6.10.2022

Uradni list Evropske unije

C 385/1

Obvestilo Komisije o razlagi nekaterih pravnih določb delegiranega akta o razkritjih v skladu s členom 8 uredbe o taksonomiji EU v zvezi s poročanjem o sprejemljivih gospodarskih dejavnostih in sredstvih

(2022/C 385/01)

Namen tega dokumenta s pogostimi vprašanji je pojasniti vsebino delegiranega akta o razkritjih v skladu s členom 8 uredbe o taksonomiji EU (v nadaljnjem besedilu: delegirani akt o razkritjih) (1) za pomoč pri njegovem izvajanju.

V odgovorih na pogosta vprašanja v tem dokumentu so pojasnjene določbe, ki jih že vsebuje zakonodaja, ki se uporablja. Z njimi se nikakor ne povečujejo pravice in obveznosti, ki izhajajo iz te zakonodaje, ali uvajajo dodatne zahteve za zadevne subjekte in pristojne organe. Odgovori na pogosta vprašanja so namenjeni zgolj pomoči finančnim in nefinančnim podjetjem pri izvajanju ustreznih pravnih določb. Sodišče Evropske unije je edino pristojno za uradno razlago prava Unije. Stališča, izražena v tem obvestilu, ne morejo prejudicirati stališč, ki bi jih Evropska komisija lahko izrazila pred sodišči Unije in nacionalnimi sodišči.

Komisija je 20. decembra 2021 objavila odgovore na 22 pogostih vprašanj o tem, kako bi morala finančna in nefinančna podjetja poročati o gospodarskih dejavnostih in sredstvih, sprejemljivih za taksonomijo, v skladu z delegiranim aktom o razkritjih. Ta dokument dopolnjuje navedene odgovore na pogosta vprašanja.

VSEBINA

SPLOŠNA POGOSTA VPRAŠANJA

Za katera podjetja se uporablja obveznost poročanja iz delegiranega akta na podlagi člena 8 uredbe o taksonomiji?

Kako je v delegiranem aktu o razkritjih opredeljena „gospodarska dejavnost“?

Kaj je gospodarska dejavnost, sprejemljiva za taksonomijo?

Kaj so „omogočitvene“ in „prehodne“ gospodarske dejavnosti v okviru poročanja o sprejemljivosti za taksonomijo?

Kako opredeliti sprejemljivost gospodarskih dejavnosti, povezanih s prilagajanjem, in poročati o njej?

Kako bi bilo treba uporabiti oznake NACE za opredelitev dejavnosti, sprejemljivih za taksonomijo, v okviru poročanja o sprejemljivosti?

Ali lahko podjetja sporočajo prostovoljne informacije v okviru poročanja o sprejemljivosti za taksonomijo?

NEFINANČNA PODJETJA

Kako daleč naj podjetja ocenijo dejavnosti, sprejemljive za taksonomijo, v svoji vrednostni verigi, in sicer tako višje kot nižje v verigi, in o njih poročajo?

Kako opredeliti dejavnosti, sprejemljive za taksonomijo, katerih opisi dejavnosti vsebujejo kvalifikatorje, kot so „nizkoogljični“ in „nevarnosti, povezane s podnebjem“?

10.

Ali bi morala podjetja poročati o razčlenitvi sprejemljivosti za taksonomijo po okoljskih ciljih?

11.

Kako so prihodki, naložbe v osnovna sredstva in naložbe v obratna sredstva opredeljeni v okviru poročanja o sprejemljivosti za taksonomijo?

12.

Kakšen je obseg „drugih neposrednih odhodkov“ iz Priloge I k delegiranemu aktu o razkritjih?

13.

Kako naj podjetja obračunavajo negativne prihodke v okviru poročanja o sprejemljivosti za taksonomijo?

14.

Ali bi se morala podjetja izogibati dvojnemu poročanju o dejavnostih, sprejemljivih za taksonomijo?

15.

Ali bi moral subjekt poročati o prihodkih, sprejemljivih za taksonomijo, če gospodarske dejavnosti ni opravljal sam, temveč podizvajalec?

16.

Kako naj nefinančno podjetje poroča o izdelkih in storitvah, ki se porabljajo znotraj podjetja in prodajajo zunanjim strankam?

17.

Kako naj nefinančna podjetja obravnavajo neopredmetena sredstva v okviru poročanja o sprejemljivosti za taksonomijo?

18.

Ali bi morala nefinančna podjetja poročati o sprejemljivosti za taksonomijo za svoje dejavnosti zunaj EU?

19.

Kako naj nefinančna podjetja obravnavajo prihodke iz sprejemljivih dejavnosti, ki so med poslovnim letom dekonsolidirane?

FINANČNA PODJETJA

20.

O čem bi morala finančna podjetja poročati, če informacije o osnovnih subjektih niso javno dostopne?

21.

Kakšna je razlika med zajetimi sredstvi in skupnimi sredstvi v okviru poročanja o sprejemljivosti za taksonomijo?

22.

Ali bi bilo treba denarna sredstva in njihove ustreznike upoštevati v okviru poročanja o sprejemljivosti za taksonomijo?

UPRAVITELJI PREMOŽENJA

23.

Kako lahko upravitelji premoženja ponderirajo svoje deleže v portfelju, da bi poročali o sredstvih, sprejemljivih za taksonomijo?

24.

Ali so hipoteke primerne za upravljavca premoženja (kot naložbo) ali samo za banko, ki je prvotno zagotovila posojilo?

ZAVAROVATELJI

25.

Katere dejavnosti bi morala zavarovatelj in pozavarovatelj upoštevati pri poročanju o svojih dejavnostih sklepanja zavarovanj v okviru poročanja o sprejemljivosti za taksonomijo?

KREDITNE INSTITUCIJE

26.

Ali se obveznosti poročanja iz delegiranega akta o razkritjih uporabljajo za velik subjekt, ki ni kreditna institucija v skladu s členom 4 uredbe o kapitalskih zahtevah, vendar se obravnava kot finančno podjetje v skladu s členoma 19a in 29a direktive o nefinančnem poročanju?

27.

Kako se lahko naložbe v osnovna sredstva povežejo s posojili za splošne namene v okviru poročanja o sprejemljivosti za taksonomijo?

28.

Kako naj kreditna institucija z dovoljenjem za investicijsko podjetje iz direktive o trgih finančnih instrumentov poroča o svojih gospodarskih dejavnostih, sprejemljivih za taksonomijo?

DOLŽNIŠKI TRG

29.

Kako oceniti in poročati o sprejemljivosti za taksonomijo dolžniškega sredstva, kot je obveznica ali posojilo?

30.

Ali je treba uporabo vseh prihodkov iz dolžniških produktov neodvisno preveriti, če je sporočena kot sprejemljiva za taksonomijo?

31.

Ali se lahko zeleni dolžniški instrumenti subjektov tretjih držav sporočijo kot sprejemljivi za taksonomijo?

32.

Ali se lahko zeleni državni dolg sporoči kot sprejemljiv za taksonomijo?

POVEZAVA Z DRUGIMI PREDPISI

33.

Kako se delegirani akt o razkritjih povezuje s predlaganimi zahtevami glede poročanja podjetij o trajnostnosti?

SPLOŠNA POGOSTA VPRAŠANJA

1. Za katera podjetja se uporablja obveznost poročanja iz delegiranega akta na podlagi člena 8 uredbe o taksonomiji?

Delegirani akt za dopolnitev člena 8 uredbe o taksonomiji (Uredba (EU) 2021/2178) (v nadaljnjem besedilu: delegirani akt o razkritjih) določa posebne zahteve za poročanje v zvezi s taksonomijo, ki ga izvajajo podjetja, zajeta v Direktivi 2014/95/EU (direktiva o nefinančnem poročanju) (2).

Natančneje, člen 8(1) Uredbe (EU) 2020/852 (3) (uredba o taksonomiji) vsebuje navzkrižno sklicevanje na člena 19a in 29a Direktive 2013/34/EU (4) (računovodska direktiva), ki sta bila uvedena z Direktivo 2014/95/EU (direktiva o nefinančnem poročanju). Uredba o taksonomiji konkretno določa, da „[v]sako podjetje, za katero velja obveznost objave nefinančnih informacij na podlagi člena 19a ali člena 29a Direktive 2013/34/EU, v svojo izjavo o nefinančnem poslovanju ali konsolidirano izjavo o nefinančnem poslovanju vključi informacije o tem, kako in v kolikšni meri so dejavnosti podjetja povezane z gospodarskimi dejavnostmi, ki se štejejo kot okoljsko trajnostne v skladu s členoma 3 in 9 te uredbe“. Povedano drugače, podjetja, za katera veljajo obveznosti obveznega poročanja v skladu z računovodsko direktivo, imajo tudi obveznosti poročanja v skladu z uredbo o taksonomiji.

V skladu s členoma 19a in 29a računovodske direktive velja obveznost objave nefinančnih informacij za naslednja podjetja: veliko podjetje, kot je opredeljeno v členu 3(4) navedene direktive, ki je subjekt javnega interesa, opredeljen v členu 2, točka (1), navedene direktive s povprečno več kot 500 zaposlenimi v poslovnem letu, in subjekt javnega interesa, ki je obvladujoče podjetje velike skupine, kot je opredeljena v členu 3(7) navedene direktive s povprečno več kot 500 zaposlenimi na konsolidirani podlagi v poslovnem letu. Za taka podjetja na podlagi člena 8(1) uredbe o taksonomiji veljajo tudi obveznosti razkritij, povezane z uredbo o taksonomiji.

V členu 8(1) uredbe o taksonomiji ni posebnega sklicevanja na nacionalne ukrepe za prenos direktive o nefinančnem poročanju, ki potencialno razširjajo področje uporabe direktive na druge kategorije manjših podjetij. Zato se zahteve glede poročanja iz člena 8(1) uredbe o taksonomiji uporabljajo za podjetja, ki neposredno spadajo na področje uporabe direktive o nefinančnem poročanju. Ne uporabljajo se za podjetja, za katera velja samo nacionalno pravo, s katerim je bila prenesena direktiva o nefinančnem poročanju. Vendar lahko v skladu z delegiranim aktom o razkritjih podjetja, za katera velja samo nacionalno pravo, s katerim je bila prenesena direktiva o nefinančnem poročanju, prostovoljno poročajo o usklajenosti s taksonomijo.

2. Kako je v delegiranem aktu o razkritjih opredeljena „gospodarska dejavnost“?

Uredba o taksonomiji določa klasifikacijo okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnosti. Ta klasifikacija v veliki meri temelji na nomenklaturi gospodarskih dejavnosti (NACE), statistični klasifikaciji gospodarskih dejavnosti v EU.

Gospodarska dejavnost se izvaja, kadar se viri, kot so kapital, blago, delo, proizvodne tehnike ali vmesni izdelki, kombinirajo, da se proizvede določeno blago ali storitve. Zanjo so značilni vložek virov, proizvodni proces in proizvodnja izdelkov (blaga ali storitev).

Uredba (EU) 2021/2139 (delegirani akt o podnebju) (5) opisuje in določa merila na visoki ravni. Ne nanaša se le na eno specifično gospodarsko dejavnost, temveč na kategorije gospodarskih dejavnosti. Določa na primer merila za splošno kategorijo „proizvodnja cementa“ in ne za proizvodnjo cementa v določenem obratu s strani posameznega subjekta.

Sklicevanje na sektorje NACE v delegiranem aktu o podnebju je zgolj okvirno in ni nujno izčrpno. Zato bi lahko gospodarska dejavnost ustrezala opisu dejavnosti in tehničnim merilom za pregled iz delegiranega akta o podnebju (prilogi I in II k navedenemu delegiranemu aktu), tudi če sektor NACE podjetja ni naveden v ustreznem oddelku delegiranega akta o podnebju.

3. Kaj je gospodarska dejavnost, sprejemljiva za taksonomijo?

V členu 1(5) delegiranega akta o razkritjih je sprejemljiva gospodarska dejavnost opredeljena kot dejavnost, ki je opisana v delegiranih aktih, sprejetih v skladu s členom 10(3), členom 11(3), členom 12(2), členom 13(2), členom 14(2) in členom 15(2) uredbe o taksonomiji. Za poročevalsko obdobje, ki se konča leta 2022 (in za dejavnosti, izvedene v letu 2021), ta opredelitev ustreza gospodarskim dejavnostim, opisanim v delegiranem aktu o podnebju, kot je bil sprejet 4. junija 2021.

Natančneje, v skladu s členom 1(5) delegiranega akta o razkritjih je gospodarska dejavnost sprejemljiva ne glede na to, ali izpolnjuje eno ali vsa tehnična merila za pregled, določena v delegiranem aktu o podnebju (in prihodnjih delegiranih aktih). Zato dejstvo, da je gospodarska dejavnost sprejemljiva za taksonomijo, nikakor ne kaže na njeno okoljsko uspešnost in trajnostnost.

Če podjetje ustvari prihodke ali vlaga v osnovna sredstva ali operativne odhodke, ki ustrezajo gospodarski dejavnosti, opisani v delegiranem aktu o podnebju, bi se načeloma štelo za primerno za razkritje v zvezi s sprejemljivostjo za taksonomijo. Nasprotno, če dejavnost še ni vključena v delegirani akt, se ne bi smela šteti za sprejemljivo. Poleg tega je taksonomija dinamičen okvir, ki bi moral sčasoma razširiti svoj obseg dejavnosti, zlasti z vključitvijo drugih okoljskih ciljev, s katerimi bi bilo treba ustrezno razširiti obseg sprejemljivih dejavnosti.

V praksi je opredelitev gospodarskih dejavnosti, sprejemljivih za taksonomijo, prvi korak k ocenjevanju usklajenosti gospodarskih dejavnosti s tehničnimi merili za pregled taksonomije. Sprejemljive dejavnosti predstavljajo osnovni nabor dejavnosti, ki se lahko uskladijo s tehničnimi merili za pregled, tudi kot prehodne ali omogočitvene dejavnosti.

Na splošno bi moralo poročanje o sprejemljivosti v skladu s členom 10 delegiranega akta o razkritjih služiti kot pomoč podjetjem pri pripravi na prihodnja razkritja o usklajenosti (6).

Nazadnje, uredba o taksonomiji, delegirani akt o podnebju in delegirani akt o razkritjih ne razlikujejo med osrednjimi in stranskimi gospodarskimi ali poslovnimi dejavnostmi. Zato bi morala podjetja poročati o vseh svojih gospodarskih dejavnostih v skladu z opredelitvijo sprejemljivosti iz člena 1(5) delegiranega akta o razkritjih, kot je pojasnjeno zgoraj.

Časovnica za razkritja o sprejemljivosti in usklajenosti je podrobneje opisana v odgovoru 2 odgovorov pogosta vprašanja, objavljenih 20. decembra 2021.

4. Kaj so „omogočitvene“ in „prehodne“ gospodarske dejavnosti v okviru poročanja o sprejemljivosti za taksonomijo?

V členih 16 in 10(2) uredbe o taksonomiji so opredeljene omogočitvene in prehodne gospodarske dejavnosti (7). Prehodne dejavnosti so tiste, za katere nizkoogljične alternative še niso na voljo in katerih ravni emisij toplogrednih plinov ustrezajo najboljšim rezultatom v sektorju ali industriji ter izpolnjujejo naslednja pogoja: (i) ne ovirajo razvoja in uporabe alternativ z nizkimi emisijami ogljika in (ii) ne povzročajo odvisnosti od sredstev z visokimi emisijami ogljika ob upoštevanju ekonomske življenjske dobe teh sredstev. Omogočitvene dejavnosti pa po drugi strani neposredno omogočajo drugim dejavnostim, da znatno prispevajo k okoljskemu cilju.

Za poročanje o sprejemljivosti v skladu s členom 10 delegiranega akta o razkritjih se gospodarske dejavnosti, opredeljene kot omogočitvene ali prehodne dejavnosti, ne bi smele obravnavati drugače kot druge dejavnosti. Če spadajo na področje uporabe zadevnega opisa, bi jih bilo treba opredeliti kot sprejemljive.

Vendar je treba opozoriti, da je gospodarska dejavnost v skladu s taksonomijo EU prehodna ali omogočitvena le, če izpolnjuje tehnična merila za pregled iz ustreznih oddelkov prilog I in II k delegiranemu aktu o podnebju. Zato in zlasti za prva leta poročanja o sprejemljivosti v skladu s členom 10 delegiranega akta o razkritjih se lahko navedene dejavnosti samo prostovoljno štejejo za dejavnosti, sprejemljive za prehodne ali omogočitvene dejavnosti, in se o njih poroča kot o takih, tj. se označijo kot take. To se ne razlikuje od poročanja o sprejemljivosti za druge dejavnosti, pri katerih sprejemljivost ni znak za okoljsko uspešnost dejavnosti.

5. Kako opredeliti sprejemljivost gospodarskih dejavnosti, povezanih s prilagajanjem, in poročati o njej?

V Prilogo II k delegiranemu aktu o podnebju sta vključeni dve različni vrsti dejavnosti, ki lahko bistveno prispevata k prilagajanju podnebnim spremembam:

—	dejavnosti prilagajanja, tj. dejavnosti, ki vključujejo prilagoditvene rešitve v skladu s členom 11(1), točka (a), uredbe o taksonomiji (8);

—	omogočitvene gospodarske dejavnosti, tj. dejavnosti, ki zagotavljajo prilagoditvene rešitve v skladu s členom 11(1), točka (b), uredbe o taksonomiji (9).

Zahteve glede poročanja o sprejemljivosti se razlikujejo glede na to, ali je gospodarska dejavnost v Prilogi II k delegiranemu aktu o podnebju označena kot omogočitvena ali prilagoditvena dejavnost Za prvo kategorijo (omogočitvene dejavnosti) se lahko prihodki ter ustrezne naložbe v osnovna sredstva in naložbe v obratna sredstva štejejo za sprejemljive dejavnosti (10).

Za slednjo kategorijo (prilagoditvene dejavnosti) mora subjekt, ki poroča, dokazati, da je bila izvedena ocena podnebnega tveganja in ranljivosti ter da je bil pripravljen načrt odhodkov za izvajanje prilagoditvenih rešitev, ki zmanjšujejo najpomembnejša fizična podnebna tveganja dejavnosti, kot je določeno v Dodatku A k Prilogi II. Samo če so te zahteve izpolnjene, lahko subjekt, ki poroča, naložbe v osnovna sredstva in naložbe v obratna sredstva dejavnosti prilagajanja šteje za sprejemljive za taksonomijo.

V zvezi s tem je treba opozoriti, da prihodka iz izdelkov in storitev, povezanih s prilagojeno dejavnostjo, ni mogoče priznati za sprejemljivega za taksonomijo. To pa zato, ker se prihodek, ki ustreza tej dejavnosti, ne bi smel šteti za sprejemljivega, če je dejavnost znatno prispevala k prilagajanju podnebnim spremembam (tj. če je dejavnost postala odporna na podnebne spremembe). Upoštevati je treba, da prilagojena dejavnost lahko prinese okoljske koristi ali ne.

6. Kako bi bilo treba uporabiti oznake NACE za opredelitev dejavnosti, sprejemljivih za taksonomijo, v okviru poročanja o sprejemljivosti?

NACE je klasifikacijski sistem za izdelke in gospodarske dejavnosti. Oznake NACE zagotavljajo okvir za zbiranje in predstavitev najrazličnejših statističnih podatkov na gospodarskih področjih, ki temeljijo na gospodarski dejavnosti.

Klasifikacijski sistem NACE ima štiri ravni. Nacionalni prenosi oznak NACE včasih vključujejo več kot štiri ravni, vendar so prve štiri ravni enake za vse države članice.

V vseh opisih gospodarskih dejavnosti iz prilog I in II k delegiranemu aktu o podnebju je navedeno, da lahko gospodarske dejavnosti v zadevni kategoriji ustrezajo eni ali več specifičnim oznakam NACE.

Poleg tega je v uvodni izjavi (6) delegiranega akta o podnebju pojasnjeno, da bi se sklici na oznake NACE morali šteti za okvirne. Sprejemljivost za taksonomijo bi bilo treba oceniti ob upoštevanju posebnega opisa dejavnosti iz prilog k delegiranemu aktu o podnebju.

Natančneje, oznake NACE bi morale uporabnikom pomagati pri krmarjenju skozi taksonomijo, zlasti tistim uporabnikom, ki že delajo z oznakami NACE. Oznake NACE lahko pomagajo opredeliti dejavnosti, sprejemljive za taksonomijo (neusklajene). Vendar je točen obseg dejavnosti, vključenih v akt, določen samo v opisu specifičnih dejavnosti v delegiranem aktu o podnebju.

V praksi to pomeni, da:

—	če je oznaka NACE širša od opisa dejavnosti, opis prevlada nad obsegom oznake NACE;

—	če gospodarska dejavnost nima oznake NACE, vendar ustreza opisu dejavnosti, se lahko šteje za sprejemljivo za taksonomijo;

—	če opis dejavnosti ne ustreza v celoti dejavnosti podjetja, bo morda treba razdeliti dejavnosti podjetja, da bodo zadevni deli lahko spadali v opis dejavnosti ali v več dejavnosti, ki so opisane ločeno;

—	če oznaka NACE gospodarske dejavnosti v delegiranem aktu o podnebju ni navedena, vendar gospodarska dejavnost ustreza opisu dejavnosti, se lahko šteje za sprejemljivo za taksonomijo.

7. Ali lahko podjetja sporočajo prostovoljne informacije v okviru poročanja o sprejemljivosti za taksonomijo?

Delegirani akt o razkritjih praviloma ne izključuje prostovoljnih razkritij dejavnosti podjetij. Nasprotno, vsa podjetja, za katera velja obveznost poročanja, se spodbujajo, da prostovoljno sporočijo vse ustrezne dodatne informacije, če menijo, da je to pomembno za vlagatelje, da bi bolje razumeli sprejemljivost podjetja za taksonomijo.

Kljub temu in kot splošno načelo za vsa podjetja prostovoljna razkritja niso del obveznih razkritij v skladu s členom 8 uredbe o taksonomiji, subjekti pa bi morali vedno pojasniti razloge za taka razkritja.

Poleg tega prostovoljna razkritja ne bi smela biti v nasprotju z obveznimi informacijami v skladu z delegiranim aktom o razkritjih ali jih napačno prikazovati. Prostovoljna razkritja prav tako ne bi smela biti vidnejša od obveznih razkritij. Če podjetje vključi prostovoljno razkritje, mora dodati podporne podrobnosti, ki vključujejo (11):

—	podlago za to razkritje;

—	metode, uporabljene za njegovo pripravo, in

—	jasno razlago, kako se razlikuje od obveznega poročanja.

Informativno poročilo (12) platforme za trajnostno financiranje vsebuje dodatne nasvete o najboljših praksah za prostovoljno poročanje in prostovoljno uporabo predlog za poročanje o sprejemljivosti v prvih letih poročanja.

NEFINANČNA PODJETJA

8. Kako daleč naj podjetja ocenijo dejavnosti, sprejemljive za taksonomijo, v svoji vrednostni verigi, in sicer tako višje kot nižje v verigi, in o njih poročajo?

Na splošno poročanje o dejavnostih, sprejemljivih za taksonomijo, ne vključuje ocene vrednostne verige podjetja, saj v večini primerov opisi dejavnosti v delegiranem aktu o podnebju ne vsebujejo sklicev na vrednostno verigo. Prav tako se od podjetij ne pričakuje, da bodo ocenila trajnostnost svojih dobaviteljev, zlasti v fazi poročanja o sprejemljivosti.

Taksonomija določa merila glede na sektor in dejavnost, ne na družino izdelkov ali podjetje. Podjetja, ki ustvarjajo prihodek v več sektorjih v vrednostni verigi enega izdelka, morajo razkriti različne procese in dele vrednostne verige v teh sektorjih in dejavnostih. To velja za dejavnosti, ki jih izvaja subjekt, ki poroča, in ne njegovi dobavitelji. Subjekti, ki delujejo v več sektorjih v vrednostni verigi enega izdelka ali tehnologije, vendar ustvarjajo prihodek od tega izdelka samo v okviru ene dejavnosti, morajo podatke razkriti samo v okviru te specifične dejavnosti, ki ustvarja prihodek.

Za poročanje o prihodku so sredstva in procesi v vrednostni verigi dejavnosti sprejemljivi le, če so izrecno vključeni v opis dejavnosti. Če se na primer opis nanaša samo na proizvodnjo končnih izdelkov, posredniške dejavnosti v vrednostni verigi niso samodejno sprejemljive. V skladu s tem proizvodnja določenih sestavnih delov avtomobilov in vozil ni samodejno sprejemljiva v skladu z oddelkom „Proizvodnja nizkoogljičnih tehnologij za promet“. Z vidika dobavitelja to pomeni, da dejavnost podjetja, ki je dobavitelj dejavnosti, sprejemljive za taksonomijo, po definiciji ni sprejemljiva za taksonomijo, proizvodnja določenih sestavnih delov za avtomobile pa ni privzeto sprejemljiva v okviru dejavnosti „proizvodnja nizkoogljičnih tehnologij za promet“. V taksonomiji EU se namreč ne uporablja splošni pristop za dejavnosti, ki so višje v prodajni verigi. Namesto tega so določena posebna merila za vsako vključeno dejavnost, vključno z ustreznim merilom, da se ne škoduje bistveno.

Vendar pa so sprejemljivi nekateri ključni sestavni deli, ki so navedeni v ločenih oddelkih, na primer za baterije ali vodik (v oddelkih 3.2 in 3.4). Poleg tega se lahko proizvodnja sestavnih delov uvršča v oddelek „Proizvodnja drugih nizkoogljičnih tehnologij“ (oddelek 3.6 Priloge I k delegiranemu aktu o podnebju), če ni zajeta v drugih oddelkih in če ustreza opisu dejavnosti. Ker je opis dejavnosti v oddelku 3.6 zelo širok, bi se morale oznake NACE C22, C25, C26, C27 in C28 za obseg te dejavnosti šteti kot svetovalne. Obseg oznak NACE za to dejavnost vključuje zlasti pnevmatike in polprevodnike, če ti izdelki ustrezajo opisu dejavnosti (glej tudi vprašanje 19). Nasprotno pa rudarstvo v opisu ne bi bilo zajeto.

Za sporočanje naložb v osnovna sredstva in naložb v obratna sredstva so sprejemljivi tudi vsi nakupi sredstev in postopkov ali storitev, ki so bistveni za izvajanje določene sprejemljive dejavnosti. Sprejemljivi so sestavni deli, ki jih proizvajalci avtomobilov kupujejo za proizvodnjo nizkoogljičnih avtomobilov. V okviru poročanja o sprejemljivosti proizvajalcem avtomobilov ali vozil ni treba pregledovati svojih dobaviteljev in posameznih nakupov. Ugotoviti morajo le, ali je njihov proizvodni proces gospodarska dejavnost, sprejemljiva za taksonomijo. Če se šteje, da je lastna dejavnost sprejemljiva za taksonomijo, se naložbe v osnovna sredstva ali sestavne dele, ki ustrezajo navedeni dejavnosti, prav tako štejejo za sprejemljive za taksonomijo. Drug primer je nakup programske opreme, ki je bistvena za razvoj ali uporabo rešitev IKT za blažitev podnebnih sprememb, če so te rešitve sprejemljive v okviru dejavnosti 8.2.

Z vidika stranke nakup proizvodnje iz dejavnosti, sprejemljivih za taksonomijo, po definiciji ni sprejemljiv za taksonomijo. Nakup energije iz obnovljivih virov na primer po definiciji ne izpolnjuje pogojev za sprejemljivost za taksonomijo (13). Nakup proizvodnje, sprejemljive za taksonomijo, je sprejemljiv le, če se lahko sporoči kot ena od različnih vrst naložb v osnovna sredstva ali naložb v obratna sredstva, opisanih v Prilogi I k delegiranemu aktu o razkritjih, zlasti kot na primer namestitev sončnih panelov na stavbe, zajete v kategoriji (c) naložb v osnovna sredstva iz oddelka 1.1.2.2 Priloge I k delegiranemu aktu o razkritjih (glej tudi vprašanje 11).

9. Kako opredeliti dejavnosti, sprejemljive za taksonomijo, katerih opisi dejavnosti vsebujejo kvalifikatorje, kot so „nizkoogljični“ in „nevarnosti, povezane s podnebjem“?

Opisi dejavnosti v delegiranem aktu o podnebju se uporabljajo kot referenčna točka za opredelitev dejavnosti, sprejemljivih za taksonomijo. Vendar nekateri opisi vsebujejo „kvalifikatorje“, ki bi jih bilo mogoče razumeti subjektivno, kot je „nizkoogljični“, kar lahko v nekaterih primerih vpliva na sprejemljivost.

Sprejemljivost ni odvisna od skladnosti s tehničnimi merili za pregled, ampak se oceni le na podlagi opisa dejavnosti. Kvalifikatorje, kot so „nizkoogljična“ vozila ali „nizkoogljična“ plovila za namene oddelka 3.3 Priloge I k delegiranemu aktu o podnebju („proizvodnja nizkoogljičnih tehnologij za promet“), ki niso jasno opredeljeni, bi bilo treba upoštevati le pri ugotavljanju skladnosti s tehničnimi merili za pregled in zato niso relevantni za poročanje o sprejemljivosti. Proizvajalec avtomobilov bi lahko na primer poročal o vseh svojih dejavnostih proizvodnje avtomobilov, vključno z dejavnostmi proizvodnje avtomobilov z zgorevalnim motorjem, kot o sprejemljivih dejavnostih.

Po drugi strani pa v primeru dejavnosti „proizvodnja drugih nizkoogljičnih tehnologij“ (oddelek 3.6) opis dejavnosti kaže na cilj dejavnosti. Dejavnost zajema proizvodne tehnologije, „katerih cilj so znatni prihranki emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu v drugih gospodarskih sektorjih“. Da bi bila katera koli dejavnost ali izdelek sprejemljiva za blažitev podnebnih sprememb v okviru te kategorije, mora biti cilj dejavnosti ali izdelka omogočiti bistveno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v drugem gospodarskem sektorju. To pomeni, da se tehnologija, ki je najboljša v svojem sektorju, vendar ni namenjena bistvenemu zmanjšanju emisij v drugem sektorju, ne bi bila sprejemljiva. Energetsko zelo učinkovit proizvodni proces za vijak, ki ni namenjen zmanjšanju emisij v drugem sektorju, na primer ne bi izpolnjeval pogojev.

Podobno se dejavnost 10.1 v Prilogi II k delegiranemu aktu o podnebju („Neživljenjska zavarovanja: prevzem nevarnosti, povezanih s podnebjem, v zavarovanje“) nanaša na „nevarnosti, povezane s podnebjem“. Te so določene v Dodatku A k Prilogi II k delegiranemu aktu o podnebju („Razvrstitev nevarnosti, povezanih s podnebjem“). Zavarovalnice lahko za poslovno področje štejejo, da je sprejemljivo za taksonomijo, le, če vsebuje politiko s pogoji, povezanimi z obravnavo podnebnih nevarnosti.

10. Ali bi morala podjetja poročati o razčlenitvi sprejemljivosti za taksonomijo po okoljskih ciljih?

Dejavnosti, ki prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, kot so opredeljene v delegiranem aktu o podnebju, spadajo v prva leta poročanja.

V členu 10(2) in (3) delegiranega akta o razkritjih ni zahtevana uporaba predlog za poročanje iz prilog za poročanje o sprejemljivosti. Prav tako ni izrecno zahtevano razlikovanje med okoljskimi cilji za blažitev in prilagajanje v prvih letih poročanja o sprejemljivosti.

Vendar se podjetjem svetuje, da za poročanje o usklajenosti prostovoljno uporabijo predloge iz prilog k delegiranemu aktu o razkritjih, v katerih se zahteva razdelitev okoljskih ciljev.

Ta predlog je utemeljen z dejstvom, da bodo morala podjetja pri sporočanju ključnih kazalnikov uspešnosti za usklajenost s taksonomijo v skladu z delegiranim aktom o razkritjih svoje gospodarske dejavnosti razčleniti na podlagi svojih prispevkov k okoljskim ciljem, kot je določeno v tabelah prilog k delegiranemu aktu o razkritjih. To bi olajšalo primerjavo poročanja o sprejemljivosti za taksonomijo ter poročanja o usklajenosti s taksonomijo. Poročanje o sprejemljivosti, ki je prostovoljno, bi bilo tako v prvih letih poročanja med podjetji bolj usklajeno, da bi se ta pripravila na poročanje o usklajenosti s taksonomijo.

Pri zajetih dejavnostih se blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje v veliki meri prekrivata. Vendar bi bilo treba pri poročanju o ključnih kazalnikih uspešnosti za usklajevanje opozoriti, da med obema prilogama k delegiranemu aktu o podnebju zaradi posebnosti posameznega cilja obstajajo nekatere pomembne razlike. Te razlike so predstavljene v alineah v nadaljevanju.

—

Nekatere dejavnosti so vključene samo v blažitev podnebnih sprememb (Priloga I) in ne v prilagajanje podnebnim spremembam (Priloga II), zlasti:

—	„rešitve na podlagi podatkov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov“ (oddelek 8.2);

—	„raziskave, razvoj in inovacije za neposredno zajemanje CO2 iz zraka“ (oddelek 9.2) in

—	„poklicne storitve, povezane z energijsko učinkovitostjo stavb“ (oddelek 9.3).

—

Nekatere dejavnosti so vključene samo v prilagajanje podnebnim spremembam (Priloga II) in ne v blažitev podnebnih sprememb (Priloga I), zlasti:

—	„računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti“ (oddelek 8.2);

—	„radijska in televizijska dejavnost“ (oddelek 8.3) in

—	„inženirske dejavnosti in s tem povezano tehnično svetovanje za prilagajanje podnebnim spremembam“ (oddelek 9.1).

—

Poleg tega so dejavnosti v naslednjih sektorjih vključene samo v prilagajanje podnebnim spremembam:

—	zavarovanje,

—	izobraževanje,

—	zdravje ljudi,

—	socialno delo in

—	kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti.

—

Nekatere dejavnosti so vključene v obe prilogi k delegiranemu aktu o podnebju, vendar se njihova imena in opisi razlikujejo. To zadeva zlasti določeno infrastrukturo za prevozne dejavnosti (oddelki 6.15, 6.16 in 6.17) in nekatere proizvodne dejavnosti (kot sta oddelka 3.2 in 3.4). Imena in opisi teh dejavnosti so bili prilagojeni posebnostim zadevnega cilja.

—

Poleg tega so bile ugotovljene nekatere nedoslednosti v naslovih in opisih dejavnosti v prilogah I in II. V Prilogi II v naslovu in opisu dejavnosti 6.5 na primer manjkata izraza „lahkimi“ oziroma „najem“: „prevoz z motornimi kolesi, osebnimi avtomobili in gospodarskimi vozili“. O vseh takšnih neskladnostih je treba obvestiti Komisijo, da jih bo popravila.

Informativno poročilo (14) platforme za trajnostno financiranje vsebuje dodatne nasvete o najboljših praksah za prostovoljno poročanje o sprejemljivosti v prvih letih poročanja.

11. Kako so prihodki, naložbe v osnovna sredstva in naložbe v obratna sredstva opredeljeni v okviru poročanja o sprejemljivosti za taksonomijo?

V Prilogi I k delegiranemu aktu o razkritjih so v oddelkih 1.1.1, 1.1.2 oziroma 1.1.3 določene opredelitve ključnih kazalnikov uspešnosti za prihodke, naložbe v osnovna sredstva in naložbe v obratna sredstva.

Nefinančna podjetja bi morala razkriti del svojega čistega prihodka (kot je opredeljen v oddelku 1.1.1 Priloge I k delegiranemu aktu o razkritjih), ki ustreza njihovim gospodarskim dejavnostim, sprejemljivim za taksonomijo.

Kar zadeva informacije o sprejemljivosti v okviru naložb v osnovna sredstva, se v skladu z oddelkom 1.1.3.2 Priloge I k delegiranemu aktu o razkritjih je poročanje osredotočeno na tri kategorije naložb v osnovna sredstva:

(a)	naložbe v osnovna sredstva, povezane s sredstvi ali procesi, ki ustrezajo gospodarskim dejavnostim, sprejemljivim za taksonomijo;

(b)	naložbe v osnovna sredstva, ki so del načrta za razširitev gospodarskih dejavnosti, sprejemljivih za taksonomijo, ali omogočanje, da postanejo gospodarske dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, usklajene s taksonomijo;

(c)

naložbe v osnovna sredstva iz kategorije (c) oddelka 1.1.2.2 Priloge I k delegiranemu aktu o razkritjih, povezane z nakupom proizvodnje iz gospodarskih dejavnosti, sprejemljivih za taksonomijo, in posameznimi ukrepi, ki omogočajo, da ciljne dejavnosti postanejo nizkoogljične ali da vodijo do zmanjšanj emisij toplogrednih plinov, zlasti dejavnosti iz točk 7.3 do 7.6 Priloge I k delegiranemu aktu o podnebju in druge gospodarske dejavnosti iz delegiranih aktov, sprejetih v skladu s členom 10(3), členom 11(3), členom 12(2), členom 13(2), členom 14(2) in členom 15(2) uredbe o taksonomiji.

Ukrepi v skladu s kategorijo (c) se morajo uvesti in začeti izvajati v 18 mesecih.

Za naložbe v osnovna sredstva iz kategorije (c) je ocena osredotočena na proizvodnjo in posamezne ukrepe. Ni osredotočena na ciljno gospodarsko dejavnost, za katero so nastali odhodki. Subjekti morajo oceniti, ali se odhodki štejejo za:

—	nakup proizvodnje dejavnosti, sprejemljive za taksonomijo, ali

—	posamezen ukrep za izboljšanje energijske učinkovitosti, vključen v taksonomijo.

Povedano drugače, tako proizvodnjo in ukrepe je treba navesti v delegiranem aktu o podnebju. Odhodki za sredstva ali postopke, ki bi lahko bili koristni za to, da ciljna dejavnost postane nizkoogljična, vendar niso dejavnosti, navedene v delegiranem aktu o podnebju, ne spadajo v kategorijo (c).

Za ciljno dejavnost, nesprejemljivo za taksonomijo, na primer restavracijo, ki kupuje in namešča solarne panele, bi lahko taki odhodki spadali v kategorijo (c). Za prenovo stavb kategorija (c) zajema samo ukrepe, ki ustrezajo dejavnostim, navedenim v delegiranem aktu o podnebju (npr. nekatera energijsko učinkovita okna).

Pri poročanju o naložbah v obratna sredstva za prva leta izvajanja delegiranega akta o razkritjih je treba uporabiti enak pristop. Poročanje o treh kategorijah iz oddelka 1.1.3.2 mora biti osredotočeno na sprejemljivost gospodarskih dejavnosti, ki jim ti odhodki ustrezajo. Zato so tri kategorije (a), (b) in (c) iz oddelka 1.1.2.2v zvezi s števcem naložb v osnovna sredstva in oddelka 1.1.3.2 v zvezi s števcem naložb v obratna sredstva pomembne za poročanje o sprejemljivosti v prvih letih izvajanja delegiranega akta o razkritjih.

V zvezi s kategorijo (b) bi se na primer v poročilu za leto 2022 za sprejemljive štele vse naložbe v osnovna sredstva za sprejemljive dejavnosti, izvedene leta 2021 (in sporočene v razkritjih v letu 2022). To velja ne glede na to, ali bo naložba v okviru načrta za naložbe v osnovna sredstva ob zapadlosti izpolnjevala tehnična merila za pregled iz delegiranega akta o podnebju.

Podobno bi se naložbe v obratna sredstva iz kategorije (b) za sprejemljive dejavnosti, izvedene leta 2021 (in sporočene v razkritjih v letu 2022), v poročilu za leto 2022 štele za sprejemljive. To velja ne glede na to, ali ustrezna gospodarska dejavnost izpolnjuje tehnična merila za pregled. Razlog za to je, da subjektom ni treba poročati o usklajenosti svojih gospodarskih dejavnosti v prvem letu poročanja.

Informativno poročilo (15) platforme za trajnostno financiranje vsebuje dodatne nasvete o najboljših praksah za prostovoljno poročanje o sprejemljivosti v prvih letih poročanja.

12. Kakšen je obseg „drugih neposrednih odhodkov“ iz Priloge I k delegiranemu aktu o razkritjih?

V oddelku 1.1.3.1 („Imenovalec“) Priloge 1 k delegiranemu aktu o razkritjih je določeno, da imenovalec ključnega kazalnika uspešnosti za poročanje o usklajenosti s taksonomijo „zajema neposredne neusredstvene stroške, povezane z raziskavami in razvojem, ukrepi prenove stavb, kratkoročnimi najemi, vzdrževanjem in popravili, ter vse druge neposredne odhodke, povezane z dnevnim servisiranjem opredmetenih osnovnih sredstev s strani podjetja ali tretje osebe, kateri se dejavnosti oddajo v zunanje izvajanje, ki so potrebni za zagotovitev neprekinjenega in učinkovitega delovanja takšnih sredstev“.

V tem smislu je kategorija naložb v obratna sredstva tesno povezana s stroški vzdrževanja in popravil, ki so že izrecno navedeni v opredelitvi naložb v obratna sredstva v oddelku 1.1.3.1 Priloge I.

V praksi to pomeni, da imenovalec ključnega kazalnika uspešnosti za naložbe v obratna sredstva za poročanje o usklajenosti s taksonomijo vključuje/izključuje stroške, navedene v spodnji preglednici.

Vključitve

Izključitve (16)

—	Material za vzdrževanje

—	Strošek delavca za popravilo stroja

—	Strošek delavca za čiščenje tovarne

—	Informacijska tehnologija, namenjena vzdrževanju

—	Splošni stroški

—

Surovine

—	Strošek delavca, ki upravlja stroj

—	Strošek za vodenje raziskovalnih in razvojnih projektov

—	Električna energija, tekočine ali reagenti, potrebni za upravljanje opredmetenih osnovnih sredstev

Informativno poročilo (17) platforme za trajnostno financiranje vsebuje dodatne nasvete o najboljših praksah za prostovoljno poročanje o sprejemljivosti v prvih letih poročanja.

13. Kako naj podjetja obračunavajo negativne prihodke v okviru poročanja o sprejemljivosti za taksonomijo?

V delegiranem aktu o razkritjih ni določeno, kako obravnavati negativne prihodke v okviru poročanja o sprejemljivosti za taksonomijo.

Negativni prihodki bi se lahko pri poročanju o sprejemljivosti za taksonomijo obravnavali kot vrednost 0 %. Vendar bi podjetja lahko prijavila negativno vrednost v denarnem znesku.

Če ima podjetje negativne prihodke v okviru ene dejavnosti, bi bil lahko imenovalec absolutna vrednost pozitivnih prihodkov iz preostalih dejavnosti. Ta absolutna vrednost bi se lahko uporabila za izračun deleža sprejemljivih dejavnosti. Glej primer v preglednici 2.

Preglednica 2

Primer poročanja o prihodkih, sprejemljivih za taksonomijo, če so ti negativni

Dejavnost	Primer: absolutni prihodki	Primer: delež prihodkov
Dejavnost A	50 milijonov EUR	33 %
Dejavnost B	100 milijonov EUR	67 %
Dejavnost C	–50 milijonov EUR	0 %

14. Ali bi se morala podjetja izogibati dvojnemu poročanju o dejavnostih, sprejemljivih za taksonomijo?

V skladu s členom 10(2) delegiranega akta o razkritjih morajo podjetja za sporočanje informacij o sprejemljivosti za taksonomijo uporabiti oddelek 1.2 Priloge I, saj se nanaša na sporočanje kvalitativnih informacij. V Prilogi I, oddelek 1.2.2.1, točka (c), je izrecno navedeno, da bi morala podjetja pojasniti, kako so se izognila dvojnemu štetju pri dodeljevanju zneskov prihodkov, usklajenih s taksonomijo, ter naložb v osnovna sredstva in naložb v obratna sredstva v števcu ustreznih ključnih kazalnikov uspešnosti. Namen te zahteve je zagotoviti zanesljivost in doslednost pri poročanju o treh ključnih kazalnikih uspešnosti.

Predlaga se, da podjetja v okviru poročanja o sprejemljivosti za taksonomijo sprejmejo pristop, podoben pristopu iz Priloge I, oddelek 1.2.2.1. Podjetja morajo pojasniti, kako so se pri poročanju o sprejemljivih gospodarskih dejavnostih izognila dvojnemu štetju ustreznih zneskov prihodkov in odhodkov.

15. Ali bi moral subjekt poročati o prihodkih, sprejemljivih za taksonomijo, če gospodarske dejavnosti ni opravljal sam, temveč podizvajalec?

V oddelku 1.1.1 Priloge I je pojasnjeno, da morajo sporočeni prihodki dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, zajemati prihodke, priznane v skladu s členom 82(a) Mednarodnega računovodskega standarda (MRS) 1, kakor je bil sprejet z Uredbo Komisije (ES) št. 1126/2008 (18).

Za poročanje o sprejemljivosti za taksonomijo se v skladu s členom 10 delegiranega akta o razkritjih podjetja, ki poročajo v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), spodbujajo, da prihodke, obračunane v svojih računovodskih izkazih v skladu z MSRP, uporabijo za razkritje svojih prihodkov za sprejemljive dejavnosti.

Subjekt bi moral najprej določiti osnovno gospodarsko dejavnost v skladu s Prilogo I k delegiranemu aktu o podnebju, da bi ocenil, kako bi moral poročati o prihodkih od dejavnosti, sprejemljivih za taksonomijo, čeprav je blago ali storitve zagotovil podizvajalec. To je v skladu s pravili MSRP. Nato bi moral subjekt opredeliti, ali nadzoruje gospodarsko dejavnost, ki jo opravlja podizvajalec. „Nadzor“ v tem smislu pomeni, ali podjetje nadzira okoliščine, v katerih dela podizvajalec.

Informativno poročilo (19) platforme za trajnostno financiranje vsebuje dodatne nasvete o najboljših praksah za prostovoljno poročanje o sprejemljivosti v prvih letih poročanja.

16. Kako naj nefinančno podjetje poroča o izdelkih in storitvah, ki se porabljajo znotraj podjetja in prodajajo zunanjim strankam?

V Prilogi I k delegiranemu aktu o razkritjih je pojasnjeno, da morajo podjetja za izračun svojih prihodkov, usklajenih s taksonomijo, uporabljati enaka računovodska načela, kot se uporabljajo pri pripravi njihovih konsolidiranih letnih računovodskih izkazov. S tem se zagotovi primerljivost s prihodki, sporočenimi v konsolidiranih računovodskih izkazih podjetja. Zato bi se pri pripravi konsolidirane izjave o nefinančnem poslovanju z računovodskimi načeli konsolidacije izključili prodaja med podjetji in prihodki od lastne porabe.

V oddelku 1.2.3 Priloge I k delegiranemu aktu o razkritjih je določeno, da nefinančna podjetja razkrijejo „informacije o zneskih, povezanih z dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo, ki se izvajajo za lastno notranjo porabo nefinančnih podjetij“.

Zato bi moralo podjetje pri poročanju o sprejemljivosti za taksonomijo v števec vključiti le prihodke od zunanje prodaje. Prihodki od „notranje prodaje“ bi se lahko razkrili prostovoljno, ločeno od obveznega razkritja v skladu z delegiranim aktom o razkritjih (20).

Informativno poročilo (21) platforme za trajnostno financiranje vsebuje dodatne nasvete o najboljših praksah za prostovoljno poročanje o sprejemljivosti v prvih letih poročanja.

17. Kako naj nefinančna podjetja obravnavajo neopredmetena sredstva v okviru poročanja o sprejemljivosti za taksonomijo?

V delegiranem aktu o razkritjih so neopredmetena sredstva v okviru poročanja o usklajenosti s taksonomijo omenjena v dveh oddelkih:

a)	oddelku 1.1.1 v zvezi s ključnimi kazalniki uspešnosti za prihodke in

b)	oddelku 1.1.2.1 v zvezi z imenovalcem ključnega kazalnika uspešnosti za naložbe v osnovna sredstva.

Zato mora poročanje o naložbah v osnovna sredstva v skladu s členom 10(2) delegiranega akta o razkritjih vključevati neopredmetena sredstva, ki ustrezajo sprejemljivim gospodarskim dejavnostim, kot so opredeljene v členu 1(5) navedenega delegiranega akta.

Enak pristop bi bilo treba uporabiti za upravičena razkritja prihodkov. To pomeni, da bi bilo treba čisti prihodek od neopredmetenih sredstev upoštevati, če ustreza sprejemljivim gospodarskim dejavnostim v skladu z delegiranim aktom o razkritjih.

Neopredmetena sredstva niso vključena v opredelitev naložb v obratna sredstva. Vendar se opredelitev imenovalca ključnega kazalnika uspešnosti za naložbe v obratna sredstva v oddelku 1.1.3.1 nanaša na „neposredne neusredstvene stroške“ (glej vprašanje 12 zgoraj). Zato se neopredmetena sredstva, ki v skladu z mednarodnim računovodskim standardom 38 niso usredstvena, ne štejejo za sredstva in so zato uvrščena med naložbe v obratna sredstva.

18. Ali bi morala nefinančna podjetja poročati o sprejemljivosti za taksonomijo za svoje dejavnosti zunaj EU?

Nefinančna podjetja, ki spadajo na področje uporabe direktive o nefinančnem poročanju, morajo v svojem nefinančnem poročanju zajeti svoje gospodarske dejavnosti, ne glede na to, ali se izvajajo zunaj Unije. Enak pristop se uporablja za obveznost poročanja iz člena 8 uredbe o taksonomiji in delegiranega akta o razkritjih (22).

V členu 10(2) delegiranega akta o razkritjih so določene obveznosti poročanja nefinančnih podjetij za prvo leto poročanja. Nefinančna podjetja morajo v svoja razkritja o sprejemljivosti vključiti prihodke, naložbe v osnovna sredstva in naložbe v obratna sredstva, povezane sprejemljivimi dejavnostmi zunaj EU.

Od nefinančnih podjetij bi se tudi pričakovalo, da zagotovijo informacije o oceni gospodarskih dejavnosti, ki se izvajajo v tretjih državah, v opisnih informacijah, zahtevanih s Prilogo I, oddelek 1.2 („Specifikacija razkritij, ki se priložijo ključnim kazalnikom uspešnosti nefinančnih podjetij“). Informacije, razkrite v skladu s tem oddelkom, bi bile osredotočene na oceno sprejemljivosti gospodarskih dejavnosti.

19. Kako naj nefinančna podjetja obravnavajo prihodke iz sprejemljivih dejavnosti, ki so med poslovnim letom dekonsolidirane?

V Prilogi I, oddelek 1.1.1, je pojasnjeno, da morajo sporočeni prihodki iz dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, zajemati prihodke, priznane v skladu s členom 82(a) Mednarodnega računovodskega standarda (MRS) 1, kakor je bil sprejet z Uredbo Komisije (ES) št. 1126/2008.

Za poročanje o sprejemljivosti za taksonomijo in v skladu s členom 10 delegiranega akta o razkritjih se podjetja, ki poročajo v skladu z MSRP, spodbujajo, da prihodke, obračunane v računovodskih izkazih v skladu z MSRP, uporabijo za razkritje svojih prihodkov za sprejemljive dejavnosti.

V skladu s členom 25 in členom B98 MSRP 10 mora obvladujoče podjetje, če ne obvladuje več odvisnega podjetja, v svojem izkazu poslovnega izida še naprej pripoznavati vse prihodke in odhodke, ki izhajajo iz tega odvisnega podjetja in so nastali do datuma dekonsolidacije (tj. ko odvisno podjetje ni več del obvladujočega podjetja/skupine). Vendar je treba za vsa povezana sredstva in obveznosti odpraviti pripoznanje iz izkaza finančnega položaja ob dekonsolidaciji.

Odvisno podjetje se na primer proda 30. junija in je do takrat ustvarilo prihodke, sprejemljive za taksonomijo. Zato obvladujoče podjetje, ki poroča v skladu z MSRP, 31. decembra ne bo več konsolidiralo sredstev in obveznosti tega odvisnega podjetja zaradi prenehanja obvladovanja, do katerega je prišlo 30. junija. Vendar pa bo v svojem izkazu poslovnega izida še vedno obračunalo prihodke nekdanjega odvisnega podjetja, sprejemljive za taksonomijo, do 30. junija. Za poročanje v skladu z delegiranim aktom o razkritjih to pomeni, da je treba tudi prodajo, sprejemljivo za taksonomijo, priznati do 30. junija.

FINANČNA PODJETJA

20. O čem bi morala finančna podjetja poročati, če informacije o osnovnih subjektih niso javno dostopne?

Podjetja, za katera se uporablja direktiva o nefinančnem poročanju, morajo o svoji sprejemljivosti za taksonomijo poročati v izjavi o nefinančnem poslovanju skupaj z letnimi računovodskimi izkazi. Različna podjetja poročajo o letnih računovodskih izkazih v različnih obdobjih poslovnega leta. Zato finančna podjetja v prvem ciklu poročanja (leta 2022) morda ne bodo imela na voljo vseh javno dostopnih informacij, ki bi omogočile njihova lastna razkritja o sprejemljivosti (23).

Člen 10(3) delegiranega akta o razkritjih ne izključuje uporabe člena 8(4) delegiranega akta o razkritjih. V skladu s tem členom morajo finančna podjetja za poročanje o sprejemljivosti uporabiti najnovejše razpoložljive podatke, ki jih navede finančni ali nefinančni osnovni subjekt, v katerega se vlaga, ali nasprotna stranka. To prispeva k skladnosti med poročanjem o sprejemljivosti za taksonomijo in poročanjem o usklajenosti s taksonomijo ter med podjetji.

Če informacije niso zlahka ali javno dostopne, se finančna podjetja spodbujajo, naj vzpostavijo stik s svojimi osnovnimi subjekti, ki spadajo na področje uporabe direktive o nefinančnem poročanju. Ti bi lahko za zagotavljanje informacij, povezanih s taksonomijo, uporabili bodisi prostovoljna razkritja bodisi dvostranske izmenjave z osnovnimi subjekti, v katera se vlaga, ali nasprotnimi strankami.

Poleg tega bi se lahko finančna podjetja odločila, da ocenijo svoja razkritja v zvezi s sprejemljivostjo in informacije sporočijo prostovoljno, ločeno od obveznih razkritij v skladu z delegiranim aktom o razkritjih (24).

Informativno poročilo (25) platforme za trajnostno financiranje vsebuje dodatne nasvete o najboljših praksah za prostovoljno poročanje o sprejemljivosti v prvih letih poročanja.

21. Kakšna je razlika med zajetimi sredstvi in skupnimi sredstvi v okviru poročanja o sprejemljivosti za taksonomijo?

V prilogah k delegiranemu aktu o razkritjih je določen obseg ključnih kazalnikov uspešnosti za poročanje o usklajenosti s taksonomijo.

V Prilogi V, oddelek 1.1 („Obseg ključnih kazalnikov uspešnosti“), je na primer določeno, da so za kreditne institucije zajeta sredstva skupna bilančna sredstva, zmanjšana za tista sredstva, ki so izključena iz izračuna deleža zelenih sredstev. To pomeni, da so zajeta sredstva vsa sredstva v bilanci stanja ali portfelju upravitelja premoženja, razen izpostavljenosti do centralnih bank, nadnacionalnih izdajateljev in enot centralne ravni držav, kot je določeno v členu 7(1) delegiranega akta o razkritjih. Za kreditne institucije sredstva v posesti za trgovanje, kot so opredeljena v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/451 (26), prav tako ne spadajo v ključne kazalnike uspešnosti.

V skladu z izključitvami iz člena 10(3), točki (b) in (c), bi morala finančna podjetja za razkritja v okviru poročanja o sprejemljivosti uporabljati obseg zajetih sredstev, ki je podoben obsegu zajetih sredstev za njihovo poročanje o usklajenosti. To bi olajšalo primerjavo poročanja o sprejemljivosti za taksonomijo ter poročanja o usklajenosti s taksonomijo.

To pomeni, da mora finančno podjetje jasno navesti:

—	sredstva, ki so izključena iz imenovalca deleža sredstev, sprejemljivih za taksonomijo (npr. izpostavljenosti do enot centralne ravni držav, centralnih bank in nadnacionalnih izdajateljev; trgovalni portfelj kreditnih institucij), in

—	odstotek zajetih sredstev, ki so sprejemljiva za taksonomijo, v skupnih sredstvih.

22. Ali bi bilo treba denarna sredstva in njihove ustreznike upoštevati v okviru poročanja o sprejemljivosti za taksonomijo?

Člen 10(3) bi bilo treba brati v povezavi s členom 7(1), (2) in (3) delegiranega akta o razkritjih. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki niso izključeni iz izpostavljenosti iz člena 7(1), (2) in (3).

V skladu z delegiranim aktom o razkritjih in njegovo Prilogo I so te izpostavljenosti vključene v imenovalec ključnih kazalnikov uspešnosti finančnih institucij, usklajenih s taksonomijo. Vendar se ne zdi izvedljivo oceniti sprejemljivost denarnih sredstev in njihovih ustreznikov, saj se z njimi dejansko ne financira gospodarska dejavnost. Prav tako ni jasno, kateri gospodarski dejavnosti bodo ta sredstva dodeljena. O teh sredstvih se lahko poroča kot o financiranju sprejemljivih dejavnosti šele, ko so sredstva dodeljena določeni dejavnosti.

UPRAVITELJI PREMOŽENJA

23. Kako lahko upravitelji premoženja ponderirajo svoje deleže v portfelju, da bi poročali o sredstvih, sprejemljivih za taksonomijo?

V členu 10(3) delegiranega akta o razkritjih ni zahtevana uporaba predlog za poročanje iz prilog za poročanje o sprejemljivosti. Vendar se podjetjem svetuje, da predloge iz prilog k delegiranemu aktu o razkritjih prostovoljno uporabijo za pripravo poročanja o sprejemljivosti za taksonomijo.

V zvezi s tem so v Prilogi III k delegiranemu aktu o razkritjih določene podrobnosti števca in imenovalca upravljavcev premoženja za ključne kazalnike uspešnosti, usklajene s taksonomijo.

V skladu s Prilogo III, oddelek 1 („Vsebina ključnih kazalnikov uspešnosti, ki jih morajo razkriti upravitelji premoženja“), poročanje o sprejemljivosti ni tehtano z deležem lastniškega kapitala ali dolga podjetja ali vrednosti podjetja, vključno z denarnimi sredstvi. Tehtano je z vrednostjo izpostavljenosti v skupnih sredstvih upravljavca sredstev (glej opredelitev števca v Prilogi III, oddelek 1.1).

Na primer, če je upravljavec premoženja izpostavljen dvema sredstvoma:

—	100 milijonov EUR lastniškega kapitala v 100-odstotno sprejemljivem podjetju A;

—	100 milijonov EUR obveznic v 0-odstotno sprejemljivem podjetju B; = 200 milijonov EUR skupnih sredstev,

to pomeni: 50-odstotna sprejemljivost glede na skupna sredstva = (100*100 % + 100*0 %)/200.

Informativno poročilo (27) platforme za trajnostno financiranje vsebuje dodatne nasvete o najboljših praksah za prostovoljno poročanje o sprejemljivosti v prvih letih poročanja.

24. Ali so hipoteke primerne za upravljavca premoženja (kot naložbo) ali samo za banko, ki je prvotno zagotovila posojilo?

Člen 10(3) bi bilo treba brati v povezavi s členom 7(1), (2) in (3) delegiranega akta o razkritjih. Hipoteke niso izključene iz izpostavljenosti iz člena 7(1), (2) in (3). Zato bi bilo treba hipoteke šteti za sprejemljiva sredstva za upravljavce premoženja in tudi za kreditne institucije.

ZAVAROVATELJI

25. Katere dejavnosti bi morala zavarovatelj in pozavarovatelj upoštevati pri poročanju o svojih dejavnostih sklepanja zavarovanj v okviru poročanja o sprejemljivosti za taksonomijo?

Delegirani akt o podnebju določa dejavnosti, ki jih zajema prevzem v zavarovanje. Te dejavnosti se nanašajo na neživljenjsko zavarovanje in pozavarovalne dejavnosti z vključenimi kritji za škodne primere, ki so posledica podnebnih sprememb.

Sprejemljive dejavnosti neživljenjskega zavarovanja so določene v Prilogi II, oddelek 10.1, pododdelek „Opis dejavnosti“, točke (a) do (h), k delegiranemu aktu o podnebju. Kot je navedeno v imenu dejavnosti, morajo pogoji zavarovalne police poleg tega, da spadajo v ustrezno vrsto poslovanja, v skladu z Dodatkom A k Prilogi II k delegiranemu aktu o podnebju zagotavljati tudi kritje tveganj, povezanih z „nevarnostmi, ki so posledica podnebnih sprememb“, da se lahko štejejo za sprejemljive za taksonomijo.

Pozavarovanje sprejemljivih zavarovalnih dejavnosti se lahko šteje tudi za sprejemljivo za taksonomijo.

KREDITNE INSTITUCIJE

26. Ali se obveznosti poročanja iz delegiranega akta o razkritjih uporabljajo za velik subjekt, ki ni kreditna institucija v skladu s členom 4 uredbe o kapitalskih zahtevah, vendar se obravnava kot finančno podjetje v skladu s členoma 19a in 29a direktive o nefinančnem poročanju?

Do tega lahko pride, če se specializirana finančna podjetja (npr. podjetja za faktoring ali jamstva), ki niso kreditne institucije v skladu s členom 4 Uredbe (EU) št. 575/2013 (28) (uredba o kapitalskih zahtevah (CRR)), obravnavajo kot taka v skladu z nacionalno zakonodajo. Če subjekt ne ustreza opredelitvi kreditne institucije iz člena 4 CRR, običajno ne spada na področje uporabe delegiranega akta o razkritjih.

Če pa se isti subjekt šteje za veliko podjetje v javnem interesu z več kot 500 zaposlenimi, spada na področje uporabe direktive o nefinančnem poročanju in s tem delegiranega akta o razkritjih. Zanj tako veljajo tudi uredba o taksonomiji in z njo povezane obveznosti razkritja. Poleg tega se taka podjetja spodbujajo k prostovoljnemu razkritju v skladu s Prilogo VI, če menijo, da je ta priloga ustreznejša, in tudi če svojemu pristojnemu nacionalnemu organu predložijo nadzorniško poročanje v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/451 (29) (FINREP).

27. Kako se lahko naložbe v osnovna sredstva povežejo s posojili za splošne namene v okviru poročanja o sprejemljivosti za taksonomijo?

V členu 10(2) in (3) delegiranega akta o razkritjih ni zahtevana uporaba predlog za poročanje iz prilog za poročanje o sprejemljivosti. Vendar se podjetjem svetuje, da prostovoljno uporabijo predloge iz prilog k delegiranemu aktu o razkritjih za pripravo poročanja o sprejemljivosti za taksonomijo.

V zvezi s tem so v Prilogi V k delegiranemu aktu o razkritjih določene podrobnosti o tem, kako morajo kreditne institucije poročati o ključnih kazalnikih uspešnosti za usklajenost s taksonomijo:

če uporaba prihodkov ni znana ((i) posojila in druga finančna sredstva za splošne namene, (ii) dolžniški vrednostni papirji za splošne namene in (iii) deleži v lastniškem kapitalu, ki so vsi evidentirani v netrgovalni knjigi), bi bilo treba izpostavljenosti, sprejemljive za taksonomijo/usklajene s taksonomijo, izračunati dvakrat. To je vsota bruto knjigovodske vrednosti vseh posojil in drugih finančnih sredstev, dolžniških vrednostnih papirjev in deležev v lastniškem kapitalu z neznano uporabo prihodkov za nefinančna podjetja. Vsoto je treba tehtati z deležem gospodarskih dejavnosti, usklajenih s taksonomijo/sprejemljivih za taksonomijo, nasprotne stranke, izračunanega na podlagi:

—	ključnega kazalnika uspešnosti za prihodke nasprotne stranke (delež prihodkov, ki je usklajen s taksonomijo) in

—	ključnega kazalnika uspešnosti za naložbe v osnovna sredstva (delež naložb v osnovna sredstva, ki je usklajen s taksonomijo).

Zato morajo kreditne institucije za sporočanje ključnih kazalnikov uspešnosti za usklajenost s taksonomijo na enak način kot ključni kazalnik uspešnosti za prihodke dodeliti objavljenemu ključnemu kazalniku uspešnosti osnovnega subjekta za naložbe v osnovna sredstva za zadevno posojilo za splošne namene, dolžniški vrednostni papir ali lastniški delež (30).

Za poročanje o sprejemljivosti lahko kreditne institucije razkrijejo delež svojih sprejemljivih sredstev za splošne namene na podlagi:

—	sporočenih sprejemljivih prihodkov osnovnega subjekta

—	in sporočenih sprejemljivih naložbah v osnovna sredstva osnovnega subjekta.

Informativno poročilo (31) platforme za trajnostno financiranje vsebuje dodatne nasvete o najboljših praksah za prostovoljno poročanje o sprejemljivosti in uporabo predlog za poročanje v prvih letih poročanja.

28. Kako naj kreditna institucija z dovoljenjem za investicijsko podjetje iz direktive o trgih finančnih instrumentov poroča o svojih gospodarskih dejavnostih, sprejemljivih za taksonomijo?

Če je obvladujoče podjetje uvrščeno med kreditne institucije (v skladu z uredbo o kapitalskih zahtevah), vendar opravlja naložbene dejavnosti, bi moralo upoštevati zahteve za kreditne institucije iz delegiranega akta o razkritjih.

V členu 10(2) in (3) delegiranega akta o razkritjih ni zahtevana uporaba predlog za poročanje iz prilog za poročanje o sprejemljivosti. Vendar se podjetjem svetuje, da predloge iz prilog k delegiranemu aktu o razkritjih prostovoljno uporabijo za pripravo poročanja o sprejemljivosti za taksonomijo.

V zvezi s tem Priloga VI k delegiranemu aktu o razkritjih vsebuje predloge, ki jih morajo kreditne institucije uporabiti za poročanje o ključnih kazalnikih uspešnosti za usklajenost s taksonomijo za naložbene dejavnosti. Zato bi lahko kreditne institucije v okviru poročanja o sprejemljivosti prostovoljno razkrile delež svojih sprejemljivih naložbenih dejavnosti.

Informativno poročilo (32) platforme za trajnostno financiranje vsebuje dodatne nasvete o najboljših praksah za prostovoljno poročanje o sprejemljivosti in uporabo predlog za poročanje v prvih letih poročanja.

DOLŽNIŠKI TRG

29. Kako oceniti in poročati o sprejemljivosti za taksonomijo dolžniškega sredstva, kot je obveznica ali posojilo?

V zvezi s tem so v Prilogi V k delegiranemu aktu o razkritjih določene podrobnosti o tem, kako oceniti in poročati o kreditih in dolžniških instrumentih za ključne kazalnike uspešnosti za usklajenost s taksonomijo. V Prilogi V je pojasnjeno, da ima posojanje in/ali dolg za splošne namene vrednost prihodkov ali naložb v osnovna sredstva osnovnega subjekta (tj. podjetja, v katero se vlaga, ali nasprotne stranke), sprejemljivih za taksonomijo.

Za izračun sprejemljivosti za taksonomijo za dolžniške instrumente za splošne namene se priporoča uporaba vrednosti sprejemljivosti osnovnega subjekta (prihodki in naložbe v osnovna sredstva).

Če je celotna ali delna uporaba prihodkov iz dolžniškega instrumenta sprejemljiva za taksonomijo, bi imelo poročanje o tej vrednosti prednost pred vrednostjo na ravni izdajatelja v okviru ključnih kazalnikov uspešnosti za usklajenost s taksonomijo. Taki prihodki se lahko neposredno dodelijo dejavnostim, sprejemljivim za taksonomijo, ali pa so del načrta za naložbe v osnovna sredstva ali naložbe v obratna sredstva za uskladitev dejavnosti ali sredstev s taksonomijo.

Za poročanje o sprejemljivosti za taksonomijo bi se lahko na primer upoštevalo, da če se 50 % prihodkov iz dolžniškega instrumenta dodeli projektom ali programom, sprejemljivim za taksonomijo, bi morale biti vrednosti prihodkov in naložb v osnovna sredstva, sprejemljivih za taksonomijo, 50-odstotne.

V tem smislu uporaba prihodkov (zelenega) dolžniškega instrumenta v okviru taksonomije ne bi bila sprejemljiva v celoti. Vendar pa bi bila sprejemljiva za delež prihodkov, ki se lahko dodeli dejavnostim, sprejemljivim za taksonomijo.

Informativno poročilo (33) platforme za trajnostno financiranje vsebuje dodatne nasvete o najboljših praksah za prostovoljno poročanje o sprejemljivosti v prvih letih poročanja.

30. Ali je treba uporabo vseh prihodkov iz dolžniških produktov neodvisno preveriti, če je sporočena kot sprejemljiva za taksonomijo?

Neodvisno preverjanje sprejemljivosti prihodkov iz dolžniških produktov za taksonomijo ni zahtevano. Ta odgovor ne vpliva na posebne zahteve za zunanji pregled ali zunanje zagotovilo v skladu z zakonodajo Unije.

31. Ali se lahko zeleni dolžniški instrumenti subjektov tretjih držav sporočijo kot sprejemljivi za taksonomijo?

V členu 10(3) delegiranega akta o razkritjih je pojasnjeno, da bi morala finančna podjetja razkriti informacije ob upoštevanju določb iz člena 7(3) delegiranega akta o razkritjih.

V skladu s členom 7(3) delegiranega akta o razkritjih so podjetja, ki ne spadajo na področje uporabe direktive o nefinančnem poročanju (vključno s podjetji iz držav zunaj EU), izključena iz števca, vendar vključena v imenovalec ključnih kazalnikov uspešnosti za poročanje finančnih podjetij o usklajenosti s taksonomijo. Ta obravnava bo pregledana do 30. junija 2024.

Vendar člen 7(4) določa: „Brez poseganja v odstavek 1 se okoljsko trajnostne obveznice ali dolžniški vrednostni papirji za financiranje določenih opredeljenih dejavnosti, ki jih izda podjetje, v katero se vlaga, vključijo v števec ključnih kazalnikov uspešnosti do polne vrednosti gospodarskih dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, ki se na podlagi informacij, ki jih zagotovi podjetje, v katero se vlaga, financirajo s prihodki od teh obveznic in dolžniških vrednostnih papirjev.“

Zato finančna podjetja v števec razkritja sprejemljivosti vključijo prihodke iz okoljsko trajnostnih obveznic in dolžniških vrednostnih papirjev, ki so sprejemljivi za taksonomijo in katerih namen je financiranje specifičnih opredeljenih dejavnosti.

Dolžniški vrednostni papirji v skladu s členom 7(4) vključujejo uporabo prihodkov od obveznic s strani izdajateljev zunaj EU in ne vključujejo uporabe tekočih posojil v skladu z opredelitvami iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/451 (FINREP) (34).

Na splošno bo obseg te izključitve iz števca ključnega kazalnika uspešnosti pregledan leta 2024 v skladu s členom 9 delegiranega akta o razkritjih.

Poleg tega delegirani akt o razkritjih finančnim podjetjem ne preprečuje, da prostovoljno vključijo informacije o svojih izpostavljenostih do naložb subjektov s sedežem zunaj EU z uporabo prihodkov, ki se štejejo za sprejemljive. Take informacije je treba v skladu z delegiranim aktom o razkritjih vedno sporočati ločeno od obveznih razkritij (35).

Informativno poročilo (36) platforme za trajnostno financiranje vsebuje dodatne nasvete o najboljših praksah za prostovoljno poročanje o sprejemljivosti v prvih letih poročanja.

32. Ali se lahko zeleni državni dolg sporoči kot sprejemljiv za taksonomijo?

V členu 10(3) delegiranega akta o razkritjih je pojasnjeno, da bi morala finančna podjetja razkriti informacije ob upoštevanju določb iz člena 7(1) delegiranega akta o razkritjih.

V členu 7(1) so izpostavljenosti do enot centralne ravni držav, centralnih bank in nadnacionalnih izdajateljev izključene iz izračuna števca in imenovalca ključnih kazalnikov uspešnosti finančnih podjetij. Zato finančna podjetja v skladu s členom 10 delegiranega akta o razkritjih svojih izpostavljenosti do držav ne bi smela vključiti v razkritja, sprejemljiva za taksonomijo.

Informativno poročilo (37) platforme za trajnostno financiranje vsebuje dodatne nasvete o najboljših praksah za prostovoljno poročanje o sprejemljivosti v prvih letih poročanja.

POVEZAVA Z DRUGIMI PREDPISI

33. Kako se delegirani akt o razkritjih povezuje s predlaganimi zahtevami glede poročanja podjetij o trajnostnosti?

Predlagana direktiva o poročanju podjetij o trajnostnosti, s katero se spreminjajo obstoječe zahteve glede poročanja, uvedene v računovodsko direktivo z direktivo o nefinančnem poročanju, bi morala dopolnjevati delegirani akt o razkritjih, ki določa enako obvezno področje uporabe kot pravila o poročanju o trajnostnosti iz računovodske direktive (38). Predlagana direktiva o poročanju podjetij o trajnostnosti bo razširila osebno področje uporabe sedanjih zahtev glede poročanja, tako da bo zajemala:

—	vsa velika podjetja, ki kotirajo na borzi, in tista, ki ne kotirajo na borzi, ter

—	vsa MSP, ki kotirajo na borzi, razen mikro podjetij.

Poleg zahtev glede poročanja v zvezi s taksonomijo, ki so trenutno določene v delegiranem aktu o taksonomiji, bodo morala navedena podjetja v svojih poslovnih poročilih objaviti informacije o trajnostnosti v skladu s standardi poročanja o trajnostnosti, ki jih bo Komisija sprejela z delegiranimi akti.

V skladu s predlogom direktive o poročanju podjetij o trajnostnosti bi morala zadevna podjetja informacije o trajnostnosti v skladu z novimi zahtevami prvič razkriti leta 2024, in sicer za poslovno leto 2023. V skladu s predlogom bi za MSP, ki kotirajo na borzi, veljalo triletno prehodno obdobje in bi morala ta podjetja informacije prvič razkriti leta 2027 za poslovno leto 2026.

Načeloma in glede na izid zakonodajnega postopka v zvezi z direktivo o poročanju podjetij o trajnostnosti bodo zahteve glede poročanja v okviru posamezne uredbe jasno opredeljene, prav tako pa bi jih bilo treba čim bolj racionalizirati in uskladiti, tako da podjetjem ne bi nalagale obveznosti dvakratnega sporočanja istih informacij.

Informacije na podlagi delegiranega akta o razkritjih bi bilo treba navesti v istem poslovnem poročilu na ravni podjetja, skupaj z drugimi informacijami v zvezi s trajnostnostjo, ki se zahtevajo v skladu z določbami direktive o poročanju podjetij o trajnostnosti, kot je predlagano. Za te informacije bi veljale enake zahteve glede zanesljivosti in digitalizacije kot za preostale sporočene informacije o trajnostnosti.

(1) Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2178 z dne 6. julija 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo vsebine in prikaza informacij, ki jih morajo razkriti podjetja, za katera se uporablja člen 19a ali 29a Direktive 2013/34/EU, o okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnostih, ter metodologije za izpolnjevanje te obveznosti razkritja (UL L 443, 10.12.2021, str. 9).

(2) Direktiva 2014/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o spremembi Direktive 2013/34/EU glede razkritja nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti nekaterih velikih podjetij in skupin (UL L 330, 15.11.2014, str. 1).

(3) Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).

(4) Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

(5) Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2139 z dne 4. junija 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo tehničnih meril za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam, ter za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev (UL L 442, 9.12.2021, str. 1).

(6) Zaradi jasnosti je treba opozoriti, da sprejemljive dejavnosti niso enake imenovalcu ključnega kazalnika uspešnosti za usklajenost s taksonomijo. Za nefinančna podjetja bodo uporabljene skupne naložbe v osnovna sredstva, naložbe v obratna sredstva in prihodki. Zajeta sredstva za ključni kazalnik uspešnosti finančnih podjetij.

(7) Glej člen 10(2) in člen 16 Uredbe (EU) 2020/852 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb.

(8) V členu 11(1), točka (a), Uredbe (EU) 2020/852 (uredbe o taksonomiji) so navedene dejavnosti, ki vključujejo prilagoditvene rešitve, s katerimi se znatno zmanjša tveganje za škodljiv vpliv sedanjega in pričakovanega prihodnjega podnebja na to gospodarsko dejavnost ali znatno zmanjša ta škodljiv vpliv, ne da bi se pri tem povečalo tveganje za škodljiv vpliv na ljudi, naravo ali sredstva.

(9) V členu 11(1), točka (b), uredbe o taksonomiji so navedene dejavnosti, ki zagotavljajo prilagoditvene rešitve, ki poleg tega, da izpolnjujejo pogoje iz člena 16, bistveno prispevajo k preprečevanju ali zmanjševanju tveganja škodljivega vpliva sedanjega in pričakovanega prihodnjega podnebja na ljudi, naravo ali sredstva, ne da bi se pri tem povečalo tveganje za škodljiv vpliv na druge ljudi, naravo ali sredstva.

(10) V uvodni izjavi (48) delegiranega akta o podnebju je navedeno: „Kadar pa je osrednji namen gospodarskih dejavnosti, ki omogočajo prilagajanje v skladu s členom 11(1)(b) Uredbe (EU) 2020/852, zagotoviti tehnologije, izdelke, storitve, informacije ali prakse, da se poveča raven odpornosti drugih ljudi, narave, kulturne dediščine, sredstev ali drugih gospodarskih dejavnosti proti fizičnim podnebnim tveganjem, bi bilo treba poleg naložb v osnovna sredstva tudi prihodek iz izdelkov ali storitev, povezanih z navedenimi gospodarskimi dejavnostmi, upoštevati kot delež prihodka iz izdelkov ali storitev, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, ki se štejejo za okoljsko trajnostne“.

(11) Glej tudi vprašanje 12 v odgovorih na pogosta vprašanja, objavljenih 20. decembra 2021.

(12) Premisleki platforme o sporočanju prostovoljnih informacij v okviru poročanja o sprejemljivosti za taksonomijo.

(13) To se lahko sčasoma pregleda v skladu s svežnjem „Pripravljeni na 55“ in podnebnimi cilji, o katerih sta se dogovorila Svet in Evropski parlament.

(14) Premisleki platforme o sporočanju prostovoljnih informacij v okviru poročanja o sprejemljivosti za taksonomijo.

(15) Premisleki platforme o sporočanju prostovoljnih informacij v okviru poročanja o sprejemljivosti za taksonomijo.

(16) Ta seznam ni izčrpen in vsebuje primere odhodkov, ki ne bi ustrezali z naložbami v obratna sredstva povezanemu pojmu „vzdrževanje in popravila ter vsi drugi neposredni odhodki, povezani z dnevnim servisiranjem opredmetenih osnovnih sredstev s strani podjetja ali tretje osebe, kateri se dejavnosti oddajo v zunanje izvajanje, ki so potrebni za zagotovitev neprekinjenega in učinkovitega delovanja takšnih sredstev“ iz oddelka 1.1.3.1 Priloge I. Kot splošna opomba bi bilo treba stroške, povezane s splošnimi stroški, izključiti, da bi se čim bolj izognili subjektivnosti, ki je neločljivo povezana z razporeditvijo teh splošnih stroškov na zadevno opredmeteno osnovno sredstvo.

(17) Premisleki platforme o sporočanju prostovoljnih informacij v okviru poročanja o sprejemljivosti za taksonomijo.

(18) Uredba Komisije (ES) št. 1126/2008 z dne 3. novembra 2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 320, 29.11.2008, str. 1).

(19) Premisleki platforme o sporočanju prostovoljnih informacij v okviru poročanja o sprejemljivosti za taksonomijo.

(20) Prostovoljno poročanje bi moralo biti pripravljeno tako, da ni v nasprotju z obveznimi informacijami v skladu z delegiranim aktom o razkritjih in da jih ne prikazuje napačno, in ne bi smelo imeti večjega pomena kot obvezna razkritja. Kadar podjetje vključi prostovoljno poročanje, bi moralo priložiti podporne podrobnosti o podlagi za to razkritje in metodah, uporabljenih za njegovo pripravo, skupaj z jasno razlago, kako se razlikuje od obveznega poročanja.

(21) Premisleki platforme o sporočanju prostovoljnih informacij v okviru poročanja o sprejemljivosti za taksonomijo.

(22) Za finančna podjetja je v členu 7 delegiranega akta o razkritjih pojasnjeno, da se izpostavljenosti, ki niso izpostavljenosti iz direktive o nefinančnem poročanju (ki vključujejo podjetja s sedežem v tretji državi), ne poročajo v števcu ključnega kazalnika uspešnosti, kar je treba pregledati v skladu s členom 9 delegiranega akta o razkritjih.

(23) Za več podrobnosti o obveznostih poročanja glej vprašanje 4 („Kako bi morale poročati mešane skupine, sestavljene iz finančnih in nefinančnih podjetij, ali z različnimi in več vrstami dejavnosti?“) objavljenih odgovorov na pogosta vprašanja.

(24) Prostovoljna razkritja ne bi smela biti v nasprotju z obveznimi informacijami v skladu z delegiranim aktom o razkritjih ali jih napačno prikazovati. Prav tako ne bi smela biti vidnejša od obveznih razkritij. Če podjetje vključi prostovoljno poročanje, bi moralo dodati podporne podrobnosti o podlagi za to razkritje, metodah, uporabljenih za njegovo pripravo, in jasno razlago, kako se razlikuje od obveznega poročanja.

(25) Premisleki platforme o sporočanju prostovoljnih informacij v okviru poročanja o sprejemljivosti za taksonomijo.

(26) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/451 z dne 17. decembra 2020 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov za uporabo Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z nadzorniškim poročanjem institucij in razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) št. 680/2014 (UL L 97, 19.3.2021, str. 1).

(27) Premisleki platforme o sporočanju prostovoljnih informacij v okviru poročanja o sprejemljivosti za taksonomijo.

(28) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(29) Uredba (EU) 2021/451 z dne 17. decembra 2020 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov za uporabo Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z nadzorniškim poročanjem institucij in razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) št. 680/2014 (UL L 97, 19.3.2021, str. 1).

(30) Ta pristop je usklajen s pravili poročanja iz direktive o nefinančnem poročanju. Če ni informacij o izdajatelju, lahko subjekt uporabi razkritja nadrejenega subjekta, če spada na področje uporabe direktive o nefinančnem poročanju.

(31) Premisleki platforme o sporočanju prostovoljnih informacij v okviru poročanja o sprejemljivosti za taksonomijo.

(32) Premisleki platforme o sporočanju prostovoljnih informacij v okviru poročanja o sprejemljivosti za taksonomijo.

(33) Premisleki platforme o sporočanju prostovoljnih informacij v okviru poročanja o sprejemljivosti za taksonomijo.

(34) Glej Prilogo V k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/451 in člen 12(a) Priporočila Komisije z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).

(35) Prostovoljna razkritja ne bi smela biti v nasprotju z obveznimi informacijami v skladu z delegiranim aktom o razkritjih ali jih napačno prikazovati. Prav tako ne bi smela biti vidnejša od obveznih razkritij. Če podjetje vključi prostovoljno poročanje, bi moralo dodati podporne podrobnosti o podlagi za to razkritje, metodah, uporabljenih za njegovo pripravo, in jasno razlago, kako se razlikuje od obveznega poročanja.

(36) Premisleki platforme o sporočanju prostovoljnih informacij v okviru poročanja o sprejemljivosti za taksonomijo.

(37) Premisleki platforme o sporočanju prostovoljnih informacij v okviru poročanja o sprejemljivosti za taksonomijo.

(38) Pričakuje se, da se bodo s predlagano direktivo o poročanju podjetij o trajnostnosti spremenile določbe računovodske direktive, uvedene z direktivo o nefinančnem poročanju, vendar je to odvisno od izida pogajanj o predlogu. Glej Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2013/34/EU, Direktive 2004/109/ES, Direktive 2006/43/ES in Uredbe (EU) št. 537/2014 glede poročanja podjetij o trajnostnosti (COM(2021) 189 final).

6.10.2022

Uradni list Evropske unije

C 385/29

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2022/C 385/10)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„Alsace grand cru Kessler“

PDO-FR-A0414-AM02

Datum obvestila: 20. julij 2022

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1. Dodatna navedba

V oddelku 1 točke II poglavja I specifikacije proizvoda sta bili dodani naslednji imeni v rabi „Sylvaner“ in „Pinot noir“ ter ustrezni sorti vinske trte „sylvaner B“ oziroma „pinot noir N“.

Ime v rabi „Sylvaner“ je bilo dodano zaradi popravka izpusta v prvi različici specifikacije proizvoda. V točki 1(b) oddelka X poglavja I te prve različice je navedeno, da se dovoljene sorte vinske trte „lahko vinificirajo in tržijo s svojimi imeni“, vendar ustrezno ime v rabi ni bilo dodano na seznam možnih imen v rabi. Z nacionalno odločbo, sprejeto pred potrditvijo prve različice specifikacije proizvoda, je bila k dovoljenim sortam vinske trte za pridelavo vin z označbo porekla „Alsace grand cru Zotzenberg“ dodana sorta sylvaner B, pri čemer so se upoštevali lokalni običaji in sloves teh vin.

V specifikacijo proizvoda je bilo dodano ime v rabi „Pinot noir“, saj se je na nacionalni ravni obravnavala vloga za priznanje mirnih rdečih vin za določene označbe porekla „Alsace grand cru“. Ta vloga za priznanje rdečega vina temelji na preteklosti, slovesu in lastnostih vin iz grozdja sorte pinot noir N, ki se prideluje na parcelah, razmejenih za te označbe „Alsace grand cru“. Sorta pinot noir N je edina dovoljena sorta vinske trte za ta rdeča vina.

V točki 1 oddelka II poglavja I specifikacije proizvoda za sorte vinske trte muscats à petits grains, ki ustrezajo imenu v rabi „Muscat“, sta bili imenu teh sort dodani besedi „blancs“ (beli) in „roses“ (rožnati) zaradi popravka izpusta v prejšnji različici specifikacije proizvoda.

Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

2. Vrste proizvodov

V oddelku III poglavja I specifikacije proizvoda je bilo spremenjeno besedilo zaradi navedbe, da kontrolirane označbe porekla iz veljavne specifikacije proizvoda niso več izključno označbe, namenjene za mirna bela vina.

Kontrolirani označbi porekla „Alsace grand cru“, namenjeni za mirna bela in rdeča vina, sta poimensko navedeni („Alsace grand cru Hengst“ in „Alsace grand cru Kirchberg de Barr“).

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

3. Geografsko območje

V točki 1 oddelka IV poglavja I specifikacije proizvoda je bil dodan odstavek zaradi navedbe datumov, ko je pristojni nacionalni odbor INAO potrdil geografsko območje, in navedbe vira, tj. uradnega geografskega kodeksa iz leta 2021, za opredelitev obsega območja, kot je vključeno v specifikacijo proizvoda. Ta navedba omogoča, da je razmejitev območja pravno varna.

Zaradi uvedbe sklica na uradni geografski kodeks iz leta 2021 je bil posodobljen seznam imen občin. Tako sta bili črtani občini Kientzheim in Sigolsheim, saj je njuno ozemlje odslej priključeno občini Kaysersberg Vignoble.

Te redakcijske spremembe ne spreminjajo obsega geografskega območja.

V točki 1 sta bila prav tako dodana naslednja stavka:

„Zemljevidi geografskega območja so na voljo na spletišču nacionalnega inštituta za poreklo in kakovost (INAO – Institut national de l‘origine et de la qualité).

Za delno vključeno občino se na občini hrani zemljevid, ki opredeljuje meje geografskega območja.“

Zaradi teh sprememb se je spremenila točka 6 enotnega dokumenta.

4. Razmejeno območje parcel

V točki 2 oddelka IV poglavja I specifikacije proizvoda:

—	je bila v prvem odstavku zaradi popravka izpusta dodana informacija „6. in 7. september 2006“, kar ustreza datumu, ko je pristojni nacionalni organ odobril razmejeno območje parcel,

—	je bilo v drugem odstavku spremenjeno besedilo, da bi se upoštevale spremembe imen občin, izvedene v točki 1 oddelka IV,

—	je bil posodobljen stolpec „občine“ preglednice, da ustreza imenom občin iz točke 1 oddelka IV.

Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

5. Območje v neposredni bližini

V točki 3 oddelka IV poglavja I specifikacije proizvoda je bil spremenjen odstavek zaradi navedbe vira, tj. uradnega geografskega kodeksa iz leta 2021, za opredelitev obsega območja, kot je vključeno v specifikacijo proizvoda. Ta navedba omogoča, da je razmejitev območja pravno varna.

Zaradi uvedbe sklica na uradni geografski kodeks iz leta 2021 je bil posodobljen seznam imen občin. Zato je črtano ime občine Kaysersberg in dodano ime občine Kaysersberg Vignoble ter pri tem navedeno, da je ta občina vključena delno, in sicer samo ozemlje pooblaščene občine Kaysersberg.

Te redakcijske spremembe ne spreminjajo obsega območja v neposredni bližini.

Zaradi teh sprememb je spremenjena točka 9 enotnega dokumenta.

6. Trsni izbor

V točki 1 oddelka V poglavja I specifikacije proizvoda sta dodani besedni zvezi „— za bela vina:“ in „— za rdeča vina: iz sorte pinot noir N“, saj se je na nacionalni ravni obravnavala vloga za priznanje mirnih rdečih vin za nekatere označbe porekla „Alsace grand cru“. Sorta pinot noir N je edina dovoljena sorta vinske trte za ta rdeča vina. To je tudi edina sorta vinske trte, iz katere je dovoljeno pridelati rdeča vina z označbo porekla „Alsace“.

V točki 1(a), (b) in (e) oddelka V in točki 2(b) oddelka V specifikacije proizvoda sta bili imenu sort vinske trte muscats à petits grains dodani besedi „blancs“ in „roses“, da se popravi izpust v prejšnji različici specifikacije proizvoda.

Te spremembe ne spreminjajo enotnega dokumenta.

7. Gostota zasaditve

V točki 1(a) oddelka VI poglavja I specifikacije proizvoda sta bili dodani besedni zvezi „Za pridelavo belega vina“ in „Za pridelavo rdečega vina“, da se najmanjša gostota zasaditve loči po barvi vina. Navedene so gostote za označbe, iz katerih se lahko proizvede rdeče vino.

To dodajanje ne spreminja enotnega dokumenta.

V točki 1(a) oddelka VI poglavja I specifikacije proizvoda je bil določen datum začetka uporabe pravila o možnosti prilagoditve gostote z izkrčitvijo, tj. „25. oktober 2011“, s čimer se nadomešča besedilo „na datum potrditve veljavne specifikacije proizvoda“.

Zaradi te spremembe je spremenjena točka 5 enotnega dokumenta.

8. Pravila rezi

V točki 1(b) oddelka VI poglavja I specifikacije proizvoda je pri belih vinih črtano pravilo o številu očes na trs na kvadratni meter talne površine, ki se je razlikovalo glede na sorte vinske trte, namesto tega pa je navedeno enotno pravilo o 18 očesih na trs.

Zaradi te spremembe se lahko uskladi besedilo specifikacij proizvodov alzaških označb porekla in poenostavijo metode nadzora.

Enotni dokument je spremenjen v točki 5.

Na začetek stavka je bilo dodano „Za bela vina“, saj se je na nacionalni ravni obravnavala vloga za priznanje mirnih rdečih vin za nekatere označbe porekla „Alsace grand cru“.

Dodana so bila pravila rezi za rdeče vino, največje število očes na trs pa je 14. To je manjše od števila, dovoljenega za pridelavo belih vin. To pravilo omogoča skladnost z donosi in pridelavo kakovostnega grozdja.

Te zadnje spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

9. Pravila o oblikovanju v špalir in višini listja

V točki 1(c) oddelka VI poglavja I specifikacije proizvoda je bila črtana največja višina nosilne žice zavese in spremenjen način merjenja višine listja, privezanega na žice.

Te spremembe omogočajo, da se med rastjo upošteva višina listja, kar se je prej izvajalo le pri obveznosti glede uporabljenih sredstev.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

10. Največja povprečna obremenitev na parcelo

V točki 1(d) oddelka VI poglavja I specifikacije proizvoda je bila zmanjšana vrednost največje povprečne obremenitve na parcelo za bela vina, in sicer z 10 000 kilogramov na hektar na 8 500 kilogramov na hektar, kar je skladno z zmanjšanjem donosa za ta vina.

V skladu z donosi belih in rdečih vin je bila določena vrednost za rdeča vina, ki je manjša od vrednosti za bela vina.

Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

11. Zrelost grozdja in najmanjši volumenski delež naravnega alkohola

V točki 2(a) oddelka VII poglavja I specifikacije proizvoda je bila spremenjena preglednica zaradi upoštevanja vloge za priznanje mirnih rdečih vin, ki se na nacionalni ravni obravnava za nekatere označbe porekla „Alsace grand cru“.

Za te označbe „Alsace grand cru“ za rdeča vina so bile določene najnižje vsebnosti sladkorja v grozdju ob trgatvi in njihov najmanjši volumenski delež naravnega alkohola.

Ti navedbi ne vplivata na enotni dokument.

Za bela vina so bile najnižje vsebnosti sladkorja v grozdju povišane za 2 ali 3 grame na liter mošta zaradi ohranjanja enake razlike 1 vol. % od vsake vrednosti najmanjšega volumenskega deleža naravnega alkohola kot v prejšnji različici specifikacije proizvoda. Organ za zaščito in upravljanje, ki je izbral način izračuna za spremembo gramov sladkorja v alkohol, je za bela vina uporabil vrednost 17 gramov sladkorja za 1 vol. %, v prvotni različici specifikacije proizvoda pa vrednost 16,83. To vrednost 17 je med pripravo prve različice specifikacije proizvoda priporočil pristojni nacionalni odbor INAO.

Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

12. Donos

V točkah 1 in 2 oddelka VIII poglavja I specifikacije proizvoda so bili zmanjšani donosi in največji donosi, kar omogoča boljši nadzor nad kakovostjo pridelave za bela vina in bela vina z izrazom „vendanges tardives“ po hierarhični razvrstitvi označb alzaške regije.

Točka 5 enotnega dokumenta je spremenjena za največje donose.

Za vina brez izrazov je dodano „Bela vina“, saj se je na nacionalni ravni obravnavala vloga za priznanje mirnih rdečih vin za nekatere označbe porekla „Alsace grand cru“.

Donosi in največji donosi za rdeča vina so določeni v skladu s hierarhično razvrstitvijo označb alzaške regije, torej pri manjših vrednostih kot za označbe grand cru.

Te zadnje spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

13. Jabolčno-mlečnokislinsko vrenje, vsebnost fermentirnih sladkorjev za rdeča vina

V točki 1(c) oddelka IX poglavja I specifikacije proizvoda je bilo določeno, da se za rdeča vina dokonča jabolčno-mlečnokislinsko vrenje.

Za zagotovitev nadzora nad tem pravilom je bilo določeno, da ustekleničena vina vsebujejo največ 0,4 grama jabolčne kisline na liter.

V točki 1(d) oddelka IX specifikacije proizvoda je bilo za rdeča vina določeno, da po vrenju vsebujejo največ 2 grama fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze) na liter.

Enotni dokument ni spremenjen.

14. Prepoved povečanja najmanjšega volumenskega deleža naravnega alkohola za rdeča vina

V točki 1(e) oddelka IX poglavja I specifikacije proizvoda je bilo določeno, da se rdeča vina ne smejo obogatiti. Ta omejitev, ki se uporablja za obdelavo, je skladna z razmejitvijo parcel za pridelavo grozdja, najmanjšo gostoto zasaditve, pravili rezi in majhnimi vrednostmi donosov.

Enotni dokument ni spremenjen.

15. Vrelna zmogljivost za vinifikacijo

V točki 1(g) oddelka IX poglavja I specifikacije proizvoda je bil zmanjšan koeficient za izračun vrelne zmogljivosti za vinifikacijo.

Ni treba, da je razmerje med pridelkom v prejšnji trgatvi in vrelno zmogljivostjo tako veliko.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

16. Datum konca zorenja in dajanja na potrošniški trg za rdeča vina

V točki 2 oddelka IX poglavja I specifikacije proizvoda je bilo določeno, da rdeča vina zorijo najmanj do 1. oktobra leta, ki sledi letu trgatve. Za vina iz grozdja sorte pinot noir N s teh območij je potrebno najkrajše obdobje, da se dobro izrazijo njihove lastnosti.

V točki 5(a) oddelka IX poglavja I specifikacije proizvoda je bilo navedeno, da se lahko rdeča vina po obdobju zorenja dajo na potrošniške trge šele od 1. oktobra leta, ki sledi letu trgatve.

Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

17. Nadzor ustekleničenih serij

V točki 3(b) oddelka IX poglavja I specifikacije proizvoda je bilo črtano pravilo o shranjevanju steklenic z vinskimi vzorci za nadzor ustekleničenih serij.

To pravilo je nadzorni ukrep, katerega izvajanje se prenese v načrt nadzora označbe.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

18. Skladiščenje ustekleničenih vin

V točki 4 oddelka IX poglavja I specifikacije proizvoda so bile določene značilnosti kraja skladiščenja ustekleničenih vin.

To omogoča, da izvajalci dejavnosti bolje razumejo to pravilo, in olajšuje nadzor nad njim.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

19. Človeški dejavniki, ki prispevajo k povezavi z geografskim območjem

V točki 1(b) oddelka X poglavja I specifikacije proizvoda je bilo spremenjeno besedilo, da se upošteva vloga za priznanje mirnih rdečih vin za označbi porekla „Alsace grand cru Hengst“ in „Alsace grand cru Kirchberg de Barr“:

—

za kontrolirano označbo porekla „Alsace grand cru Hengst“ so bile dodane naslednje informacije: priznana je bila leta 2022 za rdeča vina in je dovoljena le sorta pinot noir N, najmanjša gostota zasaditve je 5 500 trsov na hektar za pridelavo rdečega vina, ki se ne sme obogatiti in zori najmanj 10 mesecev.

—

za kontrolirano označbo porekla „Alsace grand cru Kirchberg de Barr“ so dodane naslednje informacije: priznana je bila leta 2022 za rdeča vina in je dovoljena le sorta pinot noir N, najmanjša gostota zasaditve je 5 000 trsov na hektar za pridelavo rdečega vina, ki se ne sme obogatiti in zori najmanj 10 mesecev.

V točki 1(b) oddelka X specifikacije proizvoda so bile črtane informacije, da je bilo o priznanju obeh označb porekla odločeno za bele sorte vinske trte, in so dodane besede „za bela vina“, kadar je to potrebno za razumljivost besedila.

Te spremembe ne spreminjajo enotnega dokumenta.

Imenu sort vinske trte muscats à petits grains sta bili dodani besedi „blancs“ in „roses“, da se popravi izpust v prejšnji različici specifikacije proizvoda. Ta dodatek ne vpliva na enotni dokument.

20. Opis vina

V točki 2 oddelka X poglavja I specifikacije proizvoda je bil dodan opis videza belih vin za njihovo natančnejšo opredelitev.

Glede prvih dveh opisanih vrst vina je bilo dodano: „Obe vrsti vina sta zelo intenzivne barve, ki sega do zlato rumene.“

Glede drugih dveh opisanih vrst vina je bilo dodano: „Obe vrsti vina sta zelo intenzivne barve, ki sega do jantarno rumene.“

Spremenjena je točka 4 enotnega dokumenta.

Za označbi porekla „Alsace grand cru Hengst“ in „Alsace grand cru Kirchberg de Barr“ je dodan opis glavnih organoleptičnih lastnosti rdečih vin.

Ti opisi ne vplivajo na enotni dokument.

21. Povezava z geografskim območjem

V točki 3 oddelka X poglavja I specifikacije proizvoda so za označbo porekla „Alsace grand cru Hengst“ elementi o povezavi med geografskim poreklom in lastnostmi vina, ki se lahko uporabljajo tudi za rdeča vina s to označbo, dopolnjeni z informacijami, značilnimi za rdeča vina.

Enotni dokument ni spremenjen.

22. Prehodni ukrepi

V točki 2 oddelka XI poglavja I specifikacije proizvoda je bila v skladu s spremembami v oddelku VI poglavja I črtana največja višina nosilne žice zavese in zmanjšano največje število očes na trs.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

23. Obvezna navedba vsebnosti sladkorja na etiketi in drugih nosilcih podatkov za bela vina

V točki 2(d) oddelka XII poglavja I specifikacije proizvoda je bilo namesto prejšnjega besedila vstavljeno novo, da bi doslej neobvezna navedba vsebnosti sladkorja, kot je opredeljena v Uredbi (EU) 2019/33, postala obvezna.

Ta navedba potrošnikom omogoča boljšo razumljivost te vrste vina.

To novo pravilo pa ne velja za vina s tradicionalnima izrazoma „vendanges tardives“ in „sélection de grains nobles“.

Dopolnjena je bila točka 9 enotnega dokumenta.

Začetna podtočka (d) v točki 2 oddelka XII specifikacije proizvoda je bila spremenjena v (e).

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

24. Predhodna izjava o namembnosti parcele

V točki 1 oddelka I poglavja II specifikacije proizvoda je bilo dodano pojasnilo pravil za predhodno izjavo o namembnosti parcele, ki ga izvajalec dejavnosti predloži organu za zaščito in upravljanje označb porekla „Alsace grand cru“, če opusti svoj del pridelave s to označbo.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

ENOTNI DOKUMENT

1. Ime

Alsace grand cru Kessler

2. Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3. Kategorije proizvodov vinske trte

Vino

4. Opis vina

KRATEK OPIS

Vina so mirna bela vina.

Vina imajo najmanj 12,5-odstotni volumenski delež naravnega alkohola za sorti gewurztraminer Rs in pinot gris G ter 11-odstotni volumenski delež za druge sorte vinske trte. Volumenski delež skupnega alkohola vin iz sort gewurztraminer Rs in pinot gris G po obogatitvi ne sme presegati 15 %, vin iz drugih sort vinske trte pa ne 14 %.

Druge analitske lastnosti so določene z zakonodajo Unije.

Za odlična bela starana vina je značilna izrazita svežina, ki izhaja iz visoke vsebnosti vinske kisline v povezavi z dobro zrelim grozdjem. Ime označbe se lahko dopolni z imenom v rabi, če so vina pridobljena izključno iz sort vinske trte, za katera se lahko uporablja zadevno ime. Vsebujejo veliko barvil, so zelo kompleksna in bogata z ekstrakti različnih okusov. Imajo zelo dolg pookus, sčasoma pa postanejo še kompleksnejša.

Ločimo: — suha, mineralna vina, — aromatična, sadna, oljnata in bogata vina. Obe vrsti vina sta zelo intenzivne barve, ki sega do zlato rumene.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	v miliekvivalentih na liter
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

2. Označba, dopolnjena z izrazom „vendanges tardives“ (pozna trgatev)

KRATEK OPIS

Vina imajo najmanj 16-odstotni volumenski delež naravnega alkohola za sorti gewurztraminer Rs in pinot gris G ter 14,5-odstotni volumenski delež za druge sorte vinske trte.

Druge analitske lastnosti so določene z zakonodajo Unije.

Vina, označena z izrazom „vendanges tardives“ (pozna trgatev), imajo pogosto zelo eksotične arome po kandiranem sadju in svež zaton. So zelo koncentrirana in imajo zelo obstojen vonj. Ta vina so zelo intenzivne barve, ki sega do jantarno rumene.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	v miliekvivalentih na liter
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

3. Označba, dopolnjena z izrazom „sélection de grains nobles“ (plemeniti jagodni izbor)

KRATEK OPIS

Vina imajo najmanj 18,2-odstotni volumenski delež naravnega alkohola za sorti gewurztraminer Rs in pinot gris G ter 16,4-odstotni volumenski delež za druge sorte vinske trte.

Druge analitske lastnosti so določene z zakonodajo Unije.

Vina, označena z izrazom „sélection de grains nobles“ (plemeniti jagodni izbor), so bolj koncentrirana, močnejša in imajo neredko arome sadnih želejev. So zelo koncentrirana in imajo zelo obstojen vonj. Ta vina so zelo intenzivne barve, ki sega do jantarno rumene.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	v miliekvivalentih na liter
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5. Enološki postopki

5.1. Posebni enološki postopki

1. Način gojenja: gostota zasaditve

Pridelovalna praksa

Najmanjša gostota zasaditve vinske trte je 4 500 trsov na hektar.

Razdalja med vrstami ne sme biti večja od 2 metrov.

Razmik med trsi v isti vrsti je najmanj 0,75 metra in največ 1,50 metra.

Od 25. oktobra 2011 z izkrčitvijo vrst na parceli med največjimi vrstami ne sme nastati razmik, širši od 3 metrov.

2. Način gojenja: pravila rezi

Pridelovalna praksa

Vinska trta se obrezuje z rezjo na enojni ali dvojni guyot in z največ 18 očesi na trs.

3. Trgatev

Pridelovalna praksa

Vina so pridelana iz ročno trganega grozdja.

4. Povečanje najmanjšega volumenskega deleža naravnega alkohola

Posebni enološki postopek

Povečanje najmanjšega povprečnega volumenskega deleža naravnega alkohola ne sme preseči

0,5 vol. % za vina iz sort gewurztraminer B in pinot gris G ter

1,5 vol. % za vina iz drugih sort vinske trte.

Vina, za katera se lahko uporabi izraz „vendanges tardives“ (pozna trgatev) ali „sélection de grains nobles“ (plemeniti jagodni izbor), se ne smejo obogatiti.

5. Obdelava

Omejitve pri obdelavi

Uporaba lesenih trsk je prepovedana.

6. Zorenje vina

Posebni enološki postopek

Vina zorijo najmanj do 1. junija leta, ki sledi letu trgatve.

Vina, za katera se lahko uporabi izraz „vendanges tardives“ ali „sélection de grains nobles“, zorijo najmanj do 1. junija drugega leta po letu trgatve.

5.2. Največji donosi

1. Označba, ki je lahko dopolnjena z izrazom „vendanges tardives“ (pozna trgatev)

60 hektolitrov na hektar

2. Označba, dopolnjena z izrazom „sélection de grains nobles“

48 hektolitrov na hektar

6. Razmejeno geografsko območje

Trgatev, vinifikacija, obdelava in zorenje vina potekajo na ozemlju naslednjih občin po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2021:

—

departma Haut-Rhin: celotne občine: Ammerschwihr, Beblenheim, Bennwihr, Bergheim, Bergholtz, Eguisheim, Gueberschwihr, Guebwiller, Hattstatt, Hunawihr, Ingersheim, Katzenthal, Mittelwihr, Niedermorschwihr, Orschwihr, Pfaffenheim, Ribeauvillé, Riquewihr, Rodern, Rouffach, Saint-Hippolyte, Soultzmatt, Thann, Turckheim, Vieux-Thann, Voegtlinshoffen, Westhalten, Wettolsheim, Wintzenheim, Wuenheim in Zellenberg,

del občine: Kaysersberg Vignoble (samo ozemlji pooblaščenih občin Kientzheim in Sigolsheim),

—	departma Bas-Rhin: Andlau, Barr, Bergbieten, Blienschwiller, Dahlenheim, Dambach-la-Ville, Eichhoffen, Kintzheim, Marlenheim, Mittelbergheim, Molsheim, Nothalten, Scharrachbergheim-Irmstett in Wolxheim.

Pri delno vključenih občinah se na zadevni občini hrani zemljevid, ki opredeljuje meje geografskega območja.

Zemljevidi geografskega območja so na voljo na spletišču nacionalnega inštituta za poreklo in kakovost (INAO – Institut national de l‘origine et de la qualité).

7. Sorte vinske trte

Gewurztraminer Rs

Muscat ottonel B – muscat, moscato

Muscat à petits grains blancs B – muscat, moscato

Muscat à petits grains roses Rs – muscat, moscato

Pinot gris G

Riesling B

8. Opis povezave

Kontrolirana označba porekla „Alsace grand cru Kessler“, ki uživa ugodne podnebne razmere, značilne za alzaško vinorodno območje, leži na eni najboljših leg tega območja. Na vinorodnem območju, umeščenem v slikovito alzaško pokrajino, se pridelajo zelo izrazna vina s poudarjenim značajem in edinstveno osebnostjo.

Homogenost substrata omogoča različnim sortam, da izrazijo vse svoje posebne lastnosti in dajo vina, suha in mineralna, ki jih zaznamujejo živahnost ter sadne in cvetne arome, ki so obstojne in skladne.

Izvrstne podnebne razmere pozno jeseni, ugodne za zgoščevanje grozdnega soka na trti in razvoj plemenite plesni, omogočajo pridelavo vin iz prezrelega grozdja.

Zorenje, določeno v specifikaciji proizvoda, omogoča izboljšanje vina.

Vina spadajo v vina najvišje kakovosti te regije. So bolj cenjena kot vina s kontrolirano označbo porekla „Alsace“.

Temu, danes priznanemu kraju, je pel hvalo že Médard Barth v delu „Der Rebbau des Elsass und die Absatzgebieten seiner Weine“ (Alzaško vinogradništvo in prodajna območja njegovih vin) iz leta 1958.

9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Območje v neposredni bližini

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

izjema pri proizvodnji na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za vinifikacijo, obdelavo in zorenje vina, obsega ozemlje naslednjih občin po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2021:

—

departma Haut-Rhin: celotne občine: Bergholtz-Zell, Berrwiller, Buhl, Cernay, Colmar, Gundolsheim, Hartmanswiller, Herrlisheim, Houssen, Husseren-les-Châteaux, Jungholtz, Leimbach, Obermorschwihr, Osenbach, Ostheim, Rorschwihr, Soultz, Steinbach, Uffholtz, Walbach, Wattwiller, Wihr-au-Val in Zimmerbach,

del občine: Kaysersberg Vignoble (samo ozemlje pooblaščene občine Kaysersberg),

—

departma Bas-Rhin: Albé, Avolsheim, Balbronn, Bernardswiller, Bernardvillé, Bischoffsheim, Boersch, Bourgheim, Châtenois, Cleebourg, Dachstein, Dangolsheim, Dieffenthal, Dorlisheim, Epfig, Ergersheim, Ernolsheim-Bruche, Fessenheim-le-Bas, Flexbourg, Furdenheim, Gertwiller, Gimbrett-Berstett, Goxwiller, Heiligenstein, Itterswiller, Kienheim, Kirchheim, Kuttolsheim, Mittelhausen, Mutzig, Nordheim, Oberhoffen-les-Wissenbourg, Obernai, Odratzheim, Orschwiller, Osthoffen, Ottrott, Petersbach, Reichsfeld, Riedseltz, Rosenwiller, Rosheim, Rott, Saint-Nabor, Saint-Pierre, Scherwiller, Seebach, Soultz-les-Bains, Steinseltz, Stotzheim, Strasbourg, Traenheim, Villé, Wangen, Westhoffen, Wissembourg in Zellwiller.

Pakiranje na območju:

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

pakiranje na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Vina se stekleničijo v tako imenovano rensko ali alzaško steklenico (višja steklenica valjasto stožčaste oblike z dolgim vratom), ki ustreza določbam uredbe št.°55-673 z dne 20. maja 1955, odloka z dne 13. maja 1959 in uredbe z dne 19. marca 1963, druge vrste steklenic pa se ne smejo uporabljati.

Vina se od sprejetja zakona z dne 5. julija 1972 obvezno stekleničijo v departmajih Bas-Rhin in Haut-Rhin v rensko ali alzaško steklenico, opisano v uredbi iz leta 1955.

Navedba letnika

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Letnik je treba obvezno navesti skupaj z imenom označbe v prijavah pridelka grozdja in zalog, spremnih dokumentih, oglasih, prospektih, na etiketah, računih ali kakršni koli embalaži.

Ime v rabi

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Ime kontrolirane označbe porekla se lahko dopolni z enim od imen v rabi, če so vina pridobljena izključno iz sort vinske trte, za katera se lahko uporablja zadevno ime.

Na isti etiketi je prepovedano navesti dve ali več imen v rabi.

Ta imena v rabi so:

Gewurztraminer,

Muscat,

Muscat Ottonel,

Pinot gris in

Riesling.

Tradicionalna izraza „vendanges tardives“ (pozna trgatev) in „sélection de grains nobles“ (plemeniti jagodni izbor).

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Na vinih, na katerih se lahko uporabita izraza „vendanges tardives“ ali „sélection de grains nobles“, se obvezno navedeta:

—

letnik

—	in eno od imen v rabi.

Navedba vsebnosti sladkorja

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Bela vina, za katera se v skladu s to specifikacijo proizvoda uporablja ena od 51 kontroliranih označb porekla „Alsace Grand Cru – kraj“, razen izrazov „vendanges tardives“ (pozna trgatev) in „sélection de grains nobles“ (plemeniti jagodni izbor), in ki so predstavljena pod navedeno označbo, se ne smejo oglaševati, odposlati, dati v promet ali prodati, ne da bi bila v oglasih, prospektih, na etiketah, računih in kakršni koli embalaži z razločno pisavo navedena vsebnost sladkorja, kot je opredeljena v predpisih EU.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-4cec3ff9-abd4-4253-a1db-245ddd809faa

(1) UL L 9, 11.1.2019, str. 2.

6.10.2022

Uradni list Evropske unije

C 385/40

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2022/C 385/11)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„Alsace grand cru Kanzlerberg“

PDO-FR-A0410-AM02

Datum obvestila: 20. julij 2022

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1. Dodatna navedba

Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

2. Vrste proizvodov

Kontrolirani označbi porekla „Alsace grand cru“, namenjeni za mirna bela in rdeča vina, sta poimensko navedeni („Alsace grand cru Hengst“ in „Alsace grand cru Kirchberg de Barr“).

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

3. Geografsko območje

Te redakcijske spremembe ne spreminjajo obsega geografskega območja.

V točki 1 sta bila prav tako dodana naslednja stavka:

„Zemljevidi geografskega območja so na voljo na spletišču nacionalnega inštituta za poreklo in kakovost (INAO – Institut national de l‘origine et de la qualité).

Za delno vključeno občino se na občini hrani zemljevid, ki opredeljuje meje geografskega območja.“

Zaradi teh sprememb se je spremenila točka 6 enotnega dokumenta.

4. Razmejeno območje parcel

V točki 2 oddelka IV poglavja I specifikacije proizvoda:

—	je bila v prvem odstavku zaradi popravka izpusta dodana informacija „6. in 7. september 2006“, kar ustreza datumu, ko je pristojni nacionalni organ odobril razmejeno območje parcel,

—	je bilo v drugem odstavku spremenjeno besedilo, da bi se upoštevale spremembe imen občin, izvedene v točki 1 oddelka IV,

—	je bil posodobljen stolpec „občine“ preglednice, da ustreza imenom občin iz točke 1 oddelka IV.

Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

5. Območje v neposredni bližini

Te redakcijske spremembe ne spreminjajo obsega območja v neposredni bližini.

Zaradi teh sprememb je spremenjena točka 9 enotnega dokumenta.

6. Trsni izbor

Te spremembe ne spreminjajo enotnega dokumenta.

7. Gostota zasaditve

To dodajanje ne spreminja enotnega dokumenta.

Zaradi te spremembe je spremenjena točka 5 enotnega dokumenta.

8. Pravila rezi

Zaradi te spremembe se lahko uskladi besedilo specifikacij proizvodov alzaških označb porekla in poenostavijo metode nadzora.

Enotni dokument je spremenjen v točki 5.

Na začetek stavka je bilo dodano „Za bela vina“, saj se je na nacionalni ravni obravnavala vloga za priznanje mirnih rdečih vin za nekatere označbe porekla „Alsace grand cru“.

Te zadnje spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

9. Pravila o oblikovanju v špalir in višini listja

V točki 1(c) oddelka VI poglavja I specifikacije proizvoda je bila črtana največja višina nosilne žice zavese in spremenjen način merjenja višine listja, privezanega na žice.

Te spremembe omogočajo, da se med rastjo upošteva višina listja, kar se je prej izvajalo le pri obveznosti glede uporabljenih sredstev.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

10. Največja povprečna obremenitev na parcelo

V skladu z donosi belih in rdečih vin je bila določena vrednost za rdeča vina, ki je manjša od vrednosti za bela vina.

Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

11. Zrelost grozdja in najmanjši volumenski delež naravnega alkohola

Za te označbe „Alsace grand cru“ za rdeča vina so bile določene najnižje vsebnosti sladkorja v grozdju ob trgatvi in njihov najmanjši volumenski delež naravnega alkohola.

Ti navedbi ne vplivata na enotni dokument.

Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

12. Donos

Točka 5 enotnega dokumenta je spremenjena za največje donose.

Za vina brez izrazov je dodano „Bela vina“, saj se je na nacionalni ravni obravnavala vloga za priznanje mirnih rdečih vin za nekatere označbe porekla „Alsace grand cru“.

Donosi in največji donosi za rdeča vina so določeni v skladu s hierarhično razvrstitvijo označb alzaške regije, torej pri manjših vrednostih kot za označbe grand cru.

Te zadnje spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

13. Jabolčno-mlečnokislinsko vrenje, vsebnost fermentirnih sladkorjev za rdeča vina

V točki 1(c) oddelka IX poglavja I specifikacije proizvoda je bilo določeno, da se za rdeča vina dokonča jabolčno-mlečnokislinsko vrenje.

Za zagotovitev nadzora nad tem pravilom je bilo določeno, da ustekleničena vina vsebujejo največ 0,4 grama jabolčne kisline na liter.

V točki 1(d) oddelka IX specifikacije proizvoda je bilo za rdeča vina določeno, da po vrenju vsebujejo največ 2 grama fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze) na liter.

Enotni dokument ni spremenjen.

14. Prepoved povečanja najmanjšega volumenskega deleža naravnega alkohola za rdeča vina

Enotni dokument ni spremenjen.

15. Vrelna zmogljivost za vinifikacijo

V točki 1(g) oddelka IX poglavja I specifikacije proizvoda je bil zmanjšan koeficient za izračun vrelne zmogljivosti za vinifikacijo.

Ni treba, da je razmerje med pridelkom v prejšnji trgatvi in vrelno zmogljivostjo tako veliko.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

16. Datum konca zorenja in dajanja na potrošniški trg za rdeča vina

V točki 5(a) oddelka IX poglavja I specifikacije proizvoda je bilo navedeno, da se lahko rdeča vina po obdobju zorenja dajo na potrošniške trge šele od 1. oktobra leta, ki sledi letu trgatve.

Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

17. Nadzor ustekleničenih serij

V točki 3(b) oddelka IX poglavja I specifikacije proizvoda je bilo črtano pravilo o shranjevanju steklenic z vinskimi vzorci za nadzor ustekleničenih serij.

To pravilo je nadzorni ukrep, katerega izvajanje se prenese v načrt nadzora označbe.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

18. Skladiščenje ustekleničenih vin

V točki 4 oddelka IX poglavja I specifikacije proizvoda so bile določene značilnosti kraja skladiščenja ustekleničenih vin.

To omogoča, da izvajalci dejavnosti bolje razumejo to pravilo, in olajšuje nadzor nad njim.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

19. Človeški dejavniki, ki prispevajo k povezavi z geografskim območjem

—

Te spremembe ne spreminjajo enotnega dokumenta.

20. Opis vina

V točki 2 oddelka X poglavja I specifikacije proizvoda je bil dodan opis videza belih vin za njihovo natančnejšo opredelitev.

Glede prvih dveh opisanih vrst vina je bilo dodano: „Obe vrsti vina sta zelo intenzivne barve, ki sega do zlato rumene.“

Glede drugih dveh opisanih vrst vina je bilo dodano: „Obe vrsti vina sta zelo intenzivne barve, ki sega do jantarno rumene.“

Spremenjena je točka 4 enotnega dokumenta.

Za označbi porekla „Alsace grand cru Hengst“ in „Alsace grand cru Kirchberg de Barr“ je dodan opis glavnih organoleptičnih lastnosti rdečih vin.

Ti opisi ne vplivajo na enotni dokument.

21. Povezava z geografskim območjem

Enotni dokument ni spremenjen.

22. Prehodni ukrepi

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

23. Obvezna navedba vsebnosti sladkorja na etiketi in drugih nosilcih podatkov za bela vina

Ta navedba potrošnikom omogoča boljšo razumljivost te vrste vina.

To novo pravilo pa ne velja za vina s tradicionalnima izrazoma „vendanges tardives“ in „sélection de grains nobles“.

Dopolnjena je bila točka 9 enotnega dokumenta.

Začetna podtočka (d) v točki 2 oddelka XII specifikacije proizvoda je bila spremenjena v (e).

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

24. Predhodna izjava o namembnosti parcele

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

ENOTNI DOKUMENT

1. Ime

Alsace grand cru Kanzlerberg

2. Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3. Kategorije proizvodov vinske trte

Vino

4. Opis vina

KRATEK OPIS

Vina so mirna bela vina.

Druge analitske lastnosti so določene z zakonodajo Unije.

Ločimo: — suha, mineralna vina, — aromatična, sadna, oljnata in bogata vina. Obe vrsti vina sta zelo intenzivne barve, ki sega do zlato rumene.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	v miliekvivalentih na liter
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

2. Označba, dopolnjena z izrazom „vendanges tardives“ (pozna trgatev)

KRATEK OPIS

Vina imajo najmanj 16-odstotni volumenski delež naravnega alkohola za sorti gewurztraminer Rs in pinot gris G ter 14,5-odstotni volumenski delež za druge sorte vinske trte.

Druge analitske lastnosti so določene z zakonodajo Unije.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	v miliekvivalentih na liter
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

3. Označba, dopolnjena z izrazom „sélection de grains nobles“ (plemeniti jagodni izbor)

KRATEK OPIS

Vina imajo najmanj 18,2-odstotni volumenski delež naravnega alkohola za sorti gewurztraminer Rs in pinot gris G ter 16,4-odstotni volumenski delež za druge sorte vinske trte.

Druge analitske lastnosti so določene z zakonodajo Unije.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	v miliekvivalentih na liter
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5. Enološki POSTOPKI

5.1. Posebni enološki postopki

1. Način gojenja: gostota zasaditve

Pridelovalna praksa

Najmanjša gostota zasaditve vinske trte je 4 500 trsov na hektar.

Razdalja med vrstami ne sme biti večja od 2 metrov.

Razmik med trsi v isti vrsti je najmanj 0,75 metra in največ 1,50 metra.

Od 25. oktobra 2011 z izkrčitvijo vrst na parceli med največjimi vrstami ne sme nastati razmik, širši od 3 metrov.

2. Način gojenja: pravila rezi

Pridelovalna praksa

Vinska trta se obrezuje z rezjo na enojni ali dvojni guyot in z največ 18 očesi na trs.

3. Trgatev

Pridelovalna praksa

Vina so pridelana iz ročno trganega grozdja.

4. Povečanje najmanjšega volumenskega deleža naravnega alkohola

Posebni enološki postopek

Povečanje najmanjšega povprečnega volumenskega deleža naravnega alkohola ne sme preseči

0,5 vol. % za vina iz sort gewurztraminer B in pinot gris G ter

1,5 vol. % za vina iz drugih sort vinske trte.

Vina, za katera se lahko uporabi izraz „vendanges tardives“ (pozna trgatev) ali „sélection de grains nobles“ (plemeniti jagodni izbor), se ne smejo obogatiti.

5. Obdelava

Omejitve pri obdelavi

Uporaba lesenih trsk je prepovedana.

6. Zorenje vina

Posebni enološki postopek

Vina zorijo najmanj do 1. junija leta, ki sledi letu trgatve.

Vina, za katera se lahko uporabi izraz „vendanges tardives“ ali „sélection de grains nobles“, zorijo najmanj do 1. junija drugega leta po letu trgatve.

5.2. Največji donosi

1. Označba, ki je lahko dopolnjena z izrazom „vendanges tardives“ (pozna trgatev)

60 hektolitrov na hektar

2. Označba, dopolnjena z izrazom „sélection de grains nobles“

48 hektolitrov na hektar

6. Razmejeno geografsko območje

Trgatev, vinifikacija, obdelava in zorenje vina potekajo na ozemlju naslednjih občin po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2021:

—

del občine: Kaysersberg Vignoble (samo ozemlji pooblaščenih občin Kientzheim in Sigolsheim),

—	departma Bas-Rhin: Andlau, Barr, Bergbieten, Blienschwiller, Dahlenheim, Dambach-la-Ville, Eichhoffen, Kintzheim, Marlenheim, Mittelbergheim, Molsheim, Nothalten, Scharrachbergheim-Irmstett in Wolxheim.

Pri delno vključenih občinah se na zadevni občini hrani zemljevid, ki opredeljuje meje geografskega območja.

Zemljevidi geografskega območja so na voljo na spletišču nacionalnega inštituta za poreklo in kakovost (INAO – Institut national de l‘origine et de la qualité).

7. Sorte vinske trte

Gewurztraminer Rs

Muscat ottonel B – muscat, moscato

Muscat à petits grains blancs B – muscat, moscato

Muscat à petits grains roses Rs – muscat, moscato

Pinot gris G

Riesling B

8. Opis povezave

Kontrolirana označba porekla „Alsace grand cru Kanzlerberg“, ki uživa ugodne podnebne razmere, značilne za alzaško vinorodno območje, leži na eni najboljših leg tega območja. Na vinorodnem območju, umeščenem v slikovito alzaško pokrajino, se pridelajo zelo izrazna vina s poudarjenim značajem in edinstveno osebnostjo.

Vinograde v Kanzlerbergu zaznamuje naklon zemljišč, na katerem je njihovo grozdje izpostavljeno vročini poletja, ki jo blažita svežina potoka Bergenbach in rahel vetrič z dna doline. Donos je enakomeren. Grozdje brez težav dosega fiziološko zrelost, redno pa tudi močno zrelost.

Zaradi zapoznelega rastnega ciklusa na legi grand cru Kanzlerberg in edinstvenih geoloških značilnosti tega kraja, kot sta sadreni lapor na površini ter matična podlaga iz sedimentnih kamnin z več kristali v podtalju, so vina zelo močna in jih temeljno določajo široke, kompleksne in mineralne kisline. V svoji mladosti vina ostanejo diskretna in elegantna ter po nekaj letih ležanja razkrijejo vso svojo kompleksnost in svežino.

Izvrstne podnebne razmere pozno jeseni, ugodne za zgoščevanje grozdnega soka na trti in razvoj plemenite plesni, omogočajo pridelavo vin iz prezrelega grozdja.

Zorenje, določeno v specifikaciji proizvoda, omogoča izboljšanje vina.

Alzaški vinogradniki s sprejetjem strogih pravil pridelave, kot sta dobra izpostavljenost površine listov in ročna trgatev, ohranjajo značilne lastnosti vin, priznanih zaradi svoje kompleksnosti in primernosti za dolgo shranjevanje. Ta vina, ki so edinstveno primerna za dolgo shranjevanje, se več desetletij kakovostno razvijajo, hkrati pa ohranjajo precejšnjo živahnost in energijo vinorodnega prostora.

Vina spadajo v vina najvišje kakovosti te regije. Vina „Kanzlerberg“ so med najbolj cenjenimi vini na alzaškem vinorodnem območju.

9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Območje v neposredni bližini

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

izjema pri proizvodnji na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za vinifikacijo, obdelavo in zorenje vina, obsega ozemlje naslednjih občin po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2021:

—

del občine: Kaysersberg Vignoble (samo ozemlje pooblaščene občine Kaysersberg),

—

Pakiranje na območju:

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

pakiranje na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Vina se od sprejetja zakona z dne 5. julija 1972 obvezno stekleničijo v departmajih Bas-Rhin in Haut-Rhin v rensko ali alzaško steklenico, opisano v uredbi iz leta 1955.

Navedba letnika

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Letnik je treba obvezno navesti skupaj z imenom označbe v prijavah pridelka grozdja in zalog, spremnih dokumentih, oglasih, prospektih, na etiketah, računih ali kakršni koli embalaži.

Ime v rabi

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Ime kontrolirane označbe porekla se lahko dopolni z enim od imen v rabi, če so vina pridobljena izključno iz sort vinske trte, za katera se lahko uporablja zadevno ime.

Na isti etiketi je prepovedano navesti dve ali več imen v rabi.

Ta imena v rabi so:

Gewurztraminer,

Muscat,

Muscat Ottonel,

Pinot gris in

Riesling.

Tradicionalna izraza „vendanges tardives“ (pozna trgatev) in „sélection de grains nobles“ (plemeniti jagodni izbor).

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Na vinih, na katerih se lahko uporabita izraza „vendanges tardives“ ali „sélection de grains nobles“, se obvezno navedeta:

—

Letnik

—	in eno od imen v rabi.

Navedba vsebnosti sladkorja

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-4cec3ff9-abd4-4253-a1db-245ddd809faa

(1) UL L 9, 11.1.2019, str. 2.

6.10.2022

Uradni list Evropske unije

C 385/52

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2022/C 385/12)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„Alsace grand cru Rangen“

PDO-FR-A0386-AM02

Datum obvestila: 20. julij 2022

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1. Dodatna navedba

Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

2. Vrste proizvodov

Kontrolirani označbi porekla „Alsace grand cru“, namenjeni za mirna bela in rdeča vina, sta poimensko navedeni („Alsace grand cru Hengst“ in „Alsace grand cru Kirchberg de Barr“).

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

3. Geografsko območje

Te redakcijske spremembe ne spreminjajo obsega geografskega območja.

V točki 1 sta bila prav tako dodana naslednja stavka:

„Zemljevidi geografskega območja so na voljo na spletišču nacionalnega inštituta za poreklo in kakovost (INAO – Institut national de l‘origine et de la qualité).

Za delno vključeno občino se na občini hrani zemljevid, ki opredeljuje meje geografskega območja.“

Zaradi teh sprememb se je spremenila točka 6 enotnega dokumenta.

4. Razmejeno območje parcel

V točki 2 oddelka IV poglavja I specifikacije proizvoda:

—	je bila v prvem odstavku zaradi popravka izpusta dodana informacija „6. in 7. september 2006“, kar ustreza datumu, ko je pristojni nacionalni organ odobril razmejeno območje parcel,

—	je bilo v drugem odstavku spremenjeno besedilo, da bi se upoštevale spremembe imen občin, izvedene v točki 1 oddelka IV,

—	je bil posodobljen stolpec „občine“ preglednice, da ustreza imenom občin iz točke 1 oddelka IV.

Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

5. Območje v neposredni bližini

Te redakcijske spremembe ne spreminjajo obsega območja v neposredni bližini.

Zaradi teh sprememb je spremenjena točka 9 enotnega dokumenta.

6. Trsni izbor

Te spremembe ne spreminjajo enotnega dokumenta.

7. Gostota zasaditve

To dodajanje ne spreminja enotnega dokumenta.

Zaradi te spremembe je spremenjena točka 5 enotnega dokumenta.

8. Pravila rezi

Zaradi te spremembe se lahko uskladi besedilo specifikacij proizvodov alzaških označb porekla in poenostavijo metode nadzora.

Enotni dokument je spremenjen v točki 5.

Na začetek stavka je bilo dodano „Za bela vina“, saj se je na nacionalni ravni obravnavala vloga za priznanje mirnih rdečih vin za nekatere označbe porekla „Alsace grand cru“.

Te zadnje spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

9. Pravila o oblikovanju v špalir in višini listja

V točki 1(c) oddelka VI poglavja I specifikacije proizvoda je bila črtana največja višina nosilne žice zavese in spremenjen način merjenja višine listja, privezanega na žice.

Te spremembe omogočajo, da se med rastjo upošteva višina listja, kar se je prej izvajalo le pri obveznosti glede uporabljenih sredstev.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

10. Največja povprečna obremenitev na parcelo

V skladu z donosi belih in rdečih vin je bila določena vrednost za rdeča vina, ki je manjša od vrednosti za bela vina.

Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

11. Zrelost grozdja in najmanjši volumenski delež naravnega alkohola

Za te označbe „Alsace grand cru“ za rdeča vina so bile določene najnižje vsebnosti sladkorja v grozdju ob trgatvi in njihov najmanjši volumenski delež naravnega alkohola.

Ti navedbi ne vplivata na enotni dokument.

Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

12. Donos

Točka 5 enotnega dokumenta je spremenjena za največje donose.

Za vina brez izrazov je dodano „Bela vina“, saj se je na nacionalni ravni obravnavala vloga za priznanje mirnih rdečih vin za nekatere označbe porekla „Alsace grand cru“.

Donosi in največji donosi za rdeča vina so določeni v skladu s hierarhično razvrstitvijo označb alzaške regije, torej pri manjših vrednostih kot za označbe grand cru.

Te zadnje spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

13. Jabolčno-mlečnokislinsko vrenje, vsebnost fermentirnih sladkorjev za rdeča vina

V točki 1(c) oddelka IX poglavja I specifikacije proizvoda je bilo določeno, da se za rdeča vina dokonča jabolčno-mlečnokislinsko vrenje.

Za zagotovitev nadzora nad tem pravilom je bilo določeno, da ustekleničena vina vsebujejo največ 0,4 grama jabolčne kisline na liter.

V točki 1(d) oddelka IX specifikacije proizvoda je bilo za rdeča vina določeno, da po vrenju vsebujejo največ 2 grama fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze) na liter.

Enotni dokument ni spremenjen.

14. Prepoved povečanja najmanjšega volumenskega deleža naravnega alkohola za rdeča vina

Enotni dokument ni spremenjen.

15. Vrelna zmogljivost za vinifikacijo

V točki 1(g) oddelka IX poglavja I specifikacije proizvoda je bil zmanjšan koeficient za izračun vrelne zmogljivosti za vinifikacijo.

Ni treba, da je razmerje med pridelkom v prejšnji trgatvi in vrelno zmogljivostjo tako veliko.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

16. Datum konca zorenja in dajanja na potrošniški trg za rdeča vina

V točki 5(a) oddelka IX poglavja I specifikacije proizvoda je bilo navedeno, da se lahko rdeča vina po obdobju zorenja dajo na potrošniške trge šele od 1. oktobra leta, ki sledi letu trgatve.

Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

17. Nadzor ustekleničenih serij

V točki 3(b) oddelka IX poglavja I specifikacije proizvoda je bilo črtano pravilo o shranjevanju steklenic z vinskimi vzorci za nadzor ustekleničenih serij.

To pravilo je nadzorni ukrep, katerega izvajanje se prenese v načrt nadzora označbe.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

18. Skladiščenje ustekleničenih vin

V točki 4 oddelka IX poglavja I specifikacije proizvoda so bile določene značilnosti kraja skladiščenja ustekleničenih vin.

To omogoča, da izvajalci dejavnosti bolje razumejo to pravilo, in olajšuje nadzor nad njim.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

19. Človeški dejavniki, ki prispevajo k povezavi z geografskim območjem

—

Te spremembe ne spreminjajo enotnega dokumenta.

20. Opis vina

V točki 2 oddelka X poglavja I specifikacije proizvoda je bil dodan opis videza belih vin za njihovo natančnejšo opredelitev.

Glede prvih dveh opisanih vrst vina je bilo dodano: „Obe vrsti vina sta zelo intenzivne barve, ki sega do zlato rumene.“

Glede drugih dveh opisanih vrst vina je bilo dodano: „Obe vrsti vina sta zelo intenzivne barve, ki sega do jantarno rumene.“

Spremenjena je točka 4 enotnega dokumenta.

Za označbi porekla „Alsace grand cru Hengst“ in „Alsace grand cru Kirchberg de Barr“ je dodan opis glavnih organoleptičnih lastnosti rdečih vin.

Ti opisi ne vplivajo na enotni dokument.

21. Povezava z geografskim območjem

Enotni dokument ni spremenjen.

22. Prehodni ukrepi

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

23. Obvezna navedba vsebnosti sladkorja na etiketi in drugih nosilcih podatkov za bela vina

Ta navedba potrošnikom omogoča boljšo razumljivost te vrste vina.

To novo pravilo pa ne velja za vina s tradicionalnima izrazoma „vendanges tardives“ in „sélection de grains nobles“.

Dopolnjena je bila točka 9 enotnega dokumenta.

Začetna podtočka (d) v točki 2 oddelka XII specifikacije proizvoda je bila spremenjena v (e).

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

24. Predhodna izjava o namembnosti parcele

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

ENOTNI DOKUMENT

1. Ime

Alsace grand cru Rangen

2. Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3. Kategorije proizvodov vinske trte

Vino

4. Opis vina

KRATEK OPIS

Vina so mirna bela vina.

Druge analitske lastnosti so določene z zakonodajo Unije.

Ločimo:

—	suha, mineralna vina,

—	aromatična, sadna, oljnata in bogata vina.

Obe vrsti vina sta zelo intenzivne barve, ki sega do zlato rumene oziroma rahlo jantarne barve starega zlata.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	v miliekvivalentih na liter
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

2. Označba, dopolnjena z izrazom „vendanges tardives“ (pozna trgatev)

KRATEK OPIS

Vina imajo najmanj 16-odstotni volumenski delež naravnega alkohola za sorti gewurztraminer Rs in pinot gris G ter 14,5-odstotni volumenski delež za druge sorte vinske trte.

Druge analitske lastnosti so določene z zakonodajo Unije.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	v miliekvivalentih na liter
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

3. Označba, dopolnjena z izrazom „sélection de grains nobles“ (plemeniti jagodni izbor)

KRATEK OPIS

Vina imajo najmanj 18,2-odstotni volumenski delež naravnega alkohola za sorti gewurztraminer Rs in pinot gris G ter 16,4-odstotni volumenski delež za druge sorte vinske trte.

Druge analitske lastnosti so določene z zakonodajo Unije.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	v miliekvivalentih na liter
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5. Enološki postopki

5.1. Posebni enološki postopki

1. Način gojenja: gostota zasaditve

Pridelovalna praksa

Najmanjša gostota zasaditve vinske trte je 4 500 trsov na hektar.

Razdalja med vrstami ne sme biti večja od 2 metrov.

Razmik med trsi v isti vrsti je najmanj 0,75 metra in največ 1,50 metra.

Od 25. oktobra 2011 z izkrčitvijo vrst na parceli med največjimi vrstami ne sme nastati razmik, širši od 3 metrov.

2. Način gojenja: pravila rezi

Pridelovalna praksa

Vinska trta se obrezuje z rezjo na enojni ali dvojni guyot in z največ 18 očesi na trs.

3. Trgatev

Pridelovalna praksa

Vina so pridelana iz ročno trganega grozdja.

4. Povečanje najmanjšega volumenskega deleža naravnega alkohola

Posebni enološki postopek

Povečanje najmanjšega povprečnega volumenskega deleža naravnega alkohola ne sme preseči

0,5 vol. % za vina iz sort gewurztraminer B in pinot gris G ter

1,5 vol. % za vina iz drugih sort vinske trte.

Vina, za katera se lahko uporabi izraz „vendanges tardives“ (pozna trgatev) ali „sélection de grains nobles“ (plemeniti jagodni izbor), se ne smejo obogatiti.

5. Obdelava

Omejitve pri obdelavi

Uporaba lesenih trsk je prepovedana.

6. Zorenje vina

Posebni enološki postopek

Vina zorijo najmanj do 1. junija leta, ki sledi letu trgatve.

Vina, za katera se lahko uporabi izraz „vendanges tardives“ ali „sélection de grains nobles“, zorijo najmanj do 1. junija drugega leta po letu trgatve.

5.2. Največji donosi

1. Označba, ki je lahko dopolnjena z izrazom „vendanges tardives“ (pozna trgatev)

60 hektolitrov na hektar

2. Označba, dopolnjena z izrazom „sélection de grains nobles“

48 hektolitrov na hektar

6. Razmejeno geografsko območje

Trgatev, vinifikacija, obdelava in zorenje vina potekajo na ozemlju naslednjih občin po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2021:

—

del občine: Kaysersberg Vignoble (samo ozemlji pooblaščenih občin Kientzheim in Sigolsheim),

—	departma Bas-Rhin: Andlau, Barr, Bergbieten, Blienschwiller, Dahlenheim, Dambach-la-Ville, Eichhoffen, Kintzheim, Marlenheim, Mittelbergheim, Molsheim, Nothalten, Scharrachbergheim-Irmstett in Wolxheim.

Pri delno vključenih občinah se na zadevni občini hrani zemljevid, ki opredeljuje meje geografskega območja.

Zemljevidi geografskega območja so na voljo na spletišču nacionalnega inštituta za poreklo in kakovost (INAO – Institut national de l‘origine et de la qualité).

7. Sorte vinske trte

Gewurztraminer Rs

Muscat ottonel B – muscat, moscato

Muscat à petits grains blancs B – muscat, moscato

Muscat à petits grains roses Rs – muscat, moscato

Pinot gris G

Riesling B

8. Opis povezave

Kontrolirana označba porekla „Alsace grand cru Rangen“, ki uživa ugodne podnebne razmere, značilne za alzaško vinorodno območje, leži na eni najboljših leg tega območja. Na vinorodnem območju, umeščenem v slikovito alzaško pokrajino, se pridelajo zelo izrazna vina s poudarjenim značajem in edinstveno osebnostjo.

Ognjeniška narava lege grand cru, ki je povezana z izjemnimi geografskimi značilnostmi, daje vinom zlato barvo, močno mineralno ost ter žlahtno kislost in grenkost. Vina imajo dolg zaton ter kislost, ki izraža značaj in zrelost.

Izvrstne podnebne razmere pozno jeseni, ugodne za zgoščevanje grozdnega soka na trti in razvoj plemenite plesni, omogočajo pridelavo vin iz prezrelega grozdja.

Zorenje, določeno v specifikaciji proizvoda, omogoča izboljšanje vina.

Vina spadajo v vina najvišje kakovosti te regije. So bolj cenjena kot vina s kontrolirano označbo porekla „Alsace“.

Če pogledamo v zgodovino, je bil Rangen hvaljen in večkrat omenjen v delih in rokopisih vse od 12. stoletja naprej. V 16. stoletju je bilo z odloki prepovedano mešanje vin iz Rangna z drugimi vini, da bi se ime Rangen lahko ohranilo na etiketah. Ob istem času je mesto Thann imelo pravilnik o rangenskem trsnem izboru, uredbi iz let 1548 in 1581 pa sta vsebovali več odstavkov z določbami o nekaterih pravilih pridelave.

9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Območje v neposredni bližini

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

izjema pri proizvodnji na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za vinifikacijo, obdelavo in zorenje vina, obsega ozemlje naslednjih občin po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2021:

—

del občine: Kaysersberg Vignoble (samo ozemlje pooblaščene občine Kaysersberg),

—

Pakiranje na območju:

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

pakiranje na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Vina se od sprejetja zakona z dne 5. julija 1972 obvezno stekleničijo v departmajih Bas-Rhin in Haut-Rhin v rensko ali alzaško steklenico, opisano v uredbi iz leta 1955.

Navedba letnika

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Letnik je treba obvezno navesti skupaj z imenom označbe v prijavah pridelka grozdja in zalog, spremnih dokumentih, oglasih, prospektih, na etiketah, računih ali kakršni koli embalaži.

Ime v rabi

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Ime kontrolirane označbe porekla se lahko dopolni z enim od imen v rabi, če so vina pridobljena izključno iz sort vinske trte, za katera se lahko uporablja zadevno ime.

Na isti etiketi je prepovedano navesti dve ali več imen v rabi.

Ta imena v rabi so:

Gewurztraminer,

Muscat,

Muscat Ottonel,

Pinot gris in

Riesling.

Tradicionalna izraza „vendanges tardives“ (pozna trgatev) in „sélection de grains nobles“ (plemeniti jagodni izbor).

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Na vinih, na katerih se lahko uporabita izraza „vendanges tardives“ ali „sélection de grains nobles“, se obvezno navedeta:

—

letnik

—	in eno od imen v rabi.

Navedba vsebnosti sladkorja

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-4cec3ff9-abd4-4253-a1db-245ddd809faa

(1) UL L 9, 11.1.2019, str. 2.

6.10.2022

Uradni list Evropske unije

C 385/64

Objava spremenjene specifikacije proizvoda po odobritvi manjše spremembe v skladu z drugim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012

(2022/C 385/13)

Evropska komisija je odobrila to manjšo spremembo v skladu s tretjim pododstavkom člena 6(2) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 664/2014 (1).

Zahtevek za odobritev te manjše spremembe je na voljo za vpogled v podatkovni zbirki Komisije eAmbrosia.

SPECIFIKACIJA PROIZVODA ZA ZAJAMČENO TRADICIONALNO POSEBNOST

„Rögös túró“

EU št.: TSG- HU-1113-AM01 – 1.6.2022

Država članica ali tretja država: Madžarska

1. Ime za registracijo

„Rögös túró“

2. Vrsta proizvoda

Skupina 1.3: Siri

3. Razlogi za registracijo

3.1. Gre za proizvod:

☒	katerega način proizvodnje, predelava ali sestava ustreza tradicionalni praksi za zadevni proizvod ali živilo,

☐	ki je proizveden iz surovin ali sestavin, ki se tradicionalno uporabljajo.

Tehnika proizvodnje skute „Rögös túró“ se znatno razlikuje od tehnike proizvodnje drugih svežih sirov. Odvečna količina sirotke se odstrani iz skute, proizvedene iz mleka kot osnovne sestavine z usirjanjem s kislino ali kombiniranim usirjanjem, nežno, s težnostjo in dekantiranjem, tj. stiskanjem pod lastno težo, s čimer se zagotovi, da se tudi v fazi rezanja na kose in pakiranja ohrani drobljiva, grudičasta in cvetači podobna tekstura.

Skuta „Rögös túró“ se od drugih vrst skute razlikuje predvsem po teksturi, ki nastane pri proizvodnji skute in ločevanju sirotke.

Noben drug svež sir ali mlečni izdelek nima take teksture, ki zaradi tehnike proizvodnje vsebuje skupke posameznih grudic, ki so podobni cvetovom cvetače.

Ta proizvod, pri proizvodnji katerega se ne uporabljajo sredstva za aromatiziranje in ki je pri dajanju v promet rahlo kislega okusa ter v značilno vlažnem in drobljivem stanju, se razlikuje od drugih vrst svežega sira na trgu, ki so na primer proizvedeni s toplotno obdelavo in gnetenjem ali kot osnovna sestavina za sladke in kremaste torte ali peciva.

Skuta „Rögös túró“ se šteje za eno od osnovnih živil v madžarski kuhinji. Številne tradicionalne jedi se lahko pripravijo samo z uporabo skute „Rögös túró“.

3.2. Gre za ime:

☒	ki se tradicionalno uporablja za označevanje specifičnega proizvoda,

☐	ki opredeljuje tradicionalne ali posebne lastnosti proizvoda.

Pojem „Rögös“ (grudičast) v imenu označuje posebno značilnost proizvoda, tj. njegovo teksturo, ki vsebuje grudice skute, podobne cvetovom cvetače. Pojem „túró“, ki ga je težko prevesti v druge jezike, pomeni svež sir prijetno kislega, svežega, aromatičnega okusa.

4. Opis

4.1. Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1, vključno z njegovimi glavnimi fizikalnimi, kemijskimi, mikrobiološkimi ali organoleptičnimi značilnostmi, ki dokazujejo posebne lastnosti proizvoda (člen 7(2) te uredbe)

Skuta „Rögös túró“, slonokoščene ali rumenkasto bele barve, je mlečni izdelek, ki je zaradi grudic podoben cvetači in je prijetno kisel, svež, okusen in aromatičen. Grudice med proizvodnjo ostanejo cele in se ne poškodujejo ali zdrobijo.

Površina grudic je prekrita s plastjo iz sirotke. Vsebnost vlage v grudicah je enakomerna, zato so vlažne tudi od znotraj.

Fizikalne in kemijske zahteve:

Delež maščob	Vsebnost suhe snovi, najmanj, % (m/m)	Vsebnost maščob v suhi snovi, % (m/m)		Kislost (°SH)
polnomastna	40,0	najmanj	60,0	60 –100
mastna	35,0	najmanj	45,0
mastna	35,0	manj kot	60,0
delno posneta	25,0	najmanj	25,0
delno posneta	25,0	manj kot	45,0
z nizko vsebnostjo maščob	20,0	najmanj	10,0
z nizko vsebnostjo maščob	20,0	manj kot	25,0
posneta	15,0	manj kot	10,0	60 –90

Organoleptične zahteve:

Videz	Enakomerno slonokoščene barve ali rumenkasto bele barve v primeru mastnih in polnomastnih vrst.
Tekstura	Skupki (velikosti 4–20 mm) posameznih grudic, ki so podobni cvetovom cvetače, poleg katerih se lahko pojavijo manjše količine sirotke. V primeru strojno pakiranih proizvodov homogeni kosi, ki se lahko drobijo v skupke posameznih grudic, ki so podobni cvetovom cvetače. Grudičasto teksturo skute je mogoče začutiti v ustih, vendar se ne zatika v grlu, ko jo zaužijemo.
Vonj	Prijetno kisel, aromatičen, čist, brez tujih vonjev.
Okus	Prijetno kisel, svež in aromatičen, polnega okusa, čist, brez tujih okusov.

4.2. Opis metode proizvodnje proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1, ki jo morajo proizvajalci upoštevati, po potrebi vključno z vrsto in značilnostmi uporabljenih surovin ali sestavin, in metode, po kateri je proizvod pripravljen (člen 7(2) te uredbe)

Snovi in instrumenti, ki se lahko uporabljajo:

Snovi, ki izpolnjujejo standarde kakovosti, določene v veljavnih predpisih:

(a)	surovo ali pasterizirano kravje mleko, od posnetega do polnomastnega mleka;

(b)	homogenizirana ali nehomogenizirana smetana;

(c)	mlečnokislinska kultura (npr. v obliki industrijske kulture ali globoko zamrznjene ali liofilizirane mlečne starterske kulture);

(d)	sirilo (za kombinirano usirjanje).

Metoda proizvodnje:

Skuta „Rögös túró“ se proizvaja s kombiniranim, počasnim ali hitrim usirjanjem. Parametri kakovosti skute „Rögös túró“, proizvedene z vsako od navedenih treh metod, se ne razlikujejo.

Medtem ko so faze enake, se tehnološki postopki pospešijo z dvigom temperature in količine dodane mlečnokislinske kulture (sirilo). Glavni cilj metode s hitrim usirjanjem je povečati učinkovitost in bolje izkoristiti posode.

1. Predhodno zorenje

Ta postopek se uporablja samo pri metodi s hitrim usirjanjem. Pri metodi s počasnim usirjanjem predhodno zorenje kravjega mleka ni potrebno.

Pri hitrem usirjanju se s predhodnim zorenjem kravjega mleka skrajša čas usirjanja. Med predhodnim zorenjem mleko, ki se pasterizira pri kislinski stopnji 6,0–7,2 °SH, predhodno zori, dokler ne doseže kislinske stopnje 9–11 °SH. Predhodno zorenje poteka 6–8 ur pri temperaturi 12–15 °C.

Predhodno zorenje (predhodno kisanje) mleka poteka v cisternah ali silosih za mleko. Predhodno zorjeno mleko se nato čim prej premesti v napravo za usirjanje (kad).

2. Prilagajanje vsebnosti maščobe

Ko je treba prilagoditi maščobo, se kravjemu mleku doda polnomastno mleko ali homogenizirana smetana, odvisno od končnega deleža maščobe v skuti „Rögös túró“.

3. Dodajanje sirila

Pri počasnem usirjanju se kravjemu mleku dodaja sirilo pri temperaturi 22–32 °C z 0,5–1,5 % količine mlečnokislinske kulture (ali enakovredne mlečnokislinske kulture v prahu ali zamrznjene mlečnokislinske kulture).

Pri hitrem usirjanju se predhodno zorjenemu mleku dodaja sirilo pri temperaturi 30–32 °C s 4–5 % količine mlečnokislinske kulture.

4. Usirjanje

Usirjanje mleka, ki mu je bilo dodano sirilo, poteka v posodi za usirjanje 12–20 ur pri počasnem usirjanju in 4–6 ur pri hitrem usirjanju, dokler se ne doseže kislinska stopnja 30–38 °SH. Počasno usirjanje poteka pri temperaturah 22–32 °C, hitro usirjanje pa pri 30–32 °C. Ko je zahtevana kislost dosežena, grudice lepo razpadejo in opaziti je mogoče rahlo izločanje sirotke. Sirilo se uporablja tudi pri kombiniranem usirjanju.

5. Obdelava skute

Cilj je zmanjšati vsebnost vode v skuti, da se doseže vrednost, ki je značilna za ta proizvod. Postopek vsebuje prvo stiskanje, segrevanje in drugo stiskanje. Ker se skuta precej drobi, jo je treba previdno obdelati.

V prvi fazi stiskanja se skuta razdrobi z napravo, ki zagotavlja nežno drobljenje, nato se razreže, premeša in po potrebi pusti počivati. Cilj v tej fazi je zagotoviti hitro izločanje sirotke iz skute (sinereza). Med rezanjem se strjena skuta, ki je počivala nekaj minut (pri 30–38 °SH), razreže v granulat približne velikosti oreha (2–3 cm). Po rezanju je treba nekaj sirotke odcediti. Da se prepreči drobljenje skute, se v naslednji fazi na rezalnik namesti zaščitna prevleka ali pa se namesto rezalnika uporabijo lopatice. Razrezane grudice skute, ki še vedno plavajo v sirotki, se z mešanjem še naprej premikajo. Če se grudice ne strdijo tako hitro, kot je to potrebno, da bi se dosegle lastnosti skute „Rögös túró“, se postopek strjevanja lahko pospeši tako, da se grudice posedejo in kratek čas počivajo. Po tem kratkem počivanju jih je treba znova premešati, da se ne bi sprijele.

Prvi fazi stiskanja sledi segrevanje. Cilj je še bolj skrčiti grudice skute in izločiti sirotko. Skuta se segreva z intenzivnostjo 1 °C na 2,5 minute ob stalnem mešanju, dokler se ne doseže temperaturni razpon 30–40 °C pri počasnem usirjanju in 36–48 °C pri pospešenem usirjanju.

Pri drugem stiskanju je treba skuto, prepojeno s sirotko, stalno mešati in jo nato pustiti, da se posede, dokler se ne doseže želena trdnost skute. Pri proizvodnji s počasnim usirjanjem se lahko druga faza stiskanja preskoči.

6. Ohlajevanje in odcejanje

Cilj je preprečiti prekomerno kislost razrezane in segrete skute ter širjenje kakršnih koli mikrobnih kontaminantov, zagotoviti, da se skuta ne sprime, in regulirati strjevanje. Skuta se hladi v napravi za usirjanje (kadi ali cisterni) z intenzivnostjo 3–4 °C na minuto, dokler ne doseže 18–22 °C.

Ohlaja se lahko v sirotki v kadi ali cisterni, ki ji je treba omogočiti, da kroži na ploščnem izmenjevalniku toplote, vgrajenem v odcejalno linijo, in se ohladi na manj kot 5 °C. Ko se sirotka odcedi, se lahko za hlajenje uporabi tudi pitna voda. Ohlajevanje v hladilni komori zagotavlja tudi ustrezno varnost. Prekomerno kislost preprečujejo tudi kulture kot take, ki nastanejo pri tem procesu.

Zmes sirotke in skute „Rögös túró“ se odcedi iz naprave za usirjanje s težnostjo ali s pomočjo črpalke, ki ohranja teksturo skute.

7. Ločevanje sirotke

Ko se sirotka izloči iz skute, jo je treba odstraniti. Osrednja faza pri oblikovanju grudičaste teksture je metoda ločevanja sirotke (dekantiranje). Med ločevanjem se skuta občasno previdno premakne, s čimer se zagotovi, da se ne poškoduje njena cvetači podobna tekstura. Ločevanje poteka, dokler se ne doseže vsebnost suhe snovi in kislost, ki se zahtevata za delež maščobe.

8. Vlivanje, pakiranje, označevanje in shranjevanje

V fazah vlivanja in pakiranja je treba zagotoviti, da se grudičasta tekstura ne razlomi ali poškoduje. Med pakiranjem se lahko uporabi inertni zaščitni plin. Delež maščobe iz točke 4.1 mora biti naveden na embalaži.

Skuto „Rögös túró“ je treba hraniti pri temperaturi največ 10 °C z uporabo metode, pri kateri je izključen vsakršen mehanski vpliv.

Minimalne zahteve za preverjanje

Zaradi specifične lastnosti proizvoda je treba pri preverjanju skute „Rögös túró“ pregledati zlasti naslednje elemente:

posebne kakovostne značilnosti naslednjih snovi (kravjega mleka, smetane, čistih kultur mlečnokislinskih bakterij), ki se uporabljajo za proizvodnjo, vključno s:

—	svežim kravjim mlekom s kislinsko stopnjo največ 7,2 °SH;

—	smetano s kislinsko stopnjo največ 7,2 °SH;

—	mlečnokislinsko kulturo s kislinsko stopnjo 36–40 °SH in mlečnokislinskimi bakterijami z dobro sposobnostjo zakisanja in proizvajanja arome (npr. v obliki industrijske kulture ali globoko zamrznjene ali liofilizirane mlečne starterske kulture).

V postopku proizvodnje je treba upoštevati določbe iz točke 4, zlasti:

—	usirjanje: kislost (30–36 °SH) in čas usirjanja (4–20 ur);

—	obdelavo skute: preverjanje čvrstosti skute (biti mora gladka, skuto je treba natančno ločiti od ovoja, 32–38 °SH);

—	hlajenje skute (do 18–22 °C, z intenzivnostjo 3–4 °C na minuto);

—	ločevanje sirotke (previdno, z odcejanjem brez stiskanja, tj. s težnostjo).

Kakovost končnega proizvoda:

—	pri preverjanju fizikalnih in kemijskih zahtev je treba upoštevati določbe iz točke 4 (delež maščobe, vsebnost suhe snovi, vsebnost maščobe, kislost);

—	pri preverjanju organoleptičnih zahtev je treba upoštevati določbe iz točke 4 (videz, tekstura, okus in vonj).

4.3. Opis ključnih elementov, ki opredeljujejo tradicionalne lastnosti proizvoda (člen 7(2) te uredbe)

V obdobju od 18. do 20. stoletja se je skuta uživala sveža ali shranjena tako, da se je v naravnem stanju zdrobila v delce v velikosti zrna ali lešnika (Magyar Néprajz nyolc kötetben, Akadémiai Kiadó, Magyar Tudományos Akadémia).

Eden od zgodovinskih opisov grudičaste teksture skute sega v obdobje po prvi svetovni vojni. Tam je navedeno, da se „skuta zdrobi v grudice v velikosti lešnika […], bolj kot je razdrobljena, dlje časa ostane sveža“ (O. Gratz, A tej és tejtermékek, str. 294–296, 1925).

Leta 1925 so v reviji Tejgazdasági Szemle zapisali, da je skuta na dotik zrnata ali drobljiva (A. Törs 1925, Tejgazdasági Szemle és Tejgazdasági Könyvtár (Tejgazdasági Szemle kiadása)).

Mihály Balatoni govori o zrnih skute, nežni, rahli, grobi, cvetači podobni teksturi in grudicah, ki so podobne cvetovom cvetače (Mihály Balatoni 1960, Étkezési Túró gyártása).

Dr. Sándor Szakály in dr. Gábor Tomka sta leta 1979 objavila podatke o porabi te skute s „cvetači podobno strukturo“ med letoma 1970 in 1977 (Tejipar, zv. 28, št. 1, 1979).

Po navedbah dr. Sándorja Szakályja „grudičasta vrsta na Madžarskem predstavlja 80 % celotne proizvodnje skute“ […] Skuta „Rögös túró“ se bistveno razlikuje od ostalih treh vrst po tem, da je usirjanje mleka, ki se uporablja za proizvodnjo te skute, mogoče samo z biološkim zakisanjem (Dr. S. Szakály 1980, A rögös állományú étkezési túró korszerű gyártása, Magyar Tejgazdasági Kutató Intézet, Pécs).

Po navedbah dr. Sándorja Szakályja je skuta „Rögös túró“, ki je znana samo v srednji Evropi, starodaven madžarski mlečni izdelek, ki izvira z zahodnega Uralskega gorovja in ga ljudje že stoletja proizvajajo doma iz surovega mleka (Tejgazdaságtan, 2001).

Tradicionalna narava skute „Rögös túró“ je opisana v ločenem poglavju, namenjenem prav tej skuti, v zbirki „Hagyományok-Ízek-Régiók“ (Tradicije-Okusi-Regije), ki sta jo leta 2002 izdala ministrstvo za kmetijstvo in Agrármarketing Centrum. V zbirko so vključeni samo proizvodi, znani že iz preteklosti, ki jih je mogoče dokumentirati skladno z ustreznimi merili. Da bi se lahko proizvod, ki se proizvaja in distribuira, uvrstil v zbirko, je treba dokazati, da sega najmanj dve generaciji (50 let) v preteklost in da gre za dobro znan in ugleden proizvod.

(1) UL L 179, 19.6.2014, str. 17.

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 385

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Letnik 65 6. oktober 2022

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2022/C 385/02	Menjalni tečaji eura — 5. oktober 2022	20
	INFORMACIJE V ZVEZI Z EVROPSKIM GOSPODARSKIM PROSTOROM
	Nadzorni organ Efte
2022/C 385/03	Državna pomoč – Odločitev o nevložitvi ugovora	21
2022/C 385/04	Obvestilo Nadzornega organa Efte o obrestnih merah za vračilo državne pomoči in referenčnih obrestnih merah / diskontnih stopnjah za države Efte, ki veljajo od 1. julija 2022 – Objavljeno v skladu s pravili o načinu določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj iz dela VII Smernic Nadzornega organa o državni pomoči ter členom 10 Odločbe Nadzornega organa št. 195/04/COL z dne 14. julija 2004	22
2022/C 385/05	Državna pomoč – Odločitev o nevložitvi ugovora	23

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	0,9915
JPY	japonski jen	143,18
DKK	danska krona	7,4388
GBP	funt šterling	0,87340
SEK	švedska krona	10,8376
CHF	švicarski frank	0,9756
ISK	islandska krona	141,30
NOK	norveška krona	10,4858
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	24,524
HUF	madžarski forint	423,60
PLN	poljski zlot	4,7910
RON	romunski leu	4,9385
TRY	turška lira	18,4201
AUD	avstralski dolar	1,5380
CAD	kanadski dolar	1,3493
HKD	hongkonški dolar	7,7831
NZD	novozelandski dolar	1,7419
SGD	singapurski dolar	1,4124
KRW	južnokorejski won	1 406,71
ZAR	južnoafriški rand	17,6228
CNY	kitajski juan	7,0555
HRK	hrvaška kuna	7,5255
IDR	indonezijska rupija	15 061,81
MYR	malezijski ringit	4,5911
PHP	filipinski peso	58,212
RUB	ruski rubelj
THB	tajski bat	37,102
BRL	brazilski real	5,1575
MXN	mehiški peso	19,8625
INR	indijska rupija	80,9090

	Islandija	Lihtenštajn	Norveška
1.7.2022 –	3,90	–0,57	1,17

Vsebina		Stran
	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2022/C 385/01	Obvestilo Komisije o razlagi nekaterih pravnih določb delegiranega akta o razkritjih v skladu s členom 8 uredbe o taksonomiji EU v zvezi s poročanjem o sprejemljivih gospodarskih dejavnostih in sredstvih	1

	V Objave
	SODNI POSTOPKI
	Evropska komisija
2022/C 385/06	Zahtevek za svetovalno mnenje Sodišča Efte, ki ga je dne 9. junija 2022 vložilo Landsréttur v zadevi Verkfræðingafélag Íslands, Stéttarfélag tölvunarfræðinga in Lyfjafræðingafélag Íslands proti Islandiji (Zadeva E-9/22)	24
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
	Evropska komisija
2022/C 385/07	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.10904 – CVC / MATICMIND / SIO) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	25
2022/C 385/08	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.10697 – ARAMCO OVERSEAS COMPANY / LOTOS SPV 1) ( 1 )	27
2022/C 385/09	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.10857 – CINVEN / ZURICH SANDER VERMÖGENSVERWALTUNG) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	28
	DRUGI AKTI
	Evropska komisija
2022/C 385/10	Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33	29
2022/C 385/11	Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33	40
2022/C 385/12	Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33	52
2022/C 385/13	Objava spremenjene specifikacije proizvoda po odobritvi manjše spremembe v skladu z drugim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012	64

	Popravki
	Popravek obrestne mere, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja: — 0,50 % 1. oktober 2022 — Menjalni tečaji eura (2022/C 381/04) ( UL C 381, 4.10.2022 )	69


	(1) Besedilo velja za EGP.