10.8.2022

Uradni list Evropske unije

C 305/1

MNENJE KOMISIJE

z dne 8. avgusta 2022

o načrtu za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz jedrske elektrarne Paks II (dva reaktorja VVER-1200), ki se nahaja v okrožju Tolna na Madžarskem

(Besedilo v madžarskem jeziku je edino verodostojno)

(2022/C 305/01)

Spodnja ocena je izvedena v skladu z določbami Pogodbe Euratom brez poseganja v kakršne koli dodatne ocene, ki se izvajajo v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije, in obveznosti, ki izhajajo iz nje in sekundarne zakonodaje (1).

Evropska komisija je v skladu s členom 37 Pogodbe Euratom dne 9. februarja 2021 od stalnega predstavništva Madžarske prejela splošne podatke o načrtu za odlaganje radioaktivnih odpadkov (2), nastalih v jedrski elektrarni Paks II.

Komisija je dodatne informacije o tem načrtu zahtevala 30. marca, 9. junija in 12. julija, stalno predstavništvo Madžarske pa jih je predložilo 27. aprila, 17. junija in 23. julija. Poleg tega so predstavniki madžarske vlade na plenarnem zasedanju skupine strokovnjakov, ki je potekalo 9. in 10. junija 2021 (prek videokonference), predložili dodatne informacije. Komisija je na podlagi splošnih podatkov in predloženih dodatnih informacij pripravila naslednje mnenje:

1.	Oddaljenost kraja do najbližje meje z drugo državo članico je 75 km, in sicer s Hrvaško. Meja sosednje države Srbije je oddaljena 66 km.

Pod običajnimi pogoji obratovanja ni verjetno, da bi izpusti plinastih in tekočih radioaktivnih snovi povzročili izpostavljenost prebivalstva v drugi državi članici ali tretji državi, ki bi bila ob upoštevanju mejnih doz iz direktive o temeljnih varnostnih standardih pomembna z zdravstvenega vidika (Direktiva Sveta 2013/59/Euratom) (3).

Trdni nizko- in srednjeradioaktivni odpadki bodo odloženi v podzemno nacionalno odlagališče radioaktivnih odpadkov v kraju Bátaapáti. Izrabljeni gorivni elementi bodo začasno shranjeni na kraju samem (v novem objektu, ki bo zgrajen in ni vključen v to predložitev). Po načrtovanem referenčnem scenariju bodo gorivni elementi naknadno odloženi v globoko geološko odlagališče na Madžarskem. Možna je ponovna predelava izrabljenega goriva. Če bo izrabljeno gorivo poslano v ponovno predelavo v tretjo državo, ga je treba vrniti na Madžarsko za odlaganje ob uporabi člena 4, odstavek 2, direktive o radioaktivnih odpadkih (Direktiva Sveta 2011/70/Euratom (4)), v skladu s katerim je v primeru, da se izrabljeno gorivo pošlje v ponovno predelavo, za varno in odgovorno odlaganje teh snovi, tudi vseh odpadkov, ki nastanejo kot stranski proizvod, končno odgovorna država članica izvora. Če bo izrabljeno gorivo poslano v tretjo državo za odlaganje, morajo biti izpolnjene naslednje zahteve: (i) pristojni madžarski regulativni organ mora izrabljeno gorivo šteti za radioaktivne odpadke v skladu z opredelitvijo iz člena 3(7) Direktive; (ii) v času pošiljanja mora biti v veljavi sporazum o uporabi odlagališča v namembni tretji državi, ki sta ga sklenili ta država in Madžarska; (iii) izpolnjeni morajo biti pogoji iz člena 4(4) Direktive, zlasti pogoj iz točke (c) tega člena, v skladu s katerim mora imeti namembna tretja država delujoče odlagališče. Nazadnje je treba poudariti, da morajo pristojni organi jasno določiti in vnaprej sporočiti namen pošiljke izrabljenega goriva (ponovna predelava ali odstranitev).

V primeru nenačrtovanih izpustov radioaktivnih snovi, ki bi bili posledica nesreč take vrste in razsežnosti, kot je navedeno v splošnih podatkih, doze, ki bi jim lahko bilo izpostavljeno prebivalstvo v drugi državi članici ali tretji državi, ne bi dosegle ravni, ki bi bila ob upoštevanju referenčnih nivojev iz direktive o temeljnih varnostnih standardih pomembna z zdravstvenega vidika (Direktiva 2013/59/Euratom).

Predloženi splošni podatki in dodatne informacije vključujejo podatke o analizi potresne aktivnosti regije okoli jedrske elektrarne (razvrščena v potresno srednje aktivne regije) in o verjetni največji potresni aktivnosti (Priloga I k Priporočilu Komisije 2010/635/Euratom). Komisija spodbuja madžarske organe, naj še naprej pozorno spremljajo razvoj znanstvenih spoznanj o seizmoloških značilnostih regije okoli jedrske elektrarne, ustrezno ukrepajo na podlagi ugotovitev ter ustrezno obveščajo sosednje države članice in Komisijo.

Komisija zato meni, da izvajanje načrta za odlaganje radioaktivnih odpadkov v kateri koli obliki iz dveh reaktorjev VVER jedrske elektrarne Paks II v okrožju Tolna na Madžarskem, tako med običajnim obratovanjem kot tudi v primeru nenačrtovanega izpusta radioaktivnih snovi, ki bi bil posledica nesreče take vrste in razsežnosti, kot je navedeno v splošnih podatkih, v drugi državi članici ali tretji državi ne bo povzročilo radioaktivne kontaminacije vode, prsti ali ozračja, ki bi bila pomembna z zdravstvenega vidika, ob upoštevanju določb iz direktive o temeljnih varnostnih standardih (Direktiva 2013/59/Euratom).

V Bruslju, 8. avgusta 2022

Za Komisijo

Kadri SIMSON

članica Komisije

(1) Na primer, v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije bi bilo treba okoljske vidike še dodatno oceniti. V zvezi s tem želi Komisija opozoriti na določbe Direktive 2011/92/EU o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2014/52/EU; na Direktivo 2001/42/ES o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje, Direktivo 92/43/EGS o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst ter Direktivo 2000/60/ES o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike.

(2) Odlaganje radioaktivnih odpadkov v smislu točke 1 Priporočila Komisije 2010/635/Euratom z dne 11. oktobra 2010 o uporabi člena 37 Pogodbe Euratom (UL L 279, 23.10.2010, str. 36).

(3) Direktiva Sveta 2013/59/Euratom z dne 5. decembra 2013 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja in o razveljavitvi direktiv 89/618/Euratom, 90/641/Euratom, 96/29/Euratom, 97/43/Euratom in 2003/122/Euratom (UL L 13, 17.1.2014, str. 1).

(4) Direktiva 2011/70/Euratom z dne 19. julija 2011 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki (UL L 199, 2.8.2011, str. 48).

10.8.2022

Uradni list Evropske unije

C 305/4

UPRAVNA KOMISIJA ZA KOORDINACIJO SISTEMOV SOCIALNE VARNOSTI SKLEP ŠT. H13

z dne 30. marca 2022

o sestavi in načinu dela Revizijskega odbora Upravne komisije za koordinacijo sistemov socialne varnosti

(Besedilo velja za EGP in za sporazum EU/Švica

(2022/C 305/03)

UPRAVNA KOMISIJA ZA KOORDINACIJO SISTEMOV SOCIALNE VARNOSTI JE –

ob upoštevanju člena 72 Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (1), v skladu s katerim Upravna komisija določa podlage, ki jih je treba upoštevati pri pripravi obračunov v zvezi s stroški, ki bremenijo nosilce držav članic po tej uredbi, in pri sprejemanju letnih obračunov med temi nosilci na podlagi poročila Revizijskega odbora iz člena 74,

ob upoštevanju člena 74 Uredbe (ES) št. 883/2004, v skladu s katerim Upravna komisija določi sestavo in način dela Revizijskega odbora, ki pripravlja poročila in obrazložena mnenja, ki jih Upravna komisija potrebuje za sprejemanje odločitev iz člena 72, točka (g) –

SKLENILA:

Člen 1

1. Revizijski odbor iz člena 74 Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti deluje v okviru Upravne komisije za koordinacijo sistemov socialne varnosti.

2. Revizijski odbor pri opravljanju svojih nalog, določenih v členu 74, točke (a) do (f), Uredbe (ES) št. 883/2004, deluje pod vodstvom in po navodilih Upravne komisije. V tem okviru Revizijski odbor Upravni komisiji predloži v odobritev dolgoročni delovni program.

Člen 2

1. Revizijski odbor svoje odločitve načeloma sprejema na podlagi dokumentarnih dokazil. Od pristojnih organov lahko zahteva kakršne koli informacije ali poizvedbe, za katere meni, da so potrebne za preiskavo zadev, ki so mu predložene v preučitev. Po potrebi in po predhodni odobritvi predsednika Upravne komisije lahko Revizijski odbor pooblasti člana sekretariata ali nekatere člane Revizijskega odbora, da na kraju samem izvedejo kakršno koli preiskavo, ki je potrebna za opravljanje njegovega dela. Predsednik Upravne komisije o začetku preiskave obvesti predstavnika zadevne države članice pri Upravni komisiji.

2. Revizijski odbor omogoči, da se računi zaključijo, kadar poravnava ni možna v roku iz Uredbe (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (2). Utemeljeno zahtevo za mnenje Revizijskega odbora o sporu v skladu s členom 67(7) Uredbe (ES) št. 987/2009 Revizijskemu odboru predloži ena od strani najpozneje 25 delovnih dni pred začetkom sestanka.

3. Revizijski odbor lahko ustanovi Spravni odbor, ki mu pomaga pri obravnavi utemeljene zahteve za mnenje Revizijskega odbora, ki jo ena od strani predloži v skladu s točko 2 tega člena.

Podrobnosti o sestavi, mandatu, nalogah, načinu dela in sistemu predsedovanja Spravnega odbora so vključene v pooblastilo, ki ga določi Revizijski odbor.

Člen 3

1. Revizijski odbor sestavljata po dva predstavnika iz vsake države članice Evropske unije, ki ju imenujejo pristojni organi zadevne države članice.

Če se član Revizijskega odbora ne more udeležiti sestanka, ga lahko zamenja namestnik, ki ga v ta namen imenujejo pristojni organi.

2. Predstavnik Evropske komisije ali njegov namestnik pri Upravni komisiji ima v Revizijskem odboru posvetovalno vlogo.

3. Revizijskemu odboru pomaga neodvisni strokovnjak ali skupina strokovnjakov s strokovno usposobljenostjo in izkušnjami na področjih, povezanih z nalogami Revizijskega odbora, zlasti glede njegovih nalog iz členov 64, 65 in 69 Uredbe (ES) št. 987/2009.

Člen 4

1. Revizijskemu odboru predseduje član iz tiste države članice, katere predstavnik pri Upravni komisiji predseduje navedeni komisiji.

2. Predsednik Revizijskega odbora lahko skupaj s sekretariatom sprejme vse potrebne ukrepe za takojšnjo rešitev vseh vprašanj v pristojnosti Revizijskega odbora.

3. Predsednik Revizijskega odbora praviloma predseduje sestankom delovnih skupin, ustanovljenih za preučitev zadev, ki so v pristojnosti Revizijskega odbora; če to ni mogoče ali če se preučujejo specifična vprašanja, lahko predsednika zastopa druga oseba, ki jo imenuje sam.

Člen 5

1. Odločitve se sprejemajo z navadno večino, pri čemer ima vsaka država članica samo en glas.

V odločitvah in mnenjih Revizijskega odbora o sporu v skladu s členom 67(7) Uredbe (ES) št. 987/2009 mora biti navedeno, ali so bili sprejeti soglasno ali z večino. Po potrebi morajo vsebovati zaključke ali pridržke manjšine.

Predstavniki držav, vključenih v spor, ne sodelujejo pri odobritvi mnenja Revizijskega odbora o sporu v skladu s členom 67(7) Uredbe (ES) št. 987/2009. Kadar se mnenje o sporu v skladu s členom 67(7) Uredbe (ES) št. 987/2009 ne sprejme soglasno, ga Revizijski odbor predloži Upravni komisiji skupaj s poročilom, ki vsebuje zlasti nasprotna stališča in razloge zanje. Poleg tega imenuje poročevalca, ki je odgovoren za to, da Upravni komisiji zagotovi vse informacije, ki so po njenem mnenju potrebne za rešitev zadevnega spora. Poročevalec ne more biti predstavnik države, vključene v spor.

2. Revizijski odbor se lahko odloči, da odločitve in mnenja o sporu v skladu s členom 67(7) Uredbe (ES) št. 987/2009 sprejme s pisnim postopkom, če je bil tak postopek dogovorjen na predhodnem sestanku Revizijskega odbora.

V ta namen predsednik članom Revizijskega odbora pošlje besedilo, ki naj bi ga sprejeli. Člani imajo na voljo vsaj 10 delovnih dni, v katerih lahko sporočijo, da predlagano besedilo zavračajo ali da se vzdržijo glasovanja. Če se član v predpisanem roku ne odzove, se šteje, da je glasoval pritrdilno.

Predsednik se lahko odloči začeti pisni postopek, tudi če na sestanku Revizijskega odbora ni bil dosežen prehodni dogovor. V takem primeru se za pritrdilne glasove štejejo samo pisna soglasja k predlaganemu besedilu in na voljo je rok vsaj 15 delovnih dni.

Predsednik ob izteku predpisanega roka člane obvesti o izidu glasovanja. Za odločitev, ki je prejela zahtevano število pritrdilnih glasov, se šteje, da je bila sprejeta zadnji dan roka za odziv članov.

3. Če član Revizijskega odbora med pisnim postopkom predlaga spremembo besedila, predsednik bodisi:

(a)	znova začne pisni postopek, tako da članom sporoči predlagano spremembo po postopku iz odstavka 2, bodisi

(b)	prekliče pisni postopek in zadevo predloži v obravnavo na naslednjem sestanku,

odvisno od tega, kateri postopek je po mnenju predsednika primernejši za obravnavano zadevo.

4. Če član Revizijskega odbora pred iztekom roka za odziv zahteva, da se predlagano besedilo preuči na sestanku Revizijskega odbora, se pisni postopek prekliče.

Zadeva se nato preuči na naslednjem sestanku Revizijskega odbora.

Člen 6

Revizijski odbor lahko ustanovi ad hoc skupine z omejenim številom oseb, ki pripravijo predloge o specifičnih vprašanjih in jih predložijo Revizijskemu odboru v sprejetje.

Revizijski odbor za vsako ad hoc skupino določi poročevalca, naloge in rok, v katerem mora skupina Revizijskemu odboru predložiti rezultate svojega dela. Določeni so v pisnem pooblastilu, ki ga določi Revizijski odbor.

Člen 7

1. Sekretariat Upravne komisije pripravi in organizira sestanke Revizijskega odbora ter sestavi zapisnike sestankov. Opravlja delo, potrebno za delovanje Revizijskega odbora. Dnevni red, datum in trajanje sestankov Revizijskega odbora se določijo po posvetovanju s predsednikom.

2. Sekretariat Upravne komisije članom Revizijskega odbora in članom Upravne komisije posreduje dnevni red vsaj 15 delovnih dni pred začetkom vsakega sestanka. Dokumenti v zvezi s točkami na dnevnem redu morajo biti na voljo vsaj 10 delovnih dni pred začetkom sestanka. To ne velja za dokumente s splošnimi informacijami, ki jih ni treba odobriti.

3. Obvestila v zvezi z naslednjim sestankom Revizijskega odbora je treba sekretariatu Upravne komisije poslati vsaj 20 delovnih dni pred začetkom sestanka. To ne velja za dokumente s splošnimi informacijami, ki jih ni treba odobriti.

Obvestila, ki vključujejo informacije za zaključek letnih računovodskih izkazov iz člena 69(1) Uredbe (ES) št. 987/2009, upoštevajo obliko in vključujejo podrobnosti, ki jih navede neodvisni strokovnjak ali skupina strokovnjakov iz člena 3(3) tega sklepa. Vsaka delegacija to obvestilo pošlje sekretariatu do 31. julija v letu po zadevnemu letu.

Člen 8

Za Revizijski odbor se uporablja poslovnik Upravne komisije, kolikor je to potrebno.

Člen 9

1. Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od datuma objave.

2. Ta sklep nadomešča Sklep št. H4 z dne 22. decembra 2009 (3).

Predsednica Upravne komisije

Claire JEAN

(1) UL L 166, 30.4.2004, str. 1.

(2) UL L 284, 30.10.2009, str. 1.

(3) Sklep št. H4 z dne 22. decembra 2009 o sestavi in načinih dela Revizijskega odbora Upravne komisije za koordinacijo sistemov socialne varnosti (UL C 107, 27.4.2010, str. 3).

10.8.2022

Uradni list Evropske unije

C 305/8

Menjalni tečaji eura (1)

9. avgust 2022

(2022/C 305/04)

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,0234
JPY	japonski jen	138,26
DKK	danska krona	7,4407
GBP	funt šterling	0,84520
SEK	švedska krona	10,3875
CHF	švicarski frank	0,9763
ISK	islandska krona	140,10
NOK	norveška krona	9,9365
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	24,532
HUF	madžarski forint	397,35
PLN	poljski zlot	4,7085
RON	romunski leu	4,9038
TRY	turška lira	18,3342
AUD	avstralski dolar	1,4687
CAD	kanadski dolar	1,3163
HKD	hongkonški dolar	8,0334
NZD	novozelandski dolar	1,6304
SGD	singapurski dolar	1,4110
KRW	južnokorejski won	1 336,74
ZAR	južnoafriški rand	17,0500
CNY	kitajski juan	6,9106
HRK	hrvaška kuna	7,5140
IDR	indonezijska rupija	15 197,09
MYR	malezijski ringit	4,5592
PHP	filipinski peso	56,939
RUB	ruski rubelj
THB	tajski bat	36,264
BRL	brazilski real	5,2478
MXN	mehiški peso	20,7145
INR	indijska rupija	81,4060

(1) Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

10.8.2022

Uradni list Evropske unije

C 305/9

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.10861 – HG / TEAM.BLUE)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2022/C 305/05)

Komisija je 3.avgusta 2022 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1).

Ta priglasitev zadeva naslednji podjetji:

—	HGCapital LLP („Hg“, Združeno kraljestvo), prek svoje hčerinske družbe Hg Pooled Management Limited(Združeno kraljestvo),

—	team.blue Topco SARL („team.blue“, Luksemburg), ki ga trenutno skupaj obvladujeta podjetje Hg in zasebni vlagatelj Jonas Dhaenens.

Podjetje Hg pridobi v smislu člena 3(1)(b) uredbe o združitvah izključni nadzor nad celotnim podjetjem team.blue.

Koncentracija se izvede z nakupom delnic.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

—	Hg je vlagatelj v programsko opremo in storitve ter upravlja investicijske sklade predvsem v Evropi in Severni Ameriki,

—	team.blue ponuja različna orodja za digitalno prisotnost in podporne storitve, kot so infrastruktura za spletne strani in spletno gostovanje, zlasti v Evropi.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi se za priglašeno koncentracijo lahko uporabljala uredba o združitvah. Vendar končna odločitev o tem še ni sprejeta.

V skladu z Obvestilom Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku iz Obvestila.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora pripombe prejeti najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pri tem vedno navedite sklicno številko:

M.10861 – HG / TEAM.BLUE

Pripombe se lahko Komisiji pošljejo po elektronski pošti, po telefaksu ali po pošti. Pri tem uporabite spodnje kontaktne podatke:

e-naslov: COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu

faks +32 22964301

poštni naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

Merger Registry

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

(1) UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).

(2) UL C 366, 14.12.2013, str. 5.

10.8.2022

Uradni list Evropske unije

C 305/11

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.10797 – PCG / PERSTORP)

(Besedilo velja za EGP)

(2022/C 305/06)

Komisija je 3. avgusta 2022 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1).

Ta priglasitev zadeva naslednji podjetji:

—	PETRONAS Chemicals Group Berhad („PCG“, Malezija),

—	PERSTORP HOLDING AB (publ.) („Perstorp“ ali „Target“, Švedska).

Podjetje PCG bo pridobilo v smislu člena 3(1)(b) uredbe o združitvah izključni nadzor nad celotnim podjetjem Perstorp.

Koncentracija se izvede z nakupom delnic.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

—

PCG je družba, ki kotira na borzi ter je ustrezno ustanovljena in obstaja v skladu z malezijskimi zakoni. Podjetje PCG je dejavno predvsem na področju proizvodnje in prodaje raznih petrokemičnih proizvodov, kot so olefini, polimeri, gnojila, metanol ter druge osnovne kemikalije in derivati. Podjetje PCG je pod izključnim nadzorom podjetja Petroliam Nasional Berhad („Petronas“), ki je glavni delničar podjetja PCG,

—

Perstorp je družba s sedežem v Malmöju (Švedska) in je končno obvladujoče podjetje za skupino družb Perstorp. Perstorp je dobavitelj kemikalij s poudarkom na zagotavljanju trajnostnih rešitev za stranke na področju smol in premazov, inženirstva tekočin in industrije prehrane živali. Perstorp je prisoten po vsem svetu s sedmimi proizvodnimi obrati v Evropi, Severni Ameriki in Aziji.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi se za priglašeno koncentracijo lahko uporabljala uredba o združitvah. Vendar končna odločitev o tem še ni sprejeta.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora pripombe prejeti najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pri tem vedno navedite sklicno številko:

M.10797 – PCG / PERSTORP

Pripombe se lahko Komisiji pošljejo po elektronski pošti, po telefaksu ali po pošti. Pri tem uporabite spodnje kontaktne podatke:

e-naslov: COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu

faks +32 22964301

poštni naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

Merger Registry

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

(1) UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).

10.8.2022

Uradni list Evropske unije

C 305/12

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2022/C 305/07)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O STANDARDNI SPREMEMBI, KI SPREMINJA ENOTNI DOKUMENT

„Vin Santo del Chianti Classico“

PDO-IT-A1514-AM02

Datum obvestila: 27. maj 2022

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1. Sortni sestav – navedba sort

Opis: vključeni sta bili sorti malvasia (malvasia bianca lunga, malvasia bianca di candia). Poleg sorte trebbiano toscano sta v sortnem sestavu prisotni v najmanj 60-odstotnem deležu.

Razlogi: namen te spremembe je opredeliti sorte malvasia, dovoljene v sortnem sestavu vina, v skladu s trsnim izborom dežele Toskana.

Ta sprememba se nanaša na člen 2 specifikacije proizvoda in oddelek 7 (Glavne sorte vinske trte) enotnega dokumenta.

2. Pravila za vinogradništvo – lega vinogradov

Opis: pridevnik „gričevnat“ je bil črtan iz oddelka z opisom lege vinogradov in beseda „usmerjenost“ je bila nadomeščena z besedo „izpostavljenost“.

Razlogi: nadmorska višina na celotnem območju Chianti je najmanj 150/200 m, zato je območje naravno primerno za pridelavo grozdja za sušenje. To velja tudi za vinograde, ki ležijo na manj dvignjenih delih ozemlja, saj je njihova nadmorska višina še vedno združljiva z zadevno vrsto proizvodnje. Drug razlog za to spremembo je, da se preprečijo subjektivne ocene ozemlja, ki je v celoti gledano gričevnato in zato primerno za proizvodnjo vin, za katera so potrebni postopki sušenja.

Ta sprememba se nanaša na člen 4.2 specifikacije proizvoda, vendar ne zadeva enotnega dokumenta.

3. Pridelovalne prakse – namakanje v izrednih razmerah

Opis: predvidena je bila možnost namakanja v izrednih razmerah.

Razlogi: na rastno sezono vinske trte na celotnem ozemlju že več kot deset let vplivajo podnebne spremembe z naraščajočimi temperaturami in majhnimi količinami padavin. S to pridelovalno prakso se zagotavlja preživetje vinogradov in ohranja kakovost grozdja. Parametri kakovosti se namreč znatno poslabšajo v grozdju, potrganem iz vinogradov, ki jih je prizadel vodni stres.

Ta sprememba se nanaša na člen 4.5 specifikacije proizvoda, vendar ne zadeva enotnega dokumenta.

4. Pridelovalne prakse – skrbno prebiranje grozdja

Opis: znotraj omejitve največjega donosa grozdja na hektar je bilo črtano „skrbno prebiranje grozdja“.

Razlogi: navedba tega postopka je bila črtana, ker so parametri donosa že določeni v specifikaciji proizvoda.

Ta sprememba se nanaša na člen 4.6 specifikacije proizvoda, vendar ne zadeva enotnega dokumenta.

5. Pridelovalne prakse – predhodno prebiranje grozdja

Opis: kar zadeva doseganje najmanjšega volumenskega deleža naravnega alkohola, je bil črtan postopek „predhodnega prebiranja grozdja“.

Razlogi: navedba tega postopka je bila črtana, ker so tehnične značilnosti proizvodnje in kakovosti, ki jih morajo izpolnjevati vinske trte, že določene v specifikaciji proizvoda.

Ta sprememba se nanaša na člen 4.8 specifikacije proizvoda, vendar ne zadeva enotnega dokumenta.

6. Stekleničenje na razmejenem geografskem območju – formalna prilagoditev obstoječega pogoja

Opis: navedba stekleničenja ali pakiranja na razmejenem geografskem območju je bilo vključena v enotni dokument, ker je bilo že dovoljeno od priznanja označbe in je bilo zato že vključeno v člen 5(1) specifikacije proizvoda.

Razlogi: gre za formalno prilagoditev, ker ta pogoj ni bil vključen v enotni dokument zaradi opustitve ob njegovi pripravi.

Ta posodobitev ne razveljavlja povezave iz člena 93(1)(a)(i) Uredbe (EU) št. 1308/2013 in se nanaša na oddelek 9 (Bistveni dodatni pogoji) enotnega dokumenta.

7. Prepoved obogatitve

Opis: vključena je bila prepoved obogatitve.

Razlogi: proizvajalci vina Vin Santo del Chianti Classico ne uporabljajo te prakse; najnižjo predpisano vsebnost sladkorja je treba doseči z naravnim sušenjem. Odločitev o prepovedi izvajanja obogatitve je torej namenjena za stalno izboljševanje kakovosti proizvoda, ki se doseže s skrbnim upravljanjem vinogradov in naravnim postopkom proizvodnje vina.

Ta sprememba se nanaša na člen 5.4 specifikacije proizvoda in oddelek 5.1 (Posebni enološki postopki) enotnega dokumenta.

8. Organoleptične lastnosti

Opis: pri vrsti „Vin Santo del Chianti Classico“ so bile barvnemu parametru „intenzivno jantarjeve“ dodani besedi „in rjave“; pri vrsti „occhio di pernice“ je bila barva „od intenzivno rožnate do bledo rožnate“ spremenjena z naslednjim opisom: „od rožnato zlate do jantarjeve in rjave“.

Razlogi: namen teh sprememb je, da opis izraža intenzivnejše barve, saj se vinogradniki na območju Chianti, kjer so vinogradi s sorto vinske trte sangiovese in rdečimi sortami vinske trte še posebno pomembni, vse bolj osredotočajo na to vrsto grozdja, ki vpliva na barvo vina Vin Santo.

Opis: pri obeh vrstah sta bila pri okusu navedena parametra „od suhega do sladkega“.

Razlogi: namen te spremembe je razširiti razpon okusa v skladu z analitičnimi podatki o proizvodih. Vino Vin Santo je zdaj vse bolj prepoznano kot desertno vino, zato je zaželeno, da ima sladek okus. Kar zadeva vrsto occhio di pernice, je to značilen toskanski proizvod, ki se uporablja zlasti pri pripravi značilnih mesnih in divjačinskih jedi, pri katerih je potreben proizvod z nizko vsebnostjo sladkorja (tj. suh).

Ta sprememba se nanaša na člen 6 specifikacije proizvoda in oddelek 4 enotnega dokumenta.

9. Kemijsko-fizikalne lastnosti

Opis: pri obeh vrstah je bila vrednost „deleža dejanskega alkohola“ pri najmanjšem volumenskem deležu skupnega alkohola znižana z 12,00 vol. % na 10,50 vol. %.

Razlogi: ta sprememba je v skladu z odločitvijo, da proizvod postane slajši, zaradi česar poveča ostanek sladkorja.

Opis: pri vinu „Vin Santo del Chianti Classico“ je bila najnižja vsebnost skupnih kislin zvišana s 4,0 g/l na 4,5 g/l.

Razlogi: v sortnem sestavu se uporabljajo rdeče sorte vinske trte, zlasti sangiovese, ki še posebno zviša vsebnost kislin v vinih, v katerih se uporabi. Ti spremembi sta tudi popolnoma v skladu s tržnimi trendi.

Ti spremembi se nanašata na člen 6 specifikacije proizvoda in oddelek 4 enotnega dokumenta.

10. Formalne prilagoditve

Opis: navedene so sorte vinske trte, ki so reprezentativne za ozemlje: trebbiano toscano, malvasia bianca lunga, malvasia bianca di candia, sangiovese in canaiolo (bela in črna), ter nekatere navedbe o vinih.

Razlogi: besedilo je bilo prilagojeno po spremembi sort vinske trte, ki so že navedene v sortnem sestavu, ter kemijsko-fizikalnih in organoleptičnih lastnosti proizvodov.

Ta formalna prilagoditev se nanaša na člen 8 specifikacije proizvoda, vendar ne zadeva enotnega dokumenta.

11. Temperaturni razpon – sprememba pridevnika

Opis: kar zadeva prostore, v katerih se grozdje suši, se je štelo, da zadostuje navedba potrebe po „dobrem“ temperaturnem razponu (namesto „znatnem“ razponu) in dobro prezračevanem okolju.

Razlogi: ta opredelitev se je štela za natančnejšo in ustreznejšo za postopek sušenja.

Ta sprememba se nanaša na člen 8 specifikacije proizvoda, vendar ne zadeva enotnega dokumenta.

ENOTNI DOKUMENT

1. Ime proizvoda

Vin Santo del Chianti Classico

2. Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3. Kategorije proizvodov vinske trte

Vino

4. Opis vina

1. Vin Santo del Chianti Classico

KRATEK OPIS

Barva: od slamnato rumene do zlate, intenzivno jantarjeve in rjave.

Vonj: eteričen, intenziven, prepoznaven.

Okus: skladen, žameten, dobro strukturiran, od suhega do sladkega.

Najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 16,00 %, z deležem dejanskega alkohola najmanj 10,5 %.

Najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 23,0 g/l.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	30
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

2. Vin Santo del Chianti Classico occhio di pernice

KRATEK OPIS

Barva: od rožnato zlate do jantarjeve in rjave.

Vonj: eteričen, intenziven.

Okus: mehak, žameten in zaokrožen, od suhega do sladkega.

Najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 16,00 %, z deležem dejanskega alkohola najmanj 10,5 %.

Najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 26,0 g/l.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	30
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5. Enološki postopki

5.1. Posebni enološki postopki

1. Vino z ZOP Vin Santo del Chianti Classico, vključno z navedbo occhio di pernice

Posebni enološki postopek

Tradicionalna metoda proizvodnje vina je naslednja:

po skrbnem prebiranju se mora grozdje naravno sušiti; grozdje se mora sušiti v ustreznih prostorih; dovoljena je delna dehidracija s prezračevanim zrakom, grozdje pa mora doseči znatno vsebnost sladkorja, preden se stisne; postopki obogatitve niso dovoljeni. Vinifikacija, shranjevanje in staranje vin Vin Santo del Chianti Classico morajo potekati v lesenih sodih (znanih kot caratelli).

5.2. Največji donosi

Vino z ZOP Vin Santo del Chianti Classico, vključno z navedbo occhio di pernice

8 000 kilogramov grozdja na hektar

Vino z ZOP Vin Santo del Chianti Classico, vključno z navedbo occhio di pernice

28 hektolitrov na hektar

6. Razmejeno geografsko območje

Območje proizvodnje ZOP „Vin Santo del Chianti Classico“ obsega 71 800 hektarjev v središču dežele Toskana, vključno z delom ozemlja pokrajin Firence (30 400 hektarjev) in Siena (41 400 hektarjev). Zlasti so v to območje vključene celotne občine Greve in Chianti, Castellina in Chianti, Radda in Chianti ter Gaiole in Chianti. Občine San Casciano in Val di Pesa, Barberino Tavarnelle, Castelnuovo Berardenga in Poggibonsi so vključene delno.

7. Sorte vinske trte

Malvasia bianca lunga B. – malvasia

Malvasia bianca di candia B. – malvasia

Sangiovese N. – sangioveto

Trebbiano toscano B. – trebbiano

8. Opis povezave

Vino z ZOP Chianti Classico, vključno z navedbo occhio di pernice

Vino Vin Santo je že od srednjega veka pomembna značilnost območja Chianti Classico. Njegovi začetki segajo v leto 1400. Proizvodnja vin Vin Santo je prava umetnost, za katero so potrebne izkušnje. Prva faza postopka je trgatev najprimernejšega grozdja, kot so sorte trebbiano toscano, malvasia bianca lunga, malvasia bianca di candia, sangiovese in canaiolo (bela in črna), ki se obrezujejo s tehnikami, tradicionalnimi na območju („toskanski locen“). Metoda sušenja je naravna zaradi temperaturnega razpona na območju. Čas vrenja, dekantiranje in metode staranja so povezani z izkušnjami lokalnih vinogradnikov. Med vinifikacijo se uporablja značilna lokalna tehnika matičnega kvasnega nastavka (madre), se pravi inokulacija s kvasovkami, ki so jih posamezna vinogradniška gospodarstva z izborom razvila skozi čas.

9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Vin Santo del Chianti Classico – stekleničenje

Pravni okvir:

zakonodaja EU

Vrsta dodatnega pogoja:

pakiranje na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Postopke vinifikacije, shranjevanja, staranja in stekleničenja je treba izvajati na območju Vin Santo del Chianti Classico iz člena 3 specifikacije proizvoda.

Po veljavni nacionalni in EU zakonodaji mora stekleničenje ali pakiranje potekati na razmejenem geografskem območju, da se zaščitita kakovost in sloves vina Vin Santo del Chianti Classico ter zagotovi učinkovitost ustreznih pregledov.

Vin Santo del Chianti Classico – vinifikacija

Pravni okvir:

zakonodaja EU

Vrsta dodatnega pogoja:

odstopanje od proizvodnje na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Z dovoljenjem ministrstva za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo ter po oceni dežele Toskana so postopki vinifikacije, shranjevanja, staranja in stekleničenja dovoljeni v vinskih kleteh zunaj razmejenega geografskega območja, vendar ne več kot 10 km od njegove meje. Pogoja za to sta, da so take vinske kleti že obstajale ob začetku veljavnosti specifikacije proizvoda in da morajo pripadati kmetijskim gospodarstvom, ki posamično ali kolektivno pridelujejo grozdje, primerno za proizvodnjo vina „Vin Santo del Chianti Classico“, pridelanega iz vinogradov, ki so v lasti takih gospodarstev ali ki jih ta upravljajo.

Povezava do specifikacije proizvoda

https://www.politicheagricole.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/18197

(1) UL L 9, 11.1.2019, str. 2.

10.8.2022

Uradni list Evropske unije

C 305/18

Objava enotnega dokumenta iz člena 94(1)(d) Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ter sklica na objavo specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju

(2022/C 305/08)

V skladu s členom 98 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo v dveh mesecih od datuma te objave.

ENOTNI DOKUMENT

„Rosalia“

PDO-AT-02594

Datum vloge: 21. februar 2020

1. Ime za registracijo

Rosalia

2. Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3. Kategorije proizvodov vinske trte

Vino

4. Opis vina

Rdeča vina na tem območju se proizvajajo iz sort zweigelt in blaufränkisch. Barvo rdečih vin je mogoče opisati kot zelo intenzivno in temno rdečo. Vonj rdečih vin spominja na kisle češnje in slive. Okus je predvsem saden in zanj so značilni zmerni tanini. Vsebnost nepovretega sladkorja ne sme presegati 4,0 g/l. Vina se lahko starajo v jeklenih cisternah ali lesenih sodih. Rdeče vino se lahko proizvaja tudi v obliki rezervnega vina. V tem primeru sta za okus značilna večji delež alkohola (najmanj 13 vol. %) in zrelejši tanini.

Vina rosé na tem območju se prav tako proizvajajo iz sort zweigelt in blaufränkisch. Barvo vin rosé je mogoče opisati kot lososovo rožnato do svetlo češnjevo rdečo. Vina rosé imajo značilen vonj in okus po rdečem jagodičju (rdeči ribez, maline); tanini niso prisotni. Ostanek sladkorja mora ustrezati zahtevam za stopnjo „suho“. Živahne kisline so bistven del okusa vin rosé z ZOP „Rosalia“. Vina zorijo večinoma v jeklenih cisternah in v manjši meri v lesenih sodih.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)	15
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	12
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4 grami na liter, izraženi kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	18
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	150

5. Enološki postopki

a. Osnovni enološki postopki

–

b. Največji donosi

10 000 kilogramov grozdja na hektar

6. Razmejeno geografsko območje

Vinorodno območje „Rosalia“ obsega politično okrožje Mattersburg.

7. Glavne sorte vinske trte

Blaufränkisch – frankovka

Zweigelt – blauer zweigelt

Zweigelt – rotburger

8. Opis povezave

Območje ZOP „Rosalia“ se nahaja na vzhodnih pobočjih pogorja Rosalia, ki se razprostira vzdolž meje med deželama Spodnja Avstrija in Gradiščanska na vzhodu Avstrije.

Podnebje: Območje ZOP „Rosalia“ je del Panonske nižine (obsežna nižinska ravnica na jugu vzhodne in srednje Evrope, ki jo prečkata srednji tok reke Donave in spodnji tok reke Tise). Za Panonsko nižino so značilni suha, vroča poletja in mrzle, suhe zime.

Tla: Jugozahodni del območja ZOP „Rosalia“ je sestavljen iz kristalinskih kamnin, ki proti severovzhodu prehajajo v vse mlajše neogene sedimente Dunajske kotline. Ti sedimenti so usedline nekdanjega morja, ki so se pred 12–16 milijoni let izpirale ob vznožju pogorja Rosalia. Na severu in severovzhodu ti sedimenti mejijo na pas pretežno peščenih usedlin.

Povezava: za razliko od sestave tal, ki ima razmeroma majhen vpliv na okus in značaj vin, je podnebje zelo pomemben dejavnik za značilnost vin z ZOP „Rosalia“. Najvišje dnevne temperature omogočajo dobro zorenje grozdja, zaradi česar se razvije okus po kislih višnjah in slivah, ki je značilen za te sorte vinske trte. Hladne noči pa po drugi strani povzročijo, da se oblikujejo predvsem primarne arome (in ne sladkor), ki dajejo vinom značilno sadnost in zmerne tanine.

Na območju ZOP „Rosalia“ se uporablja običajna metoda obdelovanja vinogradov v Avstriji, ki temelji na sistemu zasaditve visokodebelnih kultur, pri katerem se trte gojijo večinoma ročno (obrezovanje, urejanje krošenj, redčenje grozdov itd.). Način proizvodnje in staranja vin je tudi skladen z ukrepi, ki se uporabljajo na večini avstrijskih kmetijskih gospodarstev. Zato imajo gojitvene metode in tehnologija kletarjenja na značaj in okus vin veliko manjši vpliv kot geografski in predvsem podnebni dejavniki.

9. Bistveni dodatni pogoji

Pravni okvir:

v nacionalni zakonodaji

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Označbo porekla „Rosalia“ je treba uporabljati skupaj s tradicionalno označbo „DAC“ ali „Districtus Austriae Controllatus“.

Pravni okvir:

v nacionalni zakonodaji

Vrsta dodatnega pogoja:

odstopanje od proizvodnje na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Avstrijski zakon o vinu za vsa vina z ZOP določa, da mora proizvodnja vina z ZOP potekati na vinorodnem območju (območje porekla z ZGO), na katerem je območje ZOP, ali na sosednjem vinorodnem območju. Avstrija zato na splošno uporablja odstopanje iz člena 5 Uredbe (EU) 2019/33.

Za proizvodnjo vin z ZOP „Rosalia“ so bili določeni dodatni pogoji: proizvodnja ne sme potekati zunaj območja porekla brez odobritve deželnega odbora za vina Gradiščanske. Takšna odobritev se lahko izda zlasti, če so vinogradi proizvajalca na območju „Rosalia“, vino pa se proizvaja v prostorih proizvajalca zunaj tega območja ali če obstajajo parcelne pogodbe med proizvajalcem s prostori zunaj območja „Rosalia“ in lastniki vinogradov na tem območju.

Pravni okvir:

v nacionalni zakonodaji

Vrsta dodatnega pogoja:

pakiranje na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Avstrijski zakon o vinu ne določa splošnih pravil za stekleničenje vin z ZOP.

Za zagotovitev kakovosti in značilnih lastnosti vin z ZOP „Rosalia“ sta za stekleničenje vin z ZOP „Rosalia“ določena naslednja pogoja: stekleničenje ne sme potekati zunaj območja brez odobritve deželnega odbora za vina Gradiščanske. Ta odobritev se lahko izda zlasti, če ima polnilnica prostore na območju ZOP „Rosalia“ in zunaj njega.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://info.bmlrt.gv.at/themen/landwirtschaft/landwirtschaft-in-oesterreich/pflanzliche-produktion/wein/Weinherkunft.html

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 305

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Letnik 65 10. avgust 2022

Vsebina		Stran
	I Resolucije, priporočila in mnenja
	MNENJA
	Evropska komisija
2022/C 305/01	Mnenje Komisije z dne 8. avgusta 2022 o načrtu za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz jedrske elektrarne Paks II (dva reaktorja VVER-1200), ki se nahaja v okrožju Tolna na Madžarskem	1

	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2022/C 305/02	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.10829 – KKR / HITACHI TRANSPORT SYSTEM) ( 1 )	3

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2022/C 305/03	Upravna Komisija za Koordinacijo Sistemov Socialne Varnosti Sklep št. H13 z dne 30. marca 2022 o sestavi in načinu dela Revizijskega odbora Upravne komisije za koordinacijo sistemov socialne varnosti ( 1 )	4
2022/C 305/04	Menjalni tečaji eura — 9. avgust 2022	8

	V Objave
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
	Evropska komisija
2022/C 305/05	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.10861 – HG / TEAM.BLUE) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	9
2022/C 305/06	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.10797 – PCG / PERSTORP) ( 1 )	11
	DRUGI AKTI
	Evropska komisija
2022/C 305/07	Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33	12
2022/C 305/08	Objava enotnega dokumenta iz člena 94(1)(d) Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ter sklica na objavo specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju	18


	(1) Besedilo velja za EGP.