta, jedrskih materialov, vidikov ravnanja z odpadki in odlaganja odpadkov, nepopolne ali pomanjkljive opredelitve nacionalnih regulativnih okvirov, zapletenih in dolgotrajnih postopkov dodelitve dovoljenj ter prihodnjega razvoja dogodkov na industrijskem trgu za razgradnjo.
Finančne rezervacije
Do 31. decembra 2020 je bila večina finančnih jamstev obračunanih kot rezervacije ali razkritih kot pogojne obveznosti, odvisno od verjetnosti izgube. 1. januarja 2021 so bila z začetkom veljavnosti spremenjenega računovodskega pravila EU št. 11 – Finančni instrumenti prerazvrščena kot obveznosti iz finančnih jamstev in ponovno izmerjena (glej pojasnili 1 in 2.11).
Preostali saldo na dan 31. decembra 2021 se nanaša predvsem na pričakovane kreditne izgube zaradi nečrpanih nepreklicnih obveznosti.
2.11 FINANČNE OBVEZNOSTI
(v milijonih EUR) |
|||
|
Pojasnilo |
31.12.2021 |
31.12.2020 |
Nekratkoročne |
|
|
|
Finančne obveznosti po odplačni vrednosti |
2.11.1 |
214 824 |
84 395 |
Finančne obveznosti po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja |
2.4.2.2 |
5 |
4 |
Obveznosti iz finančnih jamstev |
2.11.2 |
146 |
— |
|
|
214 974 |
84 399 |
Kratkoročne |
|
|
|
Finančne obveznosti po odplačni vrednosti |
2.11.1 |
23 501 |
10 559 |
Finančne obveznosti po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja |
2.4.2.2 |
— |
0 |
Obveznosti iz finančnih jamstev |
2.11.2 |
7 648 |
90 |
|
|
31 149 |
10 649 |
Skupaj |
|
246 123 |
95 048 |
2.11.1 Finančne obveznosti po odplačni vrednosti
(v milijonih EUR) |
|||
|
Pojasnilo |
31.12.2021 |
31.12.2020 |
Najeta posojila za instrument NextGenerationEU in finančno pomoč |
2.11.1.1 |
236 720 |
93 192 |
Druge finančne obveznosti |
2.11.1.2 |
1 605 |
1 761 |
Skupaj |
|
238 325 |
94 954 |
Nekratkoročne |
|
214 824 |
84 395 |
Kratkoročne |
|
23 501 |
10 559 |
2.11.1.1
(v milijonih EUR) |
|||||||
|
NextGenerationEU |
SURE |
EMFS |
Plačilnobilančna posojila |
Makrofinančna pomoč |
Euratom |
Skupaj |
Skupaj na dan 31.12.2020 |
|
39 503 |
47 396 |
201 |
5 813 |
279 |
93 192 |
Sprememba računovodskega pravila EU št. 11 |
— |
420 |
(114) |
(1) |
24 |
1 |
329 |
Nova najeta posojila – nominalno |
111 947 |
50 137 |
9 750 |
— |
1 665 |
100 |
173 599 |
Odplačila |
(20 996 ) |
— |
(9 750 ) |
— |
(14) |
(29) |
(30 789 ) |
Spremembe knjigovodske vrednosti |
49 |
507 |
(144) |
0 |
(24) |
— |
388 |
Skupaj na dan 31.12.2021 |
91 000 |
90 567 |
47 138 |
201 |
7 464 |
351 |
236 720 |
Nekratkoročna |
70 960 |
90 502 |
43 969 |
200 |
7 425 |
327 |
213 383 |
Kratkoročna |
20 040 |
65 |
3 169 |
1 |
39 |
24 |
23 338 |
Najeta posojila se nanašajo predvsem na dolgoročne obveznice za instrument NextGenerationEU in programe finančne pomoči, vendar Komisija od leta 2021 izdaja tudi menice EU s kratkimi roki zapadlosti za instrument NextGenerationEU (20 milijard EUR na dan 31. decembra 2021).
Z najetimi posojili iz instrumenta NextGenerationEU se financirajo posojila instrumenta RRF, nepovratna podpora RRF in drugi programi večletnega finančnega okvira. Komisija za instrument NextGenerationEU ne najema posojil dosledno na podlagi vzajemnih posojil, tj. da bi financirala posebna posojila. Obstaja letni načrt najemanja posojil, ki temelji na napovedanih odlivih za posojila in nepovratno podporo. Komisija sledi diverzificirani strategiji financiranja in uporablja različne dolgo- in kratkoročne instrumente financiranja. To ji omogoča, da upravičenim državam članicam zagotavlja dolgoročna posojila pod privlačnimi pogoji. Stroški najemanja posojil se nato v skladu z enotnim pristopom dodelijo upravičencem do posojil in proračunu EU (za nepovratno podporo).
Spremembe knjigovodske vrednosti ustrezajo spremembi natečenih obresti in spremembi premij/popustov (nove premije/popusti in amortizacija).
Za odplačilo navedenega najetega posojila nazadnje jamči proračun EU (glej pojasnilo 4.1.2) in posledično vsaka država članica.
Efektivne obrestne mere najetih posojil (izražene kot razpon obrestnih mer) Makrofinančna pomoč
|
31.12.2021 |
31.12.2020 |
Instrument NextGenerationEU |
(0,95 ) % — 0,74 % |
— |
SURE |
(0,48 ) % — 0,77 % |
0,00 % — 0,30 % |
EMFS |
(0,03 ) % — 3,79 % |
0,50 % — 3,75 % |
Plačilnobilančna posojila |
2,95 % |
2,88 % |
Makrofinančna pomoč |
(0,14 ) % — 3,70 % |
0,00 % — 3,69 % |
Euratom |
(0,08 ) % — 1,58 % |
0,00 % — 5,68 % |
Podatki za leto 2020 se nanašajo na nominalno obrestno mero, medtem ko gre pri podatkih za leto 2021 v skladu s spremenjenim računovodskim pravilom EU št. 11 za efektivne obrestne mere. |
2.11.1.2
(v milijonih EUR) |
||
|
31.12.2021 |
31.12.2020 |
Nekratkoročne |
|
|
Obveznosti iz finančnih najemov |
1 017 |
1 130 |
Zgradbe, ki se odplačujejo v obrokih |
291 |
346 |
Drugo |
133 |
136 |
|
1 441 |
1 612 |
Kratkoročne |
|
|
Obveznosti iz finančnih najemov |
103 |
101 |
Zgradbe, ki se odplačujejo v obrokih |
54 |
38 |
Globe, ki jih je treba povrniti |
— |
8 |
Drugo |
6 |
2 |
|
164 |
149 |
Skupaj |
1 605 |
1 761 |
Obveznosti iz finančnih najemov
(v milijonih EUR) |
||||
|
Prihodnji zneski, ki jih bo treba plačati |
|||
< 1 leto |
1–5 let |
> 5 let |
Obveznost skupaj |
|
Zemljišča in zgradbe |
98 |
471 |
537 |
1 105 |
Druga osnovna sredstva |
6 |
9 |
— |
15 |
Skupaj na dan 31.12.2021 |
103 |
480 |
537 |
1 120 |
Obresti |
41 |
140 |
94 |
275 |
Prihodnje najnižje najemnine na dan 31.12.2021 skupaj |
145 |
619 |
631 |
1 395 |
Prihodnje najnižje najemnine na dan 31.12.2020 skupaj |
151 |
636 |
790 |
1 576 |
Zgornje zneske najemnin in zneske, povezane z zgradbami, bo treba financirati iz prihodnjih proračunov.
2.11.2 Obveznosti iz finančnih jamstev
(v milijonih EUR) |
||
|
31.12.2021 |
|
|
Prejemni del pogodb o finančnem jamstvu (pojasnilo 2.6.2) |
Obveznosti iz finančnih jamstev |
Programi proračunskega jamstva EU |
|
|
Jamstvo EFSI |
2 917 |
3 618 |
Jamstva v okviru mandata EIB za zunanja posojila |
106 |
2 569 |
Jamstvo EFSD |
2 |
139 |
Jamstvo InvestEU |
— |
— |
Jamstvo NDICI – Globalna Evropa |
— |
4 |
|
3 024 |
6 330 |
Programi finančnih instrumentov EU |
|
|
COSME |
0 |
780 |
Obzorje 2020 |
59 |
410 |
Zajemanje in shranjevanje CO2 |
— |
110 |
Drugo |
32 |
165 |
|
90 |
1 464 |
Skupaj |
3 115 |
7 794 |
Nekratkoročne |
2 630 |
146 |
Kratkoročne |
485 |
7 648 |
V prejšnjih letih so se kot pogodbe o finančnem jamstvu obračunavala le jamstva s tržnim nadomestilom, tj. jamstvo EFSI v okviru dolžniškega portfelja, ki ga zagotavlja EIB na podlagi dela za infrastrukturo in inovacije EFSI (IIW), in majhen del jamstva mandata EIB za zunanja posojila, omejen na posojila EIB, izplačana v okviru pobude EIB za odpornost.
Uporaba spremenjenega računovodskega pravila EU št. 11 od 1. januarja 2021 je povzročila prerazvrstitev finančnih jamstev, ki so se prej obračunavala kot rezervacije, v pogodbe o finančnem jamstvu. Poleg tega so bile obveznosti iz jamstev ponovno izmerjene v skladu z obeti glede novih pričakovanih kreditnih izgub. V zvezi z učinkom uporabe spremenjenega računovodskega pravila EU št. 11 glej pojasnilo 1.
EU od leta 2021 uporablja bruto prikaz pogodb o finančnem jamstvu, pri čemer so prihodki, ki jih je še treba prejeti v okviru jamstva, pripoznani kot prejemni del pogodb o finančnem jamstvu (izkazani v razdelku menjalnih terjatev – glej pojasnilo 2.6.2), obveznost iz pogodb o finančnem jamstvu pa je pripoznana tako, da predstavlja obveznost EU za kritje prihodnjih terjatev iz naslova jamstva. Prej sta bili jamstvo EFSI in jamstvo mandata EIB za zunanja posojila prikazani v neto obliki, tj. s pobotom pričakovanih prihodkov in obveznosti jamstva.
Jamstvo EFSI ostaja z obveznostjo iz pogodbe o finančnem jamstvu v višini 3 618 milijonov EUR finančno najpomembnejši med programi finančnega jamstva, sledi pa mu jamstvo mandata EIB za zunanja posojila z obveznostjo v višini 2 569 milijonov EUR. Čeprav je EU v zameno za jamstvo EFSI upravičena do pričakovanega nadomestila v višini 2 917 milijonov EUR, pripoznanega kot pogodba o finančnem jamstvu, ki v veliki meri pokriva obveznost, pa znaša pričakovani prihodek za jamstvo mandata EIB za zunanja posojila le 106 milijonov EUR, ki tako pokriva le majhen del jamstva – razlog za to je velik delež subvencioniranja mandata EIB za zunanja posojila s strani EU.
Za večino preostalih jamstvenih programov EU, zlasti tistih, ki se zagotavljajo za bolj tvegano financiranje MSP ali sektorju inovacij, se nadomestilo ne prejme. Za več informacij o jamstvih v okviru programa Obzorje 2020 glej pojasnilo 2.4.2.1, v zvezi s COSME pa pojasnilo 4.1.3.
2.12 OBVEZNOSTI IZ POSLOVANJA
(v milijonih EUR) |
||||||
|
Bruto znesek |
Prilagoditve |
Čisti znesek na dan 31.12.2021 |
Bruto znesek |
Prilagoditve |
Čisti znesek na dan 31.12.2020 |
Zahtevki za povračilo stroškov in računi, ki so jih poslali: |
|
|
|
|
|
|
Države članice |
|
|
|
|
|
|
EKSRP in drugi instrumenti za razvoj podeželja |
30 |
(0) |
30 |
17 |
— |
17 |
ESRR in KS |
6 484 |
(1 878 ) |
4 606 |
12 651 |
(2 698 ) |
9 954 |
ESS |
3 311 |
(596) |
2 715 |
3 479 |
(370) |
3 109 |
Instrument RRF (NextGenerationEU) |
19 118 |
|
19 118 |
— |
— |
— |
Drugo |
663 |
(58) |
605 |
792 |
(90) |
701 |
Zasebni in javni subjekti |
1 563 |
(320) |
1 244 |
1 485 |
(182) |
1 302 |
Prejeti zahtevki za povračilo stroškov in računi skupaj |
31 169 |
(2 851 ) |
28 318 |
18 424 |
(3 341 ) |
15 083 |
EKJS |
15 650 |
ni relevantno |
15 650 |
16 160 |
ni relevantno |
16 160 |
Razne obveznosti iz poslovanja |
2 068 |
ni relevantno |
2 068 |
784 |
ni relevantno |
784 |
Drugo |
335 |
ni relevantno |
335 |
381 |
ni relevantno |
381 |
Skupaj |
49 223 |
(2 851 ) |
46 372 |
35 748 |
(3 341 ) |
32 408 |
Obveznosti iz poslovanja vključujejo račune in zahtevke za povračilo stroškov, ki so bili prejeti, vendar ob koncu leta še niso bili plačani. Prvotno se pripoznajo v trenutku prejema računov/zahtevkov za povračilo stroškov za zahtevane zneske. Obveznosti iz poslovanja se pozneje prilagodijo, da se upoštevajo samo zneski, ki so bili sprejeti po pregledu stroškov, ter zneski, za katere se oceni, da so upravičeni. Zneski, za katere se oceni, da niso upravičeni, so vključeni v stolpec „Prilagoditve“; največji zneski se nanašajo na strukturne ukrepe.
Znatno povečanje v primerjavi s koncem prejšnjega leta je povzročil predvsem instrument RRF (NextGenerationEU), ki se je začel izvajati v letu 2021 in katerega skupne obveznosti iz poslovanja, neporavnane na dan 31. decembra 2021, so znašale 19,1 milijarde EUR.
Uredba o skupnih določbah 2013/1303 Evropskega parlamenta in Sveta (27), ki se uporablja za strukturna sklada (ESRR in ESS), Kohezijski sklad ter Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR), za programsko obdobje 2014–2020 določa, da se proračun EU zaščiti s sistematičnim zadržanjem 10 % izvršenih vmesnih plačil. Do februarja, ki sledi koncu obračunskega leta po uredbi o skupnih določbah (od 1. julija do 30. junija), je nadzorni cikel zaključen tako z upravljalnimi preverjanji s strani organov upravljanja kot z revizijami, ki so jih izvedli revizijski organi. Komisija pregleda dokumente z zagotovili in obračune, ki jih predložijo pristojni organi v državah članicah. Plačilo/izterjava dokončnega preostalega zneska se izvede šele potem, ko je ta ocena zaključena in so obračuni sprejeti. Konec leta 2021 je znesek, zadržan v skladu s to določbo, znašal 10,4 milijarde EUR. Del tega zneska (2,1 milijardi EUR) je ocenjen kot neupravičen na podlagi podatkov, ki so jih v svojih zaključnih računih zagotovile države članice, in je poleg tega vključen v stolpec „Prilagoditve“.
Na splošno so se obveznosti iz poslovanja povečale za 14 milijard EUR predvsem zaradi začetka izvajanja instrumenta RRF (NextGenerationEU) v letu 2021. To se je delno izravnalo z zmanjšanjem obveznosti v zvezi z ESRR, ki ga je povzročil predvsem manjši znesek zahtevkov za povračilo stroškov, prejetih proti koncu leta 2021, v primerjavi s stanjem prejšnjega leta.
Razlog za povečanje raznih obveznosti iz poslovanja so predvsem začasna plačila, prejeta od oglobljenih družb, ki jih je treba po koncu leta družbam povrniti.
Zahtevki za predhodno financiranje
Poleg zgornjih zneskov je Komisija ob koncu leta 2021 prejela za 0,7 milijarde EUR zahtevkov za predhodno financiranje, ki ob koncu leta še niso bili plačani. V skladu z računovodskimi pravili EU ti zneski niso knjiženi kot obveznosti iz poslovanja.
2.13 PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
(v milijonih EUR) |
||
|
31.12.2021 |
31.12.2020 |
Vnaprej vračunani stroški |
77 819 |
64 383 |
Odloženi prihodki |
126 |
128 |
Drugo |
123 |
74 |
Skupaj |
78 068 |
64 584 |
Razdelitev vnaprej vračunanih stroškov:
(v milijonih EUR) |
||
|
31.12.2021 |
31.12.2020 |
Instrument RRF (NextGenerationEU) |
8 263 |
— |
EKJS |
25 241 |
24 599 |
EKSRP in drugi instrumenti za razvoj podeželja |
19 245 |
18 622 |
ESRR in KS |
10 710 |
8 766 |
ESS |
3 499 |
3 009 |
Drugo |
10 859 |
9 386 |
Skupaj |
77 819 |
64 383 |
Vnaprej vračunani stroški se nanašajo na priznane stroške, za katere mora Unija še prejeti zahtevke za povračilo stroškov. V zvezi s kohezijsko politiko je povečanje vnaprej vračunanih stroškov ESRR in KS povezano predvsem z izvajanjem v obdobju 2014–2020. Instrument RRF (NextGenerationEU) začel dejavnosti šele leta 2021 in je glavni razlog za veliko povečanje vnaprej vračunanih stroškov od konca prejšnjega leta.
ČISTA SREDSTVA
2.14 REZERVE
(v milijonih EUR) |
|||
|
Pojasnilo |
31.12.2021 |
31.12.2020 |
Rezerva za pošteno vrednost |
2.14.1 |
— |
496 |
Rezerva za Jamstveni sklad |
2.14.2 |
— |
3 043 |
Druge rezerve |
2.14.3 |
1 325 |
1 523 |
Skupaj |
|
1 325 |
5 062 |
2.14.1 Rezerva za pošteno vrednost
V skladu s prejšnjo različico računovodskega pravila EU št. 11, ki se je uporabljala do 31. decembra 2020, je bil popravek poštene vrednosti za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev obračunan skozi rezervo za pošteno vrednost. 1. januarja 2021 so bila za prodajo razpoložljiva finančna sredstva prerazvrščena v finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja (glej pojasnilo 2.4). Povezana rezerva za pošteno vrednost je zato sproščena za skupni rezultat (glej pojasnilo 1).
2.14.2 Rezerva za Jamstveni sklad
Do 31. decembra 2020 je bil 9-odstotni ciljni znesek neporavnanih zneskov, zajamčenih iz proračuna EU v okviru mandata EIB za zunanja posojila, pripoznan kot rezerva za Jamstveni sklad v čistih sredstvih. Po spremembi računovodskega pravila EU št. 11 se mandat EIB za zunanja posojila, ki se krije iz Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe, obračunava kot obveznost iz finančnega jamstva. Obveznost za prihodnje unovčitve jamstev v okviru mandata EIB za zunanja posojila je bila zato pripoznana v bilanci stanja (glej pojasnilo 2.11.2), rezerva za Jamstveni sklad pa sproščena za skupni rezultat (glej pojasnilo 1).
2.14.3 Druge rezerve
Ta znesek se nanaša predvsem na rezervo ESPJ v likvidaciji (997 milijonov EUR) za sredstva Raziskovalnega sklada za premog in jeklo, ki je bila vzpostavljena v okviru likvidacije ESPJ v likvidaciji.
2.15 ZNESKI, KI BODO VPOKLICANI OD DRŽAV ČLANIC
(v milijonih EUR) |
|
Zneski, ki bodo vpoklicani od držav članic, na dan 31.12.2020 |
38 480 |
Vpliv spremenjenega računovodskega pravila EU št. 11 (glej pojasnilo 1) |
(1 719 ) |
Stanje na dan 1.1.2021 |
36 761 |
Proračunski rezultat za leto 2020, knjižen v dobro držav članic |
1 769 |
Gibanje rezerve za Jamstveni sklad |
— |
Ponovno merjenje obveznosti iz naslova prejemkov zaposlenih |
3 257 |
Drugo |
(262) |
Poslovni izid za zadevno leto |
42 100 |
Skupni zneski, ki bodo vpoklicani od držav članic, na dan 31.12.2021 |
83 624 |
Ta znesek pomeni del odhodkov, ki jih je imela EU do 31. decembra in jih bo treba financirati iz prihodnjih proračunov. Veliko odhodkov je po pravilih računovodstva na podlagi nastanka poslovnega dogodka pripoznanih v letu N, čeprav so morda dejansko plačani v letu N + 1 (ali pozneje) in se zato financirajo iz proračuna za leto N + 1 (ali pozneje). Zaradi vključitve teh obveznosti v zaključni račun ter dejstva, da se ustrezni zneski financirajo iz prihodnjih proračunov, obveznosti ob koncu leta močno presegajo sredstva. Najpomembnejši zneski, na katere je treba opozoriti, se nanašajo na dejavnosti EKJS in obveznosti iz naslova prejemkov zaposlenih.
Treba je tudi poudariti, da zgoraj navedeno ne vpliva na proračunski rezultat – proračunski prihodki morajo biti vedno enaki ali večji kot proračunski odhodki, vsak presežek prihodkov pa se vrne državam članicam.
Ponovno merjenje obveznosti iz naslova prejemkov zaposlenih se nanaša na aktuarske dobičke in izgube, ki izhajajo iz aktuarskega vrednotenja teh obveznosti.
Razlog za znatno povečanje zneskov, ki bodo vpoklicani od držav članic, so predvsem najeta posojila v zvezi z nepovratno podporo, pridobljena v okviru instrumenta NextGenerationEU v letu 2021.
3. POJASNILA K IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA
PRIHODKI
PRIHODKI IZ NEMENJALNIH POSLOV: LASTNA SREDSTVA
3.1 SREDSTVA IZ NASLOVA BND
Prihodki iz lastnih sredstev so poglavitni element prihodkov EU iz poslovanja. Prihodki iz naslova BND (bruto nacionalni dohodek) znašajo 115 955 milijonov EUR za leto 2021 (leta 2020: 125 393 milijonov EUR) in so najpomembnejša od štirih kategorij lastnih sredstev. Od BND vsake države članice se zaračuna enak odstotni delež. S prihodki iz naslova BND se uravnotežijo prihodki in odhodki, tj. financira se del proračuna, ki se ne krije z drugimi viri prihodkov. Razlog za zmanjšanje prihodkov iz naslova BND med letoma 2021 in 2020 sta uvedba novega vira lastnih sredstev (na podlagi nereciklirane odpadne plastične embalaže) in povečanje drugih prihodkov.
3.2 TRADICIONALNA LASTNA SREDSTVA
Tradicionalna lastna sredstva se nanašajo predvsem na carine, pri katerih države članice za kritje stroškov pobiranja zadržijo 20 % zneskov, zato so zgoraj navedeni zneski prikazani po odbitku teh stroškov. Pobiranje carin je ostalo na podobni ravni v primerjavi s prejšnjim letom.
3.3 SREDSTVA IZ NASLOVA DDV
Lastna sredstva iz naslova DDV se izračunajo na podlagi osnov za DDV držav članic, pri čemer so te osnove za ta namen usklajene v skladu s pravili EU. Enotna vpoklicna stopnja v višini 0,30 % se uporablja za skupni znesek prejemkov držav članic iz naslova DDV, pobranih za vse obdavčene dobave, deljene s tehtano povprečno stopnjo DDV. Osnova za DDV je omejena na 50 % BND posamezne države članice. Sredstva iz naslova DDV so ostala na precej podobni ravni v primerjavi s prejšnjim letom.
3.4 VIRI LASTNIH SREDSTEV IZ NASLOVA ODPADNE PLASTIČNE EMBALAŽE
Enotna vpoklicna stopnja v višini 0,80 EUR na kilogram se uporablja za težo nereciklirane odpadne plastične embalaže, nastale v posamezni državi članici. Odpadna plastična embalaža, ki v danem letu ni reciklirana, se izračuna kot razlika med odpadno plastično embalažo, ki je nastala, in odpadno plastično embalažo, ki je bila reciklirana v navedenem letu v državi članici. Bolgarija, Češka, Estonija, Grčija, Španija, Hrvaška, Italija, Ciper, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija in Slovaška so upravičene do uporabe določenega letnega pavšalnega zmanjšanja njihovih zadevnih prispevkov iz virov lastnih sredstev iz naslova odpadne plastične embalaže. To je nov vir lastnih sredstev, ki je bil uveden leta 2021 z začetkom veljavnosti novega Sklepa Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 o virih lastnih sredstev.
PRIHODKI IZ NEMENJALNIH POSLOV: PRENOSI
3.5 GLOBE
Prihodki v višini 1 990 milijonov EUR (leta 2020: 452 milijonov EUR) se nanašajo na globe, ki jih je Komisija naložila družbam zaradi kršitev pravil konkurence EU, in globe, ki jih je Komisija naložila državam članicam zaradi kršitev prava EU. Komisija pripozna prihodke od glob, ko sprejme sklep o naložitvi globe in o njem uradno obvesti naslovnika. Zneski se nanašajo predvsem na globe zaradi kršitev pravil konkurence (1 762 milijonov EUR). Največje zadeve se nanašajo na kršitve protimonopolnih pravil EU, tj. globe, naložene družbi BMW in skupini Volkswagen (Volkswagen, Audi in Porsche) v skupnem znesku 875 milijonov EUR zaradi tajnega dogovarjanja o tehničnem razvoju na področju čiščenja emisij dušikovega oksida, skupaj z globami, naloženimi bankam Nomura, UBS in UniCredit v skupnem znesku 371 milijonov EUR zaradi sodelovanja skupine trgovcev v kartelu na primarnem in sekundarnem trgu evropskih državnih obveznic.
3.6 IZTERJAVA ODHODKOV
(v milijonih EUR) |
||
|
2021 |
2020 |
Deljeno upravljanje |
1 682 |
1 281 |
Neposredno upravljanje |
61 |
53 |
Posredno upravljanje |
51 |
21 |
Skupaj |
1 794 |
1 355 |
V tej postavki so zajeti predvsem nalogi za izterjavo, ki jih je izdala Komisija in so plačani ali izravnani s poznejšimi plačili, vknjiženimi v računovodski sistem Komisije (tj. odšteti od teh plačil). Nalogi za izterjavo se izdajo, da se izterjajo odhodki, ki so bili predhodno izplačani iz proračuna EU. Izterjave temeljijo na kontrolah, revizijah ali analizah upravičenosti, zato te operacije ščitijo proračun EU pred odhodki, nastalimi zaradi kršitve prava.
Prav tako so vključeni nalogi za izterjavo, ki jih izdajo države članice upravičencem do odhodkov EKJS, in sprememba ocen prehodno nezaračunanih prihodkov od konca prejšnjega leta do konca tekočega leta.
Zneski, navedeni v zgornji razpredelnici, so prihodki, nastali z izdajo nalogov za izterjavo. Zato te številke ne morejo pokazati in tudi ne kažejo celotnega obsega ukrepov, sprejetih za zaščito proračuna EU, zlasti na področju kohezijske politike, na katerem so vzpostavljeni posebni mehanizmi za zagotavljanje popravkov neupravičenih odhodkov, ki večinoma ne vključujejo izdajanja nalogov za izterjavo. Zneski, izterjani z izravnavo z odhodki, zneski, izterjani z umiki, in izterjave zneskov predhodnega financiranja niso vključeni.
Večino sestavljajo izterjave odhodkov v okviru deljenega upravljanja:
Kmetijstvo: EKJS in razvoj podeželja
V okviru EKJS in EKSRP so zneski, knjiženi kot letni prihodki pod to postavko, finančni popravki iz tega leta in povračila, ki so jih prijavile države članice in izterjale med letom, ter neto povečanje neporavnanih zneskov, ki so jih prijavile države članice ter naj bi se izterjali ob koncu leta in so povezani z goljufijami in nepravilnostmi.
Kohezijska politika
Glavni zneski, povezani s kohezijsko politiko, ustrezajo prehodno nezaračunanim prihodkom v višini 0,7 milijarde EUR (leta 2020: 0,4 milijarde EUR), za katere Komisija pričakuje, da jih bo izterjala od držav članic. Izterjava bo izvedena na podlagi proučitve in sprejetja zaključnih računov, ki so jih predložile države članice na začetku leta 2022. Zneski, ki jih je treba izterjati, so v bistvu razlika med zneski, ki so bili med obračunskim letom prvotno prijavljeni kot upravičeni, in zneski, potrjenimi kot upravičeni v zaključnih računih držav članic. Majhen znesek pomeni, da so kontrole, vzpostavljene na ravni države članice, omogočile odkrivanje neupravičenih zneskov v zgodnji fazi postopka.
3.7 SPORAZUM O IZSTOPU ZDRUŽENEGA KRALJESTVA
Ta prihodek se nanaša na neto zneske, ki jih Združeno kraljestvo dolguje na podlagi sporazuma o izstopu, podpisanega po njegovem izstopu iz Unije leta 2020 (glej pojasnilo 2.6.1.2).
3.8 DRUGI PRIHODKI IZ NEMENJALNIH POSLOV
(v milijonih EUR) |
||
|
2021 |
2020 |
Prispevki držav članic za sklad za inovacije |
2 187 |
2 080 |
Davki in prispevki osebja |
1 367 |
1 316 |
Prispevki tretjih držav |
1 056 |
1 592 |
Prispevki držav članic za instrument za nujno pomoč v Uniji in zunanjo pomoč |
199 |
1 073 |
Prenos sredstev |
356 |
317 |
Proračunski popravki |
1 245 |
214 |
Drugo |
326 |
524 |
Skupaj |
6 737 |
7 116 |
Prispevki držav članic v sklad za inovacije so prihodki, povezani predvsem s prodajo pravic do emisije, ki se bodo uporabili za podporo inovacijam na področju nizkoogljičnih tehnologij.
Prihodki od davkov in prispevkov osebja se nanašajo predvsem na odbitke od plač zaposlenih. Pokojninski prispevki in davek od dohodkov predstavljajo znatne zneske v tej kategoriji.
Prispevki tretjih držav so predvsem prispevki držav Efte (460 milijonov EUR) ter finančni prispevki tretjih držav za program Obzorje Evropa (379 milijonov EUR) in program Erasmus+ (119 milijonov EUR).
Države članice so prispevale 166 milijonov EUR za financiranje instrumenta za begunce v Turčiji.
V proračunskih prilagoditvah je zajet predvsem proračunski presežek zaradi prenosa iz prejšnjega leta, ki je znašal 1 769 milijonov EUR (leta 2020: 3 218 milijonov EUR) in se je izravnal z letno prilagoditvijo DDV in BND, ki je znašala 534 milijonov EUR (leta 2020: 3 165 milijonov EUR). Drugi prihodki iz nemenjalnih poslov vključujejo prispevke države gostiteljice ITER ter prispevke iz članarin za Fuzijo za energijo, Evropsko skupno podjetje za ITER in razvoj fuzijske energije (135 milijonov EUR).
PRIHODKI IZ MENJALNIH POSLOV
3.9 FINANČNI PRIHODKI
(v milijonih EUR) |
||
|
2021 |
2020 |
Obresti na: |
|
|
zamude pri plačilih |
1 529 |
1 129 |
posojila |
1 160 |
1 167 |
najeta posojila |
220 |
— |
drugo |
10 |
63 |
Vplačani presežki kapitala |
2 |
674 |
Prihodki od pogodb o finančnem jamstvu |
987 |
258 |
Dobički na finančna sredstva ali obveznosti po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj: |
|
|
neizvedeni finančni instrumenti |
324 |
— |
izvedeni finančni instrumenti |
815 |
70 |
Iztrženi dobiček na za prodajo razpoložljiva finančna sredstva |
— |
48 |
Dividende |
30 |
22 |
Drugo |
14 |
3 |
Skupaj |
5 092 |
3 434 |
Prihodki od obresti na zamude pri plačilih izhajajo predvsem iz glob in prispevkov lastnih sredstev, ki so zapadli v plačilo in niso bili pravočasno plačani. Glavni zneski se nanašajo na primere prenizkega vrednotenja, navedene v pojasnilu 2.6.1.1 (1,4 milijarde EUR).
Prihodki od obresti na posojila se nanašajo predvsem na posojila EMFS (1 milijarda EUR) z najvišjo efektivno obrestno mero (glej pojasnilo 2.4.1). Prihodki od obresti na najeta posojila se nanašajo predvsem na instrumenta NextGenerationEU in SURE, razlog zanje pa so negativne efektivne obrestne mere za nekatere transakcije.
Vplačani presežki kapitala so se zmanjšali, ker se zdaj v skladu s spremenjenim računovodskim pravilom EU št. 11 amortizirajo v času trajanja posojil po metodi efektivne obrestne mere, namesto da bi bili neposredno pripoznani v izkazu poslovnega izida (glej prejšnji odstavek in pojasnilo 2.4.1).
Prihodki iz pogodb o finančnem jamstvu se nanašajo predvsem na amortizacijo obveznosti iz finančnega jamstva. Razlagajo se lahko kot oprostitev EU od jamstvenih obveznosti v obdobju, v katerem je bila EU pripravljena imetnikom jamstev nadomestiti njihove kreditne izgube. Zato pripoznavanje prihodkov za finančna jamstva odraža potek časa in zajamčeni obseg. Amortizacija se uporablja za obe vrsti jamstev, tista, za katera se zaračuna nadomestilo, pa tudi tista, za katera EU ne zaračuna nobenega nadomestila ali pa nominalno nadomestilo (glej pojasnilo 2.11.2). Od jamstev, za katere se zaračuna nadomestilo, je najpomembnejše jamstvo EFSI, ki se zagotavlja EIB za dolžniški portfelj dela za infrastrukturo in inovacije (IIW) (glej pojasnilo 4.1.1). V letu 2021 so prihodki, nastali v okviru jamstva EFSI v zvezi z dolžniškim portfeljem IIW, znašali 320 milijonov EUR.
Prihodki v zvezi z obveznostmi iz finančnih jamstev v višini 987 milijonov EUR so izravnani z izgubami zaradi oslabitve obveznosti iz finančnih jamstev, ki znašajo 947 milijonov EUR in se nanašajo na unovčitve jamstev brez izterjav (276 milijonov EUR) ter nerealizirane izgube zaradi oslabitve v višini 671 milijonov EUR (glej pojasnilo 3.15). Poleg tega je Evropska komisija subvencionirala programe finančnega jamstva (233 milijonov EUR), tako da ni zaračunala jamstvenih premij ali pa so te bile nižje od tržnih (glej pojasnilo 3.15). Skupaj je čisti rezultat iz programov finančnega jamstva primanjkljaj v višini 193 milijonov EUR.
3.10 DRUGI PRIHODKI IZ MENJALNIH POSLOV
(v milijonih EUR) |
||
|
2021 |
2020 |
Prihodki od provizij za opravljanje storitev (agencije) |
689 |
640 |
Pozitivne tečajne razlike |
299 |
370 |
Prodaja blaga |
53 |
48 |
Delež v čistem rezultatu EIS |
169 |
38 |
Prihodki od provizij in premij, povezani s finančnimi instrumenti |
1 |
34 |
Prihodki, povezani z osnovnimi sredstvi |
2 |
5 |
Drugo |
284 |
269 |
Skupaj |
1 497 |
1 404 |
Prihodki od provizij za opravljanje storitev vključujejo predvsem provizije za dovoljenja za promet, ki jih zaračuna Evropska agencija za zdravila, ter pristojbine za blagovne znamke, ki jih pobira Urad Evropske unije za intelektualno lastnino.
ODHODKI
3.11 DELJENO UPRAVLJANJE
(v milijonih EUR) |
||
Izvedle države članice |
2021 |
2020 |
Evropski kmetijski jamstveni sklad |
40 829 |
40 461 |
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in drugi instrumenti za razvoj podeželja |
15 451 |
14 467 |
Evropski sklad za regionalni razvoj in Kohezijski sklad |
46 932 |
41 118 |
Evropski socialni sklad |
16 727 |
13 677 |
Drugo |
4 835 |
2 701 |
Skupaj |
124 774 |
112 425 |
Povečanje se nanaša predvsem na kohezijsko politiko (ESRR, KS), kjer se skoraj vsi stroški nanašajo na programsko obdobje 2014–2020, v katerem se izvajanje dejavnosti nadaljuje. Povečanje je tudi rezultat višjih stopenj sofinanciranja, ki so se uporabljale za obračunsko leto 2020–2021 v okviru svežnja CRII+.
Drugi odhodki vključujejo predvsem: rezervo za prilagoditev na brexit (1,7 milijarde EUR), azil in migracije (0,6 milijarde EUR), Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim (0,6 milijarde EUR), notranjo varnost (0,4 milijarde EUR), Solidarnostni sklad Evropske unije (0,8 milijarde EUR) ter Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (0,7 milijarde EUR).
3.12 NEPOSREDNO UPRAVLJANJE
(v milijonih EUR) |
||
|
2021 |
2020 |
Izvedla Komisija |
48 265 |
11 429 |
od tega instrument RRF (NextGenerationEU) |
42 940 |
— |
Izvedle izvajalske agencije EU |
14 232 |
10 029 |
Izvedli skrbniški skladi |
503 |
636 |
Skupaj |
63 000 |
22 094 |
Razen stroškov instrumenta RRF (43 milijard EUR) se preostanek zneskov nanaša predvsem na izvajanje raziskovalne politike (8,1 milijarde EUR), instrumenta za razvojno sodelovanje (1,1 milijarde EUR), evropske sosedske politike (1,3 milijarde EUR) in Instrumenta za povezovanje Evrope, skupnega sklada za infrastrukturo za uporabo pametnih omrežij na področju prometa, energije in telekomunikacij (2,1 milijarde EUR).
Povečanje odhodkov v okviru neposrednega upravljanja, ki jih izvajajo izvajalske agencije EU, izhaja predvsem iz prenosa dejavnosti s služb Komisije na izvajalske agencije na področju raziskav.
3.13 POSREDNO UPRAVLJANJE
(v milijonih EUR) |
||
|
2021 |
2020 |
Izvedli druge agencije in organi EU |
3 154 |
3 530 |
Izvedle tretje države |
890 |
559 |
Izvedle mednarodne organizacije |
3 622 |
3 619 |
Izvedli drugi subjekti |
3 225 |
3 257 |
Skupaj |
10 891 |
10 965 |
Pri odhodkih v okviru posrednega upravljanja se 3,9 milijarde EUR nanašajo na zunanje ukrepe (predvsem na področja predpristopne pomoči, humanitarne pomoči, mednarodnega sodelovanja in sosedstva). Dodatnih 4,7 milijarde EUR se nanaša na povečanje konkurenčnosti Evrope (na področjih, kot so raziskave, vesoljska programa in izobraževanje).
3.14 STROŠKI ZAPOSLENIH IN POKOJNIN
(v milijonih EUR) |
||
|
2021 |
2020 |
Stroški zaposlenih |
7 377 |
7 028 |
Stroški pokojnin |
5 040 |
4 967 |
Skupaj |
12 417 |
11 995 |
Stroški pokojnin so elementi gibanj, ki so se pojavila po aktuarskem vrednotenju obveznosti iz naslova prejemkov zaposlenih, razen tistih, ki so pripoznani v postavki Čista sredstva. Zato ne pomenijo dejanskih izplačil pokojnin v zadevnem letu, ki so precej manjša od 2,2 milijarde EUR.
3.15 STROŠKI FINANCIRANJA
(v milijonih EUR) |
||
|
2021 |
2020 |
Odhodki za obresti: |
|
|
najeta posojila |
1 209 |
1 160 |
posojila |
146 |
— |
finančni najemi |
56 |
62 |
drugo |
103 |
24 |
Stroški izdaje |
— |
672 |
Pogodbe o finančnem jamstvu – subvencionirano nadomestilo |
233 |
— |
Čiste izgube zaradi oslabitve pri: |
|
|
pogodbah o finančnem jamstvu |
947 |
70 |
posojilih in terjatvah |
1 244 |
110 |
za prodajo razpoložljivih finančnih sredstvih |
— |
41 |
Izgube pri finančnih sredstvih ali obveznostih po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj: |
|
|
neizvedeni finančni instrumenti |
210 |
— |
izvedeni finančni instrumenti |
40 |
21 |
Iztržena izguba na za prodajo razpoložljiva finančna sredstva |
— |
5 |
Drugo |
13 |
22 |
Skupaj |
4 201 |
2 188 |
Znesek odhodkov za obresti na najeta posojila ustreza predvsem transakcijam EFSM (1 milijarda EUR) v skladu s prihodki od obresti na posojila (vzajemni posli). Odhodki za obresti na posojila se nanašajo predvsem na instrument SURE, razlog zanje pa so negativne efektivne obrestne mere za nekatere transakcije.
Stroški izdaje so se zmanjšali, ker se zdaj v skladu s spremenjenim računovodskim pravilom EU št. 11 amortizirajo v času trajanja najetih posojil po metodi efektivne obrestne mere, namesto da bi bili neposredno pripoznani v izkazu poslovnega izida (glej pojasnilo 2.4.1).
Za več podrobnosti v zvezi z odhodki, ki se nanašajo na finančna jamstva (glej pojasnilo 3.9).
3.16 DRUGI ODHODKI
(v milijonih EUR) |
||
|
2021 |
2020 |
Upravni odhodki in odhodki za IT |
2 105 |
1 984 |
Popravek rezervacij |
583 |
1 390 |
Odhodki, povezani z osnovnimi sredstvi |
1 205 |
1 319 |
Odhodki v okviru upravljanja zemljišč in zgradb |
591 |
661 |
Negativne tečajne razlike |
171 |
578 |
Odhodki od poslovnega najema |
447 |
423 |
Drugo |
660 |
593 |
Skupaj |
5 762 |
6 946 |
Skupni znesek odhodkov za raziskave in razvoj, pripoznan kot odhodek v letu 2021, je naslednji:
(v milijonih EUR) |
||
|
2021 |
2020 |
Stroški raziskav |
401 |
402 |
Neusredstveni stroški razvoja |
122 |
118 |
Skupaj |
523 |
520 |
3.17 POROČANJE PO ODSEKIH PO RAZDELKIH VEČLETNEGA FINANČNEGA OKVIRA
(v milijonih EUR) |
|||||||||
|
Enotni trg, inovacije in digitalno |
Kohezija in vrednote |
Naravni viri in okolje |
Migracije in upravljanje meja |
Odpornost, varnost in obramba |
Sosedstvo in svet |
Evropska javna uprava |
Nedodeljeno razdelku VFO (4) |
Skupaj |
Sredstva iz naslova BND |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
115 955 |
115 955 |
Tradicionalna lastna sredstva |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
20 590 |
20 590 |
DDV |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
18 340 |
18 340 |
Novi viri lastnih sredstev |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
5 831 |
5 831 |
Globe |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
1 990 |
1 990 |
Izterjava odhodkov |
24 |
809 |
893 |
8 |
0 |
27 |
0 |
34 |
1 794 |
Sporazum o izstopu Združenega kraljestva |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
1 122 |
1 122 |
Drugo |
384 |
132 |
46 |
— |
— |
41 |
1 559 |
4 574 |
6 737 |
Prihodki iz nemenjalnih poslov |
408 |
941 |
939 |
8 |
0 |
68 |
1 559 |
168 434 |
172 357 |
Finančni prihodki |
1 913 |
45 |
0 |
— |
0 |
217 |
1 |
2 916 |
5 092 |
Drugo |
257 |
(16) |
(18) |
0 |
(5) |
8 |
329 |
941 |
1 497 |
Prihodki iz menjalnih poslov |
2 170 |
29 |
(17) |
0 |
(5) |
225 |
330 |
3 857 |
6 589 |
Prihodki skupaj |
2 578 |
970 |
922 |
8 |
(5) |
293 |
1 889 |
172 291 |
178 946 |
Odhodki, ki so jih izvedle države članice: |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
EKJS |
— |
— |
(40 829 ) |
— |
— |
— |
— |
— |
(40 829 ) |
EKSRP in drugi instrumenti za razvoj podeželja |
— |
— |
(15 451 ) |
— |
— |
— |
— |
— |
(15 451 ) |
ESRR in KS |
— |
(46 932 ) |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
(46 932 ) |
ESS |
— |
(16 727 ) |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
(16 727 ) |
Drugo |
— |
24 |
(710) |
(837) |
(101) |
(233) |
— |
(2 979 ) |
(4 835 ) |
Izvedli EK, izvajalske agencije in skrbniški skladi |
(12 207 ) |
(45 753 ) |
(662) |
(289) |
(244) |
(3 954 ) |
(24) |
132 |
(63 000 ) |
Izvedli druge agencije in organi EU |
(2 374 ) |
(703) |
(77) |
(680) |
(359) |
(15) |
(312) |
1 365 |
(3 154 ) |
Izvedle tretje države in mednarodne organizacije |
(243) |
37 |
113 |
(171) |
(213) |
(4 025 ) |
(3) |
(7) |
(4 512 ) |
Izvedli drugi subjekti |
573 |
(3 301 ) |
73 |
(7) |
(103) |
(460) |
(0) |
0 |
(3 225 ) |
Stroški zaposlenih in pokojnin |
(453) |
(9) |
(1) |
(0) |
(1) |
(136) |
(10 487 ) |
(1 330 ) |
(12 417 ) |
Stroški financiranja |
(771) |
(43) |
(24) |
(0) |
(0) |
(445) |
(95) |
(2 823 ) |
(4 201 ) |
Drugi odhodki |
(1 609 ) |
(134) |
(251) |
(5) |
(52) |
(240) |
(3 069 ) |
(401) |
(5 762 ) |
Odhodki skupaj |
(17 083 ) |
(113 541 ) |
(57 820 ) |
(1 990 ) |
(1 071 ) |
(9 507 ) |
(13 990 ) |
(6 042 ) |
(221 046 ) |
Poslovni izid za zadevno leto |
(14 505 ) |
(112 571 ) |
(56 899 ) |
(1 982 ) |
(1 076 ) |
(9 215 ) |
(12 101 ) |
166 249 |
(42 100 ) |
Prikaz prihodkov in odhodkov po razdelkih večletnega finančnega okvira temelji na ocenah, saj niso vse obveznosti povezane z razdelki večletnega finančnega okvira.
4. POGOJNE OBVEZNOSTI IN SREDSTVA
Pogojne obveznosti so morebitne prihodnje plačilne obveznosti EU, ki bi lahko nastale zaradi preteklih dogodkov ali sprejetih zavezujočih pravnih obveznosti, vendar bodo odvisne od prihodnjih dogodkov, nad katerimi EU nima popolnega nadzora. Nanašajo se predvsem na izdana finančna jamstva ter na pravna tveganja. Vse pogojne obveznosti, razen tistih, ki se nanašajo na globe, jamstva in finančne instrumente, do ravni, ki je krita iz skladov (glej pojasnilo 2.4.2.1), bi v primeru, da bi zapadle v plačilo, financiral proračun EU (in s tem države članice EU) v prihodnjih letih.
4.1 JAMSTVA IZ PRORAČUNA EU
4.1.1 Jamstva, dana na podlagi programov proračunskega jamstva EU (nominalno)
(v milijonih EUR) |
||||
|
31.12.2021 |
|||
Dana jamstva |
Rezervirana sredstva (28) |
|||
Zgornja meja |
Podpisana |
Izplačana |
||
Jamstva v okviru mandata EIB za zunanja posojila |
33 026 |
33 026 |
20 835 |
2 700 |
Jamstvo EFSI |
25 826 |
24 730 |
20 358 |
8 602 |
Jamstvo EFSD |
1 391 |
611 |
535 |
796 |
Jamstvo za zunanje delovanje NDICI – Globalna Evropa |
200 |
200 |
200 |
— |
Skupaj |
60 442 |
58 566 |
41 928 |
12 098 |
(v milijonih EUR) |
||||
|
31.12.2020 |
|||
Dana jamstva |
Rezervirana sredstva (29) |
|||
Zgornja meja |
Podpisana |
Izplačana |
||
Jamstva v okviru mandata EIB za zunanja posojila |
35 372 |
32 530 |
20 050 |
2 813 |
Jamstvo EFSI |
25 543 |
23 831 |
18 590 |
8 028 |
Jamstvo EFSD |
1 370 |
438 |
34 |
804 |
Skupaj |
62 285 |
56 799 |
38 673 |
11 645 |
Iz zgornjih razpredelnic je razviden obseg izpostavljenosti proračuna EU morebitnim prihodnjim plačilom, povezanim z jamstvi, danimi skupini EIB ali drugim finančnim institucijam. Izplačani zneski pomenijo zneske, ki so jih končni upravičenci že prejeli, medtem ko podpisani zneski vključujejo izplačana sredstva in že podpisane sporazume z upravičenci ali finančnimi posredniki, za katere pa sredstva še niso bila izplačana (16 638 milijonov EUR). Zgornja meja predstavlja skupni obseg jamstva, za katerega se je EU, in s tem države članice, zavezala, da ga bo pokrila iz proračuna, saj je treba pri razkritju najvišje izpostavljenosti EU na dan 31. decembra 2021 zajeti tudi odobrene operacije, ki še niso podpisane (1 876 milijonov EUR). Za finančno leto 2020 so zneski prikazani brez finančnih rezervacij ali finančnih obveznosti, pripoznanih za te programe.
Programi proračunskega jamstva so podprti z rezervacijami, ki se postopoma oblikujejo iz proračuna in hranijo v skupnem skladu za rezervacije kot likvidnostna rezerva za kritje prihodnjih unovčitev jamstev (glej pojasnilo 2.4.2.1). Rezervirani zneski so na dan 31. decembra 2021 znašali 12 098 milijonov EUR. Glej pojasnilo 6.2 v zvezi z ukrepi, sprejetimi za zagotovitev, da oblikovanje rezervacij srednjeročno zadostuje za kritje unovčitev jamstev. Morebitne izgube, nastale v okviru programov proračunskega jamstva, ki presegajo znesek oblikovanih rezervacij, bi bilo treba v vsakem primeru kriti iz prihodnjih proračunov.
Jamstva v okviru mandata EIB za zunanja posojila
Proračun EU jamči za posojila, ki jih je EIB podpisala in odobrila tretjim državam iz lastnih sredstev EIB. Na dan 31. decembra 2021 je znesek neodplačanih posojil, ki jih krije jamstvo EU, znašal 20 835 milijonov EUR. Jamstva iz proračuna EU:
— |
20 268 milijonov EUR prek oddelka skupnega sklada za rezervacije v okviru Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe ter |
— |
567 milijonov EUR neposredno za posojila, odobrena državam članicam pred pristopom. |
Jamstvo v okviru mandata EU za zunanja posojila v zvezi s posojili, ki jih je odobrila EIB, je omejeno na 65 % neporavnanega salda za sporazume, podpisane po letu 2007 (mandata 2007–2013 in 2014–2021). Za sporazume, sklenjene pred letom 2007, je jamstvo EU omejeno na odstotek najvišjega zneska odobrenih kreditnih linij, ki je v večini primerov 65 %, pa tudi 70 %, 75 % ali 100 %. Kadar ta najvišji znesek ni dosežen, jamstvo EU krije celotni znesek.
S Sklepom (EU) 2018/412 Evropskega parlamenta in Sveta (30) je bil vzpostavljen mandat za posojila zasebnemu sektorju za projekte, usmerjene v dolgoročno ekonomsko odpornost beguncev in migrantov ter gostiteljskih, tranzitnih in izvornih skupnosti v okviru pobude EIB za odpornost. Proračun Unije prejme nadomestilo za prevzemanje tveganja v zvezi z jamstvi, odobrenimi za operacije financiranja EIB v okviru mandata za zasebni sektor pobude za ekonomsko odpornost, kar pojasnjuje dolgovano premijo za jamstvo mandata EIB za zunanja posojila, ki je sicer jamstvo, za katero se nadomestilo ne prejme (glej pojasnilo 2.11.2).
Časovno obdobje, v katerem je bil dovoljen podpis novih poslov v okviru mandata EIB za zunanja posojila za obdobje 2014–2020, je poteklo leta 2021, zato je razpoložljiva zgornja meja v okviru jamstva za morebiten neporabljen znesek zapadla. Predvideno je, da se bo novi mandat EIB kril iz jamstva za zunanje delovanje, vzpostavljenega z uredbo NDICI – Globalna Evropa (glej spodaj), vendar to še ni bilo podpisano.
Plačila jamstva EU se izvršijo iz oddelka skupnega sklada za rezervacije v okviru Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe: leta 2021 je bilo za unovčitev jamstva izplačanih 93 milijonov EUR (leta 2020: 52 milijonov EUR).
Jamstvo Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI)
EFSI je pobuda za povečanje sposobnosti skupine EIB za prevzemanje tveganj, ki EIB omogoča, da poveča svoje naložbe v EU. Cilj EFSI je podpreti dodatne naložbe v EU in dostop do financiranja za mala podjetja. Proračun EU zagotavlja jamstvo v višini do 26 milijard EUR (v nadaljnjem besedilu: jamstvo EU v okviru EFSI) v skladu s sporazumom med EU in EIB (v nadaljnjem besedilu: sporazum o EFSI), da bi bila EIB zaščitena pred morebitnimi izgubami pri poslih financiranja in naložbenih poslih.
Operacije EFSI se izvajajo v okviru dveh delov: dela za infrastrukturo in inovacije (IIW), ki ga izvaja EIB (jamstvo EU v okviru EFSI v višini 19 250 milijonov EUR), in dela za MSP (SMEW), ki ga izvaja EIS (jamstvo EU v okviru EFSI v višini 6 750 milijonov EUR), oba pa imata dolžniški portfelj in portfelj lastniških instrumentov. EIS deluje v skladu s sporazumom z EIB na podlagi jamstva EIB, ki je zajamčeno z jamstvom EU v okviru EFSI na podlagi sporazuma o EFSI.
EU in EIB imata v okviru EFSI različni vlogi. EFSI je ustanovljen v okviru EIB, ki financira operacije (dolžniške in lastniške naložbe) ter si v ta namen izposoja potrebna sredstva na kapitalskih trgih. Skupina EIB neodvisno sprejema naložbene odločitve in operacije upravlja v skladu s svojimi pravili in postopki. EU zagotavlja jamstvo za te operacije in krije izgube, ki jih ima EIB, do zgornje meje tega jamstva.
Da se zagotovita nadaljnja usmerjenost naložb v okviru EFSI na specifični cilj odpravljanja nedelovanja trga in njihova upravičenost do zaščite z jamstvom EU, je bila vzpostavljena posebna upravljavska struktura, vključno z naložbenim odborom neodvisnih strokovnjakov, ki preuči vsak projekt, ki ga predlaga EIB v okviru dela za infrastrukturo in inovacije, glede upravičenosti do kritja z jamstvom EU, ter usmerjevalnim odborom EFSI, ki nadzoruje program.
Ker niso izpolnjena kontrolna merila in računovodske zahteve za konsolidacijo na podlagi računovodskih pravil EU (in MRSJS), povezana zajamčena sredstva niso obračunana v konsolidiranem zaključnem računu EU.
Jamstvo EU, zagotovljeno skupini EIB v okviru sklada EFSI, je obračunano kot obveznost iz finančnih jamstev za dolžniški portfelj dela za infrastrukturo in inovacije in za dolžniški portfelj dela za MSP (glej pojasnilo 2.11.2) ter kot izvedeni finančni instrument (finančno sredstvo ali obveznost po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja) za oba portfelja lastniških instrumentov (glej pojasnilo 2.4.2.2). Dano jamstvo EFSI vključuje posle v okviru programov COSME, Obzorje 2020, CCS LGF in EaSI za del, ki ga zajema jamstvo EU v okviru EFSI v dolžniškem portfelju SMEW.
Leta 2021 niso bila za unovčitev jamstva iz oddelka skupnega sklada za rezervacije v okviru Jamstvenega sklada EFSI izplačana nobena sredstva (leta 2020: 1 milijon EUR).
Evropski sklad za trajnostni razvoj (EFSD)
Evropski sklad za trajnostni razvoj, ustanovljen z uredbo o EFSD, je pobuda, katere namen je podpirati naložbe v Afriki in evropskem sosedstvu, kar prispeva k doseganju cilja trajnostnega razvoja in obravnava specifične temeljne socialno-ekonomske vzroke za migracije. V skladu z uredbo o EFSD bi morala EU izvajalskim partnerjem zagotoviti jamstva v višini 1,5 milijarde EUR (dodatno povečana z zunanjimi prispevki) za njihove operacije financiranja in naložbene operacije, da bi se zmanjšala njihova naložbena tveganja. Jamstvo EFSD krije skupni sklad za rezervacije (glej pojasnilo 2.4.2.1). Na dan 31. decembra 2021 je bilo v veljavi 16 sporazumov o jamstvu EFSD z zgornjo mejo kritja jamstva v višini 1 391 milijonov EUR, medtem ko so posli, ki so jih podpisali partnerji in za katere jamči EU v okviru navedenih sporazumov, znašali 611 milijonov EUR.
Jamstvo za zunanje delovanje NDICI – Globalna Evropa
Z Uredbo (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta (31) je bil vzpostavljen Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa (v nadaljnjem besedilu: instrument), vključno z Evropskim skladom za trajnostni razvoj plus (EFSD+) in jamstvom za zunanje delovanje, za trajanje večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027. Uredba NDICI – Globalna Evropa je namenjena povečanju skladnosti in učinkovitosti zunanjih ukrepov EU ter tako izboljšanju izvajanja različnih politik zunanjega delovanja.
Jamstvo za zunanje delovanje podpira operacije EFSD+, ki se krijejo iz proračunskih jamstev, makrofinančne pomoči in posojil tretjim državam.
Na dan 31. decembra 2021 je bil podpisan en sporazum o proračunskem jamstvu s skupno zgornjo mejo v višini 200 milijonov EUR.
Jamstvo InvestEU
V uredbi o programu InvestEU (Uredba (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. marca 2021 o vzpostavitvi Programa InvestEU in spremembi Uredbe (EU) 2015/1017 (32)) je določeno jamstvo EU v višini do 26,2 milijarde EUR, s katerim se krijejo financiranje in naložbe izvajalskih partnerjev, ki prispevajo k ciljem notranjih politik Unije v okviru štirih sklopov politike: trajnostne infrastrukture, raziskav, inovacij in digitalizacije, malih in srednjih podjetij, socialnih naložb ter znanj in spretnosti. EU iz proračuna programa InvestEU postopoma rezervira denar („oblikovanje rezervacij) za ustvarjanje kapitalske rezerve za unovčitve jamstev. V uredbi o programu InvestEU je določena stopnja rezervacij v višini 40 % jamstva za oddelek programa InvestEU za EU. Trenutno znaša znesek 300 milijonov EUR, ki je vložen v skupni sklad za rezervacije (glej pojasnilo 2.4.2.1). Prvi sporazum o jamstvu v okviru programa InvestEU je bil podpisan marca 2022 s skupino EIB, ki zagotavlja jamstvo EU do zgornje meje v višini 19,6 milijarde EUR. Uredba o programu InvestEU prav tako omogoča prispevke od držav članic (v okviru oddelka za države članice) in od tretjih držav.
Obveznosti Združenega kraljestva, ki izhajajo iz njegovega izstopa iz EU
V skladu s členom 143 sporazuma o izstopu Združeno kraljestvo odgovarja Uniji za svoj delež pogojnih finančnih obveznosti, povezanih z operacijami EFSI, EFSD in mandata Evropske investicijske banke za zunanja posojila, odobrenimi do datuma izstopa, tj. 31. januarja 2020. Člen 143 določa, da bi v primeru unovčitve jamstva za finančno operacijo, ki je bila odobrena pred datumom izstopa, Združeno kraljestvo odgovarjalo Uniji za svoj delež plačil Unije v okviru navedenih operacij, razen če bi se to lahko krilo z deležem rezervacij Združenega kraljestva v jamstvenem skladu, če je to relevantno.
Za posojila v okviru mandata EIB za zunanja posojila je vrednost proračunskega jamstva EU na datum izstopa za operacije, odobrene do datuma izstopa, znašala 33,7 milijarde EUR. Na dan 31. decembra 2021 se je ta vrednost spremenila na 27,6 milijarde EUR. Delež Združenega kraljestva v tej pogojni obveznosti na dan 31. decembra 2021 tako znaša 3,4 milijarde EUR. Vendar se, kot je navedeno zgoraj, vsako neplačilo teh posojil najprej krije iz oddelka skupnega sklada za rezervacije v okviru Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe, zneski pa bi se od Združenega kraljestva vpoklicali le, če njegove rezervacije za ta sklad, ki so na dan 31. decembra 2021 znašale 338 milijonov EUR, ne bi zadostovale.
Za operacije EFSI je vrednost proračunskega jamstva EU na datum izstopa za operacije, odobrene do datuma izstopa, znašala 23,5 milijarde EUR. Na dan 31. decembra 2021 se je ta vrednost spremenila na 18,8 milijarde EUR. Delež Združenega kraljestva v tej pogojni obveznosti na dan 31. decembra 2021 tako znaša 2,3 milijarde EUR. Vse unovčitve jamstev v okviru EFSI se najprej krijejo iz oddelka skupnega sklada za rezervacije v okviru Jamstvenega sklada EFSI, zneski pa bi se od Združenega kraljestva vpoklicali le, če njegove rezervacije za ta sklad, ki so na dan 31. decembra 2021 znašale 1,1 milijarde EUR, ne bi zadostovale.
Ker izvajalski partnerji pred datumom izstopa niso odobrili nobene operacije v zvezi z jamstvom EFSD, Združeno kraljestvo tu nima nobenih obveznosti.
Delež plačil Združenega kraljestva v letu 2021 za operacije, odobrene na datum izstopa ali po njem ter do 31. decembra 2021, je znašal 47 milijonov EUR (35 milijonov EUR za EFSI ter 12 milijonov EUR za mandat EIB za zunanja posojila), s čimer so se rezervacije Združenega kraljestva ustrezno zmanjšale. Zneski, dolgovani Združenemu kraljestvu v letu 2022, tj. 163 milijonov EUR (glej pojasnilo 2.6.1.2) je posledica deleža izterjav in čistih prihodkov, kijih je Združeno kraljestvo zbralo v letu 2021 (70 milijonov EUR), presežka rezervacij (92 milijonov EUR) in tudi učinka dokončnega izračuna deleža Združenega kraljestva na podlagi zapadlih zneskov v letu 2021 („zaostanki“).
4.1.2 Jamstva, dana za kritje najetih posojil v okviru instrumenta NextGenerationEU in finančne pomoči
(v milijonih EUR) |
||
|
31.12.2021 |
31.12.2020 |
Instrument NextGenerationEU |
91 002 |
— |
SURE |
89 702 |
39 503 |
EMFS |
47 270 |
47 396 |
Plačilnobilančna posojila |
201 |
201 |
Makrofinančna pomoč |
7 466 |
5 813 |
Euratom |
350 |
279 |
Skupaj |
235 991 |
93 193 |
Zneski najetih posojil v tej razpredelnici so nominalni zneski in natečene obresti. Proračun EU jamči za najeta posojila, ki jih Komisija izda za instrument NextGenerationEU in programe finančne pomoči. Od najetih, na dan 31. decembra 2021 neporavnanih posojil iz instrumenta NextGenerationEU je bilo 18 milijard EUR izplačanih v obliki posojil instrumenta RRS, 46,4 milijarde EUR v obliki nepovratne podpore RRF in 7,2 milijarde EUR v obliki prispevkov v programe večletnega finančnega okvira, medtem ko preostalih 19,4 milijarde EUR še ni bilo izplačanih in ostajajo v obliki denarnih sredstev in njihovih ustreznikov (glej pojasnilo 2.8).
Če bi pri posojilih, danih na podlagi teh najetih posojil, prišlo do zamud pri odplačevanju, bi moral celoten neodplačan znesek posojila sčasoma pokriti proračun EU:
— |
za najeta posojila v okviru instrumenta NextGenerationEU in najeta posojila v zvezi s posojili EMFS, za plačilnobilančno pomoč in Euratoma državam članicam, jamči izključno proračun EU; |
— |
najeta posojila, povezana z instrumentom SURE, so zajamčena s proračunom EU in podprta z jamstvi držav članic v višini 25 milijard EUR (25 % najvišjega zneska finančne pomoči v višini 100 milijard EUR) ter |
— |
najeta posojila za posojila v obliki makrofinančne pomoči in posojila Euratoma tretjim državam se najprej krijejo iz oddelka skupnega sklada za rezervacije v okviru Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe (glej pojasnilo 2.4.2), nato pa iz proračuna EU. |
Obveznosti Združenega kraljestva, ki izhajajo iz njegovega izstopa iz EU
V skladu s členom 143 sporazuma o izstopu Združeno kraljestvo odgovarja Uniji za svoj delež pogojnih finančnih obveznosti, povezanih s posojili za finančno pomoč (evropski mehanizem za finančno stabilizacijo, makrofinančna pomoč, plačilnobilančna pomoč in Euratom), odobrenimi/določenimi na datum izstopa, tj. 31. januarja 2020. Člen 143 določa, da bi v primeru neplačila pri posojilu za finančno pomoč, ki je bila odobrena pred datumom izstopa, Združeno kraljestvo odgovarjalo Uniji za svoj delež plačil Unije v zvezi z neizpolnjevanjem obveznosti iz operacije, razen če bi se to lahko krilo z deležem rezervacij Združenega kraljestva v oddelku skupnega sklada za rezervacije v okviru Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe, če je to relevantno (tj. posojila v okviru makrofinančne pomoči in posojila Euratom v tretjih državah) – glej pojasnilo 4.1.1.
Neporavnane pogojne obveznosti EU v zvezi z zgoraj navedenimi posojili za finančno pomoč so na datum izstopa znašale 53,9 milijarde EUR. Po izvedenih odplačilih od tega datuma znaša vrednost teh posojil, kritih z jamstvom EU na dan 31. decembra 2021, 53,0 milijarde EUR, pri čemer znaša delež Združenega kraljestva 6,6 milijarde EUR.
4.1.3 Jamstva, dana na podlagi programov finančnih instrumentov EU (nominalno)
(v milijonih EUR) |
|
|
31.12.2021 |
Obzorje 2020 |
2 590 |
Instrument za povezovanje Evrope |
568 |
COSME |
782 |
Drugo |
653 |
Skupaj |
4 593 |
(v milijonih EUR) |
|
|
31.12.2020 |
Obzorje 2020 |
1 860 |
Instrument za povezovanje Evrope |
579 |
Sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja |
37 |
Drugo |
49 |
Skupaj |
2 524 |
Kot je navedeno v členu 210(1) finančne uredbe, proračunski odhodki, povezani s posameznim finančnim instrumentom, in finančna obveznost Unije v nobenem primeru ne presežejo zneska ustreznih proračunskih obveznosti, prevzetih zanj, kar izključuje pogojne obveznosti za proračun. V praksi to pomeni, da imajo te obveznosti v bilanci stanja protiknjižbo na strani sredstev ali so pokrite z neporavnanimi proračunskimi obveznostmi, ki še niso prikazane kot odhodki.
Zneski na dan 31. decembra 2021 predstavljajo neporavnane nominalne zneske jamstev, medtem ko so pogojne obveznosti na dan 31. decembra 2020 prikazane brez finančnih rezervacij in finančnih obveznosti, pripoznanih za te instrumente (glej pojasnili 2.10 in 2.11.2).
Jamstveno shemo za posojila v programu COSME sestavljajo predvsem omejena jamstva za portfelje bolj tveganega dolžniškega financiranja (predvsem posojila), ki jih finančni posredniki zagotavljajo MSP. Jamstveno shemo za posojila v programu COSME izvaja EIS v imenu EU.
Za več podrobnosti o programu Obzorje 2020 in Instrumentu za povezovanje Evrope glej tudi pojasnilo 2.4.2.1.
Obveznosti Združenega kraljestva, ki izhajajo iz njegovega izstopa iz EU
Če bi se katera od pogojnih obveznosti EU za zneske, odobrene do datuma izstopa, v zvezi s finančnimi instrumenti EU, vključno z zgoraj navedenimi, uresničila, bi se krila iz proračuna EU z uporabo denarnih sredstev na fiduciarnih računih. Zato od Združenega kraljestva načeloma ne bodo vpoklicani nobeni zneski, razen njegovega deleža v neporavnanih proračunskih obveznostih, kot je opisano v členu 140 sporazuma o izstopu (glej pojasnilo 2.6.1.2).
4.2 POGOJNE OBVEZNOSTI V ZVEZI S PRAVNIMI ZADEVAMI
4.2.1 Pravne zadeve na področju glob
Na dan 31. decembra 2021 so pogojne obveznosti v zvezi z globami znašale 2 111 milijonov EUR (leta 2020: 2 985 milijonov EUR). Ti zneski se nanašajo predvsem na globe, ki jih je Komisija naložila za kršitev pravil konkurence in so jih oglobljene družbe začasno plačale ter je bila zoper njih vložena pritožba oziroma še ni znano, ali bo pritožba vložena. Pogojna obveznost se ohrani, dokler sodba Sodišča EU o zadevi ne postane pravnomočna ali dokler se ne izteče rok za pritožbo. Obračunane obresti na začasna plačila so vključene v poslovni izid za zadevno leto in tudi kot pogojna obveznost, da se prikaže negotovost upravičenosti Komisije do teh zneskov.
Če bi EU v kateri koli od zadev v zvezi z naloženimi globami izgubila, bi se začasno prejeti zneski vrnili družbam, to pa ne bi imelo proračunskega učinka. Znesek glob se pripozna kot proračunski prihodek šele, ko je dokončen (člen 107 finančne uredbe).
4.2.2 Drugi sodni postopki
(v milijonih EUR) |
||
|
31.12.2021 |
31.12.2020 |
Kmetijstvo |
79 |
66 |
Kohezija |
210 |
341 |
Drugo |
1 153 |
2 169 |
Skupaj |
1 443 |
2 576 |
Kmetijstvo
To so pogojne obveznosti do držav članic, povezane s sklepi o skladnosti pri EKJS in razvoju podeželja pred izrekom sodbe Sodišča EU. Določitev končnega zneska obveznosti in leta, v katerem bo učinek uspešnih pritožb bremenil proračun, je odvisna od trajanja postopka pred Sodiščem EU.
Kohezija
To so pogojne obveznosti do držav članic v zvezi z ukrepi v okviru kohezijske politike, ki so predmet postopka v fazi pred ustnim zaslišanjem ali pred izrekom sodbe Sodišča EU.
Drugi sodni postopki
Ta postavka se nanaša na odškodninske tožbe, ki so zdaj vložene zoper EU, druge pravne spore in ocenjene pravne stroške. Omeniti je treba, da mora v odškodninski tožbi v skladu s členom 340 PDEU tožnik dokazati, da je institucija dovolj resno kršila pravno pravilo, ki podeljuje pravice posameznikom, da je tožnik utrpel dejansko škodo in da obstaja neposredna vzročna zveza med nezakonitim dejanjem in škodo. Znatno zmanjšanje glede na konec prejšnjega leta se nanaša predvsem na odškodninski zahtevek proti Komisiji zaradi sklepa o prepovedi združitve, ki ga je Sodišče na koncu zavrnilo.
Obveznosti Združenega kraljestva, ki izhajajo iz njegovega izstopa iz EU
Združeno kraljestvo je na podlagi člena 147 sporazuma o izstopu odgovorno za svoj delež plačil, potrebnih za poravnavo pogojnih obveznosti Unije, ki zapadejo v zvezi s pravnimi zadevami, ki zadevajo finančne interese Unije, če so dejstva, ki so predmet navedenih zadev, nastala najpozneje 31. decembra 2020. Ocenjena največja izpostavljenost Združenega kraljestva je v tem primeru 179 milijonov EUR (leta 2020: 318 milijonov EUR). Za pravne zadeve, za katere se šteje, da je verjetno, da bodo zneski plačani iz proračuna EU (glej pojasnilo 2.10), je delež Združenega kraljestva vključen kot del skupnega zneska, ki ga dolguje Združeno kraljestvo (podrobnosti so na voljo v pojasnilu 2.6.1.2).
4.3 POGOJNA SREDSTVA
(v milijonih EUR) |
||||
|
31.12.2021 |
31.12.2020 |
||
Prejeta jamstva: |
|
|
||
|
287 |
318 |
||
|
8 |
8 |
||
Druga pogojna sredstva |
98 |
58 |
||
Skupaj |
393 |
384 |
Jamstva za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti se zahtevajo za zagotovitev, da upravičenci do financiranja EU izpolnijo obveznosti iz svojih pogodb z EU.
5. PRORAČUNSKE IN PRAVNE OBVEZNOSTI
To pojasnilo vsebuje informacije o proračunskem postopku in prihodnjih potrebah po financiranju, ne pa o obveznostih, ki so obstajale na dan 31. decembra 2021.
Večletni finančni okvir, o katerem se dogovorijo države članice, določa programe ter zgornje meje za odobritve za prevzem obveznosti in skupni znesek odobritev plačil za posamezne razdelke, v okviru katerih lahko EU sklepa proračunske in pravne obveznosti, ter nazadnje izvrši plačila za obdobje sedmih let – glej razpredelnico 1.1 v pojasnilih k poročilom o izvrševanju proračuna.
Pravne obveznosti ustrezajo podpisanim programom, projektom, sporazumom ali pogodbam, zato so za EU pravno zavezujoče. Prevzem pravne obveznosti je dejanje, s katerim odredbodajalec prevzame ali določi obveznost (za EU), ki ima finančne posledice (člen 2(37) finančne uredbe).
Načeloma se proračunska obveznost prevzame pred pravno obveznostjo, vendar je pri nekaterih večletnih programih/projektih obratno, ustrezne proračunske obveznosti se namreč prevzamejo v letnih obrokih v obdobju več let, kadar tako določa temeljni akt. Na primer, za kohezijo člen 86 uredbe o skupnih določbah (Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta (33)) določa, da sklep Komisije o sprejetju programa predstavlja pravno obveznost v smislu finančne uredbe in da se proračunske obveznosti Unije za vsak program izvajajo v letnih obrokih za vsak sklad v obdobju od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027. Druge pravne podlage lahko vsebujejo podobne določbe. Zato lahko obstajajo zneski, ki jih je EU pravno zavezana plačati, čeprav proračunska obveznost še ni bila prevzeta (glej pojasnilo 5.2 spodaj).
Če je proračunska obveznost prevzeta, vendar plačila zanjo še niso izvršena, se znesek neporavnanih obveznosti imenuje „reste à liquider“ (RAL). To lahko predstavlja programe ali projekte, ki so pogosto večletni in podpisani ter za katere bodo plačila izvedena v poznejših letih. Predstavljajo plačilne obveznosti za prihodnja leta. Ker se računovodski izkazi pripravijo v skladu z računovodenjem na podlagi nastanka poslovnega dogodka, poročila o izvrševanju proračuna pa v skladu z računovodenjem na podlagi plačil, je bil del skupnega neplačanega zneska (RAL) že prikazan kot odhodek in pripoznan kot obveznost v bilanci stanja (glej pojasnili 2.12 in 2.13). Ti stroški se izračunajo na podlagi prejetih zahtevkov za povračilo stroškov/računov ali ocenjenega izvajanja programa ali projekta, če EU do datuma poročanja še ni prejela nobenih zahtevkov (glej pojasnilo 5.1 spodaj). Ko se izvršijo plačila, ki se nanašajo na neporavnane obveznosti, se pripoznanje obveznosti v bilanci stanja odpravi. Del neporavnanih obveznosti, ki še ni prikazan kot odhodek, ni vključen v obveznosti, temveč je razkrit v nadaljevanju.
Spodnja razkritja tako predstavljajo zneske na dan 31. decembra 2021, za katere se je EU zavezala, da jih bo plačala na podlagi izpolnjevanja pogodbenih dogovorov, in ki bodo zato financirani iz prihodnjih proračunov EU.
(v milijonih EUR) |
|||
|
Pojasnilo |
31.12.2021 |
31.12.2020 |
Neporavnane proračunske obveznosti, ki še niso prikazane kot odhodki |
5.1 |
266 526 |
249 309 |
Pomembne pravne obveznosti |
5.2 |
135 181 |
14 481 |
Skupaj |
|
401 707 |
263 790 |
5.1 NEPORAVNANE PRORAČUNSKE OBVEZNOSTI, KI ŠE NISO PRIKAZANE KOT ODHODKI
(v milijonih EUR) |
||
|
31.12.2021 |
31.12.2020 |
Neporavnane proračunske obveznosti, ki še niso prikazane kot odhodki |
266 526 |
249 309 |
Zgoraj razkriti znesek je znesek teh neporavnanih proračunskih obveznosti (RAL – „reste à liquider“) v višini 341 634 milijonov EUR (glej razpredelnico 6.4 v pojasnilih k poročilom o izvrševanju proračuna), zmanjšan za z njimi povezane zneske, ki so bili vključeni kot obveznosti v bilanco stanja in kot odhodki v izkaz poslovnega izida. Pri neporavnanih proračunskih obveznostih gre za znesek odprtih obveznosti, ki še niso bile niti plačane niti sproščene. Neporavnane proračunske obveznosti so običajna posledica obstoja večletnih programov.
Opozoriti je treba, da so neporavnani predujmi predhodnega financiranja na dan 31. decembra 2021 skupaj znašali 93,4 milijarde EUR (glej pojasnilo 2.5). To predstavlja plačane proračunske obveznosti, za katere se zmanjšajo neporavnane obveznosti, vendar se za plačane zneske do izpolnitve zadevne pogodbene obveznosti še vedno šteje, da pripadajo EU in ne upravičencu. Zato podobno kot zgoraj razkrite neporavnane obveznosti tudi te obveznosti še niso prikazane kot odhodki.
5.2 POMEMBNE PRAVNE OBVEZNOSTI
(v milijonih EUR) |
||
|
31.12.2021 |
31.12.2020 |
Zaveze v zvezi z nepovratno podporo v okviru instrumenta RRF (NextGenerationEU) |
99 530 |
— |
ITER |
6 121 |
6 837 |
EKSRP (34) |
17 662 |
— |
Vesoljska programa |
4 189 |
— |
Sporazumi o ribolovu |
412 |
172 |
Obzorje Evropa |
382 |
— |
EURATOM |
445 |
— |
Rezerva za prilagoditev na brexit |
3 072 |
— |
Instrument za povezovanje Evrope |
— |
4 140 |
Obveznosti iz poslovnega najema |
2 492 |
2 547 |
Druge pogodbene obveznosti |
876 |
785 |
Skupaj |
135 181 |
14 481 |
Ti zneski odražajo dolgoročne pravne obveznosti, ki jih ob koncu leta niso krile odobritve za prevzem obveznosti v proračunu. Te zavezujoče obveznosti bodo vnesene v proračun v prihodnjih letih in nato plačane.
Nekateri pomembni programi (glej spodaj) se lahko v skladu s členom 112(2) finančne uredbe razporedijo na več letnih obrokov. To EU omogoča, da prevzame pravne obveznosti (podpiše sporazume o dodelitvi nepovratnih sredstev, sporazume o prenosu pooblastil in pogodbe o javnih naročilih), ki presegajo razpoložljive odobritve za prevzem obveznosti v danem letu. Zato so lahko za znaten znesek skupnih dodeljenih sredstev v okviru sedanjega večletnega finančnega okvira obveznosti že prevzete. To velja zlasti za naslednje programe:
Zaveze v zvezi z nepovratno podporo v okviru instrumenta NextGenerationEU (RRF)
Instrument RRF je ključni program instrumenta EU za okrevanje NextGenerationEU. Program je bil vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 (35). Financira reforme in naložbe v državah članicah od začetka pandemije COVID-19 februarja 2020 do leta 2026. Tu razkriti znesek se nanaša na del pravnih obveznosti za nepovratno podporo v okviru instrumenta RRF, za katere ob koncu leta 2021 še niso bile prevzete proračunske obveznosti. Uporabo letnih obrokov dovoljuje člen 23 Uredbe (EU) 2021/241.
ITER – mednarodni termonuklearni poskusni reaktor
Te obveznosti so namenjene kritju prihodnjih potreb po financiranju naprav ITER do leta 2027. Prispevek EU (Euratoma) za Mednarodno organizacijo za fuzijsko energijo ITER je zagotovljen prek agencije Fuzija za energijo ter vključuje tudi prispevke držav članic in Švice. Znesek odraža pričakovano financiranje na podlagi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, določeno s Sklepom Sveta (Euratom) 2021/281 (36) z dne 22. februarja 2021 o spremembi Odločbe 2007/198/Euratom o ustanovitvi Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije, ki dovoljuje uporabo letnih obrokov. Organizacija ITER je bila ustanovljena za upravljanje naprav ITER in spodbujanje njihovega izkoriščanja, krepitev javnega razumevanja in sprejemanja fuzijske energije ter izvajanje vseh drugih dejavnosti, ki so potrebne za doseganje njenega namena. ITER vključuje EU skupaj z različnimi drugimi državami.
EKSRP
To so pravne obveznosti, k plačilu katerih se je EU zavezala ob sprejetju programa EKSRP, ki zajema obdobje 2014–2022 v skladu z Uredbo (EU) 2020/2220 Evropskega parlamenta in Sveta (37). Sklep Komisije o sprejetju operativnega programa predstavlja sklep o financiranju v smislu člena 110 finančne uredbe in po uradnem obvestilu zadevni državi članici pravno obveznost v smislu navedene uredbe.
Vesoljska programa
Vesoljski program vključuje naslednje elemente: sistem Galileo, skupno evropsko geostacionarno navigacijsko storitev (EGNOS), program Copernicus, vladne satelitske komunikacije in spremljanje razmer v vesolju. Najpomembnejša sta sistem Galileo, ki razvija globalni satelitski navigacijski sistem, in program Copernicus, ki se nanaša na evropski program za opazovanje Zemlje. Te obveznosti so prevzete do leta 2027. Komisija je na podlagi Uredbe (EU) 2021/696 Evropskega parlamenta in Sveta (38) podpisala sporazume o prenosu pooblastil z Evropsko vesoljsko agencijo (ESA), organizacijo EUMETSAT in Evropskim centrom za srednjeročno napovedovanje vremena. Uporabo letnih obrokov dovoljuje člen 11(6) Uredbe (EU) 2021/696.
Sporazumi o ribolovu
To so obveznosti, prevzete s tretjimi državami za ukrepe v okviru mednarodnih sporazumov o ribolovu do leta 2026. Prevzete obveznosti temeljijo na sklepih Sveta za posamezno tretjo državo (npr. sporazum med EU in Republiko Sejšeli ter njegov Protokol o izvajanju; UL L 60, 28.2.2020) ter se obravnavajo kot posebne mednarodne pogodbe z večletnimi pravicami in obveznostmi.
Obzorje Evropa
To so zneski prevzetih obveznosti za program Obzorje Evropa za dejavnosti na začetku in koncu dobavne verige za različne komponente vesoljskih programov. Te obveznosti so prevzete do leta 2027. Komisija je na podlagi Uredbe (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta (39) podpisala sporazum o prenosu pooblastil z Evropsko vesoljsko agencijo (ESA) in še enega z Agencijo Evropske unije za vesoljski program (EUSPA). Uporabo letnih obrokov dovoljuje člen 12(8) Uredbe (EU) 2021/695.
Euratom
EUROfusion (evropski konzorcij za razvoj fuzijske energije) je konzorcij imenovanih upravičenih laboratorijev in inštitutov EU, poslanstvo katerega je tlakovati pot reaktorjem za fuzijsko energijo. V ta namen konzorcij financira raziskave svojih 30 članov na podlagi „evropskega načrta za uresničitev fuzijske energije“ kot skupnega programa znotraj evropskega partnerstva, ki ga sofinancira Euratom. Pravna podlaga je Uredba Sveta (Euratom) 2021/765 (40) z dne 10. maja 2021 o vzpostavitvi Programa za raziskave in usposabljanje Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom) za obdobje 2021–2025, ki dopolnjuje okvirni program za raziskave in inovacije Obzorje Evropa, ki uporabo letnega obroka določa v členu 4.
Rezerva za prilagoditev na brexit
Rezerva za prilagoditev na brexit je namenjena odpravi gospodarskih in socialnih posledic izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije (EU) februarja 2020. Rezerva je bila vzpostavljena z Uredbo (EU) 2021/1755 Evropskega parlamenta in Sveta (41). Razkriti znesek predstavlja pravne obveznosti, ki jih je še treba izvesti kot del ukrepov, ki jih podpira rezerva za prilagoditev na brexit. Tu je razkrit le del pravnih obveznosti, za katere še niso prevzete proračunske obveznosti.
Instrument za povezovanje Evrope (IPE)
Instrument za povezovanje Evrope zagotavlja finančno pomoč za vseevropska omrežja, da se podprejo projekti skupnega interesa v sektorjih prometne, telekomunikacijske in energetske infrastrukture. Pravne obveznosti za instrument za povezovanje Evrope zajemajo obdobje od leta 2014 do leta 2024 na področju prometa in do 31. decembra 2025 na področju energije. Pravna podlaga za te obveznosti je Uredba (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope, spremembi Uredbe (EU) št. 913/2010 in razveljavitvi uredb (ES) št. 680/2007 in (ES) št. 67/2010 (UL L 348, 20.12.2013), ki v členu 19 določa uporabo letnih obrokov. Ob koncu leta 2021 so za vse pravne obveznosti v celoti prevzete proračunske obveznosti.
Obveznosti iz poslovnega najema
Minimalni zneski, ki jih je treba v skladu s povezanimi pogodbami plačati v preostalem obdobju veljavnosti teh pogodb o najemu, so naslednji:
(v milijonih EUR) |
||||
|
Najmanjše najemnine |
|||
< 1 leto |
1–5 let |
> 5 let |
Skupaj |
|
Zgradbe |
414 |
953 |
1 074 |
2 442 |
Informacijski materiali in druga oprema |
14 |
27 |
9 |
50 |
Skupaj |
428 |
980 |
1 083 |
2 492 |
Marca 2019 je bil v okviru uradnega obvestila Združenega kraljestva o njegovi nameri, da izstopi iz EU, in zaradi Uredbe (EU) 2018/1718 Evropskega parlamenta in Sveta (42) z dne 14. novembra 2018 o spremembi Uredbe (ES) št. 726/2004 sedež Evropske agencije za zdravila (v nadaljnjem besedilu: EMA) premeščen iz Londona v Amsterdam. Agencija je 2. julija 2019 dosegla dogovor z najemodajalcem in od takrat svoje prostore oddaja naprej podnajemniku pod pogoji, ki so enaki pogojem njenega najema, vključno s trajanjem podnajema, ki bo trajal do izteka najemne pogodbe EMA junija 2039.
Zneski, razkriti v zgornji razpredelnici, vključujejo 383 milijonov EUR, ki jih je še treba plačati na podlagi najemne pogodbe. Po pričakovanju naj bi se enak znesek plačil prejel od podnajemnika v skladu s podnajemno pogodbo, ki je ni mogoče preklicati.
Druge pogodbene obveznosti
V tej postavki razkriti zneski ustrezajo prevzetim obveznostim, ki jih je treba še plačati v obdobju veljavnosti pogodb. Največji vključeni znesek v tej postavki se nanaša na gradbeno pogodbo (JMO2) Komisije v Luxembourgu (393 milijonov EUR).
6. OBVLADOVANJE FINANČNIH TVEGANJ
V nadaljevanju opisana razkritja glede obvladovanja finančnih tveganj EU se nanašajo na:
— |
najemanje in dajanje posojil za finančno pomoč, ki jih je Komisija izvedla s pomočjo instrumenta NextGenerationEU, EMFS, plačilnobilančnih posojil, makrofinančne pomoči, instrumenta SURE in dejavnosti Euratoma; |
— |
zakladniško poslovanje Komisije za izvrševanje proračuna EU, vključno s pobiranjem glob; |
— |
sredstva v skupnem skladu za rezervacije za proračunska jamstva in ESPJ v likvidaciji; |
— |
finančne instrumente, ki se financirajo iz proračuna EU ter |
— |
programe proračunskega jamstva EU. |
Komisija je na začetku izvajanja instrumenta NextGenerationEU v letu 2021 imenovala vodjo za obvladovanje tveganja, določila ustrezno strukturo upravljanja in sprejela politiko tveganja, ki zajema dejavnosti instrumenta NextGenerationEU.
6.1 VRSTE TVEGANJ
Tržno tveganje je tveganje nihanja poštene vrednosti ali prihodnjih denarnih tokov finančnega instrumenta zaradi sprememb tržnih cen. Pomeni ne le tveganje za izgubo, ampak tudi možnost za dobiček. Obsega valutno tveganje, obrestno tveganje in tveganje spremembe drugih cen (kot je kapitalsko tveganje):
— |
valutno tveganje je tveganje, da bodo na posle EU ali vrednost njenih naložb vplivale spremembe deviznih tečajev. To tveganje izhaja iz spremembe cene ene valute v razmerju do druge; |
— |
obrestno tveganje je možnost zmanjšanja vrednosti vrednostnega papirja, zlasti obveznice, zaradi povišanja obrestnih mer. Višje obrestne mere na splošno povzročijo znižanje cen obveznic s fiksno obrestno mero in obratno ter |
— |
tveganje spremembe drugih cen je tveganje, da bo poštena vrednost ali prihodnji denarni tokovi finančnega instrumenta nihali zaradi sprememb tržnih cen (brez sprememb, povezanih s tveganjem obrestne mere ali valutnim tveganjem), ne glede na to, ali so te spremembe posledica dejavnikov, ki so značilni za posamezni finančni instrument ali njegovega izdajatelja, ali dejavnikov, ki vplivajo na vse podobne finančne instrumente, s katerimi se trguje na trgu. |
Kreditno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi neplačila posojila ali druge kreditne linije (glavnice ali obresti ali obojega) s strani dolžnika/posojilojemalca ali zaradi druge neizpolnitve pogodbenih obveznosti. Kot dogodek neizpolnjevanja obveznosti štejejo zamude pri plačilu, prerazporeditev odplačil posojilojemalca in stečaj.
Likvidnostno tveganje je tveganje, da bo subjekt EU naletel na težave pri izpolnjevanju obvez, povezanih s finančnimi obveznostmi, ki so poravnane z izročitvijo denarja ali drugega finančnega sredstva.
6.2 STRATEGIJE OBVLADOVANJA TVEGANJ
Merjenje finančnih instrumentov
Naslednje kategorije finančnih sredstev in obveznosti se ne merijo po pošteni vrednosti: denarna sredstva in njihovi ustrezniki, posojila, menjalne terjatve, razen terjatev iz pogodbe o finančnem jamstvu, kadar so razvrščene kot finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja, najeta posojila, pogodbe o finančnem jamstvu in druge finančne obveznosti, ki se merijo po odplačni vrednosti. Knjigovodska vrednost teh finančnih sredstev in obveznosti se šteje za razumen približek njihove poštene vrednosti.
Najemanje in dajanje posojil za finančno pomoč
EU izvaja posle najemanja in dajanja posojil v skladu z ustreznimi uredbami Sveta, sklepi Sveta in Evropskega parlamenta, po potrebi pa tudi notranjimi smernicami. Pisna navodila za postopke, ki veljajo za posebna področja, kot so najemanje in dajanje posojil, so razvile ustrezne poslovne enote, ki jih tudi uporabljajo. Dajanje posojil, razen v okviru instrumenta NextGenerationEU, se financira z „vzajemnimi posli“ najemanja posojil, ki torej ne ustvarjajo odprtih obrestnih ali valutnih pozicij.
Za posojila, zagotovljena v okviru instrumenta NextGenerationEU, ne velja vzajemen pristop, kot pri drugih instrumentih za finančno pomoč. Namesto tega je bila za instrument NextGenerationEU razvita diverzificirana in združena strategija financiranja, ki združuje širok nabor instrumentov financiranja. Za diverzificirano združeno strategijo sta bila potrebna razvoj in izvajanje smernic za učinkovito obvladovanje tveganja in postopkov za instrument NextGenerationEU, ki dejavno obravnavajo povezana tveganja na dnevni ravni.
Zakladnica
Pravila in načela vodenja zakladniškega poslovanja Komisije so določena v Uredbi Sveta (EU, Euratom) št. 609/2014 (kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (EU, Euratom) 2016/804 (43)) ter v finančni uredbi in njenih pravilih uporabe.
Na podlagi zgornjih uredb se uporabljajo naslednja glavna načela:
— |
lastna sredstva plačajo države članice na račune, ki so bili v ta namen odprti v imenu Komisije pri zakladnici ali nacionalni centralni banki. Komisija lahko črpa sredstva z zgornjih računov samo za kritje svojih denarnih potreb; |
— |
lastna sredstva plačajo države članice v svojih nacionalnih valutah, medtem ko so plačila Komisije večinoma izražena v eurih; |
— |
stanje na bančnih računih, odprtih v imenu Komisije, ne sme biti negativno. Ta omejitev ne velja za račune lastnih sredstev Komisije v primeru neplačil v zvezi s posojili, najetimi ali zajamčenimi v skladu z uredbami ali sklepi Sveta EU, in pod določenimi pogoji, če so potrebe po denarnih sredstvih večje od zneska denarnih sredstev na teh računih, ter |
— |
sredstva na bančnih računih, ki so v drugih valutah kot v eurih, se bodisi uporabljajo za plačila v istih valutah ali so periodično pretvorjena v eure. |
Poleg računov lastnih sredstev ima Komisija tudi druge bančne račune, odprte pri centralnih in poslovnih bankah z namenom izvrševanja plačil in prejemanja prejemkov, ki niso prispevki držav članic v proračun.
Zakladniško in plačilno poslovanje sta visoko avtomatizirana in temeljita na sodobnih informacijskih sistemih. Za zagotovitev varnosti sistemov in delitve nalog v skladu s finančno uredbo, standardi notranje kontrole Komisije in revizijskimi načeli se uporabljajo posebni postopki.
Upravljanje zakladniškega in plačilnega poslovanja Komisije je urejeno s sklopom pisnih smernic in postopkov, da se omejita poslovno in finančno tveganje ter zagotovi primerna raven kontrole. Te smernice in postopki urejajo različna področja poslovanja (na primer izvrševanje plačil in upravljanje denarnih sredstev, napovedovanje denarnih tokov, neprekinjeno poslovanje ipd.), njihovo upoštevanje pa se redno preverja.
Globe
Začasno plačane globe: vloge
Zneski, prejeti pred letom 2010, ostanejo na bančnih računih pri bankah, ki so bile izbrane posebej za depozite začasno plačanih glob. Te banke so izbrane v skladu z razpisnimi postopki, določenimi v finančni uredbi. Nalaganje sredstev pri določenih bankah se določi na podlagi notranje strategije obvladovanja tveganj, v kateri so opredeljeni bonitetne zahteve in znesek sredstev, ki jih je mogoče naložiti sorazmerno z lastniškim kapitalom nasprotne stranke. Opredelijo in ocenijo se finančna in poslovna tveganja, upoštevanje notranjih strategij in postopkov pa se redno preverja.
Začasno plačane globe: portfelj sklada BUFI
Od leta 2010 se zneski naloženih in začasno plačanih glob vlagajo v posebej za ta namen vzpostavljen portfelj sklada BUFI. Glavna cilja portfelja sta zmanjšanje tveganj, povezanih s finančnimi trgi, in enaka obravnava vseh subjektov z uporabo zajamčenega donosa, izračunanega na enaki osnovi kot za nominalni znesek glob. Vendar je zajamčeni donos, ki se uporablja za subjekte, ki jim je bila naložena globa pred začetkom veljavnosti nove finančne uredbe avgusta 2018, določen na najnižjo vrednost, tj. nič. Sredstva iz naslova začasno plačanih glob upravlja Komisija v skladu z notranjimi smernicami za upravljanje sredstev. Navodila za postopke, ki veljajo za posebna področja, kot je upravljanje zakladnice, so razvile ustrezne poslovne enote, ki jih tudi uporabljajo. Finančna in poslovna tveganja se opredelijo in ocenijo, upoštevanje notranjih smernic in postopkov pa se redno preverja.
Cilj dejavnosti upravljanja sredstev so take naložbe glob, začasno plačanih Komisiji, da:
— |
se zagotovi, da so sredstva po potrebi zlahka na razpolago, hkrati pa |
— |
se v normalnih razmerah dosega donos, ki je v povprečju v skladu z referenčnim donosom sklada BUFI, zmanjšanem za nastale stroške, ob ohranitvi nominalnega zneska glob. |
Naložbe so v osnovi omejene na naslednji kategoriji: vezane vloge pri centralnih bankah držav članic in njihovih agencijah za upravljanje državnega dolga, bankah, ki so v celoti v državni lasti ali zanje država v celoti jamči, ali nadnacionalnih institucijah ter obveznice, zakladne menice in potrdila o vlogah, ki so jih izdale bodisi državne bodisi nadnacionalne institucije.
Prejeta finančna jamstva
Komisija ima znatne zneske jamstev, ki so jih izdale finančne institucije, v zvezi z globami, ki jih je naložila družbam za kršitve pravil konkurence EU (glej pojasnilo 2.6.1.3). Ta jamstva zagotovijo oglobljene družbe namesto začasnega plačila globe. Jamstva se upravljajo v skladu z notranjo strategijo obvladovanja tveganj. Opredelijo in ocenijo se finančna in poslovna tveganja, upoštevanje notranjih strategij in postopkov pa se redno preverja.
Programi proračunskega jamstva EU
V naslov X finančne uredbe so vključena številna varovala za zaščito proračuna EU pred finančnimi tveganji, ustvarjenimi z uporabo proračunskih jamstev. Razvrstiti jih je mogoče v štiri glavne kategorije:
1. Ukrepi za omejitev zneska pogojnih obveznosti
Prvič, znesek jamstva EU je praviloma jasno omejen. V skladu s finančno uredbo finančna obveznost in skupna neto plačila iz proračuna ne smejo presegati zneska proračunskega jamstva, odobrenega v temeljnem aktu. Pogojna obveznost, nastala zaradi proračunskega jamstva, lahko presega finančna sredstva, namenjena kritju finančne obveznosti EU, samo, če je tako določeno v temeljnem aktu in pod specifičnimi pogoji iz temeljnega akta.
Drugič, želeni profil tveganja operacij/finančnih produktov, za katere jamči EU, se določi, kolikor je mogoče, predhodno, tj. ob podpisu sporazumov o jamstvu.
2. Ukrepi v zvezi z izborom izvajalskih partnerjev
Programi proračunskega jamstva se izvajajo z zanesljivimi, s stebrno oceno ocenjenimi partnerji. S tem se med drugim zagotavlja zanesljivost računovodskih sistemov, sistemov upravljanja financ in sistemov obvladovanja tveganj teh izvajalskih partnerjev. Poleg tega morajo ti izvajalski partnerji nameniti lastne vire, kar pripelje do nadaljnjega usklajevanja interesov z Unijo.
3. Ukrepi za zagotovitev ustrezne predhodne proračunske zmogljivosti za kritje unovčitev jamstev
Programi proračunskega jamstva so podprti z rezervacijami, ki se hranijo na varnem v skupnem skladu za rezervacije. Stopnja rezervacij je določena v osnovnem aktu vsakega programa na taki ravni, ki omogoča programsko oblikovanje proračunskih odobritev za oblikovanje rezervacije, ki bi omogočila pokritje izgub brez proračunskih motenj. Oblikovanje rezervacije zato zadostuje za reševanje pričakovanih in do določene ravni tudi nepričakovanih izgub teh proračunskih jamstev.
Pozneje bo Komisija (letno) zagotovila, da je znesek oblikovanih rezervacij skladen s stopnjo rezervacij, kot je določeno v osnovnem aktu in kot je v skladu z načeli finančne uredbe ter s finančnim načrtovanjem.
4. Ukrepi za obravnavanje iztrženih izgub, ki presegajo predhodno oceno
Finančna uredba uvaja dva pragova zgodnjega opozarjanja (tj. kadar ostaja na voljo 50-odstotni in 30-odstotni cilj oblikovanih rezervacij). Navedena pragova opozarjanja Komisiji omogočata, da predvidi morebitno izčrpanje oblikovanih rezervacij pred iztekom jamstva in oceni, ali lahko izjemoma predlaga oblikovanje dodatnih rezervacij.
Poleg tega se ustreznost stopnje rezervacij redno pregleduje (najmanj vsaka tri leta). Ta pregled zagotavlja ustreznost stopnje rezervacij glede na dejanski profil tveganja neporavnanih obveznosti.
Če je potrebno oblikovanje dodatnih rezervacij, obstajajo postopki, s katerimi se zagotavljata zadostna likvidnost (prenos med oddelki skupnega sklada za rezervacije in uporabo likvidnostne rezerve osrednje zakladnice) in razpoložljivost manevrskega prostora na področju proračuna (odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil).
Poleg tega je bil v letu 2020 pod vodstvom komisarja za proračun ustanovljen usmerjevalni odbor za pogojne obveznosti, ki izhajajo iz proračunskih jamstev. Ta posreduje v zadevah, ki zajemajo proračunska jamstva in finančno pomoč, ki ustvarja pogojne obveznosti za proračun zaradi izvajanja naslova X finančne uredbe, vključno s tistimi določbami, ki so določene v notranjih pravilih o izvajanju splošnega proračuna Unije. To vključuje okvir obvladovanja tveganj, ustrezne skupne horizontalne določbe standardnih sporazumov in celovito poročanje za določitev skupnih zahtev za trajnostno upravljanje pogojnih obveznosti.
Skupni sklad za rezervacije
S sklepom Komisije C(2020) 1896 z dne 25. marca 2020 o smernicah za upravljanje sredstev skupnega sklada za rezervacije (smernice za upravljanje sredstev) so se odgovornosti in naloge finančnega upravitelja skupnega sklada za rezervacije prenesle na generalnega direktorja Generalnega direktorata za proračun (GD BUDG). Skupni sklad za rezervacije je ločen od drugih portfeljev, ki jih upravlja GD BUDG. Sklad ne obstaja kot ločen pravni subjekt.
Skupni sklad za rezervacije se upravlja v skladu s smernicami za upravljanje sredstev. Cilj je zagotoviti potrebno likvidnost za popolno in takojšnje kritje vseh zahtevanih odlivov, kot so unovčitve jamstev, ter ohranitev kapitala v naložbenem obdobju sklada z visoko stopnjo zaupanja.
Za dosego splošnega cilja, opisanega zgoraj, finančni upravitelj skupnega sklada za rezervacije upravlja sredstva v skladu s pravili skrbnega in varnega poslovanja, načeli dobrega finančnega poslovodenja ter pravili in postopki, ki jih določi računovodja Komisije. Pisna navodila za postopke, ki veljajo za posebna področja, kot je upravljanje zakladnice, so razvile ustrezne poslovne enote, ki jih tudi uporabljajo. Finančna in poslovna tveganja se opredelijo in ocenijo, upoštevanje notranjih smernic in postopkov pa se redno preverja.
Portfelj skupnega sklada za rezervacije se oblikuje tako, da se zagotovi visoka stopnja razpršenosti po skupinah dovoljenih sredstev, geografskimi območji, izdajatelji in roki zapadlosti, da je mogoče obvladovati nihanja v vrednosti portfelja.
V smernicah o upravljanju sredstev ter strategiji za obvladovanje tveganj in naložbeni strategiji so opredeljene nekatere omejitve za omejitev izpostavljenosti portfelja, ki je omejen na naložbeni razred (razen pri izpostavljenostih do držav članic EU), kreditnemu tveganju.
Ker je edina nasprotna stranka za vse neporavnane valutne nestandardizirane terminske posle na dan 31. decembra 2021 banka Banque de France, se po tem datumu ne vzpostavljajo izboljšave kreditne kakovosti, kot so zavarovanje s premoženjem, sporazumi o pobotu ali jamstva. Največja izpostavljenost kreditnemu tveganju valutnih izvedenih finančnih instrumentov s pozitivno pošteno vrednostjo ob koncu poročevalskega obdobja je enaka knjigovodski vrednosti v bilanci stanja.
Programi finančnih instrumentov
Izvrševanje proračuna EU je že več let odvisno od uporabe programov finančnih instrumentov. Za več informacij o zadevnih zneskih glej pojasnilo 2.4.2.
Večini finančnih instrumentov je skupno dejstvo, da je izvrševanje preneseno bodisi na skupino EIB (vključno z EIS) bodisi na druge finančne institucije na podlagi sporazuma med Komisijo in finančno institucijo. Sporazumi, podpisani s temi finančnimi institucijami, vključujejo stroge pogoje in obveznosti za posrednike, da se zagotovi, da se denarna sredstva EU pravilno upravljajo in da se o njih ustrezno poroča. Ob prevzemu obveznosti za finančni prispevek za enega od instrumentov se sredstva prenesejo na bančni račun, ustvarjen posebej za ta namen, ki ga finančna institucija odpre na svoje ime, vendar za račun Komisije (tj. fiduciarni račun). Finančna institucija lahko, glede na to, za kakšen instrument gre, sredstva na tem fiduciarnem računu uporabi za dajanje posojil, izdajanje dolžniških instrumentov, vlaganje v lastniške instrumente ali pokritje unovčitev jamstev. Prihodki od finančnih instrumentov se morajo praviloma vrniti v proračun EU.
Tveganje v zvezi s temi finančnimi instrumenti je omejeno na zgornjo mejo, kakor je navedeno v sporazumih v zvezi s temi instrumenti, tj. na proračunski znesek, določen za zadevni instrument. Ker Komisija pogosto prevzema tranšo „prve izgube portfelja“ in ker naj bi se z instrumenti financirali bolj tvegani upravičenci (ki imajo težave s pridobivanjem financiranja od komercialnih posojilodajalcev), je zato verjetno, da bo proračun EU utrpel nekaj izgub.
6.3 VALUTNO TVEGANJE
Valutno tveganje na dan 31. decembra 2021
Izpostavljenost EU valutnemu tveganju ob koncu leta v zvezi s finančnimi instrumenti – neto pozicija
(v milijonih EUR) |
|||||||||
|
31.12.2021 |
||||||||
USD |
GBP |
PLN |
SEK |
Drugo |
EUR |
Skupaj |
|||
Finančna sredstva |
|
|
|
|
|
|
|
||
Finančna sredstva po odplačni vrednosti (5) |
63 |
18 |
— |
— |
7 |
88 |
176 |
||
Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj |
|
|
|
|
|
|
|
||
|
934 |
51 |
— |
23 |
75 |
23 141 |
24 223 |
||
|
(646) |
— |
— |
— |
— |
1 474 |
828 |
||
Terjatve (6) |
109 |
98 |
108 |
4 |
88 |
7 372 |
7 780 |
||
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki |
85 |
24 |
1 014 |
591 |
1 692 |
41 455 |
44 860 |
||
|
545 |
192 |
1 121 |
618 |
1 862 |
73 529 |
77 866 |
||
Finančne obveznosti |
|
|
|
|
|
|
|
||
Obveznosti iz finančnih jamstev |
(1 047 ) |
(0) |
(62) |
(19) |
(248) |
(6 418 ) |
(7 794 ) |
||
Finančne obveznosti po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj |
(1) |
— |
— |
— |
(4) |
— |
(5) |
||
|
(1 048 ) |
(0) |
(62) |
(19) |
(251) |
(6 418 ) |
(7 798 ) |
||
Skupaj |
(503) |
192 |
1 059 |
599 |
1 611 |
67 111 |
70 068 |
Če bi se euro v primerjavi z drugimi valutami okrepil za 10 %, bi to imelo naslednji učinek:
(v milijonih EUR) |
||||
|
2021 |
|||
USD |
GBP |
PLN |
SEK |
|
Poslovni izid |
46 |
(17) |
(96) |
(54) |
Če bi vrednost eura v primerjavi s temi valutami padla za 10 %, bi to imelo naslednji učinek:
(v milijonih EUR) |
||||
|
2021 |
|||
USD |
GBP |
PLN |
SEK |
|
Poslovni izid |
(56) |
21 |
118 |
67 |
Najemanje in dajanje posojil za instrument NextGenerationEU in finančno pomoč
Finančna sredstva in obveznosti so trenutno izražena samo v eurih, zato EU v teh primerih ni izpostavljena valutnemu tveganju.
Zakladnica
Lastna sredstva, ki jih plačajo države članice v drugih valutah, ne v eurih, se hranijo na računih lastnih sredstev v skladu z Uredbo Sveta (EU, Euratom) št. 609/2014 (kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (EU, Euratom) 2016/804). V eure se pretvorijo, ko se potrebujejo za izvrševanje plačil. Postopki, ki se uporabljajo za upravljanje teh sredstev, so določeni v zgoraj navedeni uredbi. V omejenem številu primerov se ta sredstva neposredno uporabijo za izvedbo plačil v isti valuti.
Komisija ima pri poslovnih bankah odprtih več računov v drugih valutah EU kot v eurih, tudi v USD, GBP in CHF, za namene izvedbe plačil, izraženih v teh valutah. Ti računi se polnijo glede na število plačil, ki jih je treba izvesti, in zato stanje na teh računih ne pomeni izpostavljenosti valutnemu tveganju.
Ko se razni prejemki (razen lastnih sredstev) prejmejo v drugih valutah, ne v eurih, se bodisi prenesejo na račune Komisije, ki se vodijo v isti valuti, če so potrebni za kritje izvrševanja plačil, bodisi pretvorijo v eure in prenesejo na račune, ki se vodijo v eurih. Računi izločenih sredstev, ki se vodijo v drugih valutah, ne v eurih, se polnijo glede na ocenjene kratkoročne lokalne plačilne potrebe v isti valuti. Stanje na teh računih se vzdržuje v okviru njihovih ustreznih zgornjih meja.
Globe
Vse globe se naložijo, plačajo ali začasno krijejo v eurih in zato ne predstavljajo valutnega tveganja, če so v skladu BUFI.
Proračunska jamstva
Proračunska jamstva so praviloma razširjena z najvišjo mejo, določeno v eurih. Vendar so lahko nekatere zadevne operacije izražene v drugih valutah (USD ali drugih lokalnih valutah).
Valutno tveganje je del premislekov, ki se upoštevajo ob določitvi potreb po oblikovanju rezervacij.
Skupni sklad za rezervacije
Skupni sklad za rezervacije zdaj posluje v eurih in ameriških dolarjih. Valutno tveganje se upravlja s sklenitvijo pogodb o izvedenih finančnih instrumentih (valutne nestandardizirane terminske pogodbe), s katerimi je tržna vrednost naložbenega portfelja v ameriških dolarjih zavarovana pred tveganji. Najvišja nezavarovana valutna izpostavljenost je omejena na 1 % vrednosti celotnega portfelja v okviru referenčne in letne strateške dodelitve. Zato bi premik tržne vrednosti naložb v ameriških dolarjih navzgor ali navzdol za več ali manj kot 1-odstotno mejo sprožil posel za uravnoteženje (nova nestandardizirana terminska pogodba v isti ali nasprotni smeri), s katerim bi se ustrezno prilagodila ali obrnila zavarovana pozicija.
Posojila, ki jih prevzame EU s subrogacijo zaradi unovčitve jamstev iz sklada zaradi neplačil s strani upravičenca do posojila (glej pojasnilo 2.4.1.2), so vezana na svojo prvotno valuto in zato izpostavljajo EU valutnemu tveganju. Zaradi negotovosti v zvezi s časom odplačila dolga se za prenesena posojila ne izvajajo nobene dejavnosti za izravnavanje valutnih nihanj (t. i. varovanje pred tveganji).
Valutno tveganje na dan 31. decembra 2020
Izpostavljenost EU valutnemu tveganju ob koncu leta v zvezi s finančnimi instrumenti – neto pozicija
(v milijonih EUR) |
|||||||
|
31.12.2020 |
||||||
USD |
GBP |
DKK |
SEK |
EUR |
Drugo |
Skupaj |
|
Finančna sredstva |
|
|
|
|
|
|
|
Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva |
593 |
42 |
15 |
14 |
18 904 |
20 |
19 587 |
Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja |
(417) |
— |
— |
— |
616 |
— |
199 |
Posojila (44) |
21 |
40 |
— |
— |
46 |
9 |
116 |
Terjatve in izterljivi zneski |
22 |
1 208 |
116 |
176 |
72 233 |
738 |
74 493 |
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki |
115 |
64 |
178 |
367 |
14 429 |
1 589 |
16 742 |
|
334 |
1 353 |
310 |
557 |
106 228 |
2 356 |
111 137 |
Finančne obveznosti |
|
|
|
|
|
|
|
Finančne obveznosti po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja |
— |
— |
— |
— |
(1) |
(4) |
(4) |
Obveznosti iz poslovanja |
(3) |
(0) |
(19) |
(1) |
(32 366 ) |
(19) |
(32 408 ) |
|
(3) |
(0) |
(19) |
(1) |
(32 367 ) |
(22) |
(32 412 ) |
Skupaj |
331 |
1 353 |
291 |
556 |
73 861 |
2 333 |
78 725 |
Če bi se euro v primerjavi z drugimi valutami okrepil za 10 %, bi to imelo naslednji učinek:
(v milijonih EUR) |
||||
|
2020 |
|||
USD |
GBP |
DKK |
SEK |
|
Poslovni izid |
(13) |
(119) |
(27) |
(49) |
Čista sredstva |
(17) |
(4) |
(1) |
(1) |
Če bi vrednost eura v primerjavi s temi valutami padla za 10 %, bi to imelo naslednji učinek:
(v milijonih EUR) |
||||
|
2020 |
|||
USD |
GBP |
DKK |
SEK |
|
Poslovni izid |
16 |
146 |
33 |
60 |
Čista sredstva |
21 |
5 |
2 |
2 |
6.4 OBRESTNO TVEGANJE
Naslednja razpredelnica prikazuje občutljivost obrestne mere dolžniških vrednostnih papirjev ob predpostavki mogoče spremembe obrestnih mer za +/–100 bazičnih točk (1 %).
(v milijonih EUR) |
||
|
Povečanje (+) / zmanjšanje (–) v bazičnih točkah |
Poslovni izid |
2021: Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj |
+100 |
(622) |
-100 |
660 |
|
2020: Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva |
+100 |
(479) |
-100 |
513 |
Občutljivost na spremembe obrestnih mer določenega portfelja instrumentov denarnega trga in obveznic se poveča z njegovim trajanjem. Trajanje portfeljev glavnih sredstev, ki jih upravlja Komisija, je opisano v nadaljevanju.
Najemanje in dajanje posojil za instrument NextGenerationEU in finančno pomoč
EU ima zaradi narave svojega najemanja in dajanja posojil veliko sredstev in obveznosti, ki se obrestujejo. Vendar za instrumente finančne pomoči brez instrumenta NextGenerationEU ni obrestnega tveganja, ker se najeta posojila izravnajo z danimi posojili z enakovrednimi pogoji („vzajemni“ posli).
Pri instrumentu NextGenerationEU se ne uporablja strog vzajemen pristop, zato je treba obrestno tveganje kriti z izvajanjem postopkov in mehanizmov, ki zmanjšujejo obrestno tveganje. Osnovno načelo, na katerem temelji diverzificirana strategija financiranja instrumenta NextGenerationEU, je pregledna dodelitev stroškov financiranja in vseh drugih stroškov v zvezi z instrumentom NextGenerationEU upravičencem (do posojil) in proračunu EU (za nepovratno podporo). Program instrumenta NextGenerationEU temelji na načelih povračila celotnih stroškov in nedobičkonosnega delovanja. Zato EU prenese financiranje, ki ga pridobi na trgu, na stroškovno najučinkovitejši in najpravičnejši način na podlagi dnevnih izračunov obresti. Z navedenim se zagotavlja, da države članice krijejo vse stroške v zvezi s posojilom, ki so nastali Uniji.
Instrument NextGenerationEU poseduje denarna sredstva za ohranjanje opredeljene varnostne rezerve kot dela diverzificirane strategije financiranja, hkrati pa preprečuje morebitna presežna stanja. Denarna sredstva instrumenta NextGenerationEU so v Evropski centralni banki. Na podlagi medsebojnega dogovora veljajo za neporavnano stanje denarnih sredstev, ki presega 20 milijard EUR, negativne obresti po obrestni meri za vloge pri ECB, ki je v letu 2021 znašala -0,5 %. Denarna sredstva instrumenta NextGenerationEU so v ECB.
Zakladnica
Komisija razen najemanja posojil v zvezi s programom instrumenta NextGenerationEU ne najema posojil za financiranje svojih odhodkov iz poslovanja. Poleg obrestne izpostavljenosti instrumenta NextGenerationEU se obresti izračunajo od sredstev, ki jih ima na različnih bančnih računih. Komisija je zato uvedla ukrepe, ki zagotavljajo, da obresti (pozitivne ali negativne), ki se obračunajo na njenih bančnih računih, odražajo vsakokratne tržne obrestne mere ter njihova morebitna nihanja.
Računi, odprti pri zakladnicah držav članic za prejemke lastnih sredstev, se ne obrestujejo in so brez stroškov. Računi pri nacionalnih centralnih bankah (lastna sredstva in drugo) se lahko plačajo po uradnih tarifah, ki jih uporabljajo posamezne institucije. Glede na trenutno okolje negativnih obresti so lahko nekatera plačila, ki se uporabljajo za te račune, trenutno negativna. Vzpostavljeni so postopki za upravljanje likvidnosti, da se čim bolj zmanjšajo stanja na teh računih, v skladu s pogoji bank pa se spoštujejo ustrezne zgornje meje. Računi lastnih sredstev so zaščiteni pred kakršnim koli vplivom negativnih obresti v skladu z Uredbo Sveta (EU, Euratom) št. 609/2014 (kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (EU, Euratom) 2016/804).
Stanje vlog čez noč na računih poslovnih bank se dnevno obrestuje. Obrestovanje stanj na teh računih temelji na spremenljivih tržnih obrestnih merah, ki se jim doda pogodbeni pribitek (pozitiven ali negativen). Obrestne mere, ki jih uporabljajo poslovne banke, so za operativna stanja do določene zgornje meje praviloma določene na najnižjo vrednost, tj. nič.
Globe
Začasno plačane globe so vložene v portfelj instrumentov denarnega trga in dolgoročnih obveznic s povprečnim trajanjem portfelja 1,75 leta.
Skupni sklad za rezervacije
Sredstva v skupnem skladu za rezervacije so vložena v portfelj instrumentov denarnega trga in dolgoročnih obveznic s skupnim povprečnim trajanjem portfelja 3,10 leta.
ESPJ v likvidaciji
Zneski ESPJ v likvidaciji so vloženi v portfelj instrumentov denarnega trga in dolgoročnih obveznic s povprečnim trajanjem portfelja 3,24 leta.
6.5 KREDITNO TVEGANJE
Kreditno tveganje na dan 31. decembra 2021
Najvišja izpostavljenost kreditnemu tveganju
(v milijonih EUR) |
|
|
31.12.2021 |
Finančna sredstva |
|
Posojila |
163 568 |
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki |
44 860 |
Menjalne terjatve (45) |
7 780 |
Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj – dolžniški vrednostni papirji |
19 326 |
Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj – izvedeni finančni instrumenti |
828 |
Dana jamstva |
|
Pogodbe o finančnem jamstvu |
55 267 |
Skupaj na dan 31.12.2021 |
291 628 |
Posojilo: kreditna kakovost
(v milijonih EUR) |
|||||
|
31.12.2021 |
||||
1. stopnja |
2. stopnja |
3. stopnja |
Kupljena ali izdana (ustvarjena) sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo |
Skupaj |
|
Bonitetna ocena |
|
|
|
|
|
Prvi razred in visoka kakovost |
10 379 |
— |
— |
— |
10 379 |
Zgornji srednji razred |
58 991 |
— |
— |
— |
58 991 |
Nižji srednji razred |
79 672 |
— |
— |
— |
79 672 |
Špekulativni razred (vključno z neplačili) |
8 819 |
5 965 |
29 |
48 |
14 860 |
Bruto knjigovodska vrednost |
157 861 |
5 965 |
29 |
48 |
163 903 |
Minus popravek vrednosti za izgubo |
(10) |
(299) |
(26) |
— |
(336) |
Čista knjigovodska vrednost |
157 851 |
5 665 |
3 |
48 |
163 568 |
Zgoraj navedene štiri kategorije tveganja načeloma temeljijo na bonitetnih kategorijah zunanjih bonitetnih agencij in ustrezajo naslednjim ocenam:
— |
prvi razred in visoka kakovost: Moody P-1, Aaa do Aa3; S&P A-1+, A-1, AAA do AA–; Fitch F1+, F1, AAA do AA– in enakovredne ocene; |
— |
zgornji srednji razred: Moody P-2, A1 do A3; S&P A-2, A+ do A–; Fitch F2, A+ do A– in enakovredne ocene; |
— |
nižji srednji razred: Moody P-3, Baa1 do Baa3, S&P A-3, BBB+ do BBB-; Fitch F3, BBB+ do BBB– in enakovredne ocene; |
— |
špekulativni razred: Moody not prime, Ba1 do C; S&P B, C, BB+ do D; Fitch B, C, BB+ do D in enakovredne ocene. |
— |
EU te bonitetne kategorije zunanjih agencij uporablja kot referenčno točko, zlasti za finančne instrumente in poslovne banke, vendar lahko po opravljeni lastni analizi posameznih primerov ohrani zneske v eni od zgornjih kategorij tveganja, čeprav ena ali več od zgoraj omenjenih bonitetnih agencij zniža bonitetno oceno zadevne nasprotne stranke. |
Zgoraj prikazani zneski pri posojilih, razvrščenih v špekulativni razred, se nanašajo predvsem na posojila finančne pomoči, ki jih je Komisija izplačala partnerskim državam v finančnih težavah. Vsa posojila državam članicam so v 1. stopnji. Odplačno prevzeta ali dana posojila poslabšane kreditne kakovosti so iz programov EFSI in mandata EIB za zunanja posojila.
Najemanje in dajanje posojil za instrument NextGenerationEU in finančno pomoč
Izpostavljenost kreditnemu tveganju se v primeru Euratoma upravlja s pridobivanjem državnih jamstev (glej pojasnilo 2.4.1.1).
Posojila, zagotovljena državam članicam v okviru instrumenta SURE, temeljijo na sistemu prostovoljnih jamstev držav članic v višini 25 % najvišje zgornje meje, ki je na voljo za zadevno finančno pomoč.
Komisija lahko v primeru neplačil dolžnika in za servisiranje vsakega zadevnega zapadlega dolga črpa sredstva, ki so v skupnem skladu za rezervacije (za posojila v obliki makrofinančne pomoči in posojila Euratoma tretjim državam), in jih zahteva od držav članic, hkrati pa spoštuje zgornje meje virov lastnih sredstev (glej pojasnilo 6.6).
Posojilo: Prerazporeditev v popravek vrednosti za izgubo zaradi oslabitve
(v milijonih EUR) |
|||||
|
1. stopnja |
2. stopnja |
3. stopnja |
Kupljena ali izdana (ustvarjena) sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo |
Skupaj |
Popravek vrednosti za izgubo na dan 1.1.2021 |
49 |
6 |
19 |
— |
73 |
Prerazporeditev v 1. stopnjo |
0 |
— |
— |
— |
0 |
Prerazporeditev v 2. stopnjo |
(41) |
41 |
— |
— |
— |
Prerazporeditev v 3. stopnjo |
(0) |
(1) |
1 |
— |
(0) |
Nova posojila |
4 |
69 |
0 |
— |
73 |
Odprave pripoznanja – odplačila |
(0) |
(0) |
(0) |
— |
(0) |
Odprave pripoznanja – odpisi |
— |
— |
— |
— |
— |
Ponovno merjenje popravka vrednosti za izgubo |
(1) |
185 |
6 |
— |
189 |
Drugo |
(0) |
— |
0 |
— |
(0) |
Popravek vrednosti za izgubo na dan 31.12.2021 |
10 |
299 |
26 |
— |
336 |
Posojila: stopenjsko ocenjevanje
Kot je navedeno v pomembnih računovodskih usmeritvah, je nadomestilo za oslabitev za finančna sredstva po odplačni vrednosti razen terjatev odvisno od stopnje, v katero je finančno sredstvo razvrščeno.
Dodelitev stopnjam je odvisna predvsem od bonitetne ocene nasprotne stranke. Stopenjski model temelji na relativni oceni kreditnega tveganja, tj. EU ima lahko z isto nasprotno stranko različna posojila v različnih stopnjah, odvisno od kreditnega tveganja nasprotne stranke ob izdaji posojila. EU, ki ima edinstven institucionalni status, posoja denar svojim državam članicam ali državam v težavah. Posledično uporablja tudi kvalitativno oceno kreditnega tveganja na podlagi spremljanja gospodarskih razmer posojilojemalcev v težavah.
1. stopnja – ni znatnega povečanja kreditnega tveganja
Posojila nasprotnim strankam z bonitetnimi ocenami v naložbenem razredu (tj. med AAA (Aaa) in BBB– (Baa3) na ocenjevalni lestvici S&P/Fitch (Moody) ali v skladu z enakovredno zunanjo ali notranjo oceno) na datum poročanja se štejejo za posojila z majhnim kreditnim tveganjem, zato so v 1. stopnji, razen če so zapadla več kot 30 dni (glej 2. stopnjo). Poleg tega so vsa posojila, pri katerih ni prišlo do znatnega povečanja kreditnega tveganja, kot je opredeljeno spodaj, razvrščena v 1. stopnjo. Pri finančnih sredstvih v 1. stopnji se nadomestilo za oslabitev izmeri na stopnji 12-mesečnih pričakovanih kreditnih izgub.
2. stopnja – znatno povečanje kreditnega tveganja
EU s kombinacijo kvantitativnih in kvalitativnih ocen določi, ali se je od izdaje posojila kreditno tveganje znatno povečalo in ali se torej uporablja prerazvrstitev v 2. stopnjo.
Vsa posojila, za katera so pogodbena plačila zapadla med 31 in 90 dnevi, se prerazporedijo v 2. stopnjo.
Za nasprotne stranke z bonitetno oceno med AAA (Aaa) in BB– (Ba3) na dan začetnega pripoznanja: razen če se uporablja primer majhnega tveganja (zgoraj v 1. stopnji), se poslabšanje šteje za znatno, če razlika med oceno ob izdaji posojila in oceno na datum poročanja znaša tri stopnje ali več.
Za nasprotne stranke z bonitetnima ocenama B+ (B1) ali B (B2) na dan začetnega pripoznanja: poslabšanje se šteje za znatno, če razlika med začetno oceno in trenutno oceno znaša dve stopnji ali več.
Za nasprotne stranke z bonitetno oceno B– (B3) ali nižjo (v razponu CCC/Caa) na dan začetnega pripoznanja: poslabšanje se šteje za znatno, če razlika med začetno oceno in trenutno oceno na datum poročanja znaša eno stopnjo ali več.
Posojila, izdana pred prehodom na spremenjeno računovodsko pravilo EU št. 11 (tj. 1. januarja 2021), v zvezi s katerimi informacije o kreditnem tveganju ob začetnem pripoznanju niso na voljo brez nepotrebnih stroškov ali prizadevanj, so razvrščena v 2. stopnjo.
Pri posojilih v 2. stopnji se nadomestilo za oslabitev izmeri na ravni pričakovanih kreditnih izgub v celotnem obdobju trajanja.
3. stopnja – posojila poslabšane kreditne kakovosti
Posojila so razvrščena v 3. stopnjo, če so zapadla 90 dni ali kadar se po izdaji posojila zgodi en ali več dogodkov, ki škodljivo vplivajo na ocenjene prihodnje denarne tokove navedenega finančnega sredstva. Na primer, posojilo je razvrščeno v 3. stopnjo, če:
— |
je verjetno, da bo posojilojemalec šel v stečaj ali drugo obliko finančne reorganizacije; |
— |
ima posojilojemalec bonitetni razred D, ki ga je objavila zunanja bonitetna agencija, ter |
— |
posojilojemalec zamuja s katero koli finančno obveznostjo do EU ali če v primeru posojil za finančno pomoč zamuja s plačilom kateri koli drugi mednarodni organizaciji, ki financira program. |
Pri posojilih v 3. stopnji se nadomestilo za oslabitev izmeri na stopnji pričakovanih kreditnih izgub v celotnem obdobju trajanja.
Odplačno prevzeta ali dana posojila poslabšane kreditne kakovosti
EU ima tudi „odplačno prevzeta ali dana posojila poslabšane kreditne kakovosti“. To so neodplačana zajamčena posojila, pri katerih je EU izvajalskemu partnerju plačala unovčitev jamstva. Za ta posojila so se vse pravice prenesle na EU. EU jih v svoji bilanci stanja pripoznava po pošteni vrednosti ob začetnem pripoznanju. Razvršča jih kot odplačno prevzeta ali dana posojila poslabšane kreditne kakovosti in izračuna nadomestilo za oslabitev na podlagi pričakovanih kreditnih izgub v celotnem obdobju trajanja. V skladu z ustreznimi sporazumi med EU in izvajalskimi partnerji se začne postopek izterjave v imenu EU, da bi izterjala morebitne dolgovane zneske.
Posojilo: merjenje pričakovanih kreditnih izgub
Merjenje pričakovanih kreditnih izgub je z verjetnostjo tehtana ocena razlike med pogodbenimi in pričakovanimi denarnimi tokovi. EU uporablja za to oceno naslednje parametre kreditnega tveganja:
— |
verjetnost neplačila, |
— |
izguba ob neplačilu ter |
— |
izpostavljenost ob neplačilu. |
Verjetnost neplačila je odstotek in pomeni verjetnost, da nasprotna stranka ne bo izpolnila svoje finančne obveznosti, bodisi v naslednjih 12 mesecih (kar se uporablja za „12-mesečne pričakovane kreditne izgube“) bodisi v preostalem obdobju trajanja obveznosti (kar se uporablja za „pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja“).
Izguba ob neplačilu je odstotek, ki kaže pričakovan primanjkljaj denarnih sredstev, tj. za del izpostavljenosti se pričakuje, da bo po neplačilu izgubljen, ob upoštevanju izterjav in zavarovanja s premoženjem. Za oceno izgube ob neplačilu za izpostavljenostih države EU upošteva svoj status prednostnega upnika.
Izpostavljenost ob neplačilu je neporavnana izpostavljenost (znesek) v trenutku neplačila.
Ocenjeni denarni tokovi v pričakovanem obdobju trajanja finančnega sredstva se diskontirajo po efektivni obrestni meri.
EU šteje v prihodnost usmerjene informacije, ki so na voljo brez nepotrebnih stroškov in prizadevanj, za smiselne in upravičene ter po potrebi prilagaja parametre modela.
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki: kreditna kakovost
(v milijonih EUR) |
|
|
31.12.2021 |
Bonitetna ocena |
|
Prvi razred in visoka kakovost |
40 716 |
Zgornji srednji razred |
3 650 |
Nižji srednji razred |
306 |
Špekulativni razred |
189 |
Bruto knjigovodska vrednost |
44 860 |
Minus popravek vrednosti za izgubo |
— |
Čista knjigovodska vrednost |
44 860 |
Zakladnica
Zneski denarnih sredstev in njihovih ustreznikov v razpredelnici zgoraj se nanašajo predvsem na denarna sredstva, ki jih upravlja zakladnica Komisije. Večina zakladniških sredstev Komisije se v skladu z Uredbo Sveta (EU, Euratom) št. 609/2014 (kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (EU, Euratom) 2016/804) o virih lastnih sredstev hrani na računih, ki so jih države članice odprle za plačilo prispevkov iz virov lastnih sredstev (predvsem BND, DDV in TLS). Vsi ti računi so odprti pri zakladnicah držav članic ali njihovih nacionalnih centralnih bankah. Te institucije pomenijo najnižje kreditno tveganje (ali tveganje nasprotne stranke) za Komisijo, saj ima izpostavljenost do svojih držav članic. Pri tistem delu zakladniških sredstev Komisije, ki se hranijo pri poslovnih bankah za kritje izvedbe plačil, se zadevni računi polnijo sproti in se avtomatično upravljajo prek sistema zakladnice za upravljanje denarnih sredstev. Na vsakem računu se vzdržuje minimalno stanje denarnih sredstev, ki upošteva povprečni znesek dnevnih plačil, ki se izvršujejo prek tega računa. Posledica tega je, da je skupno stanje vlog čez noč na teh računih stalno nizko (povprečno manj kot 54 milijonov EUR, porazdeljenih med približno 25 računov), tako da je izpostavljenost Komisije tveganju omejena. Te zneske je treba obravnavati ob upoštevanju skupnega dnevnega stanja zakladnice, ki je leta 2021 nihalo med 1 milijardo EUR in 38 milijardami EUR, in skupnega zneska plačil, izvršenih z bančnih računov Komisije leta 2021, ki je presegal 170 milijard EUR.
Poleg tega se za izbiro poslovnih bank uporabljajo posebne smernice, da bi se dodatno zmanjšalo tveganje nasprotne stranke, ki mu je izpostavljena Komisija:
— |
vse poslovne banke so izbrane prek javnih razpisov. Minimalna dolgoročna bonitetna ocena, ki se zahteva za sodelovanje v razpisnih postopkih, je S&P A ali njej enakovredna. V posebnih in ustrezno utemeljenih okoliščinah se lahko sprejme nižja stopnja; |
— |
bonitetne ocene poslovnih bank, pri katerih ima Komisija račune, se redno spremljajo ter |
— |
V delegacijah zunaj EU so računi izločenih sredstev odprti pri lokalnih bankah, ki so izbrane s poenostavljenim razpisnim postopkom. Zahteve v zvezi z oceno so odvisne od lokalnih okoliščin in se lahko med državami precej razlikujejo. Za omejitev izpostavljenosti tveganju se višina preostalih sredstev na teh računih ohranja na najnižji možni ravni (ob upoštevanju potreb poslovanja), računi se redno polnijo, uporabljene zgornje meje pa se pregledujejo na letni osnovi. |
Instrument NextGenerationEU
Instrumenti dajanja in najemanja posojil za finančno pomoč na splošno nimajo nobenega neporavnanega stanja denarnih sredstev zaradi vzajemnega načela, na katerem temeljijo posojila finančne pomoči. Vendar ima z izvajanjem diverzificirane strategije financiranje v instrumentu NextGenerationEU slednji denarna sredstva za zagotovitev, da zneski, ki so na bančnem računu instrumenta NextGenerationEU, zadostujejo za izpolnjevanje vseh prihodnjih potreb po izplačilih in ohranjanje varnostne rezerve, hkrati pa preprečujejo morebitna presežna stanja. Denarna sredstva so na bančnem računu pri ECB, zato je kreditno tveganje zelo majhno.
Začasno plačane globe: vloge
Banke, pri katerih so naložena sredstva začasno plačanih glob do leta 2010, so izbrane z razpisnim postopkom v skladu s strategijo obvladovanja tveganj, v kateri so opredeljeni bonitetne zahteve in znesek sredstev, ki jih je mogoče naložiti sorazmerno z lastniškim kapitalom nasprotne stranke.
Za poslovne banke, ki so bile izbrane posebej za depozite začasno plačanih glob, se praviloma zahteva minimalna dolgoročna bonitetna ocena A– (Standard & Poor’s ali enakovredna ocena) pri dveh bonitetnih agencijah. Pri poslabšanju ocene bank v tej skupini se uporabijo posebni ukrepi. Poleg tega je znesek, položen pri vsaki banki, omejen na določen odstotek njenih lastnih sredstev, ki se razlikuje glede na bonitetno oceno vsake institucije. Pri izračunu teh omejitev se upošteva tudi znesek še neuveljavljenih jamstev, ki jih je Komisiji izdala ista institucija. Skladnost še neuveljavljenih depozitov z veljavnimi sektorskimi zahtevami se redno pregleduje.
Terjatve: kreditna kakovost
(v milijonih EUR) |
||||||
31.12.2021 |
||||||
|
Nezapadle |
Zapadle |
Zapadle |
Zapadle |
Zapadle |
Skupaj |
0–30 dni |
31–90 dni |
91 dni–1 leto |
> 1 leto |
|||
Bruto knjigovodska vrednost |
2 785 |
15 |
9 |
578 |
1 453 |
4 840 |
Minus popravek vrednosti za izgubo |
(2) |
(1) |
(4) |
(18) |
(147) |
(173) |
Čista knjigovodska vrednost |
2 783 |
14 |
5 |
560 |
1 305 |
4 667 |
Zneski v tej razpredelnici ne vključujejo odloženih stroškov in prejemnega dela pogodb o finančnem jamstvu, ki se merijo po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja (glej pojasnilo 2.6.2), saj zanje zahteve glede oslabitve ne veljajo. |
Komisija je 10. julija 2020 in 8. julija 2021 sprejela sklepa o spremembi svojih notranjih določb o izterjavi terjatev, da bi ublažila vpliv pandemije COVID-19 na dolžnike Komisije. S sklepom so bili začasno podaljšani roki za plačila za nove dolgove in predvidena možnost, da se za dolgove, ki še niso zapadli, odobri dodaten rok za plačilo.
Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja – dolžniški vrednostni papirji: kreditna kakovost
Skupni sklad za rezervacije
Tehtana povprečna bonitetna ocena portfelja skupnega sklada za rezervacije je A– (S&P ali enakovredna ocena).
Začasno plačane globe: portfelj sklada BUFI
Pri naložbah v državne dolžniške instrumente iz začasno plačanih glob, naloženih od leta 2010, je Komisija izpostavljena kreditnemu tveganju. Najvišja koncentracija izpostavljenosti je do Španije, ki predstavlja 10 % portfelja. Pet držav z največjo izpostavljenostjo (Španija, Francija, Italija, Nemčija in Nizozemska) skupaj predstavlja 30 % portfelja naložb. Tehtana povprečna bonitetna ocena portfelja je A (S&P ali enakovredna ocena).
Prejeta finančna jamstva
Strategija obvladovanja tveganj, ki se uporablja za sprejemanje takih jamstev, Komisiji zagotavlja visoko kreditno kakovost. Strategija vključuje opredelitev najvišje kreditne izpostavljenosti do določenega subjekta finančnega sektorja na podlagi njegove bonitetne ocene in ravni kapitala subjekta, kot je obračunan v njegovih računovodskih izkazih po MSRP. Skladnost še neuveljavljenih jamstev z veljavnimi sektorskimi zahtevami se redno pregleduje.
ESPJ v likvidaciji
V smernicah o upravljanju sredstev ter strategiji za obvladovanje tveganj in naložbeni strategiji so opredeljene nekatere omejitve za omejitev izpostavljenosti portfelja, ki je omejen na naložbeni razred (razen pri izpostavljenostih do držav članic EU), kreditnemu tveganju. Tehtana povprečna bonitetna ocena portfelja je BBB+ (S&P ali enakovredna ocena).
Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja – izvedeni finančni instrumenti: kreditna kakovost
Izvedena sredstva se nanašajo predvsem na jamstva za portfelje lastniških instrumentov in valutne nestandardizirane terminske pogodbe. Zato je kreditno tveganje omejeno na tveganje nasprotne stranke. Jamstvo za portfelj lastniških instrumentov bo poravnano z izvajalskim partnerjem EU, tj. skupino EIB, ki je ocenjena z bonitetno oceno AAA. Edina nasprotna stranka za vse neporavnane valutne nestandardizirane terminske posle na dan 31. decembra 2021 je banka Banque de France, zato se po tem datumu ne vzpostavljajo izboljšave kreditne kakovosti, kot so zavarovanje s premoženjem, sporazumi o pobotu ali jamstva.
Pogodbe o finančnem jamstvu: kreditna kakovost
(v milijonih EUR) |
|||
|
31.12.2021 |
||
1. stopnja |
2. stopnja |
Skupaj |
|
Dolgoročna bonitetna ocena |
|
|
|
Prvi razred in visoka kakovost |
0 |
1 |
1 |
Zgornji srednji razred |
2 |
— |
2 |
Nižji srednji razred |
219 |
— |
219 |
Špekulativni razred |
3 964 |
51 079 |
55 043 |
Upravljano na skupni podlagi / neocenjeno |
2 |
— |
2 |
Skupaj |
4 187 |
51 080 |
55 267 |
Pogodbe o finančnem jamstvu: prerazporeditev v popravek vrednosti za izgubo
(v milijonih EUR) |
|||
|
1. stopnja |
2. stopnja |
Skupaj |
Popravek vrednosti za izgubo na dan 1.1.2021 |
859 |
5 143 |
6 002 |
Prerazporeditev v 2. stopnjo |
(494) |
494 |
0 |
Prerazporeditev v 1. stopnjo |
— |
— |
— |
Povečanja |
8 |
623 |
630 |
Sprostitev jamstev |
(0) |
(0) |
(0) |
Ponovno merjenje |
112 |
789 |
900 |
Popravek vrednosti za izgubo na dan 31.12.2021 |
485 |
7 048 |
7 533 |
Knjigovodska vrednost obveznosti iz finančnih jamstev na dan 31.12.2021 |
610 |
7 183 |
7 794 |
(1) Prerazporeditve iz 1. stopnje/2. stopnje in v 1. stopnjo/2. stopnjo se merijo po otvoritvenem stanju nadomestila za oslabitev, medtem ko so spremembe zneska, ki izhajajo iz spremembe stopnje (tj. merjenje 12-mesečnih pričakovanih kreditnih izgub ali pričakovanih kreditnih izgub v celotnem obdobju trajanja), del ponovnega merjenja. |
Pogodbe o finančnem jamstvu: stopenjske politike
Ključni kazalnik tveganja za dodelitev pogodb o finančnem jamstvu stopnjam je bonitetna ocena zajamčenega dolga. Pri stopenjskemu modelu se primerja bonitetna ocena ob izdaji posojila z bonitetno oceno na datum poročanja. Pri portfeljskih jamstvih se upošteva tehtana povprečna bonitetna ocena zajamčenega portfelja.
1. stopnja – ni znatnega povečanja kreditnega tveganja
Kreditno tveganje pogodb o finančnem jamstvu z bonitetnimi ocenami v naložbenem razredu (tj. med AAA (Aaa) in BBB– (Baa3) na ocenjevalni lestvici S&P/Fitch (Moody) ali v skladu z enakovredno zunanjo ali notranjo oceno) na datum poročanja se šteje za majhno ne glede na začetno bonitetno oceno, pogodbe o finančnem jamstvu pa so v 1. stopnji. Poleg tega so vse pogodbe o finančnem jamstvu, pri katerih ni prišlo do znatnega povečanja kreditnega tveganja, kot je opredeljeno spodaj, razvrščene v 1. stopnjo. Pri pogodbi o finančnem jamstvu v 1. stopnji se nadomestilo za oslabitev izmeri na stopnji 12-mesečnih pričakovanih kreditnih izgub.
2. stopnja – znatno povečanje kreditnega tveganja
Naslednje poslabšanje bonitetne ocene se šteje za znatno in povzroči prerazporeditev pogodbe o finančnem jamstvu v 2. stopnjo:
— |
za jamstva z bonitetno oceno med AAA (Aa1) in BB– (Ba3) na ocenjevalni lestvici S&P/Fitch (Moody) ali v skladu z enakovredno zunanjo ali notranjo oceno ob začetnem pripoznanju se poslabšanje ocene šteje za znatno, če znaša razlika med začetno oceno in oceno na datum poročanja tri stopnje ali več za jamstva v zvezi z enotnim dolžniškim instrumentom ter dve stopnji za jamstva v zvezi s portfeljem dolga; |
— |
za jamstva z bonitetno oceno med B+ (B1) ali B (B2) ob začetnem pripoznanju se poslabšanje ocene šteje za znatno, če znaša razlika med začetno oceno in oceno na datum poročanja dve stopnji ali več za jamstva v zvezi z enotnim dolžniškim instrumentom ter eno stopnjo za jamstva v zvezi s portfeljem dolga ter |
— |
za jamstva z bonitetno oceno med B– (B3) ali nižjo ob začetnem pripoznanju se poslabšanje ocene šteje za znatno, če znaša razlika med začetno oceno in oceno na datum poročanja eno stopnjo ali več (enotni dolžniški instrument in portfelj dolga). |
Če informacije o bonitetni oceni niso na voljo, temveč so bile ob začetnem pripoznanju ocenjene pričakovane letne terjatve, se dejanska raven terjatev v primerjavi z začetnim načrtovanjem prav tako šteje za smiseln kazalnik tveganja za oceno znatnega povečanja kreditnega tveganja.
EU lahko poleg zgornjih meril uporabi kvalitativno oceno znatnega povečanja kreditnega tveganja na podlagi dodatnih, smiselnih in upravičenih razpoložljivih informacij.
Pogodbe o finančnem jamstvu, sklenjene pred prehodom na spremenjeno računovodsko pravilo EU št. 11 (tj. pred 1. januarjem 2021), v zvezi s katerimi informacije o kreditnem tveganju ob začetnem pripoznanju niso na voljo brez nepotrebnih stroškov ali prizadevanj, so razvrščene v 2. stopnjo.
Pri pogodbah o finančnem jamstvu v 2. stopnji se nadomestilo za oslabitev izmeri na stopnji pričakovanih kreditnih izgub v celotnem obdobju trajanja.
Razvrstitev v 3. stopnjo in odplačno prevzeta ali dana posojila poslabšane kreditne kakovosti se za pogodbe o finančnem jamstvu ne uporablja.
Proračunska jamstva
Unija je kreditnemu tveganju izpostavljena predvsem z operacijami, za katere jamči. Kadar se kreditna kakovost osnovnih operacij poslabša, postanejo dogodki neizpolnjevanja obveznosti verjetnejši, s tem pa tudi unovčitve jamstev EU.
Komisija se za spremljanje in upravljanje tega tveganja zanaša na model kreditnega tveganja za ocenjevanje morebitnih izgub, med drugim z uporabo vhodnih podatkov, ki jih zagotovijo izvajalski partnerji. Rezultat teh modelov se razlaga in združi s strokovno presojo, na podlagi česar se izpelje ocena tveganja, ki je skladna z vsebino posla in ustreznimi ekonomskimi okoliščinami.
Kreditno tveganje na dan 31. decembra 2020
Analiza starosti finančnih sredstev, ki niso oslabljena
(v milijonih EUR) |
|||||
31.12.2020 |
|||||
|
Skupaj |
Niti zapadla niti oslabljena |
Zapadle postavke, ki niso oslabljene |
||
< 1 leto |
1–5 let |
> 5 let |
|||
Posojila |
93 309 |
93 308 |
0 |
— |
— |
Terjatve in izterljivi zneski |
74 493 |
59 702 |
505 |
14 030 |
257 |
Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja |
199 |
199 |
— |
— |
— |
Skupaj na dan 31.12.2020 |
168 001 |
153 209 |
505 |
14 030 |
257 |
Kreditna kakovost finančnih sredstev, ki niso niti prekoračila zapadlosti v plačilo niti niso oslabljena
(v milijonih EUR) |
||||||
31.12.2020 |
||||||
|
Za prodajo razpoložljiva sredstva (46) |
Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj (47) |
Posojila |
Terjatve in izterljivi zneski |
Denarna sredstva |
Skupaj |
Nasprotne stranke z zunanjimi bonitetnimi ocenami |
|
|
|
|
|
|
Prvi razred in visoka kakovost |
9 005 |
199 |
2 040 |
52 817 |
13 896 |
77 956 |
Zgornji srednji razred |
3 415 |
— |
35 040 |
1 535 |
1 011 |
41 001 |
Nižji srednji razred |
2 133 |
— |
48 139 |
1 886 |
1 651 |
53 809 |
Špekulativni razred |
310 |
— |
7 964 |
142 |
165 |
8 580 |
|
14 862 |
199 |
93 182 |
56 380 |
16 723 |
181 347 |
Nasprotne stranke brez zunanjih bonitetnih ocen |
|
|
|
|
|
|
Dolžniki brez zamud pri plačilu v preteklosti |
— |
— |
126 |
3 318 |
19 |
3 463 |
Dolžniki z zamudami pri plačilu v preteklosti |
— |
— |
— |
4 |
— |
4 |
|
— |
— |
126 |
3 322 |
19 |
3 466 |
Skupaj |
14 862 |
199 |
93 309 |
59 702 |
16 742 |
184 814 |
6.6 LIKVIDNOSTNO TVEGANJE
Likvidnostno tveganje na dan 31. decembra 2021
Analiza zapadlosti neizvedenih finančnih obveznosti po preostali pogodbeni zapadlosti
(v milijonih EUR) |
|||||
31.12.2021 |
|||||
|
Nediskontirani pogodbeni denarni tokovi |
Knjigovodska vrednost |
|||
< 1 leto |
1–5 let |
> 5 let |
Skupaj |
||
Najeta posojila |
(23 769 ) |
(45 030 ) |
(180 660 ) |
(249 459 ) |
(236 720 ) |
Obveznosti iz poslovanja |
(46 372 ) |
— |
— |
(46 372 ) |
(46 372 ) |
Drugo |
(218) |
(830) |
(890) |
(1 938 ) |
(1 605 ) |
Skupaj na dan 31.12.2021 |
(70 358 ) |
(45 860 ) |
(181 550 ) |
(297 769 ) |
(284 697 ) |
Analiza zapadlosti izvedenih finančnih obveznosti po preostali pogodbeni zapadlosti
(v milijonih EUR) |
|||||
31.12.2021 |
|||||
|
Nediskontirani pogodbeni denarni tokovi |
Knjigovodska vrednost |
|||
< 1 leto |
1–5 let |
> 5 let |
Skupaj |
||
Plačilni del iz naslova izvedenih finančnih instrumentov |
(646) |
(5) |
— |
(651) |
|
Prejemni del iz naslova izvedenih finančnih instrumentov |
648 |
— |
— |
648 |
|
Čisti denarni tokovi na dan 31.12.2021 |
2 |
(5) |
— |
(3) |
(3) |
Analiza zapadlosti pogodb o finančnem jamstvu, izdanih v najzgodnejšem obdobju, v katerem se lahko unovči jamstvo.
(v milijonih EUR) |
|||||
31.12.2021 |
|||||
|
Najvišji znesek zavarovanja |
Knjigovodska vrednost |
|||
< 1 leto |
1–5 let |
> 5 let |
Skupaj |
||
Pogodbe o finančnem poroštvu |
(55 381 ) |
(878) |
(1) |
(56 259 ) |
(7 794 ) |
Skupaj na dan 31.12.2021 |
(55 381 ) |
(878) |
(1) |
(56 259 ) |
(7 794 ) |
Najemanje posojil za instrument NextGenerationEU in finančno pomoč
Prvi ukrep za odplačilo najetih posojil za finančno pomoč je pravočasno pobiranje odplačil zadevne finančne pomoči in posojil instrumenta NextGenerationEU. Vendar obstajajo dodatna varovala, ki bi se lahko uporabila v primeru neplačil ali zamudah pri plačilu posojilojemalcev.
Oddelek skupnega sklada za rezervacije v okviru Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe zagotavlja likvidnostno rezervo za posojila v obliki makrofinančne pomoči in posojila Euratoma tretjim državam. Zato bi se za odplačilo zadevnih najetih posojil najprej uporabila razpoložljiva sredstva jamstvenega sklada (vendar šele po izvedbi prvega ukrepa, tj. vključitvi porokov za Euratom, ki so tretje osebe (glej pojasnilo 6.4)). Če bi se razpoložljiva sredstva v katerem koli trenutku izkazala za nezadostna za pokritje dejanskih izgub, bo Komisija sprožila ukrepe za zagotovitev dodatnih sredstev (npr. ukrep začasne uporabe likvidnostne rezerve zakladnice Komisije, ukrep začasnih prerazporeditev in/ali dodatne odhodke iz proračuna EU).
Komisija lahko za instrument NextGenerationEU uporabi tudi dejavno upravljanje likvidnosti in najemanje kratkoročnih posojil za servisiranje dolgov EU, za instrument SURE pa lahko obnovi povezana najeta posojila, najeta v imenu Unije.
Komisija lahko za vsa najeta posojila za finančno pomoč in tudi najeta posojila za instrument NextGenerationEU unovči sredstva do razpoložljive zgornje meje virov lastnih sredstev za servisiranje dolgov EU. Zakonodaja o virih lastnih sredstev določa zgornjo mejo za vire lastnih sredstev za pokrivanje letnih odobrenih sredstev za plačila v višini 1,40 % BNI držav članic in dodatno začasno povečanje v višini 0,6 odstotne točke za instrument NextGenerationEU. Proračun za leto 2021 je vključeval vire lastnih sredstev za financiranje odhodkov v skupni višini 1,12 % BND. To pomeni, da je bilo na dan 31. decembra 2021 na razpolago 0,88 % za kritje njenih obveznosti. V ta namen lahko EU zahteva sredstva od držav članic, da izpolni svojo pravno obveznost do posojilodajalcev.
Nazadnje, posojila, zagotovljena državam članicam v okviru instrumenta SURE, temeljijo na sistemu prostovoljnih jamstev držav članic v višini 25 % najvišje zgornje meje, ki je na voljo za zadevno finančno pomoč. Preden Komisija unovči jamstva, ki jih zagotovijo države članice, se od nje pričakuje, da bo preučila obseg črpanja sredstev iz kritja, razpoložljivega iz zgornje meje lastnih sredstev za odobritve plačil v obsegu, ki je po mnenju Komisije vzdržen, med drugim ob upoštevanju skupnih pogojnih obveznosti Unije in vzdržnosti splošnega proračuna Unije. Ta preučitev ne vpliva na to, da so zagotovljena jamstva nepreklicna, brezpogojna in na zahtevo.
Zakladnica
Proračunska načela EU zagotavljajo, da skupna denarna sredstva za dano leto vedno zadostujejo za izvršitev vseh plačil. Dejansko so skupni prispevki držav članic skupaj z raznimi prihodki enaki znesku odobritev plačil za zadevno proračunsko leto. Države članice vsako leto plačajo prispevke v dvanajstih mesečnih obrokih, ki temeljijo na sprejetem proračunu, na plačila pa vplivajo potrebe poslovanja. Poleg tega so v skladu z Uredbo Sveta (EU, Euratom) št. 609/2014 (o načinih in postopkih za dajanje lastnih sredstev na razpolago, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (EU, Euratom) 2016/804) prispevki držav članic, povezani s spremembami proračuna, odobrenimi v danem mesecu (N), na voljo šele prvi delovni dan v mesecu N + 1 (v primeru odobritve pred 16. dnem v danem mesecu) ali prvi delovni dan v mesecu N + 2 (v primeru odobritve na 16. dan ali pozneje v danem mesecu), medtem ko so povezane odobritve plačil na voljo takoj.
Zaradi zagotavljanja, da razpoložljiva zakladniška sredstva vedno zadostujejo za kritje plačil, ki jih je treba izvršiti v danem mesecu, so vzpostavljeni postopki za redno napovedovanje denarnih sredstev. Viri lastnih sredstev ali dodatno financiranje se lahko po potrebi vpokličejo vnaprej od držav članic, do nekaterih omejitev in pod nekaterimi pogoji, določenimi v skladu z Uredbo Sveta (EU, Euratom) št. 609/2014, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (EU, Euratom) 2016/804. Zaradi potreb poslovanja in splošnih proračunskih omejitev v zadnjih letih se je povečala potreba po spremljanju ritma plačil med letom. Poleg navedenega pa v okviru dnevnega zakladniškega poslovanja Komisije avtomatska orodja za upravljanje denarnih sredstev zagotavljajo, da so na vseh bančnih računih Komisije dnevno na voljo zadostna likvidna sredstva.
Globe
Sklad BUFI, v katerega se vlagajo začasno plačane globe, se upravlja po načelu, da imajo sredstva zadostno stopnjo likvidnosti in možnost mobilizacije v zvezi z zadevnimi obveznostmi. Portfelj sestavljajo predvsem visoko likvidni vrednostni papirji, ki se lahko prodajo za pokritje kratkoročnih denarnih odlivov. Poleg tega delež denarnih sredstev, njihovih ustreznikov in vrednostnih papirjev, ki zapadejo v enem letu, presega 50 %.
Proračunska jamstva
Analiza zapadlosti za finančna jamstva je predstavljena z uporabo preudarnega pristopa, na podlagi katerega je najvišji znesek danega jamstva dodeljen najzgodnejšemu obdobju, v katerem se lahko unovči jamstvo. Glede na to, da je večina jamstev EU unovčljivih na prvo zahtevo, je znaten znesek dodeljen prvemu časovnemu sklopu. Vendar je verjetnost, da se bodo od EU vpoklicala vsa jamstva za celoten znesek v prvem obdobju, majhna. Poleg tega je znesek, izgubo katerega pričakuje EU, pogosto precej manjši od zgornje meje jamstva, zato je treba znesek likvidnostnega tveganja obravnavati v povezavi s knjigovodsko vrednostjo obveznosti iz jamstev.
Ključni cilj okvira za obvladovanje tveganja pogojnih obveznosti je zagotoviti, da lahko proračun EU kadar koli izpolni svoje obveznosti, ne da bi s tem ovirala normalno izvrševanje proračuna. To vključuje tudi zmanjšanje likvidnostnega tveganja v zvezi s proračunskimi jamstvi, tj. tveganja, da bi Unija imela nezadostna sredstva za pravočasno izpolnitev vseh svojih plačilnih obveznosti v zvezi z jamstvi (kar bi lahko nato na primer povzročilo izrivanje drugih stroškov ali odložitev plačil za naslednja proračunska leta).
V tem pogledu je vsako proračunsko jamstvo krito z zadostnim oblikovanjem rezervacij, vplačanih v skupni sklad za rezervacije, da bi se zagotovilo, da je na voljo vedno dovolj likvidnosti za pravočasno plačilo unovčitev jamstev.
EU redno spremlja ustreznost stopnje rezervacij posameznega programa proračunskega jamstva, vsako leto pa z opredeljeno stopnjo gotovosti poroča (48) o svoji oceni, ali navedeni zneski zadostujejo za kritje tveganja v naslednjih petih letih.
Poleg tega so vzpostavljeni dodatni zaščitni postopki (začasne prerazporeditve med oddelki skupnega sklada za rezervacije in uporaba likvidnostne rezerve osrednje zakladnice) za zagotovitev zadostne likvidnosti.
Skupni sklad za rezervacije
Skupni sklad za rezervacije se upravlja po načelu, da imajo sredstva zadostno stopnjo likvidnosti in možnost mobilizacije v zvezi z zadevnimi obveznostmi. Portfelj sestavljajo likvidna sredstva, ki se lahko po potrebi prodajo za pokritje kratkoročnih denarnih odlivov. Poleg tega delež denarnih sredstev, njihovih ustreznikov in vrednostnih papirjev, ki zapadejo v enem letu, znaša 26 %.
Poravnava pogodb o izvedenih finančnih instrumentih je bruto in temelji na njihovi pogodbeni zapadlosti. Obveznosti se izpolnjujejo s prodajo sredstev, izraženih v ameriških dolarjih, in/ali posli zamenjave, pri čemer lahko zaradi tečajnih razlik nastane denarni odliv. Upravljanje likvidnosti v zvezi z zahtevami glede zavarovanja s premoženjem ali kritja ni potrebno, ker trenutna nasprotna stranka pri varovanju pred tveganji sprejema poslovanje s Komisijo brez zahtev za zavarovanje s premoženjem ali kritje.
Likvidnostno tveganje na dan 31. decembra 2020
Analiza zapadlosti finančnih obveznosti po preostali pogodbeni zapadlosti
(v milijonih EUR) |
||||
31.12.2020 |
||||
|
< 1 leto |
1–5 let |
> 5 let |
Skupaj |
Najeta posojila |
(10 410 ) |
(20 230 ) |
(62 553 ) |
(93 192 ) |
Obveznosti iz poslovanja |
(32 408 ) |
— |
— |
(32 408 ) |
Obveznosti iz finančnih jamstev |
(90) |
— |
— |
(90) |
Druge finančne obveznosti |
(149) |
(665) |
(947) |
(1 761 ) |
Skupaj na dan 31.12.2020 |
(43 057 ) |
(20 895 ) |
(63 500 ) |
(127 451 ) |
Finančni instrumenti po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja
(v milijonih EUR) |
||||
31.12.2020 |
||||
|
< 1 leto |
1–5 let |
> 5 let |
Skupaj |
Plačilni del iz naslova izvedenih finančnih instrumentov |
(417) |
(4) |
(1) |
(421) |
Prejemni del iz naslova izvedenih finančnih instrumentov |
423 |
— |
— |
423 |
Čisti denarni tokovi na dan 31.12.2020 |
5 |
(4) |
(1) |
1 |
6.7 TVEGANJE SPREMEMBE DRUGIH CEN
Na dan 31. decembra 2021 je EU izpostavljena tveganjem spremembe drugih cen (kapitalsko tveganje), ki izhaja iz nekotiranih naložb v lastniški kapital (kot so skladi tveganega kapitala in drugi investicijski skladi), skladov denarnega trga (kot je enotni sklad EIB) in naložb v združene portfelje (glej pojasnilo 2.4.2.1), pa tudi z jamstvi, ki krijejo nekotirane naložbe v lastniški kapital in navidezni lastniški kapital, ki se obravnavajo kot izvedeni finančni instrumenti po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja (glej pojasnilo 2.4.2.2).
Tveganje v zvezi s ceno lastniških instrumentov je tveganje, da se bo poštena vrednost naložb v lastniške instrumente spremenila zaradi nihanj cen lastniških instrumentov in/ali vrednosti zajamčenih naložb v lastniški kapital. Učinek na presežek ali primanjkljaj v višini 10-odstotnega povečanja ali zmanjšanja vrednosti zgoraj navedenih instrumentov, bi bil:
(v milijonih EUR) |
||
|
10 % |
(10) % |
Naložbe v kapital |
238 |
(238) |
Skladi denarnega trga in naložbe v združene portfelje |
251 |
(251) |
Jamstva za portfelje lastniških instrumentov (49) |
415 |
(415) |
Skupaj na dan 31.12.2021 |
905 |
(905) |
EU vlaga v ali jamči za nekotirana sredstva, katerih vrednosti niso javno dostopne. Večino teh finančnih instrumentov izvajajo pooblaščeni subjekti, ki so strokovnjaki v sektorju, navedena sredstva pa redno ocenjujejo in spremljajo.
7. RAZKRIVANJE POVEZANIH STRANK
7.1 POVEZANE STRANKE
Povezane stranke EU so subjekti EU, ki so vključeni v konsolidacijo, pridruženi subjekti in ključno vodstveno osebje teh subjektov. Posli med temi subjekti potekajo kot del običajnega poslovanja EU in zato v skladu z računovodskimi pravili EU niso potrebne posebne zahteve po njihovem razkritju.
7.2 UPRAVIČENOSTI KLJUČNEGA VODSTVENEGA OSEBJA
Za predstavitev podatkov o poslih povezanih strank v zvezi s ključnim vodstvenim osebjem EU so take osebe tukaj prikazane v okviru petih kategorij:
kategorija 1: predsedniki Evropskega sveta, Komisije in Sodišča Evropske unije;
kategorija 2: podpredsednik Komisije in visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko ter drugi podpredsedniki Komisije;
kategorija 3: generalni sekretar Sveta, člani Komisije, sodniki in generalni pravobranilci Sodišča Evropske unije, predsednik in člani Splošnega sodišča, evropski varuh človekovih pravic ter Evropski nadzornik za varstvo podatkov;
kategorija 4: predsednik in člani Evropskega računskega sodišča;
kategorija 5: najvišji javni uslužbenci institucij in agencij.
Povzetek njihovih upravičenosti je prikazan spodaj – dodatne informacije so na voljo tudi v kadrovskih predpisih, objavljenih na spletišču Europa, ki so uradni dokument z opisom pravic in obveznosti vseh uradnikov EU. Ključno vodstveno osebje ni prejelo preferenčnih posojil od EU.
FINANČNE UPRAVIČENOSTI KLJUČNEGA VODSTVA
(v EUR) |
|||||
Upravičenost (na zaposlenega) |
Kategorija 1 |
Kategorija 2 |
Kategorija 3 |
Kategorija 4 |
Kategorija 5 |
Osnovna plača (na mesec) |
29 205,17 |
26 453,96 – 27 512,13 |
21 163,17 – 23 808,57 |
22 856,23 – 24 337,65 |
13 456,68 – 21 163,17 |
|
|
|
|
|
|
Dodatek za prebivanje/izselitveni dodatek |
15 % |
15 % |
15 % |
15 % |
0–4 % do 16 % |
|
|
|
|
|
|
Družinski dodatki: |
|
|
|
|
|
Gospodinjski dodatek (v % plače) |
2 % + 196,44 |
2 % + 196,44 |
2 % + 196,44 |
2 % + 196,44 |
2 % + 196,44 |
Otroški dodatek |
429,24 |
429,24 |
429,24 |
429,24 |
429,24 |
Dodatek za predšolsko izobraževanje |
104,86 |
104,86 |
104,86 |
104,86 |
104,86 |
Dodatek za šolanje ali |
291,24 |
291,24 |
291,24 |
291,24 |
291,24 |
Dodatek za šolanje zunaj kraja zaposlitve |
582,48 |
582,48 |
582,48 |
582,48 |
582,48 |
Dodatek za predsedujoče sodnike |
ni relevantno |
ni relevantno |
668,22 |
ni relevantno |
ni relevantno |
|
|
|
|
|
|
Dodatek za reprezentančne stroške |
1 582,67 |
1 017,17 |
668,22 |
ni relevantno |
ni relevantno |
|
|
|
|
|
|
Letni potni stroški |
ni relevantno |
ni relevantno |
ni relevantno |
ni relevantno |
povrnjeno |
|
|
|
|
|
|
Nakazila v države članice: |
|
|
|
|
|
Dodatek za izobraževanje (7) |
da |
da |
da |
da |
da |
V % plače (7) |
5 % |
5 % |
5 % |
5 % |
5 % |
V % plače brez korekcijskega koeficienta |
največ 25 % |
največ 25 % |
največ 25 % |
največ 25 % |
največ 25 % |
Reprezentančni stroški |
povrnjeno |
povrnjeno |
povrnjeno |
ni relevantno |
ni relevantno |
|
|
|
|
|
|
Začetek dela: |
|
|
|
|
|
Stroški nastanitve (Kat. 1–4: dva meseca osnovne plače) |
58 410,36 |
52 907,93 – 55 024,27 |
42 326,35 – 47 617,14 |
45 712,46 – 48 675,31 |
povrnjeno |
Družinski potni stroški |
povrnjeno |
povrnjeno |
povrnjeno |
povrnjeno |
povrnjeno |
Stroški selitve |
povrnjeno |
povrnjeno |
povrnjeno |
povrnjeno |
povrnjeno |
Prenehanje dela: |
|
|
|
|
|
Stroški selitve ob prenehanju zaposlitve (Kat. 1–4: en mesec osnovne plače) |
29 205,17 |
26 453,96 – 27 512,13 |
21 163,17 – 23 808,57 |
22 856,23 – 24 337,65 |
povrnjeno |
Družinski potni stroški |
povrnjeno |
povrnjeno |
povrnjeno |
povrnjeno |
povrnjeno |
Stroški selitve |
povrnjeno |
povrnjeno |
povrnjeno |
povrnjeno |
povrnjeno |
Prehod (v % plače) (8) |
40 % – 65 % |
40 % – 65 % |
40 % – 65 % |
40 % – 65 % |
ni relevantno |
Zdravstveno zavarovanje |
zajeto |
zajeto |
zajeto |
zajeto |
zajeto |
Pokojnina (v % plače, pred davki) |
največ 70 % |
največ 70 % |
največ 70 % |
največ 70 % |
največ 70 % |
|
|
|
|
|
|
Odbitki: |
|
|
|
|
|
davek Skupnosti |
8 % – 45 % |
8 % – 45 % |
8 % – 45 % |
8 % – 45 % |
8 % – 45 % |
Zdravstveno zavarovanje (% plače) |
1,7 % |
1,7 % |
1,7 % |
1,7 % |
1,7 % |
Posebna dajatev na plačo |
7 % |
7 % |
7 % |
7 % |
6-7 % |
Odbitek za pokojnino |
ni relevantno |
ni relevantno |
ni relevantno |
ni relevantno |
10,1 % |
Število oseb ob koncu leta |
3 |
8 |
93 |
27 |
118 |
8. DOGODKI PO DATUMU BILANCE STANJA
Do dne podpisa tega zaključnega računa računovodja Evropske komisije razen informacij, ki so pojasnjene v nadaljevanju, ni opazila nobenih pomembnih zadev, ki bi jih bilo treba ločeno razkriti v okviru tega oddelka, niti ji take zadeve niso bile sporočene. Zaključni račun in z njim povezana pojasnila so bili pripravljeni na podlagi najnovejših razpoložljivih informacij, kar se odraža v predstavljenih informacijah.
Ukrajina
V skladu z računovodskim pravilom EU št. 19 „Dogodki po datumu poročanja“ se vojna v Ukrajini, ki se je začela februarja 2022, šteje za nepopravljalni dogodek, zato ne zahteva prilagoditev nobenim zneskom v teh računovodskih izkazih na dan 31. decembra 2021. Kot je navedeno v pojasnilu 2.4, ima EU na dan 31. decembra 2021 neporavnana posojila (financirana z najetimi posojili; glej pojasnilo 2.11) v višini 4,7 milijarde EUR (nominalna vrednost) z Ukrajino v okviru programa makrofinančne pomoči in programa Euratom.
Komisija je na podlagi Sklepa (EU) 2022/313 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. februarja 2022 v okviru makrofinančne pomoči odobrila Ukrajini nadaljnjih 1,2 milijarde EUR posojil, od katerih je bilo 600 milijonov EUR izplačanih marca, dodatnih 600 milijonov EUR pa maja 2022.
Poleg tega je EIB v okviru svojega zunanjega mandata Ukrajini odobrila posojila v vrednosti 2,1 milijarde EUR (neodplačana glavnica, izplačana dne 31. decembra 2021), ki so zajamčena s proračunom EU (glej pojasnilo 4.1). Zadevni zneski so ocenjeni na podlagi razmer ob koncu leta in ne v trenutku priprave teh računovodskih izkazov.
Na podlagi dejstev in okoliščin v trenutku priprave teh računovodskih izkazov, zlasti spreminjajočih se razmer, finančnega učinka vojne v Ukrajini na financiranje EU ni mogoče zanesljivo oceniti.
9. OBSEG KONSOLIDACIJE
A. NADZOROVANI SUBJEKTI (55)
1. Institucije in posvetovalni organi (11)
Evropski parlament
Evropski svet
Evropska komisija
Evropsko računsko sodišče
Sodišče Evropske unije
Evropska služba za zunanje delovanje
Evropski nadzornik za varstvo podatkov
Evropski ekonomsko-socialni odbor
Evropski varuh človekovih pravic
Evropski odbor regij
Svet Evropske unije
2. Agencije EU (42)
2.1 Izvajalske agencije (7)
Evropska izvajalska agencija za izobraževanje in kulturo (EACEA)
Izvajalska agencija za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano (CHAFEA) (do 31. marca 2021)
Evropska izvajalska agencija za zdravje in digitalno tehnologijo (HADEA) (od 1. aprila 2021)
Evropska izvajalska agencija za raziskave (REA)
Izvajalska agencija Evropskega sveta za inovacije ter za mala in srednja podjetja (EISMEA)
Izvajalska agencija Evropskega raziskovalnega sveta (ERCEA)
Evropska izvajalska agencija za podnebje, infrastrukturo in okolje (CINEA)
2.2 Decentralizirane agencije (35)
Evropska agencija za pomorsko varnost (EMSA)
Evropska agencija za zdravila (EMA)
Evropska agencija za kemikalije (ECHA)
Evropski inštitut za enakost spolov (EIGE)
Evropska agencija za okolje (EEA)
Evropski bančni organ (EBA)
Evropski azilni podporni urad (EASO)
Agencija Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA)
Agencija Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (CEPOL)
Agencija Evropske unije za vesoljski program (EUSPA)
Agencija Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust)
Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA)
Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC)
Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja (CEDEFOP)
Agencija Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER)
Agencija za podporo Organu evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije(Urad BEREC)
Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex)
Evropski organ za delo (ELA)(od 26. maja 2021)
Evropska agencija za varnost hrane (EFSA)
Agencija Evropske unije za železnice (ERA)
Urad Skupnosti za rastlinske sorte (CPVO)
Evropska agencija za nadzor ribištva (EFCA)
Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)
Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu (EASA)
Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA)
Evropska fundacija za usposabljanje (ETF)
Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound)
Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA)
Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (EUROPOL)
Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA)
Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA)
Prevajalski center za organe Evropske unije (CdT)
Evropsko skupno podjetje za ITER in razvoj fuzijske energije – Fuzija za energijo
Agencija Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA)
Evropsko javno tožilstvo (EJT)(od 24. junija 2021)
3. Drugi nadzorovani subjekti (2)
Evropska skupnost za premog in jeklo v likvidaciji (ESPJ v l.)
Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT)
B. PRIDRUŽENI SUBJEKTI (1)
Evropski investicijski sklad (EIS)
MANJŠI SUBJEKTI
Subjekti v nadaljevanju zaradi nepomembnosti niso bili konsolidirani z uporabo kapitalske metode v konsolidiranih računovodskih izkazih EU za leto 2021:
MANJŠI SUBJEKTI (8)
Skupno podjetje za krožno Evropo na biološki osnovi(pravni in univerzalni naslednik Skupnega podjetja za industrijske panoge, ki temeljijo na rabi biomase)
Skupno podjetje za čisto letalstvo(pravni in univerzalni naslednik Skupnega podjetja Čisto nebo 2)
Skupno podjetje za čisti vodik(pravni in univerzalni naslednik Skupnega podjetja za gorivne celice in vodik 2)
Skupno podjetje za evropske železnice(pravni in univerzalni naslednik Skupnega podjetja Shift2Rail)
Skupno podjetje za pobudo za inovativno zdravje(pravni in univerzalni naslednik Skupnega podjetja za pobudo za inovativna zdravila 2)
Skupno podjetje za ključne digitalne tehnologije(pravni in univerzalni naslednik Skupnega podjetja ECSEL)
Skupno podjetje za raziskave o upravljanju zračnega prometa enotnega evropskega neba 3(pravni in univerzalni naslednik Skupnega podjetja SESAR)
Skupno podjetje EuroHPC
Zaključni računi navedenih subjektov so javno dostopni na njihovih spletnih straneh.
POROČILA O IZVRŠEVANJU PRORAČUNA IN POJASNILA (50)
KAZALO
1. |
PRORAČUNSKI REZULTAT EU | 148 |
2. |
PRIMERJAVE PRORAČUNSKIH NAPOVEDI IN DEJANSKIH ZNESKOV | 149 |
3. |
POJASNILA K POROČILOM O IZVRŠEVANJU PRORAČUNA | 153 |
3.1 |
PRORAČUNSKI OKVIR NA RAVNI EU | 153 |
3.2 |
VEČLETNI FINANČNI OKVIR ZA OBDOBJE 2021–2027 | 153 |
3.3 |
PODROBNI RAZDELKI VEČLETNEGA FINANČNEGA OKVIRA (PROGRAMI) | 155 |
3.4 |
Instrument NextGenerationEU | 155 |
3.5 |
LETNI PRORAČUN | 156 |
3.6 |
PRIHODKI | 157 |
3.7 |
USKLADITEV POSLOVNEGA IZIDA IN PRORAČUNSKEGA REZULTATA | 158 |
4. |
IZVRŠEVANJE PRORAČUNA EU ZA LETO 2021 | 160 |
5. |
IZVRŠEVANJE PRORAČUNSKIH PRIHODKOV EU | 161 |
5.1 |
POVZETEK IZVRŠEVANJA PRORAČUNSKIH PRIHODKOV EU | 161 |
6. |
IZVRŠEVANJE PRORAČUNSKIH ODHODKOV EU | 162 |
6.1 |
VFO: RAZČLENITEV IN SPREMEMBE ODOBRITEV ZA PREVZEM OBVEZNOSTI IN ODOBRITEV PLAČIL | 162 |
6.2 |
VFO: IZVRŠEVANJE ODOBRITEV ZA PREVZEM OBVEZNOSTI | 163 |
6.3 |
VFO: IZVRŠEVANJE ODOBRITEV PLAČIL | 164 |
6.4 |
VFO: GIBANJA NEPORAVNANIH OBVEZNOSTI (RAL) | 165 |
6.5 |
VFO: NEPORAVNANE OBVEZNOSTI PO LETIH NASTANKA | 166 |
6.6 |
VFO: NEPORAVNANE OBVEZNOSTI PO VRSTAH ODOBRITEV | 167 |
6.7 |
VFO PODROBNO: RAZČLENITEV IN SPREMEMBE ODOBRITEV ZA PREVZEM OBVEZNOSTI IN ODOBRITEV PLAČIL | 168 |
6.8 |
VFO PODROBNO: IZVRŠEVANJE ODOBRITEV ZA PREVZEM OBVEZNOSTI | 178 |
6.9 |
VFO PODROBNO: IZVRŠEVANJE ODOBRITEV PLAČIL | 188 |
6.10 |
VFO PODROBNO: GIBANJA NEPORAVNANIH OBVEZNOSTI (RAL) | 198 |
6.11 |
VFO PODROBNO: NEPORAVNANE OBVEZNOSTI PO LETIH NASTANKA | 207 |
6.12 |
VFO PODROBNO: NEPORAVNANE OBVEZNOSTI PO VRSTAH ODOBRITEV | 213 |
7. |
IZVRŠEVANJE PRORAČUNA PO INSTITUCIJAH | 222 |
7.1 |
IZVRŠEVANJE PRORAČUNSKIH PRIHODKOV | 222 |
7.2 |
IZVRŠEVANJE ODOBRITEV ZA PREVZEM OBVEZNOSTI | 224 |
7.3 |
IZVRŠEVANJE ODOBRITEV PLAČIL | 225 |
8. |
IZVRŠEVANJE PRORAČUNA AGENCIJ | 226 |
8.1 |
PRORAČUNSKI PRIHODKI | 226 |
8.2 |
ODOBRITVE ZA PREVZEM OBVEZNOSTI IN ODOBRITVE PLAČILPO AGENCIJAH | 228 |
1. PRORAČUNSKI REZULTAT EU
(v milijonih EUR) |
|||
Pojasnilo |
2021 |
2020 |
|
a |
Prihodki za zadevno proračunsko leto |
239 596 |
174 306 |
b |
Plačila na podlagi odobritev za tekoče leto |
(226 175 ) |
(171 721 ) |
c |
Odobritve plačil, prenesene v leto N + 1 |
(4 244 ) |
(2 086 ) |
d |
Zapadle neporabljene odobritve, prenesene iz leta N–1 |
265 |
78 |
e |
Razvoj namenskih prejemkov (B)–(A) |
(6 338 ) |
1 398 |
|
Neporabljene odobritve ob koncu tekočega leta (A) |
14 032 |
7 694 |
|
Neporabljene odobritve ob koncu prejšnjega leta (B) |
7 694 |
9 092 |
f |
Tečajne razlike za zadevno leto |
126 |
(207) |
|
Proračunski rezultat |
3 230 |
1 768 |
Proračunski rezultat EU se vrne državam članicam v letu 2021 kot odbitek od njihovih obveznosti. Izračuna se v skladu s členom 1(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 608/2014 (51) o določitvi izvedbenih ukrepov za sistem virov lastnih sredstev. Več informacij je na voljo v oddelku 1.5 Izračun proračunskega rezultata.
a. |
Prihodki za zadevno proračunsko leto: razpredelnica 5.1 „Povzetek izvrševanja proračunskih prihodkov EU“, stolpec 8 „Prihodki skupaj“. |
b. |
Plačila na podlagi odobritev za tekoče leto: razpredelnica 6.3 „VFO – Izvrševanje odobritev plačil“, stolpec 2 „Izvršena plačila iz končnega sprejetega proračuna“ in stolpec 4 „Izvršena plačila iz namenskih prejemkov“. |
c. |
Odobritve plačil, prenesene v leto N + 1: razpredelnica 6.3 „VFO – Izvrševanje odobritev plačil“, stolpec 7 „Samodejni prenosi“ in stolpec 8 „Prenosi na podlagi sklepa“. |
d. |
Zapadle neporabljene odobritve, prenesene iz leta N–1: pri tem se upoštevajo znesek prenesenih odobritev plačil (samodejno in na podlagi sklepa) ob koncu prejšnjega leta in „izvršena plačila iz prenosov“ za tekoče leto kot v stolpcu 3 razpredelnice 6.3 „VFO – Izvrševanje odobritev plačil“. |
e. |
Gibanje skupnih odobritev namenskih prejemkov ob koncu leta: pri tem se izračuna razlika med zneskom odobritev namenskih prejemkov ob koncu prejšnjega leta (plus) in zneskom odobritev namenskih prejemkov ob koncu tekočega leta (kot v stolpcu 9 razpredelnice 6.3 „VFO – Izvrševanje odobritev plačil“ – minus), da se dobi neto razlika namenskih prejemkov v tekočem letu. |
f. |
Tečajne razlike vključujejo realizirane in nerealizirane tečajne razlike. |
2. PRIMERJAVE PRORAČUNSKIH NAPOVEDI IN DEJANSKIH ZNESKOV
Proračunski prihodki
(v milijonih EUR) |
|||||
|
Prvotni sprejeti proračun |
Končni sprejeti proračun |
Ugotovljene upravičenosti |
Prihodki |
|
1 |
Lastna sredstva |
156 867 |
156 993 |
160 869 |
158 632 |
|
11 – Prelevmani na sladkor |
0 |
0 |
1 |
1 |
|
12 – Carine |
17 606 |
17 348 |
21 274 |
19 037 |
|
13 – DDV |
17 967 |
17 941 |
17 934 |
17 934 |
|
14 – BND |
121 294 |
115 858 |
115 819 |
115 819 |
|
16 – Zmanjšanje prispevka iz naslova BND, odobrenega nekaterim državam članicam |
0 |
— |
11 |
11 |
|
17 – Odpadna plastična embalaža |
0 |
5 847 |
5 831 |
5 831 |
2 |
Presežki, neporabljena sredstva in popravki |
0 |
1 769 |
1 779 |
1 772 |
3 |
Upravni prihodki |
1 726 |
1 726 |
2 306 |
2 230 |
4 |
Finančni prihodki, zamudne obresti in globe |
119 |
515 |
18 494 |
1 633 |
5 |
Proračunska jamstva, najemanje in dajanje posojil |
0 |
0 |
55 501 |
55 501 |
6 |
Prihodki, prispevki in povračila, povezani s politikami Unije |
7 348 |
7 008 |
26 114 |
19 827 |
Skupaj |
166 060 |
168 011 |
265 063 |
239 596 |
|
od tega instrument NextGenerationEU |
— |
— |
55 501 |
55 501 |
Proračunski odhodki: obveznosti po razdelkih večletnega finančnega okvira
(v milijonih EUR) |
|||||
Razdelek VFO |
Prvotni sprejeti proračun |
Končni sprejeti proračun |
Skupaj odobritve skupaj |
Prevzete obveznosti |
|
1 |
Enotni trg, inovacije in digitalno |
20 817 |
20 817 |
34 960 |
25 683 |
2 |
Kohezija, odpornost in vrednote |
52 862 |
53 219 |
452 326 |
151 947 |
|
2a Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija |
48 191 |
48 191 |
106 413 |
48 468 |
|
2b Odpornost in vrednote |
4 671 |
5 029 |
345 913 |
103 479 |
3 |
Naravni viri in okolje |
58 569 |
58 574 |
79 377 |
59 723 |
|
od tega: odhodki, povezani s trgom, in neposredna plačila |
40 368 |
40 371 |
41 518 |
40 818 |
4 |
Migracije in upravljanje meja |
2 279 |
2 303 |
2 368 |
1 644 |
5 |
Varnost in obramba |
1 709 |
1 706 |
1 741 |
1 625 |
6 |
Sosedstvo in svet |
16 097 |
17 031 |
17 474 |
15 372 |
7 |
Evropska javna uprava |
10 448 |
10 443 |
11 404 |
10 930 |
|
od tega: upravni odhodki institucij |
4 313 |
4 307 |
4 879 |
4 590 |
O |
Zunaj večletnega finančnega okvira |
— |
— |
3 922 |
199 |
S |
Solidarnostni mehanizmi znotraj in zunaj Unije (posebni instrumenti) |
1 471 |
2 739 |
2 759 |
1 223 |
Skupaj |
164 251 |
166 833 |
606 331 |
268 345 |
|
od tega instrument NextGenerationEU |
— |
— |
421 070 |
143 525 |
Proračunski odhodki: plačila po razdelkih večletnega finančnega okvira
(v milijonih EUR) |
|||||
Razdelek VFO |
Prvotni sprejeti proračun |
Končni sprejeti proračun |
Skupaj odobritve skupaj |
Izvršena plačila |
|
1 |
Enotni trg, inovacije in digitalno |
17 192 |
16 670 |
22 478 |
18 532 |
2 |
Kohezija, odpornost in vrednote |
66 154 |
67 614 |
131 414 |
126 454 |
|
2a Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija |
61 868 |
63 855 |
79 628 |
75 591 |
|
2b Odpornost in vrednote |
4 286 |
3 758 |
51 787 |
50 863 |
3 |
Naravni viri in okolje |
56 804 |
56 021 |
58 310 |
56 831 |
|
od tega: odhodki, povezani s trgom, in neposredna plačila |
40 354 |
40 303 |
41 467 |
40 760 |
4 |
Migracije in upravljanje meja |
2 686 |
2 519 |
2 734 |
2 547 |
5 |
Varnost in obramba |
671 |
714 |
726 |
708 |
6 |
Sosedstvo in svet |
10 811 |
11 455 |
12 258 |
10 935 |
7 |
Evropska javna uprava |
10 450 |
10 444 |
12 368 |
10 705 |
|
od tega: upravni odhodki institucij |
4 313 |
4 307 |
5 492 |
4 436 |
O |
Zunaj večletnega finančnega okvira |
— |
— |
3 931 |
61 |
S |
Solidarnostni mehanizmi znotraj in zunaj Unije (posebni instrumenti) |
1 293 |
2 574 |
2 593 |
1 223 |
Skupaj |
166 060 |
168 011 |
246 812 |
227 996 |
|
od tega instrument NextGenerationEU |
— |
— |
55 501 |
53 618 |
Proračunski odhodki: neporavnane obveznosti po razdelkih večletnega finančnega okvira
(v milijonih EUR) |
|||||
Razdelek VFO |
Neporavnane obveznosti, prenesene iz leta 2020 |
Likvidacija neporavnanih obveznosti, prenesenih iz leta 2020 |
Nove neporavnane obveznosti iz leta 2021 |
Neporavnane obveznosti skupaj |
|
|
1 |
2 |
3 |
4 = 1 +2 +3 |
|
1 |
Enotni trg, inovacije in digitalno |
42 361 |
(14 410 ) |
20 766 |
48 717 |
2 |
Kohezija, odpornost in vrednote |
183 747 |
(70 192 ) |
95 478 |
209 033 |
|
2a Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija |
180 084 |
(68 550 ) |
41 305 |
152 839 |
|
2b Odpornost in vrednote |
3 662 |
(1 641 ) |
54 174 |
56 195 |
3 |
Naravni viri in okolje |
40 860 |
(15 330 ) |
18 161 |
43 691 |
|
od tega: odhodki, povezani s trgom, in neposredna plačila |
286 |
(86) |
133 |
333 |
4 |
Migracije in upravljanje meja |
4 950 |
(1 872 ) |
901 |
3 980 |
5 |
Varnost in obramba |
1 503 |
(521) |
1 415 |
2 397 |
6 |
Sosedstvo in svet |
28 785 |
(8 507 ) |
12 257 |
32 535 |
7 |
Evropska javna uprava |
981 |
(981) |
1 075 |
1 076 |
|
od tega: upravni odhodki institucij |
627 |
(627) |
684 |
684 |
O |
Zunaj večletnega finančnega okvira |
11 |
(4) |
140 |
147 |
S |
Solidarnostni mehanizmi znotraj in zunaj Unije (posebni instrumenti) |
0 |
(0) |
— |
— |
Skupaj |
303 197 |
(111 816 ) |
150 194 |
341 575 |
|
od tega instrument NextGenerationEU |
— |
— |
89 907 |
89 907 |
|
od tega brez instrumenta NextGenerationEU |
303 197 |
(111 816 ) |
60 288 |
251 668 |
3. POJASNILA K POROČILOM O IZVRŠEVANJU PRORAČUNA
3.1 PRORAČUNSKI OKVIR NA RAVNI EU
Proračunsko računovodstvo se vodi v skladu s finančno uredbo. Splošni proračun je instrument, s katerim se vsako leto določijo in odobrijo prihodki in odhodki Unije v okviru zgornjih meja in drugih določb večletnega finančnega okvira v skladu z zakonodajnimi akti o večletnih programih, sprejetih v tem okviru.
3.2 VEČLETNI FINANČNI OKVIR ZA OBDOBJE 2021–2027
(v milijonih EUR)(v tekočih cenah) |
||||||||||||
|
2021 |
2022 |
2023 |
2024 |
2025 |
2026 |
2027 |
Skupaj |
||||
|
20 919 |
21 288 |
21 125 |
20 984 |
21 272 |
21 847 |
22 077 |
149 512 |
||||
|
52 786 |
55 314 |
57 627 |
60 761 |
63 387 |
66 536 |
70 283 |
426 694 |
||||
|
48 191 |
49 739 |
51 333 |
53 077 |
54 873 |
56 725 |
58 639 |
372 577 |
||||
|
4 595 |
5 575 |
6 294 |
7 684 |
8 514 |
9 811 |
11 644 |
54 117 |
||||
|
58 624 |
56 519 |
56 849 |
57 003 |
57 112 |
57 332 |
57 557 |
400 996 |
||||
|
40 368 |
41 257 |
41 518 |
41 649 |
41 782 |
41 913 |
42 047 |
290 534 |
||||
|
2 467 |
3 043 |
3 494 |
3 697 |
4 218 |
4 315 |
4 465 |
25 699 |
||||
|
1 805 |
1 868 |
1 918 |
1 976 |
2 215 |
2 435 |
2 705 |
14 922 |
||||
|
16 247 |
16 802 |
16 329 |
15 830 |
15 304 |
14 754 |
15 331 |
110 597 |
||||
|
10 635 |
11 058 |
11 419 |
11 773 |
12 124 |
12 506 |
12 959 |
82 474 |
||||
|
8 216 |
8 528 |
9 |
9 006 |
9 219 |
9 464 |
9 786 |
62 991 |
||||
Odobritve za prevzem obveznosti |
163 483 |
165 892 |
168 761 |
172 024 |
175 632 |
179 725 |
185 377 |
1 210 894 |
||||
Odobritve plačil skupaj |
166 140 |
167 585 |
165 542 |
168 853 |
172 230 |
175 674 |
179 187 |
1 195 211 |
Uredba Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 (52) o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 je bila sprejeta 17. decembra 2020. Komisija je 18. decembra 2020 sprejela Sporočilo o tehnični prilagoditvi večletnega finančnega okvira za leto 2021 (53). V zgornji razpredelnici so prikazane zgornje meje večletnega finančnega okvira v tekočih cenah v skladu s fiksnim letnim deflatorjem v višini 2 % iz člena 4(2) uredbe o večletnem finančnem okviru. Proračunsko leto 2021 je bilo prvo leto v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027. Skupna zgornja meja za odobritve za prevzem obveznosti za leto 2021 je bila 163 483 milijonov EUR, medtem ko je bila temu ustrezna zgornja meja odobritev plačil 166 140 milijonov EUR.
V skladu s členom 312(3) PDEU večletni finančni okvir določa zneske letnih zgornjih mej za odobritev za prevzem obveznosti po kategoriji odhodkov („razdelki“) in letnih zgornjih mej odobritev plačil. Razdelki večletnega finančnega okvira ustrezajo najpomembnejšim sektorjem dejavnosti Unije. Struktura in vsebina razdelkov sta se v primerjavi s prejšnjim večletnim finančnim okvirom za obdobje 2014–2020 znatno spremenili. Podrobne informacije o različnih razdelkih večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 so navedene v nadaljevanju.
Večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 bo znašal 1 211 milijard EUR (1 074 milijard EUR v cenah iz leta 2018), vključno z Evropskim razvojnim skladom (ERS). Poleg tega bo instrument NextGenerationEU zagotovil dodatni znesek v višini 806,9 milijarde EUR (750 milijard EUR v cenah iz leta 2018) do leta 2023 v prevzetih obveznostih in do leta 2026 v obliki plačil.
Za postopek letnega proračuna je proračunska nomenklatura dodatno strukturirana po „sklopih“ politike, kar dodatno pojasnjuje, kako posamezni programi za porabo sredstev prispevajo k ciljem politike Unije.
Razdelek 1 – Enotni trg, inovacije in digitalno
Ta razdelek vključuje ključne programe EU, ki podpirajo področja raziskav in inovacij, digitalne preobrazbe ter strateške infrastrukture, s tem pa krepijo enotni trg in strateške vesoljske projekte. Programi v okviru tega razdelka vključujejo program Obzorje Evropa, sklad InvestEU, Instrument za povezovanje Evrope, program Enotni trg in vesoljski program Unije.
Programa, ki prejemata prispevke iz instrumenta NextGenerationEU (zunanji namenski prejemki) v tem razdelku: program Obzorje Evropa in sklad InvestEU.
Razdelek 2 – Trajnostna rast: naravni viri
To razdelek je razdeljen na dva podrazdelka: ekonomska, socialna in teritorialna kohezija (2a) ter odpornost in vrednote (2b).
Poraba v okviru tega razdelka je namenjena krepitvi odpornosti in kohezije med državami članicami EU. Financiranje pomaga zmanjševati razlike v regijah EU in med njimi, pa tudi znotraj držav članic in med njimi ter spodbujati trajnostni teritorialni razvoj (Evropski sklad za regionalni razvoj, Kohezijski sklad, Evropski socialni sklad plus). Podpira tudi solidarnost Unije in njeno sodelovanje na področju pripravljenosti in odzivanju na nesreče (mehanizem Evropske unije na področju civilne zaščite in rescEU). Poleg tega so programi v okviru tega razdelka namenjeni povečanju odpornosti EU na sedanje in prihodnje izzive z naložbami v zeleni in digitalni prehod, mlade (Erasmus), zdravje (Program EU za zdravje) in ukrepanjem za zaščito vrednot EU (pravosodje, pravice in vrednote) ter spodbujanje kulturne raznolikosti (Ustvarjalna Evropa).
Ta razdelek vključuje instrument RRF, ki je podprt z veliko večino finančnih sredstev, zagotovljenih z instrumentom NextGenerationEU v obdobju 2021–2023. Druga programa, ki prejemata prispevke iz instrumenta NextGenerationEU (zunanji namenski prejemki) v tem razdelku: REACT-EU, Mehanizem Unije na področju civilne zaščite (rescEU).
(v milijonih EUR) |
|||||
Program večletnega finančnega okvira |
Odobritve za odobritve |
Prevzete obveznosti |
Odobritve odobritve |
Izvršena plačila |
Neporavnane obveznosti ob koncu leta 2021 |
Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) |
31 458 |
24 038 |
6 058 |
4 926 |
19 112 |
Evropski socialni sklad (ESS) |
19 161 |
15 435 |
2 267 |
2 081 |
13 354 |
Sveženj REACT-EU skupaj |
50 620 |
39 473 |
8 325 |
7 007 |
32 466 |
Razdelek 3 – Naravni viri in okolje
Z odhodki v okviru tega razdelka se vlaga v trajnostno kmetijstvo (skupna kmetijska politika) ter ribiško in pomorsko politiko (Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo), pa tudi programe, namenjene varstvu okolja in podnebnim ukrepom (program LIFE, Sklad za pravični prehod).
Programa, ki prejemata prispevke iz instrumenta NextGenerationEU (zunanji namenski prejemki) v tem razdelku: program razvoja podeželja, Sklad za pravični prehod.
Razdelek 4 – Migracije in upravljanje meja
Programa (Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za integrirano upravljanje meja) in decentralizirane agencije (kot sta Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex) in Agencija Evropske unije za azil), ki se financirajo v okviru tega razdelka, so namenjene reševanju izzivov v zvezi z migracijami in upravljanjem zunanjih meja EU in zaščiti azilnega sistema v EU.
Razdelek 5 – Varnost in obramba
Ta razdelek odraža povečano potrebo po sodelovanju na ravni Unije za obravnavanje varnostnih groženj in povečanje njene strateške avtonomije. Vključuje programe, katerih vloga je izboljšati varnost in zaščito evropskih državljanov (Sklad za notranjo varnost), okrepiti obrambne zmogljivosti Evrope (Evropski obrambni sklad) ter zagotoviti orodja, potrebna za odzivanje na notranje in zunanje varnostne izzive.
Razdelek 6 – Sosedstvo in svet
S programi v okviru tega razdelka se krepi socialno-ekonomski vpliv EU v njenem sosedstvu, v državah v razvoju in drugod po svetu. Novi instrument NDICI – Globalna Evropa združuje več nekdanjih instrumentov EU za zunanje financiranje, vključno s sodelovanjem z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami (državami AKP), ki se je prej financiralo iz Evropskega razvojnega sklada. Razdelek vključuje tudi pomoč državam, ki se pripravljajo na pristop k EU (predpristopna pomoč), in program Unije za humanitarno pomoč.
Razdelek 7 – Evropska javna uprava
Ta razdelek krije upravne odhodke za vse institucije, pokojnine in evropske šole.
Razdelek 9 – Posebni instrumenti
Mehanizmi prilagodljivosti v proračunu EU omogočajo, da EU uporabi potrebna sredstva za odzivanje na nepredvidene dogodke, kot so krizne in izredne razmere. V letni proračunski nomenklaturi in pri izvrševanju letnega proračuna so opredeljeni v okviru „razdelka 9“, čeprav jih je mogoče uporabiti več in tako, da presegajo zgornje meje odhodkov večletnega finančnega okvira. Njihovo področje uporabe, dodelitev finančnih sredstev in načini delovanja so določeni v uredbi o večletnem finančnem okviru in medinstitucionalnem sporazumu. Ta zagotavljata, da se proračunska sredstva lahko odzivajo na spreminjajoče se prednostne naloge, tako da se vsak euro porabi tam, kjer je najbolj potreben.
3.3 PODROBNI RAZDELKI VEČLETNEGA FINANČNEGA OKVIRA (PROGRAMI)
Razdelki večletnega finančnega okvira so dodatno razčlenjeni na podrobne razdelke, ki ustrezajo glavnim programom porabe sredstev (npr. Obzorje 2020, Erasmus+ itd.). Osnovne pravne podlage za izvrševanje proračuna se sprejmejo na tej programski ravni. Programi so struktura, ki se običajno uporablja za poročanje o izvrševanju in rezultatih. Razpredelnice po programih so na voljo v poročilih o izvrševanju proračuna (glej razpredelnice 6.7–6.12 v nadaljevanju).
3.4 Instrument NextGenerationEU
Instrument NextGenerationEU s proračunom v višini 421,1 milijarde EUR za nepovratno podporo (nepovratna sredstva) pomembno vpliva na skupne letne proračune EU od leta 2021 do leta 2026 in njihovo izvrševanje. V letu 2021 je bil ta znesek v celoti vključen v obliki odobritev namenskih prihodkov. Vse obveznosti za nepovratno podporo bodo knjižene do 31. decembra 2023 in izpolnjene s plačili do 31. decembra 2026 v skladu s členom 3(4) in (9) uredbe o instrumentu NextGenerationEU (54).
Za celovit pregled dejavnosti instrumenta NextGenerationEU glej oddelka 2.2 in 2.3 glavnih finančnih poudarkov leta.
3.5 LETNI PRORAČUN
Postopek sprejemanja proračuna je določen v členu 314 Pogodbe o delovanju EU. V spodnjem diagramu so predstavljeni roki in koraki za sprejetje proračuna.
Struktura proračuna za Komisijo vsebuje upravne odobritve in odobritve za poslovanje. Druge institucije imajo zgolj upravne odobritve. Poleg tega sta v proračunu dve vrsti odobritev: nediferencirane in diferencirane. Nediferencirana sredstva se uporabljajo za financiranje poslov enoletne narave (ki so v skladu z načelom enoletnosti). Diferencirana sredstva se uporabljajo za uskladitev načela enoletnosti s potrebo po upravljanju večletnih poslov. Diferencirana sredstva se delijo na odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil:
— |
odobritve za prevzem obveznosti: krijejo skupne stroške pravnih obveznosti, prevzetih za tekoče proračunsko leto za posle, ki trajajo več let. Vendar se lahko proračunske obveznosti za ukrepe, ki trajajo več kot eno proračunsko leto, razporedijo na več let v letne obroke, kadar tako določa temeljni akt, |
— |
odobritve plačil: krijejo odhodke, ki nastanejo zaradi obveznosti, prevzetih v tekočem proračunskem letu in/ali prejšnjih proračunskih letih. |
V zaključnem računu so vrste financiranja združene v dve glavni postavki:
— |
končno sprejete proračunske odobritve ter |
— |
dodatne odobritve, ki vsebujejo:
|
Vse vrste financiranja skupaj tvorijo razpoložljive odobritve.
3.6 PRIHODKI
3.6.1 Prihodki iz lastnih sredstev
Velika večina prihodkov prihaja iz lastnih sredstev, ki zajemajo naslednje kategorije:
(1) |
Tradicionalna lastna sredstva (TLS): so v letu 2021 predstavljala približno 12 % prihodkov iz lastnih sredstev. |
(2) |
Sredstva iz naslova davka na dodano vrednost (DDV): so v letu 2021 predstavljala približno 11 % prihodkov iz lastnih sredstev. |
(3) |
sredstva iz naslova nereciklirane odpadne plastične embalaže: so v letu 2021 predstavljala približno 4 % prihodkov iz lastnih sredstev. |
(4) |
Sredstva iz naslova bruto nacionalnega dohodka (BND): so v letu 2021 predstavljala približno 73 % prihodkov iz lastnih sredstev. |
V Sklepu Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 z dne 14. decembra 2020 o sistemu virov lastnih sredstev EU (sklep o virih lastnih sredstev iz leta 2020) so navedene kategorije virov lastnih sredstev in določene metode za njihov izračun. Ta sklep je začel veljati 1. junija 2021 in se je uporabljal retroaktivno od 1. januarja 2021.
V sklepu o virih lastnih sredstev iz leta 2020 je določeno, da skupni znesek lastnih sredstev, dodeljenih Uniji za pokrivanje letnih odobrenih sredstev za plačila, ne sme presegati 1,40 % vsote BND vseh držav članic. Poleg tega se s tem sklepom na Komisijo prenaša pooblastilo, da si za obravnavanje posledic pandemije COVID-19 prek instrumenta za okrevanje NextGenerationEU v imenu Unije izjemoma začasno izposodi do 750 milijard EUR v cenah iz leta 2018 na kapitalskih trgih. Zgornja meja virov lastnih sredstev za odobritve plačil se bo začasno povečala za 0,6 odstotne točke za pokrivanje vseh obveznosti, ki so posledica tega najemanja posojil.
Drugi prihodki proračuna EU od leta 2021 vključujejo finančne prispevke iz Združenega kraljestva za pokrivanje njegovih obveznosti do EU in obveznosti EU do Združenega kraljestva, ki izhajajo iz obdobja 2014–2020.
3.6.2 Tradicionalna lastna sredstva (TLS)
TLS sestavljajo carine, obračunane na uvoz iz tretjih držav, ki jih v imenu EU pobirajo države članice. Vendar države članice zadržijo 25 % teh sredstev za pokrivanje stroškov zbiranja. Vsi ugotovljeni zneski TLS se morajo knjižiti na enega od naslednjih računov, ki jih vodijo pristojni organi:
— |
na navadni račun iz člena 6(3) Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 609/2014: vsi izterjani ali zajamčeni zneski, |
— |
na ločene račune, določene v istem členu: vsi zneski, ki še niso bili izterjani in/ali zajamčeni; na ta račun se lahko knjižijo tudi zajamčeni zneski, ki se izpodbijajo. |
Države članice morajo TLS vknjižiti na račun Komisije prek njene zakladnice ali nacionalne centralne banke najpozneje prvi delovni dan po 19. dnevu drugega meseca, ki sledi mesecu, v katerem je bila upravičenost ugotovljena (ali izterjana, v primeru ločenega računa).
3.6.3 Davek na dodano vrednost (DDV)
Lastna sredstva iz naslova DDV se izračunajo na podlagi osnov za DDV držav članic, pri čemer so te osnove za ta namen usklajene v skladu s pravili EU. Enotna vpoklicna stopnja v višini 0,30 % se uporablja za skupni znesek prejemkov držav članic iz naslova DDV, pobranih za vse obdavčene dobave, deljene s tehtano povprečno stopnjo DDV. Osnova za DDV je omejena na 50 % BND posamezne države članice.
3.6.4 Nereciklirana odpadna plastična embalaža
Enotna vpoklicna stopnja v višini 0,80 EUR na kilogram se uporablja za težo nereciklirane odpadne plastične embalaže, nastale v posamezni državi članici. Odpadna plastična embalaža, ki v danem letu ni reciklirana, se izračuna kot razlika med odpadno plastično embalažo, ki je nastala, in odpadno plastično embalažo, ki je bila reciklirana v navedenem letu v državi članici. Bolgarija, Češka, Estonija, Grčija, Španija, Hrvaška, Italija, Ciper, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija in Slovaška so upravičene do uporabe določenega letnega pavšalnega zmanjšanj njihovih zadevnih prispevkov iz virov lastnih sredstev iz naslova odpadne plastične embalaže.
3.6.5 Bruto nacionalni dohodek (BND)
Sredstva iz naslova bruto nacionalnega dohodka (BND) se uporabljajo za financiranje tistega dela proračuna, ki ga ne krijejo drugi viri prihodkov. Od BND vsake države članice, ki se določi v skladu s pravili EU, se zaračuna enotna vpoklicna stopnja.
Sredstva iz naslova DDV in BND se določijo na podlagi napovedi ustreznih osnov, oblikovanih ob pripravi predloga proračuna. Te napovedi se pozneje med zadevnim proračunskim letom pregledajo in posodobijo s spremembo proračuna. Pozitivne ali negativne razlike med zneski, ki jih dolgujejo države članice glede na dejanske osnove, in zneski, ki so bili dejansko plačani na osnovi (revidiranih) napovedi, Komisija vpokliče od držav članic za prvi delovni dan junija v drugem letu, ki sledi zadevnemu proračunskemu letu. Popravki dejanskih osnov DDV in BND so še vedno mogoči v naslednjih štirih letih, če ni izdan pridržek. Te pridržke predstavljajo morebitne terjatve do držav članic za negotove zneske, saj njihovega finančnega vpliva ni mogoče natančno oceniti. Ko se lahko določi natančni znesek, se vpokličejo ustrezna sredstva iz naslova DDV in BND v zvezi s saldi DDV in BND ali posameznimi zahtevki za plačilo.
3.6.6 Bruto znižanje
V obdobju 2021–2027 je bruto znižanje letnih prispevkov iz naslova BND odobreno za naslednje države članice: 565 milijonov EUR za Avstrijo, 377 milijonov EUR za Dansko, 3 671 milijonov EUR za Nemčijo, 1 921 milijonov EUR za Nizozemsko ter 1 069 milijonov EUR za Švedsko. Ta bruto znižanja se merijo v cenah iz leta 2020, financirajo pa jih vse države članice.
3.7 USKLADITEV POSLOVNEGA IZIDA IN PRORAČUNSKEGA REZULTATA
(v milijonih EUR) |
||
|
2021 |
2020 |
POSLOVNI IZID ZA ZADEVNO LETO |
(42 100 ) |
57 416 |
Prihodki |
|
|
Upravičenosti, ugotovljene v tekočem letu, a še nepobrane |
(7 068 ) |
(1 295 ) |
Upravičenosti, ugotovljene v prejšnjih letih in pobrane v tekočem letu |
64 356 |
3 886 |
Prehodno nezaračunani prihodki (čisti) |
(5 434 ) |
(48 762 ) |
|
51 854 |
(46 171 ) |
Odhodki |
|
|
Vnaprej vračunani odhodki (čisti) |
53 108 |
8 258 |
Odhodki prejšnjega leta, plačani v tekočem letu |
(1 046 ) |
(457) |
Čisti učinek predhodnega financiranja |
(47 608 ) |
(17 547 ) |
Odobritve plačil, prenesene v naslednje leto |
(4 449 ) |
(2 268 ) |
Plačila, izvedena iz prenosov, in razveljavljene neporabljene odobritve plačil |
(4 047 ) |
3 248 |
Gibanje rezervacij |
1 032 |
3 873 |
Drugo |
(3 577 ) |
(4 441 ) |
|
(6 587 ) |
(9 334 ) |
Poslovni izid agencij in ESPJ v l. |
61 |
(142) |
PRORAČUNSKI REZULTAT ZA ZADEVNO LETO |
3 230 |
1 768 |
Poslovni izid za zadevno leto se v skladu s finančno uredbo izračuna po načelih računovodstva na podlagi nastanka poslovnega dogodka in računovodskih pravil EU, proračunski rezultat pa na podlagi pravil prilagojenega računovodstva na podlagi nastanka plačil. Ker poslovni izid in proračunski rezultat zajemata iste povezane transakcije – izjema so drugi (neproračunski) viri prihodkov in odhodkov agencij in ESPJ v likvidaciji, ki so vključeni samo v poslovni izid – uskladitev poslovnega izida za zadevno leto s proračunskim rezultatom za zadevno leto služi kot koristno preverjanje skladnosti.
Uskladitvene postavke – prihodki
Dejanski proračunski prihodki za dano proračunsko leto ustrezajo prihodkom, pobranim na podlagi upravičenosti, ugotovljenih med letom, in zneskom, pobranim na podlagi upravičenosti, ugotovljenih v prejšnjih letih. Zato je treba pri uskladitvi upravičenosti, ki so bile ugotovljene v tekočem letu, a še niso bile pobrane, odšteti od poslovnega izida, saj niso del proračunskih prihodkov. Nasprotno pa je treba upravičenosti, ugotovljene v prejšnjih letih in pobrane v tekočem letu, pri uskladitvi prišteti k poslovnemu izidu.
Prehodno nezaračunane prihodke sestavljajo predvsem prehodno nezaračunani prihodki, povezani z izstopom Združenega kraljestva iz EU, finančni popravki, lastna sredstva, obresti in dividende. Upošteva se samo čisti učinek, tj. prehodno nezaračunani prihodki za tekoče leto, zmanjšani za stornirane prehodno nezaračunane prihodke iz prejšnjega leta.
Uskladitvene postavke – odhodki
Vnaprej vračunani odhodki so sestavljeni pretežno iz odhodkov, vračunanih vnaprej ob časovnem preseku ob koncu leta, tj. upravičenih odhodkov, ki so jih imeli upravičenci do sredstev EU, vendar jih še niso prijavili Komisiji. Upošteva se samo čisti učinek, tj. vnaprej vračunani odhodki za tekoče leto, zmanjšani za razveljavljene vnaprej vračunane odhodke iz prejšnjega leta. Plačila, izvedena v tekočem letu, za račune, vknjižene v prejšnjih letih, so del proračunskih odhodkov tekočega leta, zato jih je treba pri uskladitvi prišteti k poslovnemu izidu.
Čisti učinek predhodnega financiranja je kombinacija (1) novih zneskov predhodnega financiranja, plačanih v tekočem letu in pripoznanih kot proračunski odhodki zadevnega leta, ter (2) obračuna predhodnega financiranja na podlagi upravičenih stroškov, sprejetih v tekočem letu. Slednji so odhodek v smislu računovodstva na podlagi poslovnega dogodka, niso pa odhodek za proračunsko računovodstvo, saj je bilo plačilo prvotnega predhodnega financiranja že upoštevano kot proračunski odhodek v času njegovega plačila.
Poleg plačil na podlagi odobritev za zadevno leto je treba v izračunu proračunskega rezultata za zadevno leto upoštevati tudi odobritve za zadevno leto, ki se prenesejo v naslednje leto (v skladu s členom 1(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 608/2014). Enako velja za proračunska plačila, izvedena v tekočem letu iz prenosov iz preteklih let, in za razveljavljene neporabljene odobritve plačil.
Gibanje rezervacij se nanaša na ocene ob koncu leta v računovodskih izkazih (zlasti za prejemke zaposlenih), ki ne vplivajo na proračunsko računovodstvo. Drugi uskladitveni zneski obsegajo različne elemente, kot so amortizacija sredstev, pridobitve sredstev, plačilo kapitalskih zakupnin in finančne udeležbe, ki se v proračunskem računovodstvu in računovodstvu na podlagi nastanka poslovnega dogodka obravnavajo različno.
Uskladitvena postavka – poslovni izid agencij in ESPJ v likvidaciji
Proračunski rezultat za leto je nekonsolidiran znesek in ne vključuje drugih (neproračunskih) virov prihodkov in odhodkov konsolidiranih agencij ter ESPJ v l. (glej pojasnilo 6). Za uskladitev poslovnega izida za leto – konsolidirani znesek, ki vključuje te zneske – s proračunskim rezultatom za leto je celoten konsolidirani poslovni izid za leto agencij in ESPJ v l. predstavljen kot uskladitvena postavka.
4. IZVRŠEVANJE PRORAČUNA EU ZA LETO 2021
Za pojasnila v zvezi z izvrševanjem proračuna za leto 2021 za prihodke in odhodke, neporavnane obveznosti in proračunski rezultat glej oddelek 4„Povzetek izvrševanja proračuna“ v glavnih finančnih poudarkih leta.
5. IZVRŠEVANJE PRORAČUNSKIH PRIHODKOV EU
5.1 POVZETEK IZVRŠEVANJA PRORAČUNSKIH PRIHODKOV EU
(v milijonih EUR) |
|||||||||||
Naslov |
Odobritve prihodkov |
Ugotovljene upravičenosti |
Prihodki |
Prejemki kot % proračuna |
Ne- poravnano |
||||||
Prvotni sprejeti proračun |
Končni sprejeti proračun |
Tekoče leto |
Prenosi |
Skupaj |
Iz prenesenih za tekoče leto |
Iz prenesenih upravičenosti |
Skupaj |
||||
1 |
2 |
3 |
4 |
5=3+4 |
6 |
7 |
8=6+7 |
9=8/2 |
10=5-8 |
||
1 |
Lastna sredstva |
156 867 |
156 993 |
158 629 |
2 241 |
160 869 |
158 624 |
8 |
158 632 |
101 % |
2 237 |
|
11 – Prelevmani na sladkor |
0 |
0 |
1 |
— |
1 |
1 |
— |
1 |
— |
(0) |
|
12 – Carine |
17 606 |
17 348 |
19 033 |
2 241 |
21 274 |
19 028 |
8 |
19 037 |
110 % |
2 237 |
|
13 – DDV |
17 967 |
17 941 |
17 934 |
— |
17 934 |
17 934 |
— |
17 934 |
100 % |
— |
|
14 – BND |
121 294 |
115 858 |
115 819 |
— |
115 819 |
115 819 |
— |
115 819 |
100 % |
— |
|
16 – Zmanjšanje prispevka iz naslova BND, odobreno nekaterim državam članicam |
0 |
— |
11 |
— |
11 |
11 |
— |
11 |
— |
— |
|
17 – Odpadna plastična embalaža |
0 |
5 847 |
5 831 |
— |
5 831 |
5 831 |
— |
5 831 |
100 % |
— |
2 |
Presežki, neporabljena sredstva in popravki |
0 |
1 769 |
1 772 |
7 |
1 779 |
1 772 |
— |
1 772 |
100 % |
7 |
3 |
Upravni prihodki |
1 726 |
1 726 |
2 254 |
52 |
2 306 |
2 195 |
35 |
2 230 |
129 % |
76 |
4 |
Finančni prihodki, zamudne obresti in globe |
119 |
515 |
2 082 |
16 412 |
18 494 |
1 060 |
573 |
1 633 |
317 % |
16 861 |
5 |
Proračunska jamstva, najemanje in dajanje posojil |
0 |
0 |
55 501 |
— |
55 501 |
55 501 |
— |
55 501 |
— |
— |
6 |
Prihodki, prispevki in povračila, povezani s politikami Unije |
7 348 |
7 008 |
25 403 |
711 |
26 114 |
19 359 |
468 |
19 827 |
283 % |
6 287 |
Skupaj |
166 060 |
168 011 |
245 641 |
19 422 |
265 063 |
238 511 |
1 085 |
239 596 |
143 % |
25 467 |
6. IZVRŠEVANJE PRORAČUNSKIH ODHODKOV EU
6.1 VFO: RAZČLENITEV IN SPREMEMBE ODOBRITEV ZA PREVZEM OBVEZNOSTI IN ODOBRITEV PLAČIL
(v milijonih EUR) |
|||||||||||||
Razdelek VFO |
Odobritve za prevzem obveznosti |
Odobritve plačil |
|||||||||||
Proračunske odobritve |
Dodatne odobritve |
Razpoložljive odobritve skupaj |
Proračunske odobritve |
Dodatne odobritve |
Razpoložljive odobritve skupaj |
||||||||
Prvotni sprejeti proračun |
Spremembe proračuna in prerazporeditve |
Končni sprejeti proračun |
Prenosi |
Namenski prejemki |
Prvotni sprejeti proračun |
Spremembe proračuna in prerazporeditve |
Končni sprejeti proračun |
Prenosi |
Namenski prejemki |
||||
1 |
2 |
3=1+2 |
4 |
5 |
6=3+ 4+5 |
7 |
8 |
9=7+8 |
10 |
11 |
12=9+ 10+11 |
||
1 |
Enotni trg, inovacije in digitalno |
20 817 |
1 |
20 817 |
33 |
14 110 |
34 960 |
17 192 |
(521) |
16 670 |
137 |
5 671 |
22 478 |
2 |
Kohezija, odpornost in vrednote |
52 862 |
358 |
53 219 |
9 |
399 098 |
452 326 |
66 154 |
1 460 |
67 614 |
426 |
63 375 |
131 414 |
|
2a Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija |
48 191 |
0 |
48 191 |
8 |
58 215 |
106 413 |
61 868 |
1 987 |
63 855 |
13 |
15 760 |
79 628 |
|
2b Odpornost in vrednote |
4 671 |
358 |
5 029 |
1 |
340 883 |
345 913 |
4 286 |
(527) |
3 758 |
413 |
47 615 |
51 787 |
3 |
Naravni viri in okolje |
58 569 |
5 |
58 574 |
475 |
20 328 |
79 377 |
56 804 |
(783) |
56 021 |
499 |
1 790 |
58 310 |
|
od tega: odhodki, povezani s trgom, in neposredna plačila |
40 368 |
4 |
40 371 |
475 |
672 |
41 518 |
40 354 |
(51) |
40 303 |
493 |
672 |
41 467 |
4 |
Migracije in upravljanje meja |
2 279 |
24 |
2 303 |
— |
65 |
2 368 |
2 686 |
(167) |
2 519 |
4 |
210 |
2 734 |
5 |
Varnost in obramba |
1 709 |
(3) |
1 706 |
— |
35 |
1 741 |
671 |
43 |
714 |
0 |
12 |
726 |
6 |
Sosedstvo in svet |
16 097 |
934 |
17 031 |
— |
443 |
17 474 |
10 811 |
644 |
11 455 |
37 |
766 |
12 258 |
7 |
Evropska javna uprava |
10 448 |
(5) |
10 443 |
85 |
876 |
11 404 |
10 450 |
(5) |
10 444 |
1 045 |
879 |
12 368 |
|
od tega: upravni odhodki institucij |
4 313 |
(6) |
4 307 |
85 |
488 |
4 879 |
4 313 |
(6) |
4 307 |
695 |
489 |
5 492 |
O |
Zunaj večletnega finančnega okvira |
— |
— |
— |
— |
3 922 |
3 922 |
— |
— |
— |
— |
3 931 |
3 931 |
S |
Solidarnostni mehanizmi znotraj in zunaj Unije (posebni instrumenti) |
1 471 |
1 269 |
2 739 |
— |
20 |
2 759 |
1 293 |
1 280 |
2 574 |
0 |
20 |
2 593 |
Skupaj |
164 251 |
2 582 |
166 833 |
602 |
438 896 |
606 331 |
166 060 |
1 951 |
168 011 |
2 149 |
76 653 |
246 812 |
6.2 VFO: IZVRŠEVANJE ODOBRITEV ZA PREVZEM OBVEZNOSTI
(v milijonih EUR) |
||||||||||||||
Razdelek VFO |
Razpoložljive odobritve skupaj |
Prevzete obveznosti |
Odobritve, prenesene v leto 2022 |
Odobritve, ki zapadejo |
||||||||||
Iz končnega sprejetega proračuna |
Iz prenosov |
Iz namenskih prejemkov |
Skupaj |
% |
Iz končnega sprejetega proračuna |
Iz namenskih prejemkov |
Skupaj |
Iz končnega sprejetega proračuna |
Iz prenosov |
Iz namenskih prejemkov |
Skupaj |
|||
1 |
2 |
3 |
4 |
5=2+3 +4 |
6=5/1 |
7 |
8 |
9=7+8 |
10 |
11 |
12 |
13=10+ 11+12 |
||
1 |
Enotni trg, inovacije in digitalno |
34 960 |
20 700 |
33 |
4 950 |
25 683 |
73 % |
113 |
9 160 |
9 273 |
4 |
— |
1 |
4 |
2 |
Kohezija, odpornost in vrednote |
452 326 |
6 760 |
9 |
145 178 |
151 947 |
34 % |
0 |
253 653 |
253 653 |
46 460 |
— |
267 |
46 726 |
|
2a Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija |
106 413 |
1 751 |
8 |
46 709 |
48 468 |
46 % |
— |
11 240 |
11 240 |
46 439 |
— |
265 |
46 705 |
|
2b Odpornost in vrednote |
345 913 |
5 009 |
1 |
98 469 |
103 479 |
30 % |
0 |
242 413 |
242 413 |
20 |
— |
1 |
22 |
3 |
Naravni viri in okolje |
79 377 |
56 094 |
470 |
3 160 |
59 723 |
75 % |
686 |
16 779 |
17 466 |
1 794 |
5 |
389 |
2 188 |
|
od tega: odhodki, povezani s trgom, in neposredna plačila |
41 518 |
39 679 |
470 |
669 |
40 818 |
98 % |
686 |
2 |
689 |
6 |
5 |
0 |
11 |
4 |
Migracije in upravljanje meja |
2 368 |
1 626 |
— |
19 |
1 644 |
69 % |
— |
47 |
47 |
677 |
— |
0 |
677 |
5 |
Varnost in obramba |
1 741 |
1 597 |
— |
28 |
1 625 |
93 % |
— |
7 |
7 |
109 |
— |
0 |
109 |
6 |
Sosedstvo in svet |
17 474 |
15 130 |
— |
242 |
15 372 |
88 % |
1 900 |
200 |
2 100 |
2 |
— |
1 |
2 |
7 |
Evropska javna uprava |
11 404 |
10 286 |
85 |
559 |
10 930 |
96 % |
22 |
315 |
337 |
135 |
— |
2 |
137 |
|
od tega: upravni odhodki institucij |
4 879 |
4 171 |
85 |
335 |
4 590 |
94 % |
22 |
153 |
175 |
114 |
— |
1 |
115 |
O |
Zunaj večletnega finančnega okvira |
3 922 |
— |
— |
199 |
199 |
5 % |
— |
3 723 |
3 723 |
— |
— |
— |
— |
S |
Solidarnostni mehanizmi znotraj in zunaj Unije (posebni instrumenti) |
2 759 |
1 223 |
— |
— |
1 223 |
44 % |
1 343 |
7 |
1 350 |
173 |
— |
13 |
186 |
Skupaj |
606 331 |
113 415 |
596 |
154 334 |
268 345 |
44 % |
4 065 |
283 891 |
287 956 |
49 354 |
5 |
671 |
50 030 |
6.3 VFO: IZVRŠEVANJE ODOBRITEV PLAČIL
(v milijonih EUR) |
||||||||||||||
Razdelek VFO |
Razpoložljive odobritve skupaj |
Izvršena plačila |
Odobritve, prenesene v leto 2022 |
Odobritve, ki zapadejo |
||||||||||
Iz končnega sprejetega proračuna |
Iz prenosov |
Iz namenskih prejemkov |
Skupaj |
% |
Iz končnega sprejetega proračuna |
Iz namenskih prejemkov |
Skupaj |
Iz končnega sprejetega proračuna |
Iz prenosov |
Iz namenskih prejemkov |
Skupaj |
|||
1 |
2 |
3 |
4 |
5=2+ 3+4 |
6=5/1 |
7 |
8 |
9=7+8 |
10 |
11 |
12 |
13=10+ 11+12 |
||
1 |
Enotni trg, inovacije in digitalno |
22 478 |
16 495 |
115 |
1 922 |
18 532 |
82 % |
151 |
3 744 |
3 895 |
25 |
22 |
5 |
51 |
2 |
Kohezija, odpornost in vrednote |
131 414 |
67 577 |
239 |
58 639 |
126 454 |
96 % |
27 |
4 733 |
4 760 |
10 |
187 |
3 |
200 |
|
2a Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija |
79 628 |
63 849 |
11 |
11 731 |
75 591 |
95 % |
3 |
4 029 |
4 032 |
3 |
2 |
0 |
5 |
|
2b Odpornost in vrednote |
51 787 |
3 728 |
228 |
46 908 |
50 863 |
98 % |
24 |
704 |
728 |
7 |
185 |
3 |
195 |
3 |
Naravni viri in okolje |
58 310 |
55 312 |
492 |
1 027 |
56 831 |
97 % |
693 |
762 |
1 455 |
17 |
7 |
0 |
24 |
|
od tega: odhodki, povezani s trgom, in neposredna plačila |
41 467 |
39 605 |
486 |
669 |
40 760 |
98 % |
687 |
2 |
689 |
11 |
7 |
0 |
18 |
4 |
Migracije in upravljanje meja |
2 734 |
2 515 |
3 |
29 |
2 547 |
93 % |
3 |
181 |
184 |
2 |
1 |
0 |
3 |
5 |
Varnost in obramba |
726 |
703 |
0 |
4 |
708 |
97 % |
5 |
7 |
12 |
6 |
0 |
0 |
6 |
6 |
Sosedstvo in svet |
12 258 |
10 443 |
34 |
458 |
10 935 |
89 % |
1 008 |
308 |
1 317 |
3 |
3 |
0 |
6 |
7 |
Evropska javna uprava |
12 368 |
9 316 |
938 |
452 |
10 705 |
87 % |
991 |
422 |
1 412 |
138 |
108 |
5 |
251 |
|
od tega: upravni odhodki institucij |
5 492 |
3 537 |
618 |
281 |
4 436 |
81 % |
653 |
205 |
858 |
117 |
77 |
3 |
198 |
O |
Zunaj večletnega finančnega okvira |
3 931 |
— |
— |
61 |
61 |
2 % |
— |
3 870 |
3 870 |
— |
— |
— |
— |
S |
Solidarnostni mehanizmi znotraj in zunaj Unije (posebni instrumenti) |
2 593 |
1 208 |
0 |
14 |
1 223 |
47 % |
1 365 |
5 |
1 371 |
— |
— |
— |
— |
Skupaj |
246 812 |
163 568 |
1 821 |
62 607 |
227 996 |
92 % |
4 244 |
14 032 |
18 275 |
199 |
327 |
14 |
541 |
6.4 VFO: GIBANJA NEPORAVNANIH OBVEZNOSTI (RAL)
(v milijonih EUR) |
||||||||||
Razdelek VFO |
Neporavnane obveznosti ob koncu prejšnjega leta |
Obveznosti za tekoče leto |
Neporavnane obveznosti ob koncu zadevnega leta skupaj |
|||||||
Obveznosti, prenesene iz prejšnjega leta |
Sprostitve/ revalorizacije/ razveljavitve |
Plačila |
Neporavnane obveznosti ob koncu leta |
Prevzete obveznosti v zadevnem letu |
Plačila |
Razveljavljene obveznosti, ki jih ni mogoče prenesti |
Neporavnane obveznosti ob koncu leta |
|||
1 |
2 |
3 |
4=1+2+3 |
5 |
6 |
7 |
8=5+6+7 |
9=4+8 |
||
1 |
Enotni trg, inovacije in digitalno |
42 361 |
(777) |
(13 632 ) |
27 951 |
25 683 |
(4 900 ) |
(17) |
20 766 |
48 717 |
2 |
Kohezija, odpornost in vrednote |
183 747 |
(205) |
(69 986 ) |
113 555 |
151 947 |
(56 468 ) |
(1) |
95 478 |
209 033 |
|
2a Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija |
180 084 |
(123) |
(68 428 ) |
111 534 |
48 468 |
(7 163 ) |
(0) |
41 305 |
152 839 |
|
2b Odpornost in vrednote |
3 662 |
(82) |
(1 559 ) |
2 021 |
103 479 |
(49 305 ) |
(0) |
54 174 |
56 195 |
3 |
Naravni viri in okolje |
40 860 |
(61) |
(15 269 ) |
25 530 |
59 723 |
(41 562 ) |
(0) |
18 161 |
43 691 |
|
od tega: odhodki, povezani s trgom, in neposredna plačila |
286 |
(10) |
(76) |
200 |
40 818 |
(40 685 ) |
— |
133 |
333 |
4 |
Migracije in upravljanje meja |
4 950 |
(68) |
(1 804 ) |
3 078 |
1 644 |
(743) |
— |
901 |
3 980 |
5 |
Varnost in obramba |
1 503 |
(23) |
(498) |
981 |
1 625 |
(209) |
(0) |
1 415 |
2 397 |
6 |
Sosedstvo in svet |
28 785 |
(687) |
(7 821 ) |
20 278 |
15 372 |
(3 115 ) |
(0) |
12 257 |
32 535 |
7 |
Evropska javna uprava |
981 |
(124) |
(857) |
0 |
10 930 |
(9 848 ) |
(6) |
1 075 |
1 076 |
|
od tega: upravni odhodki institucij |
627 |
(92) |
(535) |
— |
4 590 |
(3 901 ) |
(6) |
684 |
684 |
O |
Zunaj večletnega finančnega okvira |
11 |
(2) |
(3) |
6 |
199 |
(58) |
— |
140 |
147 |
S |
Solidarnostni mehanizmi znotraj in zunaj Unije (posebni instrumenti) |
0 |
— |
(0) |
— |
1 223 |
(1 223 ) |
— |
— |
— |
Skupaj |
303 197 |
(1 946 ) |
(109 870 ) |
191 381 |
268 345 |
(118 126 ) |
(24) |
150 194 |
341 575 |
6.5 VFO: NEPORAVNANE OBVEZNOSTI PO LETIH NASTANKA
(v milijonih EUR) |
||||||||||
|
< 2015 |
2015 |
2016 |
2017 |
2018 |
2019 |
2020 |
2021 |
Skupaj |
|
1 |
Enotni trg, inovacije in digitalno |
579 |
497 |
1 020 |
2 025 |
3 632 |
8 014 |
11 812 |
21 138 |
48 717 |
2 |
Kohezija, odpornost in vrednote |
2 546 |
404 |
911 |
8 637 |
16 907 |
33 036 |
51 058 |
95 534 |
209 033 |
3 |
Naravni viri in okolje |
328 |
1 222 |
1 128 |
1 065 |
2 486 |
7 231 |
12 071 |
18 161 |
43 691 |
4 |
Migracije in upravljanje meja |
17 |
2 |
66 |
195 |
517 |
865 |
1 414 |
904 |
3 980 |
5 |
Varnost in obramba |
37 |
4 |
47 |
129 |
159 |
241 |
364 |
1 415 |
2 397 |
6 |
Sosedstvo in svet |
1 258 |
642 |
1 185 |
2 139 |
3 458 |
5 493 |
6 041 |
12 319 |
32 535 |
7 |
Evropska javna uprava |
— |
— |
— |
0 |
— |
0 |
0 |
1 075 |
1 076 |
O |
Zunaj večletnega finančnega okvira |
— |
— |
— |
— |
— |
1 |
6 |
140 |
147 |
S |
Solidarnostni mehanizmi znotraj in zunaj Unije (posebni instrumenti) |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
Skupaj |
4 765 |
2 771 |
4 357 |
14 190 |
27 158 |
54 881 |
82 766 |
150 687 |
341 575 |
Sestava nove Komisije je vključevala notranjo reorganizacijo služb. Prerazporeditev povezanih transakcij je privedla do prenosa neporavnanega zneska med letoma. Skupni znesek neporavnanih obveznosti ostaja nespremenjen.
6.6 VFO: NEPORAVNANE OBVEZNOSTI PO VRSTAH ODOBRITEV
(v milijonih EUR) |
||||||||||||
|
Iz proračunskih odobritev |
Iz odobritev namenskih prejemkov |
Neporavnane obveznosti ob koncu leta 2021 skupaj |
|||||||||
Obveznosti, prenesene iz leta 2020 |
Prilago- ditve |
Prevzete obveznosti |
Izvršena plačila |
Zneski za poravnavo |
Obveznosti, prenesene iz leta 2020 |
Prilago- ditve |
Prevzete obveznosti |
Izvršena plačila |
Zneski za poravnavo |
|||
1 |
2 |
3 |
4 |
5=1+2+3-4 |
6 |
7 |
8 |
9 |
10=6+7+8-9 |
11=5+10 |
||
1 |
Enotni trg, inovacije in digitalno |
37 889 |
(580) |
20 733 |
16 702 |
41 340 |
4 472 |
(215) |
4 950 |
1 830 |
7 377 |
48 717 |
2 |
Kohezija, odpornost in vrednote |
160 278 |
(198) |
6 769 |
71 281 |
95 569 |
23 468 |
(8) |
145 178 |
55 174 |
113 465 |
209 033 |
|
2a Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija |
157 017 |
(123) |
1 759 |
67 174 |
91 479 |
23 067 |
(0) |
46 709 |
8 416 |
61 360 |
152 839 |
|
2b Odpornost in vrednote |
3 261 |
(75) |
5 009 |
4 106 |
4 090 |
401 |
(8) |
98 469 |
46 757 |
52 105 |
56 195 |
3 |
Naravni viri in okolje |
40 438 |
(61) |
56 563 |
56 086 |
40 854 |
423 |
(0) |
3 160 |
745 |
2 837 |
43 691 |
|
od tega: odhodki, povezani s trgom, in neposredna plačila |
286 |
(10) |
40 149 |
40 091 |
333 |
— |
— |
669 |
669 |
— |
333 |
4 |
Migracije in upravljanje meja |
4 679 |
(64) |
1 626 |
2 480 |
3 760 |
271 |
(3) |
19 |
67 |
219 |
3 980 |
5 |
Varnost in obramba |
1 489 |
(22) |
1 597 |
700 |
2 364 |
13 |
(1) |
28 |
8 |
33 |
2 397 |
6 |
Sosedstvo in svet |
27 712 |
(670) |
15 130 |
10 506 |
31 666 |
1 074 |
(17) |
242 |
429 |
869 |
32 535 |
7 |
Evropska javna uprava |
901 |
(92) |
10 371 |
10 215 |
964 |
80 |
(37) |
559 |
490 |
111 |
1 076 |
|
od tega: upravni odhodki institucij |
591 |
(66) |
4 256 |
4 155 |
626 |
36 |
(32) |
335 |
281 |
57 |
684 |
O |
Zunaj večletnega finančnega okvira |
|
|
— |
— |
— |
11 |
(2) |
199 |
61 |
147 |
147 |
S |
Solidarnostni mehanizmi znotraj in zunaj Unije (posebni instrumenti) |
0 |
— |
1 223 |
1 223 |
— |
|
|
|
|
|
— |
Skupaj |
273 386 |
(1 687 ) |
114 011 |
169 192 |
216 518 |
29 811 |
(283) |
154 334 |
58 805 |
125 057 |
341 575 |
6.7 VFO PODROBNO: RAZČLENITEV IN SPREMEMBE ODOBRITEV ZA PREVZEM OBVEZNOSTI IN ODOBRITEV PLAČIL
(v milijonih EUR) |
|||||||||||||
Program |
Odobritve za prevzem obveznosti |
Odobritve plačil |
|||||||||||
Proračunske odobritve |
Dodatne odobritve |
Razpoložljive odobritve skupaj |
Proračunske odobritve |
Dodatne odobritve |
Razpoložljive odobritve skupaj |
||||||||
Prvotni sprejeti proračun |
Spremembe proračuna in prerazporeditve |
Končni sprejeti proračun |
Prenosi |
Namenski prejemki |
Prvotni sprejeti proračun |
Spremembe proračuna in prerazporeditve |
Končni sprejeti proračun |
Prenosi |
Namenski prejemki |
||||
1 |
2 |
3=1+2 |
4 |
5 |
6=3+ 4+5 |
7 |
8 |
9=7+8 |
10 |
11 |
12=9+ 10+11 |
||
1 |
Obzorje Evropa |
11 507 |
1 |
11 508 |
20 |
6 750 |
18 278 |
9 835 |
(905) |
8 930 |
81 |
3 926 |
12 937 |
|
Euratom |
266 |
(1) |
265 |
12 |
73 |
349 |
254 |
18 |
272 |
45 |
127 |
444 |
|
Termonuklearni poskusni reaktor (ITER) |
864 |
— |
864 |
— |
17 |
881 |
614 |
— |
614 |
0 |
45 |
659 |
|
Drugi ukrepi |
— |
— |
— |
— |
490 |
490 |
— |
— |
— |
— |
377 |
377 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
10 |
(0) |
10 |
— |
— |
10 |
14 |
(2) |
12 |
— |
— |
12 |
|
Sklad InvestEU |
654 |
3 |
657 |
— |
6 511 |
7 168 |
1 081 |
(142) |
939 |
— |
724 |
1 662 |
|
IPE – promet |
1 785 |
0 |
1 786 |
— |
21 |
1 807 |
1 428 |
(49) |
1 380 |
1 |
18 |
1 398 |
|
IPE – energetika |
785 |
— |
785 |
— |
9 |
794 |
471 |
71 |
543 |
1 |
12 |
556 |
|
IPE – digitalno |
277 |
— |
277 |
— |
1 |
279 |
207 |
(50) |
158 |
1 |
6 |
164 |
|
Digitalna Evropa |
1 130 |
1 |
1 130 |
— |
31 |
1 161 |
159 |
(69) |
90 |
0 |
4 |
94 |
|
Decentralizirane agencije |
188 |
1 |
189 |
— |
13 |
203 |
188 |
1 |
189 |
— |
13 |
203 |
|
Drugi ukrepi |
375 |
(3) |
372 |
— |
— |
372 |
375 |
(3) |
372 |
— |
— |
372 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
17 |
— |
17 |
1 |
— |
18 |
23 |
(6) |
18 |
0 |
— |
18 |
|
Ukrepi v okviru pooblastil Komisije |
26 |
(1) |
25 |
— |
8 |
33 |
21 |
6 |
27 |
— |
0 |
27 |
|
Enotni trg |
575 |
8 |
583 |
— |
44 |
627 |
547 |
(121) |
427 |
4 |
57 |
488 |
|
Program EU za boj proti goljufijam |
24 |
— |
24 |
— |
1 |
25 |
24 |
(8) |
16 |
— |
1 |
17 |
|
Obdavčitev |
36 |
(1) |
35 |
— |
1 |
36 |
33 |
3 |
36 |
0 |
3 |
38 |
|
Carina |
127 |
(1) |
126 |
— |
4 |
130 |
86 |
6 |
93 |
0 |
8 |
100 |
|
Decentralizirane agencije |
121 |
(3) |
118 |
— |
10 |
128 |
121 |
(3) |
118 |
— |
10 |
128 |
|
Drugi ukrepi |
8 |
1 |
9 |
— |
0 |
9 |
8 |
(1) |
7 |
— |
0 |
7 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
8 |
(3) |
5 |
— |
— |
5 |
14 |
(5) |
9 |
— |
— |
9 |
|
Vesoljski program Unije |
1 997 |
(20) |
1 977 |
— |
125 |
2 102 |
1 652 |
728 |
2 379 |
4 |
339 |
2 722 |
|
Decentralizirane agencije |
36 |
20 |
56 |
— |
1 |
57 |
36 |
7 |
43 |
— |
1 |
44 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
1 |
(1) |
— |
— |
— |
— |
0 |
(0) |
— |
— |
— |
— |
Razdelek 1 skupaj: Enotni trg, inovacije in digitalno |
20 817 |
1 |
20 817 |
33 |
14 110 |
34 960 |
17 192 |
(521) |
16 670 |
137 |
5 671 |
22 478 |
|
2 |
Regionalni razvoj (ESRR) (55) |
29 240 |
(0) |
29 240 |
— |
35 562 |
64 803 |
33 871 |
3 505 |
37 376 |
5 |
10 076 |
47 457 |
|
Kohezijski sklad |
4 696 |
0 |
4 696 |
— |
1 363 |
6 059 |
10 595 |
(2 097 ) |
8 498 |
2 |
1 351 |
9 852 |
|
Prispevki Kohezijskega sklada za IPE – promet |
1 442 |
— |
1 442 |
— |
12 |
1 455 |
1 250 |
(228) |
1 022 |
— |
13 |
1 035 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
— |
— |
— |
— |
0 |
0 |
4 |
(1) |
3 |
— |
0 |
3 |
|
Evropski socialni sklad plus (ESS+) (55) |
12 812 |
0 |
12 812 |
8 |
21 277 |
34 097 |
16 147 |
809 |
16 956 |
6 |
4 319 |
21 280 |
|
Podpora turški skupnosti na Cipru |
32 |
— |
32 |
— |
2 |
34 |
35 |
4 |
39 |
0 |
1 |
40 |
|
Mehanizem za okrevanje in odpornost |
116 |
— |
116 |
— |
337 969 |
338 086 |
109 |
(27) |
82 |
1 |
46 386 |
46 469 |
|
Program Pericles IV |
1 |
— |
1 |
— |
0 |
1 |
1 |
(0) |
0 |
— |
0 |
0 |
|
Okrevanje EU |
40 |
(35) |
5 |
— |
— |
5 |
40 |
(35) |
5 |
— |
— |
5 |
|
RescEU |
90 |
92 |
183 |
— |
2 085 |
2 267 |
194 |
(29) |
165 |
17 |
23 |
204 |
|
EU4Health |
327 |
2 |
329 |
— |
10 |
339 |
128 |
(68) |
60 |
1 |
4 |
66 |
|
Nujna pomoč v Uniji |
— |
232 |
232 |
— |
439 |
671 |
90 |
224 |
314 |
379 |
439 |
1 132 |
|
Decentralizirane agencije |
258 |
67 |
324 |
— |
18 |
343 |
248 |
68 |
316 |
— |
18 |
334 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
2 |
1 |
3 |
— |
— |
3 |
|
Ukrepi v okviru pooblastil Komisije |
11 |
— |
11 |
— |
1 |
13 |
10 |
(0) |
10 |
— |
2 |
12 |
|
Program Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije |
102 |
0 |
103 |
— |
12 |
114 |
85 |
(30) |
55 |
1 |
13 |
69 |
|
Erasmus+ |
2 663 |
0 |
2 663 |
— |
305 |
2 968 |
2 408 |
(419) |
1 989 |
7 |
680 |
2 676 |
|
Evropska solidarnostna enota (ESC) |
136 |
— |
136 |
— |
12 |
147 |
127 |
(30) |
96 |
2 |
17 |
115 |
|
Ustvarjalna Evropa |
306 |
— |
306 |
— |
14 |
320 |
237 |
(104) |
133 |
2 |
16 |
151 |
|
Pravosodje |
46 |
0 |
47 |
— |
6 |
53 |
45 |
(10) |
35 |
0 |
6 |
42 |
|
Pravice in vrednote |
97 |
2 |
99 |
— |
2 |
101 |
88 |
(27) |
60 |
1 |
2 |
63 |
|
Decentralizirane agencije |
220 |
(1) |
220 |
1 |
4 |
225 |
220 |
(17) |
203 |
2 |
5 |
210 |
|
Drugi ukrepi |
9 |
— |
9 |
— |
1 |
10 |
7 |
(1) |
7 |
— |
1 |
8 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
32 |
(2) |
30 |
— |
0 |
30 |
51 |
(23) |
28 |
— |
0 |
28 |
|
Ukrepi v okviru pooblastil Komisije |
184 |
— |
184 |
— |
2 |
185 |
162 |
(4) |
158 |
— |
2 |
160 |
Razdelek 2 skupaj: Kohezija, odpornost in vrednote |
52 862 |
358 |
53 219 |
9 |
399 098 |
452 326 |
66 154 |
1 460 |
67 614 |
426 |
63 375 |
131 414 |
|
3 |
Kmetijska jamstva |
40 368 |
4 |
40 371 |
475 |
672 |
41 518 |
40 354 |
(51) |
40 303 |
493 |
672 |
41 467 |
|
Drugi programi za naravne vire in okolje |
75 |
(75) |
— |
— |
— |
— |
72 |
(72) |
— |
— |
— |
— |
|
Kmetijski sklad za razvoj podeželja |
15 345 |
(4) |
15 341 |
— |
8 492 |
23 833 |
15 022 |
(673) |
14 349 |
2 |
817 |
15 168 |
|
Pomorstvo in ribištvo |
761 |
(2) |
759 |
— |
239 |
998 |
829 |
(134) |
695 |
1 |
151 |
847 |
|
Ribištvo (sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju in regionalna organizacija za upravljanje ribištva) |
74 |
78 |
152 |
— |
— |
152 |
73 |
77 |
150 |
— |
— |
150 |
|
Decentralizirane agencije |
17 |
4 |
21 |
— |
1 |
22 |
17 |
4 |
21 |
— |
1 |
22 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
6 |
(3) |
3 |
— |
— |
3 |
|
Okolje in podnebje (LIFE) |
739 |
0 |
739 |
— |
3 |
742 |
371 |
72 |
443 |
4 |
2 |
449 |
|
Sklad za pravični prehod |
1 137 |
(0) |
1 137 |
— |
10 868 |
12 005 |
0 |
1 |
1 |
— |
94 |
96 |
|
Instrument za posojilo v okviru mehanizma za pravični prehod |
— |
— |
— |
— |
46 |
46 |
— |
— |
— |
— |
46 |
46 |
|
Decentralizirane agencije |
51 |
(0) |
50 |
— |
7 |
57 |
51 |
(0) |
50 |
— |
7 |
57 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
4 |
(0) |
4 |
— |
— |
4 |
9 |
(4) |
5 |
— |
— |
5 |
Razdelek 3 skupaj: Naravni viri in okolje |
58 569 |
5 |
58 574 |
475 |
20 328 |
79 377 |
56 804 |
(783) |
56 021 |
499 |
1 790 |
58 310 |
|
4 |
Azil, migracije in vključevanje |
873 |
22 |
895 |
— |
8 |
903 |
1 301 |
(76) |
1 225 |
2 |
9 |
1 236 |
|
Decentralizirane agencije |
138 |
— |
138 |
— |
22 |
160 |
138 |
— |
138 |
— |
22 |
160 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
— |
— |
— |
— |
0 |
0 |
— |
0 |
0 |
— |
0 |
0 |
|
Upravljanje meja (Sklad za integrirano upravljanje meja) – Upravljanje meja in vizumska politika |
398 |
34 |
432 |
— |
9 |
442 |
488 |
(86) |
402 |
2 |
154 |
558 |
|
Upravljanje meja (Sklad za integrirano upravljanje meja) – Oprema za carinske organe |
135 |
— |
135 |
— |
— |
135 |
33 |
(33) |
0 |
— |
— |
0 |
|
Decentralizirane agencije |
734 |
(32) |
703 |
— |
25 |
728 |
726 |
28 |
754 |
— |
25 |
779 |
Razdelek 4 skupaj: Migracije in upravljanje meja |
2 279 |
24 |
2 303 |
— |
65 |
2 368 |
2 686 |
(167) |
2 519 |
4 |
210 |
2 734 |
|
5 |
Sklad za notranjo varnost |
176 |
2 |
178 |
— |
3 |
182 |
181 |
(15) |
165 |
0 |
4 |
169 |
|
Razgradnja jedrskih elektrarn |
73 |
— |
73 |
— |
— |
73 |
50 |
(4) |
46 |
— |
— |
46 |
|
Jedrska varnost in razgradnja |
69 |
— |
69 |
— |
1 |
70 |
78 |
3 |
81 |
— |
1 |
82 |
|
Decentralizirane agencije |
198 |
(5) |
193 |
— |
7 |
200 |
198 |
(5) |
193 |
— |
7 |
200 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
1 |
1 |
— |
— |
1 |
|
Ukrepi v okviru pooblastil Komisije |
22 |
(1) |
21 |
— |
0 |
21 |
21 |
— |
21 |
— |
0 |
21 |
|
Evropski obrambni sklad (raziskovalne dejavnosti) |
283 |
40 |
323 |
— |
7 |
330 |
13 |
(12) |
1 |
— |
0 |
2 |
|
Evropski obrambni sklad (neraziskovalne dejavnosti) |
662 |
(40) |
623 |
— |
17 |
639 |
109 |
90 |
199 |
0 |
0 |
199 |
|
Vojaška mobilnost |
227 |
— |
227 |
— |
— |
227 |
17 |
(15) |
2 |
— |
— |
2 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
5 |
0 |
5 |
— |
0 |
5 |
Razdelek 5 skupaj: Varnost in obramba |
1 709 |
(3) |
1 706 |
— |
35 |
1 741 |
671 |
43 |
714 |
0 |
12 |
726 |
|
6 |
Sosedstvo, razvojno in mednarodno sodelovanje |
12 071 |
340 |
12 411 |
— |
216 |
12 627 |
6 514 |
167 |
6 681 |
24 |
234 |
6 939 |
|
Instrument za sodelovanje na področju jedrske varnosti (INSC) |
38 |
— |
38 |
— |
3 |
40 |
33 |
(16) |
17 |
1 |
3 |
20 |
|
Humanitarna pomoč (HUMA) |
1 503 |
665 |
2 168 |
— |
39 |
2 207 |
1 900 |
507 |
2 407 |
5 |
61 |
2 473 |
|
Skupna zunanja in varnostna politika (SZVP) |
352 |
0 |
352 |
— |
57 |
409 |
329 |
18 |
346 |
0 |
41 |
388 |
|
Čezmorske države in ozemlja |
67 |
— |
67 |
— |
— |
67 |
33 |
(26) |
8 |
— |
— |
8 |
|
Drugi ukrepi |
72 |
(53) |
19 |
— |
0 |
19 |
42 |
(24) |
17 |
— |
0 |
17 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
0 |
(0) |
— |
— |
0 |
0 |
0 |
2 |
2 |
— |
0 |
2 |
|
Ukrepi v okviru pooblastil Komisije |
93 |
(1) |
92 |
— |
1 |
94 |
78 |
(7) |
71 |
— |
1 |
72 |
|
Predpristopna pomoč (IPA III) |
1 901 |
(18) |
1 884 |
— |
127 |
2 011 |
1 882 |
22 |
1 905 |
7 |
427 |
2 338 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
Razdelek 6 skupaj: Sosedstvo in svet |
16 097 |
934 |
17 031 |
— |
443 |
17 474 |
10 811 |
644 |
11 455 |
37 |
766 |
12 258 |
|
7 |
Pokojnine osebja |
2 179 |
— |
2 179 |
— |
— |
2 179 |
2 179 |
— |
2 179 |
— |
— |
2 179 |
|
(Pokojnine nekdanjih poslancev) Evropski parlament |
11 |
— |
11 |
— |
— |
11 |
11 |
— |
11 |
— |
— |
11 |
|
(Pokojnine nekdanjih članov) evropski potrošniški center |
1 |
0 |
1 |
— |
— |
1 |
1 |
0 |
1 |
— |
— |
1 |
|
(Pokojnine nekdanjih članov) Komisija |
7 |
— |
7 |
— |
— |
7 |
7 |
— |
7 |
— |
— |
7 |
|
(Pokojnine nekdanjih članov) Sodišče Evropske unije |
12 |
(1) |
12 |
— |
— |
12 |
12 |
(1) |
12 |
— |
— |
12 |
|
(Pokojnine nekdanjih članov) Računsko sodišče |
5 |
0 |
5 |
— |
— |
5 |
5 |
0 |
5 |
— |
— |
5 |
|
(Pokojnine nekdanjih članov) evropski varuh človekovih pravic |
0 |
— |
0 |
— |
— |
0 |
0 |
— |
0 |
— |
— |
0 |
|
(Pokojnine nekdanjih članov) Evropski nadzornik za varstvo podatkov |
0 |
0 |
0 |
— |
— |
0 |
0 |
0 |
0 |
— |
— |
0 |
|
Evropske šole |
197 |
— |
197 |
— |
20 |
216 |
197 |
— |
197 |
1 |
20 |
217 |
|
Osebni prejemki statutarnih uslužbencev |
2 509 |
(14) |
2 495 |
— |
67 |
2 561 |
2 509 |
(14) |
2 495 |
0 |
67 |
2 561 |
|
Osebni prejemki zunanjih sodelavcev |
242 |
6 |
248 |
— |
64 |
312 |
242 |
6 |
248 |
38 |
64 |
350 |
|
Člani – plače in nadomestila |
15 |
— |
15 |
— |
0 |
15 |
15 |
— |
15 |
0 |
0 |
15 |
|
Člani – začasna nadomestila |
3 |
— |
3 |
— |
— |
3 |
3 |
— |
3 |
— |
— |
3 |
|
Stroški zaposlovanja |
29 |
(3) |
26 |
— |
1 |
27 |
29 |
(3) |
26 |
3 |
1 |
31 |
|
Prenehanje zaposlitve |
8 |
— |
8 |
— |
— |
8 |
8 |
— |
8 |
— |
— |
8 |
|
Stroški usposabljanja |
18 |
(0) |
17 |
— |
5 |
23 |
18 |
(0) |
17 |
11 |
5 |
34 |
|
Socialno področje in mobilnost |
22 |
2 |
24 |
— |
28 |
52 |
22 |
2 |
24 |
12 |
29 |
64 |
|
Informacijska in komunikacijska tehnologija |
242 |
55 |
298 |
— |
84 |
381 |
242 |
55 |
298 |
142 |
84 |
523 |
|
Najem in nakup |
302 |
16 |
318 |
— |
39 |
357 |
302 |
16 |
318 |
5 |
39 |
361 |
|
Odhodki, povezani z zgradbami |
100 |
(13) |
86 |
— |
28 |
114 |
100 |
(13) |
86 |
51 |
28 |
165 |
|
Varnost |
63 |
(0) |
63 |
— |
11 |
75 |
63 |
(0) |
63 |
26 |
11 |
100 |
|
Misije in predstavništva |
61 |
(36) |
25 |
— |
3 |
28 |
61 |
(36) |
25 |
7 |
3 |
35 |
|
Sestanki, odbori, konference |
31 |
(25) |
6 |
— |
4 |
9 |
31 |
(25) |
6 |
6 |
4 |
16 |
|
Uradni list |
3 |
(0) |
2 |
— |
0 |
2 |
3 |
(0) |
2 |
1 |
0 |
3 |
|
Publikacije |
10 |
3 |
13 |
— |
4 |
17 |
10 |
3 |
13 |
7 |
4 |
24 |
|
Pridobivanje informacij |
4 |
(0) |
4 |
— |
0 |
4 |
4 |
(0) |
4 |
1 |
0 |
5 |
|
Študije in preiskave |
4 |
2 |
6 |
— |
0 |
6 |
4 |
2 |
6 |
11 |
0 |
17 |
|
Splošna oprema, vozila, pohištvo |
11 |
13 |
24 |
— |
8 |
32 |
11 |
13 |
24 |
16 |
8 |
48 |
|
Zunanje jezikovne storitve |
28 |
(3) |
24 |
— |
17 |
41 |
28 |
(3) |
24 |
3 |
17 |
44 |
|
Drugi upravni odhodki |
20 |
(2) |
18 |
— |
7 |
25 |
20 |
(2) |
18 |
8 |
7 |
33 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
1 |
0 |
1 |
0 |
— |
1 |
|
Upravni odhodki drugih institucij |
4 313 |
(6) |
4 307 |
85 |
488 |
4 879 |
4 313 |
(6) |
4 307 |
695 |
489 |
5 492 |
Razdelek 7 skupaj: Evropska javna uprava |
10 448 |
(6) |
10 443 |
85 |
876 |
11 404 |
10 450 |
(5) |
10 444 |
1 045 |
879 |
12 368 |
|
O |
Sklad za inovacije |
— |
— |
— |
— |
3 816 |
3 816 |
— |
— |
— |
— |
3 819 |
3 819 |
|
Drugi ukrepi |
— |
— |
— |
— |
106 |
106 |
— |
— |
— |
— |
112 |
112 |
Razdelek O skupaj: Zunaj večletnega finančnega okvira |
— |
— |
— |
— |
3 922 |
3 922 |
— |
— |
— |
— |
3 931 |
3 931 |
|
S |
Rezerva za solidarnost in nujno pomoč |
1 273 |
(429) |
844 |
— |
— |
844 |
1 273 |
(408) |
866 |
— |
— |
866 |
|
Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) |
197 |
— |
197 |
— |
20 |
217 |
20 |
(10) |
10 |
0 |
20 |
30 |
|
Rezerva za prilagoditev na brexit |
— |
1 698 |
1 698 |
— |
— |
1 698 |
— |
1 698 |
1 698 |
— |
— |
1 698 |
Razdelek S skupaj: Solidarnostni mehanizmi znotraj in zunaj Unije (posebni instrumenti) |
1 471 |
1 269 |
2 739 |
— |
20 |
2 759 |
1 293 |
1 280 |
2 574 |
0 |
20 |
2 593 |
|
Skupaj |
164 251 |
2 582 |
166 833 |
602 |
438 896 |
606 331 |
166 060 |
1 951 |
168 011 |
2 149 |
76 653 |
246 812 |
6.8 VFO PODROBNO: IZVRŠEVANJE ODOBRITEV ZA PREVZEM OBVEZNOSTI
(v milijonih EUR) |
||||||||||||||
Program |
Razpoložljive odobritve skupaj |
Prevzete obveznosti |
Odobritve, prenesene v leto 2022 |
Odobritve, ki zapadejo |
||||||||||
Iz končnega sprejetega proračuna |
Iz prenosov |
Iz namenskih prejemkov |
Skupaj |
% |
Iz končnega sprejetega proračuna |
Iz namenskih prejemkov |
Skupaj |
Iz končnega sprejetega proračuna |
Iz prenosov |
Iz namenskih prejemkov |
Skupaj |
|||
1 |
2 |
3 |
4 |
5=2+3 +4 |
6=5/1 |
7 |
8 |
9=7+8 |
10 |
11 |
12 |
13=10+ 11+12 |
||
1 |
Obzorje Evropa |
18 278 |
11 394 |
20 |
2 484 |
13 897 |
76 % |
113 |
4 263 |
4 376 |
1 |
— |
0 |
1 |
|
Euratom |
349 |
265 |
12 |
11 |
288 |
82 % |
— |
61 |
61 |
0 |
— |
0 |
0 |
|
Termonuklearni poskusni reaktor (ITER) |
881 |
864 |
— |
1 |
865 |
98 % |
— |
16 |
16 |
0 |
— |
— |
0 |
|
Drugi ukrepi |
490 |
— |
— |
82 |
82 |
17 % |
— |
408 |
408 |
— |
— |
0 |
0 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
10 |
10 |
— |
— |
10 |
100 % |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
|
Sklad InvestEU |
7 168 |
657 |
— |
2 176 |
2 833 |
40 % |
— |
4 338 |
4 338 |
0 |
— |
0 |
0 |
|
IPE – promet |
1 807 |
1 786 |
— |
20 |
1 806 |
100 % |
— |
1 |
1 |
0 |
— |
(0) |
0 |
|
IPE – energetika |
794 |
784 |
— |
5 |
789 |
99 % |
— |
4 |
4 |
1 |
— |
— |
1 |
|
IPE – digitalno |
279 |
277 |
— |
0 |
277 |
100 % |
— |
1 |
1 |
0 |
— |
— |
0 |
|
Digitalna Evropa |
1 161 |
1 129 |
— |
31 |
1 160 |
100 % |
— |
0 |
0 |
1 |
— |
0 |
1 |
|
Decentralizirane agencije |
203 |
189 |
— |
8 |
197 |
97 % |
— |
5 |
5 |
— |
— |
— |
— |
|
Drugi ukrepi |
372 |
372 |
— |
— |
372 |
100 % |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
18 |
17 |
1 |
— |
18 |
100 % |
— |
— |
— |
0 |
— |
— |
0 |
|
Ukrepi v okviru pooblastil Komisije |
33 |
25 |
— |
6 |
31 |
96 % |
— |
1 |
1 |
— |
— |
(0) |
(0) |
|
Enotni trg |
627 |
582 |
— |
17 |
600 |
96 % |
— |
26 |
26 |
1 |
— |
0 |
1 |
|
Program EU za boj proti goljufijam |
25 |
24 |
— |
— |
24 |
98 % |
— |
1 |
1 |
0 |
— |
0 |
0 |
|
Obdavčitev |
36 |
35 |
— |
0 |
35 |
97 % |
— |
1 |
1 |
0 |
— |
— |
0 |
|
Carina |
130 |
126 |
— |
0 |
126 |
97 % |
— |
4 |
4 |
— |
— |
— |
— |
|
Decentralizirane agencije |
128 |
118 |
— |
5 |
123 |
96 % |
— |
5 |
5 |
0 |
— |
— |
0 |
|
Drugi ukrepi |
9 |
9 |
— |
0 |
9 |
100 % |
— |
0 |
0 |
0 |
— |
— |
0 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
5 |
5 |
— |
— |
5 |
100 % |
— |
— |
— |
0 |
— |
— |
0 |
|
Vesoljski program Unije |
2 102 |
1 977 |
— |
102 |
2 079 |
99 % |
— |
23 |
23 |
0 |
— |
(0) |
0 |
|
Decentralizirane agencije |
57 |
56 |
— |
1 |
57 |
100 % |
— |
0 |
0 |
— |
— |
— |
— |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
Razdelek 1 skupaj: Enotni trg, inovacije in digitalno |
34 960 |
20 700 |
33 |
4 950 |
25 683 |
73 % |
113 |
9 160 |
9 273 |
4 |
— |
1 |
4 |
|
2 |
Regionalni razvoj (ESRR) (56) |
64 803 |
238 |
— |
28 028 |
28 266 |
44 % |
— |
7 449 |
7 449 |
29 002 |
— |
86 |
29 088 |
|
Kohezijski sklad |
6 059 |
16 |
— |
1 307 |
1 323 |
22 % |
— |
44 |
44 |
4 679 |
— |
12 |
4 691 |
|
Prispevki Kohezijskega sklada za IPE – promet |
1 455 |
1 442 |
— |
0 |
1 442 |
99 % |
— |
12 |
12 |
0 |
— |
— |
0 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
0 |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
0 |
0 |
— |
— |
0 |
0 |
|
Evropski socialni sklad plus (ESS+) (56) |
34 097 |
54 |
8 |
17 374 |
17 437 |
51 % |
— |
3 735 |
3 735 |
12 758 |
— |
168 |
12 925 |
|
Podpora turški skupnosti na Cipru |
34 |
32 |
— |
1 |
33 |
97 % |
— |
1 |
1 |
— |
— |
— |
— |
|
Mehanizem za okrevanje in odpornost |
338 086 |
116 |
— |
98 034 |
98 150 |
29 % |
— |
239 935 |
239 935 |
0 |
— |
— |
0 |
|
Program Pericles IV |
1 |
1 |
— |
0 |
1 |
96 % |
— |
0 |
0 |
— |
— |
— |
— |
|
Okrevanje EU |
5 |
5 |
— |
— |
5 |
100 % |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
|
RescEU |
2 267 |
183 |
— |
153 |
336 |
15 % |
0 |
1 932 |
1 932 |
0 |
— |
0 |
0 |
|
EU4Health |
339 |
329 |
— |
9 |
338 |
100 % |
— |
0 |
0 |
0 |
— |
0 |
0 |
|
Nujna pomoč v Uniji |
671 |
232 |
— |
70 |
301 |
45 % |
— |
370 |
370 |
0 |
— |
— |
0 |
|
Decentralizirane agencije |
343 |
324 |
— |
10 |
335 |
98 % |
— |
8 |
8 |
— |
— |
— |
— |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
|
Ukrepi v okviru pooblastil Komisije |
13 |
11 |
— |
1 |
12 |
94 % |
— |
— |
— |
1 |
— |
0 |
1 |
|
Program Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije |
114 |
89 |
— |
6 |
95 |
83 % |
— |
6 |
6 |
14 |
— |
0 |
14 |
|
Erasmus+ |
2 968 |
2 663 |
— |
169 |
2 832 |
95 % |
— |
135 |
135 |
0 |
— |
1 |
1 |
|
Evropska solidarnostna enota (ESC) |
147 |
136 |
— |
0 |
136 |
92 % |
— |
11 |
11 |
0 |
— |
0 |
0 |
|
Ustvarjalna Evropa |
320 |
306 |
— |
9 |
316 |
99 % |
— |
5 |
5 |
0 |
— |
— |
0 |
|
Pravosodje |
53 |
47 |
— |
1 |
47 |
89 % |
— |
6 |
6 |
0 |
— |
0 |
0 |
|
Pravice in vrednote |
101 |
99 |
— |
1 |
100 |
99 % |
— |
1 |
1 |
0 |
— |
— |
0 |
|
Decentralizirane agencije |
225 |
220 |
1 |
3 |
223 |
99 % |
— |
2 |
2 |
— |
— |
0 |
0 |
|
Drugi ukrepi |
10 |
6 |
— |
0 |
6 |
65 % |
— |
1 |
1 |
3 |
— |
— |
3 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
30 |
30 |
— |
0 |
30 |
99 % |
— |
— |
— |
— |
— |
0 |
0 |
|
Ukrepi v okviru pooblastil Komisije |
185 |
181 |
— |
1 |
182 |
98 % |
— |
1 |
1 |
2 |
— |
0 |
2 |
Razdelek 2 skupaj: Kohezija, odpornost in vrednote |
452 326 |
6 760 |
9 |
145 178 |
151 947 |
34 % |
0 |
253 653 |
253 653 |
46 460 |
— |
267 |
46 726 |
|
3 |
Kmetijska jamstva |
41 518 |
39 679 |
470 |
669 |
40 818 |
98 % |
686 |
2 |
689 |
6 |
5 |
0 |
11 |
|
Drugi programi za naravne vire in okolje |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
|
Kmetijski sklad za razvoj podeželja |
23 833 |
15 339 |
— |
2 366 |
17 705 |
74 % |
— |
5 866 |
5 866 |
2 |
— |
260 |
262 |
|
Pomorstvo in ribištvo |
998 |
107 |
— |
110 |
217 |
22 % |
— |
0 |
0 |
652 |
— |
129 |
781 |
|
Ribištvo (sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju in regionalna organizacija za upravljanje ribištva) |
152 |
152 |
— |
— |
152 |
100 % |
— |
— |
— |
0 |
— |
— |
0 |
|
Decentralizirane agencije |
22 |
21 |
— |
0 |
21 |
97 % |
— |
1 |
1 |
— |
— |
— |
— |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
|
Okolje in podnebje (LIFE) |
742 |
739 |
— |
3 |
741 |
100 % |
— |
1 |
1 |
0 |
— |
0 |
0 |
|
Sklad za pravični prehod |
12 005 |
4 |
— |
5 |
9 |
0 % |
— |
10 863 |
10 863 |
1 133 |
— |
— |
1 133 |
|
Instrument za posojilo v okviru mehanizma za pravični prehod |
46 |
— |
— |
0 |
0 |
0 % |
— |
46 |
46 |
— |
— |
— |
— |
|
Decentralizirane agencije |
57 |
50 |
— |
6 |
57 |
99 % |
— |
0 |
0 |
— |
— |
0 |
0 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
4 |
4 |
— |
— |
4 |
100 % |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
Razdelek 3 skupaj: Naravni viri in okolje |
79 377 |
56 094 |
470 |
3 160 |
59 723 |
75 % |
686 |
16 779 |
17 466 |
1 794 |
5 |
389 |
2 188 |
|
4 |
Azil, migracije in vključevanje |
903 |
497 |
— |
2 |
499 |
55 % |
— |
6 |
6 |
398 |
— |
— |
398 |
|
Decentralizirane agencije |
160 |
138 |
— |
4 |
142 |
89 % |
— |
18 |
18 |
— |
— |
0 |
0 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
0 |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
0 |
0 |
— |
— |
— |
— |
|
Upravljanje meja (Sklad za integrirano upravljanje meja) – Upravljanje meja in vizumska politika |
442 |
153 |
— |
3 |
156 |
35 % |
— |
7 |
7 |
279 |
— |
— |
279 |
|
Upravljanje meja (Sklad za integrirano upravljanje meja) – Oprema za carinske organe |
135 |
135 |
— |
— |
135 |
100 % |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
|
Decentralizirane agencije |
728 |
703 |
— |
10 |
712 |
98 % |
— |
16 |
16 |
— |
— |
— |
— |
Razdelek 4 skupaj: Migracije in upravljanje meja |
2 368 |
1 626 |
— |
19 |
1 644 |
69 % |
— |
47 |
47 |
677 |
— |
0 |
677 |
|
5 |
Sklad za notranjo varnost |
182 |
70 |
— |
1 |
71 |
39 % |
— |
2 |
2 |
108 |
— |
— |
108 |
|
Razgradnja jedrskih elektrarn |
73 |
73 |
— |
— |
73 |
100 % |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
|
Jedrska varnost in razgradnja |
70 |
69 |
— |
0 |
69 |
99 % |
— |
0 |
0 |
0 |
— |
0 |
0 |
|
Decentralizirane agencije |
200 |
193 |
— |
3 |
196 |
98 % |
— |
4 |
4 |
— |
— |
0 |
0 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
|
Ukrepi v okviru pooblastil Komisije |
21 |
20 |
— |
0 |
20 |
96 % |
— |
0 |
0 |
1 |
— |
— |
1 |
|
Evropski obrambni sklad (raziskovalne dejavnosti) |
330 |
323 |
— |
7 |
330 |
100 % |
— |
— |
— |
0 |
— |
— |
0 |
|
Evropski obrambni sklad (neraziskovalne dejavnosti) |
639 |
623 |
— |
17 |
639 |
100 % |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
|
Vojaška mobilnost |
227 |
227 |
— |
— |
227 |
100 % |
— |
— |
— |
0 |
— |
— |
0 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
Razdelek 5 skupaj: Varnost in obramba |
1 741 |
1 597 |
— |
28 |
1 625 |
93 % |
— |
7 |
7 |
109 |
— |
0 |
109 |
|
6 |
Sosedstvo, razvojno in mednarodno sodelovanje |
12 627 |
10 833 |
— |
127 |
10 960 |
87 % |
1 578 |
89 |
1 667 |
— |
— |
0 |
0 |
|
Instrument za sodelovanje na področju jedrske varnosti (INSC) |
40 |
38 |
— |
0 |
38 |
94 % |
0 |
2 |
2 |
— |
— |
— |
— |
|
Humanitarna pomoč (HUMA) |
2 207 |
2 168 |
— |
28 |
2 196 |
100 % |
— |
11 |
11 |
— |
— |
0 |
0 |
|
Skupna zunanja in varnostna politika (SZVP) |
409 |
352 |
— |
56 |
408 |
100 % |
— |
1 |
1 |
0 |
— |
0 |
0 |
|
Čezmorske države in ozemlja |
67 |
63 |
— |
— |
63 |
94 % |
4 |
— |
4 |
— |
— |
— |
— |
|
Drugi ukrepi |
19 |
17 |
— |
— |
17 |
94 % |
— |
0 |
0 |
1 |
— |
— |
1 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
0 |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
0 |
0 |
|
Ukrepi v okviru pooblastil Komisije |
94 |
92 |
— |
1 |
93 |
99 % |
— |
0 |
0 |
0 |
— |
— |
0 |
|
Predpristopna pomoč (IPA III) |
2 011 |
1 566 |
— |
30 |
1 596 |
79 % |
318 |
97 |
415 |
(0) |
— |
0 |
0 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
Razdelek 6 skupaj: Sosedstvo in svet |
17 474 |
15 130 |
— |
242 |
15 372 |
88 % |
1 900 |
200 |
2 100 |
2 |
— |
1 |
2 |
|
7 |
Pokojnine osebja |
2 179 |
2 173 |
— |
— |
2 173 |
100 % |
— |
— |
— |
5 |
— |
— |
5 |
|
(Pokojnine nekdanjih poslancev) Evropski parlament |
11 |
11 |
— |
— |
11 |
99 % |
— |
— |
— |
0 |
— |
— |
0 |
|
(Pokojnine nekdanjih članov) evropski potrošniški center |
1 |
1 |
— |
— |
1 |
100 % |
— |
— |
— |
0 |
— |
— |
0 |
|
(Pokojnine nekdanjih članov) Komisija |
7 |
7 |
— |
— |
7 |
98 % |
— |
— |
— |
0 |
— |
— |
0 |
|
(Pokojnine nekdanjih članov) Sodišče Evropske unije |
12 |
12 |
— |
— |
12 |
99 % |
— |
— |
— |
0 |
— |
— |
0 |
|
(Pokojnine nekdanjih članov) Računsko sodišče |
5 |
5 |
— |
— |
5 |
100 % |
— |
— |
— |
0 |
— |
— |
0 |
|
(Pokojnine nekdanjih članov) evropski varuh človekovih pravic |
0 |
0 |
— |
— |
0 |
94 % |
— |
— |
— |
0 |
— |
— |
0 |
|
(Pokojnine nekdanjih članov) Evropski nadzornik za varstvo podatkov |
0 |
0 |
— |
— |
0 |
94 % |
— |
— |
— |
0 |
— |
— |
0 |
|
Evropske šole |
216 |
197 |
— |
15 |
212 |
98 % |
— |
5 |
5 |
0 |
— |
— |
0 |
|
Osebni prejemki statutarnih uslužbencev |
2 561 |
2 494 |
— |
31 |
2 526 |
99 % |
— |
35 |
35 |
1 |
— |
0 |
1 |
|
Osebni prejemki zunanjih sodelavcev |
312 |
238 |
— |
33 |
271 |
87 % |
— |
31 |
31 |
10 |
— |
0 |
10 |
|
Člani – plače in nadomestila |
15 |
15 |
— |
0 |
15 |
98 % |
— |
0 |
0 |
0 |
— |
— |
0 |
|
Člani – začasna nadomestila |
3 |
3 |
— |
— |
3 |
98 % |
— |
— |
— |
0 |
— |
— |
0 |
|
Stroški zaposlovanja |
27 |
26 |
— |
1 |
27 |
98 % |
— |
0 |
0 |
0 |
— |
— |
0 |
|
Prenehanje zaposlitve |
8 |
8 |
— |
— |
8 |
99 % |
— |
— |
— |
0 |
— |
— |
0 |
|
Stroški usposabljanja |
23 |
17 |
— |
3 |
20 |
87 % |
— |
3 |
3 |
0 |
— |
0 |
0 |
|
Socialno področje in mobilnost |
52 |
24 |
— |
17 |
41 |
79 % |
— |
11 |
11 |
0 |
— |
0 |
0 |
|
Informacijska in komunikacijska tehnologija |
381 |
298 |
— |
50 |
347 |
91 % |
— |
34 |
34 |
0 |
— |
0 |
0 |
|
Najem in nakup |
357 |
318 |
— |
27 |
345 |
97 % |
— |
12 |
12 |
0 |
— |
0 |
0 |
|
Odhodki, povezani z zgradbami |
114 |
86 |
— |
19 |
105 |
92 % |
— |
9 |
9 |
0 |
— |
0 |
0 |
|
Varnost |
75 |
63 |
— |
6 |
69 |
92 % |
— |
6 |
6 |
0 |
— |
0 |
0 |
|
Misije in predstavništva |
28 |
24 |
— |
1 |
25 |
88 % |
— |
2 |
2 |
1 |
— |
1 |
2 |
|
Sestanki, odbori, konference |
9 |
5 |
— |
1 |
6 |
66 % |
— |
2 |
2 |
1 |
— |
0 |
2 |
|
Uradni list |
2 |
2 |
— |
0 |
2 |
100 % |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
|
Publikacije |
17 |
13 |
— |
3 |
16 |
93 % |
— |
1 |
1 |
0 |
— |
— |
0 |
|
Pridobivanje informacij |
4 |
4 |
— |
0 |
4 |
100 % |
— |
0 |
0 |
0 |
— |
0 |
0 |
|
Študije in preiskave |
6 |
5 |
— |
0 |
5 |
88 % |
— |
0 |
0 |
1 |
— |
0 |
1 |
|
Splošna oprema, vozila, pohištvo |
32 |
24 |
— |
3 |
27 |
86 % |
— |
4 |
4 |
0 |
— |
0 |
0 |
|
Zunanje jezikovne storitve |
41 |
24 |
— |
10 |
35 |
85 % |
— |
6 |
6 |
— |
— |
— |
— |
|
Drugi upravni odhodki |
25 |
18 |
— |
4 |
22 |
88 % |
— |
3 |
3 |
0 |
— |
0 |
0 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
|
Upravni odhodki drugih institucij |
4 879 |
4 171 |
85 |
335 |
4 590 |
94 % |
22 |
153 |
175 |
114 |
— |
1 |
115 |
Razdelek 7 skupaj: Evropska javna uprava |
11 404 |
10 286 |
85 |
559 |
10 930 |
96 % |
22 |
315 |
337 |
135 |
— |
2 |
137 |
|
O |
Sklad za inovacije |
3 816 |
— |
— |
147 |
147 |
4 % |
— |
3 670 |
3 670 |
— |
— |
— |
— |
|
Drugi ukrepi |
106 |
— |
— |
52 |
52 |
49 % |
— |
53 |
53 |
— |
— |
— |
— |
Razdelek O skupaj: Zunaj večletnega finančnega okvira |
3 922 |
— |
— |
199 |
199 |
5 % |
— |
3 723 |
3 723 |
— |
— |
— |
— |
|
S |
Rezerva za solidarnost in nujno pomoč |
844 |
791 |
— |
— |
791 |
94 % |
53 |
— |
53 |
— |
— |
— |
— |
|
Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) |
217 |
24 |
— |
— |
24 |
11 % |
— |
7 |
7 |
173 |
— |
13 |
186 |
|
Rezerva za prilagoditev na brexit |
1 698 |
407 |
— |
— |
407 |
24 % |
1 291 |
— |
1 291 |
— |
— |
— |
— |
Razdelek S skupaj: Solidarnostni mehanizmi znotraj in zunaj Unije (posebni instrumenti) |
2 759 |
1 223 |
— |
— |
1 223 |
44 % |
1 343 |
7 |
1 350 |
173 |
— |
13 |
186 |
|
Skupaj |
606 331 |
113 415 |
596 |
154 334 |
268 345 |
44 % |
4 065 |
283 891 |
287 956 |
49 354 |
5 |
671 |
50 030 |
6.9 VFO PODROBNO: IZVRŠEVANJE ODOBRITEV PLAČIL
(v milijonih EUR) |
||||||||||||||
Program |
Razpoložljive odobritve skupaj |
Izvršena plačila |
Odobritve, prenesene v leto 2022 |
Odobritve, ki zapadejo |
||||||||||
Iz končnega sprejetega proračuna |
Iz prenosov |
Iz namenskih prejemkov |
Skupaj |
% |
Iz končnega sprejetega proračuna |
Iz namenskih prejemkov |
Skupaj |
Iz končnega sprejetega proračuna |
Iz prenosov |
Iz namenskih prejemkov |
Skupaj |
|||
1 |
2 |
3 |
4 |
5=2+ 3+4 |
6=5/1 |
7 |
8 |
9=7+8 |
10 |
11 |
12 |
13=10+ 11+12 |
||
1 |
Obzorje Evropa |
12 937 |
8 818 |
73 |
997 |
9 888 |
76 % |
110 |
2 926 |
3 036 |
2 |
8 |
4 |
14 |
|
Euratom |
444 |
256 |
33 |
13 |
301 |
68 % |
16 |
115 |
130 |
0 |
12 |
— |
13 |
|
Termonuklearni poskusni reaktor (ITER) |
659 |
612 |
0 |
1 |
613 |
93 % |
1 |
45 |
46 |
0 |
0 |
— |
0 |
|
Drugi ukrepi |
377 |
— |
— |
74 |
74 |
20 % |
— |
303 |
303 |
— |
— |
0 |
0 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
12 |
12 |
— |
— |
12 |
98 % |
— |
— |
— |
0 |
— |
— |
0 |
|
Sklad InvestEU |
1 662 |
938 |
— |
574 |
1 512 |
91 % |
1 |
149 |
150 |
0 |
— |
0 |
0 |
|
IPE – promet |
1 398 |
1 377 |
1 |
13 |
1 391 |
99 % |
1 |
4 |
5 |
2 |
0 |
— |
2 |
|
IPE – energetika |
556 |
540 |
1 |
12 |
552 |
99 % |
1 |
0 |
2 |
1 |
1 |
(0) |
2 |
|
IPE – digitalno |
164 |
157 |
1 |
5 |
162 |
99 % |
1 |
1 |
2 |
0 |
0 |
— |
0 |
|
Digitalna Evropa |
94 |
80 |
0 |
4 |
84 |
89 % |
6 |
0 |
6 |
3 |
0 |
0 |
4 |
|
Decentralizirane agencije |
203 |
189 |
— |
8 |
197 |
97 % |
— |
5 |
5 |
— |
— |
— |
— |
|
Drugi ukrepi |
372 |
372 |
— |
— |
372 |
100 % |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
18 |
11 |
0 |
— |
12 |
66 % |
— |
— |
— |
6 |
— |
— |
6 |
|
Ukrepi v okviru pooblastil Komisije |
27 |
25 |
— |
0 |
25 |
90 % |
— |
0 |
0 |
3 |
— |
0 |
3 |
|
Enotni trg |
488 |
413 |
4 |
16 |
432 |
89 % |
8 |
41 |
49 |
6 |
0 |
0 |
7 |
|
Program EU za boj proti goljufijam |
17 |
15 |
— |
0 |
15 |
91 % |
— |
1 |
1 |
1 |
— |
— |
1 |
|
Obdavčitev |
38 |
35 |
0 |
1 |
37 |
96 % |
0 |
1 |
2 |
0 |
0 |
— |
0 |
|
Carina |
100 |
92 |
0 |
4 |
97 |
96 % |
0 |
4 |
4 |
0 |
— |
— |
0 |
|
Decentralizirane agencije |
128 |
118 |
— |
5 |
123 |
96 % |
— |
5 |
5 |
0 |
— |
— |
0 |
|
Drugi ukrepi |
7 |
7 |
— |
0 |
7 |
100 % |
— |
0 |
0 |
— |
— |
— |
— |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
9 |
9 |
— |
— |
9 |
100 % |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
|
Vesoljski program Unije |
2 722 |
2 374 |
4 |
195 |
2 573 |
95 % |
5 |
143 |
148 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
Decentralizirane agencije |
44 |
43 |
— |
1 |
44 |
100 % |
— |
0 |
0 |
— |
— |
— |
— |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
Razdelek 1 skupaj: Enotni trg, inovacije in digitalno |
22 478 |
16 495 |
115 |
1 922 |
18 532 |
82 % |
151 |
3 744 |
3 895 |
25 |
22 |
5 |
51 |
|
2 |
Regionalni razvoj (ESRR) (57) |
47 457 |
37 374 |
5 |
8 034 |
45 412 |
96 % |
2 |
2 043 |
2 044 |
1 |
0 |
(0) |
1 |
|
Kohezijski sklad |
9 852 |
8 498 |
2 |
1 219 |
9 719 |
99 % |
0 |
133 |
133 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
Prispevki Kohezijskega sklada za IPE – promet |
1 035 |
1 022 |
— |
9 |
1 031 |
100 % |
— |
4 |
4 |
— |
— |
— |
— |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
3 |
3 |
— |
— |
3 |
99 % |
— |
0 |
0 |
— |
— |
— |
— |
|
Evropski socialni sklad plus (ESS+) (57) |
21 280 |
16 952 |
4 |
2 470 |
19 426 |
91 % |
2 |
1 849 |
1 850 |
2 |
2 |
0 |
4 |
|
Podpora turški skupnosti na Cipru |
40 |
38 |
0 |
1 |
40 |
98 % |
1 |
0 |
1 |
(0) |
0 |
(0) |
0 |
|
Mehanizem za okrevanje in odpornost |
46 469 |
79 |
1 |
46 375 |
46 455 |
100 % |
2 |
11 |
13 |
2 |
0 |
(0) |
2 |
|
Program Pericles IV |
0 |
0 |
— |
0 |
0 |
90 % |
— |
0 |
0 |
0 |
— |
— |
0 |
|
Okrevanje EU |
5 |
3 |
— |
— |
3 |
66 % |
2 |
— |
2 |
— |
— |
— |
— |
|
RescEU |
204 |
165 |
17 |
15 |
196 |
96 % |
— |
8 |
8 |
0 |
— |
0 |
0 |
|
EU4Health |
66 |
57 |
1 |
4 |
61 |
93 % |
3 |
0 |
4 |
0 |
0 |
0 |
1 |
|
Nujna pomoč v Uniji |
1 132 |
314 |
195 |
70 |
579 |
51 % |
— |
370 |
370 |
— |
183 |
— |
183 |
|
Decentralizirane agencije |
334 |
316 |
— |
10 |
326 |
98 % |
— |
8 |
8 |
0 |
— |
— |
0 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
3 |
3 |
— |
— |
3 |
100 % |
— |
— |
— |
0 |
— |
— |
0 |
|
Ukrepi v okviru pooblastil Komisije |
12 |
9 |
— |
2 |
11 |
93 % |
— |
— |
— |
1 |
— |
— |
1 |
|
Program Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije |
69 |
52 |
1 |
6 |
59 |
85 % |
2 |
6 |
8 |
2 |
1 |
0 |
2 |
|
Erasmus+ |
2 676 |
1 981 |
7 |
409 |
2 397 |
90 % |
7 |
268 |
276 |
0 |
0 |
2 |
3 |
|
Evropska solidarnostna enota (ESC) |
115 |
93 |
2 |
3 |
97 |
84 % |
4 |
14 |
18 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
Ustvarjalna Evropa |
151 |
131 |
2 |
8 |
141 |
93 % |
2 |
8 |
10 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
Pravosodje |
42 |
35 |
0 |
0 |
35 |
83 % |
1 |
6 |
7 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
Pravice in vrednote |
63 |
59 |
0 |
1 |
61 |
96 % |
1 |
1 |
2 |
0 |
0 |
— |
0 |
|
Decentralizirane agencije |
210 |
203 |
2 |
3 |
208 |
99 % |
— |
2 |
2 |
— |
— |
0 |
0 |
|
Drugi ukrepi |
8 |
6 |
— |
0 |
6 |
84 % |
— |
1 |
1 |
0 |
— |
— |
0 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
28 |
28 |
— |
0 |
28 |
97 % |
— |
— |
— |
1 |
— |
0 |
1 |
|
Ukrepi v okviru pooblastil Komisije |
160 |
157 |
— |
1 |
158 |
99 % |
— |
1 |
1 |
1 |
— |
0 |
1 |
Razdelek 2 skupaj: Kohezija, odpornost in vrednote |
131 414 |
67 577 |
239 |
58 639 |
126 454 |
96 % |
27 |
4 733 |
4 760 |
10 |
187 |
3 |
200 |
|
3 |
Kmetijska jamstva |
41 467 |
39 605 |
486 |
669 |
40 760 |
98 % |
687 |
2 |
689 |
11 |
7 |
0 |
18 |
|
Drugi programi za naravne vire in okolje |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
|
Kmetijski sklad za razvoj podeželja |
15 168 |
14 345 |
2 |
306 |
14 652 |
97 % |
0 |
512 |
512 |
4 |
0 |
— |
4 |
|
Pomorstvo in ribištvo |
847 |
693 |
1 |
44 |
739 |
87 % |
1 |
107 |
108 |
1 |
0 |
0 |
1 |
|
Ribištvo (sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju in regionalna organizacija za upravljanje ribištva) |
150 |
150 |
— |
— |
150 |
100 % |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
|
Decentralizirane agencije |
22 |
21 |
— |
0 |
21 |
97 % |
— |
1 |
1 |
— |
— |
— |
— |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
3 |
3 |
— |
— |
3 |
100 % |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
|
Okolje in podnebje (LIFE) |
449 |
437 |
4 |
2 |
442 |
99 % |
5 |
1 |
6 |
1 |
0 |
0 |
1 |
|
Sklad za pravični prehod |
96 |
1 |
— |
0 |
1 |
1 % |
— |
94 |
94 |
0 |
— |
— |
0 |
|
Instrument za posojilo v okviru mehanizma za pravični prehod |
46 |
— |
— |
0 |
0 |
0 % |
— |
46 |
46 |
— |
— |
— |
— |
|
Decentralizirane agencije |
57 |
50 |
— |
6 |
57 |
99 % |
— |
0 |
0 |
— |
— |
0 |
0 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
5 |
5 |
— |
— |
5 |
100 % |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
Razdelek 3 skupaj: Naravni viri in okolje |
58 310 |
55 312 |
492 |
1 027 |
56 831 |
97 % |
693 |
762 |
1 455 |
17 |
7 |
0 |
24 |
|
4 |
Azil, migracije in vključevanje |
1 236 |
1 223 |
2 |
3 |
1 228 |
99 % |
2 |
5 |
7 |
1 |
0 |
— |
1 |
|
Decentralizirane agencije |
160 |
138 |
— |
4 |
142 |
89 % |
— |
18 |
18 |
— |
— |
0 |
0 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
0 |
0 |
— |
— |
0 |
57 % |
— |
0 |
0 |
— |
— |
— |
— |
|
Upravljanje meja (Sklad za integrirano upravljanje meja) – Upravljanje meja in vizumska politika |
558 |
400 |
1 |
12 |
414 |
74 % |
1 |
142 |
143 |
1 |
1 |
— |
1 |
|
Upravljanje meja (Sklad za integrirano upravljanje meja) – Oprema za carinske organe |
0 |
— |
— |
— |
— |
— |
0 |
— |
0 |
— |
— |
— |
— |
|
Decentralizirane agencije |
779 |
754 |
— |
10 |
764 |
98 % |
— |
16 |
16 |
0 |
— |
— |
0 |
Razdelek 4 skupaj: Migracije in upravljanje meja |
2 734 |
2 515 |
3 |
29 |
2 547 |
93 % |
3 |
181 |
184 |
2 |
1 |
0 |
3 |
|
5 |
Sklad za notranjo varnost |
169 |
164 |
0 |
2 |
166 |
98 % |
1 |
2 |
3 |
0 |
0 |
— |
0 |
|
Razgradnja jedrskih elektrarn |
46 |
46 |
— |
— |
46 |
100 % |
— |
— |
— |
0 |
— |
— |
0 |
|
Jedrska varnost in razgradnja |
82 |
76 |
— |
0 |
76 |
92 % |
2 |
1 |
3 |
4 |
— |
— |
4 |
|
Decentralizirane agencije |
200 |
193 |
— |
3 |
196 |
98 % |
— |
4 |
4 |
— |
— |
0 |
0 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
1 |
1 |
— |
— |
1 |
100 % |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
|
Ukrepi v okviru pooblastil Komisije |
21 |
19 |
— |
0 |
19 |
91 % |
— |
0 |
0 |
2 |
— |
— |
2 |
|
Evropski obrambni sklad (raziskovalne dejavnosti) |
2 |
1 |
— |
0 |
1 |
43 % |
1 |
— |
1 |
0 |
— |
0 |
0 |
|
Evropski obrambni sklad (neraziskovalne dejavnosti) |
199 |
198 |
0 |
0 |
199 |
100 % |
1 |
— |
1 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
Vojaška mobilnost |
2 |
1 |
— |
— |
1 |
58 % |
1 |
— |
1 |
0 |
— |
— |
0 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
5 |
5 |
— |
0 |
5 |
98 % |
— |
— |
— |
0 |
— |
— |
0 |
Razdelek 5 skupaj: Varnost in obramba |
726 |
703 |
0 |
4 |
708 |
97 % |
5 |
7 |
12 |
6 |
0 |
0 |
6 |
|
6 |
Sosedstvo, razvojno in mednarodno sodelovanje |
6 939 |
5 690 |
22 |
78 |
5 789 |
83 % |
989 |
156 |
1 145 |
3 |
2 |
0 |
5 |
|
Instrument za sodelovanje na področju jedrske varnosti (INSC) |
20 |
16 |
1 |
1 |
17 |
87 % |
1 |
2 |
2 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
Humanitarna pomoč (HUMA) |
2 473 |
2 400 |
5 |
45 |
2 451 |
99 % |
6 |
15 |
22 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
Skupna zunanja in varnostna politika (SZVP) |
388 |
346 |
0 |
41 |
387 |
100 % |
0 |
1 |
1 |
0 |
— |
0 |
0 |
|
Čezmorske države in ozemlja |
8 |
7 |
— |
— |
7 |
86 % |
1 |
— |
1 |
— |
— |
— |
— |
|
Drugi ukrepi |
17 |
17 |
— |
— |
17 |
100 % |
— |
0 |
0 |
0 |
— |
— |
0 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
2 |
2 |
— |
— |
2 |
99 % |
— |
— |
— |
— |
— |
0 |
0 |
|
Ukrepi v okviru pooblastil Komisije |
72 |
71 |
— |
1 |
72 |
100 % |
— |
0 |
0 |
— |
— |
— |
— |
|
Predpristopna pomoč (IPA III) |
2 338 |
1 894 |
6 |
292 |
2 192 |
94 % |
11 |
135 |
145 |
0 |
1 |
0 |
1 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
Razdelek 6 skupaj: Sosedstvo in svet |
12 258 |
10 443 |
34 |
458 |
10 935 |
89 % |
1 008 |
308 |
1 317 |
3 |
3 |
0 |
6 |
|
7 |
Pokojnine osebja |
2 179 |
2 173 |
— |
— |
2 173 |
100 % |
— |
— |
— |
5 |
— |
— |
5 |
|
(Pokojnine nekdanjih poslancev) Evropski parlament |
11 |
11 |
— |
— |
11 |
99 % |
— |
— |
— |
0 |
— |
— |
0 |
|
(Pokojnine nekdanjih članov) evropski potrošniški center |
1 |
1 |
— |
— |
1 |
100 % |
— |
— |
— |
0 |
— |
— |
0 |
|
(Pokojnine nekdanjih članov) Komisija |
7 |
7 |
— |
— |
7 |
98 % |
— |
— |
— |
0 |
— |
— |
0 |
|
(Pokojnine nekdanjih članov) Sodišče Evropske unije |
12 |
12 |
— |
— |
12 |
99 % |
— |
— |
— |
0 |
— |
— |
0 |
|
(Pokojnine nekdanjih članov) Računsko sodišče |
5 |
5 |
— |
— |
5 |
100 % |
— |
— |
— |
0 |
— |
— |
0 |
|
(Pokojnine nekdanjih članov) evropski varuh človekovih pravic |
0 |
0 |
— |
— |
0 |
94 % |
— |
— |
— |
0 |
— |
— |
0 |
|
(Pokojnine nekdanjih članov) Evropski nadzornik za varstvo podatkov |
0 |
0 |
— |
— |
0 |
94 % |
— |
— |
— |
0 |
— |
— |
0 |
|
Evropske šole |
217 |
196 |
1 |
13 |
210 |
97 % |
0 |
6 |
7 |
0 |
— |
— |
0 |
|
Osebni prejemki statutarnih uslužbencev |
2 561 |
2 494 |
— |
31 |
2 526 |
99 % |
0 |
35 |
35 |
1 |
0 |
0 |
1 |
|
Osebni prejemki zunanjih sodelavcev |
350 |
200 |
32 |
32 |
264 |
75 % |
38 |
32 |
70 |
10 |
6 |
0 |
16 |
|
Člani – plače in nadomestila |
15 |
13 |
0 |
0 |
13 |
83 % |
2 |
0 |
2 |
0 |
0 |
— |
0 |
|
Člani – začasna nadomestila |
3 |
3 |
— |
— |
3 |
98 % |
— |
— |
— |
0 |
— |
— |
0 |
|
Stroški zaposlovanja |
31 |
24 |
2 |
0 |
27 |
88 % |
2 |
1 |
2 |
0 |
1 |
— |
1 |
|
Prenehanje zaposlitve |
8 |
8 |
— |
— |
8 |
99 % |
— |
— |
— |
0 |
— |
— |
0 |
|
Stroški usposabljanja |
34 |
6 |
10 |
2 |
17 |
51 % |
11 |
4 |
15 |
0 |
2 |
0 |
2 |
|
Socialno področje in mobilnost |
64 |
15 |
10 |
11 |
36 |
56 % |
8 |
18 |
26 |
0 |
2 |
0 |
2 |
|
Informacijska in komunikacijska tehnologija |
523 |
155 |
139 |
30 |
323 |
62 % |
143 |
54 |
197 |
0 |
2 |
0 |
2 |
|
Najem in nakup |
361 |
300 |
5 |
26 |
331 |
92 % |
18 |
12 |
30 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
Odhodki, povezani z zgradbami |
165 |
47 |
50 |
7 |
104 |
63 % |
39 |
20 |
60 |
0 |
1 |
0 |
2 |
|
Varnost |
100 |
36 |
25 |
2 |
62 |
61 % |
28 |
10 |
37 |
0 |
1 |
0 |
1 |
|
Misije in predstavništva |
35 |
12 |
1 |
0 |
14 |
39 % |
11 |
2 |
13 |
1 |
6 |
1 |
8 |
|
Sestanki, odbori, konference |
16 |
1 |
1 |
1 |
3 |
17 % |
3 |
2 |
6 |
1 |
6 |
1 |
7 |
|
Uradni list |
3 |
2 |
1 |
0 |
3 |
79 % |
1 |
— |
1 |
— |
0 |
— |
0 |
|
Publikacije |
24 |
7 |
6 |
1 |
15 |
62 % |
6 |
2 |
9 |
0 |
0 |
— |
0 |
|
Pridobivanje informacij |
5 |
2 |
1 |
0 |
4 |
68 % |
2 |
0 |
2 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
Študije in preiskave |
17 |
1 |
11 |
— |
12 |
70 % |
4 |
0 |
4 |
1 |
0 |
0 |
1 |
|
Splošna oprema, vozila, pohištvo |
48 |
13 |
15 |
2 |
30 |
63 % |
11 |
6 |
17 |
0 |
1 |
0 |
1 |
|
Zunanje jezikovne storitve |
44 |
21 |
3 |
10 |
33 |
75 % |
4 |
7 |
11 |
— |
0 |
— |
0 |
|
Drugi upravni odhodki |
33 |
12 |
7 |
3 |
22 |
65 % |
6 |
4 |
11 |
0 |
1 |
0 |
1 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
1 |
1 |
0 |
— |
1 |
98 % |
— |
— |
— |
0 |
0 |
— |
0 |
|
Upravni odhodki drugih institucij |
5 492 |
3 537 |
618 |
281 |
4 436 |
81 % |
653 |
205 |
858 |
117 |
77 |
3 |
198 |
Razdelek 7 skupaj: Evropska javna uprava |
12 368 |
9 316 |
938 |
452 |
10 705 |
87 % |
991 |
422 |
1 412 |
138 |
108 |
5 |
251 |
|
O |
Sklad za inovacije |
3 819 |
— |
— |
11 |
11 |
0 % |
— |
3 808 |
3 808 |
— |
— |
— |
— |
|
Drugi ukrepi |
112 |
— |
— |
50 |
50 |
45 % |
— |
62 |
62 |
— |
— |
— |
— |
Razdelek O skupaj: Zunaj večletnega finančnega okvira |
3 931 |
— |
— |
61 |
61 |
2 % |
— |
3 870 |
3 870 |
— |
— |
— |
— |
|
S |
Rezerva za solidarnost in nujno pomoč |
866 |
791 |
— |
— |
791 |
91 % |
75 |
— |
75 |
— |
— |
— |
— |
|
Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) |
30 |
10 |
0 |
14 |
24 |
81 % |
— |
5 |
5 |
— |
— |
— |
— |
|
Rezerva za prilagoditev na brexit |
1 698 |
407 |
— |
— |
407 |
24 % |
1 291 |
— |
1 291 |
— |
— |
— |
— |
Razdelek S skupaj: Solidarnostni mehanizmi znotraj in zunaj Unije (posebni instrumenti) |
2 593 |
1 208 |
0 |
14 |
1 223 |
47 % |
1 365 |
5 |
1 371 |
— |
— |
— |
— |
|
Skupaj |
246 812 |
163 568 |
1 821 |
62 607 |
227 996 |
92 % |
4 244 |
14 032 |
18 275 |
199 |
327 |
14 |
541 |
6.10 VFO PODROBNO: GIBANJA NEPORAVNANIH OBVEZNOSTI (RAL)
(v milijonih EUR) |
||||||||||
Program |
Neporavnane obveznosti ob koncu prejšnjega leta |
Obveznosti za tekoče leto |
Neporavnane obveznosti ob koncu zadevnega leta skupaj |
|||||||
Obveznosti, prenesene iz prejšnjega leta |
Sprostitve/ revalorizacije/ razveljavitve |
Plačila |
Neporavnane obveznosti ob koncu leta |
Prevzete obveznosti v zadevnem letu |
Plačila |
Razveljavljene obveznosti, ki jih ni mogoče prenesti |
Neporavnane obveznosti ob koncu leta |
|||
1 |
2 |
3 |
4=1+2+3 |
5 |
6 |
7 |
8=5+6+7 |
9=4+8 |
||
1 |
Obzorje Evropa |
24 186 |
(608) |
(8 526 ) |
15 052 |
13 897 |
(1 361 ) |
(17) |
12 519 |
27 571 |
|
Euratom |
338 |
(7) |
(98) |
233 |
288 |
(203) |
(0) |
85 |
317 |
|
Termonuklearni poskusni reaktor (ITER) |
1 062 |
(0) |
(350) |
712 |
865 |
(263) |
(0) |
601 |
1 313 |
|
Drugi ukrepi |
109 |
(11) |
(40) |
58 |
82 |
(34) |
— |
48 |
106 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
26 |
(2) |
(12) |
12 |
10 |
(0) |
— |
10 |
22 |
|
Sklad InvestEU |
2 753 |
(20) |
(923) |
1 810 |
2 833 |
(590) |
— |
2 243 |
4 053 |
|
IPE – promet |
6 807 |
(39) |
(1 380 ) |
5 388 |
1 806 |
(11) |
— |
1 795 |
7 183 |
|
IPE – energetika |
3 692 |
(25) |
(552) |
3 115 |
789 |
(0) |
— |
789 |
3 904 |
|
IPE – digitalno |
328 |
(8) |
(160) |
161 |
277 |
(2) |
— |
275 |
436 |
|
Digitalna Evropa |
65 |
(1) |
(58) |
6 |
1 160 |
(26) |
— |
1 133 |
1 140 |
|
Decentralizirane agencije |
36 |
(0) |
(36) |
— |
197 |
(162) |
— |
36 |
36 |
|
Drugi ukrepi |
— |
— |
— |
— |
372 |
(372) |
— |
— |
— |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
45 |
(0) |
(10) |
35 |
18 |
(1) |
— |
17 |
52 |
|
Ukrepi v okviru pooblastil Komisije |
36 |
(1) |
(20) |
15 |
31 |
(5) |
— |
26 |
41 |
|
Enotni trg |
827 |
(45) |
(344) |
438 |
600 |
(88) |
— |
512 |
950 |
|
Program EU za boj proti goljufijam |
28 |
(4) |
(13) |
11 |
24 |
(3) |
— |
21 |
33 |
|
Obdavčitev |
36 |
(1) |
(26) |
8 |
35 |
(10) |
— |
25 |
33 |
|
Carina |
95 |
(2) |
(75) |
18 |
126 |
(22) |
— |
104 |
122 |
|
Decentralizirane agencije |
0 |
(0) |
— |
— |
123 |
(123) |
— |
— |
— |
|
Drugi ukrepi |
4 |
(0) |
(4) |
0 |
9 |
(3) |
— |
5 |
6 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
22 |
(2) |
(9) |
11 |
5 |
(0) |
— |
4 |
16 |
|
Vesoljski program Unije |
1 865 |
(2) |
(996) |
867 |
2 079 |
(1 577 ) |
— |
502 |
1 369 |
|
Decentralizirane agencije |
2 |
— |
(2) |
— |
57 |
(42) |
— |
15 |
15 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
Razdelek 1 skupaj: Enotni trg, inovacije in digitalno |
42 361 |
(777) |
(13 632 ) |
27 951 |
25 683 |
(4 900 ) |
(17) |
20 766 |
48 717 |
|
2 |
Regionalni razvoj (ESRR) (1) |
101 349 |
(53) |
(40 365 ) |
60 931 |
28 266 |
(5 047 ) |
(0) |
23 219 |
84 149 |
|
Kohezijski sklad |
26 838 |
(42) |
(9 714 ) |
17 083 |
1 323 |
(4) |
(0) |
1 319 |
18 402 |
|
Prispevki Kohezijskega sklada za IPE – promet |
6 635 |
(21) |
(1 020 ) |
5 594 |
1 442 |
(11) |
— |
1 431 |
7 026 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
9 |
(1) |
(3) |
5 |
— |
— |
— |
— |
5 |
|
Evropski socialni sklad plus (ESS+) (58) |
45 252 |
(7) |
(17 325 ) |
27 921 |
17 437 |
(2 101 ) |
— |
15 336 |
43 257 |
|
Podpora turški skupnosti na Cipru |
129 |
(5) |
(36) |
88 |
33 |
(4) |
(0) |
29 |
117 |
|
Mehanizem za okrevanje in odpornost |
108 |
(2) |
(54) |
52 |
98 150 |
(46 401 ) |
— |
51 749 |
51 801 |
|
Program Pericles IV |
1 |
(0) |
— |
0 |
1 |
(0) |
— |
0 |
1 |
|
Okrevanje EU |
— |
— |
— |
— |
5 |
(3) |
— |
2 |
2 |
|
RescEU |
464 |
(7) |
(149) |
308 |
336 |
(47) |
— |
288 |
596 |
|
EU4Health |
144 |
(9) |
(49) |
86 |
338 |
(12) |
— |
327 |
412 |
|
Nujna pomoč v Uniji |
469 |
— |
(375) |
94 |
301 |
(204) |
— |
97 |
191 |
|
Decentralizirane agencije |
11 |
(0) |
— |
11 |
335 |
(326) |
— |
9 |
20 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
4 |
(0) |
(3) |
1 |
— |
— |
— |
— |
1 |
|
Ukrepi v okviru pooblastil Komisije |
9 |
(1) |
(7) |
1 |
12 |
(4) |
— |
8 |
9 |
|
Program Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije |
165 |
(14) |
(58) |
93 |
95 |
(1) |
— |
94 |
187 |
|
Erasmus+ |
1 346 |
(16) |
(531) |
798 |
2 832 |
(1 866 ) |
— |
966 |
1 765 |
|
Evropska solidarnostna enota (ESC) |
113 |
(4) |
(22) |
87 |
136 |
(75) |
— |
61 |
148 |
|
Ustvarjalna Evropa |
236 |
(11) |
(80) |
145 |
316 |
(60) |
— |
255 |
400 |
|
Pravosodje |
64 |
(1) |
(14) |
49 |
47 |
(21) |
— |
26 |
75 |
|
Pravice in vrednote |
121 |
(4) |
(41) |
76 |
100 |
(20) |
— |
80 |
156 |
|
Decentralizirane agencije |
18 |
(0) |
(4) |
13 |
223 |
(204) |
— |
19 |
33 |
|
Drugi ukrepi |
11 |
(0) |
(6) |
4 |
6 |
(0) |
— |
6 |
10 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
87 |
(5) |
(26) |
56 |
30 |
(1) |
— |
28 |
85 |
|
Ukrepi v okviru pooblastil Komisije |
165 |
(2) |
(104) |
59 |
182 |
(54) |
— |
128 |
187 |
Razdelek 2 skupaj: Kohezija, odpornost in vrednote |
183 747 |
(205) |
(69 986 ) |
113 555 |
151 947 |
(56 468 ) |
(1) |
95 478 |
209 033 |
|
3 |
Kmetijska jamstva |
286 |
(10) |
(76) |
200 |
40 818 |
(40 685 ) |
— |
133 |
333 |
|
Drugi programi za naravne vire in okolje |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
|
Kmetijski sklad za razvoj podeželja |
35 164 |
(2) |
(14 023 ) |
21 139 |
17 705 |
(630) |
(0) |
17 075 |
38 215 |
|
Pomorstvo in ribištvo |
3 459 |
(15) |
(727) |
2 716 |
217 |
(11) |
(0) |
206 |
2 922 |
|
Ribištvo (sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju in regionalna organizacija za upravljanje ribištva) |
21 |
— |
(12) |
9 |
152 |
(137) |
— |
14 |
23 |
|
Decentralizirane agencije |
— |
— |
— |
— |
21 |
(21) |
— |
— |
— |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
12 |
(0) |
(3) |
9 |
— |
— |
— |
— |
9 |
|
Okolje in podnebje (LIFE) |
1 888 |
(34) |
(419) |
1 435 |
741 |
(23) |
— |
718 |
2 154 |
|
Sklad za pravični prehod |
— |
— |
— |
— |
9 |
(1) |
— |
8 |
8 |
|
Instrument za posojilo v okviru mehanizma za pravični prehod |
— |
— |
— |
— |
0 |
(0) |
— |
— |
— |
|
Decentralizirane agencije |
3 |
— |
(3) |
— |
57 |
(54) |
— |
3 |
3 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
26 |
— |
(5) |
21 |
4 |
(1) |
— |
3 |
24 |
Razdelek 3 skupaj: Naravni viri in okolje |
40 860 |
(61) |
(15 269 ) |
25 530 |
59 723 |
(41 562 ) |
(0) |
18 161 |
43 691 |
|
4 |
Azil, migracije in vključevanje |
3 122 |
(30) |
(1 182 ) |
1 909 |
499 |
(45) |
— |
453 |
2 363 |
|
Decentralizirane agencije |
20 |
— |
— |
20 |
142 |
(142) |
— |
— |
20 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
0 |
— |
(0) |
0 |
— |
— |
— |
— |
0 |
|
Upravljanje meja (Sklad za integrirano upravljanje meja) – Upravljanje meja in vizumska politika |
1 436 |
(37) |
(413) |
985 |
156 |
(0) |
— |
155 |
1 141 |
|
Upravljanje meja (Sklad za integrirano upravljanje meja) – Oprema za carinske organe |
— |
— |
— |
— |
135 |
— |
— |
135 |
135 |
|
Decentralizirane agencije |
372 |
— |
(208) |
164 |
712 |
(555) |
— |
157 |
321 |
Razdelek 4 skupaj: Migracije in upravljanje meja |
4 950 |
(68) |
(1 804 ) |
3 078 |
1 644 |
(743) |
— |
901 |
3 980 |
|
5 |
Sklad za notranjo varnost |
471 |
(16) |
(166) |
290 |
71 |
(0) |
— |
71 |
360 |
|
Razgradnja jedrskih elektrarn |
351 |
(0) |
(46) |
305 |
73 |
— |
— |
73 |
377 |
|
Jedrska varnost in razgradnja |
324 |
(3) |
(70) |
251 |
69 |
(6) |
— |
64 |
315 |
|
Decentralizirane agencije |
0 |
(0) |
— |
0 |
196 |
(196) |
— |
— |
0 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
2 |
— |
(1) |
1 |
— |
— |
— |
— |
1 |
|
Ukrepi v okviru pooblastil Komisije |
26 |
(3) |
(14) |
9 |
20 |
(5) |
— |
15 |
24 |
|
Evropski obrambni sklad (raziskovalne dejavnosti) |
— |
— |
— |
— |
330 |
(1) |
(0) |
329 |
329 |
|
Evropski obrambni sklad (neraziskovalne dejavnosti) |
322 |
(0) |
(198) |
124 |
639 |
(1) |
— |
639 |
762 |
|
Vojaška mobilnost |
— |
— |
— |
— |
227 |
(1) |
— |
226 |
226 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
7 |
(0) |
(5) |
2 |
— |
— |
— |
— |
2 |
Razdelek 5 skupaj: Varnost in obramba |
1 503 |
(23) |
(498) |
981 |
1 625 |
(209) |
(0) |
1 415 |
2 397 |
|
6 |
Sosedstvo, razvojno in mednarodno sodelovanje |
18 739 |
(456) |
(4 511 ) |
13 772 |
10 960 |
(1 278 ) |
— |
9 682 |
23 453 |
|
Instrument za sodelovanje na področju jedrske varnosti (INSC) |
117 |
(9) |
(16) |
91 |
38 |
(1) |
— |
37 |
128 |
|
Humanitarna pomoč (HUMA) |
1 354 |
(16) |
(1 058 ) |
280 |
2 196 |
(1 393 ) |
(0) |
804 |
1 084 |
|
Skupna zunanja in varnostna politika (SZVP) |
160 |
(3) |
(86) |
70 |
408 |
(301) |
— |
107 |
178 |
|
Čezmorske države in ozemlja |
9 |
— |
(6) |
3 |
63 |
(1) |
— |
63 |
65 |
|
Drugi ukrepi |
1 |
(0) |
(0) |
0 |
17 |
(17) |
— |
0 |
0 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
4 |
(0) |
(2) |
2 |
— |
— |
— |
— |
2 |
|
Ukrepi v okviru pooblastil Komisije |
153 |
(20) |
(47) |
86 |
93 |
(25) |
— |
68 |
154 |
|
Predpristopna pomoč (IPA III) |
8 249 |
(182) |
(2 093 ) |
5 974 |
1 596 |
(99) |
— |
1 497 |
7 471 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
0 |
(0) |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
Razdelek 6 skupaj: Sosedstvo in svet |
28 785 |
(687) |
(7 821 ) |
20 278 |
15 372 |
(3 115 ) |
(0) |
12 257 |
32 535 |
|
7 |
Pokojnine osebja |
— |
— |
— |
— |
2 173 |
(2 173 ) |
— |
— |
— |
|
(Pokojnine nekdanjih poslancev) Evropski parlament |
— |
— |
— |
— |
11 |
(11) |
— |
— |
— |
|
(Pokojnine nekdanjih članov) evropski potrošniški center |
— |
— |
— |
— |
1 |
(1) |
— |
— |
— |
|
(Pokojnine nekdanjih članov) Komisija |
— |
— |
— |
— |
7 |
(7) |
— |
— |
— |
|
(Pokojnine nekdanjih članov) Sodišče Evropske unije |
— |
— |
— |
— |
12 |
(12) |
— |
— |
— |
|
(Pokojnine nekdanjih članov) Računsko sodišče |
— |
— |
— |
— |
5 |
(5) |
— |
— |
— |
|
(Pokojnine nekdanjih članov) evropski varuh človekovih pravic |
— |
— |
— |
— |
0 |
(0) |
— |
— |
— |
|
(Pokojnine nekdanjih članov) Evropski nadzornik za varstvo podatkov |
— |
— |
— |
— |
0 |
(0) |
— |
— |
— |
|
Evropske šole |
1 |
— |
(1) |
— |
212 |
(210) |
— |
2 |
2 |
|
Osebni prejemki statutarnih uslužbencev |
0 |
(0) |
— |
— |
2 526 |
(2 526 ) |
(0) |
0 |
0 |
|
Osebni prejemki zunanjih sodelavcev |
38 |
(6) |
(32) |
— |
271 |
(232) |
(0) |
39 |
39 |
|
Člani – plače in nadomestila |
0 |
(0) |
(0) |
— |
15 |
(13) |
— |
2 |
2 |
|
Člani – začasna nadomestila |
— |
— |
— |
— |
3 |
(3) |
— |
— |
— |
|
Stroški zaposlovanja |
3 |
(1) |
(2) |
— |
27 |
(25) |
— |
2 |
2 |
|
Prenehanje zaposlitve |
— |
— |
— |
— |
8 |
(8) |
— |
— |
— |
|
Stroški usposabljanja |
11 |
(2) |
(10) |
— |
20 |
(7) |
— |
12 |
12 |
|
Socialno področje in mobilnost |
14 |
(4) |
(10) |
0 |
41 |
(26) |
— |
15 |
15 |
|
Informacijska in komunikacijska tehnologija |
142 |
(2) |
(139) |
— |
347 |
(184) |
— |
163 |
163 |
|
Najem in nakup |
5 |
(0) |
(5) |
— |
345 |
(327) |
— |
18 |
18 |
|
Odhodki, povezani z zgradbami |
51 |
(1) |
(50) |
— |
105 |
(54) |
— |
51 |
51 |
|
Varnost |
26 |
(1) |
(25) |
— |
69 |
(37) |
— |
32 |
32 |
|
Misije in predstavništva |
7 |
(6) |
(1) |
— |
25 |
(13) |
— |
12 |
12 |
|
Sestanki, odbori, konference |
6 |
(6) |
(1) |
— |
6 |
(2) |
— |
4 |
4 |
|
Uradni list |
1 |
(0) |
(1) |
— |
2 |
(2) |
— |
1 |
1 |
|
Publikacije |
7 |
(0) |
(6) |
— |
16 |
(9) |
— |
7 |
7 |
|
Pridobivanje informacij |
1 |
(0) |
(1) |
— |
4 |
(2) |
— |
2 |
2 |
|
Študije in preiskave |
11 |
(0) |
(11) |
— |
5 |
(1) |
— |
4 |
4 |
|
Splošna oprema, vozila, pohištvo |
16 |
(1) |
(15) |
— |
27 |
(15) |
— |
13 |
13 |
|
Zunanje jezikovne storitve |
3 |
(0) |
(3) |
— |
35 |
(30) |
— |
4 |
4 |
|
Drugi upravni odhodki |
8 |
(1) |
(7) |
— |
22 |
(14) |
— |
8 |
8 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
2 |
(0) |
(1) |
0 |
— |
— |
— |
— |
0 |
|
Upravni odhodki drugih institucij |
627 |
(92) |
(535) |
— |
4 590 |
(3 901 ) |
(6) |
684 |
684 |
Razdelek 7 skupaj: Evropska javna uprava |
981 |
(124) |
(857) |
0 |
10 930 |
(9 848 ) |
(6) |
1 075 |
1 076 |
|
O |
Sklad za inovacije |
4 |
(1) |
(3) |
0 |
147 |
(9) |
— |
138 |
138 |
|
Drugi ukrepi |
7 |
(1) |
(0) |
6 |
52 |
(50) |
— |
2 |
8 |
Razdelek O skupaj: Zunaj večletnega finančnega okvira |
11 |
(2) |
(3) |
6 |
199 |
(58) |
— |
140 |
147 |
|
S |
Rezerva za solidarnost in nujno pomoč |
— |
— |
— |
— |
791 |
(791) |
— |
— |
— |
|
Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) |
0 |
— |
(0) |
— |
24 |
(24) |
— |
— |
— |
|
Rezerva za prilagoditev na brexit |
— |
— |
— |
— |
407 |
(407) |
— |
— |
— |
Razdelek S skupaj: Solidarnostni mehanizmi znotraj in zunaj Unije (posebni instrumenti) |
0 |
— |
(0) |
— |
1 223 |
(1 223 ) |
— |
— |
— |
|
Skupaj |
303 197 |
(1 946 ) |
(109 870 ) |
191 381 |
268 345 |
(118 126 ) |
(24) |
150 194 |
341 575 |
6.11 VFO PODROBNO: NEPORAVNANE OBVEZNOSTI PO LETIH NASTANKA
(v milijonih EUR) |
||||||||||
Program |
< 2015 |
2015 |
2016 |
2017 |
2018 |
2019 |
2020 |
2021 |
Skupaj |
|
1 |
Obzorje Evropa |
355 |
381 |
663 |
1 173 |
2 129 |
3 710 |
6 279 |
12 881 |
27 571 |
|
Euratom |
8 |
16 |
6 |
5 |
32 |
57 |
109 |
85 |
317 |
|
Termonuklearni poskusni reaktor (ITER) |
— |
— |
— |
— |
6 |
369 |
336 |
601 |
1 313 |
|
Drugi ukrepi |
0 |
2 |
1 |
4 |
11 |
13 |
28 |
48 |
106 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
— |
— |
0 |
0 |
2 |
6 |
4 |
10 |
22 |
|
Sklad InvestEU |
141 |
20 |
144 |
195 |
207 |
444 |
659 |
2 243 |
4 053 |
|
IPE – promet |
6 |
6 |
170 |
166 |
635 |
2 162 |
2 244 |
1 795 |
7 183 |
|
IPE – energetika |
46 |
60 |
23 |
446 |
460 |
938 |
1 132 |
800 |
3 904 |
|
IPE – digitalno |
0 |
5 |
2 |
9 |
42 |
37 |
67 |
275 |
436 |
|
Digitalna Evropa |
— |
— |
0 |
0 |
0 |
1 |
5 |
1 133 |
1 140 |
|
Decentralizirane agencije |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
36 |
36 |
|
Drugi ukrepi |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
— |
— |
— |
0 |
1 |
5 |
28 |
17 |
52 |
|
Ukrepi v okviru pooblastil Komisije |
— |
— |
0 |
0 |
1 |
4 |
9 |
26 |
41 |
|
Enotni trg |
21 |
8 |
10 |
24 |
44 |
117 |
213 |
512 |
950 |
|
Program EU za boj proti goljufijam |
— |
0 |
— |
0 |
1 |
3 |
7 |
21 |
33 |
|
Obdavčitev |
— |
— |
— |
— |
1 |
1 |
6 |
25 |
33 |
|
Carina |
— |
0 |
0 |
0 |
1 |
5 |
11 |
104 |
122 |
|
Decentralizirane agencije |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
|
Drugi ukrepi |
— |
— |
— |
— |
— |
0 |
0 |
5 |
6 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
— |
— |
— |
0 |
3 |
3 |
6 |
4 |
16 |
|
Vesoljski program Unije |
0 |
0 |
1 |
2 |
57 |
139 |
668 |
502 |
1 369 |
|
Decentralizirane agencije |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
15 |
15 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
Razdelek 1 skupaj: Enotni trg, inovacije in digitalno |
579 |
497 |
1 020 |
2 025 |
3 632 |
8 014 |
11 812 |
21 138 |
48 717 |
|
2 |
Regionalni razvoj (ESRR) |
1 822 |
61 |
76 |
4 266 |
9 416 |
18 213 |
27 076 |
23 219 |
84 149 |
|
Kohezijski sklad |
172 |
11 |
0 |
1 422 |
2 787 |
5 051 |
7 639 |
1 319 |
18 402 |
|
Prispevki Kohezijskega sklada za IPE – promet |
120 |
225 |
498 |
759 |
917 |
1 376 |
1 700 |
1 431 |
7 026 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
— |
— |
— |
1 |
1 |
— |
3 |
— |
5 |
|
Evropski socialni sklad plus (ESS+) |
423 |
93 |
299 |
2 125 |
3 617 |
7 981 |
13 382 |
15 336 |
43 257 |
|
Podpora turški skupnosti na Cipru |
4 |
4 |
22 |
8 |
9 |
15 |
26 |
29 |
117 |
|
Mehanizem za okrevanje in odpornost |
— |
— |
— |
0 |
2 |
14 |
35 |
51 749 |
51 801 |
|
Program Pericles IV |
— |
— |
— |
— |
— |
0 |
0 |
0 |
1 |
|
Okrevanje EU |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
2 |
2 |
|
RescEU |
— |
— |
0 |
1 |
6 |
30 |
271 |
288 |
596 |
|
EU4Health |
0 |
3 |
2 |
9 |
12 |
25 |
36 |
327 |
412 |
|
Nujna pomoč v Uniji |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
49 |
142 |
191 |
|
Decentralizirane agencije |
— |
— |
— |
1 |
4 |
1 |
4 |
9 |
20 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
0 |
0 |
1 |
— |
0 |
0 |
— |
— |
1 |
|
Ukrepi v okviru pooblastil Komisije |
— |
— |
— |
0 |
— |
0 |
1 |
8 |
9 |
|
Program Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije |
1 |
0 |
1 |
2 |
7 |
29 |
52 |
94 |
187 |
|
Erasmus+ |
1 |
1 |
3 |
22 |
78 |
179 |
516 |
966 |
1 765 |
|
Evropska solidarnostna enota (ESC) |
2 |
— |
— |
1 |
11 |
33 |
41 |
61 |
148 |
|
Ustvarjalna Evropa |
— |
— |
— |
4 |
11 |
38 |
92 |
255 |
400 |
|
Pravosodje |
— |
4 |
6 |
8 |
8 |
10 |
13 |
26 |
75 |
|
Pravice in vrednote |
0 |
2 |
5 |
6 |
11 |
20 |
33 |
80 |
156 |
|
Decentralizirane agencije |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
3 |
30 |
33 |
|
Drugi ukrepi |
— |
0 |
— |
— |
0 |
0 |
4 |
6 |
10 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
— |
— |
0 |
0 |
3 |
10 |
43 |
28 |
85 |
|
Ukrepi v okviru pooblastil Komisije |
0 |
0 |
0 |
2 |
6 |
13 |
37 |
129 |
187 |
Razdelek 2 skupaj: Kohezija, odpornost in vrednote |
2 546 |
404 |
911 |
8 637 |
16 907 |
33 036 |
51 058 |
95 534 |
209 033 |
|
3 |
Kmetijska jamstva |
— |
— |
— |
2 |
25 |
83 |
91 |
133 |
333 |
|
Drugi programi za naravne vire in okolje |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
|
Kmetijski sklad za razvoj podeželja |
198 |
1 134 |
1 042 |
794 |
1 416 |
5 874 |
10 682 |
17 075 |
38 215 |
|
Pomorstvo in ribištvo |
56 |
1 |
1 |
144 |
648 |
958 |
909 |
206 |
2 922 |
|
Ribištvo (sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju in regionalna organizacija za upravljanje ribištva) |
— |
— |
— |
1 |
1 |
— |
7 |
14 |
23 |
|
Decentralizirane agencije |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
0 |
— |
— |
— |
2 |
5 |
2 |
— |
9 |
|
Okolje in podnebje (LIFE) |
74 |
86 |
85 |
124 |
391 |
310 |
365 |
718 |
2 154 |
|
Sklad za pravični prehod |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
8 |
8 |
|
Instrument za posojilo v okviru mehanizma za pravični prehod |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
|
Decentralizirane agencije |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
3 |
3 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
0 |
— |
0 |
0 |
3 |
2 |
15 |
3 |
24 |
Razdelek 3 skupaj: Naravni viri in okolje |
328 |
1 222 |
1 128 |
1 065 |
2 486 |
7 231 |
12 071 |
18 161 |
43 691 |
|
4 |
Azil, migracije in vključevanje |
0 |
1 |
52 |
168 |
371 |
488 |
827 |
456 |
2 363 |
|
Decentralizirane agencije |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
20 |
— |
20 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
0 |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
0 |
|
Upravljanje meja (Sklad za integrirano upravljanje meja) – Upravljanje meja in vizumska politika |
17 |
1 |
13 |
27 |
146 |
377 |
404 |
155 |
1 141 |
|
Upravljanje meja (Sklad za integrirano upravljanje meja) – Oprema za carinske organe |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
135 |
135 |
|
Decentralizirane agencije |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
164 |
157 |
321 |
Razdelek 4 skupaj: Migracije in upravljanje meja |
17 |
2 |
66 |
195 |
517 |
865 |
1 414 |
904 |
3 980 |
|
5 |
Sklad za notranjo varnost |
2 |
1 |
1 |
37 |
49 |
73 |
126 |
71 |
360 |
|
Razgradnja jedrskih elektrarn |
1 |
1 |
45 |
63 |
64 |
64 |
66 |
73 |
377 |
|
Jedrska varnost in razgradnja |
34 |
1 |
1 |
29 |
44 |
50 |
93 |
64 |
315 |
|
Decentralizirane agencije |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
0 |
— |
0 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
1 |
— |
1 |
|
Ukrepi v okviru pooblastil Komisije |
— |
0 |
0 |
1 |
1 |
1 |
6 |
15 |
24 |
|
Evropski obrambni sklad (raziskovalne dejavnosti) |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
329 |
329 |
|
Evropski obrambni sklad (neraziskovalne dejavnosti) |
— |
— |
— |
— |
— |
51 |
72 |
639 |
762 |
|
Vojaška mobilnost |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
226 |
226 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
— |
— |
— |
— |
0 |
1 |
— |
— |
2 |
Razdelek 5 skupaj: Varnost in obramba |
37 |
4 |
47 |
129 |
159 |
241 |
364 |
1 415 |
2 397 |
|
6 |
Sosedstvo, razvojno in mednarodno sodelovanje |
875 |
446 |
860 |
1 480 |
2 374 |
3 267 |
4 466 |
9 684 |
23 453 |
|
Instrument za sodelovanje na področju jedrske varnosti (INSC) |
1 |
5 |
7 |
11 |
23 |
17 |
27 |
37 |
128 |
|
Humanitarna pomoč (HUMA) |
— |
0 |
0 |
1 |
6 |
75 |
198 |
804 |
1 084 |
|
Skupna zunanja in varnostna politika (SZVP) |
0 |
— |
1 |
2 |
4 |
35 |
28 |
107 |
178 |
|
Čezmorske države in ozemlja |
— |
— |
— |
— |
— |
3 |
— |
63 |
65 |
|
Drugi ukrepi |
— |
— |
— |
— |
0 |
— |
— |
0 |
0 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
1 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
— |
— |
2 |
|
Ukrepi v okviru pooblastil Komisije |
0 |
0 |
3 |
5 |
5 |
22 |
51 |
68 |
154 |
|
Predpristopna pomoč (IPA III) |
381 |
191 |
315 |
639 |
1 044 |
2 073 |
1 272 |
1 556 |
7 471 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
Razdelek 6 skupaj: Sosedstvo in svet |
1 258 |
642 |
1 185 |
2 139 |
3 458 |
5 493 |
6 041 |
12 319 |
32 535 |
|
7 |
Pokojnine osebja |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
|
(Pokojnine nekdanjih poslancev) Evropski parlament |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
|
(Pokojnine nekdanjih članov) evropski potrošniški center |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
|
(Pokojnine nekdanjih članov) Komisija |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
|
(Pokojnine nekdanjih članov) Sodišče Evropske unije |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
|
(Pokojnine nekdanjih članov) Računsko sodišče |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
|
(Pokojnine nekdanjih članov) evropski varuh človekovih pravic |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
|
(Pokojnine nekdanjih članov) Evropski nadzornik za varstvo podatkov |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
|
Evropske šole |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
2 |
2 |
|
Osebni prejemki statutarnih uslužbencev |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
0 |
0 |
|
Osebni prejemki zunanjih sodelavcev |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
39 |
39 |
|
Člani – plače in nadomestila |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
2 |
2 |
|
Člani – začasna nadomestila |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
|
Stroški zaposlovanja |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
2 |
2 |
|
Prenehanje zaposlitve |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
|
Stroški usposabljanja |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
12 |
12 |
|
Socialno področje in mobilnost |
— |
— |
— |
— |
— |
0 |
0 |
15 |
15 |
|
Informacijska in komunikacijska tehnologija |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
163 |
163 |
|
Najem in nakup |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
18 |
18 |
|
Odhodki, povezani z zgradbami |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
51 |
51 |
|
Varnost |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
32 |
32 |
|
Misije in predstavništva |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
12 |
12 |
|
Sestanki, odbori, konference |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
4 |
4 |
|
Uradni list |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
1 |
1 |
|
Publikacije |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
7 |
7 |
|
Pridobivanje informacij |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
2 |
2 |
|
Študije in preiskave |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
4 |
4 |
|
Splošna oprema, vozila, pohištvo |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
13 |
13 |
|
Zunanje jezikovne storitve |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
4 |
4 |
|
Drugi upravni odhodki |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
8 |
8 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
— |
— |
— |
0 |
— |
0 |
— |
— |
0 |
|
Upravni odhodki drugih institucij |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
684 |
684 |
Razdelek 7 skupaj: Evropska javna uprava |
— |
— |
— |
0 |
— |
0 |
0 |
1 075 |
1 076 |
|
O |
Sklad za inovacije |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
0 |
138 |
138 |
|
Drugi ukrepi |
— |
— |
— |
— |
— |
1 |
5 |
2 |
8 |
Razdelek O skupaj: Zunaj večletnega finančnega okvira |
— |
— |
— |
— |
— |
1 |
6 |
140 |
147 |
|
S |
Rezerva za solidarnost in nujno pomoč |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
|
Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
|
Rezerva za prilagoditev na brexit |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
Razdelek S skupaj: Solidarnostni mehanizmi znotraj in zunaj Unije (posebni instrumenti) |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
|
Skupaj |
4 765 |
2 771 |
4 357 |
14 190 |
27 158 |
54 881 |
82 766 |
150 687 |
341 575 |
Sestava nove Komisije je vključevala notranjo reorganizacijo služb. Prerazporeditev povezanih transakcij je privedla do prenosa neporavnanega zneska med letoma. Skupni znesek neporavnanih obveznosti ostaja nespremenjen.
6.12 VFO PODROBNO: NEPORAVNANE OBVEZNOSTI PO VRSTAH ODOBRITEV
(v milijonih EUR) |
||||||||||||
Postavka |
Iz proračunskih odobritev |
Iz odobritev namenskih prejemkov |
Neporavnane obveznosti ob koncu leta 2021 skupaj |
|||||||||
Obveznosti, prenesene iz leta 2020 |
Prilago- ditve |
Prevzete obveznosti |
Izvršena plačila |
Zneski za poravnavo |
Obveznosti, prenesene iz leta 2020 |
Prilago- ditve |
Prevzete obveznosti |
Izvršena plačila |
Zneski za poravnavo |
|||
1 |
2 |
3 |
4 |
5=1+2+3-4 |
6 |
7 |
8 |
9 |
10=6+7+8-9 |
11=5+10 |
||
1 |
Obzorje Evropa |
20 834 |
(427) |
11 414 |
8 972 |
22 848 |
3 353 |
(198) |
2 484 |
915 |
4 723 |
27 571 |
|
Euratom |
276 |
(4) |
277 |
288 |
261 |
62 |
(4) |
11 |
13 |
57 |
317 |
|
Termonuklearni poskusni reaktor (ITER) |
1 017 |
(0) |
864 |
612 |
1 268 |
45 |
— |
1 |
1 |
45 |
1 313 |
|
Drugi ukrepi |
0 |
0 |
— |
— |
— |
109 |
(11) |
82 |
74 |
106 |
106 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
26 |
(2) |
10 |
12 |
22 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
22 |
|
Sklad InvestEU |
2 332 |
(20) |
657 |
962 |
2 006 |
421 |
— |
2 176 |
550 |
2 048 |
4 053 |
|
IPE – promet |
6 674 |
(38) |
1 786 |
1 371 |
7 050 |
133 |
(1) |
20 |
20 |
132 |
7 183 |
|
IPE – energetika |
3 644 |
(25) |
784 |
551 |
3 852 |
48 |
— |
5 |
1 |
52 |
3 904 |
|
IPE – digitalno |
321 |
(7) |
277 |
158 |
433 |
7 |
(0) |
0 |
4 |
3 |
436 |
|
Digitalna Evropa |
63 |
(1) |
1 129 |
82 |
1 109 |
2 |
(0) |
31 |
2 |
30 |
1 140 |
|
Decentralizirane agencije |
35 |
— |
189 |
189 |
36 |
1 |
(0) |
8 |
9 |
— |
36 |
|
Drugi ukrepi |
— |
— |
372 |
372 |
— |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
— |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
45 |
(0) |
18 |
12 |
52 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
52 |
|
Ukrepi v okviru pooblastil Komisije |
34 |
(1) |
25 |
22 |
36 |
2 |
(0) |
6 |
3 |
5 |
41 |
|
Enotni trg |
805 |
(44) |
582 |
420 |
924 |
22 |
(1) |
17 |
12 |
26 |
950 |
|
Program EU za boj proti goljufijam |
28 |
(4) |
24 |
15 |
33 |
0 |
(0) |
— |
0 |
0 |
33 |
|
Obdavčitev |
31 |
(1) |
35 |
33 |
31 |
5 |
(0) |
0 |
3 |
2 |
33 |
|
Carina |
86 |
(2) |
126 |
90 |
121 |
8 |
(0) |
0 |
7 |
1 |
122 |
|
Decentralizirane agencije |
0 |
(0) |
118 |
118 |
— |
— |
— |
5 |
5 |
— |
— |
|
Drugi ukrepi |
4 |
(0) |
9 |
7 |
6 |
0 |
(0) |
0 |
0 |
0 |
6 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
22 |
(2) |
5 |
9 |
16 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
16 |
|
Vesoljski program Unije |
1 610 |
(1) |
1 977 |
2 363 |
1 222 |
255 |
(0) |
102 |
210 |
147 |
1 369 |
|
Decentralizirane agencije |
2 |
— |
56 |
43 |
15 |
— |
— |
1 |
1 |
— |
15 |
Razdelek 1 skupaj: Enotni trg, inovacije in digitalno |
37 889 |
(580) |
20 733 |
16 702 |
41 340 |
4 472 |
(215) |
4 950 |
1 830 |
7 377 |
48 717 |
|
2 |
Regionalni razvoj (ESRR) |
88 758 |
(53) |
238 |
39 843 |
49 100 |
12 591 |
(0) |
28 028 |
5 569 |
35 049 |
84 149 |
|
Kohezijski sklad |
22 668 |
(42) |
16 |
9 222 |
13 421 |
4 170 |
(0) |
1 307 |
496 |
4 981 |
18 402 |
|
Prispevki Kohezijskega sklada za IPE – promet |
6 632 |
(21) |
1 442 |
1 031 |
7 023 |
3 |
— |
0 |
0 |
3 |
7 026 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
9 |
(1) |
— |
3 |
5 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
5 |
|
Evropski socialni sklad plus (ESS+) |
38 950 |
(7) |
63 |
17 076 |
21 930 |
6 302 |
— |
17 374 |
2 350 |
21 326 |
43 257 |
|
Podpora turški skupnosti na Cipru |
126 |
(5) |
32 |
40 |
113 |
3 |
(0) |
1 |
0 |
4 |
117 |
|
Mehanizem za okrevanje in odpornost |
108 |
(2) |
116 |
80 |
141 |
0 |
— |
98 034 |
46 375 |
51 660 |
51 801 |
|
Program Pericles IV |
1 |
(0) |
1 |
0 |
1 |
— |
— |
0 |
— |
0 |
1 |
|
Okrevanje EU |
— |
— |
5 |
3 |
2 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
2 |
|
RescEU |
448 |
(7) |
183 |
191 |
432 |
17 |
(0) |
153 |
5 |
164 |
596 |
|
EU4Health |
141 |
(9) |
329 |
59 |
402 |
2 |
(0) |
9 |
2 |
10 |
412 |
|
Nujna pomoč v Uniji |
469 |
0 |
232 |
509 |
191 |
0 |
— |
70 |
70 |
0 |
191 |
|
Decentralizirane agencije |
11 |
(0) |
324 |
316 |
19 |
— |
— |
10 |
10 |
0 |
20 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
4 |
(0) |
— |
3 |
1 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
1 |
|
Ukrepi v okviru pooblastil Komisije |
8 |
(1) |
11 |
10 |
9 |
0 |
— |
1 |
1 |
0 |
9 |
|
Program Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije |
160 |
(12) |
89 |
57 |
180 |
4 |
(2) |
6 |
2 |
7 |
187 |
|
Erasmus+ |
990 |
(13) |
2 663 |
2 114 |
1 526 |
356 |
(4) |
169 |
283 |
239 |
1 765 |
|
Evropska solidarnostna enota (ESC) |
107 |
(4) |
136 |
95 |
144 |
5 |
(0) |
0 |
2 |
4 |
148 |
|
Ustvarjalna Evropa |
227 |
(10) |
306 |
137 |
386 |
9 |
(1) |
9 |
4 |
14 |
400 |
|
Pravosodje |
63 |
(1) |
47 |
35 |
74 |
0 |
(0) |
1 |
0 |
0 |
75 |
|
Pravice in vrednote |
120 |
(4) |
99 |
60 |
156 |
1 |
(0) |
1 |
1 |
1 |
156 |
|
Decentralizirane agencije |
17 |
(0) |
220 |
206 |
31 |
1 |
(0) |
3 |
2 |
1 |
33 |
|
Drugi ukrepi |
10 |
(0) |
6 |
6 |
10 |
0 |
(0) |
0 |
0 |
0 |
10 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
87 |
(5) |
30 |
28 |
85 |
— |
— |
0 |
0 |
0 |
85 |
|
Ukrepi v okviru pooblastil Komisije |
164 |
(2) |
181 |
157 |
186 |
1 |
(0) |
1 |
1 |
1 |
187 |
Razdelek 2 skupaj: Kohezija, odpornost in vrednote |
160 278 |
(198) |
6 769 |
71 281 |
95 569 |
23 468 |
(8) |
145 178 |
55 174 |
113 465 |
209 033 |
|
3 |
Kmetijska jamstva |
286 |
(10) |
40 149 |
40 091 |
333 |
— |
— |
669 |
669 |
— |
333 |
|
Kmetijski sklad za razvoj podeželja |
35 164 |
(2) |
15 339 |
14 587 |
35 914 |
0 |
— |
2 366 |
65 |
2 300 |
38 215 |
|
Pomorstvo in ribištvo |
3 043 |
(15) |
107 |
738 |
2 397 |
416 |
(0) |
110 |
1 |
525 |
2 922 |
|
Ribištvo (sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju in regionalna organizacija za upravljanje ribištva) |
21 |
— |
152 |
150 |
23 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
23 |
|
Decentralizirane agencije |
— |
— |
21 |
21 |
— |
— |
— |
0 |
0 |
— |
— |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
12 |
(0) |
— |
3 |
9 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
9 |
|
Okolje in podnebje (LIFE) |
1 882 |
(34) |
739 |
439 |
2 148 |
7 |
(0) |
3 |
3 |
6 |
2 154 |
|
Sklad za pravični prehod |
— |
— |
4 |
1 |
3 |
— |
— |
5 |
0 |
5 |
8 |
|
Instrument za posojilo v okviru mehanizma za pravični prehod |
0 |
0 |
— |
— |
— |
— |
— |
0 |
0 |
— |
— |
|
Decentralizirane agencije |
3 |
— |
50 |
51 |
3 |
— |
— |
6 |
6 |
0 |
3 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
26 |
— |
4 |
5 |
24 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
24 |
Razdelek 3 skupaj: Naravni viri in okolje |
40 438 |
(61) |
56 563 |
56 086 |
40 854 |
423 |
(0) |
3 160 |
745 |
2 837 |
43 691 |
|
4 |
Azil, migracije in vključevanje |
3 068 |
(29) |
497 |
1 200 |
2 335 |
54 |
(1) |
2 |
28 |
28 |
2 363 |
|
Decentralizirane agencije |
20 |
— |
138 |
138 |
20 |
— |
— |
4 |
4 |
— |
20 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
0 |
— |
— |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
Upravljanje meja (Sklad za integrirano upravljanje meja) – Upravljanje meja in vizumska politika |
1 219 |
(35) |
153 |
388 |
949 |
217 |
(2) |
3 |
26 |
192 |
1 141 |
|
Upravljanje meja (Sklad za integrirano upravljanje meja) – Oprema za carinske organe |
— |
— |
135 |
— |
135 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
135 |
|
Decentralizirane agencije |
372 |
— |
703 |
754 |
321 |
— |
— |
10 |
10 |
0 |
321 |
Razdelek 4 skupaj: Migracije in upravljanje meja |
4 679 |
(64) |
1 626 |
2 480 |
3 760 |
271 |
(3) |
19 |
67 |
219 |
3 980 |
|
5 |
Sklad za notranjo varnost |
457 |
(15) |
70 |
161 |
352 |
13 |
(1) |
1 |
5 |
9 |
360 |
|
Razgradnja jedrskih elektrarn |
351 |
(0) |
73 |
46 |
377 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
377 |
|
Jedrska varnost in razgradnja |
324 |
(3) |
69 |
75 |
315 |
0 |
(0) |
0 |
0 |
0 |
315 |
|
Decentralizirane agencije |
0 |
— |
193 |
193 |
0 |
0 |
(0) |
3 |
3 |
— |
0 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
2 |
— |
— |
1 |
1 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
1 |
|
Ukrepi v okviru pooblastil Komisije |
26 |
(3) |
20 |
19 |
24 |
— |
— |
0 |
— |
0 |
24 |
|
Evropski obrambni sklad (raziskovalne dejavnosti) |
— |
(0) |
323 |
1 |
322 |
— |
— |
7 |
0 |
7 |
329 |
|
Evropski obrambni sklad (neraziskovalne dejavnosti) |
322 |
(0) |
623 |
198 |
746 |
0 |
— |
17 |
0 |
17 |
762 |
|
Vojaška mobilnost |
— |
— |
227 |
1 |
226 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
226 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
7 |
(0) |
— |
5 |
2 |
0 |
— |
— |
0 |
— |
2 |
Razdelek 5 skupaj: Varnost in obramba |
1 489 |
(22) |
1 597 |
700 |
2 364 |
13 |
(1) |
28 |
8 |
33 |
2 397 |
|
6 |
Sosedstvo, razvojno in mednarodno sodelovanje |
18 527 |
(444) |
10 833 |
5 656 |
23 259 |
213 |
(12) |
127 |
134 |
194 |
23 453 |
|
Instrument za sodelovanje na področju jedrske varnosti (INSC) |
116 |
(9) |
38 |
17 |
127 |
1 |
— |
0 |
— |
1 |
128 |
|
Humanitarna pomoč (HUMA) |
1 301 |
(12) |
2 168 |
2 405 |
1 052 |
53 |
(4) |
28 |
46 |
31 |
1 084 |
|
Skupna zunanja in varnostna politika (SZVP) |
137 |
(2) |
352 |
341 |
146 |
22 |
(1) |
56 |
46 |
32 |
178 |
|
Čezmorske države in ozemlja |
9 |
— |
63 |
7 |
65 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
65 |
|
Drugi ukrepi |
1 |
(0) |
17 |
17 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
4 |
(0) |
— |
2 |
2 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
2 |
|
Ukrepi v okviru pooblastil Komisije |
153 |
(20) |
92 |
72 |
154 |
0 |
(0) |
1 |
0 |
0 |
154 |
|
Predpristopna pomoč (IPA III) |
7 464 |
(182) |
1 566 |
1 988 |
6 860 |
785 |
(0) |
30 |
204 |
610 |
7 471 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
0 |
(0) |
— |
— |
— |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
— |
Razdelek 6 skupaj: Sosedstvo in svet |
27 712 |
(670) |
15 130 |
10 506 |
31 666 |
1 074 |
(17) |
242 |
429 |
869 |
32 535 |
|
7 |
Pokojnine osebja |
— |
— |
2 173 |
2 173 |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
|
(Pokojnine nekdanjih poslancev) Evropski parlament |
— |
— |
11 |
11 |
— |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
— |
|
(Pokojnine nekdanjih članov) evropski potrošniški center |
— |
— |
1 |
1 |
— |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
— |
|
(Pokojnine nekdanjih članov) Komisija |
— |
— |
7 |
7 |
— |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
— |
|
(Pokojnine nekdanjih članov) Sodišče Evropske unije |
— |
— |
12 |
12 |
— |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
— |
|
(Pokojnine nekdanjih članov) Računsko sodišče |
— |
— |
5 |
5 |
— |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
— |
|
(Pokojnine nekdanjih članov) evropski varuh človekovih pravic |
— |
— |
0 |
0 |
— |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
— |
|
(Pokojnine nekdanjih članov) Evropski nadzornik za varstvo podatkov |
— |
— |
0 |
0 |
— |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
— |
|
Evropske šole |
0 |
— |
197 |
197 |
0 |
1 |
— |
15 |
14 |
2 |
2 |
|
Osebni prejemki statutarnih uslužbencev |
0 |
(0) |
2 494 |
2 494 |
0 |
— |
— |
31 |
31 |
— |
0 |
|
Osebni prejemki zunanjih sodelavcev |
35 |
(4) |
238 |
231 |
38 |
3 |
(2) |
33 |
33 |
2 |
39 |
|
Člani – plače in nadomestila |
0 |
(0) |
15 |
13 |
2 |
— |
— |
0 |
0 |
— |
2 |
|
Člani – začasna nadomestila |
— |
— |
3 |
3 |
— |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
— |
|
Stroški zaposlovanja |
3 |
(1) |
26 |
27 |
2 |
0 |
— |
1 |
0 |
0 |
2 |
|
Prenehanje zaposlitve |
— |
— |
8 |
8 |
— |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
— |
|
Stroški usposabljanja |
10 |
(1) |
17 |
15 |
11 |
1 |
(0) |
3 |
3 |
1 |
12 |
|
Socialno področje in mobilnost |
8 |
(1) |
24 |
21 |
8 |
7 |
(2) |
17 |
15 |
7 |
15 |
|
Informacijska in komunikacijska tehnologija |
122 |
(2) |
298 |
274 |
143 |
20 |
(0) |
50 |
49 |
20 |
163 |
|
Najem in nakup |
3 |
(0) |
318 |
303 |
18 |
2 |
— |
27 |
28 |
0 |
18 |
|
Odhodki, povezani z zgradbami |
49 |
(1) |
86 |
95 |
39 |
2 |
(0) |
19 |
9 |
12 |
51 |
|
Varnost |
24 |
(1) |
63 |
58 |
28 |
2 |
(0) |
6 |
3 |
4 |
32 |
|
Misije in predstavništva |
7 |
(6) |
24 |
13 |
11 |
0 |
(0) |
1 |
0 |
0 |
12 |
|
Sestanki, odbori, konference |
6 |
(5) |
5 |
2 |
3 |
0 |
(0) |
1 |
1 |
1 |
4 |
|
Uradni list |
1 |
(0) |
2 |
3 |
1 |
0 |
— |
0 |
0 |
— |
1 |
|
Publikacije |
5 |
(0) |
13 |
12 |
6 |
2 |
(0) |
3 |
3 |
1 |
7 |
|
Pridobivanje informacij |
1 |
(0) |
4 |
3 |
2 |
— |
— |
0 |
0 |
0 |
2 |
|
Študije in preiskave |
11 |
(0) |
5 |
12 |
4 |
0 |
— |
0 |
0 |
0 |
4 |
|
Splošna oprema, vozila, pohištvo |
13 |
(1) |
24 |
25 |
11 |
3 |
(0) |
3 |
5 |
2 |
13 |
|
Zunanje jezikovne storitve |
3 |
(0) |
24 |
23 |
4 |
0 |
(0) |
10 |
10 |
1 |
4 |
|
Drugi upravni odhodki |
7 |
(1) |
18 |
18 |
6 |
1 |
(0) |
4 |
4 |
2 |
8 |
|
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi |
2 |
(0) |
— |
1 |
0 |
0 |
(0) |
— |
— |
— |
0 |
|
Upravni odhodki drugih institucij |
591 |
(66) |
4 256 |
4 155 |
626 |
36 |
(32) |
335 |
281 |
57 |
684 |
Razdelek 7 skupaj: Evropska javna uprava |
901 |
(92) |
10 371 |
10 215 |
964 |
80 |
(37) |
559 |
490 |
111 |
1 076 |
|
O |
Sklad za inovacije |
0 |
0 |
— |
— |
— |
4 |
(1) |
147 |
11 |
138 |
138 |
|
Drugi ukrepi |
0 |
0 |
— |
— |
— |
7 |
(1) |
52 |
50 |
8 |
8 |
Razdelek O skupaj: Zunaj večletnega finančnega okvira |
0 |
0 |
— |
— |
— |
11 |
(2) |
199 |
61 |
147 |
147 |
|
S |
Rezerva za solidarnost in nujno pomoč |
— |
— |
791 |
791 |
— |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
— |
|
Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) |
0 |
— |
24 |
24 |
— |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
— |
|
Rezerva za prilagoditev na brexit |
— |
— |
407 |
407 |
— |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
— |
Razdelek S skupaj: Solidarnostni mehanizmi znotraj in zunaj Unije (posebni instrumenti) |
0 |
— |
1 223 |
1 223 |
— |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
— |
|
Skupaj |
273 386 |
(1 687 ) |
114 011 |
169 192 |
216 518 |
29 811 |
(283) |
154 334 |
58 805 |
125 057 |
341 575 |
7. IZVRŠEVANJE PRORAČUNA PO INSTITUCIJAH
7.1 IZVRŠEVANJE PRORAČUNSKIH PRIHODKOV
(v milijonih EUR) |
||||||||||
Institucija |
Odobritve prihodkov |
Ugotovljene upravičenosti |
Prihodki |
Prejemki kot % proračuna |
Ne- poravnano |
|||||
Prvotni sprejeti proračun |
Končni sprejeti proračun |
Tekoče leto |
Prenosi |
Skupaj |
Iz prenesenih za tekoče leto |
Iz prenesenih upravičenosti |
Skupaj |
|||
1 |
2 |
3 |
4 |
5=3+4 |
6 |
7 |
8=6+7 |
9=8/2 |
10=5-8 |
|
Evropski parlament |
176 |
176 |
236 |
7 |
243 |
212 |
3 |
215 |
122 % |
28 |
Evropski svet in Svet |
59 |
59 |
103 |
1 |
104 |
102 |
1 |
102 |
173 % |
2 |
Komisija |
165 665 |
167 616 |
244 942 |
19 411 |
264 354 |
237 838 |
1 078 |
238 916 |
143 % |
25 437 |
Sodišče Evropske unije |
60 |
60 |
59 |
0 |
59 |
59 |
0 |
59 |
99 % |
0 |
Računsko sodišče |
23 |
23 |
24 |
0 |
24 |
24 |
0 |
24 |
102 % |
0 |
Ekonomsko-socialni odbor |
13 |
13 |
22 |
0 |
22 |
22 |
0 |
22 |
171 % |
0 |
Odbor regij |
10 |
10 |
11 |
0 |
12 |
11 |
0 |
12 |
112 % |
— |
Evropski varuh človekovih pravic |
1 |
1 |
1 |
0 |
1 |
1 |
0 |
1 |
93 % |
— |
Evropski nadzornik za varstvo podatkov |
2 |
2 |
2 |
0 |
2 |
2 |
0 |
2 |
96 % |
— |
Evropska služba za zunanje delovanje |
51 |
51 |
241 |
3 |
244 |
240 |
3 |
243 |
480 % |
0 |
Skupaj |
166 060 |
168 011 |
245 641 |
19 422 |
265 063 |
238 511 |
1 085 |
239 596 |
143 % |
25 467 |
Konsolidirana poročila o izvrševanju splošnega proračuna EU prikazujejo, tako kot prejšnja leta, izvrševanje proračuna v vseh institucijah, saj je v proračunu EU določen ločen proračun za vsako institucijo.
Proračun in izvrševanje za agencije nista konsolidirana v proračunu EU in nista vključena v poročila o proračunu EU. Subvencija Komisije, ki se plačuje agencijam, pa je del proračuna EU. V tem proračunskem delu zaključnega računa se upošteva samo subvencija, ki je bila agencijam izplačana iz proračuna Komisije.
Glede ESZD je treba opozoriti, da ta služba poleg lastnega proračuna prejema tudi prispevke od Komisije v višini 193,6 milijona EUR (leta 2020: 148,1 milijona EUR, vendar pa sredstva NDICI – Globalna Evropa za ERS v letu 2020 še niso bila prevzeta, od tod torej povečanje v letu 2021). Iz obstoječega ERS in skrbniških skladov je bilo prejetih 18,7 milijona EUR (leta 2020: 64,4 milijona EUR). S temi prispevki se krijejo stroški osebja Komisije v delegacijah, ki se financirajo iz ERS in skrbniških skladov, vključno z namenskimi prejemki, ustvarjenimi iz teh prispevkov v zadevnem letu.
7.2 IZVRŠEVANJE ODOBRITEV ZA PREVZEM OBVEZNOSTI
(v milijonih EUR) |
|||||||||||||
Institucija |
Razpoložljive odobritve skupaj |
Prevzete obveznosti |
Odobritve, prenesene v leto 2022 |
Odobritve, ki zapadejo |
|||||||||
Iz končnega sprejetega proračuna |
Iz prenosov |
Iz namenskih prejemkov |
Skupaj |
% |
Iz končnega sprejetega proračuna |
Iz namenskih prejemkov |
Skupaj |
Iz končnega sprejetega proračuna |
Iz prenosov |
Iz namenskih prejemkov |
Skupaj |
||
1 |
2 |
3 |
4 |
5=2+3+4 |
6=5/1 |
7 |
8 |
9=7+8 |
10 |
11 |
12 |
13=10+ 11+12 |
|
Evropski parlament |
2 215 |
2 033 |
75 |
46 |
2 154 |
97 % |
22 |
30 |
52 |
8 |
— |
0 |
9 |
Evropski svet in Svet |
679 |
523 |
0 |
43 |
566 |
83 % |
0 |
41 |
41 |
71 |
0 |
0 |
71 |
Komisija |
601 452 |
109 244 |
511 |
153 999 |
263 755 |
44 % |
4 043 |
283 739 |
287 781 |
49 239 |
5 |
671 |
49 916 |
Sodišče Evropske unije |
445 |
438 |
0 |
1 |
439 |
98 % |
0 |
1 |
1 |
6 |
0 |
0 |
6 |
Računsko sodišče |
154 |
149 |
0 |
0 |
149 |
97 % |
0 |
0 |
0 |
5 |
0 |
0 |
5 |
Ekonomsko-socialni odbor Odbor regij |
155 |
132 |
0 |
4 |
136 |
88 % |
0 |
5 |
5 |
13 |
0 |
0 |
13 |
Odbor regij |
108 |
106 |
0 |
1 |
106 |
99 % |
0 |
0 |
0 |
1 |
0 |
0 |
1 |
Evropski varuh človekovih pravic |
13 |
11 |
0 |
— |
11 |
89 % |
0 |
— |
— |
1 |
0 |
— |
1 |
Evropski nadzornik za varstvo podatkov |
19 |
17 |
0 |
— |
17 |
86 % |
0 |
— |
— |
3 |
0 |
— |
3 |
Evropska služba za zunanje delovanje |
1 091 |
763 |
10 |
239 |
1 012 |
93 % |
0 |
75 |
75 |
5 |
— |
0 |
5 |
Skupaj |
606 331 |
113 415 |
596 |
154 334 |
268 345 |
44 % |
4 065 |
283 891 |
287 956 |
49 354 |
5 |
671 |
50 030 |
7.3 IZVRŠEVANJE ODOBRITEV PLAČIL
(v milijonih EUR) |
|||||||||||||
Institucija |
Razpoložljive odobritve skupaj |
Izvršena plačila |
Odobritve, prenesene v leto 2022 |
Odobritve, ki zapadejo |
|||||||||
Iz končnega sprejetega proračuna |
Iz preno- sov |
Iz namenskih prejemkov |
Skupaj |
% |
Iz končnega sprejetega proračuna |
Iz namenskih prejemkov |
Skupaj |
Iz končnega sprejetega proračuna |
Iz preno- sov |
Iz namenskih prejemkov |
Skupaj |
||
1 |
2 |
3 |
4 |
5=2+3+4 |
6=5/1 |
7 |
8 |
9=7+8 |
10 |
11 |
12 |
13 |
|
Evropski parlament |
2 571 |
1 650 |
393 |
35 |
2 078 |
81 % |
402 |
40 |
442 |
12 |
38 |
2 |
52 |
Evropski svet in Svet |
749 |
461 |
60 |
43 |
564 |
75 % |
62 |
42 |
104 |
71 |
10 |
1 |
82 |
Komisija |
241 321 |
160 032 |
1 203 |
62 326 |
223 561 |
93 % |
3 591 |
13 827 |
17 417 |
82 |
250 |
11 |
343 |
Sodišče Evropske unije |
479 |
408 |
30 |
0 |
438 |
92 % |
30 |
1 |
31 |
6 |
3 |
0 |
9 |
Računsko sodišče |
163 |
140 |
8 |
0 |
148 |
91 % |
8 |
0 |
8 |
5 |
1 |
0 |
6 |
Ekonomsko-socialni odbor Odbor regij |
168 |
113 |
10 |
3 |
126 |
75 % |
19 |
7 |
25 |
13 |
3 |
0 |
16 |
Odbor regij |
119 |
91 |
10 |
1 |
101 |
85 % |
15 |
1 |
15 |
1 |
1 |
0 |
2 |
Evropski varuh človekovih pravic |
13 |
9 |
0 |
— |
10 |
76 % |
2 |
— |
2 |
1 |
0 |
— |
1 |
Evropski nadzornik za varstvo podatkov |
21 |
16 |
1 |
— |
17 |
80 % |
1 |
— |
1 |
3 |
0 |
— |
3 |
Evropska služba za zunanje delovanje |
1 209 |
648 |
106 |
199 |
954 |
79 % |
114 |
115 |
230 |
5 |
21 |
0 |
26 |
Skupaj |
246 812 |
163 568 |
1 821 |
62 607 |
227 996 |
92 % |
4 244 |
14 032 |
18 275 |
199 |
327 |
14 |
541 |
8. IZVRŠEVANJE PRORAČUNA AGENCIJ
Prihodki in odhodki agencij, kot so prikazani v poročilih 8.1 in 8.2 spodaj, kot taki niso konsolidirani v proračunu EU. V tem proračunskem delu zaključnega računa se upošteva samo subvencija, ki je bila agencijam izplačana iz proračuna Komisije.
Poročila o izvrševanju proračuna EU vključujejo subvencijo, izplačano iz proračuna EU agencijam, kot odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil, kadar je relevantno.
V spodnjih poročilih za agencije je prikazan pregled agencij, tako decentraliziranih (oziroma tradicionalnih) kot izvajalskih, in njihovih prihodkov (8.1) ter odhodkov (8.2).
Drugi viri prihodkov in z njimi povezanih odhodkov se ne dodajajo v računovodske izkaze proračuna EU. Vsaka agencija predstavi lasten sklop računovodskih izkazov.
8.1 PRORAČUNSKI PRIHODKI
(v milijonih EUR) |
|||
Agencija |
Financiranje razdelka VFO |
Končni sprejeti proračun |
Prejemki |
Agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov |
4 |
264 |
268 |
Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev |
1 |
24 |
24 |
Organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije |
1 |
7 |
7 |
Urad Skupnosti za rastlinske sorte |
ni relevantno |
19 |
19 |
Izvajalska agencija za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano |
1, 2b |
11 |
3 |
Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu |
2b |
16 |
15 |
Evropski azilni podporni urad |
4 |
142 |
153 |
Evropska agencija za varnost v letalstvu |
1 |
204 |
168 |
Evropski bančni organ |
1 |
49 |
50 |
Evropska agencija za mejno in obalno stražo |
4 |
535 |
545 |
Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni |
2b |
58 |
173 |
Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja |
2b |
19 |
19 |
Evropska agencija za kemikalije |
1 |
108 |
115 |
Evropska izvajalska agencija za podnebje, infrastrukturo in okolje |
1, 2a, 3, 5 |
45 |
45 |
Evropska izvajalska agencija za izobraževanje in kulturo |
2b, 6 |
54 |
54 |
Evropska agencija za okolje |
3 |
52 |
67 |
Evropska agencija za nadzor ribištva |
3 |
21 |
22 |
Evropska agencija za varnost hrane |
2b |
119 |
121 |
Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer |
2b |
22 |
23 |
Evropska izvajalska agencija za zdravje in digitalno tehnologijo |
1, 2b |
27 |
27 |
Izvajalska agencija Evropskega sveta za inovacije ter za mala in srednja podjetja |
1, 2a |
49 |
43 |
Evropski inštitut za enakost spolov |
2b |
9 |
9 |
Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine |
1 |
33 |
33 |
Evropski organ za delo |
2b |
22 |
14 |
Evropska agencija za pomorsko varnost |
1 |
85 |
106 |
Evropska agencija za zdravila |
2b |
379 |
408 |
Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami |
5 |
17 |
19 |
Evropsko javno tožilstvo |
2b |
26 |
27 |
Izvajalska agencija Evropskega raziskovalnega sveta |
1 |
55 |
56 |
Evropska izvajalska agencija za raziskave |
1, 3 |
88 |
88 |
Evropski organ za vrednostne papirje in trge |
1 |
59 |
61 |
Evropska fundacija za usposabljanje |
2b |
21 |
22 |
Agencija Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah |
2b |
44 |
46 |
Agencija Evropske unije za kibernetsko varnost |
1 |
23 |
23 |
Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj |
5 |
178 |
177 |
Agencija Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj |
5 |
10 |
8 |
Agencija Evropske unije za železnice |
1 |
31 |
33 |
Agencija Evropske unije za vesoljski program |
1 |
44 |
1 870 |
Agencija Evropske unije za temeljne pravice |
2b |
24 |
25 |
Urad Evropske unije za intelektualno lastnino |
ni relevantno |
534 |
313 |
Fuzija za energijo |
1 |
614 |
750 |
Prevajalski center za organe Evropske unije |
7 |
52 |
46 |
Skupaj |
|
4 195 |
6 092 |
(v milijonih EUR) |
|
Vrsta prihodkov agencij |
Prejeti zneski |
Subvencija Komisije |
4 155 |
Prihodki iz nadomestil |
842 |
Drugi prihodki |
1 095 |
Skupaj |
6 092 |
8.2 ODOBRITVE ZA PREVZEM OBVEZNOSTI IN ODOBRITVE PLAČILPO AGENCIJAH
(v milijonih EUR) |
||||
Agencija |
Odobritve za prevzem obveznosti |
Odobritve plačil |
||
Razpoložljive odobritve skupaj |
Prevzete obveznosti |
Razpoložljive odobritve skupaj |
Izvršena plačila |
|
Agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov |
286 |
269 |
291 |
260 |
Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev |
24 |
22 |
27 |
19 |
Organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije |
7 |
7 |
10 |
8 |
Urad Skupnosti za rastlinske sorte |
20 |
18 |
20 |
17 |
Izvajalska agencija za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano |
11 |
2 |
12 |
2 |
Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu |
16 |
16 |
22 |
15 |
Evropski azilni podporni urad |
169 |
139 |
177 |
136 |
Evropska agencija za varnost v letalstvu |
278 |
183 |
286 |
149 |
Evropski bančni organ |
50 |
49 |
54 |
46 |
Evropska agencija za mejno in obalno stražo |
557 |
523 |
725 |
421 |
Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni |
182 |
169 |
195 |
122 |
Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja |
19 |
19 |
20 |
19 |
Evropska agencija za kemikalije |
116 |
110 |
129 |
109 |
Evropska izvajalska agencija za podnebje, infrastrukturo in okolje |
45 |
44 |
47 |
42 |
Evropska izvajalska agencija za izobraževanje in kulturo |
54 |
53 |
58 |
50 |
Evropska agencija za okolje |
68 |
61 |
92 |
64 |
Evropska agencija za nadzor ribištva |
22 |
21 |
25 |
18 |
Evropska agencija za varnost hrane |
130 |
130 |
133 |
118 |
Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer |
23 |
22 |
28 |
23 |
Evropska izvajalska agencija za zdravje in digitalno tehnologijo |
27 |
26 |
27 |
20 |
Izvajalska agencija Evropskega sveta za inovacije ter za mala in srednja podjetja |
45 |
43 |
48 |
42 |
Evropski inštitut za enakost spolov |
9 |
9 |
11 |
8 |
Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine |
33 |
33 |
38 |
31 |
Evropski organ za delo |
23 |
22 |
26 |
10 |
Evropska agencija za pomorsko varnost |
114 |
107 |
125 |
102 |
Evropska agencija za zdravila |
408 |
386 |
480 |
365 |
Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami |
20 |
19 |
21 |
19 |
Evropsko javno tožilstvo |
26 |
25 |
27 |
19 |
Izvajalska agencija Evropskega raziskovalnega sveta |
55 |
55 |
57 |
54 |
Evropska izvajalska agencija za raziskave |
88 |
88 |
96 |
88 |
Evropski organ za vrednostne papirje in trge |
61 |
60 |
69 |
61 |
Evropska fundacija za usposabljanje |
22 |
21 |
23 |
21 |
Agencija Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah |
60 |
57 |
57 |
45 |
Agencija Evropske unije za kibernetsko varnost |
23 |
23 |
29 |
24 |
Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj |
186 |
176 |
210 |
167 |
Agencija Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj |
26 |
12 |
30 |
12 |
Agencija Evropske unije za železnice |
38 |
37 |
37 |
33 |
Agencija Evropske unije za vesoljski program |
10 102 |
6 419 |
2 666 |
1 614 |
Agencija Evropske unije za temeljne pravice |
26 |
25 |
33 |
25 |
Urad Evropske unije za intelektualno lastnino |
558 |
286 |
18 |
282 |
Fuzija za energijo |
1 070 |
1 066 |
765 |
745 |
Prevajalski center za organe Evropske unije |
53 |
44 |
56 |
43 |
Skupaj |
15 151 |
10 897 |
7 301 |
5 470 |
(v milijonih EUR) |
||||
Vrsta odhodkov |
Odobritve za prevzem obveznosti |
Odobritve plačil |
||
Razpoložljive odobritve skupaj |
Prevzete obveznosti |
Razpoložljive odobritve skupaj |
Izvršena plačila |
|
Zaposleni |
1 749 |
1 478 |
1 417 |
1 462 |
Upravni |
472 |
439 |
498 |
412 |
Iz poslovanja |
12 930 |
8 980 |
5 385 |
3 596 |
Skupaj |
15 151 |
10 897 |
7 301 |
5 470 |
GLOSAR
Aktuarske predpostavke
Predpostavke, ki se uporabljajo za izračun stroškov prihodnjih dogodkov, ki vplivajo na pokojninske obveznosti.
Aktuarski dobički in izgube
Pri shemi z zagotovljenimi prejemki spremembe v aktuarskem primanjkljaju ali presežkih, ki nastanejo zaradi razlik med prejšnjimi aktuarskimi predpostavkami in nastalimi dejstvi ter zaradi učinkov sprememb aktuarskih predpostavk.
Deljeno upravljanje
Način izvrševanja proračuna. V okviru deljenega upravljanja se naloge za izvrševanje proračuna prenesejo na države članice. Na ta način se izvršijo približno tri četrtine odhodkov EU.
Diskontna stopnja
Stopnja, ki se uporablja za prilagoditev za časovno vrednost denarja. Diskontiranje je metoda za primerjavo stroškov in koristi, ki se pojavijo v različnih časovnih obdobjih.
Efektivna obrestna mera
Obrestna mera, ki diskontira ocenjeni tok prihodnjih denarnih plačil ali prejemkov v pričakovanem obdobju trajanja finančnega sredstva ali finančne obveznosti na neto knjigovodsko vrednost sredstva ali obveznosti.
Finančna sredstva ali obveznosti po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja
Vsa finančna sredstva ali obveznosti, ki se v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi za javni sektor merijo po pošteni vrednosti in pri katerih se spremembe poštene vrednosti pripoznajo v presežku ali primanjkljaju zadevnega obdobja (tj. izvedeni finančni instrumenti).
Finančna sredstva in obveznosti po odplačni vrednosti
Vsa finančna sredstva in obveznosti, ki se v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi za javni sektor merijo po odplačni vrednosti.
Finančni popravek
Finančni popravki so namenjeni zaščiti proračuna EU pred bremenitvijo z nepravilnimi odhodki. Pri odhodkih v okviru deljenega upravljanja so za izterjavo nepravilnih plačil v prvi vrsti odgovorne države članice.
„Potrjen“ finančni popravek je zadevna država članica sprejela. „Sprejet“ finančni popravek je bil sprejet s sklepom Komisije in je vedno neto popravek, pri katerem mora država članica vrniti nepravilno izplačana sredstva v proračun EU, kar povzroči dokončno znižanje sredstev, dodeljenih zadevni državi članici. O potrjenih in sprejetih finančnih popravkih se v tem dokumentu poroča kot o eni kategoriji.
Z „izvedenim“ finančnim popravkom je bila ugotovljena nepravilnost popravljena.
Izvedeni finančni instrumenti
Finančni instrumenti, katerih vrednost je povezana s spremembami vrednosti drugega finančnega instrumenta, kazalnika ali blaga. V nasprotju z imetnikom osnovnega finančnega instrumenta (npr. državne obveznice), ki ima brezpogojno pravico do prejetja denarnih sredstev (ali druge gospodarske koristi) v prihodnosti, ima imetnik izvedenega finančnega instrumenta samo pogojeno pravico do prejetja take koristi. Primer izvedenega finančnega instrumenta je valutna nestandardizirana terminska pogodba.
Lastna sredstva
Glavni vir prihodkov za proračun EU. Različni viri lastnih sredstev so navedeni v veljavnem sklepu o virih lastnih sredstev (Sklep Sveta (EU, Euratom) 2020/2053), in sicer gre za tradicionalna lastna sredstva, vir lastnih sredstev iz naslova DDV, vir lastnih sredstev iz naslova BND ter vir lastnih sredstev iz naslova nereciklirane odpadne plastične embalaže.
Letno poročilo o dejavnostih
Letna poročila o dejavnostih kažejo rezultate poslovanja, med drugim glede na določene cilje, z njimi povezana tveganja in strukturo notranje kontrole. T. i. odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil mora od proračunskega leta 2001 za Komisijo in od leta 2003 za vse institucije Evropske unije svoji instituciji predložiti letno poročilo o dejavnostih v zvezi z izpolnjevanjem svojih obveznosti, skupaj s finančnimi in poslovodnimi informacijami.
Namenski prejemki
Prejemki, namenjeni financiranju posebnih postavk odhodkov. Glavni vir zunanjih namenskih prejemkov so finančni prispevki tretjih držav za programe, ki jih financira Unija. Glavni vir notranjih namenskih prejemkov so prihodki od tretjih oseb za blago, storitve ali delo, dobavljeno na njihovo zahtevo, prihodki iz vračil nepravilno izplačanih zneskov in prihodki od prodaje publikacij in filmov.
Neporavnane obveznosti
Kot postavka Reste à Liquider (RAL) predstavljajo znesek, za katerega je bila prevzeta proračunska obveznost, poznejše plačilo pa še ni izvršeno. Predstavljajo plačilne obveznosti EU v prihodnjih letih in so neposredna posledica obstoja večletnih programov ter neskladja med odobritvami za prevzem obveznosti in odobritvami plačil.
Neporavnane obveznosti („reste à liquider“ – RAL)
Postavka Neporavnane obveznosti predstavlja znesek, za katerega je bila prevzeta proračunska obveznost, poznejše plačilo pa še ni izvršeno. Predstavljajo plačilne obveznosti EU v prihodnjih letih in so neposredna posledica obstoja večletnih programov ter neskladja med odobritvami za prevzem obveznosti in odobritvami plačil.
Neposredno upravljanje
Način izvrševanja proračuna. V okviru neposrednega upravljanja proračun izvršujejo neposredno službe Komisije, izvajalske agencije ali skrbniški skladi.
Nepravilnost
Nepravilnost je ravnanje, ki ni v skladu z veljavnimi pravili EU ali nacionalnimi pravili in ima lahko negativne posledice za finančne interese EU. Nepravilnosti, ki so lahko posledica ravnanja upravičencev, ki vlagajo zahtevke za sredstva, ali organov, odgovornih za izplačevanje sredstev. Pojem nepravilnosti je širši od pojma goljufije, ki se nanaša na ravnanje, ki se lahko opredeli kot kaznivo dejanje.
Obveznost
Pravna zaveza za zagotovitev financiranja, če so izpolnjeni določeni pogoji. EU se zaveže, da bo plačala svoj delež stroškov projekta, ki ga financira EU. Današnje obveznosti pomenijo jutrišnja plačila, današnja plačila pa so včerajšnje obveznosti.
Odobritve
Proračunska sredstva. V proračunu so predvidene tako obveznosti kot plačila (gotovinska ali bančna nakazila upravičencem). Odobritve za prevzem obveznosti in odobritve za plačila se pogosto razlikujejo (diferencirana sredstva), ker so za večletne programe in projekte običajno v celoti prevzete obveznosti v letu, ko je sprejeta odločitev o njih, in se plačujejo več let na podlagi napredka pri izvajanju teh programov in projektov. Nediferencirana sredstva se uporabljajo za upravne odhodke, podporo kmetijskim trgom ter neposredna plačila, pri čemer so odobritve plačil enakovredne odobritvam za obveznosti.
Odobritve plačil
Odobritve plačil zajemajo odhodke, ki jih je treba plačati v tekočem letu in izhajajo iz pravnih obveznosti, prevzetih v tekočem in/ali predhodnih letih.
Odobritve za prevzem obveznosti
Odobritve za prevzem obveznosti pokrivajo celotne stroške pravnih obveznosti (pogodbe ter sporazume//sklepe o nepovratnih sredstvih), ki bi bile lahko podpisane v tekočem proračunskem letu.
Posredno upravljanje
Način izvrševanja proračuna. V okviru posrednega upravljanja Komisija prenese naloge izvrševanja proračuna na organe, ustanovljene v skladu z zakonodajo EU ali nacionalno zakonodajo.
Predhodno financiranje
Plačilo, katerega namen je upravičencu zagotoviti likvidna sredstva. Lahko je razdeljeno na več obrokov v skladu z določbami dane pogodbe, sklepa, sporazuma ali temeljnega pravnega akta. Likvidna sredstva ali predujem se porabijo za namen, za katerega so bili zagotovljeni, v obdobju, določenem v sporazumu, ali se povrnejo.
Prekinitve in začasne ustavitve
Komisija lahko prekine ali začasno ustavi plačila, če na podlagi svojega dela ali informacij, ki jih sporočijo revizijski organi, ugotovi, da neka država članica ni odpravila resnih pomanjkljivosti v sistemih upravljanja in nadzora ter/ali ni popravila nepravilnih odhodkov, ki so bili prijavljeni in potrjeni.
Prenos odobritev v naslednje proračunsko leto
Izjema od načela enoletnosti, tako da se lahko odobritve, ki jih ni bilo mogoče porabiti v danem proračunskem letu, pod strogimi pogoji izjemoma prenesejo za uporabo v naslednjem letu.
Prerazporeditve (med proračunskimi vrsticami)
Prerazporeditve med proračunskimi vrsticami pomenijo premestitev odobritev iz ene proračunske vrstice v drugo med proračunskim letom in so zato izjema od proračunskega načela specifikacije. Vendar jih izrecno dovoljuje Pogodba o delovanju Evropske unije pod pogoji, določenimi v finančni uredbi. Finančna uredba opredeljuje različne vrste prerazporeditev glede na to, ali gre za prerazporeditve med proračunskimi naslovi, poglavji, členi ali postavkami ali znotraj njih, zahtevajo pa se tudi različne ravni odobritve.
Preventivni ukrepi
Preventivni ukrepi, ki so na voljo Komisiji za zaščito proračuna EU, ko se zave morebitnih pomanjkljivosti, vključujejo prekinitve in začasne ustavitve plačil iz proračuna EU za operativni program.
Proračunska vrstica
Kar zadeva strukturo proračuna, so prihodki in odhodki v proračunu prikazani v skladu z zavezujočo nomenklaturo, ki kaže naravo in namen vsake postavke, kot jih je določil proračunski organ. Posamezne postavke (naslov, poglavje, člen ali vrstica) zagotavljajo uradni opis nomenklature.
Razveljavljene odobritve
Neporabljene odobritve, ki se ne smejo več porabiti.
Shema z zagotovljenimi prejemki
Pokojninska ali druga shema pokojninskih prejemkov, pri kateri pravila sheme opredeljujejo prejemke neodvisno od prispevkov, ki jih je treba plačati, in prejemki niso neposredno povezani z naložbami v shemo. Shema je lahko naložbena shema ali shema brez skladov.
Sprejeti proračun
Predlog proračuna se sprejme z odobritvijo proračunskega organa, za dokončno sprejetega pa ga razglasi predsednik Evropskega parlamenta.
Sprememba proračuna
Sklep, sprejet med proračunskim letom, ki omogoča spremembo (povečanje, zmanjšanje, prerazporeditev) določenih vidikov sprejetega proračuna za navedeno leto.
Sprostitev obveznosti
Dejanje, s katerim se prejšnja obveznost (ali njen del) razveljavi.
Stroški tekočega službovanja
Povečanje obveznosti sistema, ki je posledica službovanja v tekočem proračunskem letu.
Tradicionalna lastna sredstva
Tradicionalna lastna sredstva so opredeljena v veljavnem sklepu o virih lastnih sredstev (Sklep Sveta (EU, Euratom) 2020/2053), zajemajo pa carine in prelevmane na sladkor.
Upravne odobritve
Upravne odobritve pokrivajo stroške poslovanja institucij in subjektov (osebje, zgradbe, pisarniška oprema).
Zapadle odobritve
Neporabljene odobritve, ki se ob koncu proračunskega leta razveljavijo. Zapadlost pomeni popolno ali delno razveljavitev dovoljenja za ustvarjanje odhodkov in/ali obveznosti, ki ga predstavljajo odobritve. Samo za skupna podjetja, kakor je določeno v njihovih finančnih pravilih, se lahko neporabljene odobritve vnesejo v načrt prihodkov in odhodkov za največ naslednja tri proračunska leta (tako imenovano pravilo „N + 3“). Zapadle odobritve za skupna podjetja se torej lahko znova aktivirajo do proračunskega leta „N + 3“.
Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva
Vsa finančna sredstva (razen izvedenih finančnih instrumentov), ki se v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi za javni sektor merijo po pošteni vrednosti in pri katerih se spremembe poštene vrednosti pripoznajo v rezervi v čistih sredstvih do odprave pripoznanja (ali oslabitve).
Zneski, ki bodo vpoklicani od držav članic
Stroški, ki so nastali med poročevalskim obdobjem, ki jih bo treba financirati iz prihodnjih proračunov, tj. s strani držav članic EU. To je posledica soobstoja računovodskih izkazov na podlagi nastanka poslovnega dogodka in proračuna na podlagi denarnega toka.
SEZNAM KRATIC
AAR |
„Annual Activity Report“ – letno poročilo o dejavnostih |
AC |
„Amortised Cost“ – odplačna vrednost |
AFS |
„Available For Sale“ – za prodajo razpoložljiva sredstva |
AMIF |
Sklad za azil, migracije in vključevanje |
AOD |
„Authorising Officers by Delegation“ – odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil |
ATM |
„Air Traffic Management“ – upravljanje zračnega prometa |
BDP |
Bruto domači proizvod |
BND |
Bruto nacionalni dohodek |
BOP |
„Balance of Payments“ – plačilna bilanca |
CCS LGF |
„Cultural and Creative Sector Guarantee Facility“ – Jamstveni instrument za kulturni in ustvarjalni sektor |
CIP |
„Competitiveness and Innovation Framework Programme“ – okvirni program za konkurenčnost in inovativnost |
COM |
Evropska komisija |
COSME |
Program za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja |
COSO |
„Committee of Sponsoring Organizations of the Treadway Commission“ – odbor sponzorskih organizacij Treadwayeve komisije |
CPF |
„Common Provisioning Fund“ – skupni sklad za rezervacije |
CPR |
„Common Provisions Regulation“ – uredba o skupnih določbah |
CRII+ |
Naložbena pobuda v odziv na koronavirus plus |
R&RO |
„Decommissioning and Waste Management“ – razgradnja in ravnanje z odpadki |
DDV |
Davek na dodano vrednost |
EAD |
„Exposure At Default“ – izpostavljenost ob neplačilu |
EAR |
Računovodsko pravilo Evropske unije |
EaSI |
Program Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije |
EBRD |
Evropska banka za obnovo in razvoj |
ECB |
Evropska centralna banka |
ECL |
„Expected Credit Losses“ –pričakovane kreditne izgube |
ECOFIN |
Svet za ekonomske in finančne zadeve |
EDIF |
Jamstveni sklad v okviru instrumenta za razvoj podjetij in inovacije na Zahodnem Balkanu |
EFSD |
Evropski sklad za trajnostni razvoj |
EFSE |
Evropski sklad za jugovzhodno Evropo |
EFSF |
Evropski instrument za finančno stabilnost |
EFSI |
Evropski sklad za strateške naložbe |
EFTA |
Evropsko združenje za prosto trgovino |
EGP |
Evropski gospodarski prostor |
EIB |
Evropska investicijska banka |
EIS |
Evropski investicijski sklad |
EKJS |
Evropski kmetijski jamstveni sklad |
EKSRP |
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja |
ElectriFI |
Pobuda za financiranje elektrifikacije |
ELM |
Mandat za zunanja posojila |
ESPR |
Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo |
EMFS |
Evropski mehanizem za finančno stabilizacijo |
EMS |
Evropski mehanizem za stabilnost |
EMU |
Ekonomska in monetarna unija |
ENEF |
Sklad za financiranje rasti podjetij |
ENIF |
Sklad za financiranje podjetniških inovacij |
ENPI |
Evropski instrument sosedstva in partnerstva |
EP |
Evropski parlament |
ERI |
Pobuda EIB za odpornost |
ESA |
Evropska vesoljska agencija |
ERS |
Evropsko računsko sodišče |
ERS |
Evropski razvojni sklad |
ESPJ v l. |
Evropska skupnost za premog in jeklo v likvidaciji |
ESRR |
Evropski sklad za regionalni razvoj |
ESS |
Evropski socialni sklad |
ESZD |
Evropska služba za zunanje delovanje |
ETF |
Sklad za zagon pri Evropskem skladu za tehnologijo, ustanovljen leta 1998 |
EU |
Evropska unija |
EUMETSAT |
Evropska organizacija za uporabo meteoroloških satelitov |
Euratom |
Evropska skupnost za atomsko energijo |
FP7 |
Sedmi okvirni program za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti |
FSDA |
„Financial Statement Discussion and Analysis“ – razprava o računovodskih izkazih in njihova analiza |
FU |
Finančna uredba EU |
FVNA |
„Fair Value through Net Assets/Equity“ – poštena vrednost prek čistih sredstev/lastniškega kapitala |
FVSD |
„Fair Value through Surplus or Deficit“ – poštena vrednost prek presežka ali primanjkljaja |
GNSS |
Globalni satelitski navigacijski sistem |
H2020 |
Obzorje 2020 |
IF |
„Innovation Fund“ – sklad za inovacije |
IIW |
„Infrastructure and Innovation Window“ – del za infrastrukturo in inovacije |
IPE |
Instrument za povezovanje Evrope |
IPE DI |
„Connecting Europe Facility Debt Instrument“ – dolžniški instrument Instrumenta za povezovanje Evrope |
IT |
Informacijska tehnologija |
ITER |
Mednarodni termonuklearni poskusni reaktor |
JRC |
Skupno raziskovalno središče |
KS |
Kohezijski sklad |
LGD |
„Loss given Default Rate“ – stopnja izgube ob neplačilu |
LGTT |
„Loan Guarantee Instrument for TEN-T projects“ – instrument za posojilna jamstva za projekte TEN-T |
MDS |
Mednarodni denarni sklad |
MEP |
„Member of the European Parliament“ – poslanec Evropskega parlamenta |
MFA |
„Macro Financial Assistance“ – makrofinančna pomoč |
MMSP |
Mikro, mala in srednja podjetja |
MRSJS |
Mednarodni računovodski standardi za javni sektor |
MSP |
Mala in srednja podjetja |
Načelo FIFO |
Načelo „prvi noter, prvi ven“ („First-in, First-out“) |
NDICI – Globalna Evropa |
Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje |
NGEU |
Instrument NextGenerationEU |
PBI |
„Project Bond Initiative“ – pobuda za projektne obveznice |
PD |
„Probability of Default“ – verjetnost neplačila |
PDEU |
Pogodba o delovanju Evropske unije |
PF4EE |
„Private Finance for Energy Efficiency Instrument“ – instrument zasebnega financiranja za energetsko učinkovitost |
PGF |
„Participants Guarantee Fund“ – Jamstveni sklad za udeležence |
PPP |
„Public-Private Partnership“ – javno-zasebno partnerstvo |
PSEO |
Pokojninski sistem za evropske uradnike |
RAL |
Neporavnane obveznosti („reste à liquider“) |
RRF |
Mehanizem za okrevanje in odpornost |
RSFF |
Sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja |
RTD |
Raziskave, tehnološki razvoj in predstavitev |
S&P |
Standard & Poor's Financial Services LLC |
SANAD |
Sklad za mikro, mala in srednja podjetja za območje MENA |
SAPARD |
Posebni pristopni program za kmetijstvo in razvoj podeželja |
SEMED |
Program za finančno vključevanje MMSP iz držav južnega in vzhodnega Sredozemlja |
SICR |
„Significant Increase of Credit Risk“ – znatno povečanje kreditnega tveganja |
SIUGI |
„SME Initiative Uncapped Guarantee Instrument“ – instrument neomejenega jamstva pobude za MSP |
Sklad BUFI |
Sklad „Budget Fines“ (proračunske globe) |
Skladi ESI |
Evropski strukturni in investicijski skladi |
SKP |
Skupna kmetijska politika |
SLS |
Sklep o lastnih sredstvih |
SMEW |
„Small and Medium-sized Enterprises Window“ – del za mala in srednja podjetja |
SP |
Skupno podjetje |
Storitev EGNOS |
Skupna evropska geostacionarna navigacijska storitev |
SURE |
Evropski instrument za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah |
TLS |
Tradicionalna lastna sredstva |
TRDI |
„Temporary Rural Development Instrument“ – začasni instrument za razvoj podeželja |
VFO |
Večletni finančni okvir |
VLP |
Večletni program – program finančnega vključevanja srednjih podjetij |
(1) Izvedbeni sklep Komisije C(2021) 3991 final.
(2) Države članice z odobrenimi načrti: financiranje, dodeljeno vsakemu odobrenemu načrtu za okrevanje in odpornost.Države članice brez odobrenih načrtov: največja dodelitev v obliki nepovratnih sredstev v skladu z uredbo RRF.Zneski so predmet posodobitve, določene v členu 11(2) Uredbe (EU) 2021/241, ki je predvidena 30. junija 2022.
(†) Finska: podpisana in izplačana le v letu 2022 (0,3 milijarde EUR).
(‡) Irska: nepodpisana do dne podpisa tega zaključnega računa. Irska ni zaprosila za predhodno financiranje nepovratne podpore.
(1) Romunija: izplačana le v letu 2022 (1,9 milijarde EUR).
(†) Slovenija: podpisana le v letu 2022. Slovenija ni zaprosila za predhodno financiranje posojila.
(3) Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 609/2014 z dne 26. maja 2014 o načinih in postopkih za dajanje tradicionalnih lastnih sredstev ter lastnih sredstev iz naslovov DDV in BND na razpolago ter ukrepih za zagotavljanje denarnih sredstev (UL L 168, 7.6.2014, str. 39).
(4) Za celovit pregled instrumenta NextGenerationEU glej glavne finančne poudarke leta, oddelka 2.2 in 2.3.
(5) Uredba (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. junija 2021 o vzpostavitvi Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa, spremembi in razveljavitvi Sklepa št. 466/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU) 2017/1601 in Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 (UL L 209, 14.6.2021, str. 1).
(6) Določba o samodejnem prenosu neporabljenih odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil se uporablja tudi za druge programe v razdelku 6: evropski instrument za mednarodno sodelovanje na področju jedrske varnosti, čezmorske države in ozemlja ter instrument za predpristopno pomoč (IPA III) s sklicevanji v njihovih zadevnih pravnih podlagah na določbe NDICI – Globalna Evropa.
(7) Odobreni znesek za instrument NextGenerationEU v letu 2021 se nanaša na podporo za leto 2021 v obliki nepovratne podpore državam članicam v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost (RRF), pomoči pri okrevanju za kohezijo in območja Evrope (REACT-EU) in dodatnega denarja za druge evropske programe ali sklade (razvoj podeželja, sklad InvestEU, Sklad za pravični prehod, program Obzorje Evropa in rescEU). Uredba o instrumentu NextGenerationEU določa zakonsko predpisane roke v zvezi s pravnimi obveznostmi, medtem ko je razdeljevanje za načrtovanje programov določen na podlagi predvidenega časovnega načrta letnih obveznosti, ki so posebej navedene v različnih pravnih podlagah zadevnih programov.
(8) Uredba Sveta (EU) 2020/2094 z dne 14. decembra 2020 o vzpostavitvi Instrumenta Evropske unije za okrevanje v podporo okrevanju po krizi zaradi COVID-19 (UL L 433 I, 22.12.2020, str. 23).
(9) Člen 212 finančne uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).
(10) Podatki za leto 2020 in leto 2021: brez prihodkov v zvezi z izstopom Združenega kraljestva iz EU.
(11) Sklep Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 z dne 14. decembra 2020 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in razveljavitvi Sklepa 2014/335/EU, Euratom (UL L 424, 15.12.2020, str. 1).
(12) V skladu z načelom subsidiarnosti Unija ukrepa samo, če in kolikor države članice ciljev predlaganih ukrepov ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega ali učinkov lažje dosežejo na ravni Unije. V skladu z načelom sorazmernosti ukrepi Unije vsebinsko in formalno ne presegajo tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev Pogodb (glej člen 5 PEU).
(13) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046.
(14) Glej člen 317 PDEU.
(15) C(2020) 4240 final z dne 24. junija 2020.
(16) Zato se izraz „Evropska komisija“ uporablja tako za institucijo – kolegij –, ki ga sestavljajo člani Komisije, kot za upravo, ki jo vodijo generalni direktorji njenih oddelkov (in vodje drugih upravnih struktur, kot so službe, uradi in izvajalske agencije).
(17) Od sredine leta 2019 (po spremenjenem členu 12 notranjih pravil) je upravljanje Evropskega razvojnega sklada (ERS) razdeljeno med pet oddelkov (INTPA (DEVCO), ECHO, EAC, EACEA in JRC).
(18) https://ec.europa.eu/info/publications/integrated-financial-and-accountability-reporting_sl.
(2) Zaradi zaokroževanja na milijon eurov lahko nastane vtis, da se vsote nekaterih finančnih podatkov v spodnjih razpredelnicah ne izidejo.
(3) Evropski parlament je 24. novembra 2021 sprejel proračun, ki določa, da se kratkoročne obveznosti Unije plačajo iz lastnih sredstev, ki jih poberejo države članice ali se od njih vpokličejo v letu 2021. Poleg tega v skladu s členom 83 kadrovskih predpisov (Uredba (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (UL L 56, 4.3.1968, str. 1) z dne 29. februarja 1968, kakor je bila spremenjena) države članice skupno jamčijo za obveznost plačila pokojnin.
(19) Podatek za leto 2020 se nanaša na (povečanje)/zmanjšanje za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev.
(20) Do leta 2020 so bila prenesena posojila (neodplačana posojila, za katera je skupina EIB izdala unovčitev jamstva EU) so bila prvotno pripoznana po znesku, plačanem za poravnavo unovčitve jamstva, in v celoti oslabljena za znesek že nastalih kreditnih izgub v trenutku prenosa, kar je v bilanci stanja povzročilo čisto knjigovodsko vrednost nič. Tudi vse obresti, natečene po začetnem pripoznanju, so bile v celoti oslabljene. V skladu s spremenjenim računovodskim pravilom EU št. 11 so zdaj prenesena posojila razvrščena kot odplačno prevzeta ali dana posojila poslabšane kreditne kakovosti, zato se nadomestilo za oslabitev nanaša le na spremembe pričakovanih kreditnih izgub, nastalih po začetnem pripoznanju. Poleg tega se v okviru spremenjenega računovodskega pravila EU št. 11 obresti v zvezi z odplačno prevzetimi ali danimi posojili poslabšane kreditne kakovosti natečejo le na čisto knjigovodsko vrednost. Zato je bilo nadomestilo za oslabitev, pripoznano za prenesena posojila ob koncu leta 2020, odpisano z bruto knjigovodsko vrednostjo prenesenih posojil na dan 1. januarja 2021, ne da bi to vplivalo na knjigovodsko vrednost navedenih posojil v bilanci stanja.
(21) Pokojninski sistem za evropske uradnike je hipotetičen (virtualni) sklad z opredeljenimi prejemki, v katerem prispevki zaposlenih služijo financiranju prihodnjih pokojnin. Čeprav dejanski naložbeni sklad ne obstaja, se šteje, da je bil znesek, ki bi se zbral v takem skladu, naložen v dolgoročne obveznice držav članic in se odraža v obveznosti za pokojnine, ki je evidentirana v zaključnem računu Evropske unije. Države članice skupno jamčijo za plačilo prejemkov v skladu s členom 83 kadrovskih predpisov in členom 4(3) Pogodbe o Evropski uniji (za podroben opis sheme glej dokument COM(2018) 829).
(22) Podatki za leto 2020 vključujejo 16 134 milijonov EUR, ki so bili v konsolidiranem zaključnem računu EU za leto 2020 razvrščeni kot nekratkoročna, za prodajo razpoložljiva finančna sredstva, in 3 453 milijonov EUR, ki so bili v konsolidiranem zaključnem računu EU za leto 2020 razvrščeni kot kratkoročna, za prodajo razpoložljiva finančna sredstva.
(23) Uredba Sveta (EU) 2020/672 z dne 19. maja 2020 o vzpostavitvi evropskega instrumenta za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) po izbruhu COVID-19 (UL L 159, 20.5.2020, str. 1).
(24) Podatek za leto 2020 se nanaša na zneske, ki so bili prej v konsolidiranem zaključnem računu EU za leto 2020 razvrščeni kot za prodajo razpoložljiva finančna sredstva.
(25) Direktiva (EU) 2018/410 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2018 o spremembi Direktive 2003/87/ES za krepitev stroškovno učinkovitega zmanjšanja emisij in nizkoogljičnih naložb ter Sklepa (EU) 2015/1814 (UL L 76, 19.3.2018, str. 3).
(26) Uredba (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope, spremembi Uredbe (EU) št. 913/2010 in razveljavitvi uredb (ES) št. 680/2007 in (ES) št. 67/2010 (UL L 348, 20.12.2013, str. 129).
(27) Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320).
(4) „Nedodeljeno razdelku VFO“ vključuje izvrševanje proračuna subjektov, vključenih v konsolidacijo, in konsolidacijske izločitve, zunajproračunske dejavnosti in nedodeljene programe s posameznimi nepomembnimi zneski.
(28) Iz sredstev v višini 2,7 milijarde EUR, rezerviranih za jamstva v okviru mandata EIB za zunanja posojila, se krijejo tudi najeta posojila v okviru makrofinančne pomoči in Euratoma (glej pojasnilo 4.1.2).
(29) Iz sredstev v višini 2,8 milijarde EUR, rezerviranih za jamstva v okviru mandata EIB za zunanja posojila, se krijejo tudi najeta posojila v okviru makrofinančne pomoči in Euratoma (glej pojasnilo 4.1.2).
(30) Sklep (EU) 2018/412 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2018 o spremembi Sklepa št. 466/2014/EU o odobritvi jamstva EU Evropski investicijski banki za izgube pri financiranju v podporo naložbenim projektom zunaj Unije (UL L 76, 19.3.2018, str. 30).
(31) Uredba (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. junija 2021 o vzpostavitvi Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa, spremembi in razveljavitvi Sklepa št. 466/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (EU) 2017/1601 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 (UL L 209, 14.6.2021, str. 1).
(32) UL L 107, 26.3.2021, str. 30.
(33) Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (UL L 231, 30.6.2021, str. 159).
(34) Trajanje finančnega okvira se je podaljšalo, da zajema obdobje do leta 2022 (Uredba (EU) 2020/2220).
(35) Uredba (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (UL L 57, 18.2.2021, str. 17).
(36) Sklep Sveta (Euratom) 2021/281 z dne 22. februarja 2021 o spremembi Odločbe 2007/198/Euratom o ustanovitvi Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije ter dodelitvi prednosti le-temu (UL L 62, 23.2.2021, str. 41).
(37) Uredba (EU) 2020/2220 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. decembra 2020 o določitvi nekaterih prehodnih določb za podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) v letih 2021 in 2022 ter o spremembi uredb (EU) št. 1305/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1307/2013 glede sredstev in uporabe v letih 2021 in 2022 ter Uredbe (EU) št. 1308/2013 glede sredstev in razdelitve take podpore v letih 2021 in 2022 (UL L 437, 28.12.2020, str. 1).
(38) Uredba (EU) 2021/696 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o vzpostavitvi Vesoljskega programa Unije in ustanovitvi Agencije Evropske unije za vesoljski program ter razveljavitvi uredb (EU) št. 912/2010, (EU) št. 1285/2013 in (EU) št. 377/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU (UL L 170, 12.5.2021, str. 69).
(39) Uredba (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa, določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje rezultatov ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1290/2013 in (EU) št. 1291/2013 (UL L 170, 12.5.2021, str. 1).
(40) Uredba Sveta (Euratom) 2021/765 z dne 10. maja 2021 o vzpostavitvi Programa za raziskave in usposabljanje Evropske skupnosti za atomsko energijo za obdobje 2021–2025, ki dopolnjuje okvirni program za raziskave in inovacije Obzorje Evropa, ter razveljavitvi Uredbe (Euratom) 2018/1563 (UL L 167 I, 12.5.2021, str. 81).
(41) Uredba (EU) 2021/1755 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. oktobra 2021 o vzpostavitvi rezerve za prilagoditev na brexit (UL L 357, 8.10.2021, str. 1).
(42) Uredba (EU) 2018/1718 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o spremembi Uredbe (ES) št. 726/2004, kar zadeva lokacijo sedeža Evropske agencije za zdravila (UL L 291, 16.11.2018, str. 3).
(43) Uredba Sveta (EU, Euratom) 2016/804 z dne 17. maja 2016 o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 609/2014 o načinih in postopkih za dajanje tradicionalnih lastnih sredstev ter lastnih sredstev iz naslovov DDV in BND na razpolago ter ukrepih za zagotavljanje denarnih sredstev (UL L 132, 21.5.2016, str. 85).
(5) Brez posojil za instrument RRF (NextGenerationEU) in finančno pomoč.
(6) Brez odloženih stroškov.
(44) Razen vzajemnih posojil za finančno pomoč.
(45) Brez odloženih stroškov.
(46) Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva (brez naložb v sklade denarnega trga in lastniške instrumente).
(47) Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja.
(48) Na primer v delovnem dokumentu XI, priloženem osnutku proračuna, v katerem so predstavljeni izvajanje proračunskih jamstev, skupni sklad za rezervacije in ocena vzdržnosti pogojnih obveznosti, ki izhajajo iz proračunskih jamstev in finančne pomoči, v skladu s členom 41(5) finančne uredbe.
(49) Tveganje jamstev za portfelje lastniških instrumentov temelji na nominalnem znesku, ki je krit z jamstvom.
(7) S korekcijskim koeficientom.
(8) Se plačuje prva tri leta po odhodu.
(50) Zaradi zaokroževanja na milijon eurov lahko nastane vtis, da se vsote nekaterih finančnih podatkov v spodnjih razpredelnicah ne izidejo.
(51) Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 608/2014 z dne 26. maja 2014 o določitvi izvedbenih ukrepov za sistem virov lastnih sredstev Evropske unije (UL L 168, 7.6.2014, str. 29).
(52) Uredba Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 (UL L 433 I, 22.12.2020, str. 11).
(53) Tehnična prilagoditev finančnega okvira za leto 2021 v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, COM(2020) 848 final z dne 18. decembra 2020.
(54) Uredba Sveta (EU) 2020/2094.
(55) Ta program večletnega finančnega okvira vključuje dopolnilna finančna sredstva iz instrumenta NextGenerationEU za sveženj REACT-EU. Glej poglavje 1.1 večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 pojasnil k poročilom o izvrševanju proračuna. Odstavek o razdelku 2 vsebuje podrobnosti o prispevku tega programa večletnega finančnega okvira k svežnju REACT-EU.
(56) Ta program večletnega finančnega okvira vključuje dopolnilna finančna sredstva iz instrumenta NextGenerationEU za sveženj REACT-EU. Glej poglavje 1.1 večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 pojasnil k poročilom o izvrševanju proračuna. Odstavek o razdelku 2 vsebuje podrobnosti o prispevku tega programa večletnega finančnega okvira k svežnju REACT-EU.
(57) Ta program večletnega finančnega okvira vključuje dopolnilna finančna sredstva iz instrumenta NextGenerationEU za sveženj REACT-EU. Glej poglavje 1.1 večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 pojasnil k poročilom o izvrševanju proračuna. Odstavek o razdelku 2 vsebuje podrobnosti o prispevku tega programa večletnega finančnega okvira k svežnju REACT-EU.
(58) Ta program večletnega finančnega okvira vključuje dopolnilna finančna sredstva iz instrumenta NextGenerationEU za sveženj REACT-EU. Glej poglavje 1.1 večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 pojasnil k poročilom o izvrševanju proračuna. Odstavek o razdelku 2 vsebuje podrobnosti o prispevku tega programa večletnega finančnega okvira k svežnju REACT-EU.
17.10.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 399/240 |
Izjava o zanesljivosti, ki jo Evropsko računsko sodišče predloži Evropskemu parlamentu in Svetu – poročilo neodvisnega revizorja
(2022/C 399/02)
Mnenje
|
Zanesljivost zaključnega računa
Mnenje o zanesljivosti zaključnega računa
|
Zakonitost in pravilnost transakcij, povezanih z zaključnim računom
Prihodki
Mnenje o zakonitosti in pravilnosti prihodkov
|
Odhodki
Negativno mnenje o zakonitosti in pravilnosti proračunskih odhodkov
Mnenje o zakonitosti in pravilnosti odhodkov RRF
Osnova za mnenje
Osnova za negativno mnenje o zakonitosti in pravilnosti proračunskih odhodkov
|
Ključne revizijske zadeve
Sodišče je ocenilo obveznost za pokojnine in druge zaslužke zaposlenih
|
Sodišče je ocenilo bistvene ocene konec leta, predstavljene v zaključnem računu
|
Sodišče je pregledalo sredstva, ustvarjena v procesu izstopa Združenega kraljestva iz EU
|
Sodišče je ocenilo učinek ruske invazije na Ukrajino na zaključni račun
|
Sodišče je ocenilo učinek ukrepov, povezanih s COVID-19, na zaključni račun
|
Druge zadeve
|
Odgovornost poslovodstva
|
Revizorjeva odgovornost za revizijo konsolidiranega zaključnega računa in z njim povezanih transakcij
|
14. julij 2022
Klaus-Heiner LEHNE
predsednik
Evropsko računsko sodišče
12, rue Alcide De Gasperi – L-1615 Luxembourg
(1) Konsolidirani računovodski izkazi zajemajo bilanco stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz denarnih tokov, izkaz sprememb čistih sredstev ter povzetek pomembnih računovodskih usmeritev in druga pojasnila (skupaj s poročanjem po segmentih).
(2) Poročila o izvrševanju proračuna zajemajo tudi pojasnila.
(3) Dodatne informacije so v odstavkih 1.22 do 1.27 letnega poročila Sodišča za leto 2021.
(4) Zaključni račun EU za leto 2021, pojasnilo 2.9.
(5) Ti stroški vključujejo vnaprej vračunane stroške v višini 77,8 milijarde EUR na strani obveznosti v bilanci stanja in 52,1 milijarde EUR na strani sredstev, s katerimi se zmanjša vrednost predfinanciranja.