10.10.2022

Uradni list Evropske unije

C 388/13

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2022/C 388/10)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„Huşi“

PDO-RO-A1583-AM03

Datum obvestila: 12. julij 2022

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

Dodajanje posebnih pogojev označevanja

Specifikaciji se dodajo dodatne določbe glede neobveznih navedb na etiketah vin, ki se nanašajo na nekatere načine pridelave (uporaba izrazov, ki označujejo enološke postopke, ki se uporabljajo po vsem svetu in dajejo vinom posebne senzorične lastnosti, ki so za potrošnika pomembne z vidika kakovosti, zrelosti in staranja).

Poglavje XII specifikacije in točka 9 enotnega dokumenta se spremenita.

ENOTNI DOKUMENT

1. Ime

Huşi

2. Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3. Kategorije proizvodov vinske trte

Vino

4. Opis vina

1. Organoleptične lastnosti

KRATEK OPIS

Muscat ottonel: slamnato rumene/intenzivno rumene barve, značilna aroma, harmonično, polnega okusa.

Sauvignon: zeleno rumene barve, intenzivna aroma cvetov trte, bezga, zelenih agrumov, z leti se razvijejo sadne note melone.

Pinot gris: limonovo rumene barve, zelenkaste barve, vonj po poletnih jabolkih ali sveže pokošenem senu, nekoliko trpko.

Fetească regală: limonovo rumene, zlate barve, vonj po poljskem cvetju, po staranju se razvije vonj po sveže pokošenem senu, medu, sadne note.

Fetească albă: slamnato rumene/zelenkaste barve, značilen vonj po cvetoči trti z značilno naravno subtilnostjo.

Riesling italian: slamnato rumene barve, prefinjena aroma zrelega grozdja, rahlo kiselkast okus, živahen, saden, poln in prijeten pookus.

Zghihară de Huşi: zelenkasto rumene barve, sadne note, aroma zelenih jabolk, agrumov, kiselkast okus.

Chardonnay: zlato rumene barve, vonj po cvetovih akacije z noto svežega masla, cvetlično, uravnotežena kislost.

Tămâioasă Românească: zelenkasto rumene/slamnato rumene barve, značilen vonj po kadilu in baziliki.

10.

Aligoté: slamnato rumene barve, nekoliko grenak pookus.

11.

Pinot noir: rubinasto rdeče barve, aroma češenj, jagod, višenj, žametno.

12.

Fetească neagră: granatno rdeče barve, aroma z notami sliv, polnega telesa.

13.

Cabernet Sauvignon: vijoličasto rdeče barve, aroma rdečega ribeza, brusnic, robid, močno zeliščno.

14.

Merlot: svetlo/temno rdeče barve, aroma zrelih gozdnih sadežev, žametno.

15.

Băbească neagră: svetlo rdeče barve, s cvetličnim vonjem, tanično.

16.

Busuioacă de Bohotin: barva čebulne lupine, vonj po listih vrtnice in baziliki, dolg pookus.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)	15
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %):	10,5
Najnižja vsebnost skupnih kislin:	4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter):	18
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	250

2. Organoleptične lastnosti

KRATEK OPIS

Splošne organoleptične lastnosti vin, proizvedenih iz grozdja belih sort grasă de cotnari, muscadelle, semillon, riesling de rhin:

aromatične in polaromatične sorte imajo nadpovprečne aromatične note, kar bi lahko povzročilo kopičenje arom ali sladkorja, zaradi česar se lahko jasno razlikujejo proizvodi, ki se ponudijo potrošniku.

Splošne organoleptične lastnosti vin, proizvedenih iz grozdja rdečih sort syrah, zweigelt, sangiovese, nebbiolo, barbera:

intenzivnejše kopičenje barvnih taninov in enaka koncentracija njihove aromatičnosti. Zelo verjetno je, da je to posledica podnebnih sprememb na območju v zadnjih letih.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)	15
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %):	10,5
Najnižja vsebnost skupnih kislin:	4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter):	20
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	250

5. Enološki postopki

5.1. Posebni enološki postopki

1. Pridelovalni postopki

Pridelovalni postopek

—	najmanj 3 000 trsov/ha ali najmanj 75 % rodnih trsov glede na načrtovani vinograd;

—	namakanje: dovoljeno le v sušnih letih in po priglasitvi ONVPV (državni urad za trto in vino), kadar se vsebnost vode v tleh na globini 100 cm zmanjša na 50 % AHI (interval aktivne vlažnosti), in sicer ob upoštevanju primernih standardov za namakanje (400–600 m3/ha);

—	zelena trgatev – zmanjšanje števila grozdov v začetku dozorevanja (obarvanja jagod), kadar potencialna proizvodnja presega največje količine, dovoljene v skladu s specifikacijami.

2. Proizvodnja vin

Ustrezna omejitev pri proizvodnji vin

V nekaterih podnebnih razmerah, ki v kombinaciji z zmogljivostjo nekaterih sort dobro vplivajo na donos nasadov na razmejenem območju, bi bilo mogoče vina, označena z zaščiteno označbo porekla Huși, predelovati tudi zunaj razmejenega območja na sosednjem območju, kjer vinogradniška središča zagotavljajo najboljše zmogljivosti.

Sosednje območje, določeno za ta namen (za hitro pridelavo vina, vrenje pri nadzorovani temperaturi, ohranjanje aromatičnega potenciala nekaterih sort, med drugim fetească regală, sauvignon, muscat ottonel, tămâioasă românească, busuioacă de bohotin), obsega naslednja mesta in vasi v okrožju Vrancea:

—	Panciu, Movilița;

—	Odobești, Unirea, Jariștea, Bolotești;

—	Obrejița, Tâmboiești, Popești, Budești, Cârligele, Vârteșcoiu, Câmpineanca.

3. Proizvodnja belih vin ali vin rosé

Posebni enološki postopki

Bela vina in vina rosé se lahko proizvajajo iz sort pinot gris in traminer roz, odvisno od izbire proizvajalca, s pomočjo tehnologij, ki ohranijo kakovost zaščitene označbe porekla grozdja in vin, proizvedenih iz teh sort.

5.2. Največji donosi

1. Sorte aligoté, fetească regală, zghihară de huși, crâmpoșie selecționată, francușă, plăvaie, donaris in grasă de cotnari

16 000 kilogramov grozdja na hektar

2. Sorte riesling Italian, semillon, băbească gri, codană in portugais bleu

16 000 kilogramov grozdja na hektar

3. Sorte riesling de rhin, muscadelle, fetească albă, chardonnay, aromat de iași, syrah, sangiovese, nebbiolo in barbera

15 000 kilogramov grozdja na hektar

4. Sorte muscat ottonel, sauvignon, pinot gris, tămâioasă românească, sarba, traminer roz, busuioacă de bohotin, merlot in zweigelt

13 500 kilogramov grozdja na hektar

5. Sorte cabernet sauvignon, fetească neagră, pinot noir, negru aromat in băbească neagră

12 600 kilogramov grozdja na hektar

6. Bela vina in vina rosé, sorte aligoté, fetească regală, zghihară de huși, crâmpoșie selecționată, francușă in plăvaie

123 hektolitrov na hektar

7. Bela vina in vina rosé, sorte grasă de cotnari, donaris, riesling italian, semillon, băbească gri, codană in portugais bleu

123 hektolitrov na hektar

8. Rdeča vina, sorti codană in portugais bleu

119 hektolitrov na hektar

9. Bela vina in vina rosé, sorte riesling de rhin, muscadelle, fetească albă, chardonnay in aromat de iași

115 hektolitrov na hektar

10. Rdeča vina, sorte syrah, sangiovese, nebbiolo in barbera

111 hektolitrov na hektar

11. Bela vina in vina rosé, sorte muscat ottonel, sauvignon, pinot gris, tămâioasă românească, sarba in traminer roz

104 hektolitrov na hektar

12. Rdeča vina, sorte busuioacă de bohotin, merlot in zweigelt

100 hektolitrov na hektar

13. Vina rosé, sorte cabernet sauvignon, fetească neagră, pinot noir, negru aromat in băbească neagră

97 hektolitrov na hektar

14. Rdeča vina, sorte cabernet sauvignon, fetească neagră, pinot noir, negru aromat in băbească neagră

93 hektolitrov na hektar

6. Razmejeno geografsko območje

Območje, razmejeno za proizvodnjo vin z zaščiteno označbo porekla „HUŞI“, se razprostira na naslednjih območjih okrožja Vaslui:

1.1

Označba „HUŞI“:

—	mesto Huşi;

—	občina Duda-Epureni, vasi Epureni in Duda;

—	občina Pădureni, vasi Pădureni, Văleni, Leoști, Ivănești in Rusca;

—	občina Tătărăni, vasi Tătărăni, Crăsnășeni, Bălțați in Manțu;

—	občina Stănilești, vasi Stănilești in Pogănești;

—	občina Buneşti-Avereşti, vasi Buneşti, Avereşti, Armăşeni, Tăbălăeşti in Plopi;

—	občina Arsura, vasi Arsura, Fundătura in Pâhnești;

—	občina Drânceni, vasi Drânceni, Ghermănești in Râșești;

—	občina Boțești, vasi Boțești in Gugești;

—	občina Banca, vasi Banca, Stoișești, Sârbi in Țifu;

—	občina Fălciu, vasi Fălciu, Bozia, Copăceana in Rânzești;

—	občina Blăgești, vasi Blăgești in Igești.

1.2

Podoznaka „VUTCANI“:

—	občina Vutcani, vasi Vutcani in Mălăiești;

—	občina Roșiești, vasi Roșiești, Gara Roșiești in Valea lui Darie;

—	občina Şuletea, vasi Şuletea, Râşcani in Fedeşti;

—	občina Epureni, vas Horga;

—	občina Berezeni, vasi Berezeni, Rânceni in Mușata.

7. Sorte vinske trte

Aligoté B – plant de trois, plant gris, vert blanc in troyen blanc

Aromat de iași B

Barbera N

Busuioacă de bohotin Rs – schwarzer muscat, muscat fioletovâi, muscat violet cyperus in tămâioasă violetă

Babeasca gri G

Băbească neagră N – grossmuttertraube, hexentraube, crăcana, rară neagră, căldăruşă in serecsia

Cabernet sauvignon N – petit vidure in burdeos tinto

Chardonnay B – gentil blanc, pinot blanc in chardonnay

Codană N

Crâmpoşie selecţionată B

Donaris B

Fetească albă B – păsărească albă, poama fetei, mädchentraube, leanyka in leanka

Fetească neagră N – schwarze mädchentraube, poama fetei neagră, păsărească neagră in coada rândunicii

Fetească regală B – königliche mädchentraube, königsast, kiralyleanka, dănășană in galbenă de ardeal

Frâncuşă B – vinoasă, mildweisser, mustoasă de moldova in poamă creaţă

Grasă de cotnari B – dicktraube, grasă in köver szölö

Merlot N – bigney rouge

Muscadelle B – moscatello bianco in mouscadet doux

Muscat ottonel B – muscat ottonel blanc

Nebbiolo N

Negru aromat N

Pinot gris G – affumé, grauer burgunder, grauburgunder, grauer mönch, pinot cendré, pinot grigio in ruländer

Pinot noir N – blauer spätburgunder, burgund mic, burgunder roter in klăvner morillon noir

Pinot noir N – spätburgunder in pinot nero

Plăvaie B – bălană, plăvană in poamă bălaie

Portugais bleu N – blauer portugieser, oporto in portugieser

Riesling de rhin B – weisser riesling in white riesling

Riesling italian B – olasz riesling, olaszriesling in welschriesling

Sangiovese N – brunello di montalcino in morellino

Sauvignon B – sauvignon verde

Syrah N – shiraz in petit syrah

Semillon B – semillon blanc

Traminer rose Rs – rosetraminer, savagnin rose in gewürztraminer

Tămâioasă românească B – busuioacă de moldova in muscat blanc à petit grains

Tămâioasă românească B – rumänische weihrauchtraube in tamianka

Zghihară de huși B – zghihară, zghihară galbenă in zghihară verde bătută

Zweigelt N – blauerzweigelt, negru de zweigelt in zweigelt blau

Șarba B

8. Opis povezave

Povezava z razmejenim območjem

Litološki substrat tvori tipološko raznoliko podlago. V glinasto-aluvialnih tleh na gozdni ravni se morda izmenjavajo molisoli stepe in gozdne stepe. Kambični černozem in siva prst, ki sta prevladujoči vrsti tal v depresiji Huşi, sta tudi najdragocenejši za vinograde, saj njihova peščena in glini podobna struktura izboljša fizikalne lastnosti v kombinaciji z njihovimi osnovnimi biokemijskimi lastnostmi: intenzivna biološka aktivnost, visoka vsebnost humusa, visoka sposobnost kationske izmenjave, nevtralna do nekoliko kisla reakcija, visoka raven nasičenosti baze in hranil.

Relief tvori niz širokih, zaobljenih gričev na osi SZ–JV. Griči so različno usmerjeni ter imajo različne morfološke značilnosti in naklone. To vinorodno območje združuje različne podenote: eno gričevnato območje na nadmorski višini približno 300 m in nižje predgorje na povprečni nadmorski višini 150 m. Griči so različno usmerjeni ter imajo različne morfološke značilnosti in naklone, kar predstavlja podlago za nekatere vinograde na tem območju.

Depresija Huşi, ki jo na jugu, zahodu in severu omejujejo visoki griči, na vzhodu pa dolina Prut, obsega več kot 70 % vinogradov na tem območju. Doline, ki ločujejo hribe v regiji z nekoliko asimetričnimi strminami, se začnejo na obalni ravnini, posejani z griči, in tvorijo verigo depresij (Voloseni, Huşi, Epureni, Novaci, Diuca, Fundătura, Arsura in Ghermăneşti), ki skupaj z višjimi griči v depresiji sestavljajo najdragocenejša vinogradniška območja.

Podnebje je zmerno celinsko z blagimi celinskimi vplivi na gričih ter hemiborealno v depresiji Huşi.

Globalno sončno sevanje je približno 120 kcal/CMP/leto, povprečno letno trajanje osončenosti je 2 000 ur v visokih gričih ter več kot 2 100 ur v depresiji Huşi in dolini Prut. Opažamo, da povprečne letne sevalne in sončne toplotne vrednosti ostajajo visoke skozi vso sezono rasti, kar blagodejno vpliva na razvoj in zorenje grozdja.

Prevladujoči vetrovi pihajo z zahoda, severozahoda in severa ter skupaj predstavljajo več kot 60 % letnih vetrov z značilnostmi fena, ko pihajo po strminah gričev proti depresiji. Severovzhodni veter, zlasti crivăț, okrepi zmrzal, vroči in topli poletni vzhodni ter jugovzhodni veter pa sušo, kar se močno občuti zlasti v depresiji Huşi in poplavni ravnici Prut.

Hidrografsko mrežo, v katero se izlivajo vodotoki iz mesta, sestavljata dva glavna pritoka: Drăslăvăț na jugu in Răiești, ki jo tvorita Turbata in Șara, na severu. Na vzhodu mesta se združita v reko Huşi. Pritoka Drăslăvăț in Răiești imata hudourniške hidrografske značilnosti. Spomladi, ko se sneg hitro topi zaradi višjih temperatur, in po močnih poletnih nalivih, je v pritokih veliko vode, ki včasih prestopi bregove.

Na tem območju se proizvajajo suha do sladka ali likerska bela vina, vina rosé ali rdeča vina. V splošnem gre za lahka, ne preveč ekstraktivna vina z zmernim deležem alkohola, ki so rahlo kisla na severu, najbolj kisla pa na območju Avereşti, kjer lahko naravne kisline v nekaterih letnikih dosežejo 11–12 gramov vinske kisline na liter, zaradi česar je to območje odlično za proizvodnjo penečih vin.

Rdeča vina so nežne barve na severu in močne barve na jugu območja.

Prvi pisni dokumenti, v katerih je omenjen obstoj vinogradov na območjih, kjer vinogradi uspevajo še danes, so starejši od prvih zapisov, v katerih je poimenovano mesto Huşi. Meje starega vinograda so določene v aktu Aleksandra Dobrega iz leta 1415. V drugem dokumentu iz avgusta 1436 pa je zabeleženo, da so nasadi vinske trte rasli na vinorodnem območju Epureni – Pâhneşti – Huşi. V sodobnih dokumentih je navedeno, da je bila med letoma 1600 in 1662 vinska trta intenzivno zasajena v vinogradih Saca in Ochi, vinska trta v mestu Huşi pa je pripadala lokalnemu gospodarju.

Stari zapisi tujih popotnikov iz srednjeveške Moldavije, zlasti Marca Bandinusa iz leta 1646, pričajo o odlični kakovosti vin iz mesta Huşi: „V staroveški naselbini Huşi, kjer uspevajo moldavski vinogradi, proizvajajo okusno, dišeče in zelo iskano vino“. Veliki kartograf Dimitrie Cantemir, ki se je rodil v vasi Silişteni blizu mesta Huşi (vas so pozneje preimenovali njemu v čast), v delu „Descriptio Moldaviae“ piše, da „najboljše vino proizvajajo v vasi Cotnari, na drugem mestu pa je vino iz mesta Huşi“.

9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, druge zahteve)

Navedbe na etiketah

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Zaščiteni označbi porekla HUŞI se lahko, ob upoštevanju interesov proizvajalcev, doda eno od naslednjih posameznih imen vinorodnih krajev (vina, ki jih proizvajajo izključno na teh posestvih): DUDA-EPURENI, PĂDURENI, DEALUL LOHAN, DEALUL DOBRINA, DEALUL ŞARA, DEALUL OCHI, DEALUL GALBENA, DEALUL OGRADA, DEALUL PODGORIA, CERDACUL LUI VODĂ, DEALUL MĂNĂSTIRII, AVEREŞTI, PÎHNEŞTI, ARSURA, DEALUL DRAGALINA, DEALUL ROŞIORI, PODINA, ARMĂŞENI, DEALUL PRIBEASCA, BUNEŞTI, MOVILA LUI ANDREI, DEALUL CÂLCEA, COLINA MĂNĂSTIRII, LA SCHIT, DEALUL LUI MOȚOC.

Tržni pogoji

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Označevanje vin se lahko izvaja na kakršen koli način, če so obvezne informacije navedene v istem vidnem polju. Etiketa in hrbtna etiketa nista obvezni, označevanje se lahko izvede z eno ali več komponentami, v kateri koli obliki in iz katerega koli materiala ter z uporabo katere koli tehnike.

Pri označevanju se lahko uporablja tudi tradicionalni izraz iz veljavne zakonodaje o vinih, kjer je navedena kakovost letine, ki je posledica vsebnosti sladkorja ob trgatvi (ko ima grozdje plemenito plesen).

Navedbe, uporabljene pri predstavitvi/označevanju

Pravni okvir:

zakonodaja EU

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Nekatere navedbe, ki se nanašajo na določene načine pridelave, se lahko uporabljajo tudi prostovoljno, kot sledi:

—

na etiketi se lahko navedbe „fermentat in barrique“ [vrenje v sodih], „maturat in barrique“ [zorjeno v sodih], „fermentat în prezența așchiilor de stejar“ [vrenje ob prisotnosti hrastovih sekancev] in „maturat în prezența așchiilor de stejar“ [zorjeno v prisotnosti hrastovih sekancev] navedejo v romunščini, ali pa se za obveščanje potrošnika o uporabi navedenega postopka lahko uporabijo izrazi v jezikih, ki se uporabljajo v mednarodnem prostoru, na primer katera koli od naslednjih navedb:

—	„fumé“ ali „smoked“ ali „toasted“ v angleščini, skupaj z izrazom, ki opredeljuje intenzivnost toplotne obdelave uporabljenega hrastovega lesa, tj. „light“, „medium“ ali „heavy“, ali brez njega;

—	„fumé“ ali „fumée“ v francoščini, kateri je lahko dodan izraz, ki opisuje intenzivnost toplotne obdelave uporabljenega hrastovega lesa, tj. „légère“, „moyenne“, „forte“ ali „petite fumé“, „demi fumé“, „intense fumé“.

Te navedbe so lahko v katerem koli drugem jeziku, ki se uporablja na mednarodni ravni, ali v jeziku države, v kateri naj bi se vinski proizvod tržil, če se tako odloči proizvajalec vina, in potrošnika obveščajo o uporabi postopkov, ki se uporabljajo po vsem svetu za pridobivanje vin s posebnimi senzoričnimi lastnostmi.

Za vina, ki zorijo ali se starajo na drožeh, lahko etiketa vsebuje izraze, kot so „sur lie“, „bâttonnage“ ali „aged on the lees“.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://www.onvpv.ro/sites/default/files/caiet_de_sarcini_doc_husi_modif_cf_cererii_1422_14.06.2019_si_486_02.03.2022_no_track_changes_0.pdf

(1) UL L 9, 11.1.2019, str. 2.

10.10.2022

Uradni list Evropske unije

C 388/21

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2022/C 388/11)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„Alsace grand cru Ollwiller“

PDO-FR-A0413-AM02

Datum obvestila: 22. julij 2022

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1. Dodatna navedba

V oddelku 1 točke II poglavja I specifikacije proizvoda sta bili dodani naslednji imeni v rabi „Sylvaner“ in „Pinot noir“ ter ustrezni sorti vinske trte „sylvaner B“ oziroma „pinot noir N“.

Ime v rabi „Sylvaner“ je bilo dodano zaradi popravka izpusta v prvi različici specifikacije proizvoda. V točki 1(b) oddelka X poglavja I te prve različice je navedeno, da se dovoljene sorte vinske trte „lahko vinificirajo in tržijo s svojimi imeni“, vendar ustrezno ime v rabi ni bilo dodano na seznam možnih imen v rabi. Z nacionalno odločbo, sprejeto pred potrditvijo prve različice specifikacije proizvoda, je bila k dovoljenim sortam vinske trte za pridelavo vin z označbo porekla „Alsace grand cru Zotzenberg“ dodana sorta sylvaner B, pri čemer so se upoštevali lokalni običaji in sloves teh vin.

V specifikacijo proizvoda je bilo dodano ime v rabi „Pinot noir“, saj se je na nacionalni ravni obravnavala vloga za priznanje mirnih rdečih vin za določene označbe porekla „Alsace grand cru“. Ta vloga za priznanje rdečega vina temelji na preteklosti, slovesu in lastnostih vin iz grozdja sorte pinot noir N, ki se prideluje na parcelah, razmejenih za te označbe „Alsace grand cru“. Sorta pinot noir N je edina dovoljena sorta vinske trte za ta rdeča vina.

V točki 1 oddelka II poglavja I specifikacije proizvoda za sorte vinske trte muscats à petits grains, ki ustrezajo imenu v rabi „Muscat“, sta bili imenu teh sort dodani besedi „blancs“ (beli) in „roses“ (rožnati) zaradi popravka izpusta v prejšnji različici specifikacije proizvoda.

Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

2. Vrste proizvodov

V oddelku III poglavja I specifikacije proizvoda je bilo spremenjeno besedilo zaradi navedbe, da kontrolirane označbe porekla iz veljavne specifikacije proizvoda niso več izključno označbe, namenjene za mirna bela vina.

Kontrolirani označbi porekla „Alsace grand cru“, namenjeni za mirna bela in rdeča vina, sta poimensko navedeni („Alsace grand cru Hengst“ in „Alsace grand cru Kirchberg de Barr“).

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

3. Geografsko območje

V točki 1 oddelka IV poglavja I specifikacije proizvoda je bil dodan odstavek zaradi navedbe datumov, ko je pristojni nacionalni odbor INAO potrdil geografsko območje, in navedbe vira, tj. uradnega geografskega kodeksa iz leta 2021, za opredelitev obsega območja, kot je vključeno v specifikacijo proizvoda. Ta navedba omogoča, da je razmejitev območja pravno varna.

Zaradi uvedbe sklica na uradni geografski kodeks iz leta 2021 je bil posodobljen seznam imen občin. Tako sta bili črtani občini Kientzheim in Sigolsheim, saj je njuno ozemlje odslej priključeno občini Kaysersberg Vignoble.

Te redakcijske spremembe ne spreminjajo obsega geografskega območja.

V točki 1 sta bila prav tako dodana naslednja stavka:

„Zemljevidi geografskega območja so na voljo na spletišču nacionalnega inštituta za poreklo in kakovost (INAO – Institut national de l‘origine et de la qualité).

Za delno vključeno občino se na občini hrani zemljevid, ki opredeljuje meje geografskega območja.“

Zaradi teh sprememb se je spremenila točka 6 enotnega dokumenta.

4. Razmejeno območje parcel

V točki 2 oddelka IV poglavja I specifikacije proizvoda:

—	je bila v prvem odstavku zaradi popravka izpusta dodana informacija „6. in 7. september 2006“, kar ustreza datumu, ko je pristojni nacionalni organ odobril razmejeno območje parcel,

—	je bilo v drugem odstavku spremenjeno besedilo, da bi se upoštevale spremembe imen občin, izvedene v točki 1 oddelka IV,

—	je bil posodobljen stolpec „občine“ preglednice, da ustreza imenom občin iz točke 1 oddelka IV.

Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

5. Območje v neposredni bližini

V točki 3 oddelka IV poglavja I specifikacije proizvoda je bil spremenjen odstavek zaradi navedbe vira, tj. uradnega geografskega kodeksa iz leta 2021, za opredelitev obsega območja, kot je vključeno v specifikacijo proizvoda. Ta navedba omogoča, da je razmejitev območja pravno varna.

Zaradi uvedbe sklica na uradni geografski kodeks iz leta 2021 je bil posodobljen seznam imen občin. Zato je črtano ime občine Kaysersberg in dodano ime občine Kaysersberg Vignoble ter pri tem navedeno, da je ta občina vključena delno, in sicer samo ozemlje pooblaščene občine Kaysersberg.

Te redakcijske spremembe ne spreminjajo obsega območja v neposredni bližini.

Zaradi teh sprememb je spremenjena točka 9 enotnega dokumenta.

6. Trsni izbor

V točki 1 oddelka V poglavja I specifikacije proizvoda sta bili dodani besedni zvezi „— za bela vina:“ in „— za rdeča vina: iz sorte pinot noir N“, saj se je na nacionalni ravni obravnavala vloga za priznanje mirnih rdečih vin za nekatere označbe porekla „Alsace grand cru“. Sorta pinot noir N je edina dovoljena sorta vinske trte za ta rdeča vina. To je tudi edina sorta vinske trte, iz katere je dovoljeno pridelati rdeča vina z označbo porekla „Alsace“.

V točki 1(a), (b) in (e) oddelka V in točki 2(b) oddelka V sta bili imenu sort vinske trte muscats à petits grains dodani besedi „blancs“ in „roses“, da se popravi izpust v prejšnji različici specifikacije proizvoda.

Te spremembe ne spreminjajo enotnega dokumenta.

7. Gostota zasaditve

V točki 1(a) oddelka VI poglavja I specifikacije proizvoda sta bili dodani besedni zvezi „Za pridelavo belega vina“ in „Za pridelavo rdečega vina“, da se najmanjša gostota zasaditve loči po barvi vina. Navedene so gostote za označbe, iz katerih se lahko proizvede rdeče vino.

Ta dodatek ne spreminja enotnega dokumenta.

V točki 1(a) oddelka VI poglavja I specifikacije proizvoda je bil določen datum začetka uporabe pravila o možnosti prilagoditve gostote z izkrčitvijo, tj. „25. oktober 2011“, s čimer se nadomešča besedilo „na datum potrditve veljavne specifikacije proizvoda“.

Zaradi te spremembe je spremenjena točka 5 enotnega dokumenta.

8. Pravila rezi

V točki 1(b) oddelka VI poglavja I specifikacije proizvoda je pri belih vinih črtano pravilo o številu očes na trs na kvadratni meter talne površine, ki se je razlikovalo glede na sorte vinske trte, namesto tega pa je navedeno enotno pravilo o 18 očesih na trs.

Zaradi te spremembe se lahko uskladi besedilo specifikacij proizvodov alzaških označb porekla in poenostavijo metode nadzora.

Enotni dokument je spremenjen v točki 5.

Na začetek stavka je bilo dodano „Za bela vina“, saj se je na nacionalni ravni obravnavala vloga za priznanje mirnih rdečih vin za nekatere označbe porekla „Alsace grand cru“.

Dodana so bila pravila rezi za rdeče vino, največje število očes na trs pa je 14. To je manjše od števila, dovoljenega za pridelavo belih vin. To pravilo omogoča skladnost z donosi in pridelavo kakovostnega grozdja.

Te zadnje spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

9. Pravila o oblikovanju v špalir in višini listja

V točki 1(c) oddelka VI poglavja I specifikacije proizvoda je bila črtana največja višina nosilne žice zavese in spremenjen način merjenja višine listja, privezanega na žice.

Te spremembe omogočajo, da se med rastjo upošteva višina listja, kar se je prej izvajalo le pri obveznosti glede uporabljenih sredstev.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

10. Največja povprečna obremenitev na parcelo

V točki 1(d) oddelka VI poglavja I specifikacije proizvoda je bila zmanjšana vrednost največje povprečne obremenitve na parcelo za bela vina, in sicer z 10 000 kilogramov na hektar na 8 500 kilogramov na hektar, kar je skladno z zmanjšanjem donosa za ta vina.

V skladu z donosi belih in rdečih vin je bila določena vrednost za rdeča vina, ki je manjša od vrednosti za bela vina.

Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

11. Zrelost grozdja in najmanjši volumenski delež naravnega alkohola

V točki 2(a) oddelka VII poglavja I specifikacije proizvoda je bila spremenjena preglednica zaradi upoštevanja vloge za priznanje mirnih rdečih vin, ki se na nacionalni ravni obravnava za nekatere označbe porekla „Alsace grand cru“.

Za te označbe „Alsace grand cru“ za rdeča vina so bile določene najnižje vsebnosti sladkorja v grozdju ob trgatvi in njihov najmanjši volumenski delež naravnega alkohola.

Ti navedbi ne vplivata na enotni dokument.

Za bela vina so bile najnižje vsebnosti sladkorja v grozdju povišane za 2 ali 3 grame na liter mošta zaradi ohranjanja enake razlike 1 vol. % od vsake vrednosti najmanjšega volumenskega deleža naravnega alkohola kot v prejšnji različici specifikacije proizvoda. Organ za zaščito in upravljanje, ki je izbral način izračuna za spremembo gramov sladkorja v alkohol, je za bela vina uporabil vrednost 17 gramov sladkorja za 1 vol. %, v prvotni različici specifikacije proizvoda pa vrednost 16,83. To vrednost 17 je med pripravo prve različice specifikacije proizvoda priporočil pristojni nacionalni odbor INAO.

Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

12. Donos

V točkah 1 in 2 oddelka VIII poglavja I specifikacije proizvoda so bili zmanjšani donosi in največji donosi, kar omogoča boljši nadzor nad kakovostjo pridelave za bela vina in bela vina z izrazom „vendanges tardives“ po hierarhični razvrstitvi označb alzaške regije.

Točka 5 enotnega dokumenta je spremenjena za največje donose.

Za vina brez izrazov je dodano „Bela vina“, saj se je na nacionalni ravni obravnavala vloga za priznanje mirnih rdečih vin za nekatere označbe porekla „Alsace grand cru“.

Donosi in največji donosi za rdeča vina so določeni v skladu s hierarhično razvrstitvijo označb alzaške regije, torej pri manjših vrednostih kot za označbe grand cru.

Te zadnje spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

13. Jabolčno-mlečnokislinsko vrenje, vsebnost fermentirnih sladkorjev za rdeča vina

V točki 1(c) oddelka IX poglavja I specifikacije proizvoda je bilo določeno, da se za rdeča vina dokonča jabolčno-mlečnokislinsko vrenje.

Za zagotovitev nadzora nad tem pravilom je bilo določeno, da ustekleničena vina vsebujejo največ 0,4 grama jabolčne kisline na liter.

V točki 1(d) oddelka IX specifikacije proizvoda je bilo za rdeča vina določeno, da po vrenju vsebujejo največ 2 grama fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze) na liter.

Enotni dokument ni spremenjen.

14. Prepoved povečanja najmanjšega volumenskega deleža naravnega alkohola za rdeča vina

V točki 1(e) oddelka IX poglavja I specifikacije proizvoda je bilo določeno, da se rdeča vina ne smejo obogatiti. Ta omejitev, ki se uporablja za obdelavo, je skladna z razmejitvijo parcel za pridelavo grozdja, najmanjšo gostoto zasaditve, pravili rezi in majhnimi vrednostmi donosov.

Enotni dokument ni spremenjen.

15. Vrelna zmogljivost za vinifikacijo

V točki 1(g) oddelka IX poglavja I specifikacije proizvoda je bil zmanjšan koeficient za izračun vrelne zmogljivosti za vinifikacijo.

Ni treba, da je razmerje med pridelkom v prejšnji trgatvi in vrelno zmogljivostjo tako veliko.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

16. Datum konca zorenja in dajanja na potrošniški trg za rdeča vina

V točki 2 oddelka IX poglavja I specifikacije proizvoda je bilo določeno, da rdeča vina zorijo najmanj do 1. oktobra leta, ki sledi letu trgatve. Za vina iz grozdja sorte pinot noir N s teh območij je potrebno najkrajše obdobje, da se dobro izrazijo njihove lastnosti.

V točki 5(a) oddelka IX poglavja I specifikacije proizvoda je bilo navedeno, da se lahko rdeča vina po obdobju zorenja dajo na potrošniške trge šele od 1. oktobra leta, ki sledi letu trgatve.

Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

17. Nadzor ustekleničenih serij

V točki 3(b) oddelka IX poglavja I specifikacije proizvoda je bilo črtano pravilo o shranjevanju steklenic z vinskimi vzorci za nadzor ustekleničenih serij.

To pravilo je nadzorni ukrep, katerega izvajanje se prenese v načrt nadzora označbe.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

18. Skladiščenje ustekleničenih vin

V točki 4 oddelka IX poglavja I specifikacije proizvoda so bile določene značilnosti kraja skladiščenja ustekleničenih vin.

To omogoča, da izvajalci dejavnosti bolje razumejo to pravilo, in olajšuje nadzor nad njim.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

19. Človeški dejavniki, ki prispevajo k povezavi z geografskim območjem

V točki 1(b) oddelka X poglavja I specifikacije proizvoda je bilo spremenjeno besedilo, da se upošteva vloga za priznanje mirnih rdečih vin za označbi porekla „Alsace grand cru Hengst“ in „Alsace grand cru Kirchberg de Barr“:

—

za kontrolirano označbo porekla „Alsace grand cru Hengst“ so bile dodane naslednje informacije: priznana je bila leta 2022 za rdeča vina in je dovoljena le sorta pinot noir N, najmanjša gostota zasaditve je 5 500 trsov na hektar za pridelavo rdečega vina, ki se ne sme obogatiti in zori najmanj 10 mesecev.

—

za kontrolirano označbo porekla „Alsace grand cru Kirchberg de Barr“ so dodane naslednje informacije: priznana je bila leta 2022 za rdeča vina in je dovoljena le sorta pinot noir N, najmanjša gostota zasaditve je 5 000 trsov na hektar za pridelavo rdečega vina, ki se ne sme obogatiti in zori najmanj 10 mesecev.

V točki 1(b) oddelka X specifikacije proizvoda so črtane informacije, da je bilo o priznanju obeh označb porekla odločeno za bele sorte vinske trte, in so dodane besede „za bela vina“, kadar je to potrebno za razumljivost besedila.

Te spremembe ne spreminjajo enotnega dokumenta.

Imenu sort vinske trte muscats à petits grains sta bili dodani besedi „blancs“ in „roses“, da se popravi izpust v prejšnji različici specifikacije proizvoda. Ta dodatek ne vpliva na enotni dokument.

20. Opis vina

V točki 2 oddelka X poglavja I specifikacije proizvoda je bil dodan opis videza belih vin za njihovo natančnejšo opredelitev.

Glede prvih dveh opisanih vrst vina je bilo dodano: „Obe vrsti vina sta zelo intenzivne barve, ki sega do zlato rumene.“

Glede drugih dveh opisanih vrst vina je bilo dodano: „Obe vrsti vina sta zelo intenzivne barve, ki sega do jantarno rumene.“

Spremenjena je točka 4 enotnega dokumenta.

Za označbi porekla „Alsace grand cru Hengst“ in „Alsace grand cru Kirchberg de Barr“ je dodan opis glavnih organoleptičnih lastnosti rdečih vin.

Ti opisi ne vplivajo na enotni dokument.

21. Povezava z geografskim območjem

V točki 3 oddelka X poglavja I specifikacije proizvoda so za označbo porekla „Alsace grand cru Hengst“ elementi o povezavi med geografskim poreklom in lastnostmi vina, ki se lahko uporabljajo tudi za rdeča vina s to označbo, dopolnjeni z informacijami, značilnimi za rdeča vina.

Enotni dokument ni spremenjen.

22. Prehodni ukrepi

V točki 2 oddelka XI poglavja I specifikacije proizvoda je bila v skladu s spremembami v oddelku VI poglavja I črtana največja višina nosilne žice zavese in zmanjšano največje število očes na trs.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

23. Obvezna navedba vsebnosti sladkorja na etiketi in drugih nosilcih podatkov za bela vina

V točki 2(d) oddelka XII poglavja I specifikacije proizvoda je bilo namesto prejšnjega besedila vstavljeno novo, da bi doslej neobvezna navedba vsebnosti sladkorja, kot je opredeljena v Uredbi (EU) 2019/33, postala obvezna.

Ta navedba potrošnikom omogoča boljšo razumljivost te vrste vina.

To novo pravilo pa ne velja za vina s tradicionalnima izrazoma „vendanges tardives“ in „sélection de grains nobles“.

Dopolnjena je bila točka 9 enotnega dokumenta.

Začetna podtočka (d) v točki 2 oddelka XII specifikacije proizvoda je bila spremenjena v (e).

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

24. Predhodna izjava o namembnosti parcele

V točki 1 oddelka I poglavja II specifikacije proizvoda je bilo dodano pojasnilo pravil za predhodno izjavo o namembnosti parcele, ki ga izvajalec dejavnosti predloži organu za zaščito in upravljanje označb porekla „Alsace grand cru“, če opusti svoj del pridelave s to označbo.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

ENOTNI DOKUMENT

1. Ime

Alsace grand cru Ollwiller

2. Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3. Kategorije proizvodov vinske trte

Vino

4. Opis vina

KRATEK OPIS

Vina so mirna bela vina.

Vina imajo najmanj 12,5-odstotni volumenski delež naravnega alkohola za sorti gewurztraminer Rs in pinot gris G ter 11-odstotni volumenski delež za druge sorte vinske trte. Volumenski delež skupnega alkohola vin iz sort gewurztraminer Rs in pinot gris G po obogatitvi ne sme presegati 15 %, vin iz drugih sort vinske trte pa ne 14 %.

Druge analitske lastnosti so določene z zakonodajo Unije.

Za odlična bela starana vina je značilna izrazita svežina, ki izhaja iz visoke vsebnosti vinske kisline v povezavi z dobro zrelim grozdjem. Ime označbe se lahko dopolni z imenom v rabi, če so vina pridobljena izključno iz sort vinske trte, za katera se lahko uporablja zadevno ime. Vsebujejo veliko barvil, so zelo kompleksna in bogata z ekstrakti različnih okusov. Imajo zelo dolg pookus, sčasoma pa postanejo še kompleksnejša.

Ločimo: — suha, mineralna vina, — aromatična, sadna, oljnata in bogata vina. Obe vrsti vina sta zelo intenzivne barve, ki sega do zlato rumene.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	v miliekvivalentih na liter
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

2. Označba, dopolnjena z izrazom „vendanges tardives“ (pozna trgatev)

KRATEK OPIS

Vina imajo najmanj 16-odstotni volumenski delež naravnega alkohola za sorti gewurztraminer Rs in pinot gris G ter 14,5-odstotni volumenski delež za druge sorte vinske trte.

Druge analitske lastnosti so določene z zakonodajo Unije.

Vina, označena z izrazom „vendanges tardives“ (pozna trgatev), imajo pogosto zelo eksotične arome po kandiranem sadju in svež zaton. So zelo koncentrirana in imajo zelo obstojen vonj. Ta vina so zelo intenzivne barve, ki sega do jantarno rumene.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	v miliekvivalentih na liter
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

3. Označba, dopolnjena z izrazom „sélection de grains nobles“ (plemeniti jagodni izbor)

KRATEK OPIS

Vina imajo najmanj 18,2-odstotni volumenski delež naravnega alkohola za sorti gewurztraminer Rs in pinot gris G ter 16,4-odstotni volumenski delež za druge sorte vinske trte.

Druge analitske lastnosti so določene z zakonodajo Unije.

Vina, označena z izrazom „sélection de grains nobles“ (plemeniti jagodni izbor), so bolj koncentrirana, močnejša in imajo neredko arome sadnih želejev. So zelo koncentrirana in imajo zelo obstojen vonj. Ta vina so zelo intenzivne barve, ki sega do jantarno rumene.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	v miliekvivalentih na liter
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5. Enološki postopki

5.1. Posebni enološki postopki

1. Način gojenja: gostota zasaditve

Pridelovalna praksa

Najmanjša gostota zasaditve vinske trte je 4 500 trsov na hektar.

Razdalja med vrstami ne sme biti večja od 2 metrov.

Razmik med trsi v isti vrsti je najmanj 0,75 metra in največ 1,50 metra.

Od 25. oktobra 2011 z izkrčitvijo vrst na parceli med največjimi vrstami ne sme nastati razmik, širši od 3 metrov.

2. Način gojenja: pravila rezi

Pridelovalna praksa

Vinska trta se obrezuje z rezjo na enojni ali dvojni guyot in z največ 18 očesi na trs.

3. Trgatev

Pridelovalna praksa

Vina so pridelana iz ročno trganega grozdja.

4. Povečanje najmanjšega volumenskega deleža naravnega alkohola

Posebni enološki postopek

Povečanje najmanjšega povprečnega volumenskega deleža naravnega alkohola ne sme preseči

0,5 vol. % za vina iz sort gewurztraminer B in pinot gris G ter

1,5 vol. % za vina iz drugih sort vinske trte.

Vina, za katera se lahko uporabi izraz „vendanges tardives“ (pozna trgatev) ali „sélection de grains nobles“ (plemeniti jagodni izbor), se ne smejo obogatiti.

5. Obdelava

Omejitve pri obdelavi

Uporaba lesenih trsk je prepovedana.

6. Zorenje vina

Posebni enološki postopek

Vina zorijo najmanj do 1. junija leta, ki sledi letu trgatve.

Vina, za katera se lahko uporabi izraz „vendanges tardives“ ali „sélection de grains nobles“, zorijo najmanj do 1. junija drugega leta po letu trgatve.

5.2. Največji donosi

1. Označba, ki je lahko dopolnjena z izrazom „vendanges tardives“ (pozna trgatev)

60 hektolitrov na hektar

2. Označba, dopolnjena z izrazom „sélection de grains nobles“ (plemeniti jagodni izbor)

48 hektolitrov na hektar

6. Razmejeno geografsko območje

Trgatev, vinifikacija, obdelava in zorenje vina potekajo na ozemlju naslednjih občin po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2021:

—

departma Haut-Rhin: celotne občine: Ammerschwihr, Beblenheim, Bennwihr, Bergheim, Bergholtz, Eguisheim, Gueberschwihr, Guebwiller, Hattstatt, Hunawihr, Ingersheim, Katzenthal, Mittelwihr, Niedermorschwihr, Orschwihr, Pfaffenheim, Ribeauvillé, Riquewihr, Rodern, Rouffach, Saint-Hippolyte, Soultzmatt, Thann, Turckheim, Vieux-Thann, Voegtlinshoffen, Westhalten, Wettolsheim, Wintzenheim, Wuenheim in Zellenberg,

del občine: Kaysersberg Vignoble (samo ozemlji pooblaščenih občin Kientzheim in Sigolsheim),

—	departma Bas-Rhin: Andlau, Barr, Bergbieten, Blienschwiller, Dahlenheim, Dambach-la-Ville, Eichhoffen, Kintzheim, Marlenheim, Mittelbergheim, Molsheim, Nothalten, Scharrachbergheim-Irmstett in Wolxheim.

Pri delno vključenih občinah se na zadevni občini hrani zemljevid, ki opredeljuje meje geografskega območja.

Zemljevidi geografskega območja so na voljo na spletišču nacionalnega inštituta za poreklo in kakovost (INAO – Institut national de l‘origine et de la qualité).

7. Sorte vinske trte

Gewurztraminer Rs

Muscat ottonel B – muscat, moscato

Muscat à petits grains blancs B – muscat, moscato

Muscat à petits grains roses Rs – muscat, moscato

Pinot gris G

Riesling B

8. Opis povezave

Kontrolirana označba porekla „Alsace grand cru Ollwiller“, ki uživa ugodne podnebne razmere, značilne za alzaško vinorodno območje, leži na eni najboljših leg tega območja. Na vinorodnem območju, umeščenem v slikovito alzaško pokrajino, se pridelajo zelo izrazna vina s tisočerimi aromatskimi odtenki, poudarjenim značajem in edinstveno osebnostjo.

Lastnosti gline v tleh in majhna količina padavin so ugodne za vina z mehko strukturo, kompleksnostjo in izrazitimi kislinami, ki pridejo do polnega izraza po nekaj letih ležanja.

Izvrstne podnebne razmere pozno jeseni, ugodne za zgoščevanje grozdnega soka na trti in razvoj plemenite plesni, omogočajo pridelavo vin iz prezrelega grozdja.

Zorenje, določeno v specifikaciji proizvoda, omogoča izboljšanje vina.

Alzaški vinogradniki s sprejetjem strogih pravil pridelave, kot sta dobra izpostavljenost površine listov in ročna trgatev, ohranjajo značilne lastnosti vin, priznanih zaradi svoje kompleksnosti in primernosti za dolgo shranjevanje.

Vina spadajo v vina najvišje kakovosti te regije. So bolj cenjena kot vina s kontrolirano označbo porekla „Alsace“.

9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Območje v neposredni bližini

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

izjema pri proizvodnji na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za vinifikacijo, obdelavo in zorenje vina, obsega ozemlje naslednjih občin po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2021:

—

departma Haut-Rhin: celotne občine: Bergholtz-Zell, Berrwiller, Buhl, Cernay, Colmar, Gundolsheim, Hartmanswiller, Herrlisheim, Houssen, Husseren-les-Châteaux, Jungholtz, Leimbach, Obermorschwihr, Osenbach, Ostheim, Rorschwihr, Soultz, Steinbach, Uffholtz, Walbach, Wattwiller, Wihr-au-Val in Zimmerbach,

del občine: Kaysersberg Vignoble (samo ozemlje pooblaščene občine Kaysersberg),

—

departma Bas-Rhin: Albé, Avolsheim, Balbronn, Bernardswiller, Bernardvillé, Bischoffsheim, Boersch, Bourgheim, Châtenois, Cleebourg, Dachstein, Dangolsheim, Dieffenthal, Dorlisheim, Epfig, Ergersheim, Ernolsheim-Bruche, Fessenheim-le-Bas, Flexbourg, Furdenheim, Gertwiller, Gimbrett-Berstett, Goxwiller, Heiligenstein, Itterswiller, Kienheim, Kirchheim, Kuttolsheim, Mittelhausen, Mutzig, Nordheim, Oberhoffen-les-Wissenbourg, Obernai, Odratzheim, Orschwiller, Osthoffen, Ottrott, Petersbach, Reichsfeld, Riedseltz, Rosenwiller, Rosheim, Rott, Saint-Nabor, Saint-Pierre, Scherwiller, Seebach, Soultz-les-Bains, Steinseltz, Stotzheim, Strasbourg, Traenheim, Villé, Wangen, Westhoffen, Wissembourg in Zellwiller.

Pakiranje na območju:

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

pakiranje na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Vina se stekleničijo v tako imenovano rensko ali alzaško steklenico (višja steklenica valjasto stožčaste oblike z dolgim vratom), ki ustreza določbam uredbe št. 55-673 z dne 20. maja 1955, odloka z dne 13. maja 1959 in uredbe z dne 19. marca 1963, druge vrste steklenic pa se ne smejo uporabljati.

Vina se od sprejetja zakona z dne 5. julija 1972 obvezno stekleničijo v departmajih Bas-Rhin in Haut-Rhin v rensko ali alzaško steklenico, opisano v uredbi iz leta 1955.

Navedba letnika

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Letnik je treba obvezno navesti skupaj z imenom označbe v prijavah pridelka grozdja in zalog, spremnih dokumentih, oglasih, prospektih, na etiketah, računih ali kakršni koli embalaži.

Ime v rabi

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Ime kontrolirane označbe porekla se lahko dopolni z enim od imen v rabi, če so vina pridobljena izključno iz sort vinske trte, za katera se lahko uporablja zadevno ime.

Na isti etiketi je prepovedano navesti dve ali več imen v rabi.

Ta imena v rabi so:

Gewurztraminer,

Muscat,

Muscat Ottonel,

Pinot gris in

Riesling.

Tradicionalna izraza „vendanges tardives“ (pozna trgatev) in „sélection de grains nobles“ (plemeniti jagodni izbor).

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Na vinih, na katerih se lahko uporabita izraza „vendanges tardives“ ali „sélection de grains nobles“, se obvezno navedeta:

—

letnik

—	in eno od imen v rabi.

Navedba vsebnosti sladkorja

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Bela vina, za katera se v skladu s to specifikacijo proizvoda uporablja ena od 51 kontroliranih označb porekla „Alsace Grand Cru – kraj“, razen izrazov „vendanges tardives“ (pozna trgatev) in „sélection de grains nobles“ (plemeniti jagodni izbor), in ki so predstavljena pod navedeno označbo, se ne smejo oglaševati, odposlati, dati v promet ali prodati, ne da bi bila v oglasih, prospektih, na etiketah, računih in kakršni koli embalaži z razločno pisavo navedena vsebnost sladkorja, kot je opredeljena v predpisih EU.

Povezava na specifikacijo proizvoda

http://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-4cec3ff9-abd4-4253-a1db-245ddd809faa

(1) UL L 9, 11.1.2019, str. 2.

10.10.2022

Uradni list Evropske unije

C 388/32

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2022/C 388/12)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„Alsace grand cru Frankstein“

PDO-FR-A0346-AM02

Datum obvestila: 22. julij 2022

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1. Dodatna navedba

Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

2. Vrste proizvodov

Kontrolirani označbi porekla „Alsace grand cru“, namenjeni za mirna bela in rdeča vina, sta poimensko navedeni („Alsace grand cru Hengst“ in „Alsace grand cru Kirchberg de Barr“).

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

3. Geografsko območje

Te redakcijske spremembe ne spreminjajo obsega geografskega območja.

V točki 1 sta bila prav tako dodana naslednja stavka:

„Zemljevidi geografskega območja so na voljo na spletišču nacionalnega inštituta za poreklo in kakovost (INAO – Institut national de l‘origine et de la qualité).

Za delno vključeno občino se na občini hrani zemljevid, ki opredeljuje meje geografskega območja.“

Zaradi teh sprememb se je spremenila točka 6 enotnega dokumenta.

4. Razmejeno območje parcel

V točki 2 oddelka IV poglavja I specifikacije proizvoda:

—	je bila v prvem odstavku zaradi popravka izpusta dodana informacija „6. in 7. september 2006“, kar ustreza datumu, ko je pristojni nacionalni organ odobril razmejeno območje parcel,

—	je bilo v drugem odstavku spremenjeno besedilo, da bi se upoštevale spremembe imen občin, izvedene v točki 1 oddelka IV,

—	je bil posodobljen stolpec „občine“ preglednice, da ustreza imenom občin iz točke 1 oddelka IV.

Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

5. Območje v neposredni bližini

Te redakcijske spremembe ne spreminjajo obsega območja v neposredni bližini.

Zaradi teh sprememb je spremenjena točka 9 enotnega dokumenta.

6. Trsni izbor

Te spremembe ne spreminjajo enotnega dokumenta.

7. Gostota zasaditve

Ta dodatek ne spreminja enotnega dokumenta.

Zaradi te spremembe je spremenjena točka 5 enotnega dokumenta.

8. Pravila rezi

Zaradi te spremembe se lahko uskladi besedilo specifikacij proizvodov alzaških označb porekla in poenostavijo metode nadzora.

Enotni dokument je spremenjen v točki 5.

Na začetek stavka je bilo dodano „Za bela vina“, saj se je na nacionalni ravni obravnavala vloga za priznanje mirnih rdečih vin za nekatere označbe porekla „Alsace grand cru“.

Te zadnje spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

9. Pravila o oblikovanju v špalir in višini listja

V točki 1(c) oddelka VI poglavja I specifikacije proizvoda je bila črtana največja višina nosilne žice zavese in spremenjen način merjenja višine listja, privezanega na žice.

Te spremembe omogočajo, da se med rastjo upošteva višina listja, kar se je prej izvajalo le pri obveznosti glede uporabljenih sredstev.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

10. Največja povprečna obremenitev na parcelo

V skladu z donosi belih in rdečih vin je bila določena vrednost za rdeča vina, ki je manjša od vrednosti za bela vina.

Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

11. Zrelost grozdja in najmanjši volumenski delež naravnega alkohola

Za te označbe „Alsace grand cru“ za rdeča vina so bile določene najnižje vsebnosti sladkorja v grozdju ob trgatvi in njihov najmanjši volumenski delež naravnega alkohola.

Ti navedbi ne vplivata na enotni dokument.

Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

12. Donos

Točka 5 enotnega dokumenta je spremenjena za največje donose.

Za vina brez izrazov je dodano „Bela vina“, saj se je na nacionalni ravni obravnavala vloga za priznanje mirnih rdečih vin za nekatere označbe porekla „Alsace grand cru“.

Donosi in največji donosi za rdeča vina so določeni v skladu s hierarhično razvrstitvijo označb alzaške regije, torej pri manjših vrednostih kot za označbe grand cru.

Te zadnje spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

13. Jabolčno-mlečnokislinsko vrenje, vsebnost fermentirnih sladkorjev za rdeča vina

V točki 1(c) oddelka IX poglavja I specifikacije proizvoda je bilo določeno, da se za rdeča vina dokonča jabolčno-mlečnokislinsko vrenje.

Za zagotovitev nadzora nad tem pravilom je bilo določeno, da ustekleničena vina vsebujejo največ 0,4 grama jabolčne kisline na liter.

V točki 1(d) oddelka IX specifikacije proizvoda je bilo za rdeča vina določeno, da po vrenju vsebujejo največ 2 grama fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze) na liter.

Enotni dokument ni spremenjen.

14. Prepoved povečanja najmanjšega volumenskega deleža naravnega alkohola za rdeča vina

Enotni dokument ni spremenjen.

15. Vrelna zmogljivost za vinifikacijo

V točki 1(g) oddelka IX poglavja I specifikacije proizvoda je bil zmanjšan koeficient za izračun vrelne zmogljivosti za vinifikacijo.

Ni treba, da je razmerje med pridelkom v prejšnji trgatvi in vrelno zmogljivostjo tako veliko.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

16. Datum konca zorenja in dajanja na potrošniški trg za rdeča vina

V točki 5(a) oddelka IX poglavja I specifikacije proizvoda je bilo navedeno, da se lahko rdeča vina po obdobju zorenja dajo na potrošniške trge šele od 1. oktobra leta, ki sledi letu trgatve.

Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

17. Nadzor ustekleničenih serij

V točki 3(b) oddelka IX poglavja I specifikacije proizvoda je bilo črtano pravilo o shranjevanju steklenic z vinskimi vzorci za nadzor ustekleničenih serij.

To pravilo je nadzorni ukrep, katerega izvajanje se prenese v načrt nadzora označbe.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

18. Skladiščenje ustekleničenih vin

V točki 4 oddelka IX poglavja I specifikacije proizvoda so bile določene značilnosti kraja skladiščenja ustekleničenih vin.

To omogoča, da izvajalci dejavnosti bolje razumejo to pravilo, in olajšuje nadzor nad njim.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

19. Človeški dejavniki, ki prispevajo k povezavi z geografskim območjem

—

Te spremembe ne spreminjajo enotnega dokumenta.

20. Opis vina

V točki 2 oddelka X poglavja I specifikacije proizvoda je bil dodan opis videza belih vin za njihovo natančnejšo opredelitev.

Glede prvih dveh opisanih vrst vina je bilo dodano: „Obe vrsti vina sta zelo intenzivne barve, ki sega do zlato rumene.“

Glede drugih dveh opisanih vrst vina je bilo dodano: „Obe vrsti vina sta zelo intenzivne barve, ki sega do jantarno rumene.“

Spremenjena je točka 4 enotnega dokumenta.

Za označbi porekla „Alsace grand cru Hengst“ in „Alsace grand cru Kirchberg de Barr“ je dodan opis glavnih organoleptičnih lastnosti rdečih vin.

Ti opisi ne vplivajo na enotni dokument.

21. Povezava z geografskim območjem

Enotni dokument ni spremenjen.

22. Prehodni ukrepi

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

23. Obvezna navedba vsebnosti sladkorja na etiketi in drugih nosilcih podatkov za bela vina

Ta navedba potrošnikom omogoča boljšo razumljivost te vrste vina.

To novo pravilo pa ne velja za vina s tradicionalnima izrazoma „vendanges tardives“ in „sélection de grains nobles“.

Dopolnjena je bila točka 9 enotnega dokumenta.

Začetna podtočka (d) v točki 2 oddelka XII specifikacije proizvoda je bila spremenjena v (e).

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

24. Predhodna izjava o namembnosti parcele

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

ENOTNI DOKUMENT

1. Ime

Alsace grand cru Frankstein

2. Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3. Kategorije proizvodov vinske trte

Vino

4. Opis vina

KRATEK OPIS

Vina so mirna bela vina.

Druge analitske lastnosti so določene z zakonodajo Unije.

Ločimo: — suha, mineralna vina, — aromatična, sadna, oljnata in bogata vina. Obe vrsti vina sta zelo intenzivne barve, ki sega do zlato rumene.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	v miliekvivalentih na liter
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

2. Označba, dopolnjena z izrazom „vendanges tardives“ (pozna trgatev)

KRATEK OPIS

Vina imajo najmanj 16-odstotni volumenski delež naravnega alkohola za sorti gewurztraminer Rs in pinot gris G ter 14,5-odstotni volumenski delež za druge sorte vinske trte.

Druge analitske lastnosti so določene z zakonodajo Unije.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	v miliekvivalentih na liter
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

3. Označba, dopolnjena z izrazom „sélection de grains nobles“ (plemeniti jagodni izbor)

KRATEK OPIS

Vina imajo najmanj 18,2-odstotni volumenski delež naravnega alkohola za sorti gewurztraminer Rs in pinot gris G ter 16,4-odstotni volumenski delež za druge sorte vinske trte.

Druge analitske lastnosti so določene z zakonodajo Unije.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	v miliekvivalentih na liter
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5. Enološki postopki

5.1. Posebni enološki postopki

1. Način gojenja: gostota zasaditve

Pridelovalna praksa

Najmanjša gostota zasaditve vinske trte je 4 500 trsov na hektar.

Razdalja med vrstami ne sme biti večja od 2 metrov.

Razmik med trsi v isti vrsti je najmanj 0,75 metra in največ 1,50 metra.

Od 25. oktobra 2011 z izkrčitvijo vrst na parceli med največjimi vrstami ne sme nastati razmik, širši od 3 metrov.

2. Način gojenja: pravila rezi

Pridelovalna praksa

Vinska trta se obrezuje z rezjo na enojni ali dvojni guyot in z največ 18 očesi na trs.

3. Trgatev

Pridelovalna praksa

Vina so pridelana iz ročno trganega grozdja.

4. Povečanje najmanjšega volumenskega deleža naravnega alkohola

Posebni enološki postopek

Povečanje najmanjšega povprečnega volumenskega deleža naravnega alkohola ne sme preseči

0,5 vol. % za vina iz sort gewurztraminer B in pinot gris G ter

1,5 vol. % za vina iz drugih sort vinske trte.

Vina, za katera se lahko uporabi izraz „vendanges tardives“ (pozna trgatev) ali „sélection de grains nobles“ (plemeniti jagodni izbor), se ne smejo obogatiti.

5. Obdelava

Omejitve pri obdelavi

Uporaba lesenih trsk je prepovedana.

6. Zorenje vina

Posebni enološki postopek

Vina zorijo najmanj do 1. junija leta, ki sledi letu trgatve.

Vina, za katera se lahko uporabi izraz „vendanges tardives“ ali „sélection de grains nobles“, zorijo najmanj do 1. junija drugega leta po letu trgatve.

5.2. Največji donosi

1. Označba, ki je lahko dopolnjena z izrazom „vendanges tardives“ (pozna trgatev)

60 hektolitrov na hektar

2. Označba, dopolnjena z izrazom „sélection de grains nobles“ (plemeniti jagodni izbor)

48 hektolitrov na hektar

6. Razmejeno geografsko območje

Trgatev, vinifikacija, obdelava in zorenje vina potekajo na ozemlju naslednjih občin po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2021:

—

del občine: Kaysersberg Vignoble (samo ozemlji pooblaščenih občin Kientzheim in Sigolsheim),

—	departma Bas-Rhin: Andlau, Barr, Bergbieten, Blienschwiller, Dahlenheim, Dambach-la-Ville, Eichhoffen, Kintzheim, Marlenheim, Mittelbergheim, Molsheim, Nothalten, Scharrachbergheim-Irmstett in Wolxheim.

Pri delno vključenih občinah se na zadevni občini hrani zemljevid, ki opredeljuje meje geografskega območja.

Zemljevidi geografskega območja so na voljo na spletišču nacionalnega inštituta za poreklo in kakovost (INAO – Institut national de l‘origine et de la qualité).

7. Sorte vinske trte

Gewurztraminer Rs

Muscat ottonel B – muscat, moscato

Muscat à petits grains blancs B – muscat, moscato

Muscat à petits grains roses Rs – muscat, moscato

Pinot gris G

Riesling B

8. Opis povezave

Kontrolirana označba porekla „Alsace grand cru Frankstein“, ki uživa ugodne podnebne razmere, značilne za alzaško vinorodno območje, leži na eni najboljših leg tega območja. Na vinorodnem območju, umeščenem v slikovito alzaško pokrajino, se pridelajo zelo izrazna vina s poudarjenim značajem in edinstveno osebnostjo.

Minerali, zajeti iz granitnih globin, dajejo vinom iz Frankensteina značilno prefinjeno mineralnost, ki spodbuja izločanje sline. Vina izražajo zelo premočrtne, pokončne kisline, ki povzdignejo zaton. Med temi kislinami v povezavi z mineralnostjo se čutijo mentolne arome. Ti elementi omogočajo vinom, da izrazijo posebno prefinjenost, kompleksnost in ravnotežje, ki jih delajo velika gastronomska vina. Vina iz Frankesteina dosegajo najvišji izraz po nekaj letih ležanja v steklenicah.

Izvrstne podnebne razmere pozno jeseni, ugodne za zgoščevanje grozdnega soka na trti in razvoj plemenite plesni, omogočajo pridelavo vin iz prezrelega grozdja.

Zorenje, določeno v specifikaciji proizvoda, omogoča izboljšanje vina.

Vina spadajo v vina najvišje kakovosti te regije. So bolj cenjena kot vina s kontrolirano označbo porekla „Alsace“.

Temu, danes priznanemu kraju, ki se omenja od leta 1291, je pel hvalo že Médard Barth v delu „Der Rebbau des Elsass und die Absatzgebieten seiner Weine“ (Alzaško vinogradništvo in prodajna območja njegovih vin) iz leta 1958.

9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Območje v neposredni bližini

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

izjema pri proizvodnji na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za vinifikacijo, obdelavo in zorenje vina, obsega ozemlje naslednjih občin po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2021:

—

del občine: Kaysersberg Vignoble (samo ozemlje pooblaščene občine Kaysersberg),

—

Pakiranje na območju:

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

pakiranje na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Vina se od sprejetja zakona z dne 5. julija 1972 obvezno stekleničijo v departmajih Bas-Rhin in Haut-Rhin v rensko ali alzaško steklenico, opisano v uredbi iz leta 1955.

Navedba letnika

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Letnik je treba obvezno navesti skupaj z imenom označbe v prijavah pridelka grozdja in zalog, spremnih dokumentih, oglasih, prospektih, na etiketah, računih ali kakršni koli embalaži.

Ime v rabi

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Ime kontrolirane označbe porekla se lahko dopolni z enim od imen v rabi, če so vina pridobljena izključno iz sort vinske trte, za katera se lahko uporablja zadevno ime.

Na isti etiketi je prepovedano navesti dve ali več imen v rabi.

Ta imena v rabi so:

Gewurztraminer,

Muscat,

Muscat Ottonel,

Pinot gris in

Riesling.

Tradicionalna izraza „vendanges tardives“ (pozna trgatev) in „sélection de grains nobles“ (plemeniti jagodni izbor).

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Na vinih, na katerih se lahko uporabita izraza „vendanges tardives“ ali „sélection de grains nobles“, se obvezno navedeta:

—

letnik

—	in eno od imen v rabi.

Navedba vsebnosti sladkorja

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-4cec3ff9-abd4-4253-a1db-245ddd809faa

(1) UL L 9, 11.1.2019, str. 2.

10.10.2022

Uradni list Evropske unije

C 388/44

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2022/C 388/13)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„Alsace grand cru Mambourg“

PDO-FR-A0411-AM02

Datum obvestila: 20. julij 2022

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1. Dodatna navedba

Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

2. Vrste proizvodov

Kontrolirani označbi porekla „Alsace grand cru“, namenjeni za mirna bela in rdeča vina, sta poimensko navedeni („Alsace grand cru Hengst“ in „Alsace grand cru Kirchberg de Barr“).

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

3. Geografsko območje

Te redakcijske spremembe ne spreminjajo obsega geografskega območja.

V točki 1 sta bila prav tako dodana naslednja stavka:

„Zemljevidi geografskega območja so na voljo na spletišču nacionalnega inštituta za poreklo in kakovost (INAO – Institut national de l‘origine et de la qualité).

Za delno vključeno občino se na občini hrani zemljevid, ki opredeljuje meje geografskega območja.“

Zaradi teh sprememb se je spremenila točka 6 enotnega dokumenta.

4. Razmejeno območje parcel

V točki 2 oddelka IV poglavja I specifikacije proizvoda:

—	je bila v prvem odstavku zaradi popravka izpusta dodana informacija „6. in 7. september 2006“, kar ustreza datumu, ko je pristojni nacionalni organ odobril razmejeno območje parcel,

—	je bilo v drugem odstavku spremenjeno besedilo, da bi se upoštevale spremembe imen občin, izvedene v točki 1 oddelka IV,

—	je bil posodobljen stolpec „občine“ preglednice, da ustreza imenom občin iz točke 1 oddelka IV.

Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

5. Območje v neposredni bližini

Te redakcijske spremembe ne spreminjajo obsega območja v neposredni bližini.

Zaradi teh sprememb je spremenjena točka 9 enotnega dokumenta.

6. Trsni izbor

Te spremembe ne spreminjajo enotnega dokumenta.

7. Gostota zasaditve

Ta dodatek ne spreminja enotnega dokumenta.

Zaradi te spremembe je spremenjena točka 5 enotnega dokumenta.

8. Pravila rezi

Zaradi te spremembe se lahko uskladi besedilo specifikacij proizvodov alzaških označb porekla in poenostavijo metode nadzora.

Enotni dokument je spremenjen v točki 5.

Na začetek stavka je bilo dodano „Za bela vina“, saj se je na nacionalni ravni obravnavala vloga za priznanje mirnih rdečih vin za nekatere označbe porekla „Alsace grand cru“.

Te zadnje spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

9. Pravila o oblikovanju v špalir in višini listja

V točki 1(c) oddelka VI poglavja I specifikacije proizvoda je bila črtana največja višina nosilne žice zavese in spremenjen način merjenja višine listja, privezanega na žice.

Te spremembe omogočajo, da se med rastjo upošteva višina listja, kar se je prej izvajalo le pri obveznosti glede uporabljenih sredstev.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

10. Največja povprečna obremenitev na parcelo

V skladu z donosi belih in rdečih vin je bila določena vrednost za rdeča vina, ki je manjša od vrednosti za bela vina.

Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

11. Zrelost grozdja in najmanjši volumenski delež naravnega alkohola

Za te označbe „Alsace grand cru“ za rdeča vina so bile določene najnižje vsebnosti sladkorja v grozdju ob trgatvi in njihov najmanjši volumenski delež naravnega alkohola.

Ti navedbi ne vplivata na enotni dokument.

Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

12. Donos

Točka 5 enotnega dokumenta je spremenjena za največje donose.

Za vina brez izrazov je dodano „Bela vina“, saj se je na nacionalni ravni obravnavala vloga za priznanje mirnih rdečih vin za nekatere označbe porekla „Alsace grand cru“.

Donosi in največji donosi za rdeča vina so določeni v skladu s hierarhično razvrstitvijo označb alzaške regije, torej pri manjših vrednostih kot za označbe grand cru.

Te zadnje spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

13. Jabolčno-mlečnokislinsko vrenje, vsebnost fermentirnih sladkorjev za rdeča vina

V točki 1(c) oddelka IX poglavja I specifikacije proizvoda je bilo določeno, da se za rdeča vina dokonča jabolčno-mlečnokislinsko vrenje.

Za zagotovitev nadzora nad tem pravilom je bilo določeno, da ustekleničena vina vsebujejo največ 0,4 grama jabolčne kisline na liter.

V točki 1(d) oddelka IX specifikacije proizvoda je bilo za rdeča vina določeno, da po vrenju vsebujejo največ 2 grama fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze) na liter.

Enotni dokument ni spremenjen.

14. Prepoved povečanja najmanjšega volumenskega deleža naravnega alkohola za rdeča vina

Enotni dokument ni spremenjen.

15. Vrelna zmogljivost za vinifikacijo

V točki 1(g) oddelka IX poglavja I specifikacije proizvoda je bil zmanjšan koeficient za izračun vrelne zmogljivosti za vinifikacijo.

Ni treba, da je razmerje med pridelkom v prejšnji trgatvi in vrelno zmogljivostjo tako veliko.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

16. Datum konca zorenja in dajanja na potrošniški trg za rdeča vina

V točki 5(a) oddelka IX poglavja I specifikacije proizvoda je bilo navedeno, da se lahko rdeča vina po obdobju zorenja dajo na potrošniške trge šele od 1. oktobra leta, ki sledi letu trgatve.

Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

17. Nadzor ustekleničenih serij

V točki 3(b) oddelka IX poglavja I specifikacije proizvoda je bilo črtano pravilo o shranjevanju steklenic z vinskimi vzorci za nadzor ustekleničenih serij.

To pravilo je nadzorni ukrep, katerega izvajanje se prenese v načrt nadzora označbe.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

18. Skladiščenje ustekleničenih vin

V točki 4 oddelka IX poglavja I specifikacije proizvoda so bile določene značilnosti kraja skladiščenja ustekleničenih vin.

To omogoča, da izvajalci dejavnosti bolje razumejo to pravilo, in olajšuje nadzor nad njim.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

19. Človeški dejavniki, ki prispevajo k povezavi z geografskim območjem

—

Te spremembe ne spreminjajo enotnega dokumenta.

20. Opis vina

V točki 2 oddelka X poglavja I specifikacije proizvoda je bil dodan opis videza belih vin za njihovo natančnejšo opredelitev.

Glede prvih dveh opisanih vrst vina je bilo dodano: „Obe vrsti vina sta zelo intenzivne barve, ki sega do zlato rumene.“

Glede drugih dveh opisanih vrst vina je bilo dodano: „Obe vrsti vina sta zelo intenzivne barve, ki sega do jantarno rumene.“

Spremenjena je točka 4 enotnega dokumenta.

Za označbi porekla „Alsace grand cru Hengst“ in „Alsace grand cru Kirchberg de Barr“ je dodan opis glavnih organoleptičnih lastnosti rdečih vin.

Ti opisi ne vplivajo na enotni dokument.

21. Povezava z geografskim območjem

Enotni dokument ni spremenjen.

22. Prehodni ukrepi

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

23. Obvezna navedba vsebnosti sladkorja na etiketi in drugih nosilcih podatkov za bela vina

Ta navedba potrošnikom omogoča boljšo razumljivost te vrste vina.

To novo pravilo pa ne velja za vina s tradicionalnima izrazoma „vendanges tardives“ in „sélection de grains nobles“.

Dopolnjena je bila točka 9 enotnega dokumenta.

Začetna podtočka (d) v točki 2 oddelka XII specifikacije proizvoda je bila spremenjena v (e).

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

24. Predhodna izjava o namembnosti parcele

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

ENOTNI DOKUMENT

1. Ime

Alsace grand cru Mambourg

2. Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3. Kategorije proizvodov vinske trte

Vino

4. Opis vina

KRATEK OPIS

Vina so mirna bela vina.

Druge analitske lastnosti so določene z zakonodajo Unije.

Ločimo: — suha, mineralna vina, — aromatična, sadna, oljnata, bogata vina, ki so včasih tanična. Obe vrsti vina sta zelo intenzivne barve, ki sega do zlato rumene.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	v miliekvivalentih na liter
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

2. Označba, dopolnjena z izrazom „vendanges tardives“ (pozna trgatev)

KRATEK OPIS

Vina imajo najmanj 16-odstotni volumenski delež naravnega alkohola za sorti gewurztraminer Rs in pinot gris G ter 14,5-odstotni volumenski delež za druge sorte vinske trte.

Druge analitske lastnosti so določene z zakonodajo Unije.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	v miliekvivalentih na liter
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

3. Označba, dopolnjena z izrazom „sélection de grains nobles“ (plemeniti jagodni izbor)

KRATEK OPIS

Vina imajo najmanj 18,2-odstotni volumenski delež naravnega alkohola za sorti gewurztraminer Rs in pinot gris G ter 16,4-odstotni volumenski delež za druge sorte vinske trte.

Druge analitske lastnosti so določene z zakonodajo Unije.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	v miliekvivalentih na liter
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5. Enološki postopki

5.1. Posebni enološki postopki

1. Način gojenja: gostota zasaditve

Pridelovalna praksa

Najmanjša gostota zasaditve vinske trte je 4 500 trsov na hektar.

Razdalja med vrstami ne sme biti večja od 2 metrov.

Razmik med trsi v isti vrsti je najmanj 0,75 metra in največ 1,50 metra.

Od 25. oktobra 2011 z izkrčitvijo vrst na parceli med največjimi vrstami ne sme nastati razmik, širši od 3 metrov.

2. Način gojenja: pravila rezi

Pridelovalna praksa

Vinska trta se obrezuje z rezjo na enojni ali dvojni guyot in z največ 18 očesi na trs.

3. Trgatev

Pridelovalna praksa

Vina so pridelana iz ročno trganega grozdja.

4. Povečanje najmanjšega volumenskega deleža naravnega alkohola

Posebni enološki postopek

Povečanje najmanjšega povprečnega volumenskega deleža naravnega alkohola ne sme preseči

0,5 vol. % za vina iz sort gewurztraminer B in pinot gris G ter

1,5 vol. % za vina iz drugih sort vinske trte.

Vina, za katera se lahko uporabi izraz „vendanges tardives“ (pozna trgatev) ali „sélection de grains nobles“ (plemeniti jagodni izbor), se ne smejo obogatiti.

5. Obdelava

Omejitve pri obdelavi

Uporaba lesenih trsk je prepovedana.

6. Zorenje vina

Posebni enološki postopek

Vina zorijo najmanj do 1. junija leta, ki sledi letu trgatve.

Vina, za katera se lahko uporabi izraz „vendanges tardives“ ali „sélection de grains nobles“, zorijo najmanj do 1. junija drugega leta po letu trgatve.

5.2. Največji donosi

1. Označba, ki je lahko dopolnjena z izrazom „vendanges tardives“ (pozna trgatev)

60 hektolitrov na hektar

2. Označba, dopolnjena z izrazom „sélection de grains nobles“ (plemeniti jagodni izbor)

48 hektolitrov na hektar

6. Razmejeno geografsko območje

Trgatev, vinifikacija, obdelava in zorenje vina potekajo na ozemlju naslednjih občin po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2021:

—

del občine: Kaysersberg Vignoble (samo ozemlji pooblaščenih občin Kientzheim in Sigolsheim),

—	departma Bas-Rhin: Andlau, Barr, Bergbieten, Blienschwiller, Dahlenheim, Dambach-la-Ville, Eichhoffen, Kintzheim, Marlenheim, Mittelbergheim, Molsheim, Nothalten, Scharrachbergheim-Irmstett in Wolxheim.

Pri delno vključenih občinah se na zadevni občini hrani zemljevid, ki opredeljuje meje geografskega območja.

Zemljevidi geografskega območja so na voljo na spletišču nacionalnega inštituta za poreklo in kakovost (INAO – Institut national de l‘origine et de la qualité).

7. Sorte vinske trte

Gewurztraminer Rs

Muscat ottonel B – muscat, moscato

Muscat à petits grains blancs B – muscat, moscato

Muscat à petits grains roses Rs – muscat, moscato

Pinot gris G

Riesling B

8. Opis povezave

Kontrolirana označba porekla „Alsace grand cru Mambourg“, ki uživa ugodne podnebne razmere, značilne za alzaško vinorodno območje, leži na eni najboljših leg tega območja. Na vinorodnem območju, umeščenem v slikovito alzaško pokrajino, se pridelajo zelo izrazna vina s poudarjenim značajem in edinstveno osebnostjo.

Topla in sončna narava tega območja grand cru, moč apnenca v tleh ter redna oskrba z vodo dajejo vinom moč, veliko izraznost in tanično razsežnost. Te značilnosti potrebujejo nekaj let ležanja, da dosežejo ravnotežje. Nato so vina intenzivno aromatična in izražajo bogate in razkošne note po zrelem sadju in cvetovih.

Izvrstne podnebne razmere pozno jeseni, ugodne za zgoščevanje grozdnega soka na trti in razvoj plemenite plesni, omogočajo pridelavo vin iz prezrelega grozdja.

Zorenje, določeno v specifikaciji proizvoda, omogoča izboljšanje vina.

Vina spadajo v vina najvišje kakovosti te regije. So bolj cenjena kot vina s kontrolirano označbo porekla „Alsace“.

9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Območje v neposredni bližini

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

izjema pri proizvodnji na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za vinifikacijo, obdelavo in zorenje vina, obsega ozemlje naslednjih občin po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2021:

—

del občine: Kaysersberg Vignoble (samo ozemlje pooblaščene občine Kaysersberg),

—

Pakiranje na območju:

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

pakiranje na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Vina se od sprejetja zakona z dne 5. julija 1972 obvezno stekleničijo v departmajih Bas-Rhin in Haut-Rhin v rensko ali alzaško steklenico, opisano v uredbi iz leta 1955.

Navedba letnika

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Letnik je treba obvezno navesti skupaj z imenom označbe v prijavah pridelka grozdja in zalog, spremnih dokumentih, oglasih, prospektih, na etiketah, računih ali kakršni koli embalaži.

Ime v rabi

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Ime kontrolirane označbe porekla se lahko dopolni z enim od imen v rabi, če so vina pridobljena izključno iz sort vinske trte, za katera se lahko uporablja zadevno ime.

Na isti etiketi je prepovedano navesti dve ali več imen v rabi.

Ta imena v rabi so:

Gewurztraminer,

Muscat,

Muscat Ottonel,

Pinot gris in

Riesling.

Tradicionalna izraza „vendanges tardives“ (pozna trgatev) in „sélection de grains nobles“ (plemeniti jagodni izbor).

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Na vinih, na katerih se lahko uporabita izraza „vendanges tardives“ ali „sélection de grains nobles“, se obvezno navedeta:

—

letnik

—	in eno od imen v rabi.

Navedba vsebnosti sladkorja

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-4cec3ff9-abd4-4253-a1db-245ddd809faa

(1) UL L 9, 11.1.2019, str. 2.

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 388

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Letnik 65 10. oktober 2022

Vsebina		Stran
	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2022/C 388/01	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.10594 – SECURITAS / STANLEY SECURITY) ( 1 )	1
2022/C 388/02	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.10869 – P2X EUROPE / NVG / P2X PORTUGAL JV) ( 1 )	2
2022/C 388/03	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.10889 – CNP / CVA) ( 1 )	3
	Evropska centralna banka
2022/C 388/04	OBVESTILO EVROPSKE CENTRALNE BANKE O UMIKU OBVESTILA O NALOŽITVI SANKCIJ ZARADI KRŠITEV ZAHTEV ZA STATISTIČNO POROČANJE V ZVEZI Z BILANCO STANJA	4

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2022/C 388/05	Menjalni tečaji eura — 7. oktober 2022	5
2022/C 388/06	Povzetek sklepov Evropske komisije o avtorizacijah za dajanje v promet in uporabo in/ali za uporabo snovi iz Priloge XIV k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) (Objavljeno v skladu s členom 64(9) Uredbe (ES) št. 1907/2006 ) ( 1 )	6

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	0,9797
JPY	japonski jen	141,92
DKK	danska krona	7,4381
GBP	funt šterling	0,87383
SEK	švedska krona	10,8555
CHF	švicarski frank	0,9700
ISK	islandska krona	140,70
NOK	norveška krona	10,4498
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	24,517
HUF	madžarski forint	423,85
PLN	poljski zlot	4,8595
RON	romunski leu	4,9415
TRY	turška lira	18,2090
AUD	avstralski dolar	1,5266
CAD	kanadski dolar	1,3437
HKD	hongkonški dolar	7,6906
NZD	novozelandski dolar	1,7328
SGD	singapurski dolar	1,3996
KRW	južnokorejski won	1 381,42
ZAR	južnoafriški rand	17,6222
CNY	kitajski juan	6,9715
HRK	hrvaška kuna	7,5270
IDR	indonezijska rupija	14 933,14
MYR	malezijski ringit	4,5556
PHP	filipinski peso	57,747
RUB	ruski rubelj
THB	tajski bat	36,602
BRL	brazilski real	5,1075
MXN	mehiški peso	19,6430
INR	indijska rupija	80,5460

	V Objave
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
	Evropska komisija
2022/C 388/07	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.10886 – INEOS / SINOPEC / SHANGHAI SECCO PETROCHEMICAL) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	7
2022/C 388/08	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.10893 – QUATTROR / IMTC / MTD) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	9
2022/C 388/09	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.10945 – GIP / MERIDIAM / SUEZ RECYCLING AND RECOVERY UK GROUP HOLDINGS LTD) ( 1 )	11
	DRUGI AKTI
	Evropska komisija
2022/C 388/10	Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33	13
2022/C 388/11	Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33	21
2022/C 388/12	Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33	32
2022/C 388/13	Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33	44


	(1) Besedilo velja za EGP.