Menjalni tečaji eura (1)

13. september 2022

(2022/C 351/01)

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,0175
JPY	japonski jen	144,50
DKK	danska krona	7,4366
GBP	funt šterling	0,86793
SEK	švedska krona	10,6108
CHF	švicarski frank	0,9669
ISK	islandska krona	140,10
NOK	norveška krona	9,9988
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	24,551
HUF	madžarski forint	396,83
PLN	poljski zlot	4,7050
RON	romunski leu	4,9210
TRY	turška lira	18,5640
AUD	avstralski dolar	1,4736
CAD	kanadski dolar	1,3200
HKD	hongkonški dolar	7,9855
NZD	novozelandski dolar	1,6555
SGD	singapurski dolar	1,4186
KRW	južnokorejski won	1 397,30
ZAR	južnoafriški rand	17,3112
CNY	kitajski juan	7,0467
HRK	hrvaška kuna	7,5255
IDR	indonezijska rupija	15 099,17
MYR	malezijski ringit	4,5869
PHP	filipinski peso	57,665
RUB	ruski rubelj
THB	tajski bat	36,859
BRL	brazilski real	5,1764
MXN	mehiški peso	20,1615
INR	indijska rupija	80,5453

---

(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.10869 – P2X EUROP E/ NVG / P2X PORTUGAL JV)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2022/C 351/02)

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o zružitvah).

(2)  UL C 366, 14.12.2013, str. 5.

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.10872 – GEELY / RENAULT / RENAULT KOREA MOTORS)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2022/C 351/03)

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).

(2)  UL C 366, 14.12.2013, str. 5.

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.10696 – ARAMCO OVERSEAS COMPANY / BP EUROPA / LOTOS – AIR BP POLSKA)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2022/C 351/04)

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).

(2)  UL C 366, 14.12.2013, str. 5.

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.10866 – F2i / GVM / GENERATION AND SUPPLY BUSINESSES)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2022/C 351/05)

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).

(2)  UL C 366, 14.12.2013, str. 5.

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.10792 – PHILIP MORRIS INTERNATIONAL / SWEDISH MATCH)

(Besedilo velja za EGP)

(2022/C 351/06)

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.10619 – SNAM / ENI / JV)

(Besedilo velja za EGP)

(2022/C 351/07)

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2022/C 351/08)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O STANDARDNI SPREMEMBI ENOTNEGA DOKUMENTA

„Saint-Guilhem-le-Désert“

PGI-FR-A1143-AM01

Datum obvestila: 6. julij 2022

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1.   Organoleptični opis vin

Točka 3.3 o organoleptičnem opisu vin poglavja I specifikacije proizvoda zaščitene geografske označbe „Saint-Guilhem-Le-Désert“ je bila dopolnjena. Navedene podrobnosti se prenesejo v točko o opisu vina v enotnem dokumentu.

2.   Trsni izbor

V točki 5 o trsnem izboru poglavja I specifikacije proizvoda zaščitene geografske označbe „Saint-Guilhem-Le-Désert“ so:

– dodane naslednje sorte vinske trte: „agiorgitiko N, airen B, artaban N, assyrtiko B, calabrese N, carignan gris G, carricante B, felen B, fiano B, floreal B, glera B, montepulciano N, moschofilero Rs, œillade N, primitivo N, roditis Rs, rousseli Rs, saperavi N, touriga nacional N, verdejo B, verdelho B, vidoc N, voltis B in xinomavro N,“

– črtane naslednje sorte vinske trte, saj na območju proizvodnje niso prisotne:

„auxerrois B, clairette rose Rs, muscat à petits grains roses Rs in rosé du Var Rs.“

Sorte vinske trte, ki so bile vključene v specifikacijo proizvoda, so odpornejše na glivične bolezni, pa tudi bolj prilagojene na podnebne spremembe. Te sorte so skladne z lastnostmi vin z ZGO. Organizacija za zaščito in upravljanje je prav tako zahtevala, naj se uvede pet bolj značilnih, z dediščino povezanih in inovativnih sort vinske trte, ki so na območju proizvodnje že prisotne in izboljšujejo lastnosti vin z ZGO, hkrati pa omogočajo boljšo prilagoditev vinorodnemu območju.

Te sorte vinske trte so bile vključene v točko enotnega dokumenta o sortah vinske trte.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime

Saint-Guilhem-le-Désert

2.   Vrsta geografske označbe

ZGO – zaščitena geografska označba

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

16.

Vino iz prezrelega grozdja

4.   Opis vina

1.   Mirna vina

KRATEK OPIS

ZGO „Saint-Guilhem-le-Désert“ se uporablja za mirna rdeča, rosé in bela vina ter rdeča, rosé in bela vina iz prezrelega grozdja.

Pri mirnih vinih so največji delež skupnega alkohola ter vsebnosti skupnih kislin, hlapnih kislin in skupnega žveplovega dioksida določeni v zakonodaji Unije.

Za pridelana vina so značilne vedno prisotne arome, katerih intenzivnost in narava sta odvisni od sorte vinske trte in uporabljenih tehnologij. Pri rdečih vinih je ekstrakcija vodena tako, da se dobijo nežne strukture z zrelimi in prijetnimi tanini. Vina so izrazito rubinasto rdeča ter imajo vonj po rdečem in črnem jagodičju, črnem popru in sladkem korenu. Rdeča vina polnega telesa z daljšim pookusom in svilnatimi tanini imajo dobro ravnotežje med kislinami. Dolga obdobja zorenja, dovoljena na tem območju, omogočajo pridelavo belih vin slamnato rumene do zlatorumene barve z vonjem po belem cvetju in eksotičnem sadju in z notami kandiranega sadja ter okusom, ki ga odlikujeta oljnatost in svežina. Rosé vina blede do nekoliko poudarjene češnjevo rdeče, rahlo lososne barve imajo vonj po ribezu, marelici, cvetju bezga in amil alkoholne note. Njihov okus odlikuje izjemna skladnost med svežino in sadnostjo.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	9
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

2.   KRATEK OPIS

Pri vinih iz prezrelega grozdja so deleži dejanskega alkohola, skupnega alkohola in naravnega alkohola ter najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida določeni v zakonodaji Unije.

Vina iz prezrelega grozdja jantarno rumene barve so v ustih zaokrožena ter razvijejo kompleksne arome po začimbah, oreških in kandiranem sadju.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5.   Enološki postopki

5.1.   Posebni enološki postopki

1.   Posebni enološki postopek

Za enološke postopke veljajo obveznosti na ravni Unije ter iz zakonika o kmetijstvu in morskem ribištvu.

5.2.   Največji donosi

1.   Rdeča in rosé vina

95 hektolitrov na hektar

2.   Bela vina

100 hektolitrov na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

Trgatev, vinifikacija in obdelava vina z zaščiteno geografsko označbo „Saint-Guilhem-le-Désert“ potekajo na ozemlju naslednjih občin:

departma Hérault: Agonès, Aniane, Arboras, Argelliers, Assas, Brissac, Causse-de-la-Selle, Cazevieille, Cazilhac, Ceyras, Clapiers, Claret, Combaillaux, Ferrières-les-Verreries, Fontanès, Ganges, Gignac, Gorniès, Guzargues, Jacou, Jonquières, La Boissière, Lagamas, Laroque, Lauret, Le Bosc, Le Rouet, Le Triadou, Les Matelles, Mas-de-Londres, Montferrier-sur-Lez, Montoulieu, Montpellier (odseki AI, AK, KO, KP, MP in MZ), Montpeyroux, Moulès-et-Baucels, Murles, Notre-Dame-de-Londres, Pégairolles-de-Buèges, Prades-le-Lez, Puéchabon, Saint-André-de-Buèges, Saint-André-de-Sangonis, Saint-Bauzille-de-Montmel, Saint-Bauzille-de-Putois, Saint-Clément-de-Rivière, Sainte-Croix-de-Quintillargues, Saint-Félix-de-Lodez, Saint-Gély-du-Fesc, Saint-Guilhem-le-Désert, Saint-Guiraud, Saint-Jean-de-Buèges, Saint-Jean-de-Cuculles, Saint-Jean-de-Fos, Saint-Jean-de-la-Blaquière, Saint-Martin-de-Londres, Saint-Mathieu-de-Tréviers, Saint-Privat, Saint-Saturnin-de-Lucian, Saint-Vincent-de-Barbeyrargues, Sauteyrargues, Teyran, Usclas-du-Bosc, Vacquières, Vailhauquès, Valflaunès, Viols-le-Fort in Viols-en-Laval;

departma Gard: Brouzet-lès-Quissac in Corconne.

7.   Sorte vinske trte

Abouriou B

Agiorgitiko N

Airen

Alicante henri bouschet N

Aligoté B

Altesse B

Arinarnoa N

Artaban N

Assyrtiko B

Aubun N – murescola

Baroque B

Bourboulenc B – doucillon blanc

Cabernet franc N

Cabernet-sauvignon N

Calabrese N

Caladoc N

Carignan N

Carignan blanc B

Carignan gris G

Carmenère N

Carricante

Chardonnay B

Chasan B

Chatus N

Chenanson N

Chenin B

Cinsaut N – cinsault

Clairette B

Colombard B

Cot N – malbec

Counoise N

Duras N

Egiodola N

Felen

Fiano

Floreal B

Folle blanche B

Furmint B

Gamaret

Gamay N

Gewurztraminer Rs

Glera

Grenache N

Grenache blanc B

Grenache gris G

Grolleau N

Gros manseng B

Jacquère B

Jurançon noir N – dame noire

Lledoner pelut N

Macabeu B – macabeo

Marsanne B

Marselan N

Mauzac B

Melon B

Merlot N

Meunier N

Mondeuse N

Montepulciano

Morrastel N – minustellu, graciano

Moschofilero Rs

Mourvèdre N – monastrell

Muscat d‘alexandrie B – muscat, moscato

Muscat de hambourg N – muscat, moscato

Muscat à petits grains blancs B – muscat, moscato

Nielluccio N – nielluciu

Négrette N

Oeillade noire

Petit courbu B

Petit manseng B

Petit verdot N

Pineau d'aunis N

Pinot blanc B

Pinot gris G

Pinot noir N

Piquepoul blanc B

Piquepoul gris G

Piquepoul noir N

Portan N

Poulsard N – ploussard

Primitivo N – zinfandel

Riesling B

Rivairenc N – aspiran noir

Roditis Rs

Rosé du var Rs

Roussanne B

Rousseli Rs

Saperavi N

Sauvignac

Sauvignon B – sauvignon blanc

Sauvignon gris G – fié gris

Savagnin blanc B

Sciaccarello N

Semillon B

Servant B

Sylvaner B

Syrah N – shiraz

Tannat N

Tempranillo N

Terret blanc B

Terret gris G

Terret noir N

Tibouren N

Touriga nacional N

Trousseau N

Ugni blanc B

Verdejo B

Verdelho B

Vermentino B – rolle

Vidoc N

Viognier B

Voltis B

Xinomavro N

8.   Opis povezave

8.1.   Posebnost geografskega območja in proizvoda

Geografska označba „Saint-Guilhem-le-Désert“ izvira s severnega dela departmaja Hérault, ki leži v izjemni pokrajini s sredozemskimi griči ob vznožju planote Latzac in Sevenov.

Območje proizvodnje se razprostira po približno petdesetih kilometrih na pretežno apnenčastih, prodnatih in lapornatih tleh iz mezozoika ter terciarih terasah na bregovih zgornjega in srednjega dela doline reke Hérault.

Nad vinorodnim območjem se dvigujeta dve apnenčasti gori – Badille na zahodu in Pic Saint-Loup na vzhodu tega ozemlja.

Na vinorodno območje bistveno vpliva značilno podnebje. Zaradi oddaljenosti od Sredozemskega morja je morski pršec zelo blag. Padavine, ki se gibljejo med 800 mm in 900 mm, omilijo skrajne značilnosti sredozemskega podnebja, zaradi prisotnosti gora, ki vinorodno območje varujejo pred severnimi vetrovi, pa nastajajo velike razlike med dnevnimi in nočnimi temperaturami. Vinorodno območje, ki leži večinoma na nadmorski višini od 100 m do 150 m, ima tako zmerno sredozemsko podnebje.

Sledovi vinogradniške dejavnosti na tem območju segajo v rimski čas. V srednjem veku se je iz opatij v Anianu in Saint-Guilhemu po Karolinškem kraljestvu razširila cela mreža opatij. Benediktinci so imeli tedaj bistveno vlogo pri ohranjanju in razširjanju vinogradniških praks, pri lokaciji zasaditve vinske trte v opatiji pa so morali upoštevati možnost za njeno uspešno gojenje.

ZGO je dobila ime po vasi in samostanu Saint-Guilhem-le-Désert, biseru romanske umetnosti, pomembnem kraju z bogato zgodovino, etapi na Jakobovi poti (romarska pot do svetišča svetega Jakoba v Santiago de Compostela), pri čemer sta navedena vas in samostan uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine in geografsko ležita v osrčju območja proizvodnje.

Na tem ozemlju, ki je v veliki meri prekrito z naravnimi gozdnatimi površinami, na katerih rastejo črnike in bori, ali s sredozemsko garigo, so se lahko ljudje ukvarjali z raznovrstnim kmetijstvom, kot so gojenje žit in oljk ali pašništvo, vinogradništvo pa je doživelo precejšen razmah ob koncu 19. stoletja zaradi razvoja trgovine.

Območje proizvodnje, katerega vino je bilo z odlokom z dne 5. aprila 1982 priznano kot deželno vino v le petih občinah, so vinogradniki z bližnjih območij ob upoštevanju skupnih talnih in podnebnih značilnosti želeli razširiti, tako da zdaj obsega 71 občin za proizvodnjo od 30 hl do 40 000 hl rdečega, rosé in belega vina.

Manjši geografski enoti – mesto Aniane (Cité d’Aniane) in dolina Montferrand (Val de Montferrand) – proizvajalcem omogočata natančnejšo opredelitev vin. Vina z označbo „Val de Montferrand“ se proizvajajo iz sort vinske trte z bolj omejenega seznama in imajo največji donos 70 hl/ha, s čimer so vina precej koncentrirana. Vina z označbo „Cité d’Aniane“ se pridobivajo izključno iz grozdja, ki se trga na ozemlju občine Aniane.

Vinogradniki so trsni izbor zelo zgodaj obogatili, da so ustvarili vina, pri katerih je mogoče izkoristiti apnenčasta območja in ugodne podnebne razmere za počasno zorenje, poleg sredozemskih sort vinske trte pa so se pojavile tudi sorte iz drugih regij, kot so cabernet-sauvignon in merlot za rdeča ter chardonnay, sauvignon in viognier za bela vina.

Vsa vina odlikuje izjemna svežina.

Rdeča vina imajo ne glede na dolgo ali kratko maceracijo zelo fine tanine; rosé in bela vina pa so bogata z ekstrakti.

8.2.   Vzročna povezava med posebnostmi geografskega območja in posebnostmi proizvoda

Zaradi podnebne posebnosti območja so si vinogradniki prizadevali, da bi se sorte vinske trte popolnoma prilagodile temu območju. Pozno izražene podnebne značilnosti in velika temperaturna nihanja omogočajo počasno in redno zorenje sredozemskih in bolj nedavno zasajenih sort vinske trte, kar ugodno vpliva na kakovost polifenolov v rdečih vinih ter moč in prefinjenost rosé in belih vin. Tako so vsa vina, ne glede na to, ali so namenjena hitremu dajanju na trg ali staranju, izrazito svojevrstna.

Iz majhnih parcel sestavljeno vinorodno območje se razprostira pretežno po območjih apnenčastih gričev, ki so zelo značilni za regijo ter naravno omejujejo vitalnost vinske trte in spodbujajo njeno globoko ukoreninjenje, da je odporna proti poletni suši. To območje pogosto sega v naravno okolje, v katerem veljajo predpisi o varstvu okolja. Vinska trta daje temu okolju posebno pokrajinsko značilnost, ki je med turisti zelo cenjena in priznana. Ti vidiki danes spodbujajo vinogradnike, katerih vrednotenje vina se začne z varstvom njihovih območij proizvodnje, in so povezani z razvojem enološkega turizma.

Med vinogradniki in obiskovalci opatije Saint-Guilhem-le-Désert (približno 800 000 ljudi na leto) se tako ustvari sinergija, s čimer se hkrati spodbuja gospodarska dejavnost v zaledju departmaja Hérault.

Ime Saint-Guilhem-le-Désert, povezano s tisočletno zgodovino opatije in vini, proizvedenimi z ZGO, odslej zagotavlja hitro širitev zunaj Francije.

9.   Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja.

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju.

Opis pogoja:

Pri mirnih vinih je lahko zaščitena geografska označba „Saint-Guilhem-le-Désert“ dopolnjena z naslednjimi izrazi:

—	imenom ene ali več sort vinske trte;

—	izrazom „primeur“ (mlado vino) ali „nouveau“ (novo vino).

V skladu s pogoji iz specifikacije proizvoda je lahko zaščitena geografska označba „Saint-Guilhem-le-Désert“ dopolnjena z imenom naslednjih manjših geografskih enot „Cité d’Aniane“ in „Val de Montferrand“.

Na etiketi je naveden logotip ZGO Evropske unije, navedba „zaščitena geografska označba“ pa je nadomeščena s tradicionalnim izrazom „vin de pays“ (deželno vino).

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja.

Vrsta dodatnega pogoja:

izjema v zvezi s proizvodnjo na razmejenem geografskem območju.

Opis pogoja:

Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za vinifikacijo in obdelavo vin z zaščiteno geografsko označbo „Saint-Guilhem-le-Désert“, obsega naslednje sosednje občine geografskega območja:

departma Hérault: Aumelas, Brignac, Buzignargues, Canet, Castelnau-le-Lez, Castries, Celles, Clermont-l’Hérault, Fozières, Galargues, Grabels, Juvignac, La Vacquerie-et-Saint-Martin-de-Castries, Lacoste, Lansargues, Lattes, Le Crès, Le Puech, Lodeve, Mauguio, Montarnaud, Montaud, Mudaison, Popian, Pouzols, Saint-Aunès, Saint-Bauzille-de-la-Sylve, Saint-Etienne-de-Gourgas, Saint-Génies-des-Mougues, Saint-Jean-de-Védas, Saint-Maurice-Navacelles, Saint-Paul-et-Valmalle, Saint-Pierre-de-la-Fage, Soumont, Valergues in Vendargues;

departma Gard: Carnas, La Cadiere-et-Cambo, Liouc, Montdardier, Orthoux-Sérignac-Quilhan, Pompignan, Rogues, Saint-Hippolyte-du-Fort, Saint-julien-de-la-Nef, Saint-Laurent-le-Minier, Sardan, Sauve in Sumène.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-770aea9b-b2c6-4aa0-ae5b-7f1f81ec19c3

---

(1)  UL L 9, 11.1.2019, str. 2.

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2022/C 351/09)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O STANDARDNI SPREMEMBI, KI SPREMINJA ENOTNI DOKUMENT

„Montsant“

PDO-ES-A1550-AM05

Datum obvestila: 20. junij 2022

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

Sprememba meje vsebnosti hlapnih kislin

Opis:

Najvišja vsebnost hlapnih kislin je bila spremenjena za bela, rosé in rdeča vina, starejša od enega leta. Za bela vina in vina rosé, starejša od enega leta, ta meja ni bila določena. Pri rdečih vinih je bilo besedilo „se lahko poveča za 0,06 g/l za vsako stopnjo vsebnosti alkohola nad 11 vol. % in leto staranja do največ 1,2 g/l“ spremenjeno v „od enega leta staranja dalje lahko najvišja vsebnost hlapnih kislin znaša 1,2 g/l“.

Ta sprememba vpliva na točko 2.2 specifikacije proizvoda in točko 4 enotnega dokumenta.

Šteje se za standardno spremembo, saj ne spada v nobeno od kategorij iz člena 14(1) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 z dne 17. oktobra 2018.

Razlogi:

Staranje rdečih, belih in rosé vin z ZOP „Montsant“ je običajna praksa. Zato je običajno, da vsebnost hlapnih kislin v rdečih, belih in rosé vinih presega vrednost 0,80 g/l, ki je v specifikaciji proizvoda določena za vina, mlajša od enega leta. S to spremembo je dovoljena vsebnost hlapnih kislin zvišana do mejnih vrednosti, ki jih je določila Evropska unija, in sicer 1,2 g/l za rdeča vina ter 1,08 g/l za bela vina in vina rosé.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime

Montsant

2.   Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

3.	Likersko vino

4.   Opis vina

1.   Belo vino

KRATEK OPIS

Bistro vino, s citronasto rumenimi do slamnato rumenimi toni ter intenzivne in zlate barve. Elegantne in nežne arome zrelega sadja, medu in suhega sadja (suhih marelic/breskev). Svilnatega okusa s poudarjenim sladkobnim pridihom in okusom. Zelo dolg pookus.

*	Od enega leta staranja dalje lahko najvišja vsebnost hlapnih kislin znaša 1,08 g/l (18 meq/l).

*	Najvišja vsebnost žveplovega dioksida: 200 mg/l, če je vsebnost sladkorja manj kot 5 g/l, in 250 mg/l, če je vsebnost sladkorja 5 g/l ali več.

*	Za omejitve, ki niso bile opredeljene, je treba upoštevati veljavno zakonodajo.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	11,5
Najnižja vsebnost skupnih kislin	3,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	13,33
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

2.   Vino rosé

KRATEK OPIS

Sijoče vino, intenzivno in bistre barve. S sadnimi in/ali cvetličnimi aromami, pridihom zrelih češenj in jagod ter sledovi gozdnih sadežev. Elegantno, sladko vino z značajem.

*	Od enega leta staranja dalje lahko najvišja vsebnost hlapnih kislin znaša 1,08 g/l (18 meq/l).

*	Najvišja vsebnost žveplovega dioksida: 200 mg/l, če je vsebnost sladkorja manj kot 5 g/l, in 250 mg/l, če je vsebnost sladkorja 5 g/l ali več.

*	Za omejitve, ki niso bile opredeljene, je treba upoštevati veljavno zakonodajo.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	12
Najnižja vsebnost skupnih kislin	3,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	13,33
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

3.   Rdeče vino

KRATEK OPIS

Vina so, odvisno od svoje starosti, različnih barv in odtenkov: ti segajo od bolj rdečih tonov (češnja) do oranžnih (rdečkasto rjavih, jantarnih), ko je vino starejše. Arome, povezane z avtohtonimi sortami, zelo zrelim sadjem, vključno z rozinami, ter balzamične in začimbne arome. Polnega telesa in zaokroženega okusa, z daljšim pookusom in zrelimi tanini. Žametnega okusa.

*	Od enega leta staranja dalje lahko najvišja vsebnost hlapnih kislin znaša 1,2 g/l (20 meq/l).

*	Najvišja vsebnost žveplovega dioksida: 150 mg/l, če je vsebnost sladkorja manj kot 5 g/l, in 200 mg/l, če je vsebnost sladkorja 5 g/l ali več.

*	Za omejitve, ki niso bile opredeljene, je treba upoštevati veljavno zakonodajo.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	12,5
Najnižja vsebnost skupnih kislin	3,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	13,33
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

4.   Likersko vino

KRATEK OPIS

Vino rancio: proizvedeno z oksidativnim staranjem v lesenih sodih in/ali z metodo sol y serena (hranjenje vina na prostem, kjer je izpostavljeno spremembam temperature ponoči in podnevi), kar pospeši oksidacijo. Čisto in sijoče. Kompleksna aroma, note začimb in oreškov, vonj po praženem. Suho. Polnega telesa.

Belo in rdeče vino mistela: globoko medene do oranžne barve. Sladke arome medu, s pridihom citrusov. Pretežno sladek pookus, ki zadrži sadne arome.

Vino grenache: ojačano z vinskim alkoholom. Oranžne barve, ki se nežno razvija. Dovršeno z notami citrusov. Najmanjši delež dejanskega alkohola: 15,5 vol. %

Vino vimblanc: proizvedeno iz prezrelega grozdja sorte pansal.

Naravno sladko vino: mošt z visoko vsebnostjo sladkorja, višjo od 272 g/l, delno prevret. Bistro. Vrsta različnih tonov. Kompleksna aroma, uravnoteženo.

*	Najvišja vsebnost žveplovega dioksida: 150 mg/l, če je vsebnost sladkorja manj kot 5 g/l, in 200 mg/l, če je vsebnost sladkorja 5 g/l ali več.

*	Za omejitve, ki niso bile opredeljene, je treba upoštevati veljavno zakonodajo.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	15
Najnižja vsebnost skupnih kislin	v miliekvivalentih na liter
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5.   Enološki postopki

5.1.   Posebni enološki postopki

1.   Pridelovalna praksa

Če organ, ki upravlja označbo porekla, meni, da bi lahko namakanje negativno vplivalo na kakovost ali bi lahko bila s tem kršena pravila, ga lahko na posamezni parceli prepove.

Pri trganju grozdja je treba biti izredno skrben. Vina, zajeta v tej ZOP, se lahko proizvajajo le iz grozdja, ki je dovolj zrelo za proizvodnjo vin z najmanjšim deležem naravnega alkohola 10 vol. % ali več oziroma 12 vol. % ali več v primeru likerskih vin.

2.   Omejitev v zvezi z vinifikacijo

Za ekstrakcijo mošta ali vina in ločevanje od tropin je treba uporabiti ustrezen pritisk, s katerim se iz vsakih 100 kg pridelanega grozdja pridobi največ 74 litrov vina.

5.2.   Največji donosi

1.	Bele sorte 12 000 kilogramov grozdja na hektar

2.	88,8 hektolitra na hektar

3.	Rdeče sorte vinske trte 10 000 kilogramov grozdja na hektar

4.	74 hektolitrov na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

Območje proizvodnje vin z ZOP „Montsant“ obsega vinogradniške parcele v spodaj navedenih občinah oziroma na spodaj navedenih geografskih območjih. Te parcele zagotavljajo zahtevano kakovost za proizvodnjo vin, ki imajo posebne značilnosti vin, zaščitenih z ZOP.

Naslednje občine v celoti:

La Bisbal de Falset

Cabacés

Capçanes

Cornudella de Montsant

La Figuera

Els Guiamets

Marçà

Margalef

El Masroig

Pradell de la Teixeta

La Torre de Fontaubella

Ulldemolins

Ter deli naslednjih občin:

Falset:

Poligoni 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 23, 26, 27, 28, 29, 30 in 31.

Poligon 2: parcele od 1 do 37, od 41 do 70, od 72 do 91, južni del parcele 93 (1,631 ha), 94, 95, del parcele 102 (2,5052 ha), 125, 127, od 132 do 135, od 137 do 145, 148 in od 151 do 153.

Poligon 3: južni del parcele 47 (2,1549 ha), parceli 48 in 49, južni del parcele 50 (1,419 ha), južni del parcele 52 (1,7365 ha), južni del parcele 53 (1,2894 ha) in parcela 64.

Poligon 19: južni del parcele 28 (1,0809 ha), južni del parcele 29 (12,2046 ha), parcele od 30 do 36, od 38 do 46 in od 48 do 58.

Poligon 20: parcele od 1 do 17, od 23 do 26, južni del parcele 27 (2,45 ha), južni del parcele 28 (1,4096 ha), 29, 30, 32, 33, od 59 do 64, južni del parcele 65 (0,5789 ha), 66, 68, 72, 73, 74, 79 in 80.

Poligon 22: parcele od 1 do 24 in 41.

Poligon 24: parcele od 1 do 8, 10, od 31 do 35, 37, od 49 do 52, 54, 55, od 57 do 60.

El Molar:

Poligoni 1, 2, 3, od 11 do 16.

Poligon 4: parcele od 1 do 7, zahodni del parcele 8 (0,5515 ha), od 15 do 17, 34, 35, 41, 43, 47, 48, 56, 58, 61, 64, 66, 67 in od 69 do 71.

Poligon 8: parcele od 3 do 18, od 20 do 28, 199, 200 in 202.

Poligon 9: parcele 1, od 27 do 32, od 35 do 37, od 47 do 55.

Poligon 10: parcele od 1 do 7, od 9 do 12, od 29 do 34, od 45 do 47, od 66 do 71 in 73.

Garcia:

Poligon 3: parcela 66.

Poligon 6: parcele 101, 105, od 111 do 113.

Poligoni 7, 8, 9, 10, 11.

Poligon 12: parcele od 1 do 13, od 17 do 38, 45, 133 in 134.

Poligon 13: parcele od 70 do 102, 104, 111, od 220 do 226, od 228 do 234, 314 in 315.

Poligon 15: parcela 3.

Poligon 22: parcela 65.

Poligon 23: parcele od 26 do 43, od 60 do 68, 70, od 72 do 78, 80, 81, 83, 84, 86, 87 in 88.

Mora la Nova:

Poligon 4: parcele 69, 70, 113 in 120.

Poligon 5.

Poligon 6: parcele od 3 do 15, od 20 do 27, od 30 do 54, 56, 57, 58, 59 in od 61 do 73.

Poligon 7: parcele 8, 9, 10, 14, 16, 24, od 30 do 46, 48, 49, 50, 56 in od 59 do 66. Poligon 8: parcele od 76 do 89, od 91 do 97, 99, 100, 101, 102, 105 in 106.

Poligon 9: parcele od 38 do 48, 50, 51, 52, 53, 55, 56, 57, 58, 73 in 74.

Poligon 10: parcela 8.

Poligon 13: parcela 99.

Tivissa:

Poligoni 2, 4, od 6 do 12 in od 21 do 23.

Poligon 17: parcele od 238 do 251, 253 in 254.

Poligon 24: parcela 29.

7.   Sorte vinske trte

CABERNET SAUVIGNON

GARNACHA BLANCA

GARNACHA TINTA

MAZUELA – CARIÑENA

MAZUELA – SAMSÓ

8.   Opis povezave

8.1.   Belo vino

Belo vino se proizvaja skoraj izključno iz dveh tradicionalnih sort na območju: garnacha blanca in macabeo. Medtem ko se sorta macabeo uporablja za proizvodnjo žlahtnejših vin, je garnacha blanca, ki ima polnejše telo in močnejšo strukturo, zelo primerna za proizvodnjo vin crianza in za vrenje v hrastovih sodih, čeprav po naravi hitro oksidira. Preostale bele sorte (chardonnay, pansal, moscatel de grano menudo, parellada in picapoll blanco) dodajo svoj pridih h končni mešanici.

8.2.   Rdeče vino in vino rosé

Na celotnem območju ZOP je mogoče najti tako sorto mazuela (samsó) kot tudi sorto garnacha tinta. Iz obeh se proizvajajo vina s polnim telesom, ki so zelo primerna za staranje, še posebej, če je pridelek vina kontroliran in se uporabijo ustrezni postopki proizvodnje. Sorta ull de llebre je najpogostejša v južnem delu, kjer je topleje. Druge rdeče sorte vinske trte (cabernet sauvignon, garnacha peluda, merlot, monastrell, picapoll tinto, syrah), ki jih najdemo v precej manjših količinah, se dobro prilagajajo različnim vinogradom na območjih ZOP, iz njih pa se proizvajajo kakovostni proizvodi, ki so uravnoteženi, aromatični in polnega telesa ter dajejo prepoznavno značilnost v različnih mešanicah.

8.3.   Likerska vina

Po globoko zakoreninjeni tradiciji se likerska vina proizvajajo na severu province Tarragona, pri čemer ZOP „Montsant“ ni izjema. V preteklosti, ko so vina proizvajali doma za domačo porabo, je bilo običajno imeti sod vina rancio in sod sladkega vina. Danes je proizvodnja likerskih vin precej bolj sistematična, kar pa ne pomeni, da je izgubila svoje mesto v celotni proizvodnji.

9.   Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

pakiranje na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Vina je treba polniti v registriranih kleteh za polnjenje, da se zavarujeta njihovo poreklo in kakovost, tako da se nepakirano vino ne prevaža zunaj proizvodnega območja. Če se vina ne prevažajo pod ustreznimi pogoji, opredeljenimi na podlagi posamezne ocene, pri kateri se upoštevajo okoliščine vsakega primera posebej, so lahko izpostavljena neustreznim okoljskim razmeram, ki lahko vplivajo na njihove organoleptične lastnosti.

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe v zvezi z označevanjem

Opis pogoja:

Črke označbe „Montsant“ morajo biti visoke od 3 do 6 mm, tiste, ki označujejo „označbo porekla“, pa morajo meriti polovico te višine.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://incavi.gencat.cat/.content/005-normativa/plecs-condicions-do-catalanes/Arxius-plecs/Pliego-de-Condiciones-DOP-Montsant-ctrl-canvis.pdf

---

(1)  UL L 9, 11.1.2019, str. 2.

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2022/C 351/10)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O STANDARDNI SPREMEMBI ENOTNEGA DOKUMENTA

„Coteaux de Béziers“

PGI-FR-A1146-AM03

Datum obvestila: 7. julij 2022

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1.   Območje v neposredni bližini

V točki 4 o geografskih območjih, na katerih se izvajajo različni postopki, poglavja I specifikacije proizvoda je bila točka 4.2 o opredelitvi območja v neposredni bližini preoblikovana, vendar ostaja nespremenjena, v seznamu občin v skladu z uradnim geografskim kodeksom, ki priznava in določa seznam občin po departmajih na nacionalni ravni. Ta redakcijska sprememba omogoča, da je območje v neposredni bližini navedeno glede na uradni geografski kodeks v različici, veljavni leta 2021, ki ga vsako leto objavi inštitut INSEE, in da je njegova razmejitev pravno varna.

V enotnem dokumentu se ta sklic vstavi v točko o dodatnih pogojih – območje v neposredni bližini.

2.   Trsni izbor

V točki 4 o trsnem izboru poglavja I specifikacije proizvoda z ZGO „Coteaux de Béziers“ so:

—

dodane naslednje sorte vinske trte: „assyrtiko B, bronner B, cabernet blanc B, carricante B, fiano B, floreal B, johanniter B, muscaris B, saphira B, sauvignac B, solaris B, soreli B, souvigner gris B, verdejo B, voltis B, agiorgitiko N, artaban N, cabernet cortis N, calabrese N, monarch N, montepulciano N, moschofilero Rs, pinotin N, primitivo N, prior N, roditis Rs, saperavi N, touriga nacional N, vidoc N in xinomavro N.“ Sorte vinske trte, ki so bile vključene v specifikacijo proizvoda, so odpornejše na glivične bolezni, pa tudi bolj prilagojene na podnebne spremembe. So skladne z lastnostmi vin z ZGO,

—

črtane naslednje sorte vinske trte, ki na vinogradniškem območju z ZGO niso prisotne: „aranel N, clairette rose Rs, jurançon noir N, manseng noir N, maréchal foch N, muscat à petits grains rouges Rg, muscat à petits grains roses Rs, savagnin rose Rs, altesse B, arriloba B, aubin B, aubin vert B, auxerrois B, jurançon blanc B, melon B, merlot blanc B, mondeuse blanche B, müller-thurgau B, muscadelle B, muscat cendré B, pinot blanc B.“ Te spremembe trsnega izbora so vključene v del enotnega dokumenta o sortah vinske trte.

3.   Organ, pristojen za nadzor

Besedilo točke o organu, pristojnem za nadzor, v poglavju 3 specifikacije proizvoda zaščitene geografske označbe „Coteaux de Béziers“ je posodobljeno, vendar ostaja nespremenjeno.

Ta posodobitev ne vpliva na enotni dokument.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime

Coteaux de Béziers

2.   Vrsta geografske označbe

ZGO – zaščitena geografska označba

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

4.   Opis vina

1.   Rdeča vina z ZGO „Coteaux de Béziers“

KRATEK OPIS

Zaščitena geografska označba „Coteaux de Béziers“ se uporablja za mirna vina.

Rdeča vina se večinoma pridelujejo iz sort grenache, syrah, merlot ali cabernet-sauvignon, in sicer kot sortno vino ali z zvrščanjem dveh sort. So globoke rubinasto rdeče do granatne barve z vijoličnimi odtenki. Prve vonjave zajemajo primarne note rdečega in črnega jagodičja, ki se razvijejo v nekaj subtilnejših not mete in sladkega korena ter zaključijo s pridihom začimb. V ustih imajo vina oljnat uvod, za katerega so značilne zlasti arome rdečega jagodičja, na koncu pa se okus uravnoteži med čvrstimi tanini in zaokroženimi sadnimi notami.

Kar zadeva analitska merila, ki niso najmanjši volumenski delež dejanskega alkohola, so vina v skladu z omejitvami, določenimi v predpisih EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	9
Najnižja vsebnost skupnih kislin	v miliekvivalentih na liter
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

2.   Rosé vina z ZGO „Coteaux de Béziers“

KRATEK OPIS

Zaščitena geografska označba „Coteaux de Béziers“ se uporablja za mirna vina.

Rosé vina se večinoma pridelujejo iz sort cinsault, grenache in syrah z zvrščanjem različnih sort ali kot sortna vina. Njihova barva sega od bledo rožnate do lososno rožnate. V vonju se zaznajo prefinjene in amilne arome drobnega rdečega jagodičevja. Prijeten in žameten okus je vedno lepo zaokrožen, svež in značilno zapeljiv.

Kar zadeva analitska merila, ki niso najmanjši volumenski delež dejanskega alkohola, so vina v skladu z omejitvami, določenimi v predpisih EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	9
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

3.   Bela vina z ZGO „Coteaux de Béziers“

KRATEK OPIS

Zaščitena geografska označba „Coteaux de Béziers“ se uporablja za mirna vina.

Bela vina, ki se pridelujejo kot sortna vina ali z zvrščanjem različnih sort, se običajno proizvajajo iz sort chardonnay, sauvignon, viognier in vermentino ter iz sorte marsanne ali grenache blanc. So kristalne, zlato-rumene barve z zelenim odtenkom. V njih prevladujejo vonjave po eksotičnem sadju in citrusih. So živahna in skladna, v ustih pa je čutiti lepo svežino.

Kar zadeva analitska merila, ki niso najmanjši volumenski delež dejanskega alkohola, so vina v skladu z omejitvami, določenimi v predpisih EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	9
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5.   Enološki postopki

5.1.   Posebni enološki postopki

1.   Posebni enološki postopek

Za enološke postopke veljajo obveznosti na ravni Unije ter iz zakonika o kmetijstvu in morskem ribištvu.

5.2.   Največji donosi

1.	Vina z ZGO „Coteaux de Béziers“ 110 hektolitrov na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

Trgatev, vinifikacija in obdelava vin z zaščiteno geografsko označbo „Coteaux de Béziers“ potekajo na ozemlju naslednjih občin v departmaju Hérault:

Bassan, Béziers (razen odsekov AI, AH, AK, AL, AM, AV, AW, AX, AY, AZ, BC, BD (levi breg reke Lirou), BM, BN, BT, BV), Boujan-sur-Libron, Cers, Corneilhan, Lieuran-lès-Béziers, Lignan-sur-Orb, Pailhès, Portiragnes, Sauvian, Sérignan, Servian (odsek C1), Thézan-lès-Béziers (levi breg reke Orb), Valras, Vendres (cela občina razen odseka BR), Vias in Villeneuve-lès-Béziers.

7.   Sorte vinske trte

Agiorgitiko N

Alicante henri bouschet N

Alvarinho – albariño

Aramon N

Aramon blanc B

Aramon gris G

Arinarnoa N

Artaban N

Arvine B – petite arvine

Assyrtiko B

Aubun N – murescola

Bourboulenc B – doucillon blanc

Bronner B

Cabernet blanc B

Cabernet cortis N

Cabernet franc N

Cabernet-sauvignon N

Calabrese N

Caladoc N

Carignan N

Carignan blanc B

Carmenère N

Carricante

Chardonnay B

Chasan B

Chenanson N

Chenin B

Cinsaut N – cinsault

Clairette B

Colombard B

Cot N – malbec

Egiodola N

Fer N – fer servadou, braucol, mansois, pinenc

Fiano

Floreal B

Gamay N

Ganson N

Gewurztraminer Rs

Grenache N

Grenache blanc B

Grenache gris G

Gros manseng B

Johanniter B

Lledoner pelut N

Macabeu B – macabeo

Marsanne B

Marselan N

Mauzac B

Mauzac rose Rs

Merlot N

Meunier N

Monarch N

Mondeuse N

Montepulciano

Morrastel N – minustellu, graciano

Moschofilero Rs

Mourvèdre N – monastrell

Muscardin N

Muscaris B

Muscat d‘alexandrie B – muscat, moscato

Muscat de hambourg N – muscat, moscato

Muscat à petits grains blancs B – muscat, moscato

Nielluccio N – nielluciu

Négrette N

Parrellada B

Petit manseng B

Petit verdot N

Picardan B – araignan

Pinot gris G

Pinot noir N

Pinotin N

Piquepoul blanc B

Piquepoul gris G

Piquepoul noir N

Plant droit N – espanenc

Portan N

Primitivo N – zinfandel

Prior N

Riesling B

Rivairenc N – aspiran noir

Roditis Rs

Roussanne B

Saperavi N

Saphira B

Sauvignac

Sauvignon B – sauvignon blanc

Sauvignon gris G – fié gris

Sciaccarello N

Semillon B

Solaris B

Soreli B

Souvignier gris Rs

Sylvaner B

Syrah N – shiraz

Tannat N

Tempranillo N

Terret blanc B

Terret gris G

Terret noir N

Touriga nacional N

Ugni blanc B

Verdejo B

Verdelho B

Vermentino B – rolle

Vidoc N

Viognier B

Voltis B

Xinomavro N

8.   Opis povezave

8.1.   Posebnosti geografskega območja

Geografsko območje, na katerem se pridelujejo vina z ZGO „Coteaux de Béziers“, zajema 17 občin v departmaju Hérault, vključno z mestom Béziers, ki je njegovo geografsko središče. Vinogradi pretežno ležijo med dvema obalnima rekama, ki tečeta od vznožja Sevenov do Sredozemskega morja. Prva je reka Libron, ki je izoblikovala značilno pokrajino z griči, pokritimi z borovimi gozdovi, druga pa reka Orb, nad katero se dviga katedrala mesta Béziers, simbol logotipa ZGO.

Laporji in naplavine, ki pokrivajo severni del območja, so nastali v terciarju (miocenski bazen Hérault). Na jugu območja prevladujejo usedline iz kvartarja, večinoma v obliki teras iz pliokvartarja. Pomemben delež predstavljajo peščena tla iz t. i. Corneilhanskega peska, ki zaradi posebne geološke strukture segajo do 40 metrov v globino. Te raznolike pedološke razmere omogočajo prilagajanje zelo širokemu naboru sort vinske trte.

Območje proizvodnje ZGO „Coteaux de Béziers“ ima sredozemsko podnebje, ki je zaradi vročih in suhih poletij ter blagih zim in dveh deževnih obdobij jeseni in spomladi ugodno za gojenje vinske trte. Dovolj visoke temperature zagotavljajo dobro zorenje grozdja v celotni rastni dobi vinske trte. V obdobjih velike vročine morski veter blagodejno vpliva na del območja blizu morja. Padavine se lahko gibljejo med 400 mm in 800 mm na celotnem območju, zato je treba pri izbiri sort posebno pozornost nameniti njihovi odpornosti na sušo.

Območje je geografsko umeščeno v pas med rekama, sestavljen iz dobro odcednih tal, primernih za gojenje vinske trte, ki se odpira v smeri Sredozemskega morja ter ima blago in zmerno podnebje. Gospodarski in kmetijski razvoj regije Biterrois, območja ZGO „Coteaux de Béziers“, temelji na steku kopenskih in rečnih trgovskih poti.

8.2.   Posebnosti proizvoda

Grki in Rimljani, Galci in Katarci so vedeli, kako ohraniti in razširiti gojenje vinske trte, ki se je v regiji pridelovala že od nekdaj. Vinogradniško znanje, pridobljeno skozi stoletja, je omogočilo razvoj raznovrstnih rdečih, rosé in belih vin, pa tudi sladkih vin, kot je catharoise de béziers (iz sorte cinsault, nekoč imenovane picardan), spomniti pa je treba tudi na žganje iz sorte terret-bourret. Po krizi zaradi trtne uši (filoksere), ki je to območje le delno prizadela, se je pridelava mirnih vin iz regije Biterrois ponovno razcvetela. Vina iz Béziersa so svoj vrhunec dosegla v drugi polovici 19. stoletja. Z ustalitvijo velikih zemljiških posestnikov na območjih, velikih več deset hektarjev, dotokom delavcev in železniško povezavo je Béziers postal samooklicana „svetovna vinska prestolnica“.

Po letu 1950 se je uživanje vina začelo zmanjševati. Takrat so si languedoški vinogradniki močno prizadevali, da bi vinograde preusmerili v pridelavo z majhnimi donosi, ki bi se bolje prilagajali okusu potrošnikov.

Proizvodnja lokalnih vin, ki se je začela v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, je bila leta 1982 priznana z odlokom in se je hitro razvijala. Zdaj se ZGO „Coteaux de Béziers“ proizvaja v petih zadružnih vinskih kleteh in petnajstih zasebnih kleteh. Pod ZGO „Coteaux de Béziers“ se tržita dve vrsti vin v različnih razmerjih po lastni izbiri proizvajalcev:

—	vina, proizvedena z zvrščanjem tradicionalnih regionalnih sort, kot so grenache, carignan, cinsault in mourvèdre, ter uglednih sort z drugih vinorodnih regij,

—	sortno čista vina, ki se proizvajajo iz ene same sorte, kot so merlot, cabernet-sauvignon, syrah, chardonnay, sauvignon.

Zaradi mojstrskega zvrščanja različnih sort se v vinih, proizvedenih na gričih v okolici mesta Béziers, izrazijo vse lastnosti tal, ki so ugodne za gojenje vinske trte in proizvodnjo rdečih, belih in rosé vin. Vinogradniki, ki proizvajajo vino z ZGO „Coteaux de Béziers“, so skozi leta dokazali svojo prilagodljivost, da se lahko s kakovostnimi proizvodi odzivajo na potrebe in zahteve potrošnikov in prodajalcev. Ta prilagodljivost je podlaga za razvoj resnične vinogradniške tradicije v okolici mesta Béziers.

Za rdeča vina so značilne primarne arome, v katerih prevladujejo sadne note. Tanini so mehki in prefinjeni, struktura je lahko lahkotna ali polnejša, vedno pa je zaokrožena, zlasti pookus, ki je mehek in ni pretirano trpek.

Rosé vina imajo bledo rožnato do globoko lososno rožnato barvo. Zaradi svojega sadnega vonja, lepo zaokroženega okusa in svežine so privlačna za potrošnike.

Bela vina prav tako razvijejo primarne aromatične note, v katerih prevladuje sadje. Ravnotežje je vzpostavljeno z ustrezno vsebnostjo kislin, ki je prilagojena koncentraciji vina, tako da ustvarja svežino v ustih.

8.3.   Vzročna povezava med posebnostmi geografskega območja in posebnostmi proizvoda

Vinogradniki z območja označbe „Coteaux de Béziers“, tako zadružniki kot samostojni vinogradniki, že nekaj desetletij ustvarjajo novo dinamiko.

Vroče in suho sredozemsko podnebje je v povezavi z agropedološkim vplivom obeh mejnih rek pasu, ki se odpira v Sredozemlje, ustvarilo območje dobro izsušenih zemljišč, primernih za gojenje različnih sort grozdja z značilnim sadnim okusom.

Reka Libron je oblikovala značilno pokrajino z majhnimi griči, pokritimi z borovimi gozdovi (ki jih v Languedocu imenujejo „soubergues“), na katerih so zasajene predvsem sorte rdečega grozdja, primerne tudi za proizvodnjo močnih rosé vin. Reka Orb, nad katero se dviga katedrala Béziers, simbol v logotipu ZGO, pa je skozi stoletja oblikovala rodovitnejšo zemljo, primerno za proizvodnjo belih vin in nekaterih lahkih rdečih vin.

Prav ta posebna raznolikost agropedoloških razmer se celovito odraža v potencialu sort in omogoča proizvodnjo vin, za katera so značilne arome, ki zagotavljajo zaokroženost in koncentracijo.

Za proizvodnjo vin z ZGO je značilen visok delež rosé vin, ki jih je skoraj toliko kot rdečih. Tržne napovedi spodbujajo razvoj teh zelo pitnih rosé vin.

Občine regije Biterrois so večinoma vinogradniške. Turistične in festivalne dejavnosti (plaže, kulturna dediščina, festival féria de Béziers itd.) se izkoriščajo kot odlična priložnost za oglaševanje vin, proizvedenih s poudarkom na njihovem geografskem poreklu, kot so vina z ZGO „Coteaux de Béziers“. Redna prodaja znatnega dela proizvodnje v tujino (Beneluks, Nemčija, Združeno kraljestvo) potrjuje ugled vin z ZGO „Coteaux de Béziers“. Vinogradniki sodelujejo tudi pri organizaciji lokalnih festivalnih dejavnosti. S tem prispevajo k ustvarjanju in ohranjanju ugleda ter močne vezi med vinom in družbo v regiji Biterrois.

V muzeju regije Biterrois, ustanovljenem leta 1834, sta prikazana zgodovina in razvoj ljudi v regiji Béziers, ki pričata o neločljivi povezavi med tem ozemljem in vinogradništvom, velik del muzeja je namreč posvečen vinski trti in vinu ter življenju sodarjev in lončarjev, ki so se naselili tukaj (amfore, ki so omogočale prevoz vina v Rim in province).

Ta povezava med turizmom in vinogradništvom je temelj za sloves vin z ZGO „Coteaux de Béziers“.

Trta daje življenje regiji Biterrois in tako kot nekoč še danes usmerja razvoj tega območja.

9.   Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Območje v neposredni bližini

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja.

Vrsta dodatnega pogoja:

izjema v zvezi s proizvodnjo na razmejenem geografskem območju.

Opis pogoja:

Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za proizvodnjo in pridelavo vina, za katero se lahko uporablja zaščitena geografska označba „Coteaux de Béziers“, na podlagi uradnega geografskega kodeksa iz leta 2021 obsega ozemlje naslednjih občin v departmaju Hérault:

Abeilhan, Adissan, Agde, Agel, Aigne, Aigues-Vives, Les Aires, Alignan-du-Vent, Assignan, Aumes, Autignac, Azillanet, Babeau-Bouldoux, Beaufort, Bédarieux, Berlou, Bessan, Béziers (odseki AI, AH, AK, AL, AM, AV, AW, AX, AY, AZ, BC, BM, BN, BT, BV in del odseka BD na levem bregu reke Lirou), Boisset, Cabrerolles, Cabrières, Cambon-et-Salvergues, Camplong, Capestang, Cassagnoles, Castanet-le-Haut, Castelnau-de-Guers, La Caunette, Causses-et-Veyran, Caussiniojouls, Caux, Cazedarnes, Cazouls-d'Hérault, Cazouls-lès-Béziers, Cébazan, Cessenon-sur-Orb, Cesseras, Colombières-sur-Orb, Colombiers, Combes, Coulobres, Courniou, Creissan, Cruzy, Espondeilhan, Faugères, Félines-Minervois, Ferrals-les-Montagnes, Ferrières-Poussarou, Florensac, Fontès, Fos, Fouzilhon, Fraisse-sur-Agout, Gabian, Graissessac, Hérépian, Lamalou-les-Bains, Laurens, Lespignan, Lézignan-la-Cèbe, Lieuran-Cabrières, La Livinière, Magalas, Maraussan, Margon, Marseillan, Maureilhan, Minerve, Mons, Montady, Montagnac, Montblanc, Montels, Montesquieu, Montouliers, Murviel-lès-Béziers, Neffiès, Nézignan-l'Évêque, Nissan-lez-Enserune, Nizas, Olargues, Olonzac, Oupia, Pardailhan, Péret, Pézenas, Pézènes-les-Mines, Pierrerue, Pinet, Poilhes, Pomérols, Le Poujol-sur-Orb, Pouzolles, Le Pradal, Prades-sur-Vernazobre, Prémian, Puimisson, Puissalicon, Puisserguier, Quarante, Rieussec, Riols, Roquebrun, Roquessels, Rosis, Roujan, Saint-Chinian, Saint-Étienne-d'Albagnan, Saint-Étienne-Estréchoux, Saint-Geniès-de-Varensal, Saint-Geniès-de-Fontedit, Saint-Gervais-sur-Mare, Saint-Jean-de-Minervois, Saint-Julien, Saint-Martin-de-l'Arçon, Saint-Nazaire-de-Ladarez, Saint-Pons-de-Thomières, Saint-Pons-de-Mauchiens, Saint-Thibéry, Saint-Vincent-d'Olargues, La Salvetat-sur-Agout, Servian (razen odseka CI), Siran, Le Soulié, Taussac-la-Billière, Thézan-lès-Béziers (deli odsekov AR in AS na desnem bregu reke Orb), Tourbes, La Tour-sur-Orb, Usclas-d'Hérault, Vailhan, Valros, Vélieux, Vendres (odsek BR), Verreries-de-Moussans, Vieussan, Villemagne-l'Argentière in Villespassans.

Označevanje

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja.

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju.

Opis pogoja:

Zaščitena geografska označba „Coteaux de Béziers“ je lahko dopolnjena z imenom ene ali več sort vinske trte.

Zaščitena geografska označba „Coteaux de Béziers“ je lahko dopolnjena z izrazoma „primeur“ (mlado vino) ali „nouveau“ (novo vino).

Na etiketi je naveden logotip ZGO Evropske unije, navedba „zaščitena geografska označba“ pa je nadomeščena s tradicionalnim izrazom „vin de pays“ (deželno vino).

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-5c95eaef-900f-4ec5-b542-c3e7389e557b

---

(1)  UL L 9, 11.1.2019, str. 2.