23.8.2022

Uradni list Evropske unije

C 319/12

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2022/C 319/09)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O STANDARDNI SPREMEMBI ENOTNEGA DOKUMENTA

„Zala / Zalai“

PDO-HU-A1502-AM02

Datum obvestila: 25. maj 2022

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

Dovoljena uporaba geografskih enot, manjših od razmejenega območja proizvodnje skupaj z označbo porekla „Zala“ (Kis-Balaton, Csáford, Aranyod)

(a)

Zadevne postavke v specifikaciji proizvoda:

—	VIII. Dodatni pogoji

(b)

Zadevne postavke enotnega dokumenta:

—	Postavka 9, Dodatni pogoji, Pravila o označevanju

(c)	Razlogi: Deli zadevne občine (Csáford in Aranyod) ter okrožje Kis-Balaton ponujajo možnost enotnega videza za proizvajalce, ki delujejo na tem območju.

ENOTNI DOKUMENT

1. Ime

Zala

Zalai

2. Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3. Kategorije proizvodov vinske trte

Vino

5.	Kakovostno peneče vino

8.	Biser vino

4. Opis vina

1. Vino – belo (sveže, suho, lahko)

KRATEK OPIS

Sveža, suha, lahka bela vina Zeleno bela, bledo slamnato rumena, lahka, živahna bela vina. Elegantna, vendar večinoma z značilno živahno kislostjo. Pogosto je mogoče opaziti sledi tradicionalnega staranja v lesenih sodih, vendar to ne zmanjšuje svežine teh vin. Srednje dolg pookus, na splošno dobro prepoznavne sortne note. Enostavna vina, ki jih je mogoče zlahka interpretirati in uživati ter so dana na trg, ko so mlada, čeprav se njihova kakovost ne poslabša niti v procesu eno- do dvoletnega staranja. Vonj dišečih sort je eleganten in precej diskreten, vendar so to živahna, sveža vina, ki se zaradi svoje kislinske strukture dobro skladiščijo.

*	Mejne vrednosti iz zakonodaje EU se uporabljajo za največji delež skupnega alkohola in najvišjo vsebnost skupnega žveplovega dioksida.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	9
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,5 g/l, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	18
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

2. Vino – belo (kompleksno, polnejše, starano)

KRATEK OPIS

Kompleksna, polnejša, starana bela vina: zelenkasto rumena, slamnato rumena vina; pogosto je mogoče opaziti note, ki se razvijejo med staranjem v lesenih sodih, medtem ko se značilnosti, ki so posledica staranja v novih hrastovih sodih, pojavljajo redko. Elementi kompleksnosti jim dajejo izrazit sortni značaj, ki izhaja iz grozdja, živahne in izrazite kislosti, manj slanega, vendar izrazitega mineralnega okusa ter not, ki prevladujejo pri vonju in okusu ter se razvijejo med procesom staranja. Občasno se doda malo preostalega sladkorja, ki pripomore k večji harmoničnosti teh vin. V njihovem vonju in okusu je pogosto mogoče opaziti arome po belem sadju in agrumih. Elegantne note in polno bogastvo okusa se razvijejo v treh do štirih letih po staranju. Odlična vina je mogoče proizvesti tudi brez posebne kletarske tehnologije.

*	Mejne vrednosti iz zakonodaje EU se uporabljajo za največji delež skupnega alkohola in najvišjo vsebnost skupnega žveplovega dioksida.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	9
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,5 g/l, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	18
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

3. Vino – rosé

KRATEK OPIS

Vina se pojavljajo v različnih barvah. Proizvajajo se tudi iz sort, ki jim dajejo bledo rožnato barvo, barvo lososa, čebulne lupine in narezanih jagod, ter temnejši odtenek koralne barve in barve češenj. Imajo intenziven in izrazit sadni vonj (po višnjah, češnjah, robidah, ribezu in slivah). Zaradi izrazite, a ne moteče kislosti so vina sveža in živahna. Grozdni, sadni in lahkotni okus z ne previsoko vsebnostjo alkohola. Vsebnost taninov je odvisna od tehnologije, vendar je na splošno majhna in bolj diskretna kot prevladujoča.

*	Mejne vrednosti iz zakonodaje EU se uporabljajo za največji delež skupnega alkohola in najvišjo vsebnost skupnega žveplovega dioksida.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	9
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,5 g/l, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	18
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

4. Vino – rdeče (sveže, sadno)

KRATEK OPIS

Sveža, sadna rdeča vina: bledo rubinaste, rubinaste ali temno rubinaste barve, pogosto dopolnjene z vijoličastimi odtenki. Enostavni, sadni (po višnjah, češnjah in slivah), mladostni vonj in arome, redkeje spominjajo na začimbe. Le občasno se pojavijo note, ki izhajajo iz staranja v lesenih sodih. Tanini so še vedno precej grobi, vendar je njihova količina zmerna. Živahna kislost, pogosto brez razgradnje jabolčne kisline. Pripravljena za takojšnje zaužitje, z nizko vsebnostjo alkohola, vendar se lahko starajo tudi eno do dve leti.

*	Mejne vrednosti iz zakonodaje EU se uporabljajo za največji delež skupnega alkohola in najvišjo vsebnost skupnega žveplovega dioksida.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	9
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,5 g/l, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	20
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5. Vino – rdeče (srednjega telesa, polnega telesa in starano)

KRATEK OPIS

Starana rdeča vina srednjega in polnega telesa: bledo rubinaste, rubinaste, temno rubinaste ali zelo temne granatne barve. Polnega in kompleksnega okusa, v katerem prevladuje sadni značaj, ki izhaja iz uporabljene sorte grozdja. Večinoma izrazita, vendar nežna in harmonična kislost zaradi delne ali popolne razgradnje jabolčne kisline. Zreli in starani tanini, ki količinsko redko prevladujejo. Ta vina se običajno starajo v lesenih sodih, vendar okus po hrastu ne prevladuje. Pri odličnih letnikih se lahko starajo do štiri do pet let.

*	Mejne vrednosti iz zakonodaje EU se uporabljajo za največji delež skupnega alkohola in najvišjo vsebnost skupnega žveplovega dioksida.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	9
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,5 g/l, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	20
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

6. Vino – siller

KRATEK OPIS

Za to kategorijo je značilna živahna, sijoča češnjeva ali svetlo rubinasta barva. Zaradi hitre predelave so vonj in arome izrazito sadni in sveži (po malinah, višnjah in ribezu). Precej nizka vsebnost alkohola; njihova lahkotnost in harmonija izhajata iz živahnih, a nežnih kislin in diskretne prisotnosti taninov. Pripravljena za takojšnje zaužitje, vendar se lahko starajo tudi eno leto do leto in pol.

*	Mejne vrednosti iz zakonodaje EU se uporabljajo za največji delež skupnega alkohola in najvišjo vsebnost skupnega žveplovega dioksida.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	9
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,5 g/l, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	20
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

7. Kakovostno peneče vino – belo

KRATEK OPIS

Ta živahna vina, ki se večinoma proizvajajo v beli barvi, imajo izrazite, živahne kisline in značilne sadne arome z notami citrusov in svežim značajem. Vina, proizvedena iz rdečega grozdja, imajo arome po malinah in višnjah. Vsebnost ogljikovih kislin z zadostnim in obstojnim penjenjem, ki imajo fino strukturo in se topijo v ustih. Ta vina večinoma niso starana, zato imajo lahek in eleganten značaj.

*	Mejne vrednosti iz zakonodaje EU se uporabljajo za največji delež skupnega alkohola in najvišjo vsebnost skupnega žveplovega dioksida.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	10
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,6 g/l, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	18
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

8. Kakovostno peneče vino – rosé

KRATEK OPIS

Barva penečih vin rosé Zala se spreminja od svetlo lososove do rahlo rožnate. Njihov vonj je običajno srednje intenzivno saden, kar je značilno za rdeče jagodičje (češnje in višnje). Za okus penečih vin rosé Zala so značilne zrele, zaokrožene kisline.

*	Mejne vrednosti iz zakonodaje EU se uporabljajo za največji delež skupnega alkohola in najvišjo vsebnost skupnega žveplovega dioksida.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	10
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,6 g/l, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	18
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

9. Kakovostno peneče vino – rdeče

KRATEK OPIS

Značilna je rubinasto rdeča barva, ki jo lahko dopolnjujejo rdeči in vijolični odtenki. Za njihov vonj je značilna izrazita prevlada rdečega jagodičja. Zaradi zaokroženih kislin in zmerne vsebnosti taninov v rdečih penečih vinih Zala prevladujejo sadni okusi.

*	Mejne vrednosti iz zakonodaje EU se uporabljajo za največji delež skupnega alkohola in najvišjo vsebnost skupnega žveplovega dioksida.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	10
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,6 g/l, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	18
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

10. Biser vino – belo

KRATEK OPIS

Bledo zelena do bledo slamnato rumena do slamnato rumena, suha, polsladka ali sladka, sveža in živahna vina z nižjo vsebnostjo kislin in alkohola, značilnim svežim vonjem in okusom po grozdju ter peneča s srednjo obstojnostjo.

*	Mejne vrednosti iz zakonodaje EU se uporabljajo za največji delež skupnega alkohola in najvišjo vsebnost skupnega žveplovega dioksida.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	9
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,5 g/l, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	18
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

11. Biser vino – belo

KRATEK OPIS

Značilna barva biser vin rosé Zala je svetlo lososova z rahlo rožnatimi odtenki. Njihov vonj je običajno srednje intenzivno saden, kar je značilno za rdeče jagodičje (češnje in višnje). Za okus biser vin rosé Zala so značilne zrele, zaokrožene kisline.

*	Mejne vrednosti iz zakonodaje EU se uporabljajo za največji delež skupnega alkohola in najvišjo vsebnost skupnega žveplovega dioksida.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	9
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,5 g/l, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	18
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

12. Biser vino – rdeče

KRATEK OPIS

Značilna je rubinasto rdeča barva, ki jo dopolnjujejo rdeči in vijolični odtenki. Za njihov vonj je značilna prevlada rdečega jagodičja. Zaradi zaokroženih kislin in zmerne vsebnosti taninov v rdečih biser vinih Zala prevladujejo sadni okusi.

*	Mejne vrednosti iz zakonodaje EU se uporabljajo za največji delež skupnega alkohola in najvišjo vsebnost skupnega žveplovega dioksida.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	9
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,5 g/l, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	18
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5. Enološki postopki

5.1. Posebni enološki postopki

1. Pravila v zvezi z vinogradništvom (1)

Pridelovalna praksa

Gojitvena metoda, gostota nasada:

(a)

v primeru vinogradov, zasajenih po 1. avgustu 2010:

(i)

gostota nasada

1.	Število trsov ne sme biti manjše od 2 381 trsov/ha ali večje od 7 000 trsov/ha.

2.	Razmik med vrstami v nasadu ne sme biti manjši od 1 metra ali večji od 3,5 metra.

3.	Razmik med trsi v nasadu ne sme biti manjši od 0,6 metra ali večji od 1,2 metra;

(ii)	dovoljene gojitvene metode: MOSER (spremenjena metoda MOSER), pahljača, sylvos, srednje visok in visok kordon, guyot, tradicionalna gojitvena oblika – kotlasta.

(b)	v primeru vinogradov, zasajenih pred 1. avgustom 2010: vsak nasad, dokler se obdeluje, ali do leta 2030.

Metoda trgatve:

(a)	ročna ali strojna;

(b)	za ledeno vino, vino izbrane trgatve, vino pozne trgatve in kakovostno peneče vino je dovoljena le ročna trgatev.

Določitev datuma trgatve: ko vsebnost sladkorja v grozdju za trgatev doseže 9,0 vol. %.

2. Pravila v zvezi z vinogradništvom (2)

Pridelovalna praksa

Kakovost grozdja (najmanjša vsebnost sladkorja, izražena v stopnji mošta po madžarski lestvici (MM), in najmanjši delež potencialnega alkohola):

(a)

Bela vina:

(i)	vino pozne trgatve: 15 % vol. (22,9 MM)

(ii)	vino izbrane trgatve: 13 % vol. (22,2 MM)

(iii)

ledeno vino: 16,66 % vol. (25 MM)

(iv)	v vseh drugih primerih: vsaj 9,00 % vol. (14,9 MM)

(b)

Rdeča vina:

(i)	vino pozne trgatve: 15 % vol. (22,9 MM)

(ii)	vino izbrane trgatve: 13 % vol. (22,2 MM)

(iii)

v vseh drugih primerih: vsaj 9,00 % vol. (14,9 MM)

(c)

Vina rosé:

(i)	vino izbrane trgatve: 12,08 % vol. (19 MM)

(ii)	v vseh drugih primerih: vsaj 9,00 % vol. (14,9 MM)

5.2. Največji donosi

Vino

100 hektolitrov na hektar

Vino – ročna trgatev

14 000 kilogramov grozdja na hektar

Vino – strojna trgatev

13 500 kilogramov grozdja na hektar

Biser vino

100 hektolitrov na hektar

Biser vino – ročna trgatev

14 000 kilogramov grozdja na hektar

Biser vino – strojna trgatev

13 500 kilogramov grozdja na hektar

Kakovostno peneče vino

100 hektolitrov na hektar

Peneče vino – ročna trgatev

14 000 kilogramov grozdja na hektar

Kakovostno peneče vino – strojna trgatev

13 500 kilogramov grozdja na hektar

6. Razmejeno geografsko območje

Območja naslednjih občin, ki so v skladu z vinskim katastrom razvrščena v razreda I in II: Bak, Becsehely, Csörnyeföld, Dobri, Eszteregnye, Homokkomárom, Kerkateskánd, Lenti, Letenye, Magyarszerdahely, Murarátka, Muraszemenye, Nagykanizsa, Rigyác, Söjtör, Szécsi-sziget, Tormafölde, Valkonya, Zajk, Bérbaltavár, Csáford, Dióskál, Egeraracsa, Galambok, Garabonc, Miháld, Nagyrada, Orosztony, Pakod, Sármellék, Szentgyörgyvár, Tekenye, Vindornyalak, Vindornyaszőlős, Zalabér, Zalakaros, Zalaszabar, Zalaszántó in Zalaszentgrót.

7. Sorte vinske trte

blauburger

cabernet franc – cabernet

cabernet franc – carbonet

cabernet franc – carmenet

cabernet franc – gros cabernet

cabernet franc – gros vidur

cabernet franc – kaberne fran

cabernet sauvignon

chardonnay – chardonnay blanc

chardonnay – kereklevelű

chardonnay – morillon blanc

chardonnay – ronci bilé

cserszegi fűszeres

csókaszőlő

furmint – furmint bianco

furmint – moslavac bijeli

furmint – mosler

furmint – posipel

furmint – som

furmint – szigeti

furmint – zapfner

hárslevelű – feuilles de tilleul

hárslevelű – garszleveljü

hárslevelű – lindeblättrige

hárslevelű – lipovina

irsai olivér – irsai

irsai olivér – muskat olivér

irsai olivér – zolotis

irsai olivér – zolotisztüj rannüj

kabar

kadarka – csetereska

kadarka – fekete budai

kadarka – gamza

kadarka – jenei fekete

kadarka – kadar

kadarka – kadarka negra

kadarka – negru moale

kadarka – szkadarka

kadarka – törökszőlő

karát

királyleányka – dánosi leányka

királyleányka – erdei sárga

királyleányka – feteasca regale

királyleányka – galbena de ardeal

királyleányka – königliche mädchentraube

királyleányka – königstochter

királyleányka – little princess

korona

kékfrankos – blauer lemberger

kékfrankos – blauer limberger

kékfrankos – blaufränkisch

kékfrankos – limberger

kékfrankos – moravka

kéknyelű – blaustängler

kékoportó – blauer portugieser

kékoportó – modry portugal

kékoportó – portugais bleu

kékoportó – portugalske modré

kékoportó – portugizer

kövidinka – a dinka crvena

kövidinka – a dinka mala

kövidinka – a dinka rossa

kövidinka – a kamena dinka

kövidinka – a ruzsica

kövidinka – steinschiller

kövérszőlő – grasa

kövérszőlő – grasa de cotnari

merlot

nektár

nero

olasz rizling – grasevina

olasz rizling – nemes rizling

olasz rizling – olaszrizling

olasz rizling – riesling italien

olasz rizling – risling vlassky

olasz rizling – taljanska grasevina

olasz rizling – welschrieslig

ottonel muskotály – miszket otonel

ottonel muskotály – muscat ottonel

ottonel muskotály – muskat ottonel

pinot blanc – fehér burgundi

pinot blanc – pinot beluj

pinot blanc – pinot bianco

pinot blanc – weissburgunder

pinot noir – blauer burgunder

pinot noir – kisburgundi kék

pinot noir – kék burgundi

pinot noir – kék rulandi

pinot noir – pignula

pinot noir – pino csernüj

pinot noir – pinot cernii

pinot noir – pinot nero

pinot noir – pinot tinto

pinot noir – rulandski modre

pinot noir – savagnin noir

pinot noir – spätburgunder

pintes

pátria

rajnai rizling – johannisberger

rajnai rizling – rheinriesling

rajnai rizling – rhine riesling

rajnai rizling – riesling

rajnai rizling – riesling blanc

rajnai rizling – weisser riesling

rizlingszilváni – müller thurgau

rizlingszilváni – müller thurgau bijeli

rizlingszilváni – müller thurgau blanc

rizlingszilváni – rivaner

rizlingszilváni – rizvanac

rozália

rózsakő

sauvignon – sauvignon bianco

sauvignon – sauvignon bijeli

sauvignon – sauvignon blanc

sauvignon – sovinjon

syrah – blauer syrah

syrah – marsanne noir

syrah – serine noir

syrah – shiraz

syrah – sirac

szürkebarát – auvergans gris

szürkebarát – grauburgunder

szürkebarát – graumönch

szürkebarát – pinot grigio

szürkebarát – pinot gris

szürkebarát – ruländer

sárga muskotály – moscato bianco

sárga muskotály – muscat blanc

sárga muskotály – muscat bélüj

sárga muskotály – muscat de frontignan

sárga muskotály – muscat de lunel

sárga muskotály – muscat lunel

sárga muskotály – muscat sylvaner

sárga muskotály – muscat zlty

sárga muskotály – muskat weisser

sárga muskotály – weiler

sárga muskotály – weisser

tramini – gewürtztraminer

tramini – roter traminer

tramini – savagnin rose

tramini – tramin cervené

tramini – traminer

tramini – traminer rosso

turán

vulcanus

zengő

zenit

zeus

zweigelt – blauer zweigeltrebe

zweigelt – rotburger

zweigelt – zweigeltrebe

zöld veltelíni – grüner muskateller

zöld veltelíni – grüner veltliner

zöld veltelíni – veltlinské zelené

zöld veltelíni – zöldveltelíni

8. Opis povezave

8.1. Vino, kakovostno peneče vino, biser vino (1)

1. Opis razmejenega območja

Vinorodno območje Zala leži v okrožju Zala, zahodno od Blatnega jezera. Podnebne razmere v okrožju Zala so idealne za vinogradništvo. Temperatura, porazdelitev padavin in vetrovi so optimalni za proizvodnjo kakovostnih vin.

Najpomembnejši podnebni dejavnik je primerna temperatura. Povprečna letna temperatura na ozemlju vinorodnega območja je 9–11 °C. Izjemno mrzlo in vroče vreme, ki bi močno škodovalo grozdju, se pojavlja redkeje. Večja temperaturna nihanja močno blažijo poplavne ravnice ob reki Zala. Pogoji za proizvodnjo vin odlične kakovosti na bližnjih gričih so se dodatno izboljšali z obnovo Malega Blatnega jezera. Griči na vinorodnem območju se vrstijo v smeri od severa proti jugu, sekajo pa jih doline, ki se razpotezajo v smeri od zahoda proti vzhodu; te geografske razmere prav tako prispevajo k proizvodnji visokokakovostnih vin Zala.

Podnebni kazalniki vinorodnega območja:

—	število sončnih ur na leto: 1 950–2 000 ur

—	povprečna letna temperatura: 9–11 C°

—	količina padavin v rastni sezoni: 400–450 mm

—	povprečna letna količina padavin: 650–700 mm

8.2. Vino, kakovostno peneče vino, biser vino (2)

1. Opis vrst vina

(a)

Opis vin: Območje proizvodnje zaščitene označbe porekla Zala obsega ozemlje okrožja Zala. Submediteranski značaj celinskega podnebja oblikujeta dva meteorološka podnebna učinka: oceanski zračni tokovi, ki prihajajo prek Alp ter prinašajo hladen in vlažen zrak, ter sredozemski zračni tokovi, ki prihajajo prek Jadranskega morja ter na vinorodno območje Zala prinašajo suh in topel zrak. Poletja so bolj vlažna in manj vroča kot na obalah Sredozemskega morja; hkrati pa so jeseni sončne in bolj suhe kot na območjih s celinskim podnebjem.

Vinogradništvo na območju Zala cveti že od srednjega veka. To potrjuje listina iz leta 868, v kateri je omenjeno vinogradništvo vzdolž reke Zala. Vina Zala so pozneje omenjena v carinski tarifi Esztergoma, ki jo je leta 1288 izdal madžarski kralj Ladislav IV.

Namizno grozdje se je razširilo zaradi turških nasadov, ki so imeli pozneje pomembno vlogo v vinogradništvu doline Zala.

V 18. stoletju je gojenje grozdja za rdeče vino postalo najuspešnejša oblika vinogradništva na območju Zala. Proizvodnja olasz rizlinga, ki še vedno prevladuje na vinorodnem območju, se je začela v drugi polovici 19. stoletja.

V prvi polovici 19. stoletja so na več delih današnjega ozemlja območja Zala poleg vinskega grozdja pridelovali tudi namizno grozdje. Glavne sorte: Med glavnimi sortami so bela in rdeča sorta chasselas ter duhamel, wibert gyöngyszőlők, sárga mézes in različne vrste muskotály [muškat] (navadni, hamburški, aleksandrijski, otonel).

Epidemija trtne uši je uničila večino takratnih vinogradov v okrožju Zala. Evropske sorte so v nekaterih delih okrožja popolnoma izginile. Zaradi prilagajanja takratnim tržnim razmeram so na gričih, ki obkrožajo dolino Zala, sadili predvsem namizno grozdje. V tistem obdobju sta prevladovali sorti chasselas in olasz rizling.

Prestiž vinogradništva v okrožju Zala v tistem času dokazuje dejstvo, da je bilo vino rajnai rizling iz Zalaszabarja na londonskem vinskem sejmu leta 1874 uvrščeno visoko.

(b)

Opis kakovostnih penečih vin: Kakovost kakovostnih penečih vin Zala je zagotovljena zlasti s kakovostjo vin cuvée, proizvedenih na tem območju, za katera sta značilni svežina ter zrela in izrazita struktura kislin, ki je bistvena za proizvodnjo penečih vin. Pri penečih vinih Zala je prevladujoča nota njihova dolgotrajna sadnost.

Zgodovina proizvodnje penečih vin na čudovitem območju Zala sega v šestdeseta leta 20. stoletja, ko je območje postalo pomemben dobavitelj velikih madžarskih podjetij, ki proizvajajo peneča vina (kot sta pannonvin in törley).

Kakovost kakovostnih penečih vin Zala zagotavlja posebna harmonija med številnimi sortami. To široko sortno sestavo je skozi tisočletja razvijalo prebivalstvo, sestavljeno iz različnih narodnosti, ki so se naselile na tem območju in katerih sobivanje je značilno za vinorodno območje Zala.

(c)

Opis biser vin: Kakovost biser vin Zala je zagotovljena zlasti s kakovostjo vin, proizvedenih na tem območju, za katera sta značilni svežina ter zrela in izrazita struktura kislin, ki je bistvena za biser vina. Pri biser vinih Zala sta prevladujoči noti njihova dolgotrajna sadnost in cistrusni značaj.

8.3. Vino, kakovostno peneče vino, biser vino (3)

1. Povezava med območjem proizvodnje, človeškimi dejavniki in proizvodom

(a)

Vino: Oceanski zračni tokovi, ki prihajajo prek Alp, in sredozemski zračni tokovi, ki prihajajo prek Jadranskega morja in vplivajo na podnebje vinorodnega območja Zala, zagotavljajo zadostno količino padavin tudi v poletnem obdobju, zato je število sušnih dni v primerjavi s celinskimi območji na isti zemljepisni širini majhno. Zaradi sposobnosti rjavih gozdnih tal, da zadržujejo vodo, je oskrba grozdja z vodo zadostna tudi v poletni vročini. Oba naravna dejavnika zagotavljata neprekinjen razvoj vinskih trt in proizvodnjo živahnih vin Zala z dobro sestavo kislin in sadno svežino.

Ena od značilnosti območja proizvodnje Zala je, da njegovi prebivalci običajno pridelujejo srednje pozne (npr. kadarka, kékoportó) in pozne (npr. olasz rizling, kékfrankos, szürkebarát) sorte grozdja, ki so značilne za okrožje Zala na južnih, jugovzhodnih in jugozahodnih pobočjih. V dolgih in sončnih jesenih, ki so rezultat sredozemskih anticiklonov, sončni žarki, ki se odbijajo od manjših potokov in rek ob vznožju teh pobočij ter od površine Malega Blatnega jezera, pospešujejo zorenje grozdja, kar daje vinom Zala lepo zaokroženo in zrelo kislost, vinom rosé in rdečim vinom pa svilene, elegantne tanine, polno telo in bogastvo okusa.

(b)

Kakovostno peneče vino: Zaradi raznovrstne sortne sestave vinorodnega območja Zala je harmonično mešanje tukaj proizvedenih vin cuvée ključnega pomena za diskretno in hkrati elegantno aromo ter sadni okus kakovostnih penečih vin Zala. Sadno in kompleksno strukturo okusa in vonja kakovostnih penečih vin Zala je mogoče pripisati naboru sort, ki se pridelujejo na območju Zala.

Edinstveno submediteransko/celinsko podnebje na tem območju zagotavlja optimalne pogoje za vinogradništvo skozi vse leto: zaradi učinka hlajenja Malega Blatnega jezera poleti in povečane relativne vlažnosti zaradi izhlapevanja so atmosferske suše redke, število sušnih dni pa majhno. Rjava gozdna tla, ki so nastala z naplavljanjem gline ter dobro zadržujejo zimske in spomladanske padavine, zagotavljajo stalno oskrbo z vodo za rast vinske trte. Zaradi teh edinstvenih podnebnih in talnih razmer je razvoj grozdja v kritičnem poletnem obdobju neprekinjen in brez stresnih dejavnikov, kar preprečuje nastanek vonja po plesni in nezrelih, surovih kislin v penečem vinu.

Zaradi odbojnega učinka vodne površine Malega Blatnega jezera nasadi na pobočjih gričev in hribov na območju Zala prejmejo več svetlobe, kot bi lahko sklepali na podlagi povprečnega števila sončnih ur. To dejstvo je še posebej pomembno v dolgih sončnih jesenih, ki jih je mogoče pripisati sredozemskim anticiklonom, zato so kakovostna peneča vina Zala polnega telesa, z močno aromo in bogatim okusom.

(c)

Biser vino: Zaradi raznovrstne sortne sestave vinorodnega območja Zala je harmonija tukaj proizvedenih vin ključnega pomena za diskretno in hkrati elegantno aromo ter sadni okus biser vin Zala. Sadno in kompleksno strukturo okusa in vonja biser vin Zala je mogoče pripisati naboru sort, ki se pridelujejo v regiji Zala.

Edinstveno submediteransko/celinsko podnebje na tem območju zagotavlja optimalne pogoje za vinogradništvo skozi vse leto: zaradi učinka hlajenja vodnega telesa Malega Blatnega jezera poleti in povečane relativne vlažnosti zaradi izhlapevanja so atmosferske suše redke, število sušnih dni pa majhno. Rjava gozdna tla, ki so nastala z naplavljanjem gline ter dobro zadržujejo zimske in spomladanske padavine, zagotavljajo stalno oskrbo z vodo za rast vinske trte. Zaradi teh edinstvenih podnebnih in talnih razmer je razvoj grozdja v kritičnem poletnem obdobju neprekinjen in brez stresnih dejavnikov, kar preprečuje nastanek vonja po plesni in nezrelih, surovih kislin v biser vinu.

9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, druge zahteve)

Proizvodnja zunaj razmejenega geografskega območja

Pravni okvir:

v zakonodaji EU

Vrsta dodatnega pogoja:

odstopanje v zvezi s proizvodnjo na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

na ozemlju okrožij Zala, Somogy, Vas in Veszprém

Pravila o označevanju (1)

Pravni okvir:

organizacija, odgovorna za upravljanje ZOP/ZGO, če tako določijo države članice

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

(a)	Pri vinih se lahko tradicionalni izraz „védett eredetű bor“ [vino z zaščitenim poreklom] uporabi namesto izraza „oltalom alatt álló eredetmegjelölés“ [zaščitena označba porekla].

(b)	Ime sorte in ime določene manjše geografske enote, navedene v istem vidnem polju, sta lahko navedena le z manjšo ali enako veliko pisavo.

(c)

Navedejo se lahko naslednji izrazi, drugi omejeni izrazi, izrazi, ki označujejo način proizvodnje, in drugi regulirani izrazi:

izrazi, ki se lahko navedejo pri vinih: „Késői szüretelésű bor“ [vino pozne trgatve], „Válogatott szüretelésű bor“ [vino izbrane trgatve], „Jégbor“ [ledeno vino], „Muzeális bor“ [muzejsko vino], „Barrique“, „Első szüret“ [prva trgatev] ali „Virgin vintage“, „Muskotály“[muškat], „Szemelt“ [izbrane jagode], „Termőhelyen palackozva“ [ustekleničeno na območju proizvodnje], „Újbor“ [novo vino], „Ó bor“ [staro vino], „Termelői palackozás“ [ustekleničeno pri proizvajalcu], „Pinceszövetkezetben palackozva“ [ustekleničeno v zadružnih kleteh]

kakovostno peneče vino: „Muskotály“ [muškat], „Nyerspezsgő“ [suho peneče vino], „Termőhelyen palackozva“ [ustekleničeno na območju proizvodnje], „Termelői pezsgő“ [peneče vino proizvajalca], „Termelői palackozás“ [ustekleničeno pri proizvajalcu], „Pinceszövetkezetben palackozva“ [ustekleničeno v zadružnih kleteh]

biser vino: „Muskotály“ [muškat], „Termőhelyen palackozva“ [ustekleničeno na območju proizvodnje], „Termelői palackozás“ [ustekleničeno pri proizvajalcu], „Pinceszövetkezetben palackozva“ [ustekleničeno v zadružnih kleteh]

Pravila o označevanju (2)

Pravni okvir:

organizacija, odgovorna za upravljanje ZOP/ZGO, če tako določijo države članice

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

geografske enote, manjše od razmejenega območja proizvodnje, ki je lahko navedeno poleg označbe porekla „Zala/Zalai“:

—	okrožje Kis-Balaton: občine Zalaszabar, Nagyrada in Garabonc;

—	Csáford: del občine Zalaszentgrót;

—	Aranyod: del občine Zalaszentgrót.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://boraszat.kormany.hu/download/e/42/e2000/Zala%20OEM_modositott%20termekleiras_v2_korrnelkul.pdf

(1) UL L 9, 11.1.2019, str. 2.

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 319

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Letnik 65 23. avgust 2022

Vsebina		Stran
	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2022/C 319/01	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.10785 – ICG / KONECTA / COMDATA) ( 1 )	1
2022/C 319/02	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.10778 – TA ASSOCIATES / CLEARLAKE / KOFAX) ( 1 )	2
2022/C 319/03	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.10795 – TA ASSOCIATES / VISTA / iCIMS) ( 1 )	3
2022/C 319/04	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.10823 – CLEARLAKE / TA ASSOCIATES / EPHESOFT) ( 1 )	4

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2022/C 319/05	Menjalni tečaji eura — 22. avgust 2022	5

	V Objave
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
	Evropska komisija
2022/C 319/06	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.10822 – ARDIAN / TA ASSOCIATES / ODEALIM GROUP) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	6
2022/C 319/07	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.10791 – DAIMLER TRUCK / NEXTERA / BFM / JV) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	8
2022/C 319/08	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.10867 – GIP / AZURE / OMERS / VTG) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	10
	DRUGI AKTI
	Evropska komisija
2022/C 319/09	Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33	12

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,0001
JPY	japonski jen	137,08
DKK	danska krona	7,4370
GBP	funt šterling	0,84658
SEK	švedska krona	10,6500
CHF	švicarski frank	0,9580
ISK	islandska krona	140,90
NOK	norveška krona	9,7719
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	24,651
HUF	madžarski forint	408,00
PLN	poljski zlot	4,7640
RON	romunski leu	4,8853
TRY	turška lira	18,1268
AUD	avstralski dolar	1,4478
CAD	kanadski dolar	1,2989
HKD	hongkonški dolar	7,8468
NZD	novozelandski dolar	1,6125
SGD	singapurski dolar	1,3958
KRW	južnokorejski won	1 344,21
ZAR	južnoafriški rand	17,0766
CNY	kitajski juan	6,8457
HRK	hrvaška kuna	7,5113
IDR	indonezijska rupija	14 895,47
MYR	malezijski ringit	4,4854
PHP	filipinski peso	56,218
RUB	ruski rubelj
THB	tajski bat	36,099
BRL	brazilski real	5,1752
MXN	mehiški peso	20,1583
INR	indijska rupija	79,8615


	(1) Besedilo velja za EGP.