Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Turizem in promet/nadaljnje ukrepanje

(mnenje na lastno pobudo)

(2022/C 275/01)

Poročevalec:

Panagiotis GKOFAS

Sklep plenarne skupščine	25. 3. 2021
Pravna podlaga	člen 32(2) poslovnika
	mnenje na lastno pobudo
Pristojnost	strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	3. 2. 2022
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	23. 2. 2022
Plenarno zasedanje št.	567
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	185/2/7

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) želi pohvaliti izjemna skupna prizadevanja institucij EU v letu 2021, saj so predlagale politike in sprejele ukrepe, usmerjene v pomoč podjetjem pri okrevanju in ohranjanje delovnih mest v evropskem turističnem in prometnem sektorju ter sektorju potovanj. Ti sektorji so ekosistemi, ki jih je pandemija COVID-19 najbolj prizadela (1). Vseeno vpliv pandemije ter posledice za gospodarstvo in družbo še niso povsem vidni. Močno si je treba prizadevati za nadaljevanje usklajenega pristopa EU v prihodnjih mesecih z jasno podporo MSP v smislu kreditov in finančnih sredstev, pa tudi informacij o cepljenju ter varnostnih ukrepov za zagotovitev varnega turizma, potovanj in prometa ter za postopno obnovitev turističnih tokov (z izvajanjem sistema kazalnikov za evropski turizem in varnosti za turizem (2)).

1.2

Turizem se ne bo vrnil na raven pred pandemijo: globalna soodvisnost ter bolj zelene in digitalne težnje v vedenju potrošnikov bodo določale nove poslovne modele. Po mnenju EESO so na ravni EU in držav članic/regij potrebni naslednji kratko-, srednje- in dolgoročni ukrepi.

1.2.1

Kratkoročni ukrepi: — zagotoviti, da se bodo v načrtu za okrevanje EU in nacionalnih načrtih za okrevanje ustrezno upoštevali sektor hotelirstva in gostinstva ter mikropodjetja v celotnem turističnem spektru, zlasti restavracije, da se jim zagotovi preživetje. EU in nacionalne vlade morajo v celoti podpreti nujne ukrepe finančne podpore, pobude za neposredno financiranje in začasni okvir za državno pomoč po letu 2022, — zaščititi ukrepe finančne podpore za mikropodjetja, zlasti v hotelirstvu in gostinstvu, podaljšati financiranje EU in nacionalno financiranje za toliko časa, kolikor bo potrebno, tudi po decembru 2022, in ne podcenjevati učinka sedanje kadrovske krize na hitrost okrevanja, — podaljšati program SURE za leto 2022 in odložiti vse davčne obveznosti do oblasti, vključno s tistimi, ki so nastale med pandemijo, zlasti za mikropodjetja v hotelirstvu in gostinstvu, — vzpostaviti poseben proračun za turizem v večletnem finančnem okviru ter izboljšati pogoje in usklajene postopke za dostop do sredstev v okviru nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost: npr. z digitalizacijo in preoblikovanjem infrastrukture na bolj trajnosten način, uporabo načel „najprej pomisli na male“ in „samo enkrat“, vključevanjem mikropodjetij tudi v praksi, tako da se poenostavijo birokratski postopki, ter z uvedbo preglednih razpisov za zbiranje ponudb za turistična podjetja in lokalne turistične oblasti (3), — ustvarjati osnovne pogoje za vključitev turističnih in prevoznih mikropodjetij v bančni sistem in finančni sektor prek jamstvenih shem EU in ECB, — izboljšati koordinacijo po vsej Evropi, bolje uskladiti zdravstvene in varnostne protokole (ki bodo prijazni MSP), olajšati potovanje za državljane in predstavnike podjetij EU v državah nečlanicah EU, ohranjati odprte meje, zmanjšati omejitve za potnike in povečati število strategij in načrtov usklajevanja med EU in nacionalnimi vladami, da se obnovijo mednarodni turistični tokovi in neposredne tuje naložbe, — spodbujati vse institucije EU, socialne partnerje, organizacije civilne družbe ter raziskovalne in akademske ustanove, da prispevajo k izvedbi leta trajnostnega turizma v letu 2022 ter k promociji mreže razstav in sejmov EU o trajnostnem turizmu in prometu na mednarodnih trgih, — uvesti proračunsko vrstico za turizem v vseh projektih TEN-T – evropski prometni koridorji, — uvesti usklajen sistem znižanih stopenj DDV za celoten sektor gostinstva in hotelirstva ter turistični sektor, ki mora biti prijazen MSP in imeti pregledne postopke, orodja in postopke za dostop do financiranja (vse na enem mestu, spletna orodja, programi tesnega sodelovanja s predstavniškimi organizacijami MSP), in uvesti posebno proračunsko vrstico zlasti za mikropodjetja, — ustanoviti varuha/urad za nadzor izvajanja ukrepov EU za okrevanje, dostopa do likvidnosti zlasti za mikro in mala podjetja v turističnem in prometnem sektorju ter drugih posebnih nalog (4), — razviti mehanizem EU za spremljanje zagotavljanja podpore mikro, malim in srednjim podjetjem v skladu s sedanjim večletnim finančnim okvirom (2021–2027).

1.2.2

Srednjeročni ukrepi: — preprečevati prezadolženost podjetij in izgubo njihove kreditne sposobnosti (5), — pooblastiti delovne skupine za nadzor izvajanja in učinka ukrepov za okrevanje, zlasti takih, ki so usmerjeni v mikro in mala podjetja v turističnem in prometnem sektorju, — spremljati nacionalne načrte za okrevanje in odpornost držav članic, s čimer se zagotovi, da so vanje vključene reforme, povezane s turizmom, — vzpostaviti mehanizem EU za spremljanje zagotavljanja podpore mikro, malim in srednjim podjetjem v skladu s sedanjim večletnim finančnim okvirom (2021–2027), — uvesti posebno proračunsko vrstico EU za turizem, ki bo izražala pomen tega sektorja in njegove potrebe v obdobju po krizi zaradi COVID-19, — oblikovati močno zavezništvo evropskega turizma za vzpostavitev nabora pobud in optimizacijo financiranja. EESO mora imeti v tem zavezništvu pomembno mesto.

1.2.3

Dolgoročni ukrepi: — razvijati dolgoročen turistični strateški načrt EU: pospeševati prehod na odporen in bolj trajnosten poslovni model turizma, npr. vključitev MSP v javna/zasebna partnerstva, — dajati prednost poklicnemu in strokovnemu usposabljanju za MSP na nacionalni/regionalni ravni ob krepitvi programov mobilnosti vajeništva v turističnem in prometnem sektorju s poudarkom na digitalnih in trajnostnih znanjih in spretnostih (6), zlasti na novih destinacijah in oddaljenih območjih, — oblikovati turistično in prometno politiko EU naslednje generacije, ki zagotavlja predvidljivost in vzbudi zaupanje v trajnostno okrevanje, — razviti nove oblike financiranja za mikropodjetja, zlasti v hotelirstvu in gostinstvu ter za podjetja, ki jih vodijo ženske, obravnavanje sodobnih izzivov (7) in okrevanje po posledicah pandemije COVID-19 ter proučitev, kako najbolje podpreti taka podjetja, kot sta predlagala njeno veličanstvo kraljica Nizozemske Máxima in globalno partnerstvo za finančno vključenost (GPFI) (8).

1.3

EESO meni, da je večina priporočil iz njegovega mnenja z dne 18. septembra 2020Turizem in promet v letu 2020 in pozneje (9) še vedno skladnih in ustreznih ter da jih Evropska komisija ni dovolj upoštevala pri svojih načrtih in posvetovanjih.

1.4

EESO sprašuje institucije EU/države članice/regionalne institucije, socialne partnerje in širše organizacije civilne družbe, ali bi se zavezali dolgoročnemu ponovnemu zagonu naložb, tako da bi sprejeli celovit pristop, s katerim bi podprli oblikovanje okvira za modro gospodarstvo in skupne turistične agende za obdobje 2030–2050, opredelili ustrezne poti financiranja in odobrili kredite, saj po pandemiji ne bo več denarnega toka za turistična MSP. Pod temi pogoji MSP ne morejo vlagati v modro gospodarstvo, dokler si ne opomorejo in bodo lahko plačevala svoje obveznosti.

1.5

Ključno je, da se uvedejo nove politike, s katerimi se bodo dodeljevala zadostna finančna sredstva za reševanje sektorja, ter da se razvije dolgoročna trajnostna, pametna in odgovorna evropska turistična politika. Poleg tega EESO poudarja, kako pomembna sta posebna proračunska vrstica EU za turizem in zagotavljanje ustreznega upravljanja, da bi lahko izvajali strateške ukrepe politike, vključno z ustanovitvijo Evropske agencije za turizem, ki bo izvajala naslednje dejavnosti: — vzpostavitev skupnega evropskega podatkovnega območja, ki bo omogočilo večji obseg podatkov, ki bodo na voljo za uporabo, — izvajanje evropskega statističnega programa, s katerim se bodo vzpostavili kazalniki za ustrezno spremljanje turističnih politik, in spodbujanje izmenjave primerov dobre prakse in učnih načrtov v EU na področju trajnostnega turizma (npr. akademija EU za trajnostni turizem, namenjena MSP), — ponovno vzpostavitev mednarodnega sodelovanja EU s Svetovno turistično organizacijo OZN (UNWTO), OECD in delovno skupino za turizem G20 z ustanovitvijo turistične akademije EU posebej za MSP in uvedbo programov usposabljanja za izvajalce usposabljanj v skladu s standardi teh organizacij.

1.6

EESO podpira celovitejši pristop politike in iskanje trajnostnih rešitev za zaščito prihodnosti turizma in prometa, pri čemer naj se upoštevajo naslednje tri glavne zahteve in priložnosti: — povrnitev zaupanja in omogočanje okrevanja, da bi olajšali postopno ponovno omogočanje potovanj ter skupno prometno povezljivost znotraj EU in z državami nečlanicami EU, — učenje iz izkušenj pandemije in uvedenih praks, sprejetje posebnega nabora (MSP prijaznih) kazalnikov ter uskladitev podatkov o vplivu pandemije na turistični in prometni sektor ter o trendih, povezanih s pandemijo v tem sektorju na ravni EU ter na regionalni in mednarodni ravni, — dajanje prednosti agendi za trajnostni razvoj, da bi zagotovili dolgoročne smernice za prihodnji evropski/mednarodni turizem.

1.7

EESO predlaga ustanovitev stalne evropske ali nacionalne strokovne projektne skupine na visoki ravni za likvidnost in naložbe mikro in malih podjetij, vključno s turističnim in prometnim sektorjem, ki bi lahko olajšala in podprla izvajanje ukrepov za okrevanje ter delovala kot mehanizem EU za spremljanje s potrebnimi neodvisnimi in preglednimi podatki o likvidnostnih tokovih mikropodjetij in njihovem dostopu do sredstev.

1.8

EESO spodbuja institucije EU, države članice, regije ter socialne partnerje na ravni EU in nacionalni ravni, da temeljito proučijo in uvedejo skupne kakovostne programe in učinkovitejša orodja mehanizma rescEU in politike zmanjševanja tveganja nesreč ter da si izmenjujejo primere dobre prakse vključevanja civilne družbe v krizno upravljanje ter v preprečevanje človeških žrtev in gospodarskih izgub (10).

1.9

EESO meni, da bo turistični in potovalni sektor brez zaupanja potrošnikov zaostal za splošnim trendom okrevanja gospodarstva. Ključni dejavnik pri ponovnem pridobivanju tega zaupanja je zagotavljanje močne zaščite pravic potrošnikov v skladu z direktivo o paketnih potovanjih in povezanih potovalnih aranžmajih (11). Pri pregledu te direktive bi se bilo treba osredotočiti na odpravo pomanjkljivosti v zakonodaji EU o pravicah potnikov, kot so se pokazale med pandemijo.

1.10

Čeprav zakonodaja EU o potovanjih potnikom zagotavlja pravico do denarnega povračila, so številne države članice uvedle nacionalne nujne ukrepe, ki so v neposrednem nasprotju s to pravico, tako da so potrošnike prisilile, da sprejmejo dobropise, in/ali da so podaljšale zakonsko določene roke za povračila. Pravo EU je treba spoštovati in izvrševati. Skoraj dve leti pandemije je imelo neposredne in katastrofalne finančne posledice tudi za turistična podjetja, še posebej za mikropodjetja.

1.11

EESO zato poziva Komisijo, naj preuči, ali je izvedljivo prilagoditi direktivo, tako da bi se v prihodnjih primerih višje sile, kakršna je pandemija, v državah članicah vzpostavili skladi skupnega jamstva, s čimer bi se bolje upoštevali interesi preživetja turističnih podjetij, hkrati pa bi se zagotovila ustrezna kompenzacija za potrošnike.

2.   Uvod in splošne ugotovitve

2.1

Evropski in svetovni turizem se ne bosta vrnila na raven pred pandemijo. Vpliv pandemije ter posledice za družbe in gospodarstvo še niso povsem vidni. Pred pandemijo COVID-19 je turizem neposredno ali posredno obsegal skoraj 10 % BDP EU in zagotavljal približno 22,6 milijona delovnih mest, EU pa je bila vodilna svetovna turistična destinacija s 563 milijoni mednarodnih prihodov in 30 % svetovnega dobička v letu 2018. S 30 % mednarodnih prihodov je bila EU leta 2018 najbolj priljubljena turistična destinacija na svetu. Leta 2018 je bilo v EU-27 več kot 600 000 turističnih nastanitev, rezerviranih pa je bilo skupno 1 326 049 994 nočitev.

2.2

Skupno raziskovalno središče Evropske komisije (JRC) je ocenilo, da turistična industrija zagotavlja več kot 6 % vseh zaposlitev v EU. Poleg tega turizem v nekaterih regijah k zaposlovanju prispeva še veliko več in je pogosto edina oblika zaposlitve za nizko usposobljene delavce. Na Kreti (Grčija), v Jadranski Hrvaški (Hrvaška), Dolini Aoste (Italija) in na Kanarskih otokih (Španija) turizem na primer zagotavlja več kot 30 % vseh delovnih mest v regiji.

2.3

Po več valovih pandemije COVID-19 v letih 2020 in 2021 lahko zdaj vidimo razsežnost njenega vpliva na zaposlovanje in njene uničujoče družbene posledice v turističnem in prometnem sektorju: pomanjkanje mednarodnega turizma, nezadostno in slabo povpraševanje po blagu/storitvah, povezanih s turizmom (zaradi potrošniških modelov in vedenjskih sprememb v turizmu v času pandemije COVID-19), čedalje več poslovnih neuspehov in naraščajoča zadolženost (ki ni omejena le na turistična podjetja), težave pri dostopu do likvidnostnih ukrepov in neučinkoviti odzivi javnih uprav. Ukrepi večkratnega ponovnega odpiranja in zapiranja, napačna uporaba ukrepov omejevanja s COVID potrdili in nezmožnost neodvisnih organov, da bi zagotovili enotne pravice turistom oziroma potnikom in podjetjem, zapletenost in pogosto pomanjkanje zanesljivih informacij o dejanskih lokalnih zdravstvenih in varnostnih razmerah za turiste ter zapleteni birokratski postopki za mobilnost znotraj notranjih meja EU prav tako ne pripomorejo k ponovni vzpostavitvi čezmejne mobilnosti in spodbujanju gospodarskega okrevanja.

2.4

Omeniti je treba, da je glede na nedavno poročilo službe Evropskega parlamenta za raziskave (EPRS) (12) vpliv pandemije COVID-19 na različne turistične destinacije v Evropski uniji asimetričen in močno lokalno pogojen.

2.5

Kot je razvidno iz slik 1 in 2 poročila EPRS, se je v času pandemije prispevek turizma k zaposlovanju in BDP znatno zmanjšal. V Italiji se je na primer prispevek turizma k BDP leta 2020 prepolovil (v primerjavi z letom 2019), saj se je s 13,1 % zmanjšal na 7 %, izgubljenih pa je bilo 337 000 delovnih mest. V primerjavi z ZDA je več držav članic EU (npr. Nemčija, Italija in Francija) prizadela večja izguba v smislu BDP, manjša pa v smislu delovnih mest.

2.6

Enaindvajset mesecev po začetku pandemije v Evropi sta svetovna turistična in prevozna sektorja še vedno v krizi, kot je doslej še ni bilo (13).

2.7

V EU je mogoče v urbanih območjih opaziti tudi „nove“ vzorce prevoza na delo in nakupovanja, ki so prilagojeni vladnim omejitvam potovanj, na primer več hoje, kolesarjenja, potovanj z avtomobilom in spletnega nakupovanja, na račun potovanja z javnim prevozom. V številnih državah EU zaradi omejitev v zvezi s COVID-19 zlasti starejši ne morejo ustvarjati toliko povpraševanja po sezonskem turizmu in prevozu.

2.8

Potovanja z vlaki, križarkami, potniškimi ladjami in letali so utrpela škodo, povpraševanje v mednarodnem turizmu pa se je zmanjšalo za 70 %, kar je povzročilo izgubo prihodkov in delovnih mest v obeh sektorjih in tudi sektorjih, ki so od njiju odvisni (npr. industrijski in maloprodajni sektor). Čeprav je bil vpliv na tovorni promet doslej majhen, se pričakuje, da se bo ta sektor v prihodnjih letih skrčil, zlasti če bo gospodarstvo v recesiji. Zato bi bilo treba ta sektor ustrezno upoštevati v načrtih za okrevanje EU in držav članic.

2.9

Poleg teh pojavov so nedavni požari v južni Evropi in poplave v severni Evropi ne le zahtevali tragične človeške žrtve in gospodarske izgube, temveč so pokazali tudi, da konvencionalne politike in obstoječi šibki mehanizem rescEU ne zagotavljajo pričakovanih rezultatov ter so se izkazali za neprimerne za dolgoročne modele trajnostnega razvoja.

3.   Za turistične in prometne politike EU naslednje generacije

3.1

Potreben je nov pristop naslednje generacije, ki bo bolj usklajen in bo temeljil na možnostih evropske in nacionalne politike za kratko-, srednje- in dolgoročno odpornost ter popolno okrevanje turizma in prometa. Ključna skupna načela bi morala biti osrednji element nove politične, družbene in gospodarske agende EU za: — obnovo zaupanja v turistični in prometni sektor EU (ki ju večinoma sestavljajo mikropodjetja in samozaposleni) med delavci, državljani, turisti/potniki ter evropskimi/svetovnimi zasebnimi in javnimi vlagatelji, — pomoč pri ponovnem razmisleku o obstoječih ekosistemih turističnega in prometnega sektorja EU za spodbujanje odpornosti in okrevanja v smeri „trojnega prehoda“ (zdravstvenega, digitalnega, zelenega), — vrnitev na raven povpraševanja pred pandemijo COVID-19 in spodbujanje novih naložb, cenovno dostopnih za MSP, v trajnostno in dolgoročno rast obeh sektorjev po obdobju 2021–2027.

3.2

Sveženj „Pripravljeni na 55“, ki ga je nedavno sprejela Evropska komisija, Evropski uniji omogoča, da doseže cilje zmanjšanja emisij toplogrednih plinov na celini, ki so zapisani v evropskih podnebnih pravilih. Predlogi v tem svežnju vplivajo tudi na evropski prometni in turistični sektor. Če ti ukrepi ne bodo oblikovani v skladu z ustrezno politiko, predlogi ne bodo privedli do turistične in prometne politike EU naslednje generacije. Nasprotno, predlagani ukrepi bi lahko znatno povečali regulativne stroške za velika in mala podjetja EU ter ogrozili njihovo konkurenčnost v primerjavi s prevoznimi in turističnimi podjetji zunaj EU, ki se nahajajo ob mejah EU, s čimer bi bila ogrožena delovna mesta EU v teh sektorjih. Regije EU, ki so močno odvisne od turizma, bi bile zato še posebej prizadete. Zato bi bilo treba pri pristopu naslednje generacije pozornost posvetiti temu, kako bo ta zakonodajni sveženj vplival na stroške evropskega prometnega in turističnega sektorja, in poskrbeti, da njegova (mednarodna) konkurenčnost ne bo utrpela škode. Le tako bo mogoče zaščititi evropska delovna mesta in konkurenčnost, preprečiti selitev virov CO2 ter zagotoviti uspeh novega pristopa naslednje generacije.

4.   Dober začetek: nova ozaveščenost EU

4.1

Popolna uporaba prilagodljivosti začasnega okvira za državno pomoč bi morala biti zagotovljena do konca leta 2022, pomemben program za brezposelnost SURE pa bi moral delovati v istem obdobju. Kljub temu bi bilo treba v to bolj vključiti socialne akterje in organizacije MSP, da bi sveženj izpolnil pričakovanja glede vpliva in učinkovitosti.

4.2

Ob tem je pri likvidnostnih in finančnih shemah ter shemah dokapitalizacije, ki so na voljo za mala podjetja ter MSP v hotelirstvu in gostinstvu, še vedno nujno potrebno ukrepanje politike, s katerim bi te ukrepe in programe podaljšali do konca obdobja 2022–2023.

4.3

Predloženi nacionalni načrti za okrevanje in odpornost ter novi večletni finančni okvir (2021–2027) skupaj potrebujejo okrepljen in usklajen sistem skupnih metodologij in izmenjave prakse politike (vključno z evropskim semestrom), da bi zagotovili potrebno simetrično gospodarsko okrevanje EU, lojalno konkurenco med javnimi in zasebni akterji, zlasti restavracijami ter MSP v hotelirstvu in gostinstvu, na nacionalni/regionalni/lokalni ravni, socialno konvergenco in vključenost.

4.4

V nacionalnih načrtih za okrevanje in odpornost bo določeno, kako bodo sredstva dodeljena in porabljena v obstoječih rokih. V posameznih državah EU je turizem različno obravnavan, in sicer je lahko zajet v specifičnih turističnih ukrepih, ki so namenjeni posodobitvi sektorja, ali pa v horizontalnih ukrepih, ki se nanašajo na vse sektorje. Zato smo oblikovali kratko- do srednje-/dolgoročni okvir s štirimi glavnimi stebri politike, na katerih bodo temeljili naši končni sklepi in priporočila:

4.5   STEBER I: Likvidnost, oživitev zaposlovanja in obnovitev zaupanja podjetij

4.5.1

Ker ni jasnih in posodobljenih informacij o pričakovanem učinku finančne podpore, dodeljene s programom Evropske komisije za okrevanje v okviru Evropskega investicijskega sklada (EIF), na mikro, mala in srednja podjetja, EESO izraža zaskrbljenost in predlaga: — ustanovitev delovne skupine za nadzor izvajanja ukrepov za okrevanje, zlasti takih, ki so usmerjeni v mikro in mala podjetja v turističnem in prometnem sektorju, — spremljanje nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost držav članic, da bi ocenili, ali so vanje vključene reforme, povezane s turizmom, — vzpostavitev mehanizma EU za spremljanje zagotavljanja podpore mikro, malim in srednjim podjetjem v skladu s sedanjim večletnim finančnim okvirom (2021–2027), — uvedbo posebne proračunske vrstice za turizem, ki bo izražala pomen tega sektorja in njegove potrebe v obdobju po krizi zaradi COVID-19, — izvajanje sistemov druge priložnosti in zgodnjega opozarjanja za turistična in mala prevozna podjetja ter nov program za podporo plačilni sposobnosti za MSP, ki bo enostaven za uporabo, — zbiranje različnih pobud in predlogov v okviru zavezništva evropskega turizma, kar omogoča boljšo osredotočenost na probleme, rešitve in financiranje. EESO bo prispeval tako, da bo vključen v razprave in delo tega zavezništva.

4.6   STEBER II: Mreže podatkov in znanja, pripravljenost, zdravje in varnost ter zmanjševanje tveganja

4.6.1

Turizem vpliva na gospodarstvo, naravno in grajeno okolje, lokalno prebivalstvo v obiskanih krajih in na same obiskovalce. Politike, s katerimi bi dosegli, da bi turizem postal bolj trajnosten in da bi se izkoristil njegov potencial za prispevanje k doseganju ciljev trajnostnega razvoja, so ovirane zaradi pomanjkanja statističnih podatkov o trajnostnosti turizma. Če je trajnostnost v turizmu prednostna naloga, mora biti prednostna naloga tudi njeno merjenje.

4.6.2

Svetovna turistična organizacija (UNWTO) v sodelovanju s statističnim oddelkom Združenih narodov (UNSD) pomaga vodilnim državam in institucijam pri razvoju statističnega okvira za merjenje trajnostnosti turizma. Mednarodne agencije poudarjajo naraščajočo potrebo po merjenju trajnostnosti turizma v vseh njenih razsežnostih, tj. gospodarski, socialni in okoljski, pri čemer bi EU lahko prispevala s svojimi nacionalnimi izkušnjami in določila harmonizirani standard za to področje.

4.7   STEBER III: Srednje-/dolgoročni načrti za prehod

4.7.1

Industrijska strategija EU mora dodatno pospešiti zeleni in digitalni prehod ter povečati odpornost industrijskih ekosistemov EU, katerih bistveni sestavni del so mikro, mala in srednja podjetja, zlasti v turističnem in prometnem sektorju. Soustvarjanje načrtov prehoda za turizem z organizacijami civilne družbe, socialnimi partnerji, vsemi javnimi organi in regulatorji bi moral spremljati celovit pristop, ki je potreben za primerjavo trajnostnih scenarijev in ponovni razmislek o rešitvah turistične, hotelirske, gostinske in prometne politike na evropski, nacionalni in regionalni ravni.

4.8

STEBER IV: Upravljanje in viri: vloga organizacij civilne družbe v trajnostni turistični in prometni politiki naslednje generacije (nacionalni načrti za okrevanje in odpornost).

4.9

Evropska komisija je določila sedem vodilnih pobud, h katerim naj bi države članice predlagale naložbe in reforme. Nekatere teh vodilnih pobud bi omogočile tudi naložbe v turizem, na primer naslednje pobude: — prenoviti: prenova turistične infrastrukture za izboljšanje njene energijske učinkovitosti (stavbe s skoraj ničelno porabo energije), dostopnosti in upravljanja virov ter za razvoj krožnih poslovnih modelov (npr. za ravnanje s hrano in odpadki) ter trajnostnih neposrednih tujih naložb ali naložb EU, — preusposabljati in izpopolnjevati: zagotavljanje usposabljanja za turistične podjetnike, zlasti mikropodjetja, delavce in destinacijske menedžerje, v podporo zelenemu in digitalnemu prehodu, — modernizirati: podpiranje digitalizacije javnih uprav, odgovornih za turistično politiko, in spodbujanje deljenja podatkov med javnimi upravami, destinacijskimi menedžerji in podjetji, — napolniti: vlaganje v čisto mobilnost in izboljšanje povezanosti s turističnimi destinacijami, zlasti z najbolj obiskanimi turističnimi območji (npr. s prevozi po vodnih poteh, avtobusi, javnim prevozom), — uvesti posebno proračunsko vrstico za turizem v projekte TEN-T (evropski prometni koridorji), kar bo omogočilo upoštevanje njegovih posebnosti.

4.10

Države članice in institucije EU bodo potrebovale trden partnerski okvir z evropskimi/nacionalnimi/regionalnimi in socialnimi partnerji (socialni dialog). Organizacije civilne družbe na ravni EU in držav članic ter drugi deležniki bodo pozvani k proaktivni vlogi in vlogi z dodano vrednostjo na vseh ravneh (poleg polne vključenosti v evropski semester, nadzor trga itd.), pri čemer bodo določeni nekateri skupni dolgoročni cilji, skupni časovni okviri in nova ekonomska konvergenca, ki bo zagotavljala socialno vključenost. Nujno je treba načrtovati vnaprej in ukrepati s temeljitim ponovnim vrednotenjem, konkretnim skupnim političnim programom in nacionalnimi zavezami, da bi razvili bolj trajnosten, privlačnejši in medsebojno bolj povezan poslovni model turizma in prometa, ki bo primeren za novo povpraševanje na svetovnem trgu in spremenjene življenjske sloge.

---

(1)  Sporočilo Komisije z naslovom Čas za Evropo: obnova in priprava za naslednjo generacijo (COM(2020) 456 final), podpora v okviru kohezijske politike za obdobje 2021–2027 ter sveženj zdravstvenih in varnostnih ukrepov, kot so politika cepljenja, digitalno COVID potrdilo EU, minimalni standard evropskega COVID-19 znaka za varnost v turizmu in drugo.

(2)  https://s3platform.jrc.ec.europa.eu/digitalisation-and-safety-for-tourism?p_l_back_url=%2Fsearch%3Fq%3Dtourism

(3)  Glavna področja, povezana s „turističnim prehodom“ za mikropodjetja in širše deležnike, so: bolj zeleni turizem (krožni turizem, turizem, dostopen za vse, ogljično nevtralna mobilnost, znanje o trajnostnosti, trajnostna potrošnja), digitalizacija (podatkovna analitika in upravljanje izkušenj v realnem času, digitalni neskončni turizem in virtualne izkušnje, tehnološko podprte destinacije, preobrazba soustvarjanja vrednosti, digitalno opolnomočenje ter znanje o turističnih ponudnikih in potrošnikih) in odpornost (prilagoditvena sposobnost spreminjajočega se sveta turizma, izpopolnjevanje in zaščita visokokakovostnega dela v turizmu, upravljanje destinacij za podporo blaginji za vse, podpora za lastniški kapital, dostopnost in družbeni vpliv turizma na podnebne spremembe, staranje in digitalni razkorak).

(4)  Druge naloge, ki bi jih moral opravljati varuh/urad: spremljanje dejavnosti držav članic v zvezi z njihovimi nacionalnimi načrti za okrevanje in odpornost, da se oceni, ali se reforme, povezane s turizmom, izvajajo dosledno, spremljanje sistemov druge priložnosti in zgodnjega opozarjanja za turistična in mala prevozna podjetja ter novega programa za podporo plačilni sposobnosti za MSP, ki je enostaven za uporabo, in ustvarjanje pogojev za posebno proračunsko vrstico za turizem, ki bo odražala tako pomen tega sektorja kot njegove potrebe v obdobju po krizi zaradi COVID-19.

(5)  Ukrepi: prestrukturiranje dolžniškega kapitala, krepitev zmogljivosti mikropodjetij za združevanje in povezovanje v grozde, spodbujanje lastniškega kapitala in zagotavljanje davčnih spodbud za zasebne vlagatelje ter podpiranje mehanizmov zgodnjega opozarjanja za mala podjetja, ki jim grozi insolventnost.

(6)  Priporočilo Sveta z dne 15. marca 2018 o evropskem okviru za kakovostna in učinkovita vajeništva (UL C 153, 2.5.2018, str. 1).

(7)  Njeno veličanstvo kraljica Máxima je imela kot posebna zagovornica generalnega sekretarja OZN za finančno vključenost za razvoj (UNSGSA) govor na vrhu G20 31. oktobra 2021 v Rimu, www.unsgsa.org.

(8)  Globalno partnerstvo za finančno vključenost je vključujoča platforma za vse države G20.

(9)  UL C 429, 11.12.2020, str. 219.

(10)  Sendajski okvir OZN za zmanjševanje tveganja nesreč za obdobje 2015–2030; SME knowledge network and preparedness demonstrative centres (mreža znanja za MSP in demonstracijski centri za pripravljenost), https://www.europeansmeacademy.eu/news/improving-preparednes-response-to-eu-natural-and-man-made-disasters/.

(11)  Direktiva (EU) 2015/2302 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o paketnih potovanjih in povezanih potovalnih aranžmajih (UL L 326, 11.12.2015, str. 1).

(12)  Možganski trust Evropskega parlamenta, Relaunching transport and tourism in the EU after COVID-19 (Ponovni zagon prometa in turizma v EU po pandemiji COVID-19), februar 2021.

(13)  Ta je najbolj prizadela mala podjetja in samozaposlene v posameznih vrednostnih in oskrbovalnih verigah, pa tudi delavce in družbe ter njihovo zmožnost za odpornost.

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Posledice pandemije COVID-19 za temeljne pravice in pravno državo v EU ter prihodnost demokracije

(mnenje na lastno pobudo)

(2022/C 275/02)

Poročevalec:	José Antonio MORENO DÍAZ
Poročevalec:	Cristian PÎRVULESCU

Sklep plenarne skupščine	25. 3. 2021
Pravna podlaga	člen 32(2) poslovnika
	mnenje na lastno pobudo
Pristojnost	strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	10. 2. 2022
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	23. 2. 2022
Plenarno zasedanje št.	567
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	205/7/5

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je izredno zaskrbljen zaradi posledic pandemije COVID-19 za življenja, varnost, blaginjo in dostojanstvo vseh ljudi, ki živijo v EU, pa tudi zaradi posledic, ki jih ima za posameznike in skupnosti po vsem svetu, zlasti v državah, ki nimajo ustrezne zdravstvene, socialne in izobraževalne infrastrukture za obvladovanje pandemije.

1.2

EU in države članice se morajo glede na povečano mobilnost in večjo verjetnost nevarnih zoonoz odzvati na sistemske pomanjkljivosti v zdravstveni infrastrukturi Evrope. Prizadevanja za obvladovanje pandemije bi morala spremljati uvedba ustreznega sistema socialne in ekonomske podpore, s katerim bi se ublažili moteči učinki pandemije.

1.3

Kot je EESO že navedel, Evropska unija temelji na skupnih evropskih vrednotah, tj. spoštovanju človekovega dostojanstva in človekovih pravic, svobodi, demokraciji, enakosti in pravni državi, ki jih nikakor ni mogoče postaviti pod vprašaj (1). Nanje se ne sme pozabiti niti takrat, kadar se EU in njene države članice znajdejo v izrednih razmerah in morajo obvladati z njimi povezane gospodarske in socialne težave ter izzive na področju izobraževanja. Odziv na sedanjo krizo mora biti sicer hiter in upravičuje nekatere izjemne in časovno omejene ukrepe, vseeno pa ti ne smejo biti v nasprotju s pravno državo in ne smejo ogroziti demokracije, delitve oblasti in temeljnih pravic prebivalcev Evrope (2).

1.4

EU bi morala uskladiti svoje politike, strategije in programe, da bi bilo njeno okrevanje po krizi pravično in celovito ter bi dosegla navzgor usmerjeno konvergenco pri zdravstvenih, socialnih, ekonomskih in demokratičnih standardih. Glede prizadevanj v okviru instrumenta NextGenerationEU za odpravo neposredne gospodarske in socialne škode, ki jo je povzročila pandemija COVID-19, EESO znova izraža podporo predlogu Komisije za uredbo o uvedbi novega orodja, ki bi omogočilo sprejemanje ekonomskih korektivnih ukrepov, kadar države članice resno in redno kršijo vrednote iz člena 2 (3). Poleg tega potrebujemo širši pojem pravne države, ki zajema zaščito temeljnih pravic in jamstva za varstvo pluralistične demokracije. Pravna država, temeljne pravice in demokracija tvorijo trikotnik treh medsebojno odvisnih in neločljivo povezanih elementov.

1.5

Institucije EU in vlade držav članic bi morale izkoristiti razpoložljive zmogljivosti za socialni in državljanski dialog, da bi organizacije civilne družbe in socialne partnerje v celoti vključile v razvoj pluralističnega demokratičnega prostora, v katerem so različni pogledi in kritike dobrodošli, mehanizmi zaščite pa zavirajo širjenje lažnih novic ter neupravičenih, neodgovornih in zoper človekove pravice uperjenih ekstremističnih izjav, ki jih navdihujejo teorije zarote.

1.6

Vlade bi morale jasno opredeliti pravno podlago za svoje ukrepe. Pri vsaki reformi veljavnih zakonov o izrednih zdravstvenih razmerah in z njimi povezanih pravil ali pri uvajanju novih, vključno za pripravo na prihodnje pandemije, bi bilo treba določiti jasne meje in pogoje. Poleg tega bi bilo treba pripraviti jasne določbe o parlamentarnem in sodnem nadzoru sorazmernosti ukrepov ter njihove skladnosti z notranjimi in mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic.

1.7

Pravila in politike v zvezi s pandemijo COVID-19 bi morali biti jasni, usklajeni in dosledni, kolikor je to mogoče. O njih je treba obveščati pravočasno in v njihovo pripravo vključiti civilno družbo, tudi socialne partnerje, ter se posvetovati z njimi, vse pa mora biti utemeljeno z dokazi. Načelo jasnosti bi moralo usmerjati tudi uvajanje predvidljivih mehanizmov, ki vsebujejo vsa potrebna demokratična, vsebinska in postopkovna jamstva, da bi bili pripravljeni na urejen odziv na morebitne prihodnje pandemije, zdravstvene krize ali naravne nesreče. Pravila, politike in vse pomembne informacije v zvezi z njimi bi morali biti dostopni vsem delom družbe, tudi manjšinskim jezikovnim skupinam. Če so potrebne spremembe politike, jih je treba najaviti dovolj zgodaj in preko različnih uradnih in javnih kanalov, da se ljudem da čas za pripravo in ustrezno prilagoditev njihovega vedenja.

1.8

Od ministrov v vladi, ki so pristojni za uvajanje ukrepov za boj proti pandemiji, bi bilo treba zahtevati, da redno poročajo parlamentu. Parlamenti držav članic bi morali ustanoviti odbore, komisije ali skupine, ki bi natančno pregledovali ukrepe za boj proti pandemiji COVID-19 in pripravljali redna poročila zanje ter za lokalne in regionalne predstavniške skupščine. Zaradi nadzora nad vladnimi ukrepi bi morale biti parlamentarne razprave o teh poročilih in odgovori vlade obvezni. Države bi morale poskrbeti za dostop do sodnega varstva tako, da bi jamčile za neodvisno sodstvo ter sodiščem omogočile delo po spletu in na daljavo, poleg tega pa ranljivim strankam v postopkih, pričam ali osebam v kazenskih ali civilnih postopkih nudile podporo.

1.9

Temeljne pravice, pravna država in spoštovanje demokracije so zapisani v Pogodbi EU, Listini EU o temeljnih pravicah ter mednarodnih pravnih zavezah, ki so jih sprejele vse države članice EU kot suverene države. V skladu z mednarodnim pravom mora vsaka država spoštovati, ščititi in ohranjati človekove pravice. Te vrednote so temeljne, med seboj povezane in se vzajemno krepijo. Gre za mednarodne zaveze in ne ideologijo. Medtem ko so razprave o postopkih za najboljše uveljavljanje človekovih pravic smiselne, pa načelo njihovega spoštovanja ne bi smelo biti predmet političnih razprav. Ravno tako je odziv na krizne razmere v javnem zdravstvu obveznost oblasti. Te morajo poskrbeti, da bodo o odzivih, ki jih ponujajo, potekale prave demokratične razprave in javna posvetovanja ter bo zagotovljen parlamentarni nadzor, kamor sodi tudi nujno obravnavanje lažnih novic, tudi kadar je njihov namen oslabitev političnega nasprotnika; lažne novice lahko namreč onemogočijo učinkovit odziv na izredne razmere med pandemijo.

1.10

EESO poudarja, da je kljub najboljšim nameram v okviru instrumenta NextGenerationEU ter nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost in kljub odprtosti Evropske komisije za sodelovanje organizacij civilne družbe, socialnih partnerjev in zainteresiranih strani raven njihove udeležbe še vedno povečini nezadostna in da postopki niso omogočili, da bi imela stališča organizacij civilne družbe dovolj vpliva (4). Obstaja tveganje, da bo načrt, tudi če bo uspešno izveden, sicer pospešil zeleni in digitalni prehod ter spodbudil rast v kratkoročnem in dolgoročnem obdobju, vendar ne bo izboljšal težkega položaja, v katerem so se danes znašli ljudje, ko se soočajo z brezposelnostjo, izgubo dohodka, slabšanjem zdravja ter življenjskih in delovnih pogojev in vse večjimi neenakostmi. Nemudoma bi bilo treba izvesti ocene porazdelitvenega učinka načrtov za odpornost ter o rezultatih razpravljati z organizacijami civilne družbe, socialnimi partnerji in zainteresiranimi stranmi na nacionalni ravni ter ravni EU.

1.11

EESO opozarja na povezavo med zaščito demokracije, pravne države in temeljnih pravic ter razvojem in izvajanjem evropskega stebra socialnih pravic. Kot je bilo že navedeno, bi bilo treba blaginjo in temeljne pravice državljanov graditi na temelju skupnega in skladnega socialnega modela, ki bi bil dovolj prožen za različne nacionalne tradicije in izkušnje ter v skladu z vrednotami, načeli in cilji Pogodbe, stebra ter prenovljenega in v prihodnost usmerjenega soglasja o njem (5). Pri spremljanju uresničevanja akcijskega načrta za evropski steber socialnih pravic bi bilo treba upoštevati celo vrsto motečih učinkov pandemije.

1.12

Pandemija je globalna kriza, ki bo različnim skupinam prebivalstva pustila trajne, a neenake posledice. V skladu z načelom, da nihče ne sme biti zapostavljen, bi morala biti podpora ranljivim skupinam prebivalstva prednostna naloga, posebno pozornost pa bi bilo treba nameniti ranljivim delavcem in uresničevanju načela 14 evropskega stebra socialnih pravic o minimalnem dohodku. Povečati bi bilo treba tudi podporo podjetjem, ki jih je prizadela pandemija, zlasti tistim, na katere je imela nesorazmerno velik vpliv, in tistim, ki težko še naprej poslujejo, kot so MSP. Obravnavati bi bilo treba posledice za podjetja socialne ekonomije, ki jih je kriza ravno tako močno prizadela (6).

1.13

EESO meni, da bi moral akcijski načrt za evropsko demokracijo vključevati obsežno pobudo za spodbujanje izobraževanja o demokraciji in temeljnih pravicah, ki je ključno za varovanje demokratičnih vrednot in aktivnega državljanstva. Pobuda bi morala biti vključujoča in namenjena vsem državljanom, s poudarkom predvsem na mladih.

2.   Pravna država

2.1

Skladnost katerega koli državnega ukrepa z načeli pravne države je mogoče oceniti na podlagi jasnih meril. Ključno je, da se ta načela spoštujejo v običajnih obdobjih in še toliko bolj v izrednih razmerah. Ta merila so zakonitost, pravna varnost, prepoved samovoljnega izvajanja izvršilnih pristojnosti in odgovornost vlad na podlagi prava, ki je zajamčena s sodnim in parlamentarnim nadzorom (7). Pristojnosti za čas izrednih razmer se morajo uporabljati, kadar je to nujno, prav tako mora biti njihova uporaba sorazmerna in začasna; zanjo morajo veljati ne le omejitve na podlagi ustavnega prava države, temveč tudi standardi, ki jih določata evropsko in mednarodno pravo.

2.2

Pandemija COVID-19 je pravne, politične, socialne, zdravstvene in izobraževalne sisteme vseh držav članic postavila pred zapletene izzive. V takšnih težkih razmerah se lahko zdi ohranjanje visoke ravni skladnosti s pravno državo nedosegljivo. Toda najnovejša spoznanja v Evropi in drugod kažejo, da so države, ki so v političnih in zakonodajnih procesih še naprej spoštovale pravno državo, bolje obvladale izredne zdravstvene razmere in so imele nižjo smrtnost ter nižje stopnje okužb, pa tudi višjo raven zaupanja javnosti v vlado, kar je ključno za najučinkovitejši odziv na krizo (8). Načela pravne države bi morala vsako demokratično vlado voditi pri zakonitem in učinkovitem odzivanju na sedanjo zdravstveno krizo in na morebitne podobne krize v prihodnosti.

2.3

Glede odzivov držav članic na pandemijo so se uresničili pomisleki v zvezi s tremi ključnimi načeli, ki so v jedru pravne države: (1) načelo zakonitosti, (2) načelo pravne varnosti in (3) načelo odgovornosti na podlagi zakona (9).

2.4

Pri vladnih ukrepih na nacionalni in podnacionalni ravni je bilo ugotovljenih več problemov z vidika zakonitosti. Mednje sodijo ukrepi, sprejeti brez pravne podlage ali zakonodajnih pooblastil, razglasitev in/ali podaljšanje izrednih razmer, ki je očitno v nasprotju z nacionalnimi ustavnimi okviri, uporaba pravne podlage s strani izvršilne oblasti na način, za katerega ni bila predvidena, ter omejitve temeljnih pravic, sprejete ob očitnem kršenju ustavnih ali mednarodnih določb o človekovih pravicah.

2.5

Nacionalni ukrepi, ki so problematični z vidika pravne varnosti, zajemajo: sprejemanje omejitev brez jasne razlage; nasprotje med vladno politiko in zakonodajnimi ukrepi, ki temeljijo na njej, ter tako pogoste spremembe zakonov, da običajni državljani izredno težko razumejo, kaj smejo in česa ne. V izrednih razmerah so tveganja in negotovost večji, javnost pa pri vladi – in splošneje pri javnih oblasteh – išče jasne smernice za to, kaj lahko po zakonu počnejo in česa ne.

2.6

Z vidika odgovornosti na podlagi zakona se težave pri parlamentarnem in sodnem nadzoru vladnih ukrepov, povezanih s pandemijo COVID-19, kažejo v marginalizaciji parlamentov. Manj kot polovica držav članic EU je do februarja 2021 ustanovila posebne parlamentarne odbore, objavila poročila ali organizirala redne razprave o ukrepih, povezanih s pandemijo. Vladni ukrepi so bili pregledani ali pa so jih parlamenti spremenili v manj kot tretjini primerov (npr. na podlagi razprave ali glasovanja v parlamentu) (10). Sodni nadzor je proces, v katerem sodišča skrbijo za to, da vlade ukrepajo zakonito, in je posebej pomemben v času kriz, ko so lahko temeljne pravice močno omejene. Po vsej EU so bili izrečeni mnogi pomisleki glede učinkovitosti sodnega nadzora in dostopa do sodstva v povezavi z ukrepi za boj proti pandemiji COVID-19 (11). Zaprtje sodišč ali omejitev dostopa do njih na zgolj nekatere vrste postopkov sta negativno vplivala na možnosti državljanov, da razrešijo spore, in oslabila dostop do sodstva, zlasti v primerih, ko so bili najbolj ranljivi člani družbe nesorazmerno močno prizadeti zaradi ukrepov, uvedenih v odziv na pandemijo. Pravosodni sistemi v večini držav članic so bili slabo pripravljeni na krizo zaradi nizke stopnje digitalizacije, pa tudi zato, ker nekateri deli družbe, predvsem ranljive skupine, niso imele dovolj informacij o delovanju sodstva, torej tudi niso imele zadostnega dostopa do njega.

2.7

Zaključiti je mogoče, da lahko pravna država ponudi usmeritev za najbolj učinkovite ukrepe v odziv na izredne razmere v javnem zdravju (12) ter je ključna vrednota ne le v običajnih obdobjih, temveč predvsem – in morebiti še bolj – v obdobjih krize. Glede prizadevanj v okviru instrumenta NextGenerationEU za odpravo neposredne gospodarske in socialne škode, ki jo je povzročila pandemija COVID-19, EESO znova izraža podporo predlogu Komisije za uredbo o uvedbi novega orodja, ki bi omogočilo sprejemanje ekonomskih korektivnih ukrepov, kadar države članice resno in redno kršijo vrednote iz člena 2 (13).

3.   Temeljne pravice

3.1

Zaradi pandemije COVID-19 so vse institucije in infrastruktura, ki podpirajo in ščitijo temeljne pravice v EU, pod ogromnim pritiskom. Zdravstvena oskrba, ki se hitro slabša, in obsežna družbeno-gospodarska kriza sta ogrozili življenja, zdravje in blaginjo večine ljudi na celini ter povečali tveganje revščine. To je prizadelo zlasti specifične skupine, ki so že tako trpele zaradi občutnih in nenehnih prekinitev socialnih storitev, ki so bile posledica dolgoročnega pomanjkanja finančnih sredstev in slabe pripravljenosti sistema za soočanje s krizami. EESO glede tega znova poziva k zavezujočemu evropskemu okviru o dostojnem minimalnem dohodku v Evropi (14).

3.2

EU in države članice bi morale začeti temeljit družbeni razmislek o izvorih krize in o tem, zakaj je pandemija večino evropskih zdravstvenih sistemov potisnila na rob prepada. Leta varčevalnih politik so privedla do splošnega upadanja naložb v zdravstvu in pri drugih ključnih socialnih storitvah (pomoč odvisnim in ranljivim osebam, negovalni domovi ipd.). To je bila časovna bomba, ki je ob večjem zdravstvenem izzivu eksplodirala. Vse strani, ki sodelujejo pri sedanji Konferenci o prihodnosti Evrope, bi bilo treba spodbujati, naj se učijo iz krize, da bi postavili temelje za obnovo države blaginje. Odpornost je prazna beseda brez prizadevanj za izgradnjo obnovljenega evropskega socialnega modela, ki ljudi postavlja v središče. EU mora biti pripravljena na prihodnje krize z vidika odločanja ter preglednih postopkov, politik in finančnih virov.

3.3

Razmah krize in politični odzivi, zlasti na področju zdravstvenega varstva, nediskriminacije, enakosti spolov, pravic otrok, starejših in invalidov, pravičnih delovnih pogojev, socialne varnosti in socialne pomoči, so pomenili izziv za zaščito pravic, ki je določena z Listino o temeljnih pravicah. Glede enakosti spolov so bile ženske žal premalo zastopane v strukturah ad hoc odločanja, ki so bile vzpostavljene za obravnavo pandemije COVID-19; v mnogih ocenah učinka ni bilo posebnega vidika, povezanega s spolom. Poleg tega je treba izrecno priznati, da so imeli pandemija in z njo povezani ukrepi nesorazmeren učinek z vidika spola.

3.4

Pravice otrok, zlasti glede dostopa do izobraževanja in socialne podpore, so za EESO izredno pomembne. Kot je že predlagal, bi bilo treba posebno pozornost nameniti vplivu pandemije COVID-19 na pravice, dobrobit ter intelektualni in čustveni razvoj otrok (15).

3.5

EESO ponavlja svoje priporočilo iz mnenja o novi strategiji za izvajanje Listine o temeljnih pravicah, naj se Komisija v poročilu za leto 2022 osredotoči na vpliv pandemije na temeljne pravice, zlasti tiste, ki se nanašajo na socialno-ekonomsko blaginjo (16).

3.6

EU nosi veliko odgovornost za spodbujanje in zaščito človekovih pravic po vsem svetu. Z vidika pandemije COVID-19 bi lahko storila več, da bi na svetovni ravni pomagala pri njenem obvladovanju. EESO pozdravlja in podpira prizadevanja EU za nujno odzivanje na humanitarne potrebe, krepitev zdravja, vodnih in sanitarnih sistemov ter blažitev socialnih in gospodarskih posledic pandemije.

3.7

Kratkoročno bi bilo treba več virov nameniti zagotavljanju obsežnega in pravičnega dostopa do cepiv. 100 milijonov odmerkov cepiv, ki jih je obljubila EU, še zdaleč ni dovolj glede na pereče potrebe v večini delov sveta (17). Kot glavna izvoznica cepiv na svetu mora biti EU pripravljena spremeniti svoj pristop. Razširiti je treba proizvodnjo cepiv in jih proizvesti več, da bi tretje države lahko dosegle varno stopnjo precepljenosti. V zvezi z zgoraj omenjeno nujnostjo, da se oblikuje nov evropski gospodarski in socialni model, bi morali vsi evropski akterji temeljito razmisliti o končnih ciljih enotnega trga in z njim povezanih politik. Pri tem bi se morali osredotočiti na človeka in upoštevati pojma javnih dobrin ter javnega zdravja, pa tudi alternativne načine za ocenjevanje zdravja, tudi na podlagi predlogov, ki so jih podali socialni partnerji (18).

3.8

Več bi bilo treba storiti za spodbujanje in zaščito temeljnih socialnih pravic, saj je to neposreden in učinkovit način za soočanje z negativnimi posledicami pandemije za zdravje, družbo, gospodarstvo in izobraževanje. Evropski steber socialnih pravic bi bilo treba obravnavati kot naraven politični razvoj za zaščito temeljnih socialnih pravic.

3.9

Razširiti bi bilo treba pooblastila Agencije za temeljne pravice in obseg poročil Evropske komisije o pravni državi, da bi v celoti pokrila in omogočila ustrezno spremljanje spoštovanja teh temeljnih socialnih pravic.

3.10

EESO opozarja na povezavo med zaščito demokracije, pravne države in temeljnih pravic ter razvojem in izvajanjem evropskega stebra socialnih pravic. Kot je bilo že navedeno, bi bilo treba blaginjo in temeljne pravice državljanov graditi na temelju skupnega in skladnega socialnega modela, ki bi bil dovolj prožen za različne nacionalne tradicije in izkušnje ter v skladu z vrednotami, načeli in cilji Pogodbe, stebra ter prenovljenega in v prihodnost usmerjenega soglasja o njem (19). Pri spremljanju uresničevanja akcijskega načrta za evropski steber socialnih pravic bi bilo treba upoštevati celo vrsto motečih učinkov pandemije.

4.   Prihodnost demokracije

4.1

Pandemija je pojav svetovne razsežnosti in to velja tudi za njene politične in demokratične posledice. V skladu z nedavno študijo ima zelo resne učinke na stanje demokracije, med drugimi naslednje: število držav, v katerih avtoritarne težnje naraščajo, je večje od števila držav, ki se razvijajo v smeri demokracije; v nekaterih največjih državah prihaja do nazadovanja na področju demokracije; integriteta volilnih postopkov je v več državah pod vprašajem; demokratično nazadovanje je pogosto deležno podpore javnosti; v nedemokratičnih državah se krepijo avtoritarni režimi, zaradi nadaljevanja zdravstvene krize pa omejitve temeljnih svoboščin postajajo običajno stanje (20). EU bi morala upoštevati te svetovne težnje, ki vplivajo na njene globalne in regionalne politike, ter biti zgled na področju demokracije po vsem svetu.

4.2

Prihodnost demokracije in prihodnost EU sta tesno prepleteni. EU je bila oblikovana kot instrument miru in sodelovanja in, kar je zelo pomembno, demokracije v vseh njenih fazah. Poskrbeti moramo za to, da izzivi in napetosti, ki jih povzroča pandemija, ne bodo negativno vplivali na kakovost in delovanje naših demokratičnih sistemov, pa tudi ne – kar je enako pomembno – na zavezo, da gradimo povezano, demokratično, socialno in uspešno Unijo. To med drugim pomeni, da bi morala imeti evropska zakonodaja v skladu s Pogodbama prednost pred nacionalno.

4.3

Od začetka leta 2020, ko so pandemija COVID-19 in njene razdiralne posledice dosegle Evropo, je bila za boj proti njej uporabljena vrsta političnih instrumentov. Zdravstveni, izredni in upravni ukrepi so se v večini primerov uvajali v okviru različnih ureditev za izredne razmere z različnimi vsebinami in trajanjem.

4.4

V več državah EU so bili izraženi resni pomisleki glede utemeljitve in učinkov takšnih ureditev, ki so se nanašali na zapostavljanje parlamentarnih in lokalnih/regionalnih skupščin, pomanjkanje nadzora nad izvršilnimi ukrepi, omejitve informacij za javnost, premalo preglednosti, socialnega dialoga in udeležbe, nenadzorovano porabo in neustrezno podporo najbolj prizadetim, vključno z zdravstvenimi delavci. V državah z že precejšnjimi demokratičnimi pomanjkljivostmi so ureditve za izredne razmere te trende še pospešile (21). V državah s stabilnimi demokratičnimi sistemi pa so sprožile vprašanja glede prilagojenosti novim razmeram in učinkovitosti sprejetih ukrepov.

4.5

Politični odzivi so poleg tega privedli do doslej največjega obsega dezinformacij in nasprotovanja zdravstvenim ukrepom, od zaprtja družbe do zdravljenja in cepiv. Čeprav je bila EU na splošno uspešna v prizadevanjih za podporo raziskavam, javnemu naročanju in razdeljevanju cepiv, pa ji ni uspelo, da bi o tem jasno komunicirala s celotnim evropskim prebivalstvom, kar je pripomoglo k širjenju lažnih novic, zlasti med skupinami, ki so proti cepljenju. Zgodbe v družbenih medijih so postale tako močne, da so omajale zaupanje javnosti v zdravstvene sisteme in zaposlene v njih ter razpihale nezadovoljstvo nad raziskovalci, politiki, pripadniki univerzitetnih krogov in voditelji civilne družbe, ki so zagovarjali strategijo Svetovne zdravstvene organizacije za obvladovanje pandemije. Praviloma so bile te zgodbe mešanica prepričanj v teorijo zarote in velikega nezaupanja v medicinsko znanost in tehnologijo, zlasti v cepiva. Po podatkih OECD je kriza zaradi COVID-19 pospešila splošen trend zmanjševanja zaupanja javnosti v institucije, kar je povzročilo dezinformacije, polarizacijo in nepripravljenost upoštevati javne politike.

4.6

V več državah so takšna stališča pomagala radikalnim desničarskim in evroskeptičnim strankam ter organizacijam, da so pridobile dodatne politične privržence. Medtem ko se zdravstvena in družbeno-gospodarska kriza nadaljuje, se bosta še naprej krepili mobilizacija in vpliv teh strank in organizacij (22).

4.7

Trenja, povezana z zdravstveno in gospodarsko krizo, lahko v vseh državah povzročijo prepad med različnimi skupinami in družbenimi kategorijami. Nedavna študija je pokazala, da je pandemija s svojimi posledicami različno prizadela mlade in starejše, glede tega pa so razlike tudi med osebami, ki poročajo o ekonomskih posledicah pandemije, in tistimi, ki pandemijo dojemajo predvsem kot krizo v javnem zdravju, ter med osebami, ki v državi vidijo zaščitnika, in tistimi, ki v njej vidijo zatiralca (23).

4.8

EU in države članice bi se morale zavedati tveganj, ki jih bo povzročilo nadaljevanje krize. Glavni izziv za institucije in vlade držav članic EU je, kako glede na vse dvome in kritiko krepiti demokracijo, pravno državo in temeljne pravice med pandemijo. Namen strategije za demokracijo ne bi bil legitimacija političnih in vladnih elit, temveč ohranitev učinkovitih odzivov ob sočasnem spodbujanju demokratičnega pluralizma, ustreznega sistema zavor in ravnovesij ter razumne in konstruktivne kritike civilne družbe.

4.9

S tega vidika bi morale institucije in vlade držav članic EU uporabiti razpoložljive zmogljivosti za socialni in državljanski dialog, da bi organizacije civilne družbe, socialne partnerje in zainteresirane strani v celoti in pregledno vključile v ustvarjanje pluralističnega demokratičnega prostora, v katerem so različni pogledi in kritike dobrodošli. EESO poudarja, da je kljub najboljšim nameram v okviru instrumenta NextGenerationEU ter nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost in kljub pripravljenosti Evropske komisije za vključevanje organizacij civilne družbe, socialnih partnerjev in zainteresiranih strani raven njihove udeležbe še vedno povečini nezadostna in da uvedeni postopki niso omogočili, da bi imela njihova stališča dovolj vpliva.

4.10

Kot je EESO priporočil v mnenju o akcijskem načrtu za evropsko demokracijo, bi moralo spodbujanje evropske demokracije poleg že zajetih področij vključevati tudi spodbujanje demokratične udeležbe na ravni EU ter nacionalni, regionalni in lokalni ravni, sodelovanje civilne družbe ter demokracijo z vseh njenih vidikov in na vseh področjih, med drugim tudi na področju dela. EESO poleg tega meni, da je treba v skladu s členom 11 Pogodbe o Evropski uniji (24) bolj poudarjati državljanski dialog, ki je v vsaki demokraciji nujen pogoj za čim bolj kakovosten postopek odločanja in prevzemanje odgovornosti zanj.

4.11

EESO meni, da bi moral akcijski načrt za evropsko demokracijo vključevati obsežno pobudo za spodbujanje izobraževanja o demokraciji in temeljnih pravicah, ki je ključno za varovanje demokratičnih vrednot in aktivnega državljanstva. Pobuda bi morala biti vključujoča in namenjena vsem državljanom, s poudarkom predvsem na mladih.

---

(1)  Člen 2 Pogodbe o Evropski uniji, izjava Luce Jahierja, predsednika Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, in Joséja Antonia Morene Díaza, predsednika skupine za temeljne pravice in pravno državo, 15. april 2020.

(2)  Deklaracija Evropskega ekonomsko-socialnega odbora Odziv EU na izbruh COVID-19 in potreba po doslej največji solidarnosti med državami članicami, 6. april 2020.

(3)  UL C 62, 15.2.2019, str. 173.

(4)  Resolucija EESO o vključevanju organizirane civilne družbe v pripravo nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost – kaj deluje in kaj ne?, 25. februar 2021 (UL C 155, 30.4.2021, str. 1).

(5)  UL C 374, 16.9.2021, str. 38.

(6)  Social Economy Europe: The Impact of COVID-19 on Social Economy Enterprises (Posledice pandemije COVID-19 za podjetja socialne ekonomije), junij 2020.

(7)  Svet Evrope, Evropska komisija za demokracijo skozi pravo (Beneška komisija): Respect for Democracy, Human Rights and the Rule of Law during States of Emergency: Reflections (Spoštovanje demokracije, človekovih pravic in pravne države v izrednih razmerah: razmislek), Strasbourg, 19. junij 2020, CDL-AD(2020)014.

(8)  Na primer globalne primerjalne študije in podatkovne baze: CompCoRe, povzetek v: Sheila Jasanoff, Stephen Hilgartner: A Stress Test for Politics: Insights from the Comparative Covid Response Project (CompCoRe) 2020 (Stresni test za politiko: spoznanja iz primerjalnega projekta za odzive na pandemijo), forum Verfassungsblog, 11. maj 2021, ter Power and the COVID-19 Pandemic (Pristojnosti in pandemija COVID-19), simpozij v okviru foruma Verfassungsblog, povzetek v: J. Grogan: Power, Law and the COVID-19 Pandemic: Part I (Pristojnosti, pravo in pandemija COVID-19: I. del) in Part II (II. del) ob zaključku simpozija Power and the COVID-19 Pandemic (Pristojnosti in pandemija COVID-19), forum Verfassungsblog, 2021.

(9)  J. Grogan: Extraordinary or extralegal responses? (Izredni ali izvensodni odzivi?) The rule of law and the COVID-19 crisis (Pravna država in kriza zaradi COVID-19), Democracy Reporting International, maj 2021.

(10)  J. Grogan: Extraordinary or extralegal responses? (Izredni ali izvensodni odzivi?) The rule of law and the COVID-19 crisis (Pravna država in kriza zaradi COVID-19), Democracy Reporting International, maj 2021.

(11)  J. Grogan: Extraordinary or extralegal responses? (Izredni ali izvensodni odzivi?) The rule of law and the COVID-19 crisis (Pravna država in kriza zaradi COVID-19), Democracy Reporting International, maj 2021.

(12)  J. Grogan in N. Weinberg: Principles to Uphold the Rule of Law and Good Governance in Public Health Emergencies (Načela za ohranitev pravne države in dobrega upravljanja med izrednimi razmerami v javnem zdravju) (politični pregled RECONNECT, avgust 2020), https://reconnect-europe.eu/wp-content/uploads/2020/08/RECONNECTPB_082020B.pdf.

(13)  UL C 62, 15.2.2019, str. 173.

(14)  UL C 190, 5.6.2019, str. 1. Za to mnenje EESO je bilo pripravljeno nasprotno mnenje, ki je bilo zavrnjeno, vendar je prejelo vsaj eno četrtino oddanih glasov.

(15)  UL C 341, 24.8.2021, str. 50.

(16)  UL C 341, 24.8.2021, str. 50.

(17)  Sklepi Evropskega sveta o COVID-19, 25. maj 2021.

(18)  Supplementing GDP as a welfare measure: proposed joint list by the European social partners (Dopolnitev BDP kot kazalnika blaginje: skupni seznam na predlog evropskih socialnih partnerjev), 3. marec 2021.

(19)  UL C 374, 16.9.2021, str. 38.

(20)  Mednarodni inštitut za demokracijo in pomoč pri volitvah (IDEA): The Global State of Democracy Report 2021 (Poročilo o globalnem stanju demokracije v letu 2021).

(21)  Petra Guasti: The Impact of the COVID-19 Pandemic in Central and Eastern Europe. The Rise of Autocracy and Democratic Resilience (Posledice pandemije COVID-19 v osrednji in vzhodni Evropi – vzpon avtokracije in odpornost demokracije), Democratic Theory, 7. zvezek, 2. izdaja, zima 2020, str. 47.

(22)  Na primer José Javier Olivas Osuna in José Rama: COVID-19: A Political Virus? VOX’s Populist Discourse in Times of Crisis (COVID-19: političen virus? Politični diskurz v času krize), Frontiers in Political Science, 18. junij 2021.

(23)  Ivan Krastev in Mark Leonard: Europe’s Invisible Divides: How COVID-19 is Polarizing European Politics (Nevidna razhajanja v Evropi: kako COVID-19 polarizira evropsko politiko), politični pregled Evropskega sveta za zunanje odnose, september 2021.

(24)  UL C 341, 24.8.2021, str. 56.

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Družbeni izzivi ekologizacije pomorskega prometa in prometa po celinskih plovnih poteh

(mnenje na lastno pobudo)

(2022/C 275/03)

Poročevalec:

Pierre Jean COULON

Sklep plenarne skupščine	25. 3. 2021
Pravna podlaga	Člen 32(2) poslovnika
	mnenje na lastno pobudo
Pristojnost	strokovna skupina za promet, energijo, infrastrukturo in informacijsko družbo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	2. 2. 2022
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	23. 2. 2022
Plenarno zasedanje št.	567
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	207/1/2

1.   Sklepi in priporočila

1.1

EESO ponovno izraža podporo sklepom in priporočilom iz mnenj FuelEU Pomorstvo (1) in NAIADES III (2).

1.1.1

Na teh področjih „je potrebno tesno sodelovanje z vsemi deležniki v pomorskem grozdu in dobavni verigi“, da „bi nazadnje dosegli ta cilj“.

1.1.2

Enako velja za potreben „[interes] za graditev intermodalnih terminalov“, ki omogoči, „da razvoj prometa po celinskih plovnih poteh v mestih pomaga izboljšati kakovost življenja“.

1.2

EESO meni, da je treba pri ekologizaciji pomorskega prometa in prometa po celinskih plovnih poteh nujno upoštevati zdravje in kakovost življenja prebivalcev, ki živijo v bližini plovnih osi ali pristanišč.

1.3

Zato morajo pristaniški organi, lokalne in regionalne oblasti ter akterji v prometu sodelovati in preoblikovati povezave med mestom, pristanišči in akterji v prometu.

1.4

Ekologizacija prometa ne bo mogoča brez ustreznega usposabljanja delavcev.

1.5

Ta priporočila je treba upoštevati, da bo mogoče v prihodnosti izkoristiti modro gospodarstvo.

2.   Uvod

2.1

Sporočilo Evropske komisije NAIADES III o posodobitvi prevoza po celinskih plovnih poteh v Evropi, objavljeno 24. junija 2021, in predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi obnovljivih goriv v pomorskem prometu (FuelEU Pomorstvo), objavljen 14. julija 2021, dajeta zagon razogljičenju teh sektorjev.

2.2

NAIDES III je akcijski načrt za vrednotenje prevoza po celinskih plovnih poteh s 35 točkami, ki temelji na preprosti predpostavki komisarke za promet Adine Vălean, da je promet po celinskih plovnih poteh eden od načinov prevoza, ki povzroča najmanj CO2, in da lahko imajo plovne poti ključno vlogo pri razogljičenju naših prometnih sistemov. Kljub temu se naše reke in kanali uporabljajo le za 6 % tovornega prometa EU, čeprav omrežje celinskih plovnih poti obsega 41 000 kilometrov.

2.3

V sporočilu je izražen cilj, da bi se po evropskih rekah in kanalih prepeljale večje količine blaga in da bi se omogočil prehod na brezemisijske maone do leta 2050.

2.4

Komisija torej predlaga revizijo direktive o intermodalnem prevozu iz leta 1992 (3) – edinega pravnega instrumenta EU, ki neposredno podpira prehod s cestnega tovornega prometa na nizkoemisijske načine prevoza (celinske plovne poti, pomorski in železniški promet), ki pa ni imel želenega učinka zaradi nezadovoljivega prenosa v državah članicah. Eden glavnih razlogov za ta nepopoln prenos je dejstvo, da je v svežnju o mobilnosti iz leta 2018 obstajalo dejansko navzkrižje med ciljem, da se doseže lojalna konkurenca med podjetji in zaposlenimi v cestnem prometu na notranjem trgu (z omejitvijo kabotaže iz intermodalnih terminalov in vanje), in prehodom z modalnega na intermodalni prevoz z znižanjem njegovih stroškov.

2.5

Predlog uredbe o pomorskem prometu je del političnega in zakonodajnega svežnja „Pripravljeni na 55“, katerega namen je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 55 % do leta 2030. Usmerjen je predvsem v cilje za zmanjšanje emisij in prevoznikom nalaga obveznost poročanja o vrsti plovila in goriva, ki ga uporabljajo. Ni torej zelo zavezujoč, in sicer ker po navedbah Evropske komisije pomorski promet po splošnem prepričanju v EU povzroča le 10 % emisij, povezanih s prometom.

2.6

EESO se lahko samo strinja s politiko Evropske komisije za ekologizacijo pomorskega prometa in prometa po celinskih plovnih poteh.

2.7

EESO je to podporo izrazil že v nedavno sprejetih mnenjih FuelEU Pomorstvo (4) in NAIADES III (5). Zdaj pa želi izkoristiti priložnost za razmislek o družbenih izzivih, ki jih prinaša ekologizacija pomorskega prometa in prometa po celinskih plovnih poteh, in pri tem pozornost civilne družbe usmeriti v dejstvo, da je za ekologizacijo pomorskega prometa in prometa po celinskih plovnih poteh potrebno pomorsko prostorsko načrtovanje, da bo mogoče promet ob upoštevanju modrega gospodarstva prilagoditi podnebnim spremembam (6).

3.   Splošne ugotovitve

3.1

To mnenje na lastno pobudo je razdeljeno na dva dela, ki obravnavata različni temi: prvi del obravnava predvsem značilnosti prometa po celinskih plovnih poteh in celinskih pristanišč, drugi pa socialna vprašanja, povezana z zaposlenimi v pomorskem prometu in prometu po celinskih plovnih poteh. EESO poudarja, da je plovba večsektorski trg, ki sega od lokalnega prometa trajektov na rekah in kratkih morskih poteh, ki povezujejo mesta in otočja, do prometa na dolgih razdaljah s trajekti, ladjami za razsuti tovor, kontejnerskimi ladjami in križarkami. To mnenje ne obravnava vseh teh sektorjev, temveč preučuje družbeno razsežnost, povezano z lokalnim in regionalnim prometom.

3.2

Za ekologizacijo prometa po celinskih plovnih poteh in pomorskega prometa je potreben celostni pristop, saj bo treba pomisleke v zvezi z zdravjem lokalnih prebivalcev in delavcev upoštevati tudi pri prihodnji prometni infrastrukturi.

3.3

EESO v tem mnenju na lastno pobudo o družbenih izzivih ekologizacije pomorskega prometa in prometa po celinskih plovnih poteh ocenjuje, da so za Komisijo bistvene zanesljive raziskave o vplivih dejavnosti celinskih in pomorskih pristanišč na zdravje. Te raziskave bi se morale nanašati na obsežno analizo sistemov za okoljsko upravljanje ter vsebovati priporočila za uporabo celinskih in pomorskih pristanišč ob upoštevanju zdravstvenih vprašanj.

3.4

Pomorska kabotaža ima ključno vlogo v ekonomski, socialni in teritorialni koheziji, zlasti za otoška ozemlja, saj daje prednost politiki nizkih emisij ogljika, zmanjšuje vpliv na okolje in spodbuja načelo multimodalnosti.

3.5

Izboljšanje kakovosti zraka v pristaniščih in njegove posledice za zdravje lokalnega prebivalstva so občutljiva tema. EESO meni, da je smiselno še naprej razvijati sisteme za oskrbo z električno energijo z obale v celinskih in pomorskih pristaniščih po zgledu rotterdamskega pristanišča, da lahko ladje vseh velikosti na privezu ugasnejo motor, saj to prispeva k ohranjanju zdravja lokalnega prebivalstva in delavcev. To velja tudi za križarke, ki so pogosto privezane v osrednjih delih pristanišč.

3.6

Obremenitev s hrupom, ki ga povzročajo dejavnosti pomorskih pristanišč, se ne sme zanemariti, saj vpliva na kakovost življenja lokalnega prebivalstva in zdravje delavcev. To velja tudi za prebivalce zaledja celinskih plovnih poti. Izboljšanje učinkovitosti prometa po celinskih plovnih poteh je povezano s socialno-ekonomskim razvojem zaledja, vendar ta razvoj ne sme škodovati kakovosti življenja tamkajšnjih prebivalcev, čeprav je promet po celinskih plovnih poteh manj moteč kot cestni promet.

3.7

Pri ekologizaciji prometa po celinskih plovnih poteh in pomorskega prometa se ni mogoče izogniti vprašanjem v zvezi z usposabljanjem osebja, zaposlitvenimi možnostmi in različno obravnavo moških in žensk v teh sektorjih niti družbenim izzivom, ki jih povzročajo korenite spremembe, povezane z digitalizacijo in avtomatizacijo poklicev.

3.8

Obnova ladjevja je nujna za zmanjšanje odvisnosti prometa po celinskih plovnih poteh od fosilnih goriv. Ta sektor je večinoma sestavljen iz malih prevoznikov in MSP, ki se trenutno spopadajo z ekonomskimi težavami (izguba prometa v višini približno 2,7 milijarde EUR in vsaj 70-odstotno zmanjšanje potniškega prometa). Da bi bila potrebna obnova ladjevja družbeno sprejemljiva, je torej potrebna podpora prevoznikov, ki pa jo lahko pridobimo le, če najprej pridobimo njihovo zaupanje z dolgoročnimi naložbami in finančno podporo.

3.9

Za prehod na promet po celinskih plovnih poteh z ničelnimi emisijami CO2 je treba ne le finančno podpreti obstoječe prevoznike, temveč tudi povečati prizadevanja za usposabljanje sedanjih in prihodnjih posadk na ladjah. Uspeh ekologizacije prometa po celinskih plovnih poteh in pomorskega prometa je odvisen tudi od zmogljivosti sektorja za preobrazbo dela ter znanj in spretnosti.

4.   Posebne ugotovitve

Pristanišča

4.1

V okviru pomorskega prometa je politika za ekologizacijo pomorskega prometa podlaga za ponovni razmislek o povezavah med mestom in pristanišči. Zaradi projektov prostorskega razvoja, ki temeljijo na gospodarstvu, v celoti odvisnem od nafte, in globalizirane hiperkontejnerizacije v drugi polovici 20. stoletja so se pristanišča premaknila ven iz mest, ki so postala premajhna, namesto tega pa so se oblikovale industrijsko-pristaniške cone na obrobju. Veliki pristaniški ali urbanistični projekti morajo biti sprejeti skoraj soglasno, kar pomeni, da je treba pogosto upoštevati zelo zapleten nabor argumentov, ki združujejo javni interes in posamezna stališča. Te državljanske in družbene zahteve so v dolgotrajnem odnosu med mestom in pristaniščem razmeroma nove.

4.2

Pristaniški organi in občine lahko sodelujejo ali si popolnoma nasprotujejo, pri čemer se odslej ni mogoče izogniti družbenim in okoljskim razsežnostim (7). V pristaniških mestih, kjer ladje soobstajajo z lokalnim prebivalstvom, industrijskimi panogami, trgovinami in turističnimi dejavnostmi, so kakovost okolja in viri obremenitev postali dejavniki, ki mobilizirajo prebivalce. Onesnaženje zraka je na primer vsakodnevna nadloga prebivalcev ob številnih evropskih pristaniščih, ker motorji ladij delujejo podnevi in ponoči.

4.3

Tovorno-potniške ladje in trajekti s številnimi linijami v zrak sproščajo plin in drobne delce. Tudi hrup motorjev pomeni nevzdržno motnjo, saj je stalen in še glasnejši ponoči.

4.4

Težava izhaja iz dejstva, da je le del sprejemnih točk za ladje v pristaniščih opremljen z električno povezavo z obale, zato morajo nekatere ladje zagnati svoje električne agregate.

4.5

Izboljšanje kakovosti zraka v pristaniščih in njegove posledice za zdravje lokalnega prebivalstva so občutljiva tema. Družba, zlasti na družbenih omrežjih, vse odločneje zahteva preventivne in korektivne ukrepe za kakovost zraka v okolici pristanišč.

4.6

Enako velja za obremenitev s hrupom, ki ga povzročajo pristaniške dejavnosti. EESO meni, da je treba za ekologizacijo pomorskega prometa in prometa po celinskih plovnih poteh popisati in preučiti okoljske vplive pristanišč, zlasti na stičnih območjih med mestom in pristaniščem. To bi moral biti prvi korak pred sprejetjem vsakršnega ukrepa, kar bi omogočilo pametno okoljsko upravljanje stičišč med mesti in pristanišči, k čemur bi lahko prispeval razvoj celinskih rečnih pristanišč.

4.7

O ekologizaciji pomorskega prometa in prometa po celinskih plovnih poteh ni mogoče odločati brez predhodne presoje vplivov širjenja emisij plinov, tudi nizkoogljičnih plinov, ladij, topografije pristaniškega območja, porazdelitve prebivalstva na območjih vpliva pristaniške dejavnosti, obstoja vremenskih postaj, saj vreme vpliva na širjenje ali zastajanje plinov v zraku, in merilnih naprav, ki merijo onesnaževanje in raven hrupa.

Zaposleni v pomorskem sektorju

4.8

Prav tako se ne sme prezreti drugega velikega družbenega izziva, tj. zaposlovanja in usposabljanja za nove pomorske poklice. Kljub nerazpoložljivosti natančnih in primerljivih podatkov o pomorščakih je splošno priznano, da se pomorski sektor spopada s pomanjkanjem znanj in spretnosti ter da je težko zapolniti delovna mesta in obdržati pomorščake.

4.9

Ta poklicni sektor je med drugim nekoliko neprivlačen, tudi zato ker pomorska plovba več ne velja za možnost, da si tako ogledamo svet, saj so potovanja postala cenejša in enostavnejša. Po podatkih neodvisne študije, ki je bila pripravljena za Evropsko komisijo, se delo v tem sektorju dojema kot neskladno z običajnim družbenim in družinskim življenjem, delovni pogoji in možnosti za poklicni razvoj v sektorju pa so slabi, čeprav je bila leta 2006 sprejeta Konvencija o delu v pomorstvu (MLC 2006), ki določa minimalne pogoje za delo in življenje za pomorščake svetovne trgovinske flote (8).

4.10

Nekateri podatki iz poročila Združenja ladjarjev Evropske skupnosti vseeno kažejo, da v nekaterih družbenih slojih pomorska plovba velja za prestižno in ugledno, zlasti po zaslugi kampanj za obveščanje javnosti o sektorju, štipendij itd.

Zastopanost žensk na področju prometa

4.11

Ženske so v pomorskem prometu še vedno nezadostno zastopane in njihovo število ostaja razmeroma majhno, pri čemer ni znakov, da se bo stanje sčasoma izboljšalo. Ženske v tem sektorju zasedajo manj cenjena in slabše plačana delovna mesta kot moški, razen v nekaterih skandinavskih državah in na Nizozemskem.

4.12

EESO sodeluje v evropski platformi, ki se zavzema za vključevanje in spodbujanje žensk v prometnih poklicih na splošno, med drugim tudi v pomorskem prometu in prometu po celinskih plovnih poteh. Podatki spletne ankete Evropske federacije delavcev v prometu, ki je bila opravljena med 7. oktobrom in 29. novembrom 2019, kažejo, da ženske predstavljajo le 22 % zaposlenih v prometnem sektorju (na vseh področjih skupaj) (9). Raziskava je pokazala tudi, da neenakosti med spoloma in spolni stereotipi še vedno povzročajo številne ovire v tem sektorju. V pomorskem prometu že od nekdaj prevladujejo moški in EESO meni, da je to treba spremeniti in premagati družbene izzive, povezane s položajem žensk v tem sektorju.

4.13

Ekologizacija pomorskega prometa bi lahko bila priložnost za to. EESO meni, da bi lahko tehnološki razvoj kot posledica te ekologizacije spodbudil zaposlovanje v pomorskem prometu in drugačen pogled na to področje, saj se bodo tradicionalna delovna mesta na morju razvila v delovna mesta z visoko dodano vrednostjo na kopnem, ki bodo omogočala vse večje zaposlovanje žensk.

4.14

Za varno in okolju prijazno plovbo je bistveno, da so pomorščaki dobro usposobljeni. Vzdržnost tega dinamičnega sektorja je odvisna od tega, ali bo tudi v prihodnosti mogoče pridobiti dovolj dobrih delavcev in ohraniti izkušene pomorščake, vključno z ženskami in drugimi slabo zastopanimi skupinami.

4.15

EESO meni, da je treba vključiti vse deležnike, tudi socialne partnerje, da bo mogoče najti smiselne in izvedljive rešitve za ekologizacijo pomorskega prometa (10).

Pomorščaki

4.16

Avtomatizacija ladij bi lahko povzročila zmanjšanje števila članov osebja in posadke na ladjah, zaradi česar bi se zmanjšalo povpraševanje po pomorščakih in hkrati povečali delovna obremenitev in odgovornost tistih, ki so že zaposleni. Izgledov za odpuščanja ali prekvalifikacijo družba verjetno ne bo dobro sprejela.

4.17

Z digitalizacijo in avtomatizacijo se bodo verjetno izboljšali delovni pogoji visoko usposobljenih članov posadke z znanji in spretnostmi s področja informatike in elektrotehnike. Zmanjšalo bi se lahko tudi upravno breme, ki se pogosto navaja kot vir obremenitve za posadko, ter omogočil razvoj skoraj avtonomnih sistemov delovanja, kar vpliva na delovni čas in privlačnost pomorske plovbe.

4.18

Digitalizacija in avtomatizacija, ki sta povezani z ekologizacijo pomorskega prometa, bosta temeljito spremenili sektor. Tega ne bo mogoče uresničiti v kratkem roku, med drugim zato ker ladjarji na to še niso povsem pripravljeni. Po drugi strani so te nove tehnologije prilagojene obstoječim ladjam. Stroški obnove ladjevja so še eden od razlogov za zadržanost.

4.19

Poleg tega ne smemo pozabiti na tveganje, da bi spreminjajoče se potrebe po znanju in spretnostih lahko škodile zaposlovanju, če bi pri tem nekatere pomorščake prezrli ali ne bi ustrezno usposabljali prihodnjih pomorščakov. To je velik izziv za pomorske šole, premagujejo pa ga le tiste, ki tesno sodelujejo s pomorsko industrijo, da bi se prilagodile njenim potrebam.

4.20

Poleg tega je nadaljevalno izobraževanje pomorščakov nujno za posodabljanje njihovih znanj in spretnosti ter lajšanje prehoda z delovnih mest na morju na delovna mesta na kopnem, ki se bodo verjetno pojavila zaradi ekologizacije pomorskega prometa. Ta vidik je ključen za pozitivne učinke na družbo kot celoto.

4.21

Z bolj usposobljenim osebjem so povezani višji stroški dela in tveganje socialnega dampinga v škodo manj usposobljenega osebja in nelojalne konkurence na trgu dela, zaradi česar je treba zaščititi delovna mesta evropskih pomorščakov. Več o tem je mogoče prebrati v študiji Seafarers and digital disruption (Pomorščaki in digitalne motnje) iz leta 2018 (11). Vendar se zdi, da se njihovo število zmanjšuje, starost pa zvišuje, zaradi česar se postavlja vprašanje, ali so konkurenčni neevropskim pomorščakom. To je ločena tema, a smo želeli v tem mnenju na lastno pobudo nanjo opozoriti.

4.22

Socialni partnerji imajo torej ključno vlogo pri zagotavljanju spoštovanja in celo zviševanju delovnih standardov v pomorskem prometu. A kolektivna pogajanja lahko ogrožajo razlike med pravicami delavcev, ki se uporabljajo na krovu, zapletejo pa se lahko tudi zaradi uporabe delovnega prava na čezmejnih območjih, in sicer zaradi nezadostnega komuniciranja, sodelovanja in usklajevanja med različnimi organi, odgovornimi za nadzor delovnih pogojev.

Promet po celinskih plovnih poteh

4.23

Nekatere od teh ugotovitev o zaposlenih v pomorskem prometu je mogoče deloma uporabiti tudi za zaposlene v prometu po celinskih plovnih poteh, pri čemer je treba upoštevati razliko, da na trgu dela v celinski plovbi večinoma poslujejo starajoči se samostojni prevozniki, kar je posledica kombinacije socialnih, gospodarskih in kulturnih dejavnikov (12). Opozoriti je treba, da se starajo tudi zaposleni, ker se mladi raje zaposlijo na delovnih mestih na kopnem z urejenim delovnim časom in možnostjo, da konec tedna preživijo doma. Ta dejavnik je na primer zelo pomemben v zahodni Evropi, kjer je približno 80 % podjetij v tovornem prometu po celinskih plovnih poteh samostojnih lastnikov-prevoznikov, katerih delovni čas ni urejen. Posledično primanjkuje delovne sile v celinski plovbi, tako na trgu potniškega prometa kot tovornega prometa po celinskih plovnih poteh, ta pojav pa je mogoče opaziti pri usposobljenih delavcih na vodstveni ravni in usposobljenih voditeljih čolnov na področju tekočega tovora.

4.24

EESO ugotavlja, da na to pomanjkanje vplivajo tudi tehnični dejavniki. Delo osebja namreč postaja vse bolj tehnično, zato podjetja za promet po celinskih plovnih poteh iščejo specializirane profile, ki pa jih je težko najti.

4.25

Da bi povečali privlačnost sektorja za mlade generacije, je treba predvsem sprejeti temeljne ukrepe, zlasti socialno-kulturne in družbene ukrepe, kot je razvoj zadrug za boljšo usklajenost gospodarskih potreb (učinkovitost, donosnost, visoka delovna obremenitev) s socialnimi, kulturnimi in družbenimi vidiki (zasebno in družbeno življenje, družina itd.).

4.26

EESO ugotavlja, da bo učinke krize zaradi COVID-19, ki jih že zaznavamo, mogoče izmeriti v prihodnjih letih, zlasti ker se bo trg dela na področju prevoza po celinskih plovnih poteh še naprej spreminjal zaradi ekologizacije tega sektorja.

---

(1)  Mnenje EESO FuelEU Pomorstvo (UL C 152, 6.4.2022, str. 145).

(2)  Mnenje EESO NAIADES III (UL C 194, 12.5.2022, str.102).

(3)  Council Directive 92/106/EEC of 7 December 1992 on the establishment of common rules for certain types of combined transport of goods between Member States (Direktiva Sveta 92/106/EGS z dne 7. decembra 1992 o določitvi skupnih pravil za nekatere vrste kombiniranega prevoza blaga med državami članicam, ni na voljo v slovenščini, op. prev.), (UL L 368, 17.12.1992, str. 38).

(4)  Mnenje EESO FuelEU Pomorstvo (UL C 152, 6.4.2022, str. 145).

(5)  Mnenje EESO NAIADES III (UL C 194, 12.5.2022, str.102).

(6)  Mnenje EESO – Nov pristop za trajnostno modro gospodarstvo v EU, poročevalec: Simo Tiainen, (UL C 517, 22.12.2021, str. 108), in mnenje EESO – Inovacije v modrem gospodarstvu: izkoriščanje potenciala naših morij in oceanov za delovna mesta in rast, poročevalec: Séamus Boland, (UL C 12, 15.1.2015, str. 93).

(7)  Daudet, B., in Alix, Y., Gouvernance des territoires ville-port: empreintes locales, concurrences régionales et enjeux globaux (Upravljanje območij mesto–pristanišče: lokalni vplivi, regionalna konkurenca in svetovni izzivi), Organisations et Territoires, 2012.

(8)  Coffey, Consultores em Transportes Inovacāo e Sistemas, Oxford Research et World Maritime University, Study on social aspects within the maritime transport sector (Raziskava o družbenih vidikih sektorja pomorskega prometa), Urad za publikacije Evropske unije, 2020.

(9)  https://www.etf-europe.org/make-transport-fit-for-women-to-work-in-etf-sounds-alarm-over-industrys-growing-gender-divide/

(10)  https://www.ecsa.eu/index.php/etf-ecsa-declaration-enhanced-participation-women-european-shipping

(11)  https://www.ics-shipping.org/wp-content/uploads/2018/10/ics-study-on-seafarers-and-digital-disruption.pdf.

(12)  Centralna komisija za plovbo po Renu, Thematic report on the European inland navigation sector labour market (Tematsko poročilo o trgu dela v sektorju evropske celinske plovbe), februar 2021.

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog priporočila Sveta o paktu za raziskave in inovacije v Evropi

(COM(2021) 407 final – final 2021/230 (NLE))

(2022/C 275/04)

Poročevalec:	Paul RÜBIG
Soporočevalec:	Panagiotis GKOFAS

Zaprosilo	Evropska komisija, 2. 5. 2022
Pravna podlaga	člen 182 PDEU
Pristojnost	strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	3. 2. 2022
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	23. 2. 2022
Plenarno zasedanje št.	567
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	219/0/2

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja dejstvo, da so v paktu za raziskave in inovacije v Evropi določene skupno dogovorjene vrednote in načela za raziskave in inovacije ter globalno in splošno opredeljena področja, na katerih bodo države članice skupaj razvijale prednostne ukrepe. Pakt tako podpira novi evropski raziskovalni prostor (ERP), pri čemer se upošteva, da so raziskave in inovacije predvsem v nacionalni pristojnosti.

1.2

Priporočilo Sveta je razčlenjeno na sklope, ki so obravnavani v naslednjih razdelkih: 1. vrednote in načela; 2. prednostna področja skupnega ukrepanja; 3. dajanje prednosti naložbam v raziskave in razvoj; 4. usklajevanje politik ter spremljanje in poročanje.

1.3

V prihodnje mora Evropa rezultate evropskih raziskav in razvoja izkoristiti za ustvarjanje vrednosti, poslovnih dejavnosti in delovnih mest. Zelo pomembno orodje za pretvorbo rezultatov evropskih raziskav in razvoja v poslovne dejavnosti, dobiček in delovna mesta za Evropo so pravice intelektualne lastnine. V odstavek o ustvarjanju vrednosti je treba dodati velik pomen pravic intelektualne lastnine in patentov, v okviru pakta za novi ERP pa razviti jasno evropsko strategijo glede teh pravic. To aktivno in pasivno patentno politiko in strategijo EU bi morala spremljati aktivna in pasivna strategija licenciranja ter pregleden sistem spremljanja, s katerimi bi nadzorovali neto globalno uravnoteženo razmerje patentov in licenc.

1.4

EESO pozdravlja, da se v paktu jasno poziva k poglobitvi ERP, tj. k premiku od usklajevanja nacionalnih politik k tesnejšemu povezovanju teh politik, in k pospešitvi dvojnega, zelenega in digitalnega prehoda. Doslej je v 27 državah članicah EU delo na področju raziskav in inovacij še vedno potekalo predvsem vzporedno in v izolaciji. To ločeno delo je zdaj treba povezati prek močnih „komunikacijskih kanalov“, kar bi po mnenju EESO moral biti eden glavnih ciljev pakta.

1.5

EESO meni, da mora EU glede na ogromne naložbe azijskih držav (Kitajska, Južna Koreja itd.) v raziskave, tehnologijo in inovacije bistveno pospešiti svoja prizadevanja na področju raziskav in inovacij, zlasti kar zadeva hitrost prenašanja rezultatov raziskav in razvoja v inovativne proizvode in storitve, saj Evropa na tem področju zaostaja, kot je jasno poudarjeno v dokumentu COM(2020) 628 final.

1.6

EESO poudarja, da je treba pospešiti raziskave in inovacije v EU ter hitro izvesti digitalni prehod. Nedavno objavljeno poročilo Evropske komisije o pregledu stanja na področju naložb v industrijske raziskave in razvoj v EU za leto 2021 (2021 EU Industrial R&D Investment Scoreboard) kaže, da so se naložbe v raziskave in razvoj na Kitajskem med letoma 2020 in 2021 povečale za 18,1 %, v ZDA pa za 9,1 %, medtem ko so se v EU-27 zmanjšale za 2,2 %. Ti procesi prehoda morajo biti pošteni in pravični ter ne smejo zapostavljati nobene skupine civilne družbe, zlasti ne ranljivih oseb, evropskih državljanov, ki živijo v oddaljenih regijah, ali socialnih partnerjev.

1.7

Kot je poudarjeno v novem ERP in paktu, EU nujno potrebuje novo vizijo, tj. nov dogovor za ERP v EU. Če bo EU še naprej sledila stari strategiji za raziskave, tehnologijo in inovacije, bo še naprej zaostajala za ZDA in Azijo (Kitajsko, Korejo itd.) na področju raziskav in inovacij.

1.8

Doslej je bil v te politike vključen le omejen delež prebivalstva EU (samo običajni udeleženci s področja raziskav in inovacij). Vendar pa sodobne socialno-ekonomske raziskave poudarjajo velik pomen povezovanja naravoslovja, tehnologije in družboslovja za uspešnost na področju raziskav in inovacij. Da bi konkretno prispevali k cilju močnejše EU na svetovni ravni, EESO poziva k ustrezni vključitvi organizacij civilne družbe in ekonomsko-socialnih partnerjev (zlasti organizacij, ki zastopajo mikro, mala in srednja podjetja) na evropski in nacionalni ravni v delo Komisije pri spremljanju ukrepov, ki se že uvajajo v letu 2022 z novim forumom ERP, in povezane pobude, kot so novi evropski državljanski forumi v okviru Konference o prihodnosti Evrope. Tudi trikotnik znanja (visokošolsko izobraževanje, osnovne in uporabne raziskave, trženje novih tehnologij v sodelovanju z industrijo) je pomemben koncept za spodbujanje raziskav in inovacij in EESO z zadovoljstvom ugotavlja, da je naveden v paktu Komisije za raziskave in inovacije. V okviru koncepta udeležbe civilne družbe EU je pomembno tudi vključevanje delovne sile v podjetjih in ranljivih državljanov EU.

1.9

Evropa mora v okviru novega pakta za raziskave in inovacije pripraviti podlago za bolj podjetniško kulturo, ki bo spodbujala prevzemanje tveganj in inovativna podjetja, tako mikro, mala in srednja kot tudi zagonska podjetja. Znani slogan No risk, no fun (brez tveganja ni zabave) na področju inovacij pomeni No risk, no new business, no new quality jobs (brez tveganja ni novih podjetij in novih kakovostnih delovnih mest).

1.10

O raziskavah in inovacijah obstaja veliko dokumentov in programov Komisije, zato bi si EESO želel, da Komisija pojasni povezave med vsemi svojimi dokumenti o tej temi, vključno s paktom za raziskave in inovacije, novim ERP, evropskimi misijami, načrtom EU za okrevanje in odpornost ter programom Obzorje Evropa na splošno.

1.11

EESO želi nazadnje poudariti, da je treba pakt za raziskave in inovacije EU ter novi ERP oblikovati in izvajati v skladu s 17 cilji trajnostnega razvoja OZN, ki stremijo k zagotavljanju dostojnega življenja za vse na zdravem planetu do leta 2030.

2.   Splošne ugotovitve

2.1

Osnovni dokument Komisije, na katerem pakt temelji in se nanj sklicuje, je COM(2020) 628 final – Novi ERP za raziskave in inovacije.

2.2

EESO je marca 2021 objavil mnenje (1) o dokumentu z naslovom Novi ERP za raziskave in inovacije (2). Številni sklepi, priporočila in splošne ugotovitve, ki jih je EESO podal v omenjenem mnenju, veljajo tudi za ta pakt, in nekateri so povzeti v tem dokumentu.

2.3

Z združitvijo različnih elementov raziskav in inovacij v en sam pravni akt se bo ponovno potrdila politična zaveza držav članic, da svoje politike na področju raziskav in inovacij usmerijo k reševanju izzivov, s katerimi se danes srečuje Evropa. Ti izzivi so: a. dvojni prehod (digitalna preobrazba in zeleni dogovor); b. okrevanje po pandemiji; c. vse ostrejša svetovna konkurenca na področju raziskav, tehnologije in inovacij (RTI), zlasti iz azijskih držav (Kitajska, Koreja itd.). Vse te izzive je treba obravnavati pošteno in pravično, pri čemer nihče ne sme biti zapostavljen, zlasti ne ranljivi državljani EU.

2.4

Svetovne lestvice in študije s področja RTI kažejo, da 27 držav članic EU v svetovni konkurenčnosti na tem področju zaostaja za ZDA in Azijo, zlasti Kitajsko in Korejo, še posebej glede ključnih omogočitvenih tehnologij (kamor spadajo na primer umetna inteligenca, strojno učenje, robotika, modeli digitalnega poslovanja itd.). Izziva (a) in (b) sta zajeta v sporočilu Komisije COM(2021) 407 final. Izziv (c) „svetovna konkurenca na področju raziskav, tehnologije in inovacij, zlasti iz azijskih držav (Kitajska, Koreja itd.)“ je EESO namenoma dodal, saj meni, da bo EU izgubila na milijone kvalificiranih delovnih mest, ki se bodo preselila v Azijo, s čimer se bosta zmanjšali blaginja in kakovost življenja Evropejcev, če se ne bo uspešno spoprijela s tem izzivom. Raziskave, tehnologije in inovacije so glavni vir kakovostnih delovnih mest v prihodnosti. Če bo Azija v številnih panogah prevzela vodilni tehnološki položaj, se bodo v Azijo preselila tudi kakovostna delovna mesta.

2.5

Mnenji o paktu in novem ERP je predložil tudi Evropski raziskovalni svet (ERC). Tudi ta jasno poudarja, da EU na področju raziskav, tehnologije in inovacij vse bolj zaostaja za Azijo, zlasti Kitajsko, in meni, da bi bil pakt za raziskave in inovacije v Evropi lahko zadnja priložnost EU, da končno doseže cilje izvirnega ERP o utrditvi Evrope kot vodilne države na področju raziskav in inovacij (3).

2.6

Kitajska EU ni prehitela le v produktivnosti na področju raziskav in razvoja ter po številu patentov, ampak v zadnjih petih letih tudi zelo agresivno brani vodilno vlogo pri določanju standardov v tehnološki panogi. Več desetletij so se standardi v tehnološki panogi določali izključno v ZDA in Evropi. Določanje standardov je v omenjeni panogi na svetovnem področju raziskav, tehnologije in inovacij zelo pomembno, saj ima država, ki te standarde postavlja, konkurenčno prednost. EESO zato močno priporoča Komisiji, naj v paktu določi jasne ukrepe za ohranitev močnega položaja Evrope pri določanju standardov v tehnološki panogi na svetovni ravni.

2.7

EESO meni, da mora EU glede na ogromne naložbe azijskih držav (Kitajska, Južna Koreja itd.) v raziskave, tehnologijo in inovacije bistveno pospešiti svoja prizadevanja na področju raziskav in inovacij, zlasti kar zadeva hitrost prenašanja rezultatov raziskav in razvoja v inovativne proizvode in storitve. Nedavno objavljeno poročilo Evropske komisije o pregledu stanja na področju naložb v industrijske raziskave in razvoj v EU za leto 2021 (2021 EU Industrial R&D Investment Scoreboard) kaže, da so se med letoma 2020 in 2021 na Kitajskem naložbe v raziskave in razvoj povečale za 18,1 %, v ZDA pa za 9,1 %, medtem ko so se v EU-27 zmanjšale za 2,2 %. Ukrepi EU za pospešitev raziskav in inovacij morajo upoštevati multinacionalne družbe s sedežem v EU, pa tudi mikro, mala in srednja podjetja, saj tudi njih ogroža konkurenca iz Azije in so za rast zaposlovanja v Evropi pretežno zaslužna ta in zagonska podjetja, ne pa velika podjetja.

2.8

EESO pozdravlja, da se v paktu jasno poziva k poglobitvi ERP, tj. k premiku od usklajevanja nacionalnih politik k tesnejšemu povezovanju teh politik, in k pospešitvi dvojnega, zelenega in digitalnega prehoda. Doslej je v 27 državah članicah EU delo na področju raziskav in inovacij še vedno potekalo predvsem vzporedno in v izolaciji. To ločeno delo je zdaj treba povezati prek močnih „komunikacijskih kanalov“, kar bi po mnenju EESO moral biti eden glavnih ciljev pakta. Komunikacija in sodelovanje sta ključni gonili raziskav in inovacij.

2.9

Kot je poudarjeno v novem ERP in paktu, EU nujno potrebuje novo vizijo, tj. nov dogovor za ERP v EU. Če bo EU še naprej sledila stari strategiji za raziskave, tehnologijo in inovacije, se bo v prihodnje njen zaostanek za ZDA in Azijo (Kitajsko, Korejo itd.) na področju raziskav in inovacij še povečal.

2.10

Številne študije so pokazale, da prenos znanja na področju raziskav in inovacij poteka predvsem prek zaposlenih, tj. prek intenzivnega kroženja na delovnih mestih v različnih organizacijah za raziskave in inovacije ter med državami članicami. EESO priporoča močno povečanje prenosa znanja prek zaposlenih, tj. s kroženjem na delovnih mestih in s programi mobilnosti raziskovalcev v EU-27 v velikem obsegu. Znanja na področju raziskav in inovacij ni mogoče prenašati prek obsežnih dokumentov: znanja, ki ga raziskovalec pridobi v petih letih dela na področju raziskav in razvoja, ni mogoče prenesti s 500-stranskim poročilom o raziskavah in razvoju.

2.11

Pakt se sklicuje na tehnološke časovne načrte ERP. Po trenutnih podatkih EESO je na voljo časovni načrt ERP za obdobje 2015–2020, za obdobje po letu 2020 pa Odbor ni seznanjen z nobenim tehnološkim časovnim načrtom. Strategije za tehnologijo je treba načrtovati dolgoročno, saj je za razvoj novih tehnologij potreben čas. Za tehnološke časovne načrte je potrebno vsaj desetletno pripravljalno obdobje. Odbor zato poziva Komisijo, naj po objavi novega ERP pripravi srednje- (2020–2030) in dolgoročni (2020–2050) tehnološki časovni načrt.

2.12

EESO pozdravlja, da je poudarjen pomen t. i. trikotnika znanja (visokošolsko izobraževanje, osnovne in uporabne raziskave, trženje novih tehnologij v sodelovanju z industrijo) (4).

2.13

Čeprav se EESO strinja, da so raziskave in (visokošolsko) izobraževanje ključna gonila ustvarjanja znanja, pa ne verjame, da so tudi ključno gonilo inovacij. Inovacija že sama po sebi pomeni pretvorbo rezultatov raziskav in razvoja v inovativne proizvode in poslovno dejavnost. Naloga univerz in raziskovalnih ustanov ni, da razvijajo inovativne proizvode in poslovne ideje. V tem besedilu so spregledana podjetja, zlasti zagonska, in podjetniki, zato ga je treba dopolniti tako, da bo vsebovalo pomembno vlogo teh akterjev. Pri tem imajo pomembno vlogo Evropski svet za inovacije (EIC), Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT) ter skupnosti znanja in inovacij EIT ter drugi programi za inovacije.

2.14

Glede na znameniti diagram profesorja Igorja Ansova le majhen delež projektov na področju raziskav in razvoja (manj kot pribl. 25 %) sčasoma privede do tehničnih proizvodov, ki so uspešni na trgu. Pakt in strategija EU za raziskave in inovacije se morata zato med drugim močno osredotočati na uspešnost in učinkovitost razvoja in inovacij. Če bi s pametnim pristopom za zagotavljanje uspešnosti in učinkovitosti na področju raziskav in inovacij stopnjo uspešnosti na tem področju povečali s 25 % na denimo 28 %, bi bil to za Evropo izjemen uspeh. Z uspešnostjo in učinkovitostjo raziskav in inovacij, ob hkratnem ohranjanju močnih prizadevanj EU za odličnost v raziskavah, bi tudi bistveno pospešili evropske raziskave in inovacije, kar je nujno potrebno.

2.15

V zvezi s poglavjem o vrednotah in načelih se EESO strinja, da so navedene vrednote pomembne, a meni, da so potrebna dodatna načela, če želimo preprečiti, da bi Evropa v svetovni konkurenci na področju raziskav in inovacij še naprej zaostajala za ZDA in Azijo. Novi ERP določa, da mora EU pospešiti pretvorbo rezultatov raziskav in razvoja v inovativne proizvode in storitve za svetovne trge. Za doseganje tega cilja je poleg drugih vrednot in veščin potrebno podjetništvo. Mnoge svetovne študije ugotavljajo, da EU na podjetniškem področju bistveno zaostaja za ZDA in Azijo (npr. v zvezi z inovativnimi digitalnimi poslovnimi modeli).

2.16

Kar zadeva ustvarjanje vrednosti, se EESO popolnoma strinja, da je pretvorba znanja (tj. rezultatov raziskav in razvoja) v inovativne, trajnostne proizvode in storitve izjemno pomembna. V paktu je omenjena pomembna vloga osnovnih raziskav za ustvarjanje prelomnih odkritij in znanja, vendar za ustvarjanje vrednosti za Evropo potrebujemo več kot zgolj prelomna odkritja. Žal obstajajo številni primeri, ko so evropski raziskovalci prišli do takšnih odkritij, podjetniki in inovativna podjetja iz ZDA ter Azije pa so nato na podlagi rezultatov evropskih raziskav in inovacij ustvarjali posle in dobičke, pri čemer so se delovna mesta preselila iz Evrope v ZDA in Azijo. Evropa tega ne sme ponovno dopustiti.

2.17

V prihodnje mora Evropa rezultate evropskih raziskav in razvoja izkoristiti za ustvarjanje vrednosti, poslovnih dejavnosti in kakovostnih delovnih mest. Zelo pomembno orodje za pretvorbo rezultatov evropskih raziskav in razvoja v poslovne dejavnosti, dobiček in delovna mesta za Evropo so patenti. V odstavek o ustvarjanju vrednosti je treba dodati velik pomen pravic intelektualne lastnine, v okviru pakta za novi ERP pa razviti jasno evropsko strategijo glede teh pravic. To aktivno in pasivno patentno politiko in strategijo EU bi morala spremljati aktivna in pasivna strategija licenciranja ter pregleden sistem spremljanja, s katerimi bi nadzorovali neto globalno uravnoteženo razmerje patentov in licenc.

2.18

V točki 2 predloga priporočila Sveta (5) so navedena prednostna področja za raziskave in inovacije v EU. Naslednja prednostna področja za raziskave in inovacije vsebuje tudi dokument COM(2020) 628 final: — umetna inteligenca, — mikroelektronika, — kvantno računalništvo, — 5G, — energija iz obnovljivih virov, — vodikove tehnologije, — nične emisije in pametna mobilnost.

2.19

EESO želi ponovno poudariti, da se strinja z naštetimi sedmimi prednostnimi področji (6) in meni, da so zelo pomembna, a je prepričan, da bi bilo treba dodati tudi naslednje ključne tehnologije in sektorje: — vesoljska tehnologija, — čista voda in sanitarna ureditev, — novi, visokotehnološki materiali z velikim potencialom za prihodnost EU, npr. grafen, — tehnologije za proizvodnjo blaga in živil, — klinične raziskave ter farmacevtski in biotehnološki sektor, — digitalni poslovni modeli na splošno, — tehnologije (strojna in programska oprema) za pripravljenost na izredne razmere (izpad elektrike, prekinitev digitalnih komunikacij, npr. zaradi kibernetskega kriminala itd.).

2.20

EU-27 se žal sooča z velikim begom možganov, tj. odhodom odličnih raziskovalcev v ZDA in vse pogosteje tudi v Azijo. Ta beg možganov je treba ustaviti in ga spremeniti v priliv možganov. Za odlične in hitre dosežke svetovno vodilnih raziskav, tehnologije in inovacij so med drugim zelo pomembna naslednja načela: — priznanje in pravično plačilo odličnih raziskovalcev v EU-27, zlasti odličnih raziskovalk (slaba uravnoteženost zastopanosti spolov na področju raziskav, tehnologije in inovacij v EU-27), — učinkovito komuniciranje, skupno delovanje in sodelovanje (trije osrednji dejavniki inovacij), — povečanje evropskega in nacionalnega financiranja raziskovalnih centrov in univerz na podlagi konkurenčnega zbiranja ponudb, s katerimi se zagotovi, da denar dobijo najboljši raziskovalci (in ne z enakomernim dodeljevanjem sredstev vsem raziskovalnim centrom).

2.21

Eden glavnih ciljev novega ERP je ustvarjanje vrednosti. EESO zato meni, da je v paktu zelo pomemben odstavek o vrednotenju znanja, v katerem je poudarjen pomen sodelovanja in povezovanja med različnimi akterji na področju raziskav in inovacij. To je sicer pomembno, a za vrednotenje znanja ni dovolj.

2.22

Za ustvarjanje vrednosti za Evropo so enako pomembni naslednji dejavniki: — zaveza hitri pretvorbi rezultatov raziskav in razvoja v inovativne proizvode, storitve in nazadnje vrednost, poslovno dejavnost in kakovostna delovna mesta. Za to sta med drugim potrebna mnogo bolj podjetniška kultura v Evropi in pozitiven odnos do tveganj: hitro uvajanje inovativnih proizvodov na trg vselej prinaša tudi tveganja. Znani slogan No risk, no fun (brez tveganja ni zabave) na področju inovacij pomeni No risk, no business, no new jobs (brez tveganja ni podjetij in novih delovnih mest), — jasen tehnološki časovni načrt, zlasti v zvezi s ključnimi omogočitvenimi tehnologijami ter prihodnjimi in nastajajočimi tehnologijami, — jasna strategija za pravice intelektualne lastnine za novi ERP.

2.23

Kar zadeva poglabljanje zares delujočega notranjega trga znanja: znanje je nedvomno zelo pomembno, saj je 21. stoletje stoletje znanja, a je obenem tudi ključno ponovno zagnati proizvodnjo vse strojne opreme v Evropi. Pred 20 leti je EU verjela, da je proizvodnjo blaga mogoče preseliti v Azijo, obenem pa raziskave in razvoj, povezane s proizvodnjo, ohraniti v Evropi. Izkazalo se je, da je bila to napaka. Raziskave in razvoj vselej prej ali slej sledijo proizvodnji. EU si mora zato močno prizadevati za vrnitev vsaj dela proizvodnje in z njo povezanih delovnih mest iz Azije nazaj v Evropo. To bi zelo pripomoglo k zmanjšanju brezposelnosti, ki je še zlasti velik problem v nekaterih državah južne Evrope.

2.24

Evropa se je med pandemijo COVID-19 med drugim zavedla, da se je v zadnjih 20 oziroma 30 letih proizvodnja skoraj vseh osnovnih zdravil in cepiv preselila iz Evrope v Azijo. Evropa je izgubila svojo suverenost na področju številnih pomembnih proizvodov in zdravil. Mikročipi so še eno področje, na katerem se evropska industrija, zlasti avtomobilska, trenutno spopada z izjemnimi težavami. Drugi primeri, pri katerih je Evropa – žal – skoraj v celoti odvisna od Azije, so baterije za električna vozila in vodikove tehnologije. (Medtem ko evropski proizvajalci avtomobilov še vedno preskušajo prototipe avtomobilov na vodikov pogon, jih Toyota, Honda in Hyundai že množično proizvajajo in nudijo v redni prodaji). Azija je tudi daleč najbolj vodilna na področju optične tehnologije, komunikacijske tehnologije 5G, umetne inteligence, strojnega učenja, robotike ter številnih drugih ključnih omogočitvenih ter prihodnjih in nastajajočih tehnologij. Evropa mora v paktu za raziskave in inovacije kot jasno prednostno nalogo opredeliti ponovno suverenost na področju ključnih tehnologij.

2.25

Evropa se na eni strani spopada z visoko brezposelnostjo med mladimi, zlasti v nekaterih državah južne Evrope, na drugi strani pa s pomanjkanjem visoko usposobljenih diplomantov s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, zlasti izjemnim pomanjkanjem inženirjev na vseh področjih IKT in digitalizacije, e-mobilnosti ter tehnologij za pridobivanje energije iz obnovljivih virov. Pogosto se pozablja, da rezultate raziskav in razvoja, ki jih dosežejo raziskovalci, v tehnične proizvode pretvarjajo predvsem inženirji. Zaradi demografskih sprememb (naša starajoča se družba) in dejstva, da večina evropskih držav k inženirskim študijskim programom ne zna pritegniti žensk, se bo ta problem v prihodnosti še povečal. Vsekakor je treba v EU močno okrepiti ukrepe za pritegnitev večjega števila študentk k študiju inženirstva. Poleg tega je treba s paktom za raziskave in inovacije ustvariti pametne programe za privabljanje visoko usposobljenih inženirjev iz držav, ki niso članice EU. Globalna konkurenca na področju raziskav, tehnologije in inovacij bo vse bolj postala svetovna bitka za strokovnjake, v kateri se je EU doslej odrezala precej slabše kot ZDA.

2.26

EESO želi nazadnje poudariti, da je treba pakt za raziskave in inovacije EU ter njen novi ERP načrtovati v skladu s 17 cilji trajnostnega razvoja OZN, ki stremijo k zagotavljanju dostojnega življenja za vse na zdravem planetu do leta 2030.

---

(1)  Mnenje EESO o dokumentu z naslovom Novi ERP za raziskave in inovacije (UL C 220, 9.6.2021, str. 79).

(2)  COM(2020) 628.

(3)  Vir: https://erc.europa.eu/news/pact-research-innovation-foundations-european-research-area-still-valid-and-unavoidable.

(4)  Kot je navedeno v točki 2(h) predloga priporočila Sveta (COM(2021) 407 final). V odstavku (h) je zapisano: „raziskave in inovacije ter (visokošolsko) izobraževanje so ključna gonila inovacij ter ustvarjanja, razširjanja in uporabe znanja.“

(5)  COM(2021) 407 final.

(6)  Kot so navedena v COM(2020) 628 final.

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o misijah Evropske unije

(COM(2021) 609 final)

(2022/C 275/05)

Poročevalec:	Paul RÜBIG
Soporočevalka:	Małgorzata Anna BOGUSZ

Zaprosilo	Evropska komisija, 1. 12. 2021
Pravna podlaga	Člen 304 PDEU
Pristojnost	strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	3. 2. 2022
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	23. 2. 2022
Plenarno zasedanje št.	567
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	214/1/3

1.   Sklepi in priporočila

1.1

EESO meni, da pet misij, ki so predstavljene v sporočilu, spada med pomembne prednostne naloge EU, vendar je prepričan, da je za Evropo zelo pomembnih tudi pet izzivov in ciljev, ki so našteti v nadaljevanju.

Razvijati in prizadevati si je treba za misije in ukrepe, s katerimi bo Evropa lahko:

1.	dohajala ZDA in Azijo v svetovni konkurenci na področju raziskav, tehnologije in inovacij;

2.	obvladovala izzive, povezane s starajočo se družbo EU;

3.	opredelila strategije za uspešno vključevanje velikega števila migrantov, ki prihajajo v EU;

4.	izboljšala pripravljenost na izredne dogodke;

5.	zadostila potrebe pacientov z nenalezljivimi boleznimi, ki jih je prizadela pandemija COVID-19, zlasti tistih z boleznimi srca in ožilja.

1.2

V sporočilu je naštetih in obravnavanih pet prednostnih misij EU: 1. Prilagajanje podnebnim spremembam; 2. Rak; 3. Obnova naših oceanov in voda do leta 2030, vključno s sanitarnimi storitvami; 4. 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030, vključno s pametnimi vasmi; 5. Evropski dogovor o tleh.

1.3

EESO odločno podpira zamisel o pomoči 150 regijam po vsej Evropi v prizadevanjih za odpornost proti podnebnim spremembam, vendar bo za to potreben izjemno velik proračun za raziskave in razvoj. EESO zato močno priporoča, da se delež regionalnih proračunov EU, namenjen za raziskave in razvoj, s sedanjih 5 % poveča na najmanj 10 %.

1.4

EESO pozdravlja dejstvo, da se EU osredotoča na boj proti raku kot enemu najpomembnejših zdravstvenih problemov, in želi spodbuditi institucije EU, naj sprejmejo podobne ukrepe v zvezi z boleznimi srca in ožilja, ki so najpogostejši vzrok smrti v Evropi in po svetu.

2.   Splošne ugotovitve

2.1

Misije EU bodo prinesle rezultate z novo vlogo za raziskave in inovacije v okviru programa Obzorje Evropa v povezavi z usklajenim pristopom, ki vključuje vse strani, in z novim odnosom do državljanov. Njihov namen je popolnoma pritegniti javne in zasebne akterje, kot so države članice EU, regionalne in lokalne oblasti, raziskovalni inštituti, podjetniki ter javni in zasebni vlagatelji, in sodelovati z njimi ter tako doseči resnične in trajne učinke.

2.2

EESO poudarja, da je za uspešnost misij EU zelo pomembna konkurenčnost evropske industrije, zato pozdravlja sklicevanje na novo agendo EU za konkurenčnost industrije. Hkrati poudarja, da je treba upoštevati posledice za državljane EU, in spodbuja Komisijo, naj dejavnosti tesno poveže s socialnimi politikami in evropskim stebrom socialnih pravic, pri čemer naj zlasti upošteva posebne potrebe starejših in ranljivih državljanov EU.

2.3

EESO poudarja, da so misije EU predvsem osredotočene na doseganje učinka za EU z novo in večjo vlogo na področju raziskav in inovacij, vendar morata imeti v teh misijah pomembno vlogo tudi gospodarska razsežnost (svetovna konkurenca, kakovostna delovna mesta itd.) in socialna razsežnost. Kar zadeva socialno razsežnost, EESO poudarja, da je treba poleg pomena socialnih pravic ter zagotavljanja socialne varnosti in pravičnih delovnih pogojev za vse zaposlene posebno pozornost nameniti posebnim potrebam ranljivih skupin v EU (starejših, bolnih itd.).

2.4

EESO močno pozdravlja dejstvo, da je v dokumentu o misijah EU osrednja pozornost namenjena raziskavam in inovacijam. Prepričan je, da je mogoče kompleksne izzive, pred katerimi je EU, obravnavati predvsem z raziskavami in inovacijami.

2.5

EESO je mnenje o novem ERP za raziskave in inovacije sprejel marca 2021 (1), mnenje o paktu za raziskave in inovacije v Evropi februarja 2022 (2), sprejel pa je tudi že mnenje o akcijskem načrtu za pravice intelektualne lastnine v podporo okrevanju in odpornosti EU (3). Pričujoče mnenje je treba obravnavati v tesni povezavi z navedenimi tremi mnenji EESO.

2.6

EESO se povsem strinja, da glede na sedanje izzive „[o]hranjanje sedanjega stanja ne pride v poštev“. Evropa potrebuje „novo vrsto politike na področju raziskav in inovacij“. Če bo EU nadaljevala svojo „staro“ politiko raziskav in inovacij, se ne bo mogla uspešno spopasti z velikimi izzivi, ki jo čakajo, in sicer z ostro konkurenco iz Azije. EESO je to zelo jasno izrazil v mnenju o novem ERP za raziskave in inovacije.

2.7

V zvezi s podjetji je v sporočilu navedeno, da bodo misije Evropske unije v polni meri zajele javne in zasebne akterje, kot so države članice EU, regionalne in lokalne oblasti, raziskovalni inštituti, podjetniki, javni in zasebni vlagatelji, državljani EU ter civilna družba, in sodelovale z njimi ter tako dosegle resnične in trajne učinke, pri tem pa upoštevale industrijo in podjetja, zlasti mikro, mala in srednja.

2.8

Konkurenčnost industrije EU pri tehnologijah za razogljičenje proizvodnje električne energije, pa tudi drugih ogljično intenzivnih industrijskih panog je odločilen dejavnik za uresničitev 1. misije EU – Prilagajanje podnebnim spremembam. Če EU ne bo uspešna, bo v teh industrijskih panogah izgubila več milijonov delovnih mest.

2.9

EESO se povsem strinja tudi, da morajo biti misije EU v celoti skladne s cilji trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov.

2.10

EESO meni, da teh pet misij spada med pomembne prednostne naloge EU, vendar hkrati meni, da je za Evropo zelo pomembnih tudi dodatnih pet izzivov in misij, ki so našteti v točki 4.

2.11

EESO priporoča, naj Evropska komisija prednostno obravnava tudi misije in ukrepe, ki ustvarjajo nova, kakovostna delovna mesta, podjetja, prihodke, premoženje in kakovostno življenje za državljane EU, kot je ohranjanje konkurenčnosti evropskih tehnoloških izdelkov glede na vse ostrejšo svetovno konkurenco (zlasti Kitajske, Južne Koreje itd.).

2.12

Pomemben delež evropskih delovnih mest in premoženja izvira iz izvoza evropskih tehnoloških izdelkov (avtomobilov, strojev, materialov itd.), drugi pomemben vir novih delovnih mest v Evropi pa so mikro, mala in srednja podjetja, inovativna zagonska podjetja, podjetja v razširitveni fazi in visoko šolstvo.

3.   Posebne ugotovitve

3.1   1. misija – Prilagajanje podnebnim spremembam

3.1.1

Podnebne spremembe so v 21. stoletju eden največjih izzivov za človeštvo. Oblikovalci politik bodo morali predvideti prihodnje spremembe, da bi zaščitili najbolj ogrožene sektorje in skupine, tudi v zvezi z zaposlovanjem.

3.1.2

Skoraj vsi ukrepi zelenega dogovora povzročajo rast cen električne energije, goriva, ogrevanja gospodinjstev itd. za državljane EU. Ta posebno močno prizadene več sto milijonov ljudi v državah članicah EU, ki imajo nizke in srednje dohodke, pa tudi ranljive osebe na splošno, med katerimi so pogosto državljani EU z nizkimi dohodki. To pomeni, da imajo vsi ukrepi zelenega dogovora pomembne socialne posledice in jih je treba uvajati previdno. Povečati morajo blaginjo, namesto da obidejo tiste, ki potrebujejo podporo pri soočanju s spremembami.

3.1.3

Primeri novih tehnologij, ki bodo vsekakor imele zelo pomembno vlogo pri zmanjšanju emisij CO2, so med drugim: — razogljičenje proizvodnje električne energije, — razogljičenje industrijskih panog, v katerih nastajajo emisije CO2, npr. jeklarske in cementne industrije itd., — zajemanje in shranjevanje ogljika ter na primer obrati za čiščenje odpadne vode, — shranjevanje električne energije v zelo velikem obsegu z nizkimi specifičnimi stroški, — električna mobilnost, — pametna in visokonapetostna električna omrežja, — pametna mesta itd.

3.1.4

Te tehnologije je enostavno naštevati na papirju, njihovo izvajanje pa je nedvomno ogromen izziv glede na obseg, potreben za vseh 27 držav članic EU in v svetovnem merilu.

3.1.5

Eno ključnih vprašanj v tej svetovni konkurenci novih tehnologij bo, ali bo na voljo dovolj veliko število raziskovalcev in inženirjev. To je za Evropo vsekakor velik izziv. V azijskih državah se je število študentov fizike, IKT in inženirstva v zadnjih 20 letih močno povečalo, medtem ko številke v Evropi ostajajo bolj ali manj enake. Misije EU bi morale spodbujati povečanje števila teh študentov, hkrati pa bi si EU morala prizadevati za spremembo sedanjega bega možganov visokokvalificiranih ljudi v „priliv možganov“ v EU.

3.1.6

EESO odločno priporoča, naj Komisija opredeli ukrepe za znatno izboljšanje osnovnih znanj in spretnosti ter povečanje števila študentov fizike, IKT in inženirstva, pa tudi medicine in farmacije, v Evropi v prihodnjih 20 letih. Brez teh strokovnjakov bo Evropa še naprej zaostajala pri vseh tehnologijah, ki so potrebne za boj proti podnebnim spremembam.

3.2   2. misija – Rak

3.2.1

EU-27 beleži stalno naraščanje števila rakavih obolenj. Države članice si morajo skupaj prizadevati za izboljšanje diagnostike, terapije, dostopa do precizne medicine, zdravljenja in preprečevanja raka, kot je EESO že poudaril v mnenju o evropskem načrtu za boj proti raku iz junija 2021 (4). EESO zato pozdravlja dejstvo, da so raziskave za preprečevanje in zdravljenje raka opredeljene kot ena od petih misij EU.

3.2.2

EESO želi jasno poudariti, da bo eden najtežjih izzivov odpraviti razlike med posameznimi državami v dostopu do zdravljenja raka. Priporoča, da se posebna pozornost nameni ranljivim skupinam v EU.

3.2.3

Kot je bilo opisano že v mnenju EESO o evropskem načrtu za boj proti raku, imata tu posebno vlogo dostop do najbolj inovativnih terapij in uvajanje kampanj cepljenja, ki bodo omogočile zmanjšanje števila primerov rakov, ki jih povzročajo virusne okužbe.

3.2.4

EESO poudarja, da je potreben bolj aktivni pristop k preprečevanju rakavih obolenj, povezanih z delovnim mestom. Kot je bilo že poudarjeno v mnenju o evropskem načrtu za boj proti raku, poziva k okrepitvi raziskav poklicne izpostavljenosti rakotvornim in mutagenim snovem ter endokrinim motilcem ter vzrokov za nastanek poklicnih rakavih obolenj.

3.2.5

EESO poudarja, da imajo socialni partnerji, zagovorniške skupine pacientov in organizacije civilne družbe nepogrešljivo vlogo pri razširjanju dobrih praks ter zagotavljanju ustreznih informacij o povzročiteljih raka in posebnih vprašanjih, ki se nanašajo na primer na spol ali ranljive skupine.

3.3   3. misija – Obnova naših oceanov in voda do leta 2030

3.3.1

Čista voda je zelo pomembna za državljane, kmetijstvo in ribištvo EU. Tudi za uresničevanje te misije so ključne raziskave o tehnologijah za čisto vodo, vključno z rudarjenjem odpadnih voda, sanitarnimi storitvami in čiščenjem odpadnih voda.

3.3.2

Poleg tega številni državljani še vedno nimajo dostopa do čiste vode. EESO poziva Komisijo, naj z zakonodajo izvršuje človekovo pravico do vode in komunalne ureditve.

3.4   4. misija – 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030

3.4.1

Več kot 65 % svetovnega prebivalstva živi v velikih mestih in ta delež se še povečuje. Velika mesta pomenijo naraščajoče izzive v smislu infrastrukture (oskrba z vodo in kanalizacija, prevoz, oskrba z energijo itd.) in kakovosti življenja. Mnoge od izzivov je mogoče obravnavati le z raziskavami in visokotehnološkimi rešitvami. V prihodnosti bomo potrebovali veliko več visoko usposobljenih inženirjev, ki bodo načrtovali taka visokotehnološka pametna mesta in vasi.

3.4.2

Delež starejših ljudi v mestih hitro narašča (govorimo o starajoči se družbi). Starejši ljudje in ranljive osebe imajo drugačne potrebe kot mladi: potrebujejo več zdravstvene in socialne oskrbe itd. Zaradi demografskih sprememb v družbi v bližnji prihodnosti ne bo dovolj mladih, ki bi zagotavljali take storitve, kar pomeni, da se bodo nekatere storitve za starejše izvajale s pametnimi rešitvami (npr. roboti).

3.4.3

Veliko izrednih dogodkov v zadnjih letih kaže, da so sodobne družbe razmeroma ranljive, zato je zelo pomembno, da se z raziskavami in razvojem poveča pripravljenost na izredne dogodke: — nesreče v jedrskih elektrarnah v Fukušimi, Černobilu, na otoku Three Mile Island itd., — izpadi električne energije in komunikacij, — pomanjkanje vseh virov energije, vključno z zemeljskim plinom, ter visoka rast njihovih cen, — nevihte in hude poplave z več sto človeškimi žrtvami, — pandemije, kot sta pandemiji COVID-19 in virusne bolezni zika ter prihodnje pandemije, — kibernetski napadi (z močno naraščajočo digitalizacijo vseh področij javnega in zasebnega življenja ter poslovnega sveta se nevarnost kibernetskih napadov hitro povečuje).

3.4.4

Vzhodna in južna Evropa sta se 8. januarja 2021 komaj izognili velikemu izpadu električne energije. Temeljni vzrok za vse večjo ranljivost oskrbe z elektriko v Evropi je povečevanje deleža električne energije iz nepredvidljivih obnovljivih virov, katerih razpoložljivosti ni mogoče načrtovati, kot je energija iz vetrnih in sončnih elektrarn. Evropa ni posebno dobro pripravljena na izpade: v primeru izpada se takoj ustavi oskrba gospodinjstev in industrije z elektriko, komunikacije se prekinejo v nekaj minutah ali urah, oskrba s pitno vodo preneha v kratkem času itd. Okrevanje po velikem izpadu električne energije ni enostavna naloga.

3.5   5. misija – Evropski dogovor o tleh

3.5.1

Skupaj z že omenjeno čisto vodo so zdrava tla za gojenje osnovnih prehranskih pridelkov eden najpomembnejših virov za vsa živa bitja, tudi za ljudi in živali. Svetovno prebivalstvo narašča: do konca stoletja bo treba trajnostno nahraniti približno 10 milijard ljudi. Konvencionalna prehrana in kmetovanje sta med pomembnimi viri toplogrednih plinov CO2 in metana. To pomeni, da so potrebni številni projekti raziskav in razvoja, da bi raziskali in razvili podnebno nevtralno kmetijstvo za trajnostno proizvodnjo hrane za 10 milijard ljudi na svetu. Trenutno je približno 10 % proračuna EU za kmetijstvo namenjenega za raziskave in razvoj. EESO priporoča povečanje tega deleža na najmanj 20 %, da bi okrepili raziskave in razvoj na področju novih trajnostnih tehnologij kmetovanja, zlasti tudi robotike v tehnologijah kmetovanja in živilskem sektorju.

4.   Pet dodatnih misij

4.1

EESO sicer meni, da pet misij, ki so predstavljene v sporočilu, spada med pomembne prednostne naloge EU, vendar je prepričan, da je zelo pomembnih tudi pet izzivov in misij, opisanih v nadaljevanju.

4.2   1. dodatna misija EU – Ostati v koraku z ZDA in Azijo v svetovni konkurenci na področju raziskav, tehnologije in inovacij

4.2.1

Pomembno je opredeliti in izvajati misije in ukrepe za preprečitev zaostanka EU za Azijo na področju raziskav, tehnologije, inovacij in patentov, zlasti v primerjavi s Kitajsko in Južno Korejo. Dejstvo je, da EU na področju raziskav, tehnologije in inovacij nekje od leta 2000 za tema državama vse bolj zaostaja (5).

4.2.2

Če bo EU še naprej zaostajala za ZDA in Azijo na področju raziskav, tehnologije in inovacij, bo dolgoročno (v 20 do 50 letih) izgubila več milijonov delovnih mest in pomemben obseg premoženja. Zaostanek EU 27 je resnično kritičen, zlasti na področju ključnih omogočitvenih tehnologij in prihodnjih nastajajočih tehnologij, kot so umetna inteligenca, strojno učenje, globoko učenje, robotika, gensko inženirstvo, komunikacijske tehnologije (npr. G5), proizvodnja računalniških čipov, proizvodnja ključnih komponent e-mobilnosti (npr. baterij, gorivnih celic in vodika) itd. Novi materiali so bili in vedno bodo gonilo inovacij: na primer inovacije na področju grafena in povečanje njegove proizvodnje pomenijo pomembne možnosti za raziskave in inovacije v Evropi.

4.3   2. dodatna misija EU – Spopadanje z izzivi starajoče se družbe EU

4.3.1

Družba EU se hitro stara, zato se bodo vse države članice EU soočale s številnimi novimi izzivi.

4.3.2

Starejši ljudje in ranljive osebe imajo drugačne potrebe kot mladi: potrebujejo več zdravil in nova zdravila (za demenco, Alzheimerjevo bolezen itd.), več zdravstvene in socialne oskrbe, posebno usposabljanje in izobraževanje, ki je zasnovano za starejše in ranljive osebe, itd.

4.3.3

Raziskave in inovacije (na področju medicine, farmacije, družboslovnih ved, inženirstva, posebnih tečajev usposabljanja itd.) bodo imele nedvomno pomembno vlogo pri spopadanju s starajočo se družbo EU.

4.3.4

Družba kot celota potrebuje ambiciozno evropsko strategijo oskrbe.

4.4   3. dodatna misija EU – Strategije za uspešno vključevanje velikega števila migrantov, ki prihajajo v EU

4.4.1

EU mora pripraviti misije in ukrepe za vključevanje velikega števila migrantov v družbe držav članic EU. Evropska družba se hitro stara, zato EU potrebuje več mladih, izobraženih ljudi. V zvezi s tem so potrebni inovativni pristopi za izobraževanje in usposabljanje migrantov. S socialno-ekonomskimi raziskavami bi lahko bolje razumeli, kaj je potrebno za uspešno vključevanje teh več milijonov ljudi v evropsko družbo.

4.5   4. dodatna misija EU – Pripravljenost na izredne dogodke

4.5.1

Pripravljenost na izredne dogodke vključuje pripravo in uresničevanje misij in ukrepov za zaščito stabilne oskrbe z energijo in preprečevanje izpadov električne energije ob hkratnem razogljičenju energetskega sistema EU. V zvezi s tem glej točko 3.4.4, v kateri je obravnavano vprašanje pripravljenosti na izredne dogodke, zlasti izpade električne energije in komunikacij. Tudi za obravnavanje teh izzivov so ključne raziskave in inovacije, predvsem v tehničnih znanostih.

4.5.2

Drugi izredni izzivi vključujejo poplave, suše, pandemije, pa tudi izredne gospodarske razmere, npr. blokada svetovnih dobavnih verig (npr. blokada Sueškega prekopa leta 2021 itd.).

4.6   5. dodatna misija EU – Zadostitev potreb pacientov z nenalezljivimi boleznimi, ki jih je prizadela pandemija COVID-19, zlasti pacientov z boleznimi srca in ožilja, ki so najpogostejši vzrok smrti v Evropi in po svetu

4.6.1

Po pandemiji se je treba bolj osredotočiti na nenalezljive bolezni. V EU živi 60 milijonov ljudi z boleznimi srca in ožilja, ki so najpogostejši vzrok smrti evropskih državljanov. V letih pred pandemijo COVID-19 so bile bolezni srca in ožilja najpogostejši vzrok smrti, ki bi jih bilo mogoče preprečiti. Med pandemijo so številnim takim pacientom diagnozo postavili prepozno ali pa ti sploh niso dobili možnosti, da bi jim postavili diagnozo.

4.6.2

Preučiti bi bilo treba razsežnost enakosti v EU na področju zdravja in podpreti zmanjšanje teh neenakosti, vključno z vidiki medicine, ki upošteva spol. Poleg osredotočenosti na spodbujanje preventive bi bilo treba s to pobudo podpreti tudi več znanja in podatkov, boljše presejanje in zgodnje odkrivanje, boljše upravljanje diagnostike in zdravljenja ter večjo kakovost življenja pacientov. Še en cilj bi moral biti, da se državam EU pomaga pri prenosu dobrih praks, razvoju smernic, uvajanju inovativnih pristopov itd. To pomeni tudi, da bi morala EU določiti še eno misijo Unije, tj. vzpostavitev sistemov zdravstvenega varstva, ki bodo na področju bolezni srca in ožilja bolj odporni na pandemije, podobno kot pri prizadevanjih misije za boj proti raku, tako da bi na koncu dejansko obravnavali obe nenalezljivi bolezni, ki najbolj obremenjujeta evropsko prebivalstvo. Menimo tudi, da je treba obravnavati tudi druge bolezni, zlasti tiste, ki močno vplivajo na evropski BDP, na primer bolezni mišično-skeletnega sistema.

---

(1)  UL C 220, 9.6.2021, str. 79.

(2)  Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Priporočilo Sveta o Paktu za raziskave in inovacije v Evropi (COM(2021) 407 final – final 2021/230 (NLE)) (UL C 275, 18.7.2022, str. 24).

(3)  UL C 286, 16.7.2021, str. 59.

(4)  UL C 341, 24.8.2021, str. 76.

(5)  Podrobnosti so na voljo npr. v poročilih OECD o znanosti, tehnologiji in industriji za leti 2015 in 2017.

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 2001/20/ES in 2001/83/ES glede odstopanj od nekaterih obveznosti v zvezi z nekaterimi zdravili za uporabo v humani medicini, ki so na voljo v Združenem kraljestvu v zvezi s Severno Irsko ter na Cipru, Irskem in Malti

(COM(2021) 997 final – 2021/0431 (COD))

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 536/2014 glede odstopanja od nekaterih obveznosti v zvezi z zdravili v preskušanju, ki so na voljo v Združenem kraljestvu v zvezi s Severno Irsko ter na Cipru, Irskem in Malti

(COM(2021) 998 final – 2021/0432 (COD))

(2022/C 275/06)

Poročevalec:

Martin SCHAFFENRATH

Zaprosilo	a) Evropski parlament, 20. 1. 2022 b) Svet, 3. 2. 2022
Pravna podlaga	a) člen 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije b) člen 114 in člen 168(4)(c) Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	3. 2. 2022
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	24. 2. 2022
Plenarno zasedanje št.	567
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	180/0/4

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Neprekinjena dobava kakovostnih, učinkovitih in varnih zdravil za uporabo v humani medicini je ključna za zagotavljanje dostopa pacientov do zdravstvenega varstva. Zato Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja sveženj ukrepov, ki ga je Evropska komisija predstavila 17. decembra 2021, da bi dolgoročno zagotovila neprekinjeno dobavo zdravil iz Združenega kraljestva na Severno Irsko ter hitro odpravila ozka grla v dobavi na Cipru, Irskem in Malti, ki so delno povezana z izstopom Združenega kraljestva iz Evropske unije.

1.2

EESO priznava, da so zlasti manjše države članice Ciper, Irska in Malta zgodovinsko močno odvisne od dobave zdravil in zdravil v preskušanju iz Združenega kraljestva.

1.3

EESO meni, da so zaradi izstopa Združenega kraljestva iz EU in s tem povezanih okvirnih pogojev spremembe svežnja ukrepov glede odstopanj od nekaterih obveznosti v zvezi z zdravili in zdravili v preskušanju, ki so na voljo v Združenem kraljestvu v zvezi s Severno Irsko ter na Cipru, Irskem in Malti, smiselne in jih zato v celoti podpira.

1.4

EESO zlasti poudarja osrednjo vlogo delujočega, pravičnega in učinkovitega notranjega trga. Pri tem je treba dati največjo prednost spoštovanju zakonodaje EU o zdravilih in zdravilih v preskušanju, zlasti glede kakovosti in varnosti zadevnih proizvodov. EESO pozdravlja tudi predpise, predvidene v svežnju ukrepov, o pakiranju za proizvode iz Združenega kraljestva, da bi se izognili dodatnemu ponovnemu pakiranju, kar bi lahko zaradi dodatnih stroškov in kompleksnosti postopka povzročilo odpoklic zdravil s trga na Severnem Irskem.

1.5

Glede na časovno omejena odstopanja za Ciper, Irsko in Malto pa EESO opozarja, da je potrebna hitra in vzdržna rešitev, ki bi jo morali oblikovati v okviru evropske strategije za zdravila, da bi v navedenih državah pacientom dolgoročno zagotovili dobavo zdravil, ki imajo dovoljenje za promet v EU.

2.   Ozadje predlogov Komisije

2.1

V skladu s Protokolom o Irski/Severni Irski sporazuma o izstopu Združenega kraljestva (1) morajo biti zdravila, dana v promet na Severnem Irskem, zajeta v veljavnem dovoljenju za promet, ki ga izda Komisija (dovoljenja na ravni celotne EU) ali Združeno kraljestvo v zvezi s Severno Irsko. Ta nacionalna dovoljenja morajo biti skladna z zakonodajo EU o zdravilih. Poleg tega je za uvoz zdravil v preskušanju iz tretjih držav v Unijo ali na Severno Irsko potrebno dovoljenje za proizvodnjo in uvoz. Biti mora skladno z obveznostmi pravnega reda EU o kliničnih preskušanjih.

2.2

Ciper, Irska, Malta in Severna Irska so bili v preteklosti odvisni od dobave zdravil, vključno z zdravili v preskušanju, iz delov Združenega kraljestva razen Severne Irske ali prek njih, dobavne verige za te trge pa še niso bile v celoti prilagojene za uskladitev s pravom EU in spremenjen položaj zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije.

2.3

Obvestilo Komisije z dne 25. januarja 2021 (2) določa prehodno obdobje enega leta (do konca decembra 2021) za ohranitev preskušanja serij in proizvodnje/logistike v delih Združenega kraljestva razen Severne Irske, da se zagotovi nemotena dobava zdravil Severni Irski, Cipru, Irski in Malti. To obvestilo se uporablja tudi za zahteve glede uvoza zdravil v preskušanju, da se zagotovi nemotena dobava zdravil Severni Irski, Cipru, Irski in Malti.

2.4

Kljub prehodnemu obdobju se nekateri subjekti, ki imajo trenutno sedež v delih Združenega kraljestva razen Severne Irske, še vedno zelo težko prilagodijo zahtevam iz Protokola. Glavni razlogi so previsoki stroški take prilagoditve glede na majhnost severnoirskega trga, ki predstavlja 3 % celotnega trga Združenega kraljestva, in zapletena logistika, za katero niso bila opredeljena trajnostna alternativna logistična vozlišča na Severnem Irskem.

2.5

Cilji teh predlogov so obravnavati vprašanja, povezana z zdravili za uporabo v humani medicini, preprečiti pomanjkanje zdravil in zagotoviti ustrezno raven varovanja javnega zdravja na Severnem Irskem, Cipru, Irskem in Malti. Poleg tega je treba obravnavati vprašanja, povezana z zdravili v preskušanju, da bi preprečili slabši dostop do njih in posledično slabše izvajanje kliničnih preskušanj na Severnem Irskem, Cipru, Irskem in Malti, ki so odobrena v skladu z Uredbo (EU) št. 536/2014 (3).

3.   Splošne ugotovitve

3.1

EESO pozdravlja ta sveženj ukrepov. Meni, da sta zagotavljanje dobave zdravil in varovanje javnega zdravja poglavitni vprašanji.

3.2

EESO meni, da je izstop Združenega kraljestva iz EU zelo kompleksen in težek proces. Sporazum o trgovini in sodelovanju med EU in Združenim kraljestvom (4) ter pripadajoči Protokol o Irski/Severni Irski (5) sicer ureja velik del prihodnjih odnosov med pogodbenima partnerjema. Ker predvideno prehodno obdobje enega leta za prilagoditev novim določbam, da bi se zagotovila nemotena dobava zdravil in zdravil v preskušanju Severni Irski, Cipru, Irski in Malti, ni bilo dovolj, je treba ciljno usmerjeno in hitro ukrepati, da bi omilili gospodarske in zdravstvene posledice.

3.3

EESO meni, da je treba poudariti zlasti naslednje bistvene točke svežnja ukrepov: — neprekinjena dobava zdravil iz Združenega kraljestva Severni Irski, če so skladna z zakonodajo EU; — nadaljnje priznavanje preskušanja serij s strani usposobljene osebe, odgovorne za preskušanje serij in farmakovigilanco, ki prebiva v Združenem kraljestvu razen na Severnem Irskem, da bi se tudi v prihodnje izognili podvajanju dela; — možnost, da se ohranijo pakiranja za Severno Irsko in Združeno kraljestvo in hkrati vloži vloga za pridobitev dovoljenja za promet prek decentraliziranega ali nacionalnega postopka; — ustrezni ukrepi za prilagoditev zahtev Direktive 2011/62/EU o preprečevanju vstopa ponarejenih zdravil v zakonito dobavno verigo (6) za nadaljnje zagotavljanje varnosti zdravil na Severnem Irskem in preprečevanje širjenja teh zdravil drugod v EU.

3.4

V zvezi z notranjim trgom EESO poudarja, da je treba pri izvajanju svežnja ukrepov na vsak način zagotoviti, da zadevna zdravila in zdravila v preskušanju iz Združenega kraljestva ostanejo na Severnem Irskem in se z njimi ne trguje v drugih delih notranjega trga, razen če je v skladu z zakonodajo EU nacionalni pristojni organ izdal dovoljenje za promet. Enako velja za triletno prehodno obdobje za Ciper, Irsko in Malto. Pri tem je najpomembnejše, da so ta zdravila in zdravila v preskušanju namenjena samo dobavi pacientom, ki prebivajo v teh državah.

3.5

V zvezi s tem EESO zlasti pozdravlja načelo preglednosti, ki se zagotovi tako, da morajo pristojni organi na Severnem Irskem in v zadevnih državah članicah EU pripraviti in objaviti seznam zadevnih zdravil in zdravil v preskušanju, da se zagotovi varovanje zdravja v Uniji in prepreči, da bi ta zdravila prispela v druge države članice.

3.6

EESO zlasti podpira tudi predlagana odstopanja glede Direktive 2011/62/EU o preprečevanju vstopa ponarejenih zdravil v zakonito dobavno verigo, ki proizvajalcem omogočajo nadaljnjo uporabo edinstvenih oznak zdravil, ki se zahtevajo za Unijo, tudi če druge države članice EU prek Združenega kraljestva uvažajo zdravila na Severno Irsko in za triletno obdobje na Ciper, Irsko in Malto. EESO prav tako pozdravlja predvideni instrument, s katerim farmacevti in bolnišnice v Uniji (razen na Severnem Irskem, Cipru, Irskem in Malti) prek evropskega sistema za preverjanje avtentičnosti zdravil prejmejo obvestilo, takoj ko se odčita zdravilo, za katero se v Združenem kraljestvu izda dovoljenje za promet na Severnem Irskem. Tako je mogoče končne potrošnike jasno opozoriti, da tako pakiranje zdravila v tem primeru ni namenjeno prodaji v Uniji.

3.7

Glede morebitnih prehodnih rešitev, ki bi morale zagotoviti, da so pacienti na Severnem Irskem izenačeni s tistimi v drugih delih Združenega kraljestva, EESO pozdravlja tudi predlagano odstopanje, ki omogoča začasen uvoz novih zdravil, zaščitenih s patentom, ki imajo dovoljenje za promet v Združenem kraljestvu, dokler tudi Unija ne izda dovoljenja za promet.

4.   Posebne ugotovitve

4.1

EESO meni, da so bili pomisleki zadevnih akterjev v veliki meri upoštevani, da bi zagotovili neprekinjeno dobavo zdravil in zdravil v preskušanju Severni Irski in drugim zadevnim majhnim državam članicam. Vendar pa predlaga nekaj pojasnil, ki se lahko vključijo v spremljajoče smernice.

4.2

Zlasti je treba poudariti uvodno izjavo 7 predloga direktive, ki vsebuje pomembno pojasnilo v zvezi z ohranitvijo regulativnih zahtev glede preskušanja serij in farmakovigilance v Združenem kraljestvu za izvoz na Severno Irsko. Pri tem je treba jasno razložiti, da se lahko vsaka regulativna funkcija v Združenem kraljestvu razen na Severnem Irskem v zvezi z dovoljenjem za promet, ki se izda v Združenem kraljestvu v zvezi s Severno Irsko, uporabi za trenutna in prihodnja nacionalna dovoljenja za promet ter dovoljenja za promet prek decentraliziranega postopka oziroma postopka z vzajemnim priznavanjem. To mora biti v predlogu direktive in ustreznih smernicah jasno določeno.

4.3

EESO opozarja zlasti na člen 2 predloga direktive Evropske komisije (vstavitev člena 5a v Direktivo 2001/83/ES) glede odstopanj od nekaterih obveznosti v zvezi z nekaterimi zdravili za uporabo v humani medicini, ki so na voljo v Združenem kraljestvu. Na vsak način je treba zagotoviti, da zadevna zdravila, ki se iz Združenega kraljestva izvozijo na Severno Irsko (in za prehodno obdobje treh let na Ciper, Irsko in Malto), ostanejo na teh trgih in se z njimi ne trguje v drugih delih notranjega trga.

4.4

EESO meni, da je treba pojasniti tudi preskušanje z namenom kontrole kakovosti iz člena 2, odstavek 4, predloga direktive (sprememba člena 20 Direktive 2001/83/ES) pri zdravilih, za katera se izda dovoljenje za promet prek centraliziranega postopka Unije, vendar se namesto v državi članici EU proizvedejo v Združenem kraljestvu (razen na Severnem Irskem) in se od tam neposredno uvozijo na Severno Irsko.

4.5

EESO predlaga tudi nadaljnja pojasnila člena 2, odstavek 5, predloga direktive (sprememba člena 40 Direktive 2001/83/ES) v zvezi s tem, da morajo imeti podjetja, ki imajo sedež v delih Združenega kraljestva razen na Severnem Irskem, za izvoz na Severno Irsko in izvoz s Severne Irske dovoljenje za promet na debelo. V zvezi s tem je treba opozoriti, da bi morala biti še naprej zagotovljena možnost, da se z dovoljenjem za promet na debelo, ki ga izda organ Združenega kraljestva, zdravila z lokacije v Združenem kraljestvu uvažajo na Severno Irsko.

4.6

Podpira tudi člen 2, odstavek 9, ki podjetjem omogoča, da se lahko usposobljena oseba za preskušanje serij in farmakovigilanco še naprej nahaja v drugih delih Združenega kraljestva razen na Severnem Irskem. Poziva pa, da se konkretno izvajanje tega pravila v praksi po potrebi pojasni v priloženih smernicah.

4.7

EESO nazadnje poudarja, da je zlasti pomembno jasno razlikovati med obvestilom Komisije z dne 25 januarja 2021 (7), ki zadevnim gospodarskim subjektom začasno omogoča nadaljnjo dobavo zdravil in zdravil v preskušanju Severni Irski, in določbami tega svežnja ukrepov. Unijo poziva, naj v tem prehodnem obdobju med zgoraj omenjenim odstopanjem in sprejetjem ter izvajanjem sprememb v skladu s predlogom direktive oziroma uredbe imetnikom dovoljenja za promet, trgovcem na debelo in farmacevtom zagotovi visoko raven pravne varnosti.

---

(1)  UL L 29, 31.1.2020, str. 7.

(2)  Obvestilo Komisije – Uporaba pravnega reda Unije na farmacevtskem področju na trgih, ki so zgodovinsko odvisni od dobave zdravil iz Velike Britanije ali prek nje, po koncu prehodnega obdobja (UL C 27, 25.1.2021, str. 11).

(3)  Uredba (EU) št. 536/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o kliničnem preskušanju zdravil za uporabo v humani medicini in razveljavitvi Direktive 2001/20/ES (UL L 158, 27.5.2014, str. 1).

(4)  Sporazum o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na drugi strani (UL L 444, 31.12.2020, str. 14).

(5)  UL L 29, 31.1.2020, str. 7.

(6)  UL L 174, 1.7.2011, str. 74.

(7)  Obvestilo Komisije – Uporaba pravnega reda Unije na farmacevtskem področju na trgih, ki so zgodovinsko odvisni od dobave zdravil iz Velike Britanije ali prek nje, po koncu prehodnega obdobja (UL C 27, 25.1.2021, str. 11).

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Obdavčitev podjetij za 21. stoletje

(COM(2021) 251 final)

(2022/C 275/07)

Poročevalec:

Krister ANDERSSON

Zaprosilo	Evropska komisija, 1. 7. 2021
Pravna podlaga	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Sklep predsedstva	8. 6. 2021
Pristojnost	strokovna skupina za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	8. 2. 2022
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	23. 2. 2022
Plenarno zasedanje št.	567
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	216/00/07

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja dolgo pričakovano pobudo Komisije za strategijo o obdavčitvi podjetij za 21. stoletje. Močno podpira in ceni dejstvo, da Komisija pri svojem delu upošteva mednarodne razprave in dogovore.

1.2

EESO poudarja, da je treba olajšati čezmejne naložbe in zmanjšati stroške izpolnjevanja obveznosti za podjetja, hkrati pa doseči, da bo evropsko gospodarstvo bolj zeleno in digitalizirano.

1.3

EESO spodbuja Komisijo, naj nadaljuje izvajanje akcijskega načrta za pravično in preprosto obdavčitev, ki podpira strategijo za okrevanje (1), pri čemer naj upošteva mnenje EESO o svežnju za pravično in preprosto obdavčitev (2).

1.4

EESO pozdravlja dejstvo, da so finančni ministri skupine G20 potrdili dogovor, ki ga je 8. oktobra 2021 podpisalo 136 od 140 držav v vključujočem okviru, da bi dosegli globalno in soglasno rešitev o tem, kako razporediti pravice do obdavčitve med državami. EESO hkrati opozarja na posledice zapletenosti tako ambicioznih ciljev ter se zavzema za enotno, globalno sporazumno in usklajeno izvajanje stebrov 1 in 2 (sveženj).

1.5

EESO poudarja, da je treba ta davčni sveženj izvajati tako v EU kot tudi v glavnih trgovinskih partnerskih državah. Če se steber 1 ne bo izvajal hkrati v ZDA in drugih večjih trgovinskih partnericah, utegnejo biti evropska podjetja v slabšem konkurenčnem položaju.

1.6

EESO opozarja, kako pomembno je, da se v Evropi uporabljajo pravila v zvezi s stebrom 2 in minimalno efektivno obdavčitvijo dobička podjetij, ki so popolnoma enaka dogovorjenim zapletenim pravilom, določenim v globalnem dogovoru. Države članice bi zato morale s sprejetjem direktive počakati tako dolgo, da bo končno dogovorjeno besedilo na voljo.

1.7

Namen izračuna efektivne davčne stopnje je ugotoviti, ali je efektivna stopnja obdavčitve dane mednarodne skupine podjetij glede na zadevno jurisdikcijo nad ali pod najnižjo davčno stopnjo. EESO poudarja, da morajo zahteve za izračun efektivnih davčnih stopenj slediti dogovorjenemu globalnemu pristopu, da se upravni stroški ne bi povečali.

1.8

EESO podpira pobudo Komisije, da se državam članicam posreduje priporočilo, naj omogočijo izravnavo izgub s prenosom v preteklo obdobje.

1.9

EESO podpira Komisijo v boju proti zlorabi slamnatih družb, katerih cilj so pranje denarja, agresivno davčno načrtovanje s strani posameznikov in podjetij ter davčne utaje. EESO se veseli priložnosti, da bo lahko izrazil svoja stališča o konkretnem predlogu, ki obravnava zlorabo slamnatih subjektov.

1.10

EESO pozdravlja pobudo Komisije za uvedbo olajšave za odpravo naklonjenosti zadolževanju v razmerju do lastniškega kapitala (Debt Equity Bias Reduction Allowance – DEBRA). Naložbe v novo, okolju prijaznejšo tehnologijo so povezane z visokim tveganjem za vlagatelja. V takih primerih je lastniško financiranje še posebej pomembno in obravnavati je treba nenaklonjenost lastniškemu financiranju, ki je značilna za davčne sisteme.

1.11

EESO pozdravlja okvir za obdavčitev dohodkov podjetij v Evropi (Podjetja v Evropi: okvir za obdavčitev dohodkov – Business in Europe: Framework for Income Taxation, BEFIT) z enotnim pravilnikom o davku od dohodkov pravnih oseb in se veseli, da bo lahko preučil podroben predlog.

1.12

EESO spodbuja Komisijo, naj obravnava čezmejne primere dela na daljavo kot sestavni del strategije za obdavčitev podjetij.

1.13

Drugo področje, ki ga je treba pregledati, je področje uporabe sistema DDV. Izvzetja in vrzeli ustvarjajo zapletenost in povzročajo neenake konkurenčne pogoje ter izpad davčnih prihodkov. EESO spodbuja Komisijo, naj pregleda področje uporabe sistema DDV.

2.   Predlog Komisije

2.1

Namen sporočila Komisije o obdavčitvi podjetij za 21. stoletje je obravnavati več pomembnih izzivov, ki so se pojavili v zadnjih letih, skupaj z izbruhom COVID-19.

2.2

EU potrebuje trden, učinkovit in pravičen davčni okvir, ki bo zadovoljeval potrebe po javnem financiranju, hkrati pa podpiral okrevanje ter zeleni in digitalni prehod z ustvarjanjem okolja, ki spodbuja pravično, trajnostno in vključujočo rast ter naložbe, da se lahko odpirajo nova delovna mesta.

2.3

Obdavčitev naj bi prispevala k širšim politikam EU, kot so evropski zeleni dogovor, digitalna agenda Komisije, nova industrijska strategija za Evropo in unija kapitalskih trgov. Obdavčitev bo morala tudi olajšati digitalni prehod z zagotavljanjem okolja, v katerem lahko digitalna podjetja uspešno poslujejo.

2.4

Sporočilo Komisije ustrezno upošteva rezultate projekta za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička (BEPS) ter obravnava reformo mednarodnega okvira za davek od dohodkov pravnih oseb, ki jo vodi OECD po naročilu skupine G20. Sveženj reform je sestavljen iz dveh stebrov. Cilj stebra 1 je prilagoditi mednarodna davčna pravila novim poslovnim modelom, ki podjetjem omogočajo poslovanje brez fizične prisotnosti (3).

2.5

Steber 2 pa bo zmanjšal davčno konkurenco z določitvijo minimalne efektivne obdavčitve dobička podjetij v višini 15 % (4).

2.6

Ko bo dogovor dosežen in oblikovan v večstransko konvencijo, bo uporaba svežnja postala obvezna, Komisija pa bo predlagala direktivo za njegovo izvajanje v EU.

2.7

Komisija bo pripravila tudi nov predlog za letno objavo efektivne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb za velika podjetja, ki poslujejo v EU in sodijo v področje uporabe stebra 2, pri čemer bo uporabila metodologijo, dogovorjeno za izračune v okviru stebra 2.

2.8

EU bo v okviru svoje agende za preglednost z novo zakonodajno pobudo, katere cilj je preprečevanje agresivnega davčnega načrtovanja, davčne utaje ali pranja denarja s strani posameznikov in družb, še naprej obravnavala tudi zlorabo slamnatih subjektov za davčne namene, tj. družb, ki nimajo znatne prisotnosti ali dejanske gospodarske dejavnosti ali pa ju imajo le v najmanjši meri.

2.9

Strategija Komisije bo obravnavala tudi pristranskost glede zadolževanja v primerjavi z lastniškim kapitalom pri obdavčitvi dohodkov pravnih oseb, tako da bodo naložbe, ki se financirajo z lastniškim kapitalom, manj prikrajšane na podlagi sistema olajšav (DEBRA) za financiranje z novim lastniškim kapitalom.

2.10

Komisija naj bi umaknila predloge za skupno konsolidirano osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) (5), ki so v obravnavi, ko bo predstavljen nov predlog za okrepitev notranjega trga. Predlagala bo nov okvir za obdavčitev dohodkov podjetij v Evropi, imenovan BEFIT (Podjetja v Evropi: okvir za obdavčitev dohodkov).

2.11

Predlog BEFIT bo nadgradil stebra 1 in 2. Komisija bo pri pripravi tega predloga tesno sodelovala z državami članicami, pri čemer bo upoštevala tudi stališča Evropskega parlamenta ter se posvetovala s predstavniki poslovnega sektorja in skupinami civilne družbe.

2.12

Strategija Komisije vključuje priporočilo državam članicam, naj omogočijo izravnavo izgub s prenosom v preteklo obdobje, da bi imela podjetja po vsej Uniji bolj konkurenčne pogoje. Priporočilo velja za proračunski leti 2020 in 2021.

3.   Splošne ugotovitve

3.1

EESO pozdravlja dolgo pričakovano pobudo Komisije za strategijo o obdavčitvi podjetij za 21. stoletje. Močno podpira in ceni dejstvo, da Komisija pri svojem delu upošteva mednarodne razprave in dogovore.

3.2

EESO podpira cilj Komisije, da mora davčna agenda EU prispevati k splošnemu cilju omogočanja pravične in trajnostne rasti s podpiranjem širših politik EU, kot so evropski zeleni dogovor, digitalna agenda Komisije, industrijska strategija za Evropo in unija kapitalskih trgov.

3.3

EESO poudarja, da je treba olajšati čezmejne naložbe in zmanjšati stroške izpolnjevanja obveznosti za podjetja, hkrati pa doseči, da bo evropsko gospodarstvo bolj zeleno in digitalizirano.

3.4

EESO je zaskrbljen zaradi davčne vrzeli, čeprav so bili prihodki od davka od dohodkov pravnih oseb v primerjavi z BDP v EU in državah OECD v zadnjem desetletju v povprečju stabilni ali se celo povečujejo.

3.5

EESO se strinja s Komisijo, da so vlade sprejele mozaik ukrepov proti izogibanju davkom in davčnim utajam, s temi ukrepi pa je to zapleteno področje postalo še bolj kompleksno. Poziva k trdnemu, učinkovitemu in pravičnemu davčnemu okviru, ki bo odpravljal obstoječe spodbude za erozijo davčne osnove in preusmerjanje dobička.

3.6

EESO poziva Evropsko komisijo, naj oceni učinek vrste zakonodajnih ukrepov proti izogibanju davkom, ki so se izvajali v zadnjih šestih letih.

3.7

EESO spodbuja Komisijo, naj nadaljuje izvajanje akcijskega načrta za pravično in preprosto obdavčitev, ki podpira strategijo za okrevanje (6), pri čemer naj upošteva mnenje EESO o svežnju za pravično in preprosto obdavčitev (7). Po mnenju EESO je pomembno izboljšati produktivnost evropskega gospodarstva vsaj na raven konkurenčnih gospodarstev. Davek je le eden od dejavnikov, ki vplivajo na produktivnost, vendar pomemben (8).

4.   Posebne ugotovitve

4.1

EESO pozdravlja dejstvo, da so finančni ministri skupine G20 potrdili dogovor, ki ga je 8. oktobra 2021 podpisalo 136 od 140 držav v vključujočem okviru, da bi dosegli globalno in soglasno rešitev o tem, kako razporediti pravice do obdavčitve med državami (9). EESO hkrati poudarja posledice zapletenosti, povezane s tako ambicioznimi cilji, ter se zavzema za enotno, globalno sporazumno in usklajeno izvajanje stebrov 1 in 2. V zvezi s tem je treba v predlogih EU upoštevati posebnosti zahtev prava EU, kot sta svoboda ustanavljanja in nediskriminacija.

4.2

EESO ugotavlja, da je za dosego podrobnega dogovora potrebno še veliko več dela. Izredno pomembno je, da se sklenejo dogovori o številnih tehničnih vidikih. Ko se pravila izvajajo na ravni EU, družbe s sedežem v EU ne smejo biti v slabšem konkurenčnem položaju v primerjavi s svojimi enakovrednimi tekmeci s sedežem v drugih večjih jurisdikcijah (10).

4.3

EESO poudarja, da je treba ta davčni sveženj izvajati ne samo v EU, temveč hkrati tudi v glavnih trgovinskih partnerskih državah. Če se steber 1 ne bo izvajal hkrati v ZDA in drugih večjih trgovinskih partnericah, bodo evropska podjetja morda v slabšem konkurenčnem položaju. Zato je treba izvajanje in uporabo večstranske konvencije usklajevati s trgovinskimi partnericami.

4.4

EESO poudarja pomen prenosa in tega, da se glede direktive v zvezi s stebrom 2 in minimalne efektivne obdavčitve dobička podjetij uporabljajo pravila, ki so popolnoma enaka dogovorjenim zapletenim pravilom, določenim v globalnem dogovoru. Države članice bi zato morale s sprejetjem direktive počakati tako dolgo, da bo končno dogovorjeno besedilo na voljo (11).

4.5

EESO podpira pobudo Komisije, da se državam članicam posreduje priporočilo, naj omogočijo izravnavo izgub s prenosom v preteklo obdobje. Vendar so taka pravila pomembna ne samo v času pandemije, temveč tudi v običajnih okoliščinah. Na neto dobiček družbe v daljšem časovnem obdobju bi bilo treba plačati davek od dohodkov pravnih oseb.

4.6

EESO podpira Komisijo v boju proti zlorabi slamnatih družb, katerih cilj so pranje denarja, agresivno davčno načrtovanje s strani posameznikov in podjetij ter davčne utaje. EESO se veseli priložnosti, da bo lahko izrazil svoja stališča o konkretnem predlogu, ki obravnava zlorabo slamnatih subjektov.

4.7

EESO pozdravlja pobudo Komisije za uvedbo olajšave za odpravo naklonjenosti zadolževanju v razmerju do lastniškega kapitala (Debt Equity Bias Reduction Allowance). Naložbe v novo, okolju prijaznejšo tehnologijo so povezane z visokim tveganjem za vlagatelja. V takih primerih je lastniško financiranje še posebej pomembno in obravnavati je treba nenaklonjenost tovrstnemu financiranju, ki je značilna za davčne sisteme (12).

4.8

EESO ugotavlja, da bi bilo treba tako na ravni podjetij kot na ravni delničarjev zmanjšati nenaklonjenost lastniškemu financiranju. Pomembno je, da davčna obravnava ne spodbuja usmerjanja sredstev z ene ravni na drugo.

4.9

Poleg tega je treba opozoriti, da se z zvišanjem zakonsko določenih stopenj davka od dohodkov pravnih oseb vrednost odbitka zaradi obresti poveča, kar pomeni, da je financiranje naložb s posojili za podjetja ekonomsko ugodnejše. Višja stopnja inflacije in/ali višje obrestne mere bi imele podoben učinek in bi okrepile sedanjo naklonjenost zadolževanju (13). Ker takega razvoja ni mogoče izključiti, je prihodnja pobuda Komisije še toliko bolj pomembna in dobrodošla.

4.10

EESO pozdravlja cilje predloga BEFIT in se veseli, da bo lahko preučil podroben predlog. Ta bi moral upoštevati posebne pravne ureditve, ki se uporabljajo za nekatere vrste zadrug in vzajemnih družb, ki so jih v preteklosti sprejele različne države članice. EESO spodbuja Komisijo, naj v razprave vključi deležnike in civilno družbo, da bo mogoče doseči napredek in sprejemanje.

5.   Nekatera dodatna področja, ki jih je treba obravnavati v okviru davčne politike za 21. stoletje

5.1

EESO meni, da je pandemija mnoga delovna mesta morda spremenila tako, da bo delo na daljavo v prihodnjih letih pogostejše. Davčne posledice čezmejnega dela od doma (ali dela na daljavo) sprožajo vprašanja glede davkov tako v podjetjih kot pri posameznikih. Z vidika družbe lahko nenamerno nastane stalna poslovna enota, kar ima davčne posledice. Posameznik se bo morda soočil z zahtevki za plačilo davkov iz več držav, njegove socialne ugodnosti in socialna zaščita pa bodo morda manjše. To lahko vpliva tudi na pokojninske pravice.

5.2

EESO spodbuja Komisijo, naj obravnava primere čezmejnega dela kot sestavni del strategije za obdavčitev podjetij.

5.3

Drugo področje, ki ga je treba pregledati, je področje uporabe sistema DDV. Izvzetja in vrzeli ustvarjajo zapletenost in povzročajo neenake konkurenčne pogoje ter izpad davčnih prihodkov. EESO spodbuja Komisijo, naj pregleda področje uporabe sistema DDV.

---

(1)  COM(2020) 312 final.

(2)  UL C 155, 30.4.2021, str. 8.

(3)  V področje uporabe so zajeta multinacionalna podjetja s svetovnim prometom nad 20 milijard EUR in dobičkonosnostjo nad 10 % (tj. dobiček pred obdavčitvijo/prihodki), izračunano z uporabo mehanizma povprečenja, pri katerem se prag prometa zmanjša na 10 milijard EUR in je odvisen od uspešnega izvajanja, tudi davčne varnosti. Sedem let po začetku veljavnosti tega dogovora se izvede ustrezni pregled, ki mora biti zaključen v največ enem letu. Ekstraktivni sektor in regulirane finančne storitve so izvzete. https://www.oecd.org/tax/beps/statement-on-a-two-pillar-solution-to-address-the-tax-challenges-arising-from-the-digitalisation-of-the-economy-october-2021.pdf.

(4)  Steber 2 vključuje: (a) dve medsebojno povezani nacionalni pravili (skupaj sta to pravili o globalni protieroziji davčne osnove (pravili GloBE)): (1) pravilo o vključitvi dohodkov (pravilo IIR), ki uvaja povrhnji davek za matično družbo zaradi nizko obdavčenih dohodkov subjekta v skupini, in (2) pravilo o prenizko obdavčenih plačilih (pravilo UTPR), ki onemogoča odbitke ali zahteva enakovredno prilagoditev, če nizko obdavčeni dohodki subjekta v skupini niso obdavčeni v skladu s pravilom IIR; ter (b) pravilo, ki temelji na Pogodbi (pravilo o obdavčitvi, STTR), ki jurisdikcijam v državah izvora omogoča uveljavitev omejene obdavčitve pri viru za določena plačila povezanim stranem, za katere je davčna stopnja pod minimalno. STTR bo mogoče obravnavati kot odbitni davek, zajet v pravilih GloBE. Pravila GloBE se bodo uporabljala za multinacionalna podjetja, ki dosegajo prag 750 milijonov EUR, kot je določen v ukrepu 13 za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička (poročanje po državah). Države lahko uporabijo pravilo IIR za multinacionalna podjetja s sedežem na njihovem ozemlju, tudi če ne dosegajo praga. Minimalna davčna stopnja za namene IIR in UTPR bo 15 %. https://www.oecd.org/tax/beps/statement-on-a-two-pillar-solution-to-address-the-tax-challenges-arising-from-the-digitalisation-of-the-economy-october-2021.pdf.

(5)  COM(2016) 685 final in COM(2016) 683 final.

(6)  COM(2020) 312 final.

(7)  UL C 155, 30.4.2021, str. 8.

(8)  Veliko poročil ugotavlja, da so davki od dohodkov pravnih oseb posebej škodljivi za rast in produktivnost. Do takega zaključka je večkrat prišla tudi OECD, glej npr. Tax and Economic Growth, delovni dokument št. 620 oddelka OECD za ekonomijo ali Tax Policy Reform and Economic Growth, OECD (2010). Pomembna dejavnika pri tem zaključku sta prenos davka od dohodkov pravnih oseb na delavce, zlasti na nizkokvalificirane delavce, in negativni učinek na naložbe. Tudi drugi davki, kot so davki na dohodek od dela, lahko upočasnijo rast in razvoj produktivnosti.

(9)  Davčna pravila veljajo za vsa podjetja nad določenim pragom, ne glede na sektor dejavnosti. Ne gre samo za t. i. digitalne poslovne modele ali podjetja z neposrednim stikom s potrošniki.

(10)  Brez pravila UTPR in če se pravilo IIR ne bi uporabljalo za domače razmere, bi se lahko zgodilo, da bi tuje mednarodne skupine podjetij, vključno z ameriškimi, minimalno efektivno davčno obdavčitev uporabljale zgolj v čezmejnih primerih. Posledica tega bi bila, da bi svoje domače hčerinske družbe zaščitile pred minimalno efektivno davčno stopnjo: nizko obdavčene domače hčerinske družbe ameriške družbe oziroma družbe s sedežem v tretji državi bi na primer še naprej izkoriščale odbitek davka za raziskave in razvoj ter plačevale davek po stopnji, ki je nižja od dogovorjenega minimuma, družbam s sedežem v EU in njihovim domačim hčerinskim družbam pa bi se odbitek davka za raziskave in razvoj izničil s povrhnjim davkom, če bi svojo domačo efektivno stopnjo obdavčitve znižale na raven pod dogovorjenim minimumom.

(11)  Če v času, ko se države članice sporazumejo o direktivi, vsa pravila iz dogovora vključujočega okvira OECD še niso znana, je treba sprožiti postopek spreminjanja te direktive, da se globalni dogovor prenese v dogovor EU. Nekatere države članice lahko nasprotujejo takšni spremembi direktive. Da bi dosegli pravilen in popoln prenos, bi moral biti globalni dogovor že pred sprejetjem direktive v celoti pripravljen in znan.

(12)  Glej mnenje EESO Vpliv obdavčitve dohodkov pravnih oseb na upravljanje podjetij (UL C 152, 6.4.2022, str. 13).

(13)  Glej King, Mervyn, in Fullerton, Don, The Taxation of Income from Capital, The University of Chicago Press in NBER (1984).

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2009/138/ES glede sorazmernosti, kakovosti nadzora, poročanja, dolgoročnih jamstvenih ukrepov, makrobonitetnih orodij, tveganj glede trajnosti, nadzora skupin in čezmejnega nadzora

(COM(2021) 581 final – 2021/0295 (COD))

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za sanacijo in reševanje zavarovalnic in pozavarovalnic ter spremembi direktiv 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2009/138/ES, (EU) 2017/1132 ter uredb (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 648/2012

(COM(2021) 582 final – 2021/0296 (COD))

(2022/C 275/08)

Poročevalec:	Jörg Freiherr FRANK VON FÜRSTENWERTH
Soporočevalec:	Christophe LEFÈVRE

Zaprosilo	Evropski parlament, 22. 11. 2021 Svet Evropske unije, 26. 11. 2021
Pravna podlaga	člena 114 in 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	8. 2. 2022
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	23. 2. 2022
Plenarno zasedanje št.	567
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	169/0/2

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) se strinja z Evropsko komisijo, da so se pravila direktive Solventnost II, ki temeljijo na treh stebrih (kvantitativni cilji glede lastnih sredstev, organizacija poslov in nadzor, poročanje in preglednost), izkazala za uspešna. Vendar so zaradi izkušenj z državno dolžniško krizo, politike nizkih obrestnih mer, prvotnih posledic pandemije COVID-19, ki še zdaleč ni končana, in zavedanja, da bo prišlo do novih kriz, potrebne prilagoditve regulativnega okvira.

1.2

EESO izrecno pozdravlja dejstvo, da Evropska komisija obravnava vprašanje sistemskih tveganj v zavarovalniškem sektorju. Profil tveganja zavarovateljev se je spremenil. Podnebna kriza zavarovalniški sektor postavlja pred poseben izziv, zlasti glede zavarovanj pred posledicami podnebnih sprememb in novimi okoljskimi tveganji (npr. glede biotske raznovrstnosti). Zavarovatelji so izpostavljeni večjim tveganjem tudi kot vlagatelji. Zlasti materialno tveganje, tveganje zavarovanja odgovornosti in tveganje zaradi prehoda, povezana s podnebnimi spremembami, niso ustrezno ocenjena.

1.3

EESO podpira cilj Evropske komisije, da ustvari regulativni okvir, v katerem ima zavarovalniški sektor (še) večjo vlogo kot vlagatelj pri financiranju prehoda na trajnostno gospodarstvo ter v boju proti posledicam pandemije COVID-19 in podnebnih sprememb. Hkrati EESO poudarja veliko zanimanje civilne družbe za stabilnost finančnega sektorja ter poziva k strogim kapitalskim zahtevam in preprečevanju tveganja v zavarovalniškem sektorju. Nestabilnosti v tem sektorju bi povzročile znatno nazadovanje v prizadevanjih za obvladovanje podnebne krize in pandemije.

2.   Splošne ugotovitve

2.1   Pristop Evropske komisije

2.1.1

EESO se strinja z oceno Evropske komisije, da so se pravila direktive Solventnost II, ki temeljijo na treh stebrih (kvantitativni cilji glede lastnih sredstev, organizacija poslov in nadzor, poročanje in preglednost), izkazala za uspešna. Na podlagi teh pravil je evropski zavarovalniški sektor dobro vzdržal pretrese, ki jih je povzročila državna dolžniška kriza, in prebrodil še vedno trajajočo politiko nizkih obrestnih mer ter prvotne posledice pandemije COVID-19, ki še zdaleč ni končana. EESO meni, da je smiselno in nujno, da se na podlagi izkušenj z uporabo pravil pripravijo ustrezni zaključki, zlasti glede vprašanja sorazmernosti ter predpisov o kapitalski ustreznosti in preprečevanju tveganja. Ti so odločilni za potrebe podjetij po kapitalu in s tem vlogo, ki jo lahko imajo zavarovalnice v gospodarstvu kot ponudnik produktov in vlagatelj.

2.2   Skladnost z drugimi področji politike EU

2.2.1

Izvajanje evropskega zelenega dogovora in odprava posledic pandemije COVID-19 sta nesporni prednostni področji politike, za njuno izvajanje pa je potrebnega veliko javnega in zasebnega kapitala. Evropski zavarovalniški sektor bi lahko kot dolgoročni vlagatelj s portfeljem kapitalskih naložb, ki so leta 2020 znašale več kot 10 bilijonov EUR, znatno več kot zdaj prispeval k financiranju prehoda na podnebno nevtralno gospodarstvo, infrastrukturnih projektov in cenovno sprejemljivih stanovanj. Ta sposobnost je v veliki meri odvisna od predpisov o kapitalski ustreznosti in preprečevanju tveganja v sistemu Solventnost II.

2.2.2

EESO podpira cilj Evropske komisije, da ustvari regulativni okvir, v katerem ima zavarovalniški sektor (še) večjo vlogo kot vlagatelj pri financiranju prehoda na trajnostno gospodarstvo in v boju proti posledicam pandemije COVID-19. Hkrati poudarja, da pri tem ne bi smeli ogroziti ciljev sistema Solventnost II glede zaščite zavarovancev in upravičencev ter ohranjanja finančne stabilnosti, kar bi se lahko zgodilo, če bi se zaradi podpore evropskemu zelenemu dogovoru odpovedali strogim ocenam tveganja naložb zavarovateljev. V predpise sistema Solventnost II, ki ščitijo potrošnike, bi morale biti vključene naložbe in dejavnosti zavarovateljev v sektorjih, v katerih ti vlagajo na podlagi zahtev organov ali vlade. Te naložbe so lahko nato ustrezno nagrajene ali kaznovane. Vsekakor pa je treba za vsako naložbo v okviru evropskega zelenega dogovora ali na primer instrumenta NextGenerationEU izvesti enako oceno tveganja kot za vse druge naložbe. Za trajnostni nadzor nad zavarovalništvom sta potrebna ocena tveganja na podlagi dejstev in iz tega izpeljan izračun kapitala. EESO v celoti podpira pristop Evropske komisije, ki namerava pregledati veljavna pravila o kapitalskih zahtevah in preveriti, kje so povzročila, da so te zahteve neustrezne (previsoke ali prenizke). Predlogi Evropske komisije kažejo, kakšen manevrski prostor bi lahko nastal že pri tem. Kjer pa so kapitalske zahteve prenizke (na primer pri tveganjih, povezanih s podnebnimi spremembami), jih je treba zaradi zaščite stabilnosti sektorja povečati.

2.2.3

EESO podpira prizadevanja Evropske komisije, da bi še naprej bistveno prispevala k uresničitvi unije kapitalskih trgov. Oblikovanje notranjega trga bi olajšalo tako financiranje izhoda iz pandemije COVID-19 kot tudi evropskega zelenega dogovora, že zato, ker bi potrošniki zaznali nadaljnji napredek pri vzpostavljanju resničnega notranjega trga finančnih trgov, čeprav so na poti k uresničitvi unije kapitalskih trgov še številne pravne in dejanske ovire.

2.2.4

EESO pozdravlja pristop, da bi moral imeti zavarovalniški sektor večjo vlogo pri financiranju zelenega prehoda. Prizadevati bi si moral tudi za blaženje vseh negativnih okoljskih in socialnih posledic svojih kapitalskih naložb in zavarovalniških dejavnosti. Povezava s taksonomijo EU je smiselna. EESO se zavzema za sistematično upoštevanje socialnih ciljev trajnostnega razvoja, saj lahko končno tudi kršitev pravic delavcev in človekovih pravic vodi k povečanemu tveganju.

2.2.5

V predlogih so na različnih mestih predvidene poenostavitve zapletenega sistema Solventnost II, kar je treba pozdraviti. Nerazumljivo pa je, da morajo uporabniki notranjih modelov odslej poleg tega predložiti poročila, kot bi uporabljali standardno formulo. To je treba zavrniti. Dvojno poročanje mora biti izključeno.

2.3   Delegirani akti

2.3.1

EESO se zaveda, da je Evropska komisija upravičena nekatera, zlasti tehnična pravila, določati z delegiranimi akti. Napovedala je številne predloge, ki jih želi izvajati z delegiranimi akti in ki imajo veliko težo ter velik gospodarski pomen. Mednje sodijo na primer prilagoditev za nestanovitnost, uskladitvena prilagoditev in ekstrapolacija, pa tudi povsem politična odločitev, v kakšnem obsegu naj bi se olajšalo financiranje zelenega dogovora in katere omejitve ocene tveganja naložb naj bi se sprejele v ta namen. EESO se v tem primeru in tudi na splošno zavzema za to, da se pomembna ekonomska vprašanja obravnavajo po rednem zakonodajnem postopku z udeležbo Parlamenta in po posvetovanju s civilno družbo, ne pa da se urejajo z delegiranimi akti. Pred sprejetjem svežnja Solventnost II bi morali imeti Evropski parlament, Evropska komisija in tudi EESO jasno sliko glede vsebine in učinkov delegiranih aktov.

2.4   Ocena prilagoditev – ocene učinka: konkurenčnost

2.4.1

EESO predlaga, da se v naslednjih letih obsežno oceni logika, na kateri temeljijo pravila Solventnost II. Okvirni pogoji so se medtem na različne načine spremenili in se bodo spreminjali še naprej, zato je ocena nujna. V zvezi s tem bi bil morda koristen pregled z vidika konkurenčnosti, da se preveri, kako so spremenjena pravila vplivala na konkurenčnost evropskega zavarovalniškega sektorja na svetovnem trgu.

3.   Posebne ugotovitve

3.1   Sorazmernost in pragi

3.1.1

EESO pozdravlja prizadevanja Evropske komisije, da bi okrepila načelo sorazmernosti. Poenostavitev zelo zapletenih in obremenjujočih pravil je pomembna zlasti za manjše zavarovatelje, ki so manj izpostavljeni tveganju in so pomemben del regionalne raznolikosti. Prav je, da se zahteve direktive Solventnost II pri upravljanju tveganj in poročanju preverijo ter prilagodijo na podlagi pravil. Vendar je obžalovanja vredno, da se še vedno upošteva samo velikost podjetja, obsega bonitetnih zahtev pa se ne primerja z dejanskimi tveganji zavarovatelja v njegovem poslovnem modelu.

3.1.2

Pomembna prednost evropskega zavarovalniškega trga je raznolikost velikih in majhnih zavarovateljev, takšnih, ki delujejo mednarodno, in takšnih, ki so močni v regiji. Raznolike so tudi njihove pravne oblike, saj so to lahko delniške družbe ali pa zadruge. Te raznolikosti ne bi smeli ogroziti s tem, da bi zavarovateljem naložili previsoko upravno breme.

3.2   Dolgoročna jamstva

3.2.1

EESO podpira namen Evropske komisije, da zavarovalniškemu sektorju z ustreznejšimi kapitalskimi zahtevami omogoči večjo udeležbo pri financiranju izvajanja evropskega zelenega dogovora, v boju proti podnebnim spremembami in njihovim posledicam ter pri odpravi posledic pandemije COVID-19. Uresničevanje evropskega zelenega dogovora ne sme spodleteti zaradi financiranja preoblikovanja v trajnostno gospodarstvo in cilji na področju trajnosti ne smejo biti ogroženi zaradi nezadostnih kapitalskih zahtev, ki za okolje zelo obremenjujoče dejavnosti umetno spreminjajo v donosne naložbe. Za obravnavanje teh vprašanj bo ključna revizija pravil o kapitalskih zahtevah. EESO meni, da se smejo pravila direktive Solventnost II spremeniti le toliko, da se ne ogrozijo cilji glede nadzora zaščite zavarovancev in upravičencev ter finančna stabilnost. Cilj mora biti pravo ravnovesje med spodbudami za zavarovatelje, da vlagajo v dejavnosti, usmerjene v socialne in okoljske cilje, na eni strani in bonitetnimi zahtevami na drugi; takšno ravnovesje še ni vzpostavljeno.

3.2.2

EESO podpira predloge Komisije, da bi nestanovitnost dolgoročnih naložb blažili s predlagano prilagoditvijo za nestanovitnost. Vendar Komisija hkrati povečuje nestanovitnost s prehodom na relativni popravek tveganja (odbitek od razmikov, izražen v odstotkih), kar je kontraproduktivno. Ni jasno, zakaj ne bi ostalo pri veljavnem popravku tveganja.

3.2.3

Predlogi Evropske komisije za spremembo marže za tveganje (primera: mera stroškov kapitala 5 % in neupoštevanje dejavnika likvidnosti), obrestno tveganje in korelacija med tveganjem razmika in obrestnim tveganjem so primerni ter ne ogrožajo ciljev direktive Solventnost II v zvezi z zaščito. Posebno pozornost pa je treba nameniti besedilom druge ravni, saj lahko predlogi, ki vodijo k splošnemu izboljšanju, tudi škodljivo vplivajo na naložbene portfelje manjših in srednje velikih zavarovateljev.

3.2.4

EESO načeloma podpira predloge Evropske komisije o reviziji meril za upravičenost dolgoročnih kapitalskih naložb ob hkratni zaščiti finančne stabilnosti. To bo zavarovateljem olajšalo, da bodo imeli koristi od prednostne obravnave kapitala, če dajo gospodarstvu na voljo dolgoročna sredstva, pod pogojem, da se ta kapital vloži v skladu s socialnimi in okoljskimi cilji; preveč zapletenim pravilom se je treba izogniti. Dokončna ocena pa bo tudi tukaj možna le, ko bodo znani predlogi druge ravni.

3.2.5

Evropska komisija je napovedala, da bo predlagala novo metodo ekstrapolacije. Ekstrapolacija je računska metoda, ki omogoča ustvarjanje rezervacij za zavarovalne pogodbe, katerih zapadlost sega dlje v prihodnost kot zanesljive informacije s kapitalskih trgov o netveganih obrestih. Ta metoda je pomemben dejavnik pri določanju rezerv in s tem potrebe po lastnih sredstvih. Ekstrapolacija je še posebej pomembna pri življenjskih zavarovanjih, vendar ne le tukaj. Evropska komisija v sporočilu COM(2021) 580 final sama priznava, da bo predlog, ki ga bo pozneje natančno opredelila v delegiranem aktu, znatno vplival na „kapitalske vire zavarovateljev na več trgih“. Ta znatni vpliv se bo glede na dosedanji razvoj v neživljenjskem zavarovanju odražal v več kot 10 % večji potrebi po kapitalu in bo v nasprotju z možnimi učinki sprostitve kapitala zavarovateljev. EESO meni, da bi bilo treba o tako daljnosežnih posegih odločati po rednem zakonodajnem postopku.

3.3   Analize podnebnih scenarijev in pristojnost EIOPE (1) v zvezi s tveganji glede trajnosti

3.3.1

EESO v celoti podpira zahtevo, da morajo zavarovatelji opredeliti vsakršno materialno izpostavljenost tveganjem, povezanim s podnebnimi spremembami, ter oceniti srednje- in dolgoročne učinke na njihovo poslovanje. Priporoča razširitev tega scenarija analiz na vsa okoljska tveganja in uporabo zasnove „dvojne pomembnosti“ za te zahteve. Od zavarovateljev bi bilo treba tudi zahtevati, da ocenijo in po potrebi ublažijo učinke svojih poslovnih dejavnosti na podnebne spremembe in na splošno okolje.

3.3.2

EESO pozdravlja predlog Evropske komisije, da EIOPA po posvetovanju z Evropskim odborom za sistemska tveganja do 28. junija 2023 pripravi poročilo, v katerem bo predlagala morebitne prilagoditve kapitalskih zahtev v zvezi s tveganji glede trajnosti. Prav je, da se o tako daljnosežnih temah razpravlja na empirični podlagi. Vendar je po mnenju EESO rok za predložitev tega poročila premalo ambiciozen, saj je za blažitev posledic podnebnih sprememb treba hitro ukrepati. EESO že zdaj opozarja, da se bodo spoznanja iz teh predlogov nanašala na temeljna vprašanja financiranja evropskega zelenega dogovora, ki torej ne bodo tehnične, ampak politične narave, in jih je treba po mnenju EESO obravnavati po rednem zakonodajnem postopku z udeležbo Evropskega parlamenta.

3.4   Nadzor skupin

3.4.1

Nadzor skupin v praksi je razkril regulativne pomanjkljivosti. EESO podpira predloge Evropske komisije, da se zavarovalni holdingi in mešani finančni holdingi vključijo v neposredno področje uporabe bonitetnega okvira EU. Z vidika potrošnika je treba zagotoviti, da je zunanja predstavitev skupine pregledna, kar zadeva njeno odgovornost.

3.5   Vloga zavarovalnic v časih pandemije in ob drugih dogodkih, ki povzročajo obsežne gospodarske motnje

3.5.1

EESO se strinja z oceno Evropske komisije, da je pandemija opozorila na nujnost jasnejših in preprostejših informacij o pogojih zavarovalnega kritja in jamstvih za potrošnike, predvsem pri zavarovanjih za primer prekinitve poslovanja in potovalnih zavarovanjih, ter da je treba stalno preverjati, ali zavarovalniški produkti še vedno ustrezajo potrebam potrošnikov. Ravno tako je pomembno, da lahko potrošniki svoje pravice tudi uveljavijo. Dosedanja praksa nadzora nad zavarovalniškimi produkti očitno ni bila ustrezna. EESO poziva Komisijo, naj pozove EIOPO k predložitvi konkretnih predlogov, kako bi lahko bolje obravnavali ta že dolgo znani problem.

3.5.2

Pandemija, posledice podnebnih sprememb, ki jih kot gozdne požare, sušo, propadanje gozdov, močno deževje in poplave v Evropi doživljamo v največjem obsegu do zdaj, ter nova velika tveganja, kot so kibernetska, odpirajo vprašanje zavarovalnega kritja za take dogodke, ki se bodo še naprej vrstili. EESO izrecno podpira načrt Evropske komisije, da do leta 2022 uvede dialog o podnebni odpornosti, ki bi združeval zavarovatelje, pozavarovatelje, javne organe in druge pomembne akterje, ter predlaga, da se v dialog že od začetka vključijo predstavniki civilne družbe.

3.6   Zavarovalne jamstvene sheme, sanacija in reševanje ter novi nadzorni ukrepi

3.6.1

Evropska komisija ne predlaga uskladitve zelo različnih zavarovalnih jamstvenih shem v Evropi, čeprav te zavarovancem in upravičencem na zadnji stopnji omogočajo pomembno zaščito. Vseevropski sistem zavarovalnih jamstvenih shem, ki bi upošteval tudi vrsto produktov in s tem upravičenost potrošnikov do zaščite, bi močno okrepil zaupanje v evropski notranji zavarovalniški trg. Po mnenju EESO bi bilo treba uskladiti vsaj nekatera minimalna načela zavarovalnih jamstvenih shem, kar predlaga tudi EIOPA. Vendar se EESO tudi zaveda, da bi to zavarovalniškim trgom v nekaterih državah članicah, ki še nimajo zavarovalnih jamstvenih shem, naložilo veliko finančno breme, ki se jim ne zdi dopustno v tem trenutku okrevanja po krizi zaradi COVID-19, na kar opozarja tudi Evropska komisija. Zato EESO Evropsko komisijo poziva, naj najprej hitro pripravi predlog o minimalnem okviru za zavarovalne jamstvene sheme, ki bo vključeval ustrezno prehodno obdobje, tako da trgi ne bodo preobremenjeni.

3.6.2

Evropska komisija s predlogom o sanaciji in reševanju (2) razširja instrumente bonitetnega nadzora, ki naj bi nadzornim organom v primeru krize podjetja in predvsem porajajoče se krize omogočili hitro in učinkovito ukrepanje. Med te instrumente spadajo tudi ukrepi, kot sta preventivno načrtovanje sanacije in načrtovanje reševanja, in sicer vsakokrat tudi z vključitvijo ravni skupine. Instrumenti in pooblastila glede reševanja bodo določeni, vendar pri tem ni jasne razmejitve glede na nadzorne ukrepe iz direktive Solventnost II. V zvezi s t. i. lestvico ukrepanja, ki se je povsem obnesla, se na več mestih pojavljajo pomisleki, saj naj bi nova pooblastila za ukrepanje veljala že pred kršitvijo zahtevanega solventnostnega kapitala. EESO meni, da je treba predlagane ukrepe dosledno uskladiti s pravili lestvice ukrepanja. Pravila o reševanju bi morala olajšati usklajen pristop na ravni skupine, zlasti pri mešanih finančnih skupinah.

3.6.3

Kot argument proti predlogom je navedeno, da sta pandemija COVID-19 in predvsem politika nizkih obrestnih mer pokazali, da so instrumenti direktive Solventnost II zadoščali za obvladovanje težke situacije. Čeprav je bilo to v veliki meri res, se EESO z navedeno argumentacijo ne strinja. Glede na izkušnje iz preteklih finančnih kriz je po njegovem mnenju nujno, da se že pred neizpolnitvijo zahtev glede minimalnega kapitala na ravni podjetja začne s postopnim kriznim ukrepanjem, če obstajajo jasni znaki, da se je stanje poslabšalo. EESO opozarja, da bo pri konkretnem oblikovanju in izvajanju pravil zelo pomembno, da se naloge EIOPE in nacionalnih nadzornih organov jasno opredelijo ter med seboj ločijo.

---

(1)  Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA).

(2)  COM(2021) 582 final.

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropski centralni banki, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in Evropski investicijski banki – Letna strategija za trajnostno rast 2022

(COM(2021) 740 final)

(2022/C 275/09)

Poročevalka:

Judith VORBACH

Zaprosilo	Evropska komisija, 21. 1. 2022
Pravna podlaga	Člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	8. 2. 2022
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	23. 2. 2022
Plenarno zasedanje št.	567
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	140/5/38

1.   Sklepi in priporočila

1.1

EU se je z neugodnim razvojem dogodkov in krizami srečevala že dolgo pred izbruhom pandemije COVID-19. Medtem ko obstoječi izzivi še zdaleč niso bili rešeni, je leta 2020 vstopila v najglobljo gospodarsko recesijo v svoji zgodovini. EU je sprejela podporne ukrepe brez primere, da bi ublažila ta udarec in stabilizirala razmere. Vendar se je s pandemijo mogoče spoprijemati le na nadnacionalni ravni, zato EESO poziva k daljnovidnemu sodelovanju na področju zdravstvene politike EU, povečanju precepljenosti in sprejetju globalnega pristopa, da bi na ravni EU odprto razpravljali o začasni in prostovoljni opustitvi obveznosti iz sporazuma TRIPS.

1.2

EESO se zavzema za politiko, osredotočeno na blaginjo, in podpira agendo EU za „konkurenčno trajnostnost“. Njene štiri razsežnosti – okoljska trajnostnost, produktivnost, pravičnost in makroekonomska stabilnost –, pa tudi konkurenčnost, bi morale biti enakovredne, da bi dosegli predvidene učinke krepitve in uspešno preobrazbo. Pravičnost in socialna trajnostnost sta na primer ključna elementa konkurenčnosti in obratno. Manjša je vključenost parlamentov, socialnih partnerjev in drugih organizacij civilne družbe, večja je verjetnost, da se bodo razlike povečale, sprejemanje pa zmanjšalo, zlasti v zvezi s preoblikovanjem gospodarstva za doseganje podnebne nevtralnosti.

1.3

Eden naših izzivov je čim bolj ločiti gospodarsko blaginjo od degradacije okolja. Tudi tu je potreben celosten pristop, v okviru katerega bodo upoštevane vse vrste okoljske škode. Zaveze glede varovanja družbene dobrobiti ne smejo ostati le prazne besede. Izredno pomembno je zagotoviti pravično porazdelitev prizadevanj in koristi prehoda. EESO poudarja, da je treba v Evropi zagotoviti stabilno gospodarsko ozračje in trdne industrijske vrednostne verige, ter poziva k vodilni vlogi evropske industrije pri prizadevanjih za okoljsko trajnostnost. Mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah mora biti oblikovan učinkovito, ukrepe državne pomoči pa bi bilo treba povezati z ustvarjanjem kakovostnih delovnih mest ter spoštovanjem pravic delavcev in davčnih obveznosti. EESO nazadnje poudarja, da prehod na okoljsko obdavčitev ne bi smel povzročiti regresivnih distribucijskih učinkov ali energijske revščine.

1.4

EESO pozdravlja predloge Komisije v zvezi z reformami in naložbami ter spodbujanjem pravičnega enotnega trga, da se zagotovijo trdni gospodarski temelji. Ukrepi za krepitev enotnega trga in izboljšanje poslovnega okolja so ključni za spodbujanje inovacij in produktivnosti. Poleg tega je pravičen pristop k produktivnosti dolgoročno ključno gonilo konkurenčnosti in navzgor usmerjene konvergence. Socialne in delavske pravice so sicer temeljnega pomena, niso pa del ustavno zaščitenih svoboščin notranjega trga. EESO poziva k ustreznim predlogom, da bi se primerno upoštevali nacionalni predpisi, ki niso zaščiteni s Pogodbama. Priporoča, naj se ublažijo negativni učinki rasti cen energije na proizvodnjo in distribucijo, ter pozdravlja natančnejše spremljanje tveganj na finančnih trgih, ki izhajajo iz podnebne krize. Poglobitev unije kapitalskih trgov in bančne unije bi okrepila kanale financiranja, spodbudila naložbe in povečala odpornost.

1.5

EESO poudarja, da bo hkratno prizadevanje za pošten in pravičen zeleni in digitalni prehod, za katerega so potrebni trajnostni socialni pogoji, podlaga za prihodnjo blaginjo in odpornost. Dobro zasnovane politike trga dela in sistemi socialne zaščite so podlaga za odpornost in vključujočo rast. EESO se v celoti strinja, da bi morale države članice okrepiti prizadevanja za izboljšanje učnih rezultatov v sistemih izobraževanja in usposabljanja ter da bi bilo treba zagotoviti dostop do vseživljenjskega učenja. Komisijo poziva, naj natančno preuči distribucijske učinke izplačil iz večletnega finančnega okvira in instrumenta Next Generation EU ter zagotovi njihov prispevek k razvoju bolj zelenega in digitaliziranega gospodarstva ter navzgor usmerjeni socialni konvergenci.

1.6

Gospodarsko okrevanje in stabilna vključujoča rast sta osnovna pogoja za vzdržne javne proračune. Politika mora še naprej zagotavljati podporo in biti pripravljena na odzivanje na dolgotrajne pretrese. EESO pozdravlja ohranitev splošne odstopne klavzule. Ko bo odpravljena, bo treba upoštevati raven gospodarske dejavnosti, stopnjo zaposlenosti in revščine v primerjavi s predkriznimi ravnmi. Poleg tega poziva Komisijo, naj pripravi smernice za prehodno obdobje pred začetkom veljavnosti posodobljenega okvira. EESO svari pred spodbujanjem politik, ki omejujejo tekoče izdatke, povezane s socialnimi, izobraževalnimi in zdravstvenimi stroški, ter poziva k pravični politiki prihodkov. Poleg tega poziva k spremljanju socialnih neravnovesij, saj se pri nadzoru v okviru postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji niso dovolj upoštevali vzajemni učinki med novonastajajočimi gospodarskimi izzivi.

1.7

EESO meni, da vstopamo v novo fazo gospodarske politike in da je razvijajoči se evropski semester 2022 priložnost za krepitev gospodarske, okoljske in socialne trajnostnosti. Uravnotežen pristop agende za konkurenčno trajnostnost bi se moral odražati v prihodnjih priporočilih za posamezne države. Skrajni čas je tudi za večjo vključenost socialnih partnerjev in organizirane civilne družbe. Če bo izvrševanje napovedanih reform pogoj za izplačilo nepovratnih sredstev za okrevanje in odpornost, bodo priporočila za posamezne države pridobila večjo politično težo. Večja osredotočenost na načela evropskega stebra socialnih pravic je sicer dobrodošla, vendar ostaja nejasno, v kolikšnem obsegu se bo dejansko odražala v priporočilih za posamezne države ter načrtih za okrevanje in odpornost. Ekonomsko upravljanje je treba vključiti v proces evropskega semestra tako, da se zagotovi demokratična udeležba parlamentov, socialnih partnerjev in organizirane civilne družbe.

2.   Splošne ugotovitve

2.1

EU se je z neugodnim gospodarskim in socialnim razvojem dogodkov ter krizami srečevala že pred izbruhom pandemije COVID-19. Po dolgem obdobju padajoče gospodarske rasti, ki je sledilo krizi na finančnih trgih leta 2008, se je gospodarstvo EU leta 2014 končno spet začelo krepiti in je prešlo v obdobje rasti z naraščajočimi stopnjami zaposlenosti. Vendar so javne naložbe padle pod ravni, potrebne za ohranjanje stabilnosti deleža javnega kapitala v BDP. Čeprav je bila EU kot celota po svetovnih standardih razmeroma uspešna, so ostajale razlike med državami in regijami, pa tudi neenakosti in razlike med spoloma v naših družbah. Grožnja podnebne krize in izzivi zaradi tehnoloških sprememb so že bili očitni.

2.2

Marca 2020 so se zaradi pandemije COVID-19 in ukrepov, sprejetih za njeno obvladovanje, razmere dramatično spremenile. EU je vstopila v „najglobljo gospodarsko recesijo v svoji zgodovini“ (1), medtem ko obstoječi izzivi še zdaleč niso bili rešeni. Brez primere pa niso bile le pandemija in njene posledice, saj je EU sprejela tudi vrsto solidarnostnih ukrepov za ublažitev stiske, kakršnih še ni bilo, vključno z aktivacijo splošne odstopne klavzule in evropskim instrumentom za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) (2). EESO zlasti ceni dejstvo, da je EU med tako hudo krizo uspela pripraviti in sprejeti tako obsežno pobudo, kot je instrument Next Generation EU. Ta pobuda naj ne bi pripomogla le k premagovanju krize, temveč tudi – povsem upravičeno – k obravnavi procesa prehoda. Učinek splošnega podpornega in povezovalnega političnega pristopa, ki je okrepil zaupanje, je uspešno ublažil socialno-ekonomske posledice krize, ki bi sicer lahko povzročile gospodarsko in politično destabilizacijo.

2.3

Tesna povezava med gospodarstvom in pandemijo je postala razvidna tudi iz gospodarskega okrevanja po izboljšanju epidemioloških razmer sredi leta 2021. V jesenski napovedi za leto 2021 se predvideva prehod iz okrevanja v rast, stopnja rasti leta 2022 naj bi bila 4,3-odstotna, temu spodbudnemu razvoju pa naj bi sledilo tudi ustvarjanje novih delovnih mest (3). Zaradi novega vala pandemije in različice omikron se ta pozitivna napoved žal morda ne bo uresničila. EESO opozarja na visoko stopnjo negotovosti in velik vpliv pandemije na gospodarsko dejavnost.

2.4

Za obvladovanje pandemije in preprečevanje novih različic virusa ni dovolj ukrepanje le na nacionalni ravni, temveč je potreben nadnacionalni pristop. EESO poziva k tesnemu in daljnovidnemu sodelovanju na področju zdravstvene politike EU, ki bo pripomoglo ne le k premagovanju zdravstvene krize, temveč tudi k ublažitvi njenega vpliva na gospodarstvo. Priporoča, naj bo povečanje precepljenosti še naprej prednostna naloga, in poziva h globalnemu pristopu, saj je zadostna oskrba s cepivi na svetovni ravni tudi v interesu EU. EESO zato poziva Komisijo, naj na ravni EU vodi odprto razpravo o začasni in prostovoljni opustitvi obveznosti iz sporazuma TRIPS, ki bi veljala za cepiva, zdravljenje in teste v zvezi s COVID-19 (4).

2.5

EESO pozdravlja večdimenzionalni pristop agende za „konkurenčno trajnost“, opisane v pregledu trajnostne rasti. To je v skladu s političnim pristopom, osredotočenim na blaginjo, ki ga je EESO zagovarjal v prejšnjih mnenjih. Pri tem poziva k upoštevanju več ciljev: okoljska in socialna trajnostnost, trajnostna in vključujoča rast, polna zaposlenost in kakovostno delo, pravična porazdelitev, zdravje in kakovost življenja, stabilnost finančnega trga, stabilnost cen, uravnotežena trgovina na podlagi poštene in konkurenčne strukture industrije in gospodarstva ter stabilne javne finance. Ti cilji so skladni s cilji iz člena 3 Pogodbe o Evropski uniji in so med seboj tesno povezani. Pristop trajnostne rasti, ki poleg rasti BDP upošteva tudi druge cilje, je ključnega pomena za doseganje podnebno nevtralnega gospodarstva do leta 2050.

2.6

Poleg tega so štiri razsežnosti agende za konkurenčno trajnostnost – okoljska trajnostnost, produktivnost, pravičnost in makroekonomska stabilnost – med seboj tesno povezane in enako pomembne. Skupaj tvorijo celoto in nobena ne more obstajati brez drugih, tako da nobena ni podrejena drugi. Komisija upravičeno poudarja, da bi se morale te razsežnosti vzajemno krepiti. EESO to pozdravlja, vendar opozarja tudi na nevarnost učinkov krčenja. Verjetnost, da bo prišlo do razlik med temi štirimi razsežnostmi, je tem večja, čim manjša je vključenost parlamentov, socialnih partnerjev in drugih organizacij civilne družbe.

2.7

EESO poleg tega poudarja, da so štiri razsežnosti ne le medsebojno povezane, temveč so tesno povezane tudi s konkurenčnostjo, ki je enako pomembna, ter z uravnoteženo trgovino, ki je eden od ključnih gospodarskih ciljev. Pravičnost in socialna trajnostnost sta na primer ključna elementa konkurenčnosti in obratno. Evropski socialni model in zlasti evropski steber socialnih pravic sta poglavitna dela konkurenčnosti EU. Tudi obratno je uravnotežena trgovina, ki temelji na pravični, konkurenčni industrijski in gospodarski strukturi, pomemben pogoj za vključujočo rast, pravičnost in socialno trajnostnost EU.

3.   Posebne ugotovitve

3.1   Okoljska trajnostnost

3.1.1

Eden glavnih izzivov tega stoletja je, da se gospodarska blaginja čim bolj loči od ogrožanja ali uničevanja okolja. EESO se v celoti strinja s Komisijo, da podnebne spremembe in degradacija okolja zahtevajo takojšnje ukrepanje. V celoti podpira cilj boja proti podnebni krizi, hkrati pa poziva k celostnemu pristopu, v okviru katerega se enakovredno upoštevajo vse vrste okoljske škode, kot so ogrožanje biotske raznovrstnosti, vode in tal, onesnaževanje zraka ter jedrski in drugi strupeni odpadki.

3.1.2

Komisija povsem pravilno opozarja na socialno in gospodarsko razsežnost tega prehoda ter poudarja pomen varovanja blaginje in dobrobiti. EESO poudarja, da je izredno pomembno, da te izjave ne ostanejo le prazne besede, ter poziva Komisijo, naj podrobno evidentira in analizira učinke, ki jih bo prehod imel na zaposlovanje ter znanja in spretnosti (5). Prav tako je treba zagotoviti pravično porazdelitev prizadevanj in koristi prehoda. EESO v zvezi s tem poudarja ključno vlogo socialnega dialoga, popolnega spoštovanja avtonomije socialnih partnerjev, krepitve kolektivnih pogajanj, dobrega upravljanja podjetij z udeležbo delavcev (6) ter sodelovanja socialnih partnerjev in organizirane civilne družbe pri oblikovanju politik. Vse to ne bo le zagotovilo prevzemanja odgovornosti, temveč je nujno potrebno za zagotovitev uravnoteženega in vključujočega procesa prehoda.

3.1.3

Tako sodelovanje je treba okrepiti zlasti v svežnju „Pripravljeni na 55“, ki vsebuje veliko število daljnosežnih predlogov politik. EESO poudarja, da je treba v Evropi ohraniti trdne industrijske vrednostne verige, in poziva k vodilni vlogi evropske industrije pri prizadevanjih za okoljsko trajnostnost. Predlagani mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah bi lahko okrepil zaposlovanje v podnebju prijaznih preoblikovanih podjetjih, zato je ključnega pomena in ga je treba zasnovati učinkovito. V okviru kakršnega koli prehoda na okoljsko obdavčitev, kot je obdavčitev dejavnosti, ki onesnažujejo okolje, je nujno preprečiti regresivne distribucijske učinke in energijsko revščino. V zvezi s tem bi bilo treba obravnavati davčno obremenitev dela.

3.1.4

Komisija poudarja, da bodo za izpolnitev ambicioznega programa evropskega zelenega dogovora potrebne znatne naložbe v višini približno 520 milijard EUR na leto. Potrebne bodo tudi dodatne naložbe, ki bodo spremljale spremembe na trgu dela. V zvezi s tem EESO opozarja na dodatne potrebe po naložbah na področju digitalnega prehoda, zdravstvenega varstva, izobraževanja in usposabljanja, socialne zaščite ter raziskav in razvoja. Poudarja, da je za zagotovitev zadostne ravni naložb nujno preusmeriti in okrepiti tako zasebne kot javne naložbe. Vendar je doseganje okoljske trajnostnosti javna dobrina, pri kateri obstaja tveganje tržnega neuspeha.

3.1.5

Zasebne naložbe imajo ključno vlogo v gospodarskem ciklu pri spodbujanju gospodarskega razvoja in ustvarjanju delovnih mest. Za dosego cilja okoljske trajnostnosti so potrebne zlasti naložbe zasebnega sektorja in inovacije, na primer na področju novih baterij za avtomobile in proizvodnje jekla brez CO2. EESO poudarja potrebo po stabilnih gospodarskih okvirnih pogojih in pozdravlja prizadevanja za usmerjanje zasebnega financiranja v odpornost proti podnebnim spremembam in okoljsko trajnostnost, kot je predvideno v novi strategiji za trajnostno financiranje (7). Podpira tudi vlogo javnega sektorja – zlasti sklad InvestEU in ustrezne ukrepe instrumenta Next Generation EU – pri podpiranju zasebnih naložb z zagotavljanjem ciljno usmerjene podpore ob popolnem spoštovanju člena 107 PDEU. Vendar poziva, naj se ukrepi državne pomoči povežejo z ustvarjanjem kakovostnih delovnih mest ter spoštovanjem pravic delavcev, okoljskih standardov in davčnih obveznosti.

3.2   Produktivnost

3.2.1

Produktivnost se nanaša na učinkovitost gospodarske proizvodnje in je v osnovi opredeljena z razmerjem med izložki in vložki. Pravična in trajnostna rast produktivnosti dolgoročno prispeva h konkurenčnosti, blaginji in navzgor usmerjeni konvergenci. Nepravična in netrajnostna prizadevanja za produktivnost bi lahko povzročila večji pritisk na zaposlene in delodajalce, ogrozila okoljsko trajnostnost, izkrivljala konkurenco, povečala neenakost in ovirala proces prehoda. EESO zato pozdravlja pristop Komisije za povečanje produktivnosti na način, usmerjen v blaginjo, s spodbujanjem naprednih tehnologij in inovacij, krepitvijo znanj in spretnosti ljudi, krepitvijo prizadevanj na področju usposabljanja in izobraževanja, krepitvijo prenosa in vrednotenja znanja ter spodbujanjem učinkovite rabe virov. EESO zlasti poudarja, da je socialna trajnostnost tudi pomemben element pravičnega pristopa produktivnosti.

3.2.2

EESO poudarja potrebo po novih naložbah na splošno in zlasti v digitalnem sektorju ter izrecno podpira poziv Komisije, naj so načrti za okrevanje in odpornost osredotočeni tudi na vzpostavitev in uporabo najsodobnejših digitalnih zmogljivosti. Mehanizem za okrevanje in odpornost bi lahko in bi moral državam članicam olajšati izvajanje naložb in reform, ki med drugim omogočajo umetno inteligenco, visokozmogljivostno računalništvo, kibernetsko varnost, mikroelektronske in elektronske komponente ter varno povezljivost. Poleg spodbujanja digitalnih spretnosti in znanj na vseh ravneh bo to zagotovilo trdno podlago za povečanje produktivnosti in konkurenčnosti ter s tem dolgoročno spodbujalo trdne gospodarske temelje in blaginjo.

3.2.3

Pravičen in dobro delujoč enotni trg spodbuja trajnostno in vključujočo rast ter zaposlovanje. EESO se strinja s Komisijo, da so spoštovanje pravne države, kakovostni in učinkoviti pravosodni sistem, učinkovite protikorupcijske strukture, dobro delujoča uprava, vključno z davčno upravo, ter okviri za preprečevanje pranja denarja in boj proti goljufijam pomembni dejavniki za izboljšanje poslovnega okolja in varstvo poštene konkurence med podjetji. Žal še vedno obstaja neravnovesje med gospodarskimi svoboščinami ter socialnimi pravicami in pravicami na trgu dela. Socialne in delavske pravice so temeljnega pomena, vendar niso del ustavno zaščitenih svoboščin notranjega trga. Nacionalne pravice delavcev do zaščite so včasih opredeljene kot upravne ovire na trgu, zato številni delavci notranji trg dojemajo kot grožnjo. EESO poziva k ustreznim predlogom o tem, kako odpraviti to neravnovesje in primerno upoštevati nacionalne predpise, ki niso zaščiteni s Pogodbama. Poleg tega močno priporoča dosledno nadaljevanje prizadevanj v okviru pobude za preseganje BDP (8).

3.2.4

EESO močno priporoča, da se odpravijo negativni gospodarski in distribucijski učinki povišanja cen energije. Ta porast cen je lahko posledica močnega ponovnega zagona gospodarske dejavnosti in motenj na strani ponudbe ter bi se lahko izravnal, ko bo gospodarski razvoj postal stabilnejši. Vendar pomeni neposredno breme za proizvodnjo in konkurenčnost industrije. Poleg tega bodo visoke veleprodajne cene energije verjetno vplivale na maloprodajne cene in tako dodatno obremenile cene hrane. Tudi če so ti učinki prehodni, lahko povzročijo pritiske na zmanjšanje kupne moči plač, zaradi česar bi lahko bila gospodinjstva z nižjimi dohodki izpostavljena revščini. EESO podpira prizadevanja za preprečevanje tega razvoja dogodkov.

3.3   Pravičnost

3.3.1

Problemi v zvezi s šibko socialno zaščito, neravnovesji in neenakostmi so obstajali že dosti prej pred krizo zaradi COVID-19. Glede na to, da revščina in socialna izključenost ogrožata precej več kot 20 % državljanov EU, je ECB leta 2016 ugotovila, da je porazdelitev neto premoženja zelo neenakomerna (9). Po podatkih iz poročila Svetovne banke o svetovni revščini (2018) (10) se je v zadnjih treh desetletjih nekaj več kot milijarda ljudi izkopala iz absolutne revščine, predvsem zaradi zmanjšanja revščine na Kitajskem. Pandemija je ta pozitivni trend upočasnila. Vendar je bogastvo še vedno skoncentrirano pri peščici najbogatejših, pri čemer so zelo bogati v zadnjih 25 letih dejansko pridobili več premoženja (11). Komisija upravičeno opozarja na vse večje neenakosti zaradi pandemije. Neenakost ni problem le sama po sebi, temveč tudi zavira gospodarski razvoj, saj zmanjšuje zasebno povpraševanje in ustvarja ugodno okolje za pojav socialnih napetosti. Zato so ključnega pomena povečanje števila kakovostnih delovnih mest, dobri plačilni in delovni pogoji, zaposlovanje prikrajšanih skupin in pravica do kolektivnih pogajanj. EESO poudarja, da je treba pri spodbujanju takih politik spoštovati nacionalne odnose med delodajalci in delojemalci ter avtonomijo socialnih partnerjev.

3.3.2

EESO pozdravlja navedbo Komisije, da mora biti pravičnost v središču okrevanja. Glede na problematično neenakost, zaskrbljujoče podatke o revščini in politične napetosti, so socialna trajnostnost, enakost spolov, enake možnosti, nediskriminacija in pravična porazdelitev sami po sebi pomembni cilji. EESO zato močno priporoča, da si je treba poleg zelenega in digitalnega, tako imenovanega dvojnega prehoda, prizadevati tudi za socialno trajnostnost. EESO poudarja, da bo hkratno prizadevanje za pošten in pravičen zeleni in digitalni prehod, za katerega so potrebni trajnostni socialni pogoji, podlaga za prihodnjo blaginjo in odpornost.

3.3.3

Dobro zasnovane aktivne politike trga dela, javni zavodi za zaposlovanje in sistemi socialne zaščite, ki ljudem pomagajo ohraniti življenjski standard v času gospodarskih pretresov in tudi v primeru individualnih potreb, so osnova za odpornost in vključujočo rast. Izvajanje ukrepov za ohranitev delovnih mest, kot so sheme skrajšanega delovnega časa, je odločilno pripomoglo k obravnavanju negativnih učinkov krize na trge dela. Čeprav so dohodkovna podpora in socialne varovalne mreže preprečile velik upad dohodkov, je pandemija COVID-19 razkrila tudi vrzeli v dostopu do socialne zaščite. EESO poziva k navzgor usmerjeni socialni konvergenci, ki bo prispevala k splošni odpornosti EU na krize.

3.3.4

Posebno pozornost je treba nameniti tudi socialnemu učinku digitalnega prehoda, zlasti ker je pandemija ta proces pospešila. EESO pozdravlja dejstvo, da Komisija med drugim opozarja na neenakomeren dostop do spletnega učenja, kar bi lahko imelo dolgoročne posledice, vključno z nizkimi ravnmi osnovnih znanj in spretnosti, zaradi česar bi se lahko povečale obstoječe neenakosti v izobraževanju. V celoti se strinja, da bi morale države članice okrepiti prizadevanja za izboljšanje učnih rezultatov v vseh sistemih izobraževanja in usposabljanja. Da bi odpravili neskladja med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih ter preprečili vse večje socialne razlike, je treba priznati pravico do vseživljenjskega učenja in zagotoviti dostop do njega. To je treba podpreti z javnimi sredstvi, da bi pristojnim podjetjem pomagali pri izvajanju kakovostnega vseživljenjskega usposabljanja. Da bi zmanjšali digitalno vrzel, bi bilo treba posebno pozornost nameniti dostopnosti digitalnih storitev za invalide in starejše.

3.3.5

Novi večletni finančni okvir in instrument Next Generation EU, zlasti pa mehanizem za okrevanje in odpornost, znašajo 1 824 bilijonov EUR, kar bo državam članicam pomagalo pri reševanju sedanjih izzivov. EESO poziva Komisijo, naj preveri, ali se razglašeni ukrepi politike ustrezno izvajajo, da bi se z dodelitvijo sredstev konkretno spodbujali cilji zelenega in digitalnega prehoda. Predvsem pa se že načrtovani odhodki ne bi smeli sprejeti kot del nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost. Tako bi se tudi lažje izognili potrebi po povečanju nacionalnih prispevkov ali zmanjšanju izdatkov iz proračuna EU.

3.3.6

Poleg tega je treba skrbno spremljati tudi distribucijske učinke izplačil iz skladov in njihov socialni učinek, da bi zagotovili njihov prispevek k navzgor usmerjeni socialni konvergenci. Komisija ustrezno opozarja na razne vidike asimetričnega učinka krize na različne skupine prebivalstva, sektorje in regije. EESO zato poziva k posebnim prizadevanjem za zaščito gospodinjstev z nizkimi in srednjimi dohodki ter ranljivih oseb, ki jih krize in prehodi najbolj prizadenejo. Naložbe bi bilo treba financirati pod pogojem, da vodijo do neto ustvarjanja delovnih mest in da se v njihovem okviru spoštujejo pravice delavcev. Na splošno je pomembno, da današnji izdatki prinašajo koristi za prihodnje generacije.

3.4   Makroekonomska stabilnost

3.4.1

Šok zaradi pandemije ni le povečal že obstoječih ranljivosti in povzročil nazadovanja pri zmanjševanju neravnovesij med državami članicami, temveč je ustvaril tudi večjo negotovost. Zaradi tega morata gospodarska in denarna politika ne le ostati podporni, temveč morata biti tudi prožni in pripravljeni na odzivanje na morebitne pretrese ali šoke ter zagotavljati odpornost EU. Zato EESO pozdravlja ohranitev splošne odstopne klavzule. Ko bo odpravljena, bo treba upoštevati raven gospodarske dejavnosti ter podatke o zaposlenosti in revščini v primerjavi s predkriznimi ravnmi. Poleg tega je treba preudarno uskladiti fiskalne politike na nacionalni ravni in ravni EU ter denarne politike, da bi vzajemno okrepili predvidene podporne in stabilizacijske učinke.

3.4.2

EESO poziva k oblikovanju prehoda na ekonomsko upravljanje, osredotočeno na blaginjo, kot je že opisal v različnih mnenjih (12). Zato je bil že čas za ponovni pregled okvira ekonomskega upravljanja, ki ga je zaustavila pandemija, da bi se v dobrih in slabih časih spodbujale ustrezne fiskalne politike. Pomanjkljivosti sedanjega fiskalnega okvira so bile očitne že leta 2020, kriza pa prinaša še resnejše izzive. Iz analize je razvidno, da merila glede primanjkljaja ne bo izpolnilo 23 držav članic, merila glede dolga pa 13 držav članic.

3.4.3

EESO se strinja s Komisijo, da se je treba vzdržati uvedbe postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem proti kateri koli državi članici in da bi morale države članice še naprej zagotavljati fiskalno podporo, hkrati pa ohraniti srednjeročno vzdržnost javnih financ, kadar gospodarske razmere to omogočajo. To je v skladu s trditvijo EESO, da se s podporo trajnostni rasti omogoči krepitev javnih financ (13). Vendar EESO poziva, da je treba priznati, da je za obvladovanje procesa prehoda nujno treba povečati naložbe. Poleg tega bi morala Komisija pred začetkom veljavnosti revidiranega okvira pripraviti smernice glede prehodnega obdobja, v katerem se postopki v zvezi s čezmernim primanjkljajem ne bi smeli začeti in v katerem bi bilo mogoče uporabiti klavzulo o izrednih dogodkih v skladu z razmerami v posameznih državah (14).

3.4.4

EESO se strinja s Komisijo, da se pri nadzoru v okviru postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji morda niso dovolj upoštevali vzajemni učinki med novonastajajočimi gospodarskimi izzivi, zlasti v zvezi s pritiski na okolje (15). Poleg tega je treba spremljati socialna neravnovesja kot protiutež prevladi proračunskih in makroekonomskih zahtev (16). Ker imajo lahko socialna neravnovesja in neravnovesja na področju zaposlovanja škodljive čezmejne učinke, je pomembno, da se odkrijejo in popravijo v zgodnji fazi. EESO prav tako pozdravlja delo Komisije na področju zelenega oblikovanja proračuna.

3.4.5

Gospodarsko okrevanje in stabilna vključujoča rast sta osnovna pogoja za vzdržne javne proračune in oblikovanje fiskalnih blažilnikov. Ker bodo nacionalne javne naložbe še naprej imele ključno vlogo, je za uspešen proces prehoda bistvena uporaba zlatega pravila, ne da bi ogrozili srednjeročno vzdržnost javnih financ in vrednost eura. Toda EESO zaradi visoke stopnje negotovosti svari tudi pred omejevanjem tekočih izdatkov, povezanih s socialnimi, izobraževalnimi in zdravstvenimi stroški. Dobro delujoči avtomatski stabilizatorji so ključni za preprečevanje socialnih stisk, stabilizacijo povpraševanja in odpornost na morebitne krize. Po drugi strani pa nepoštene davčne politike z davčnimi goljufijami in agresivnim davčnim načrtovanjem ogrožajo fiskalno svobodo, ki je potrebna za odzivanje na pretrese in obvladovanje procesa prehoda. Zato so ugotovitve Komisije v zvezi s prihodki dobrodošle. To velja tudi za predlagane reforme v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, kar zadeva večjo učinkovitost davčne uprave, da bi izboljšali pobiranje davkov in zmanjšali stroške izpolnjevanja obveznosti za podjetja in posameznike.

3.4.6

Pomemben vidik makroekonomske stabilnosti je stabilnost finančnih trgov. Poglabljanje unije kapitalskih trgov in bančne unije bi moralo biti osredotočeno na krepitev kanalov financiranja gospodarstva ter spodbujanje zasebnega sektorja, da prispeva k naložbenim prizadevanjem. Pri tem EESO poziva k vzpostavitvi ustreznega ravnovesja med delitvijo in zmanjševanjem tveganj ter zlasti pozdravlja prizadevanja za okrepitev spremljanja sistemskih tveganj, ki izhajajo iz podnebne krize. Poleg tega je treba upoštevati tudi socialna tveganja glede trajnostnosti, ki zaradi vse večjih razlik v porazdelitvi ogrožajo socialno kohezijo. Prav tako bi bilo treba pri regulaciji finančnih trgov dajati prednost učinkovitosti pred zapletenostjo in zagotavljati visoko raven varstva potrošnikov.

3.5   Evropski semester se razvija

3.5.1

EESO poudarja, da je EU z instrumentom Next Generation EU vstopila v novo fazo gospodarske politike in naredila odločilen korak k solidarnosti. Razvijajoči se evropski semester 2022 je priložnost za okrepitev gospodarske, okoljske in socialne trajnostnosti. EESO poziva k zavezanosti spodbujanju trajnostne in vključujoče rasti, polne zaposlenosti in ustvarjanja kakovostnih delovnih mest ter odločni okrepitvi demokratične drže. Poleg tega je skrajni čas za večjo vključenost socialnih partnerjev in organizirane civilne družbe.

3.5.2

Z upravljanjem mehanizma za okrevanje in odpornost v okviru evropskega semestra dobiva proces semestra večji pomen. Povezovanje izplačila tranš z izvajanjem reform – določenih v nacionalnih načrtih za okrevanje in odpornost, ki se močno opirajo na priporočila za posamezne države – daje priporočilom za posamezne države večjo politično težo. Zato je nujna tesnejša vključenost socialnih partnerjev in organizirane civilne družbe v razvoj in izvajanje nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost. EESO poziva k določitvi minimalnih standardov za tako posvetovanje (17). Stroga pravila kohezijske politike o posvetovanju z deležniki in zlasti načelo partnerstva bi bilo treba uporabiti vsaj kot model za postopke v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost (18).

3.5.3

V več empiričnih študijah je poudarjeno, da je bila večina priporočil za posamezne države osredotočena na krepitev konkurenčnosti in konsolidacijo javnih proračunov. EESO poziva Komisijo, naj uravnotežen pristop agende za konkurenčno trajnostnost uporabi zlasti v prihodnjih priporočilih za posamezne države. Poseben poudarek bi bilo treba nameniti priporočilom za reforme, kot so aktivne in vključujoče politike trga dela ter programi vseživljenjskega učenja, vključno s programi za preusposabljanje in zagotavljanje podpore za spremembo poklicne poti, med drugim za prikrajšane skupine, kot so invalidi in starejši.

3.5.4

EESO zlasti pozdravlja rezultate socialnega vrha v Portu, in sicer da naj bi revidirani pregled socialnih kazalnikov pripomogel k spremljanju napredka pri izvajanju načel evropskega stebra socialnih pravic in k vključitvi tega spremljanja v proces evropskega semestra. Zato je treba pozdraviti večjo osredotočenost skupnega poročila o zaposlovanju za leto 2022 na načela tega stebra ter tudi dejstvo, da so v analizo vključeni krovni cilji za leto 2030 in krovni kazalniki revidiranega pregleda socialnih kazalnikov. Vendar še vedno ni jasno, v kolikšnem obsegu bodo te ugotovitve upoštevane v priporočilih za posamezne države ter načrtih za okrevanje in odpornost. Poleg tega bi se morali kot referenčne točke uporabljati tudi cilji trajnostnega razvoja.

3.5.5

EESO poziva tudi k reformam, ki bodo zagotovile učinkovito črpanje sredstev EU, na primer s krepitvijo tehničnih zmogljivosti v javnih upravah za upravljanje naložbenih projektov. Poziva k sistemom javnih naročil, ki bodo temeljili na načelu ekonomsko najugodnejše in ne najcenejše ponudbe, pri čemer se bodo upoštevali delovni, socialni in okoljski vidiki, ter nenazadnje k reformam za odpravo drugih nedenarnih ovir za učinkovito naložbeno politiko. EESO zlasti poziva Komisijo, naj prepreči zlorabo sredstev in korupcijo.

3.5.6

Ekonomsko upravljanje, zlasti pravila okvira fiskalne politike, je treba vključiti v proces evropskega semestra tako, da bo zagotovljena demokratična udeležba Evropskega parlamenta, nacionalnih parlamentov, socialnih partnerjev in organizirane civilne družbe. Poleg tega bi ga bilo treba reformirati, da bi spodbudili večstranski in demokratični dialog o makroekonomskih, socialnih in okoljskih izzivih ter podprli usklajevanje politik.

---

(1)  Pomladanska gospodarska napoved Evropske komisije za leto 2020.

(2)  Evropski instrument za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah.

(3)  Jesenska napoved za leto 2021.

(4)  Mnenje EESO Močnejši po pandemiji – Prva spoznanja v zvezi s pandemijo COVID-19 (UL C 152, 6.4.2022, str. 116).

(5)  Mnenje EESO „Pripravljeni na 55“: uresničevanje podnebnega cilja EU za leto 2030 na poti do podnebne nevtralnosti (UL C 275, 18.7.2022, str. 101).

(6)  Mnenje EESO Socialni dialog za ekonomsko vzdržnost in odpornost, (UL C 10, 11.1.2021, str. 14).

(7)  Mnenje EESO Nova strategija za trajnostno financiranje (UL C 152, 6.4.2022, str.97).

(8)  Background – Beyond GDP (Ozadje – Več, kot le BDP), Evropska komisija.

(9)  Evropska centralna banka, The Household Finance and Consumption Survey: results from the second wave, št. 18, december 2016.

(10)  Skupina svetovne banke, Poverty and shared prosperity 2018. Piecing together the poverty puzzle. Pregled, slika 01, str. 2.

(11)  V poročilu o neenakosti v svetu za leto 2022 (World Inequality Report 2022) so predstavljeni najnovejši in najpopolnejši podatki o neenakosti na svetovni ravni.

(12)  Mnenji EESO Pregled ekonomskega upravljanja 2020, UL C 429, 11.12.2020, str. 227, in Ponovni razmislek o proračunskem okviru EU za trajnostno okrevanje in pravičen prehod (UL C 105, 04.03.2022, str. 11).

(13)  Mnenje EESO Pregled ekonomskega upravljanja 2020, (UL C 429, 11.12.2020, str. 227).

(14)  Mnenje EESO Ponovni razmislek o proračunskem okviru EU za trajnostno okrevanje in pravičen prehod (UL C 105, 04.03.2022, str. 11).

(15)  COM(2021) 662 final.

(16)  Mnenje EESO Evropski steber socialnih pravic, (UL C 286, 16.7.2021, str. 13).

(17)  Resolucija EESO Vključevanje organizirane civilne družbe v pripravo nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost – kaj deluje in kaj ne?, (UL C 155, 30.4.2021, str. 1).

(18)  Mnenje EESO Vloga kohezijske politike pri odpravljanju neenakosti – dopolnjevanje in prekrivanje z mehanizmom za okrevanje in odpornost, (UL C 517, 22.12.2021, str. 1).

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o uvedbi organa HERA, evropskega organa za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere

(COM(2021) 576 final)

(2022/C 275/10)

Poročevalec:

Ioannis VARDAKASTANIS

Zaprosilo	Evropska komisija, 28. 10. 2021
Pravna podlaga	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	10. 2. 2022
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	23. 2. 2022
Plenarno zasedanje št.	567
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	230/3/2

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Pandemija COVID-19 je pokazala, da je za spoprijemanje s krizami v javnem zdravju potrebna večja usklajenost Evropske unije in držav članic, tako v obdobju pred in med krizami v javnem zdravju kot po njih. Evropski državljani so opazili razlike v pripravljenosti in odzivanju na pandemijo na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Ko se je pandemija širila po Evropi, institucije in organi EU niso zmogli ustrezno uskladiti ukrepov z državami članicami ter hitro in učinkovito izvesti ukrepov, da bi zaščitili življenja prebivalcev.

1.2

Uvedba evropskega organa za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere (HERA) ter postavljanje javnega zdravja in pravičnosti v središče njegovih odločitev bosta EU in državam članicam omogočila, da dosežejo boljšo pripravljenost in odzivanje na sedanje in prihodnje čezmejne grožnje za zdravje.

1.3

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja dejstvo, da je Evropska komisija hitro uvedla organ HERA, ki temelji na načrtu pripravljenosti na biološke grožnje, imenovanem inkubator HERA, ki je bil vzpostavljen februarja 2021 (1). Hitro ukrepanje je bilo nujno za omejitev širjenja in posledic pandemije COVID-19, vključno s številnimi valovi okužb in hospitalizacijami, s katerimi so se spoprijemale in se še vedno spoprijemajo vse države članice.

1.4

Vendar hitro ukrepanje ne sme škodovati demokraciji in pravičnosti na področju zdravja. Oblikovanje tako pomembne nove stalne strukture EU, ki bi se ji namenjala znatna sredstva iz javnega proračuna, ne bi smelo temeljiti na klavzulah o izjemah, ki se uporabljajo zgolj za hude krize. EESO je še posebej zaskrbljen zaradi zelo omejene vloge, ki jo organ HERA dodeljuje Evropskemu parlamentu, regionalnim oblastem, zdravstvenimi zavarovalnicam in organizacijam civilne družbe, vključno s socialnimi partnerji, kot so sindikati zdravstvenih delavcev, pa tudi organizacijam na področju javnega zdravja, organizacijam pacientov in organizacijam za enakost, ponudnikom storitev, neprofitni infrastrukturi in nekomercialnim raziskovalnim institucijam. Verjame, da je tem deležnikom treba omogočiti dejavno sodelovanje v organu HERA, in zlasti poudarja, da imajo pri odzivanju na pandemijo COVID-19 ključno vlogo najbolj izpostavljeni delavci, posebno tisti v zdravstvenem sektorju in prostovoljci.

1.5

EESO priznava, da je industrija pomembna za spoprijemanje z izrednimi zdravstvenimi razmerami, a je obenem treba zagotoviti pravično ravnovesje, da bi javno zdravje in interese ranljivih skupin postavili v središče pripravljenosti in odzivanja EU. EESO poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo Evropski parlament, socialni partnerji in organizacije civilne družbe konkretno vključeni v odbor in svetovalni forum organa HERA. Poziva k ustanovitvi podskupine svetovalnega foruma, ki bo enakovredna skupnemu forumu za industrijsko sodelovanje. V njej bi morala sodelovati tudi EESO in Odbor regij.

1.6

EESO je zaskrbljen zlasti zaradi nepreglednosti in zaprtosti organa HERA v sedanji obliki. Komisija je formalizirala ad hoc ukrepe, uvedene med pandemijo, ne zagotavlja pa večje preglednosti svojega postopka odločanja. Pregledno upravljanje javnega financiranja in sodelovanja z zasebnimi partnerji je bistveno za vzpostavitev zaupanja v ukrepe za obvladovanje izrednih zdravstvenih razmer. EESO priporoča, da se več pozornosti nameni zagotavljanju popolne preglednosti v zvezi s sredstvi, ki jih organ HERA dodeljuje in porabi ali se porabijo prek njega, odprtim sklepanjem pogodb in možnostjo, da civilna družba sodeluje pri nadzoru nad finančnimi vidiki organa.

1.7

Za uspešno izvajanje ukrepov za pripravljenost in odzivanje v državah članicah, vključno z zdravstvenimi protiukrepi, so pomembni tudi drugi ukrepi. EESO meni, da bi moral organ HERA zagotoviti večjo usklajenost komunikacijskih kampanj za preprečevanje in odzivanje na izredne razmere v javnem zdravju, tudi z osredotočanjem na najbolj ogrožene ljudi in sodelovanjem z lokalnimi oblastmi, vključno v zvezi z izobraževanjem in usposabljanjem na področju znanosti in cepljenja.

1.8

Obravnavati je treba tudi mednarodno razsežnost čezmejnih groženj za zdravje. EESO meni, da mora imeti organ HERA pomembno vlogo pri globalnem ukrepanju proti čezmejnim grožnjam za zdravje in pandemijam, zlasti z instrumentom COVAX, novimi poskusnimi zdravili in terapijami ter s krepitvijo in podpiranjem strukture zdravstvene varnosti na svetovni ravni. Organ HERA bi se moral zavezati tudi sodelovanju s svetovnimi akterji, med drugim s Svetovno zdravstveno organizacijo, pri izmenjavi obveščevalnih podatkov ter podpiranju globalnega dostopa do cepiv in drugih zdravstvenih protiukrepov. EESO poziva Komisijo, naj vodi odprto razpravo na evropski ravni o začasnem prostovoljnem odstopanju od Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine, ki bi se moral uporabljati za cepiva in zdravila proti COVID-19 in teste nanj, da bi omogočili povečanje svetovne proizvodnje cepiv in znižanje stroškov ter tako zagotovili, da bi bila ta dostopna ljudem po vsem svetu.

1.9

Organ HERA je bil predstavljen kot prilagodljiva struktura, ki bo po potrebi prilagojena, poglobljen pregled pa je predviden za leto 2025. Izražene pomisleke glede strukture, delovanja in nadzora organa HERA je nujno obravnavati čim prej, učinke ukrepov, ki jih je sprejel organ, pa je treba zaradi sedanje pandemije redno spremljati. EESO priporoča, naj Komisija med pregledom leta 2025 razmisli o preoblikovanju organa HERA v neodvisen javni organ zunaj Komisije, in sicer z zakonodajnim postopkom, v katerem bo sodeloval Evropski parlament kot sozakonodajalec, in po posvetovanju z organizacijami civilne družbe, vključno s socialnimi partnerji.

1.10

EESO poziva Komisijo, naj zagotovi, da finančna prizadevanja za financiranje organa HERA ne bodo privedla do manjših naložb v druge cilje Programa EU za zdravje, zlasti v načrt za boj proti raku. Po letih varčevalnih ukrepov so še vedno potrebne velike naložbe v zdravstvene politike in sisteme.

2.   Splošne ugotovitve

2.1

EESO podpira zaveze in pobude, ki so jih sprejele evropske institucije, vključno s Komisijo, namenjene oblikovanju evropske zdravstvene unije in zagotavljanju trajnega dobrega počutja njenih državljanov. Medsektorski in celosten pristop do zdravja, osredotočen na prebivalstvo, je ključna razsežnost izvajanja evropskega stebra socialnih pravic in njegovega akcijskega načrta, akcijskega načrta za socialno ekonomijo in Konference o prihodnosti Evrope.

2.2

EESO pozdravlja dejstvo, da je Komisija hitro uvedla organ HERA in zagotovila začetek njegovega delovanja. Namen novega organa je okrepiti sposobnost Evrope za preprečevanje, odkrivanje in hitro odzivanje na čezmejne izredne zdravstvene razmere z razvojem, proizvodnjo, javnimi naročili in ustrezno distribucijo ključnih zdravstvenih protiukrepov ter zdravil.

2.3

Pandemija COVID-19 in njeni zaporedni valovi so pokazali, da je treba okrepiti sposobnost Evrope za preprečevanje, odkrivanje in hitro odzivanje na čezmejne izredne zdravstvene razmere z razvojem, proizvodnjo, javnimi naročili in pravično ter ustrezno distribucijo ključnih zdravstvenih protiukrepov in zdravil. EESO opozarja, da poleg očitnih učinkov pandemije obstajajo tudi dodatne, tihe pandemije, na primer zakasnitev zdravljenja nenalezljivih bolezni (med drugim raka), zaostrovanje družbenih neenakosti na področju zdravja, slabšanje duševnega zdravja in krhanje povezave med zdravjem in okoljem v ekosistemski viziji (pristop „eno zdravje“).

2.4

EESO ugotavlja, da je od začetka pandemije COVID-19 življenje izgubilo na milijone ljudi, milijoni pa še trpijo zaradi njenih posledic. Zaveda se, da imajo pri zagotavljanju hitrega odziva in enakosti na področju zdravja ključno vlogo najbolj izpostavljeni delavci, zlasti tisti v zdravstvu in prostovoljci, regionalne in lokalne oblasti, zdravstvene zavarovalnice ter organizacije civilne družbe, vključno s socialnimi partnerji, ponudniki storitev in organizacijami za enakost.

2.5

Organ HERA je eden od mehanizmov za okrepljeno in povečano evropsko ter mednarodno sodelovanje, usklajevanje in solidarnost. Vključiti ga je treba v okvir upravljanja na več ravneh z več deležniki. Trajno in odporno sodelovanje v zvezi z organom HERA je mogoče zagotoviti zgolj s sodelovanjem držav članic na ravni Unije z namenom, da se s hitrim sprejemanjem odločitev in izvajanjem kriznih ukrepov preprečijo prihodnje pandemije. Obenem je treba vključiti različne akterje, tudi Evropski parlament, regionalne oblasti, zdravstvene zavarovalnice in organizirano civilno družbo, vključno s socialnimi partnerji, kot so sindikati zdravstvenih delavcev, organizacije na področju javnega zdravja, organizacije pacientov in organizacije za enakost, ponudniki storitev, neprofitna infrastruktura in nekomercialne raziskovalne institucije.

2.6

EESO je svoja stališča in priporočila v zvezi z uvedbo prihodnjega organa za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere že izrazil v mnenju Oblikovanje evropske zdravstvene unije, sprejetem aprila 2021 (2). Poziva k nadaljnjemu ukrepanju na podlagi sklepov o izboljšanju kolektivne pripravljenosti, odzivanju in odpornosti na prihodnje krize, ki jih je na seji 16. decembra 2021 sprejel Evropski svet, saj gre za pomembno medsektorsko politično prednostno nalogo Unije. Svet je pozval h „krepitvi odzivanja in pripravljenosti EU na krize v okviru pristopa, ki zajema vse nevarnosti“ in „krepitvi in spremljanju odpornosti ter obravnavi področij, na katerih smo ranljivi“ (3).

3.   Pregled institucionalnega in operativnega okvira organa HERA

3.1

Komisija je septembra 2021 napovedala uvedbo in takojšnji začetek delovanja organa HERA. Novi organ je vzpostavljen kot struktura znotraj Komisije s tremi osnovnimi nalogami: (a) okrepitev usklajevanja zdravstvene varnosti v Uniji v času pripravljenosti in odzivanja na krize ter združevanje držav članic, industrije in ustreznih deležnikov v skupnih prizadevanjih; (b) obravnavanje šibkih točk in strateških odvisnosti v Uniji, povezanih z razvojem, proizvodnjo, javnim naročanjem, ustvarjanjem zalog in distribucijo zdravstvenih protiukrepov in (c) prispevanje h krepitvi globalne arhitekture za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere.

3.2

EESO poudarja, da odločitev o uvedbi organa kot strukture znotraj Komisije namesto agencije, ki jo je Komisija sprejela zaradi potrebe po hitrem ukrepanju, ne sme biti ovira za morebiten pregled tega organa in njegov razvoj v neodvisni organ ali celo evropsko agencijo. Na to bi morale biti osredotočene letne ocene in poglobljen pregled leta 2025.

3.3

Ena razsežnost organa HERA sta tudi različni vlogi, ki ju bo imel v fazi pripravljenosti in fazi krize. V fazi pripravljenosti bo usmerjal naložbe in ukrepe v krepitev preprečevanja novih izrednih razmer v javnem zdravju in pripravljenost nanje, v fazi krize pa se bo lahko oprl na večja pooblastila za hitro sprejemanje odločitev in izvajanje nujnih ukrepov. V obeh fazah bodo ukrepi organa namenjeni zagotavljanju hitrega dostopa do varnih in učinkovitih zdravstvenih protiukrepov v potrebnem obsegu. Programi za pripravljenost in pandemije se morajo izvajati skupaj z državami članicami, saj gre za skupna prizadevanja, ki so bistvena za to, da bo organ HERA lahko opravljal svoje poslanstvo.

3.4

Čeprav sta bila ustanovitev in začetek delovanja organa EU za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere nujna za takojšnje izboljšanje odziva na COVID-19, ki se še vedno širi po Evropi in svetu, je treba zagotoviti, da bo organ HERA lahko uspešno uskladil prizadevanja za pripravljenost in odzivanje ter ustrezno zaščitil zdravje in življenja evropskih državljanov med izrednimi razmerami v javnem zdravju. Zato je treba zagotoviti, da bosta struktura in delovanje organa pregledna ter da ju bo mogoče nadzirati, saj bo to med drugim omogočilo spremljanje njegovega vpliva na javno zdravje. Pregledno upravljanje in postopki odločanja so bistveni za omogočanje javnega nadzora, krepitev zaupanja v sistem raziskav in razvoja ter zagotavljanje odgovornosti.

3.5

EESO poudarja, da je demokracija na področju zdravja ena od smernic, ki jo je treba spodbujati v razpravah med evropskimi in nacionalnimi odbori ter na Konferenci o prihodnosti Evrope. Odbor zaradi zapletenih vprašanj, ki jih porajajo izredne zdravstvene razmere in odpornost zdravstvenih sistemov, priporoča vzpostavitev obveznega mehanizma posvetovanja, ki bo osnovni pogoj za sprejemanje odločitev. Cilj je, da se v proces sprejemanja odločitev v zdravstvenem sektorju čim bolj vključijo vsi deležniki.

3.6

EESO poudarja, da mora delo organa HERA krepiti in dopolnjevati ukrepe, ki jih izvajajo drugi organi EU, kot so Evropska agencija za zdravila (EMA), Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) in Evropska agencija za okolje (EEA).

4.   Pristojnosti organa HERA in ureditev za njihovo izvajanje

4.1

EESO pozdravlja zlasti usklajevalno vlogo organa HERA, s katero se bodo zagotovili razvoj, proizvodnja, javno naročanje, ustvarjanje zalog in distribucija zdravstvenih protiukrepov. Organ bo s tega vidika zapolnil pomembno vrzel v zdravstvenem okviru EU. Za razvoj in proizvodnjo zdravstvenih protiukrepov bodo potrebne znatne naložbe, za ustvarjanje zalog pa ustrezno načrtovanje in visoka strokovna usposobljenost, da se v prihodnje zagotovita zaščita državljanov EU in gospodarska trajnost. Vedno obstaja nevarnost zavrženih proizvodov, kar bi gospodarstvu povzročilo očitno škodo. Pomembno je tudi, da se določi seznam aktivnih snovi, potrebnih za proizvodnjo zdravil, ki bi jih bilo treba zaradi zagotavljanja varnosti in neodvisnosti proizvajati v EU.

4.2

EESO izpostavlja sporočilo Komisije o prvih spoznanjih v zvezi s pandemijo COVID-19 (4) in meni, da bi ga bilo treba razširiti in dvakrat letno sistematizirati v okviru organa HERA, da se izboljša ukrepanje na evropski in nacionalni ravni. V zvezi s širitvijo je potrebno vnaprejšnje posvetovanje z več deležniki, da se zagotovi celovit pregled.

4.3

EESO meni, da so sedanje pristojnosti organa HERA zastavljene premalo ambiciozno, saj glede na sedanjo ureditev organ ne more resnično varovati javnega interesa in zagotavljati pravičnosti v času pripravljenosti in odzivanja na krize. Čeprav je Komisija napovedala, da bo imel organ HERA zmogljivosti za zbiranje in analizo podatkov ter mehanizme za izmenjavo podatkov, niso bile sklenjene nobene zaveze, ki bi zagotavljale zbiranje bolje razčlenjenih podatkov o ranljivih skupinah. Takšni podatki so osnovni pogoj za boj proti neenakostim na področju zdravja, a jih center ECDC trenutno ne zbira. Organ HERA se ni zavezal niti zagotavljanju nediskriminacije in enakosti pri distribuciji zdravstvenih protiukrepov. EESO je v svojem mnenju z naslovom Oblikovanje evropske zdravstvene unije že poudaril, da je treba pri odzivanju EU na prihodnje pandemije preprečiti diskriminacijo in vlogo, ki bi jo pri tem lahko imel organ HERA (5).

4.4

EESO verjame, da mora organ HERA sprejeti dodatne ukrepe, s katerimi bo zagotovil, da bo njegovo delovanje prispevalo k enakosti v izrednih zdravstvenih razmerah, tudi čezmejnih. Glede na pomanjkanje usklajenih in dostopnih komunikacijskih kampanj med pandemijo COVID-19, bi organ HERA lahko prispeval tudi k zagotavljanju večje usklajenosti takšnih kampanj, povezanih s preprečevanjem čezmejnih zdravstvenih kriz in odzivanjem nanje, pri čemer bi se moral osredotočiti zlasti na najbolj ogrožene in najranljivejše skupine. Obravnavati bi moral tudi dostop do čezmejnega zdravstvenega varstva med pandemijami in drugimi čezmejnimi izrednimi zdravstvenimi razmerami. Svoboda gibanja je temeljno načelo Unije, ki ga je treba zagotoviti vsem pacientom, tudi zato, da se zagotovi večja pravičnost na področju zdravja.

4.5

Razmisliti bi bilo treba tudi o nadaljnjem ukrepanju v zvezi z mednarodno razsežnostjo organa HERA, da bi se prispevalo h krepitvi globalne arhitekture za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere. Sporočilo o organu HERA ne vsebuje zahteve po izmenjevanju znanja, podatkov in tehnologij, ustvarjenih s pomočjo javnega financiranja raziskav, kot tudi ne ustrezne klavzule o razumnem oblikovanju cen. Mednarodna razsežnost organa HERA je še zlasti pomembna, kar vključuje vse od pripravljenosti do odzivanja na čezmejne grožnje za zdravje. Sedanja kriza zaradi COVD-19 dokazuje, da čezmejnih zdravstvenih kriz ni mogoče rešiti brez hitrega in učinkovitega mednarodnega odziva, ki vključuje dostop do osebne zaščitne opreme in cepljenja. Organ HERA bi se moral zavezati tudi sodelovanju s svetovnimi akterji in izmenjavi obveščevalnih podatkov ter si prizadevati za globalni dostop do cepiv in drugih zdravstvenih protiukrepov.

4.6

Če se bo organ HERA osredotočal na izboljšanje zdravstvene varnosti in bo zanj veljal sistem zavor in ravnovesij, bodo lahko države članice znatno povečale odpornost svojih zdravstvenih sistemov in sposobnost odzivanja na zdravstvene krize. Nacionalne vlade in Komisija bi si zato morale prizadevati za okrepitev strukture organa HERA in razširitev njegovega področja uporabe v prihodnosti.

4.7

EESO ostaja zaskrbljen zaradi morebitnega prekrivanja z delovanjem drugih organov, tudi agencije EMA in centra ECDC. Na nekaterih področjih, kot so pripravljenost na krize, raziskave, podatki in usklajena distribucija zdravil in zdravstvenih naprav, je dodana vrednost organa HERA zaradi predlogov o razširitvi pristojnosti agencije EMA in centra ECDC še vedno nejasna. EESO se je v mnenju Oblikovanje evropske zdravstvene unije (6) na primer že spraševal, ali bi imela priporočila organa HERA v primeru razglasitve epidemije v EU prednost pred priporočili agencije EMA. Usklajevanje je zato ključno za preprečevanje prekrivanja, pa tudi za uresničevanje evropskih vrednot prek sodelovanja, ki temelji na načelih preglednosti, prevzemanja odgovornosti in integritete.

4.8

Pristojnost odbora HERA bo, da „bo preprečil prekrivanja z drugimi ključnimi strukturami, kot so Odbor za zdravstveno varnost, Usmerjevalni odbor za cepiva in ustrezni odbori, ki sodelujejo pri upravljanju programov EU, pri čemer so potrebne tesne povezave“ (7). EESO dvomi, da bo ta zaveza zadostovala za preprečevanje prekrivanja z delom različnih struktur EU.

4.9

EESO poziva tudi k pojasnilu o tem, kakšna pooblastila bo imel organ HERA v zvezi s protimikrobno odpornostjo kot svetovno zdravstveno grožnjo, ki se zaostruje kljub vse večji ozaveščenosti o resnosti in razsežnosti tega problema. Čeprav je protimikrobna odpornost zapleteno in medsektorsko vprašanje, nejasne pristojnosti zamegljujejo obveznosti in politične pobude na tem področju. To je eno temeljnih vprašanj pristopa „eno zdravje“.

5.   Delovanje in nadzor organa HERA

5.1

EESO je zaskrbljen zaradi strukture in odvisnosti organa HERA. V začetni fazi se je ta organ zgledoval po ameriškem organu BARDA (Agencija za napredne biomedicinske raziskave in razvoj) (8), zasnovan pa je bil kot neodvisna in avtonomna agencija, a je bil na koncu namesto tega ustanovljen kot struktura v pristojnosti Komisije. Zdi se, da je to predvsem tehnični organ, ki še vedno nima strateške in v prihodnost usmerjene sestavine za ukrepanje v zvezi z dejavniki čezmejnih groženj.

5.2

EESO se sprašuje, zakaj se pred in med ustanovitvijo organa HERA ni posvetovalo z Evropskim parlamentom in zakaj v to ni bil vključen. Zaskrbljen je tudi, ker je Evropski parlament v okviru sedanje strukture omejen zgolj na glasovanje o proračunu in vlogo opazovalca v odboru HERA. Čeprav se je Komisija zavezala, da si bo z Evropskim parlamentom redno izmenjevala stališča v zvezi z delovanjem organa HERA, to ni obvezno, sporočilo Komisije pa ne vsebuje dodatnih pojasnil. EESO opozarja, da je pri oblikovanju politik javnega zdravja nujen demokratični nadzor, a ga ne bo mogoče izvajati, če Evropski parlament ne bo imel dejavne vloge pri delu tega organa.

5.3

Organizacije civilne družbe, socialni partnerji in zlasti sindikati, ki predstavljajo delavce v vseh zadevnih sektorjih, pa tudi organizacije na področju javnega zdravja, organizacije pacientov in organizacije za enakost ter ponudniki storitev imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju, da je javni interes v središču politik javnega zdravja in ukrepov za preprečevanje kriz ter odzivanje nanje, ki jih sprejemajo EU in njene države članice. Civilna družba lahko zlasti zagotovi povratne informacije o sprejemljivosti javnozdravstvenih ukrepov in informacije o potrebah ranljivih skupin. EESO je še posebej zaskrbljen zaradi izključenosti organizirane civilne družbe, tudi socialnih partnerjev, iz strukture in delovanja organa HERA. V okviru sedanje strukture lahko organizirana civilna družba skupaj z drugimi zunanjimi deležniki, vključno s predstavniki industrije in visokega šolstva, prispeva le k delovanju svetovalnega foruma organa HERA. Civilni družbi na primer ni bila dodeljena nobena vloga v odboru HERA in odboru za zdravstvene krize, ki bosta v fazi krize usklajevala nujne ukrepe.

5.4

Organ HERA namesto njim pomembnejšo vlogo namenja industriji. V sporočilu Komisije o organu HERA je predvideno okrepljeno sodelovanje z industrijo pri prepoznavanju groženj in izboljšanju odpornosti industrije v EU in zunaj nje. V njem je Komisija napovedala tudi vzpostavitev skupnega foruma za industrijsko sodelovanje, podskupine svetovalnega foruma, ki bo vključevala predstavnike industrije. EESO se zaveda, da je industrija pomembna za spoprijemanje z izrednimi zdravstvenimi razmerami, a je zaskrbljen, da sedanja struktura organa HERA ne bo uspela zagotoviti, da bodo imeli javno zdravje in interesi ranljivih skupin pri pripravljenosti in odzivanju EU prednost pred industrijsko politiko. Trajna industrijska politika mora biti v vsakem primeru skladna s cilji organa HERA in dejavno vključevati vse ustrezne deležnike. Skupni forum za industrijsko sodelovanje zato ne sme vključevati le predstavnikov industrije, temveč tudi sindikate, da se zagotovi večje sodelovanje delavcev (9).

5.5

EESO priporoča ustanovitev podskupine svetovalnega foruma, ki bo enakovredna skupnemu forumu za industrijsko sodelovanje. V to podskupino bi morale biti vključene organizacije civilne družbe, kot so organizacije pacientov in organizacije za javno zdravje, zdravstvene zavarovalnice, socialni partnerji, vključno s sindikati v zdravstvenem sektorju, neprofitna infrastruktura in nekomercialne raziskovalne institucije. V omenjeni podskupini bi morala sodelovati tudi EESO in Odbor regij.

5.6

V sedanji ureditvi organa HERA je zaskrbljujoča tudi preglednost. Primanjkuje na primer odprtosti v zvezi z dodeljevanjem javnih finančnih sredstev ali sporazumi o nabavi, podrobnostmi pogodb ali upravičenimi podjetji, tudi denimo glede cen cepiv. Pregledno upravljanje javnega financiranja in sodelovanja z zasebnimi partnerji je bistveno za vzpostavitev zaupanja v ukrepe za obvladovanje izrednih zdravstvenih razmer. EESO priporoča, da se več pozornosti nameni zagotavljanju popolne preglednosti v zvezi s sredstvi, ki jih organ HERA dodeljuje in porabi ali se porabijo prek njega, odprtim sklepanjem pogodb in možnostjo, da civilna družba sodeluje pri nadzoru nad finančnimi vidiki organa (10).

5.7

EESO pozdravlja dejstvo, da je EU za dejavnosti organa HERA do leta 2027 odobrila proračun v višini 6 milijard EUR iz sedanjega večletnega finančnega okvira in instrumenta NextGenerationEU ter 24 milijard EUR iz drugih programov EU, kot so mehanizem za okrevanje in odpornost, REACT-EU in instrumenti sodelovanja, a meni, da je to naložbo mogoče upravičiti zgolj z zagotavljanjem več nadzora in demokracije.

5.8

EESO poziva, naj se zagotovi, da finančna prizadevanja glede organa HERA ne bodo škodovala drugim ciljem Programa EU za zdravje, zlasti načrtu za boj proti raku. Priporočila, ki jih je EESO podal v mnenju o Programu EU za zdravje, še vedno veljajo. Po letih varčevalnih ukrepov so potrebne velike naložbe v zdravstvene politike in sisteme.

6.   Prihodnost organa HERA

6.1

Struktura organa HERA je prilagodljiva in bo po potrebi prilagojena. Pregled izvajanja dejavnosti organa in njegovega delovanja, vključno s strukturo in upravljanjem, je predviden za leto 2025.

6.2

EESO meni, da bi bilo treba pregled upravljanja opraviti čim prej, da se zagotovita večji nadzor in boljša zastopanost deležnikov. Zlasti bi bilo treba: — okrepiti vlogo Evropskega parlamenta, — povečati vlogo organizacij civilne družbe, tudi socialnih partnerjev, in okrepiti sodelovanje z njimi, — zagotoviti, da bo vloga industrije ustrezno uravnotežena in nadzorovana.

6.3

EESO priporoča Komisiji, naj razmisli o preoblikovanju organa HERA v neodvisen javni organ zunaj Komisije, in sicer z zakonodajnim postopkom, v katerem bo sodeloval Evropski parlament kot sozakonodajalec (11). Nujno je tudi, da se zagotovi udeležba organizirane civilne družbe v vseh prihodnjih razpravah o strukturi in pristojnostih organa HERA, kot tudi med poglobljenim pregledom leta 2025.

6.4

Prilagojeni organ HERA bi se moral bolj osredotočati na to, da bodo državljani EU v središču javnega zdravja in pripravljenosti ter odzivanja na krize. EESO meni, da mora organ HERA v čezmejnih izrednih zdravstvenih razmerah prispevati k odpravljanju neenakosti na področju zdravja in negativnih posledic, ki jih imajo izredne zdravstvene razmere na ogrožene družbene skupine ter na zdravstvene delavce in negovalce. Naslednji ukrepi bi lahko prispevali k uresničenju teh ciljev:

6.4.1

zagotavljanje večje vključenosti civilne družbe: strukturo organa HERA je treba prilagoditi tako, da bodo organizacije civilne družbe, ki predstavljajo javne zdravstvene organizacije, paciente, organizacije za enakost, zaposlene in sindikate, vključene v organe in postopke odločanja. V okviru organa HERA bi se poleg podskupine svetovalnega foruma na primer lahko vzpostavila tudi posebna projektna skupina, ki bi se posebej osredotočala na ogrožene populacije in ranljive skupine;

6.4.2

zbiranje razčlenjenih podatkov: EESO meni, da bi moral organ HERA vlagati v zbiranje in razčlenjevanje podatkov, saj so bolje razčlenjeni podatki o ranljivih skupinah in številu zdravstvenih delavcev osnovni pogoj za boj proti neenakostim na področju zdravja in doseganje ustreznega števila zaposlenih za zadovoljevanje potreb;

6.4.3

usklajevanje komunikacijskih kampanj v čezmejnih izrednih zdravstvenih razmerah: EESO ponavlja svoje priporočilo, naj organ HERA sodeluje pri usklajevanju komunikacijskih kampanj v izrednih zdravstvenih razmerah za ozaveščanje ljudi o tem, kako se zaščititi, kako svoje vsakdanje dejavnosti prilagoditi, da bi ostali varni, in kako priti do zdravstvene oskrbe, če je ta na voljo. Organ HERA bi v fazi pripravljenosti lahko ozaveščal o načinih za preprečevanje pandemij in državljane EU pripravljal na prihodnje grožnje za zdravje;

6.4.4

zagotavljanje zanesljivih, preverjenih, strokovnih in razumljivih informacij za ozaveščanje in izobrazbo državljanov prek zdravstvenih organov in akterjev v državah članicah, da se poveča zaupanje v znanost in odprtost za cepljenje, ne le v pandemičnih krizah, temveč tudi v primeru endemij. Organ HERA bi moral razmisliti tudi o oblikovanju posebnega evropskega programa usposabljanja za uradnike v javnem zdravju in zdravstvene delavce, ki bi spodbujal in podpiral splošno evropsko kulturo znanstvenega razvoja in spoprijemanja s sedanjimi in prihodnjimi grožnjami za zdravje;

6.4.5

organiziranje vnaprejšnjih posvetovanj z več deležniki za pripravo polletnih evropskih in letnih nacionalnih poročil.

6.5

Mala in srednja podjetja na področju zdravstvenih proizvodov in zdravil morajo imeti v prihodnjih pandemijah ključno vlogo, v okviru organa HERA pa se morajo vzpostaviti nekatere spodbude in postopki, ki bodo tem podjetjem zagotovili potrebna orodja in finančna sredstva za obravnavanje vseh vidikov boja proti prihodnjim pandemijam in endemijam, ki bi lahko prerasle v pandemije.

6.6

Prava gospodarska spodbuda za mala in srednja podjetja bi bilo spodbujanje njihovega sodelovanja v strateškem načrtu 2020–2024, zlasti pa v programu InvestEU (2021–2027), ki je namenjen dodatnemu spodbujanju trajnostnih naložb, inovacij, digitalne preobrazbe in ustvarjanja delovnih mest v Evropi.

6.7

1,3 milijarde proizvedenih cepiv je zadostovalo za cepljenje več kot 75 % odrasle populacije (12) in za izvoz polovice teh cepiv za boj proti pandemiji na svetovni ravni (13). Vendar je za reševanje življenj ključno, da se dostop do cepljenja zagotovi tudi 25 % populacije, ki še ni cepljena. Organ HERA mora še naprej imeti vodilno vlogo v globalnem boju proti čezmejnim grožnjam za zdravje in pandemijam, kar vključuje zagotavljanje pravičnega dostopa do cepiv na svetovni ravni. EESO meni, da bi se morala EU še naprej usklajeno in globalno odzivati na krizo, zlasti z instrumentom COVAX ter novimi poskusnimi zdravili in terapijami, ter okrepiti in podpreti strukturo zdravstvene varnosti na svetovni ravni. Med drugim je treba okrepiti vlogo EU v Svetovni zdravstveni organizaciji. V zvezi s tem EESO ponovno poziva Evropsko komisijo, naj v odziv na nujne potrebe zlasti držav v razvoju vodi odprto razpravo na evropski ravni o začasnem prostovoljnem odstopanju od Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine, ki bi se moral uporabljati za cepiva in zdravila proti COVID-19 in teste nanj, da bi omogočili povečanje svetovne proizvodnje cepiv in znižanje stroškov ter tako zagotovili, da bi bila ta dostopna ljudem po vsem svetu (14).

6.8

Učinkoviti mehanizmi za zagotavljanje globalnega dostopa do cepiv in terapij, razvitih z javnimi sredstvi, so in bodo ključni za odpravljanje sedanjih neenakosti na področju cepiv po svetu – v državah z visokim dohodkom je vsaj en odmerek cepiva prejelo 60 % ljudi, v državah s srednjim dohodkom 24 %, v državah z nizkim dohodkom pa manj kot 2 % ljudi. EU mora upoštevati znanstveno dokazani izrek o tem, da nihče ni varen, dokler nismo varni vsi.

---

(1)  COM(2021) 78 final, 12. februar 2021.

(2)  UL C 286, 16.7.2021, str. 109.

(3)  https://www.consilium.europa.eu/media/53621/20211216-euco-conclusions-sl.pdf

(4)  https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52021DC0380&qid=1641807034385&from=EN

(5)  UL C 286, 16.7.2021, str. 109.

(6)  UL C 286, 16.7.2021, str. 109.

(7)  https://eur-lex.europa.eu/resource.html?uri=cellar:5cba81f5-16f8-11ec-b4fe-01aa75ed71a1.0015.02/DOC_1&format=PDF

(8)  https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/SPEECH_20_1655

(9)  Za primer glej akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic, v katerem Komisija spodbuja večjo udeležbo delavcev.

(10)  EESO je v mnenju Ponovni razmislek o proračunskem okviru EU za trajnostno okrevanje in pravičen prehod poudaril, da so „[za] zagotovitev vzdržnih javnih financ […] potrebni tudi preglednost prihodkov in porabe, odprto sklepanje pogodb in stalno vključevanje civilne družbe v nadzor nad upravljanjem javnih financ“ (UL C 105, 4.3.2022, str. 11).

(11)  UL C 286, 16.7.2021, str. 109.

(12)  https://ec.europa.eu/info/live-work-travel-eu/coronavirus-response/safe-covid-19-vaccines-europeans_sl

(13)  https://ec.europa.eu/info/live-work-travel-eu/coronavirus-response/safe-covid-19-vaccines-europeans/global-response-coronavirus_sl#covax

(14)  Mnenje EESO Močnejši po pandemiji (UL C 152, 6.4.2022, str. 116).

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o statutu in financiranju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij (prenovitev)

(COM(2021) 734 final – 2021/0375 (COD))

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o preglednosti in ciljanem političnem oglaševanju

(COM(2021) 731 final – 2021/0381 (COD))

(2022/C 275/11)

Poročevalec:	Andris GOBIŅŠ
Soporočevalec:	Carlos Manuel TRINDADE

Zaprosilo	Evropski parlament, 13. 12. 2021 Svet Evropske unije, 15. 12. 2021 in 21. 1. 2022
Pravna podlaga	člena 114 in 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	10. 2. 2022
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	23. 2. 2022
Plenarno zasedanje št.	567
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	222/4/5

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja cilje in utemeljitev evropskega volilnega svežnja. EESO se zaveda velikih izzivov in nevarnosti za demokratične procese, zato predlaga, naj bosta uredbi bolj ambiciozni in se čim hitreje začneta izvajati.

1.2

Izjemnega pomena je omogočati in spodbujati zavestno politično udejstvovanje državljanov kakor tudi poskrbeti za pregledne, dostopne in poštene politične dejavnosti ter jasno in dejavno vlogo civilne družbe. V mnenju je predlaganih več sprememb uredb in nekaj dodatnih ukrepov v zvezi s tem.

1.3

EESO podpira vključitev vseh vidikov političnih kampanj v volilni sveženj. Bolj se je treba osredotočiti na boj proti dezinformacijam, saj te vse bolj vplivajo na volitve in preglednost. S preverjanjem dejstev in medijsko pismenostjo ni mogoče zajeziti poplave razdvajajočih in zavajajočih vsebin, ki so jim izpostavljeni državljani, niti ugotoviti, kaj državljane sploh pritegne k tem vsebinam.

1.4    EESO v zvezi s preglednostjo in ciljanim političnim oglaševanjem podaja naslednje konkretne predloge izboljšav (glej razdelek 3.1):

i.	uporaba široke, a jasne opredelitve političnega oglaševanja, ki presega uradno plačane dejavnosti, vključno z vplivom prek tako imenovanih botov in trolov in/ali manipulativnih informacij;

ii.	razširitev nabora kazni za kršitve;

iii.	razširitev pravne podlage, da bi bile zajete vse pravne in fizične osebe;

iv.	omejevanje možnosti vplivanja akterjem izven EU;

v.	zagotavljanje neposredno vidnih informacij (ne hiperpovezav) o ključnih vprašanjih glede preglednosti;

vi.	razpoložljivost in preglednost informacij;

vii.	enaka pravila za vse;

viii.

uvedba možnosti neposredne pritožbe pri pristojnih nacionalnih organih, ne le pri ustrezni spletni platformi;

ix.	neomejen dostop vseh državljanov do informacij;

x.	prepoved ciljnega političnega oglaševanja, ki temelji na vsesplošnem sledenju in obdelavi informacij o vedenju posameznika v spletu in zunaj njega;

xi.	omejevanje ali prenehanje uporabe tehnik ciljanja in ojačevanja, ki vključujejo obdelavo osebnih podatkov, v političnem oglaševanju zaradi tveganja, povezanega z omejitvami pri podajanju privolitve;

xii.	popolna prepoved ciljanja na podlagi posebnih kategorij občutljivih osebnih podatkov;

xiii.

popolna preglednost pri tehnikah ciljanja, tudi če niso neposredno povezane z določeno kampanjo;

xiv.	razmislek o posebnih predpisih za države, kjer neodvisnost javnih medijev ni ustrezno zagotovljena.

1.5    EESO v zvezi s statutom in financiranjem evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij (prenovitev) podaja naslednje konkretne predloge (glej razdelek 3.2):

i.	okrepitev standardov glede uravnotežene zastopanosti spolov;

ii.	boj proti diskriminaciji in spodbujanje človekovih pravic;

iii.	omejevanje donacij iz držav zunaj EU, namenjenih strankam;

iv.	določitev univerzalnega praga za donacije državljanov pri 18 000 EUR letno;

v.	regulacija zunanjih ponudnikov storitev;

vi.	omejitev sodelovanja evropskih strank v nacionalnih referendumskih kampanjah;

vii.	znižanje zgornje meje anonimnih donacij na 1 000 EUR;

viii.

ohranitev sistema sofinanciranja za evropske politične stranke.

1.6    V zvezi z odpornostjo in krepitvijo vloge civilne družbe v volilnih procesih (predstavljeno v razdelku 3.3) je treba:

i.	državljanom omogočiti, da smiselno vplivajo na prihodnost EU po volitvah ali med enimi in drugimi volitvami;

ii.	organizirati letni dogodek za izmenjavo primerov dobre prakse ter pripravo letnega načrta za krepitev demokracije, udeležbe in državljanskega dialoga ter izvajanje člena 11 PEU;

iii.	oblikovati finančni instrument za izvajanje nepristranskih in vključujočih kampanj za spodbujanje udeležbe na volitvah;

iv.	vzpostaviti program financiranja za novinarje, raziskovalce, preverjevalce dejstev in nadzorne organizacije;

v.	podpreti strokovno sodelovanje ter delo v zvezi s financiranjem kampanj, spletno forenziko, bojem proti dezinformacijam in kibernetsko varnostjo;

vi.	odpraviti sedanje ovire in zagotoviti vključujočo udeležbo na volitvah;

vii.	podpreti mobilne državljane;

viii.

poskrbeti za volitve brez ovir za invalidne državljane EU;

ix.	spodbujati posameznike, naj se včlanijo v eno od evropskih političnih strank;

x.	poskrbeti, da bodo imeli državljani pravico vedeti, katere politične stranke na nacionalni ravni imajo ali načrtujejo povezave z evropskimi strankami;

xi.	uskladiti zakonodajo, ki ureja pogoje za volitve v Evropski parlament (starost volivcev, datum volitev ter zahteve glede volilnih enot, kandidatov, političnih strank in njihovega financiranja), in promovirati pomen izobraževanja.

2.   Ozadje in splošne ugotovitve

2.1    Ozadje mnenja in zakonodajnega predloga

2.1.1

Evropska komisija je 25. novembra 2021 objavila sveženj o krepitvi demokracije in integriteti volitev, ki je bil napovedan v političnih usmeritvah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen in v akcijskem načrtu za evropsko demokracijo, sprejetem decembra 2020. Sveženj sestavljajo spodaj navedeni dokumenti, vendar je bil EESO zaprošen, da v svojem mnenju obravnava le točki i) in ii): i. revizija uredbe o statutu in financiranju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij, ii. predlog uredbe o večji preglednosti plačanega političnega oglaševanja, iii. revizija dveh direktiv o volilni pravici mobilnih državljanov EU (državljani EU, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani), iv. predlog skupnega mehanizma za odpornost volitev.

2.2    Splošne ugotovitve

2.2.1

EESO poudarja naslednje: i. EESO pozdravlja posodobitve volilnega svežnja iz leta 2018 (1). ii. EESO poudarja, da je demokratično razpravo pomembno spodbujati z ukrepi na ravni EU. iii. EESO se strinja z navedbo Komisije, da morajo državljani „vedeti, da prejemajo politično vsebino in kdo jim jo posreduje. Treba bi bilo vzpostaviti smiselno preglednost, ki bi omogočala javni nadzor in odgovornost zadevnih akterjev ter odražala vključujočo in raznoliko družbo.“ (2) iv. Več predlogov, njihova boljša kakovost in skupno ukrepanje EU so potrebni zlasti v zvezi z vidiki, povezanimi z omogočanjem udeležbe državljanov, vključevanjem in raznolikostjo naših družb. Več stališč v zvezi s tem je EESO izrazil v svojem mnenju o akcijskem načrtu za evropsko demokracijo (3). v. EESO izpostavlja nevarnost, ki jo za demokracijo v Evropski uniji pomenijo dezinformacije, in poudarja pomen ostrega in odločnega ukrepanja, da se prepreči spodkopavanje objektivnosti volitev in državljanske udeležbe. vi. Digitalna revolucija je preobrazila demokratično politiko. Spletna orodja, ki vključujejo širok nabor možnosti, imajo v političnih kampanjah ključno vlogo. Cilj nekaterih kampanj je sejati nezaupanje ter spodbujati nezadovoljstvo, zmotno razmišljanje in napačno razumevanje. EESO se strinja s Komisijo, da bi digitalizacija političnih kampanj kljub temu, da ponuja doslej nepredstavljive načine za doseganje ljudi, s tega vidika lahko negativno vplivala na demokracijo. Po podatkih Eurobarometra namreč polovica Evropejcev meni, da so se na spletu srečali z dezinformacijami in razdvajajočimi vsebinami. Poleg tega se je tretjina Evropejcev srečala z vsebinami, pri katerih niso bili prepričani, ali gre za politično oglaševanje (4). vii. EESO podpira vizijo, izraženo v sporočilu COM(2021) 730, da bi morala EU prek svojega zunanjega delovanja demokracijo zaščititi tudi na svetovni ravni.

3.   Posebne ugotovitve

3.1    Predlagane spremembe predloga uredbe o preglednosti in ciljanem političnem oglaševanju

3.1.1

EESO podpira široko, a jasno opredelitev političnega oglaševanja in predlaga, da se vključijo tudi ustrezni ukrepi v zvezi z različnimi načini izvajanja kampanj/plačanega vplivanja na politične procese, tudi prek tako imenovanih botov in trolov in/ali manipulativnih informacij. Težave nastanejo, kadar je zaradi nejasne opredelitve manevrski prostor prevelik ali zaradi razlik pri izvajanju na različnih platformah.

3.1.2

EESO meni, da je sedanji seznam možnih sankcij zelo omejen, zato predlaga, da se v člen 15(5) doda nova točka, ki bi se glasila „(d) sprejmejo ukrepe, ki vodijo k uporabi kazenskih sankcij, na primer za večje goljufije“. Poleg tega poziva k skupnim evropskim merilom za kazni na nacionalni ravni.

3.1.3

Izbrana pravna podlaga je trenutno preozka, kar pomeni, da se uredba osredotoča zlasti na plačane storitve gospodarskih akterjev. Pravno podlago bi bilo treba razširiti, pravila političnega oglaševanja pa bi morala veljati za vse pravne in fizične osebe, ki dejansko ustvarjajo in objavljajo politične oglase. Pri pravilih za fizične osebe bi bilo treba pojasniti, da ne veljajo za osebe, ki svoja politična stališča izražajo izključno v zasebnem življenju. Negativne stranske učinke na civilno družbo ter njeno udeležbo in sodelovanje pri odločanju bi bilo treba obravnavati s poglobljenim dialogom z ustreznimi organizacijami.

3.1.4

V uvodni izjavi 14 je navedeno, da oglaševanje, „ki ga v celoti pripravijo, oddajo v razširjanje ali izdajo ponudniki storitev s sedežem zunaj Unije, vendar se razširja posameznikom v Uniji“, spada na področje uporabe uredbe in je zato načeloma dovoljeno, a je tveganje tujega vmešavanja v volitve prehuda grožnja za demokracijo v EU. Pripraviti je treba skupek posebnih določb, da se v EU prepreči razširjanje političnega oglaševanja ali drugih dejavnosti v okviru kampanj, ki jih neposredno ali posredno financirajo subjekti zunaj EU.

3.1.5

Člen 7(1)(c) osnutka uredbe bi bilo zaradi večje preglednosti treba spremeniti tako, da bi se glasil „obvestilom za preglednost, ki omogoča razumevanje širšega konteksta političnega oglasa in njegovih ciljev“, in torej iz njega črtati naslednje besedilo: „ali jasno navedbo, kje je mogoče zlahka pridobiti te informacije“. Uvodno izjavo 40 bi bilo treba ustrezno spremeniti.

3.1.6

V členu 7 osnutka uredbe bi moralo biti zaradi večje preglednosti določeno tudi, da se objavi znesek, porabljen za oglaševanje in s tem povezano kampanjo. Prav tako bi bilo treba podpirati dobre prakse v državah članicah, v skladu s katerimi se v predvolilnem obdobju od vseh političnih akterjev zahteva preglednost glede cen posameznih oglasov in storitev, ter jih vključiti v uredbo. Zato bi bilo treba vzpostaviti sistem spremljanja.

3.1.7

Pravica državljanov do preglednih informacij o političnem oglaševanju bi morala imeti prednost pred upravnimi bremeni, ki jih zahteve glede poročanja povzročajo ponudnikom storitev. Člen 8 (Redno poročanje o storitvah političnega oglaševanja) osnutka uredbe bi v skladu s tem moral veljati za vse izdajatelje oglaševanja, vključno s tistimi, ki spadajo med mikro, mala in srednja podjetja. Člen 8(2) („Odstavek 1 se ne uporablja za podjetja iz člena 3(3) Direktive 2013/34/EU.“) bi bilo treba zato črtati.

3.1.8

Člen 9 osnutka uredbe (Opozarjanje na potencialno nezakonite politične oglase) bi bilo treba spremeniti. Obravnavanje posameznih pritožb glede neskladnosti objavljenih oglasov z uredbo ne bi smelo biti prepuščeno izdajateljem oglaševanja, temveč bi bilo treba omogočiti tudi, da se pritožbe vložijo neposredno pri pristojnih nacionalnih organih. V nasprotnem primeru lahko pride do navzkrižja interesov, ko izdajatelj oglaševanja zaradi strahu pred izgubo prihodkov ne želi prekiniti določene oglaševalske kampanje.

3.1.9

Informacije o političnem oglaševanju bi morale biti brezplačno na voljo vsem zainteresiranim stranem, zato EESO meni, da je omejevanje kategorij oseb, ki lahko od ponudnikov storitev političnega oglaševanja zahtevajo informacije, kot je navedeno v členu 11(2) osnutka uredbe, neupravičeno. Poleg tega bi bilo treba črtati odstavke 4 do 7 tega člena. Informacije bi morale biti preprosto dostopne in uporabne.

3.1.10

EESO močno priporoča prepoved ciljnega političnega oglaševanja, ki temelji na vsesplošnem sledenju in obdelavi informacij o vedenju posameznika v spletu in zunaj njega. Ne smemo pozabiti, da lahko tudi osebni podatki, ki sami po sebi niso občutljivi, v povezavi z drugimi neosebnimi ali osebnimi neobčutljivimi podatki posredno omogočijo prav tiste uvide občutljive narave, pred katerimi nas skuša Komisija zaščititi. V uredbo bi bilo treba dodati posebno točko o tem vprašanju.

3.1.11

Osnutek uredbe v političnem oglaševanju dovoljuje uporabo tehnik ciljanja in ojačevanja, ki vključujejo obdelavo občutljivih osebnih podatkov „na podlagi izrecne privolitve posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali ko jo med zakonitimi dejavnostmi z ustreznimi zaščitnimi ukrepi izvaja ustanova, združenje ali katero koli drugo neprofitno telo s političnim, filozofskim, verskim ali sindikalnim ciljem“, vendar je koncept izrecne privolitve v tem kontekstu izjemno sporen, saj ni mogoče dovolj zanesljivo zagotoviti in preveriti, ali so si posamezniki, v katere so usmerjene tehnike ciljanja in ojačevanja, vzeli čas in se seznanili s temi tehnikami, ali se v celoti zavedajo tveganj in ali njihova privolitev resnično temelji na pridobljenih informacijah. Zaradi visoke stopnje tveganja, ki ga za evropsko demokracijo predstavlja uporaba tehnik ciljanja in ojačevanja v političnem oglaševanju, bi bilo treba tovrstne tehnike, ki temeljijo na občutljivih podatkih, v celoti prepovedati.

3.1.12

Preglednost pri tehnikah ciljanja bi morala biti vidna in jasna tudi, ko gre za informacije, ki niso neposredno povezane z določeno kampanjo. Informacije o tem, zakaj nekdo vidi določen oglas, morajo biti vidne in enostavno razumljive, obstajati pa mora tudi možnost za hiter umik morebitne privolitve, ki omogoča tovrstno ciljanje.

3.1.13

V državah, kjer neodvisnost javnih medijev ni ustrezno zagotovljena, bi lahko razmislili o posebnih predpisih. Poleg tega bi bilo treba odpraviti luknje v predpisih in težave, ki so posledica neurejenosti oglaševanja, vezanega na posamezna vprašanja.

3.2    Predlagane spremembe predloga o statutu in financiranju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij (prenovitev)

3.2.1

Člen 4(1)(j) osnutka uredbe („njena notranja pravila glede uravnotežene zastopanosti spolov“) je treba okrepiti z določitvijo minimalnih standardov glede uravnotežene zastopanosti spolov, na primer s kvotami za zastopanost spolov med vsemi člani in na odgovornih položajih, ter zahtevati njihovo upoštevanje.

3.2.2

Člen 4(2) je treba spremeniti in s tem določiti, da mora statut evropske politične stranke vključevati določbe o njenem pristopu k spoprijemanju z diskriminacijo in spodbujanju človekovih pravic v skladu s standardi EU.

3.2.3

EESO meni, da lahko morebitni prispevki in donacije iz držav zunaj EU, namenjeni evropskim političnim strankam ali fundacijam, preveč ogrožajo neodvisnost prejemnic in s tem demokratični sistem. Zato bi bilo treba spremeniti člen 23(9) in (10) osnutka uredbe, da bi bili brez izjem dovoljeni samo prispevki političnih strank iz držav članic Sveta Evrope, ki ne omejujejo skupnih vrednot EU in v katerih je mogoče te vrednote svobodno promovirati. Še ena sprememba se nanaša na znatno znižanje dovoljenih zneskov za prispevke in donacije. To bi moralo vključevati tudi morebitna posojila in druge finančne zaveze.

3.2.4

Spremeniti bi bilo treba člen 23(11) osnutka uredbe, in sicer iz njega črtati navedbo „Prag iz prvega pododstavka se ne uporablja, če je zadevni član tudi izvoljeni poslanec Evropskega parlamenta, nacionalnega parlamenta ali regionalnega parlamenta oziroma regionalne skupščine“, da se zagotovi preglednost. S tem bi univerzalni prag za donacije državljanov znašal 18 000 EUR letno na člana.

3.2.5

V skladu s tem, kar je navedeno zgoraj, bi morala pravila političnega oglaševanja v celoti veljati v vseh primerih, ko politična stranka uporabi politično oglaševanje, in ne le, kadar to dejavnost zanjo opravijo zunanji ponudniki storitev. Člen 5 osnutka uredbe bi bilo treba v skladu s tem spremeniti.

3.2.6

Določbe iz člena 24 o tem, da se evropskim političnim strankam in fundacijam omogoči financiranje nacionalnih referendumskih kampanj, bi lahko povzročile težavne situacije, saj bi jih lahko zlorabili populisti ali radikalne politične sile, vodile pa bi lahko tudi k očitkom o tujem vmešavanju. Ta tveganja so visoka zlasti v manjših državah članicah, kjer je učinkovite kampanje mogoče izvesti z razmeroma malo finančnimi sredstvi in v kratkem času, medtem ko so postopki, povezani z zakonitostjo financiranja evropskih političnih strank in fundacij, lahko dolgotrajni. Ta predlog bi bilo treba izvajati le v povezavi z nacionalnimi predpisi o referendumih, ki zmanjšujejo ugotovljena tveganja. Javne razprave s politiki iz drugih držav članic so v vsakem primeru dragocene.

3.2.7

Člen 36 bi bilo treba zaradi preglednosti spremeniti tako, da bo vseboval strožja pravila glede objave donacij, ki jih prispevajo fizične osebe. Najvišji znesek posamezne donacije, pri kateri imena donatorja ni treba objaviti, bi bilo treba omejiti na 1 000 EUR. Ta znesek bo bolj sorazmeren glede na razmeroma nizke dohodke v nekaterih državah članicah EU.

3.2.8

V skladu s predlogom Komisije bi se člen 20(4) spremenil tako, da bi se stopnja sofinanciranja za evropske politične stranke znižala z 10 % na 5 %, v letu volitev v Evropski parlament pa na 0 %. EESO ne podpira tega predloga, saj tudi nizka stopnja sofinanciranja izkazuje zavezanost strank politikam, za katere se zavzemajo. Poleg tega EESO poudarja, da morajo biti vsi denarni tokovi med nacionalnimi in evropskimi strankami pregledni.

3.3    Odpornost in posebni vidiki za krepitev vloge civilne družbe v volilnih procesih

3.3.1

Ker so populistične in nacionalistične stranke ter omrežja v Evropi vse bolj priljubljeni, pri čemer jim pomagajo tako notranji kot zunanji akterji, EESO verjame, da je spodbujanje državljanske udeležbe v evropskem demokratičnem procesu, kot je navedeno v mnenju z naslovom Akcijski načrt za evropsko demokracijo, danes pomembnejše kot kadar koli in bi ga bilo treba obravnavati skupaj z ureditvijo volilnih procesov. V zvezi z volitvami je treba državljanom omogočiti, da smiselno vplivajo na prihodnost EU, na primer tako, kot je navedeno v nadaljevanju, in tudi po volitvah ali med enimi in drugimi volitvami (kot je navedeno v mnenju EESO o akcijskem načrtu za evropsko demokracijo ter v časovnem načrtu za izvajanje člena 11 PEU in povezanem akcijskem načrtu (5)).

3.3.2

EESO izpostavlja svoj predlog o uvedbi letnega dogodka, na katerem bi si najvišji predstavniki institucij EU in organizacij/združenj civilne družbe, pa tudi socialni partnerji in predstavniki sektorskih dialogov ter lokalnih, regionalnih, nacionalnih in makroregionalnih dialogov (nadnacionalnih in tistih v zvezi s sosedsko politiko), izmenjali primere dobre prakse ter pripravili letni načrt za krepitev demokracije, udeležbe in državljanskega dialoga ter izvajanje člena 11 PEU. Ta dogodek bi morda tudi ustvaril sinergije z volilnim svežnjem. Komisija in EESO bi morala imeti v tem procesu vodilno vlogo kot organizatorja.

3.3.3

Evropska komisija mora zagotoviti namenski finančni instrument za izvajanje nepristranskih in vključujočih kampanj, namenjenih spodbujanju udeležbe na volitvah, ki bi jih izvajali civilna družba in neodvisni množični mediji, zlasti v veliki večini držav članic, kjer udeležba na volitvah ni obvezna. Takšne kampanje bi se morale osredotočati zlasti na mobiliziranje prikrajšanih skupin, na primer manjšin in skupin, ki so prikrajšane na podlagi socialnega ali ekonomskega položaja ipd.

3.3.4

Vzpostaviti bi bilo treba program financiranja za novinarje, raziskovalce, preverjevalce dejstev in nadzorne organizacije, pa tudi za spremljanje in dejavnosti proti širjenju dezinformacij, ki bi zadeval vse vidike svežnja o krepitvi demokracije in integriteti volitev. Zagotoviti bi bilo treba ustrezno financiranje za razvoj in izboljšanje digitalnih spretnosti ljudi ter predrtje populističnih/radikalnih „mehurčkov“, vključno s tistimi, ki so nastali zaradi dezinformacij in drugih tehnik, ki jih uporabljajo domači politični akterji.

3.3.5

Z načrtovanim skupnim mehanizmom za odpornost volitev bi bilo treba zagotavljati finančna sredstva, podporo in orodja za strokovno sodelovanje ter delo v zvezi s financiranjem kampanj. Ključni so tudi spletna forenzika, boj proti dezinformacijam in kibernetska varnost volitev.

3.3.6

Še naprej si je treba prizadevati za odpravo sedanjih ovir in vključujočo udeležbo na volitvah. Okrepiti je treba zlasti prizadevanja za večjo demokratično udeležbo žensk, invalidov, mladih in drugih skupin. V nekaterih državah članicah bi bilo treba odpraviti ovire, s katerimi se pri glasovanju spoprijemajo mobilni državljani EU. Olajšati bi bilo treba glasovanje v posameznikovi državi prebivališča ali, kadar to dopuščata nacionalna zakonodaja in zakonodaja EU, v njegovi državi izvora, s čimer bi lahko dvignili volilno udeležbo mobilnih državljanov EU. Ne smemo pozabiti, da približno 13,5 milijona državljanov EU ne živi v matični državi članici.

3.3.7

EESO meni, da bi bilo treba za osebe, ki so se preselile v drugo državo članico EU, poenostaviti in racionalizirati postopek vpisa v volilni imenik, na primer s skupno platformo za vpis v imenik, ki bi bila po potrebi na voljo v vseh uradnih jezikih EU. Državljanom EU bi bilo treba dati volilno pravico tudi na regionalni ravni in vzpostaviti bi bilo treba službo za pomoč pri čezmejnem glasovanju.

3.3.8

EESO poudarja, da milijoni državljanov EU še vedno nimajo dejanske volilne pravice. V informativnem poročilu EESO z naslovom Pravica invalidov do udeležbe na volitvah v Evropski parlament so predstavljene številne pravne in tehnične ovire, s katerimi se v posameznih državah članicah srečujejo invalidni državljani EU, ki ne morejo glasovati, čeprav si tega resnično želijo. EESO ponavlja svoj poziv iz mnenja z dne 2. decembra 2020 z naslovom Dejansko uresničevanje pravice invalidov do udeležbe na volitvah v Evropski parlament, da je treba nujno sprejeti zakonodajne spremembe, ki bodo vsem državljanom EU zagotovile dejansko uresničevanje pravice do udeležbe na volitvah v Evropski parlament leta 2024.

3.3.9

Spodbujanje posameznikov, naj se včlanijo v eno od evropskih političnih strank, bi jim omogočilo, da neposredno vplivajo na razprave na ravni EU in k njim prispevajo.

3.3.10

Državljani bi morali imeti možnost jasno razumeti, katere politične stranke na nacionalni ravni imajo ali načrtujejo povezave z evropskimi strankami. To je zlasti pomembno pred volitvami.

3.3.11

EESO podpira več predlogov, ki so bili v okviru Konference o prihodnosti Evrope podani na evropskem državljanskem forumu 2 na temo Evropska demokracija/vrednote in pravice, pravna država, varnost (6), na primer predlog, naj se uskladijo pogoji za volitve v Evropski parlament (starost volivcev, datum volitev ter zahteve glede volilnih enot, kandidatov, političnih strank in njihovega financiranja), in predlog, naj se nameni več pozornosti izobraževanju in kompetencam, tj. varstvu podatkov, demokraciji ter prepoznavanju populizma in boju proti njemu.

---

(1)  Zaščita integritete volitev in spodbujanje demokratične udeležbe, COM(2021) 730 final.

(2)  Zaščita integritete volitev in spodbujanje demokratične udeležbe, COM(2021) 730 final.

(3)  Mnenje EESO o akcijskem načrtu za evropsko demokracijo.

(4)  Posebna raziskava Eurobarometer št. 507: Demokracija v EU.

(5)  Akcijski načrt za izvajanje člena 11.

(6)  Konferenca o prihodnosti Evrope, evropski državljanski forum 2.