13.7.2022

Uradni list Evropske unije

C 270/1

Resolucija Evropskega odbora regij – Prispevek lokalnih in regionalnih oblasti h Konferenci o prihodnosti Evrope

(2022/C 270/01)

EVROPSKI ODBOR REGIJ

ob upoštevanju:

—	resolucije o prednostnih nalogah Evropskega odbora regij v obdobju 2020–2025 (1),

—	resolucij Evropskega odbora regij o Konferenci o prihodnosti Evrope z dne 12. februarja 2020 (2) in 7. maja 2021 (3),

—	resolucije Evropskega odbora regij o delovnem programu Evropske komisije za leto 2022 z dne 2. decembra 2021 (4),

—	poročila skupine OR na visoki ravni za evropsko demokracijo,

ob upoštevanju naslednjega:

a.	EU sestavlja 27 držav članic, 280 regij in skoraj 90 000 občin, glavno načelo njenega delovanja pa mora biti „združena v raznolikosti“.

Državljani ter njihovi regionalni in lokalni delegati na Konferenci o prihodnosti Evrope pričakujejo konkretne rezultate, ki bodo izboljšali delovanje institucij EU in vodili v reformirano upravljanje EU, osredotočeno na bližino in sodelovanje. S tem bi povečali zaupanje ljudi v EU in njeno demokratično legitimnost.

c.	Močna delegacija regionalnih in lokalnih političnih predstavnikov na plenarni skupščini Konference je pripomogla k temu, da so razprave bolj odražale pomisleke državljanov, pri čemer je bil cilj zagotoviti teritorialno razsežnost prihodnjih rezultatov Konference.

d.	Glede ključnih predlogov, ki so jih predstavili lokalni in regionalni delegati na Konferenci, je bilo v okviru njene plenarne skupščine, delovnih skupin, skupin političnih družin in večjezične digitalne platforme izraženo splošno soglasje;

Evropska demokracija

verjame, da je demokracija temeljna vrednota EU, ki sloni na načelu pravne države in se izraža z zaupanjem državljanov v evropske, nacionalne, regionalne in lokalne volitve; meni, da se evropske, nacionalne, lokalne in regionalne demokracije, ki temeljijo na regionalnih parlamentih in vladah, svetih in županih, katerih legitimnost izvira iz volitev, v celoti dopolnjujejo in medsebojno krepijo ter da je treba demokracijo spoštovati kot univerzalno vrednoto po vsej EU;

meni, da mora EU spodbujati model „hiše evropske demokracije“, temelječ na tridimenzionalni legitimnosti, tj. evropski, nacionalni ter regionalni in lokalni, ki ustreza glasovom državljanov na vsaki ravni, da bi lahko izpolnili njihove vse glasnejše zahteve po odpravi demokratičnega primanjkljaja; pri tem bodo imeli posebno vlogo regionalni parlamenti z zakonodajnimi pooblastili, saj so posredniki med državljani in nadnacionalno ravnjo;

je prepričan, da bi se morali predstavniška in participativna evropska demokracija dopolnjevati, s čimer bi zagotovili, da demokracija prinaša državljanom rezultate tam, kjer živijo;

ugotavlja, da je demokracija usmerjena k sodelovanju vseh in da legitimnost v Evropi temelji predvsem na dejanskem izvajanju subsidiarnosti; zato meni, da ima Evropa državljanov lepo prihodnost; pri tem je zlasti pomembno dejavno sodelovanje lokalnih in regionalnih predstavnikov na evropski ravni;

poudarja, da sta potrebna večje sodelovanje državljanov v politikah EU in njihova večja vključitev vanje z močnejšo volilno zastopanostjo na vseh ravneh upravljanja, ter meni, da bo to prispevalo k evropeizaciji javnega prostora; poziva Evropski parlament, Komisijo in Svet, naj spodbujajo predstavniško demokracijo s povečanjem sredstev, ki so na voljo političnim strankam, skupinam in fundacijam, prisotnim na ravni EU, vključno s tistimi, ki zastopajo nacionalno, regionalno in lokalno raven;

meni, da bi se lahko obstoječi okvir Pogodb bolje uporabljal, če bi bilo več sinergij med različnimi ravnmi upravljanja, vendar ne smemo izključiti sprememb Pogodb, če so te ustrezno utemeljene;

poziva, naj se na podlagi izkušenj s Konferenco razvije stalen lokalni dialog z državljani, in sicer kot participativni mehanizem, ki bi bolje povezal EU s stvarnostjo na lokalni, okrožni, regionalni in nacionalni ravni; meni, da bi se dodana vrednost tega stalnega dialoga z državljani pokazala na evropskih, državnih in regionalnih/okrožnih/lokalnih volitvah; v tem smislu je omembe vredno delo centrov mreže Europe Direct, pa tudi delo sprejemnih struktur, ki spodbujajo razširjanje evropskih vrednot in razpravo o evropskem projektu. Podobno bi morale tudi lokalne in regionalne skupnosti spodbujati stalne forume za dialog in razpravo o Evropi z različnimi akterji iz svoje regije, da bi projekt evropskega povezovanja približali državljanom;

poziva k institucionalizaciji novih oblik državljanske udeležbe na ravni Evropske unije prek dialogov z državljani, v katerih bi naključno izbrani državljani razpravljali o konkretnih temah;

poudarja, da imajo regije, okrožja in mesta EU oprijemljivo znanje in izkušnje v zvezi s sodelovanjem državljanov, in opozarja, da so organizirali večino od skoraj 5 000 dialogov z državljani in dogodkov, ki so potekali v okviru Konference; ponovno izraža svojo pripravljenost, da še naprej organizira lokalne dialoge, katerih cilj je z delovanjem na lokalni, okrožni in regionalni ravni zmanjšati vrzeli med evropskimi institucijami in državljani;

Aktivna subsidiarnost in sorazmernost v postopku odločanja na evropski ravni

10.

priporoča, da se načeli upravljanja na več ravneh in partnerstva razširita ter vključita v zakonodajne in regulativne določbe vseh politik EU, ki imajo regionalni ali lokalni učinek; ponovno poziva, naj se ti načeli uporabljata tudi izven okvira skladov ESI in kodificirata v medinstitucionalnem kodeksu ravnanja ter vključita v Medinstitucionalni sporazum o boljši pripravi zakonodaje;

11.

poudarja, da so misije Evropske unije kot nov ključni instrument za obravnavanje perečih družbenih izzivov resnična preizkušnja vpliva in verodostojnosti EU. Misije morajo imeti široko legitimnost in biti dobro sprejete. Kot je poudarila Evropska komisija, imajo mesta in regije skupaj z vsemi svojimi deležniki in državljani ključno vlogo pri doseganju ambicioznih ciljev misij EU; hkrati poziva, naj se za misije EU opredeli jasen načrt ter uvedejo nov sistemski pristop in metodologije upravljanja na več ravneh za eksperimentiranje, izdelavo prototipov, spremljanje in razširjanje dejavnosti na vseh ravneh upravljanja;

12.

poziva h krepitvi načela aktivne subsidiarnosti s spremembami Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, priloženega Lizbonski pogodbi; poziva, naj se s temi spremembami podaljša rok za preverjanje vidikov subsidiarnosti v okviru mehanizma zgodnjega opozarjanja na dvanajst tednov ter uvedeta sistematična uporaba preglednice za subsidiarnost, ki jo je razvil, in „postopek zelenega kartona“, ki bo znatnemu številu nacionalnih ali regionalnih parlamentov omogočil, da predlagajo zakonodajo EU;

13.

predlaga, da ocene učinka vključujejo teritorialno razsežnost in da se načelo sorazmernosti pravno obravnava enako kot načelo subsidiarnosti;

14.

poziva, naj se ga iz posvetovalnega organa postopoma nadgradi v organ soodločanja Evropske unije na ključnih področjih politik s teritorialnim učinkom;

15.

opozarja na pomen pobud, ki jih uvaja na področju subsidiarnosti in za izboljšanje evropske zakonodaje, in sicer ne le na mrežo za nadzor subsidiarnosti, temveč tudi mrežo RegHub, ki ima vse večjo vlogo in je za Evropsko komisijo zelo koristna;

16.

opozarja, da predstavlja razsežnost evropske politike, ki je drugi organi EU ne morejo, zato je njegov regionalni in lokalni vidik nepogrešljiv prispevek k političnemu odločanju in legitimnosti v Evropski uniji;

17.

meni, da je bistveno, da svoje delo osredotoči na politike s teritorialnim učinkom, torej predvsem na zadeve, v katere so lokalne in regionalne oblasti vključene na ravni izvajanja ali pa ki nanje močno vplivajo;

18.

poziva, naj bodo Evropski parlament, Evropska komisija in Svet EU zavezani obravnavati njegova mnenja, sprejeta na obvezno zaprosilo, in naj navedejo utemeljene razloge, če ta mnenja ne upoštevajo;

19.

poziva, naj se mu omogoči dostop do trialogov in povezanih dokumentov, če je pripravil mnenje o zadevnem predlogu v skladu s členom 307 PDEU; poziva, naj se mu omogoči, da sozakonodajalcema predlaga kompromise, s katerimi bosta lahko dobila dragocene informacije o dejanskem izvajanju na lokalni ravni;

20.

poziva k boljšim medinstitucionalnim sinergijam, na primer tako, da se ga vključi v delo struktur Evropskega parlamenta in Sveta Evropske unije (npr. komisij, odborov in delovnih skupin) ter v postopek komitologije;

21.

želi spomniti, da se 70 % zakonodaje izvaja na regionalni in lokalni ravni, zato poziva, naj se z njim opravi posvetovanje o letnem in večletnem načrtovanju, agendi in postopkih določanja prednostnih nalog EU, kot so tisti, ki jih predvideva Medinstitucionalni sporazum o boljši pripravi zakonodaje; v zvezi s tem opozarja na dodano vrednost mreže RegHub in poziva k njeni okrepitvi;

22.

meni, da bo večje upoštevanje konkretnih izkušenj lokalnih in regionalnih oblasti z izvajanjem zakonodaje EU privedlo do boljšega pravnega urejanja v Evropski uniji;

23.

poudarja, da mora biti vsaka sprememba evropske volilne zakonodaje, vključno z morebitno uvedbo nadnacionalnih list, skladna z načelom teritorialne zastopanosti, zagotoviti pa je treba tudi povezavo z lokalno in regionalno razsežnostjo politik EU ter bližino poslancev Evropskega parlamenta državljanom;

Evropske vrednote in pravna država

24.

poudarja, da imajo lokalne in regionalne oblasti pomembno vlogo pri krepitvi pravne države; zato obsoja vse poskuse napadov na pravno državo, instrumentalizacije pravosodnega sistema in spodkopavanja evropskih vrednot, pravic in prevlade prava EU nad nacionalnim pravom; poudarja, da morajo biti lokalne in regionalne oblasti vključene v spremljanje pravne države in njeno ocenjevanje na podlagi meril, ki jih je določila Beneška komisija;

25.

ponovno poziva k ukrepom za krepitev avtoritete EU in držav članic, verodostojnosti javnih institucij pravne države ter regionalnih oblasti kot institucij, ki spodbujajo demokracijo;

26.

meni, da bi morale kršitve načela pravne države voditi v ustavitev plačil ali finančne popravke, vendar bi morali v primeru takšnih ukrepov tisti upravičenci do sredstev EU, vključno z lokalnimi in regionalnimi oblastmi, ki niso odgovorni za kršitve načela pravne države, še naprej prejemati finančno podporo od zadevne države članice;

27.

priznava, da so se s krizo zaradi COVID-19 še povečale razlike v evropskih regijah; zato poziva, naj organi Konference okrepijo evropsko solidarnost in priznajo kohezijo kot temeljno evropsko vrednoto;

28.

predlaga vzpostavitev programa Erasmus za lokalne in regionalne politike, ki bi prispeval k razvoju njihovega znanja o EU, obsežnejšemu dodeljevanju sredstev in kakovostnejšemu izvajanju politik;

Mladina, izobraževanje in kultura

29.

poudarja, da bi bilo treba Konferenco o prihodnosti Evrope izkoristiti za pospešitev prizadevanj za Unijo enakosti in učinkovito obravnavati vse oblike diskriminacije; meni, da je ključno bolje poskrbeti za vključevanje načel enakosti spolov v celotno zakonodajo EU in vpeljavo ocen učinka na enakost spolov v vsak nov predlog zakonodaje EU;

30.

meni, da bi bilo treba na Konferenci o prihodnosti Evrope pripraviti predloge za trajnostno zaščito in spodbujanje manjšin v EU, in sicer na podlagi predlogov iz uspešne državljanske pobude Minority SafePack (Zaščita manjšin);

31.

poudarja, da se je treba odzvati na nevarnost dezinformacij v Evropi, in poziva k uvedbi vseevropskega učnega načrta za državljansko vzgojo, spodbujanje evropskih demokratičnih vrednot, kritično mišljenje, digitalne spretnosti in znanja ter medijsko pismenost, ki bi se razvijal in uporabljal v sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi oblastmi;

32.

poziva k odločnemu ukrepanju na ravni EU za zmanjšanje regionalnih razlik v izobraževanju, zlasti na oddaljenih, čezmejnih, podeželskih in revnih mestnih območjih; poziva, naj EU podpre nacionalna in regionalna prizadevanja za izobraževanje, ki bo kos prihodnjim izzivom, z razvojem novih učnih orodij, kot so vseevropske večjezične digitalne platforme za široko razširjanje izobraževalnih vsebin;

33.

poudarja, da je treba še naprej povečevati število prejemnikov, možnosti in sredstva programa Erasmus+, ki je najpomembnejši instrument Evropske unije za ustvarjanje skupne evropske zavesti. Predvsem je treba povečati njegove vire in priložnosti, ki jih ponuja v izobraževanju, pa tudi na različnih področjih javne uprave, tako da bi v tem primeru postal program za izmenjavo primerov dobre prakse in bi imel širše področje uporabe kot sedanji program Erasmus za javno upravo;

34.

meni, da bi moral biti boj proti brezposelnosti mladih ter revščini mladih in otrok prednostna naloga v vseh evropskih regijah, mestih in na podeželju;

35.

meni, da je univerzalen dostop do kulturnih in športnih dejavnosti ključnega pomena za gospodarski in družbeni razvoj ter povečanje skupnega števila ljudi, zlasti mladih, ki so vključeni v takšne dejavnosti, s čimer bi olajšali spodbujanje skupnih evropskih vrednot;

Podnebje, okolje in odpornost

36.

želi spomniti, da imajo regije in mesta odločilno vlogo pri izvajanju večine ukrepov za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, odzivanju na podnebne katastrofe in zagotavljanju dejavne udeležbe lokalnih skupnosti pri zelenem prehodu; zato poziva k jasni institucionalni vključitvi lokalnih in regionalnih oblasti v oblikovanje in izvajanje podnebnih, energetskih in okoljskih politik, neposrednemu dostopu do sredstev EU, čim večjemu zmanjšanju birokratskih ovir ter usklajenim programom na vseh ravneh upravljanja, zlasti pa k naložbenim načrtom v podporo evropskemu zelenemu dogovoru ter načrtom za okrevanje in odpornost; poudarja, da je neposredno financiranje predpogoj, da bodo mesta in regije pripravljeni na uresničevanje ambicioznih ciljev, o katerih potekajo pogajanja v okviru svežnja „Pripravljeni na 55“;

37.

poudarja teritorialno razsežnost evropskega zelenega dogovora ter povezavo z digitalno preobrazbo in socialnimi politikami; poziva, naj se pri spremljanju podnebnih ukrepov v načrtih za okrevanje in odpornost upoštevajo lokalni zeleni dogovori; predlaga evropski regionalni pregled kazalnikov z jasnimi, ciljno usmerjenimi, uporabniku prijaznimi kazalniki za merjenje in spremljanje učinkov evropskega zelenega dogovora na ravni regij NUTS 2;

38.

ponovno poziva, naj se s sistematično organizacijo platform in dialogov na več ravneh omogoči strukturirano in vključujoče sodelovanje lokalnih in regionalnih oblasti pri načrtovanju in izvajanju pobud v okviru zelenega dogovora, kar bo prispevalo tudi k odpornim lokalnim skupnostim; poudarja, da je za uspeh zelenega dogovora potreben hiter proces preobrazbe za uvedbo sistemov energije iz obnovljivih virov in njihovih tehnologij ter prilagoditev pripadajoče infrastrukture;

39.

poudarja vse večjo vlogo lokalnih in regionalnih oblasti na svetovni in evropski ravni pri zagotavljanju pravičnega podnebnega prehoda; ugotavlja, da Pariški sporazum in Edinburška deklaracija o svetovnem okviru za biotsko raznovrstnost po letu 2020 priznavata pomen upravljanja na več ravneh za podnebno nevtralnost, biotsko raznovrstnost in trajnostni razvoj v skladu s cilji OZN za trajnostni razvoj; ponovno izraža podporo sistemu regionalno in lokalno določenih prispevkov, da bi uradno priznali, spremljali in spodbujali zmanjšanje emisij toplogrednih plinov;

40.

priporoča, naj se pozornost nameni trajnostnemu preoblikovanju prometnega sektorja, ki mora biti pravično in pošteno, pri čemer naj se zagotovi, da nobena regija ne bo prezrta ter da bo trajnostna mobilnost z vozili na alternativna goriva cenovno sprejemljiva in dostopna vsem državljanom v vseh regijah; predlaga mehanizem za pravični prehod regij, ki so odvisne od avtomobilske industrije, da bi obvladali spremembe v tem sektorju, saj je avtomobilski sektor (ki neposredno in posredno zagotavlja delovna mesta 13,8 milijona Evropejcem, kar je 6,1 % vseh zaposlenih v EU) v procesu temeljnega preoblikovanja v smeri brezemisijskih vozil, kar bo imelo velik vpliv na regionalno rast in delovna mesta;

Zdravstvena unija

41.

ponovno poudarja svojo zavezanost prizadevanjem za oblikovanje celovite evropske zdravstvene unije, ki bo spoštovala načelo subsidiarnosti in pravne pristojnosti na področju zdravja; poziva k jasnejši vlogi regionalnih in lokalnih oblasti, zlasti regij z zakonodajnimi pooblastili na področju zdravstva, v prihodnjem organu EU za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere, poleg nacionalnih organov in institucij EU;

42.

podpira dostop do e-zdravja za vse državljane EU; poziva k poglobitvi pristojnosti EU na področju zdravja, vključno s spremembami Pogodb, zlasti da bi lahko Komisija uradno priznala izredne razmere na področju javnega zdravja na ravni Unije; podpira poziv h krepitvi varovanja zdravja, povečanju proizvodnih zmogljivosti EU in okrepitvi sodelovanja na področju zdravil;

43.

spodbuja razvoj čezmejnega sodelovanja na področju zdravstvenega varstva, vključno z dolgoročnim financiranjem EU in omogočanjem prostega čezmejnega prehoda osebja in vozil, ki delajo v službah za nujno pomoč in zdravstvenem varstvu. V korist državljanov bi bilo treba hitro in brez pretiranih upravnih formalnosti odpraviti še vedno moteče birokratske ovire v čezmejnem zdravstvenem varstvu in pri nudenju nujne medicinske pomoči;

Gospodarstvo, socialna pravičnost in delovna mesta

44.

je prepričan, da Konferenca o prihodnosti Evrope omogoča pravi zagon, da se bo lahko evropski steber socialnih pravic preoblikoval v nova socialna pravila, ki bi olajšala prehod na trajnostno gospodarstvo in dostop do delovnih mest ter hkrati okrepila socialno kohezijo;

45.

poziva k prenovi evropskega gospodarskega upravljanja, ki mora s pregledanimi proračunskimi pravili bolje podpirati kakovostne, javne, dolgoročne in trajnostne naložbe na vseh ravneh upravljanja. Hkrati je treba izboljšati demokratično odgovornost in učinkovitost z boljšim sodelovanjem lokalnih in regionalnih oblasti v evropskem semestru na podlagi kodeksa ravnanja, ki temelji na partnerstvu; znova poudarja, da podpira opustitev odločanja s soglasjem na davčnem področju, da bi Evropski uniji omogočili sprejemanje potrebnih odločitev s kvalificirano večino, kot to velja na drugih področjih ukrepanja;

46.

poziva, naj se finančna sredstva, ki so na voljo za okrevanje ter zeleni in digitalni prehod, uporabijo za lajšanje prehodov na trgu dela, preusposabljanje in izpopolnjevanje, hkrati pa naj se osebam, ki delajo na digitalnih platformah ali v gospodarstvu priložnostnih del, zagotovi enaka raven zaščite kot v nespletnem gospodarstvu;

47.

poudarja pomen inovacij za razvoj močnejšega gospodarstva ter za konkurenčno in trajnostno rast; meni, da evropske inovacije zahtevajo naložbe v potrebne zmogljivosti (raziskovalna infrastruktura, širokopasovna omrežja, superračunalništvo, umetna inteligenca in odprti nizi podatkov) ter morajo pritegniti učenjake in strokovnjake na vseh evropskih ozemljih;

Digitalna preobrazba

48.

meni, da bo treba pri digitalni preobrazbi v celoti izkoristiti tehnologijo v dobro vseh delov družbe ter v etičnem okviru, ki spoštuje pravice državljanov, zlasti pri uporabi prelomnih tehnologij in še posebej umetne inteligence. Hkrati bo treba premostiti digitalni razkorak in zagotoviti, da bosta digitalna pismenost in povezljivost uresničeni v vseh delih Evrope;

49.

poudarja potrebo po varnosti podatkov, interoperabilnosti in shranjevanju ter se veseli predloga Evropske komisije za evropski akt o odpornosti na področju kibernetske varnosti; meni, da je treba za dostop do digitalnih storitev in informacij, vključno z učinkovitim zagotavljanjem javnih storitev, vlagati v varno infrastrukturo visoke zmogljivosti, ki bo posameznikom in organizacijam omogočila dostop do interneta;

50.

poudarja, da je digitalna preobrazba odvisna od dolgoročne vizije za izobraževanje, raziskave in izmenjavo v zvezi z digitalnimi vprašanji, pri čemer mora biti EU inovatorka in imeti vodilno vlogo pri odkrivanju novih digitalnih tehnologij in storitev ter mora določiti ustrezne in skladne digitalne standarde;

51.

meni torej, da je treba v razprave o prihodnosti Evrope vključiti digitalno kohezijo kot pomembno dodatno razsežnost tradicionalnega koncepta ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, opredeljene v Pogodbi EU;

52.

poziva k takojšnjemu ukrepanju za odpravo digitalnih razkorakov med državami članicami EU ter med mestnimi in podeželskimi območji, ko gre za povezljivost in digitalno infrastrukturo, digitalna znanja in spretnosti, dostop do storitev e-uprave in njihovo uporabo; zato poziva k uvedbi digitalne čezmejne storitvene izkaznice EU, da bi državljanom in podjetjem v čezmejnih regijah poenostavili dostop do javnih storitev in služb za nujno pomoč;

Migracije

53.

poziva k evropskemu pristopu pri obravnavanju temeljnih vzrokov migracij kot pojava, ki ga povzročajo globalna nestabilnost in konflikti, šibkost držav in podnebne spremembe; poziva k učinkoviti krepitvi zmogljivosti za učinkovitejše in uspešnejše upravljanje migracij na vseh ravneh upravljanja;

54.

ugotavlja, da državljani in delegati priznavajo ključno vlogo, ki jo imajo lokalne in regionalne oblasti pri integraciji in vključevanju migrantov in beguncev na še posebej prizadetih območij; zato poziva k vključitvi teh oblasti v oblikovanje integracijskih politik; poziva k pripravi prožnejših orodij politike, ki bodo podnacionalnim organom omogočila, da usmerjajo integracijo in merijo uspešnost integracijskih politik in politik vključevanja na regionalni in lokalni ravni; poziva k izkoriščanju velikega potenciala prostovoljne solidarnosti v naših občinah in regijah na podlagi koncepta prostovoljnih sprejemnih zmogljivosti, ki bo vključen v celovito in dolgoročno migracijsko politiko;

55.

priporoča uvedbo metodologij za posnemanje trajnostnih modelov sprejema in integracije, kot je zasebno sponzorstvo;

Rezultati Konference o prihodnosti Evrope in nadaljnji ukrepi

56.

meni, da je Konferenca o prihodnosti Evrope izhodišče za dosledno krepitev demokratičnega procesa na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni; ponovno poudarja, da je potrebna stalna, resnično vključujoča, pregledna, decentralizirana ter geografsko in politično uravnotežena razprava o prihodnosti Evropske unije; meni, da bi morala Konferenca slediti odprtemu pristopu, tudi v zvezi z reformiranjem politik in institucij, ter da bi morala utreti pot trajnim reformam, ki se ne bodo končale s Konferenco;

57.

ponovno potrjuje svojo polno zavezanost, da prispeva k dejavnostim po Konferenci s preoblikovanjem političnih pobud in predlogov v ukrepe, ki bodo izpolnili pričakovanja državljanov; poudarja, da je uspeh Konference odvisen tudi od tega, ali se bodo priporočila državljanov na koncu spremenila v konkretne rezultate. Če njihova priporočila ne bodo sprejeta ali se bodo upoštevala v spremenjeni obliki, bi bilo treba razumljivo in pregledno pojasniti razloge za to;

58.

poudarja, da je treba pri uvajanju ukrepov po Konferenci, kot so novi zakonodajni predlogi za uresničitev rezultatov, upoštevati delitev pristojnosti ter zlasti načeli subsidiarnosti in sorazmernosti iz Pogodb;

59.

naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo predloži predsedstvu Konference o prihodnosti Evrope, Evropskemu parlamentu, francoskemu, češkemu in švedskemu predsedstvu Sveta EU, predsedniku Evropskega sveta in Evropski komisiji;

60.

se zavzema za to, da se v celoti izkoristi prvotno predvideno dveletno trajanje Konference, ki se je začela 9. maja 2021, da bi lahko ustrezno in obsežno razpravljali o zamislih in predlogih državljanov. Spomladi 2022 bi bilo treba predložiti le vmesno poročilo.

V Bruslju, 27. januarja 2022

Predsednik Evropskega odbora regij

Apostolos TZITZIKOSTAS

(1) UL C 324, 1.10.2020, str. 8.

(2) UL C 141, 29.4.2020, str. 5.

(3) UL C 300, 27.7.2021, str. 1.

(4) UL C 97, 28.2.2022, str. 1.

13.7.2022

Uradni list Evropske unije

C 270/8

Mnenje Evropskega odbora regij – Strateški okvir EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2021–2027

(2022/C 270/02)

Poročevalec:

Sergio CACI (IT/EPP), župan mesta Montalto di Castro

Referenčni dokument:

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Strateški okvir EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2021–2027 – Varnost in zdravje pri delu v spreminjajočem se svetu dela

COM(2021) 323 final

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

pozdravlja strateški okvir EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2021–2027 (novi strateški okvir EU), katerega namen je varovati zdravje delavcev in do leta 2030 zmanjšati število smrti, povezanih z delom (tako imenovani cilj „vizija nič“), ter hkrati zagotoviti varnejše delovno okolje, skladno z novimi zahtevami, ki so med drugim zlasti posledica pandemije COVID-19. Obenem meni, da bi strategija dala močnejši politični signal v zvezi s predvidenimi cilji in predlaganimi ukrepi za njihovo uresničitev kot pa strateški okvir;

je prepričan, da je politični okvir EU za varnost in zdravje pri delu do danes pomembno prispeval k zvišanju standardov varnosti in zdravja pri delu po vsej EU. V okviru je skupaj s ciljem „vizija nič“ poudarjeno, da so ambicije EU pravilno usmerjene, treba pa je bolje vključiti vse kategorije delavcev, česar zadevni predlog še ne zagotavlja;

poudarja, da mora EU na tem področju zagotoviti enotno strateško usmeritev. Potrebo po tem so jasno pokazale tako študije kot praktični rezultati v zadnjih desetletjih. Najpomembnejši vidik zakonodaje o varnosti in zdravju pri delu je, da lahko ukrepi EU, držav članic in drugih akterjev (na primer socialnih partnerjev in raznih deležnikov na različnih ravneh upravljanja) pozitivno in neposredno vplivajo na poklicno življenje tako z vidika zdravja kot varnosti;

se povsem strinja s tremi horizontalnimi cilji strateškega okvira, ki jih je Evropska komisija določila pri oblikovanju strategije EU za naslednjih pet let, in sicer predvidevanjem in obvladovanjem sprememb v svetu dela po epidemiji, ki jih prinaša zeleni, digitalni in demografski prehod, boljšim preprečevanjem nezgod in bolezni na delovnem mestu ter boljšo pripravljenostjo na morebitne zdravstvene krize v prihodnosti;

pozdravlja zamisel, da bo Komisija za uresničitev svojih ciljev pregledala direktivo o delovnih mestih in direktivo o slikovnih zaslonih ter posodobila pravila EU o nevarnih kemičnih snoveh za boj proti raku, boleznim reproduktivnih organov in boleznim dihal ter posodobila mejne vrednosti za azbest in svinec;

priporoča Komisiji, naj v sodelovanju s socialnimi partnerji čim hitreje nadaljuje pripravo in izvajanje pobude na ravni EU o duševnem zdravju pri delu, s katero se bodo ocenila porajajoča se vprašanja v zvezi s to temo. Pobuda bi morala biti vir navdiha za morebitno potrebno ukrepanje v posameznih državah članicah/sektorjih/delovnih mestih;

je prepričan, da se morata prejšnji dve točki uporabljati za vse kategorije delavcev, tudi za tiste, ki trenutno niso vključene v strateški okvir;

poudarja izziv staranja delovne sile za zdravje in varnost pri delu. Spoštovati je treba načelo prilagajanja delovnih mest ljudem in tako napredovati v smeri vključujočega poklicnega življenja za delavce vseh starosti;

pozdravlja dejstvo, da namerava Komisija na podlagi izkušenj s pandemijo COVID-19 v tesnem sodelovanju z akterji na področju javnega zdravja razviti postopke za izredne razmere in smernice za hitro uvedbo, izvajanje in spremljanje ukrepov v morebitnih prihodnjih zdravstvenih krizah;

10.

obžaluje, da četudi so do danes vse države članice vsebino in duh strateškega okvira EU vsaj delno vključile v svoje nacionalne sisteme, nobena država članica strateškega okvira dejansko ne izvaja v celoti. Razlog za to je, da nekatere države niso ponovno preučile in posodobile svojih nacionalnih strategij za zdravje in varnost pri delu, da bi jih povsem prilagodile strateškemu okviru EU 2014–2020. To gre pripisati slabemu načrtovanju ali nezadostnemu doseganju ključnih ciljev, kot je poudarila Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu, med katerimi so na primer staranje zaposlenih, poenostavitev postopkov ter učinkovitejše in pravočasno izvajanje zakonodaje;

Varnost in zdravje pri delu ter kultura preprečevanja

11.

poudarja, da se je število nezgod na delovnem mestu v zadnjih štiridesetih letih zmanjšalo zaradi treh dejavnikov: znanstvenih in tehničnih izboljšav, zakonodaje o varnosti in zdravju pri delu ter sistemov upravljanja varnosti in zdravja pri delu. Zato meni, da bi se morali evropski in nacionalni zakonodajalci v sodelovanju s socialnimi partnerji pri izdelavi, sprejemanju in izvajanju strategije sklicevati na močno kulturo preprečevanja, ki je eden od primarnih načinov za doseganje cilja „vizija nič“ in je v skupnem interesu delavcev in podjetij; poudarja pomen socialnega dialoga ter udeležbe in sodelovanja vseh deležnikov, vlad in uprav na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter delodajalcev in delavcev v preventivnih politikah;

12.

opozarja na študijo Mednarodnega združenja za socialno varnost (ISSA) (1), ki ugotavlja, da lahko naložba v dobro strategijo za varnost in zdravje pri delu ter v preprečevanje tveganj na delovnem mestu podjetjem za vsak euro, ki ga porabijo na zaposlenega na leto, prinese donos v višini 2,2 EUR. Pri tem je treba upoštevati še številne izgubljene delovne ure, padec morale na delovnem mestu in posledično vpliv na produktivnost in konkurenčnost podjetij;

13.

se strinja z Evropsko komisijo, da podjetja z nezgodami na delovnem mestu zaradi nezadostnega upoštevanja načel preprečevanja pridejo na slab glas, kar ima resne posledice za njihov ugled in delovne možnosti zaposlenih;

14.

priporoča, naj delodajalci preprečevanje poklicnih tveganj vključijo v politiko podjetja z uvedbo notranjih modelov upravljanja, imenovanjem odgovornih delavcev in vzpostavitvijo lastnih služb za preprečevanje tveganj ter naj med delavci spodbujajo usposabljanje na področju preprečevanja;

Varnost in zdravje pri delu ter zeleni, digitalni in demografski prehod

15.

meni, da se s tehnološkim napredkom neprestano spreminja narava delovnih mest. Zato je dobro, da predlogi EU sledijo tehnologiji na delovnem mestu, kot je navedeno v prvem cilju novega strateškega okvira Komisije;

16.

meni, da je predlog o uvedbi usklajenih predpisov o umetni inteligenci pozitiven korak, vendar bi bilo treba obravnavati tudi probleme, ki bi se lahko pojavili v povezavi z zdravjem in varnostjo pri delu;

17.

se strinja z ugotovitvami v beli knjigi o umetni inteligenci (2), da bosta na delavce in delodajalce neposredno vplivala načrtovanje in uporaba sistemov umetne inteligence na delovnem mestu in da bo vključenost socialnih partnerjev odločilni dejavnik pri zagotavljanju humanocentričnega pristopa k umetni inteligenci na delovnem mestu;

18.

v zvezi s tem ponovno poudarja pomen varnosti in zdravja pri delu, kot je navedel že v mnenju z naslovom Bela knjiga o umetni inteligenci – evropski pristop k odličnosti in zaupanju (3). V njem je zapisal, da je uporaba tehnologij umetne inteligence zelo pomembna tudi v povezavi z delovnimi pogoji in dobrim počutjem delavcev. Zato se pridružuje pozivu evropskih socialnih partnerjev k zmanjšanju količine podatkov, preglednosti in jasnim predpisom glede obdelave osebnih podatkov, da se omeji tveganje vsiljivega spremljanja in zlorabe osebnih podatkov, s čimer bi zagotovili spoštovanje človekovega dostojanstva;

19.

ponavlja tudi, da je ključnega pomena „predstavnikom delavcev omogočiti, da obravnavajo vprašanja, povezana s podatki, privolitvijo, varstvom zasebnosti in nadzorom. Zbiranje podatkov mora biti povezano s konkretnim in preglednim namenom, preglednost pa je treba zagotoviti tudi, če se umetna inteligenca uporablja v postopkih, ki zadevajo človeške vire“ (4);

20.

opozarja na izziv demografskih sprememb za varnost in zdravje pri delu. Sprejeti je treba politike za spodbujanje upravljanja starosti v podjetjih in organizacijah ter uvesti inovativne procese, da bi delovna mesta prilagodili tej stvarnosti, pri čemer je treba upoštevati raznolikost starostnih skupin in dejstvo, da starejši delavci niso homogena skupina;

Pomen strategije za regionalno in lokalno raven

21.

poudarja, da se bodo morale lokalne in regionalne oblasti na podlagi strateškega okvira EU za obdobje 2021–2027 in pristopa „vizija nič“ soočiti s problemi na tem področju in izvajati cilje okvira neposredno na terenu in da bodo morale to zagotavljati z nadzorom, oblikovanjem in vzpostavitvijo kulture preprečevanja in zaščite delavcev, konkretnim sodelovanjem z izmenjavo izkušenj in dobrih praks ter nadaljnjim opredeljevanjem problemov in oceno najprimernejših rešitev, ki ji bodo sledile povratne informacije;

22.

meni, da je nadzor nad izvajanjem zakonodaje o varnosti in zdravju pri delu in uresničevanjem ciljev za varnost in zdravje pri delu temeljna vloga, ki jo imajo lahko regije in mesta pri doseganju ambicioznih ciljev strategije;

23.

meni, da bi morale regije in mesta še naprej spodbujati usposabljanje in izobraževanje in ju zagotavljati inšpektorjem za delo, delodajalcem in delavcem, da se bodo prilagodili spremembam pri zaposlovanju, ki jih povzročajo zeleni in digitalni prehod ter novi pogoji zaradi pandemije COVID-19 in starajoče se delovne sile;

24.

meni, da bosta čim hitrejša vzpostavitev sodelovanja regionalnih in lokalnih oblasti z EU, pristojnimi nacionalnimi organi in drugimi mesti in regijami ter izmenjava izkušenj in dobrih praks spodbujala napredek pri varnosti in zdravju pri delu ter prispevala k vzpostavitvi kulture preprečevanja;

25.

poudarja pomen raziskav ter izmenjave znanja in dobrih praks na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni za spodbujanje odkrivanja in ocenjevanja novih tveganj ter njihovega preprečevanja na podlagi sodelovanja med javnimi organi pri razvoju naprednih politik na tem področju;

26.

poudarja, da je za nadaljnjo opredelitev strategije za varnost in zdravje pri delu potrebno ustrezno sodelovanje regij in mest. Zato meni, da je bistvenega pomena, da konkretno sodelujejo v fazah ocene delovnega mesta z vidika varnosti in zdravja pri delu. Tako lahko dajo EU povratne informacije, da si ta ustvari jasno sliko o razmerah na terenu in jih sproti popravlja, in prispevajo k opredelitvi naslednje strategije po letu 2030;

27.

poziva Komisijo, naj vzpostavi ustrezen digitalni instrument (na primer portal), ki bo dopolnjeval evropsko raziskavo podjetij o novih in nastajajočih tveganjih Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu in na katerega se bodo lahko obračale regije in mesta, kadar se jim bo zdelo primerno ali potrebno dati evropskemu zakonodajalcu informacije o varnosti in zdravju pri delu;

Sklepna politična priporočila

28.

je trdno prepričan, da bi morale biti lokalne in regionalne oblasti kot delodajalci zgled pri celovitem izvajanju ukrepov, predlaganih v strateškem okviru;

29.

ponavlja svoje prepričanje, da lahko javna naročila „z vključevanjem kvalitativnih, okoljskih in/ali socialnih vidikov med merila za oddajo javnega naročila pomagajo preprečevati okoljski in socialni damping“ (5). Zato poziva lokalne in regionalne oblasti, naj pri oddaji javnih naročil posebno pozornost namenijo delovnim pogojem, vključno z zdravjem in varnostjo pri delu, ki jih nudijo izvajalci in njihove podizvajalske verige;

30.

pozdravlja uvedbo „vizije nič“ in njen cilj, da bi do leta 2030 odpravili smrti, povezane z delom; meni, da je treba na delovnem mestu še naprej krepiti prizadevanja za preprečevanje nezgod in bolezni pri delu; nadalje meni, da „vizija nič“ ne bi smela biti omejena samo na smrti, ampak bi morala vključevati nezgode in bolezni, povezane z delom, ter preprečevanje in odpravljanje tveganj v skladu z načeli okvirne direktive (6);

31.

opozarja, da je delo samo po sebi pomemben dejavnik pri spodbujanju zdravja; meni, da je za kar največjo učinkovitost strategije za zdravje in varnost pri delu pomembno sprejeti celosten pristop, ki bo obravnaval povezavo med dobrim delovnim okoljem, duševnim in telesnim zdravjem, učinkovitostjo, kakovostjo in koristmi dejavnosti; v zvezi s tem opozarja na koristi izvajanja politik za spodbujanje zdravja na delovnem mestu ter varnega in zdravega načina življenja, vključno z vidiki, kot sta prehrana in telesna dejavnost;

32.

odobrava referenčni strateški okvir o nasilju, nadlegovanju in diskriminaciji na delovnem mestu ter pozdravlja pozornost, namenjeno vidiku spola. Kljub temu meni, da bi bilo bolje, če bi bil okvir skladen s Konvencijo št. 190 Mednarodne organizacije dela o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela, ki vsebuje celovito opredelitev nasilja in nadlegovanja ter ima širše področje uporabe, saj zajema delavce in druge osebe v svetu dela (7);

33.

ponovno izraža podporo stalnemu napredku in trem zaporednim posodobitvam direktive o rakotvornih in mutagenih snoveh; podpira predlog Komisije za revizijo in dopolnitev snovi in mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost v skladu z direktivo o rakotvornih in mutagenih snoveh, ki je bil pripravljen z uveljavljenim postopkom in tristranskim sodelovanjem (predstavniki delavcev, delodajalcev in vlad), ki je vključeval vse države članice; ugotavlja, da tristransko sodelovanje poteka v okviru Svetovalnega odbora Komisije za varnost in zdravje pri delu (ACSH); v zvezi s tem nestrpno pričakuje nadaljnje delo za določitev zavezujočih, na dokazih temelječih in znanstveno posodobljenih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost, ki bi zajemale vseh 50 prednostnih rakotvornih snovi (v primerjavi s sedanjimi 27), ter vključitev snovi, strupenih za razmnoževanje, in nevarnih zdravil;

34.

podpira, da se kombinirana izpostavljenost nevarnim kemičnim snovem in endokrinim motilcem ter revizija zavezujoče mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti za vdihljiv kristalni kremen vključita v oddelek strateškega okvira za varnost in zdravje pri delu, ki je povezan z izpostavljenostjo kemičnim snovem;

35.

meni, da so v zvezi z evropskim okvirom za obvladovanje psihosocialnih tveganj potrebne smernice, ki presegajo individualistični pristop, pri katerem se ne obravnavajo učinki organizacije dela na duševno zdravje; zato poziva Komisijo, naj še naprej sodeluje z državami članicami ter regionalnimi in lokalnimi oblastmi pri preprečevanju psihosocialnih tveganj na delovnem mestu in oceni potrebo po pripravi sporočila o teh tveganjih pred objavo direktive v zvezi s tem;

36.

pričakuje, da bodo države članice upoštevale priporočilo Mednarodne organizacije dela o enem inšpektorju za delo na vsakih 10 000 zaposlenih; poleg tega poudarja, da je treba v okviru inšpektoratov za delo nadalje okrepiti mehanizme sankcioniranja ter zbiranje podatkov in njihovo razširjanje;

37.

poziva k vključitvi varnosti in zdravja pri delu v zakonodajo o umetni inteligenci, saj študije, opravljene v posameznih državah članicah, vsebujejo poglobljene presoje organizacije dela ter telesnega in duševnega zdravja in varnosti delavcev;

38.

meni, da bi moral strateški okvir za varnost in zdravje pri delu zajemati vse delavce; ugotavlja, da področje uporabe strateškega okvira za varnost in zdravje pri delu izključuje samozaposlene (vključno z delavci v nestandardnih zaposlitvah in platformnimi delavci), ter meni, da bi morala biti v pobudi EU za izboljšanje delovnih pogojev platformnih delavcev varnost in zdravje pri delu močno prisotna;

39.

zato poudarja, da je treba ta okvir temeljito pregledati, in poziva evropskega zakonodajalca k večji ambiciji in bolj dolgoročni viziji na tem področju;

40.

poziva Evropsko komisijo, naj pregleda delovne pogoje za delo na daljavo, ki bodo zajemali telesno in duševno zdravje ter varnost. To bi bilo treba storiti v sodelovanju z evropskimi socialnimi partnerji, ki trenutno sodelujejo v pogajanjih o digitalizaciji. To vprašanje je treba nujno obravnavati, saj se je ta oblika dela v „novi normalnosti“ razširila kot še nikoli;

41.

pozdravlja odločno priporočilo Evropske komisije državam članicam, naj COVID-19 priznajo kot poklicno bolezen, in ponovno poudarja pomen obveznosti delodajalcev, da mobilnim delavcem, delavcem migrantom in sezonskim delavcem zagotavljajo dostojne življenjske in delovne pogoje;

42.

izraža zadovoljstvo, da Komisija s svojim predlogom predvideva spremembe v novem svetu dela, ki so pogojene z zelenim in digitalnim prehodom ter na splošno s preprečevanjem bolezni, povezanih z delom.

V Bruslju, 26. januarja 2022

Predsednik Evropskega odbora regij

Apostolos TZITZIKOSTAS

(1) The return on prevention: Calculating the costs and benefits of investments in occupational safety and health in companies (Donos od preprečevanja tveganj: izračun stroškov in koristi naložb v varnost in zdravje pri delu v podjetjih), ISSA, Ženeva, 2011.

(2) COM(2020) 65 final.

(3) UL C 440, 18.12.2020, str. 79.

(4) Prav tam.

(5) UL C 440, 18.12.2020, str. 42.

(6) Direktiva Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (UL L 183, 29.6.1989, str. 1)

(7) Člena 1 in 2 Konvencije o nasilju in nadlegovanju (št. 190), 2019.

13.7.2022

Uradni list Evropske unije

C 270/13

Mnenje Evropskega odbora regij – Lokalne in regionalne oblasti za hitrejše izvajanje pobude EU za opraševalce

(2022/C 270/03)

Poročevalka:

Frida NILSSON (SE/Renew Europe), članica lokalne skupščine: občina Lidköping

Referenčni dokument:

Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Napredek pri izvajanju pobude EU za opraševalce

COM(2021) 261 final

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

poudarja pomen opraševalcev za trajnostnost naših skupnosti in narave. Opraševalci so ključni za prehranske sisteme in ohranjanje biotske raznovrstnosti ter pokrajin, zato pomoči ne potrebujejo le udomačeni opraševalci, ampak je treba primeren habitat zagotoviti tudi divjim opraševalcem, saj so del naravne biotske raznovrstnosti. Razumeti je treba, da udomačeni opraševalci dopolnjujejo vlogo divjih opraševalcev in ne obratno;

je zaskrbljen zaradi pomanjkanja ozaveščenosti o tem, kaj opraševalci so, kako pomembni so za delovanje naših ekosistemov in kakšne so posledice, ki bi jih zmanjšanje njihovega števila in izumrtje lahko imeli za naša življenja;

izpostavlja, da so biotska raznovrstnost in podnebne spremembe tesno povezane, soodvisne in vplivajo druga na drugo. Temperaturne razlike, spremenljive vremenske razmere, izguba habitata in drugi dejavniki, ki jih povzročajo podnebne spremembe, neposredno vplivajo na zmanjševanje števila opraševalcev. Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti pa imata pomembno vlogo pri prilagajanju podnebnim spremembam;

ceni priložnost, da lahko prispeva k okviru EU za podpiranje in ohranjanje aktivnih ter raznolikih populacij opraševalcev, in zato pozdravlja pregled pobude za opraševalce, ki ga je opravila Evropska komisija, ter resolucijo Evropskega parlamenta in sklepe Sveta o tej temi (1);

pozdravlja korak v pozitivno smer, ko se je leta 2018 začela izvajati pobuda EU za opraševalce, a je zaskrbljen, ker se od takrat število opraševalcev še naprej zmanjšuje. Hvaležen je za ugotovitve iz globalnega poročila Medvladne platforme o biološki raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES), da je kljub nezadostnemu ukrepanju podnebje in biotsko raznovrstnost še mogoče rešiti, za kar pa bodo potrebni ukrepi za preobrazbo na vseh ravneh;

zato podpira ugotovitve iz Posebnega poročila Evropskega proračunskega sodišča št. 15/2020 (2) in ima visoka pričakovanja glede revizije pobude EU za opraševalce;

pozdravlja, da so cilji za biotsko raznovrstnost in opraševalce vključeni v več strategij in politik EU, kot so nova SKP, strategija EU za biotsko raznovrstnost in strategija „od vil do vilic“;

poziva Evropsko komisijo, naj v prihodnji pobudi o ciljih za obnovo narave v okviru strategije EU za biotsko raznovrstnost določi pravno zavezujoče cilje, katerih področje uporabe zajema opraševalce. V zvezi s tem ponuja podporo pri izvajanju nove pobude EU za opraševalce, zlasti pri dejavnostih izvajanja in spremljanja;

cilji, določeni za pomoč opraševalcem, bi morali EU pomagati tudi pri uresničevanju ciljev, zastavljenih v Agendi 2030 Združenih narodov, in ciljev trajnostnega razvoja (3), zlasti tistih, ki so namenjeni ohranjanju biotske raznovrstnosti in habitatov, pomembnih za divje opraševalce;

10.

prepričan je, da so za zaustavitev zmanjševanja števila opraševalcev nujni usklajevanje in integrirane strategije, ki bodo vključevali vse sektorje in politična področja. Pomembno je vključiti vse pomembne akterje in povečati učinkovitost obstoječih, vendar razpršenih prizadevanj. Trenutna pobuda za opraševalce je postavila temelje, a jo je zdaj treba izpopolniti;

11.

meni, da bi se morali pri zagotavljanju trajnostnih populacij divjih opraševalcev upoštevati vsi trije stebri trajnostnega razvoja. To pomeni, da se morajo pri izvajanju ukrepov primerno upoštevati vidiki družbene, gospodarske in biološke trajnostnosti;

Opraševalci kot del razkoraka med podeželjem in mesti

12.

poudarja, da je pri zaustavljanju zmanjševanja števila opraševalcev pomembno razmišljati tudi onkraj kmetijskih politik, saj kmetijstvo in njegovo vlogo pri zmanjševanju populacij divjih opraševalcev že urejajo predpisi EU z več različnih področij, sprejeti pa so tudi ustrezni ukrepi;

13.

poziva, naj bo posebna pozornost namenjena konvencionalnim kmetom in njihovim prizadevanjem za zmanjšanje negativnih vplivov na opraševalce, saj ekološko kmetijstvo in agroekološke prakse na številne načine že varujejo in ohranjajo opraševalce. Raziskave, inovacije in prožen sistem izvajanja so ključni za reševanje teh izzivov, omogočajo pa tudi raznolikost v kmetijstvu;

14.

poudarja, da je treba v celoti raziskati in odpraviti problem drugih onesnaževalcev okolja, ne samo pesticidov, kot je na primer svetlobno onesnaževanje, ki dokazano močno vpliva na opraševalce, a doslej še ni bilo obravnavano;

15.

izpostavlja, da lahko mestna območja pozitivno prispevajo k biotski raznovrstnosti, na primer z botaničnimi vrtovi, vrtičkanjem in domačimi vrtovi ter nepozidanimi mestnimi površinami, ki bi lahko neposredno vplivali na populacije vrst divjih čebel (4);

16.

opozarja, da je v svetu, kjer se mesta širijo, nujno, da se ohranjanje biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev vključi že v urbanistično načrtovanje in prakse v mestih, saj je to ključno za zaščito populacij opraševalcev, podpiranje njihove raznovrstnosti in ustvarjanje novih habitatov;

17.

poziva pristojne oblasti, naj pripravijo ocene učinka, v katerih bodo upoštevale razvoj, ki omejuje lastninske pravice in tudi na druge načine vpliva na možnosti trajnostnega preživljanja. Te ocene učinka se ne smejo osredotočiti le na biološke koristi, ampak morajo upoštevati tudi morebitne negativne vplive na možnosti preživljanja prebivalcev in njihova življenja;

Ukrepanje na ravni EU

18.

poziva Evropsko komisijo, Evropski parlament in države članice EU, naj zagotovijo, da bodo politike, programi in načrti za okrevanje po pandemiji prispevali k trajnostnemu upravljanju biotske raznovrstnosti, vključno z zaustavitvijo zaskrbljujočega zmanjševanja števila divjih in udomačenih opraševalcev;

19.

poziva, naj se na lokalni in regionalni ravni podpre ekoshema za opraševalce, ki bi vključevala: gojenje enoletnic, ki privlačijo opraševalce, na vsaj 10 % kmetijskih zemljišč; sajenje med vrstami kultur v pridelavi še vsaj dveh različnih kultur, ki sta zanimivi za opraševalce in cvetita v različnih obdobjih leta, kar bi dopolnjevalo obdobje cvetenja trajnic, da se opraševalcem zagotovi čim več razpoložljivih virov; usposabljanje kmetov o koristnih žuželkah in praksah integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi ter ukrepe, ki jih je treba sprejeti v korist kmetij, ki zagotavljajo prisotnost opraševalcev na območjih z manjšo biotsko raznovrstnostjo;

20.

poziva k upoštevanju okoljskih vidikov na vseh ravneh javnega odločanja in v vseh politikah, saj večina človeških posegov v naravo do neke mere vpliva na ekosisteme. V zvezi z opraševalci bi se bilo treba temu posvečati zlasti pri načrtovanju mestnih območij, infrastrukture in drugih sprememb namembnosti zemljišč;

21.

opozarja, da za izvajanje in določanje ciljev, povezanih z opraševalci, niso odgovorne zgolj regionalne in lokalne oblasti, čeprav delujejo kot neposredna povezava z evropskimi državljani. V ta prizadevanja se morajo vključiti tudi nacionalne vlade in EU, in sicer s podpiranjem, spodbujanjem in usklajevanjem rešitev, ki jih bo mogoče enostavno izvajati na lokalni in regionalni ravni;

22.

poziva Evropsko komisijo, naj aktivno podpira kampanje na nacionalni, regionalni in lokalni ravni za ozaveščanje industrijskih sektorjev in javnosti prek obstoječih in novih kanalov;

23.

obžaluje, da platforme za pridobivanje znanja in izmenjavo primerov dobre prakse, ki so bile uvedene v sklopu pobude za opraševalce, kot je na primer platforma EU z informacijami o opraševalcih, niso dosegle vseh akterjev in še vedno niso dovolj znane. Zato poziva, naj se financiranje, pridobivanje znanja in krepitev zmogljivosti ter dobre prakse v prihodnjih pobudah Komisije pregledno načrtujejo in sporočajo, da državljani ne bodo le motivirani za ukrepanje, ampak bodo tudi razumeli, kako prispevati k ustvarjanju trajnostnih habitatov za opraševalce;

24.

poziva, naj se v revidirani pobudi za opraševalce prouči, kako bi obstoječe mreže in organizacije lahko delile znanja in dobre prakse z lokalnimi in regionalnimi oblastmi v EU in zunaj nje;

25.

je zato pripravljen sodelovati z Evropsko komisijo pri vključevanju pobude za opraševalce v obstoječe pobude EU, kot sta platforma za ozelenitev mest in sporazum o zelenih mestih;

26.

ponavlja, da imata spremljanje napredka v zvezi z opraševalci in poročanje o njem pomembno vlogo pri ocenjevanju učinkovitosti vseh izvedenih ukrepov; zato poziva Evropsko komisijo, naj predvidi okvir poročanja in sledenja, ki bi ga za ta namen lahko uporabljale podnacionalne oblasti. Prizadevanja morajo slediti obstoječim dobrim praksam, da bi zagotovili enostavno izvajanje in podporo pri vzpostavljanju standardiziranih programov spremljanja opraševalcev na lokalni in regionalni ravni;

27.

izpostavlja, da so domorodne vrste cvetlic tesno povezane z domorodnimi vrstami oziroma varietetami opraševalcev in zato poziva k naložbam v spoznavanje, ohranjanje in gojenje teh vrst, saj bi to pomagalo opraševalcem;

28.

zato poziva Evropsko komisijo, naj oceni, kako bi bilo mogoče razširiti obvezo o zasaditvi vsaj treh milijard dodatnih dreves na mestnih območjih v EU do leta 2030 in jo povezati z zasaditvijo oziroma setvijo večjega števila domorodnih vrst cvetlic;

29.

želi, da se v nacionalne strateške načrte SKP, ki bodo odobreni leta 2022, kot cilj vključijo prizadevanja za zdrave populacije divjih opraševalcev, sprejetje učinkovitih ukrepov biološke zaščite, ki so pomembni za opraševalce, in spodbude za uporabo lokalnih rastlin, da se pospeši nadaljnje ukrepanje. Za to bi morale biti odgovorne države članice, da se zagotovi enostavno in primerno izvajanje;

Ukrepanje na lokalni in regionalni ravni ter vključenost OR

30.

poudarja možnosti in obveznosti, ki jih imajo lokalne in regionalne oblasti pri pospeševanju izvajanja pobude za opraševalce, že zdaj, še bolj pa v prihodnje;

31.

meni, da bi morale lokalne in regionalne oblasti pri sprejemanju in izvajanju okoljskih ukrepov medsebojno sodelovati tako na nacionalni kot čezmejni ravni. Biološki koridorji so ključni za opraševalce in zagotavljanje trajnostnih ter odpornih populacij. Tovrstne naloge so primerne za lokalne in regionalne oblasti, saj lahko s sodelovanjem na enostaven način izvajajo ukrepe, ki bodo spodbujali trajnostne populacije opraševalcev;

32.

ugotavlja še, da je poleg lokalnih in regionalnih oblasti pomembno vključiti tudi civilno družbo, institucije znanja, lokalne kmete in zasebni sektor. Da bi te akterje, njihovo delo in inovacije v njihovih sektorjih v celoti izkoristili, mora nova pobuda za opraševalce ustvariti učinkovit okvir za prostovoljne pobude, znanje, skupne cilje in poročila. To bi tem akterjem omogočilo, da uresničijo cilje, določene v pobudi, poleg tega pa bi lahko naredili še več;

33.

se zavezuje, da bo pri delu na področju okoljskih zadev, zlasti pri vprašanjih biotske raznovrstnosti, ozaveščal o ciljih za pomoč opraševalcem in poudarjal njihov pomen, določil jasne vloge nacionalnih, regionalnih in lokalnih oblasti, da bi prispevale k zaustavitvi izgube opraševalcev, ter podprl pripravo nacionalnih in lokalnih akcijskih načrtov za opraševalce, tudi v okviru kampanje Zeleni dogovor na lokalni ravni;

34.

poudarja, da je treba priznati tudi socialno-ekonomske koristi programov za opraševalce. Z osredotočanjem na te programe se ustvarjajo gospodarske priložnosti in priložnosti za socialno vključevanje;

35.

izjavlja, da namerava še naprej tesno sodelovati z Evropsko komisijo, še posebej pri pregledu in izvajanju ciljev v zvezi z biotsko raznovrstnostjo, ki zadevajo opraševalce;

36.

predlaga, da bi kot pilotni projekt uvedel mrežo za opraševalce, namenjeno predvsem mestnim središčem, v sklopu katere bi si lahko lokalne oblasti izmenjevale znanje in primere dobre prakse;

37.

poziva lokalne in regionalne oblasti, naj spremljajo stanje opraševalcev in o njem poročajo, saj je poznavanje domorodnih vrst in lokalne flore ter favne ključno za razumevanje stanja divjih in udomačenih opraševalcev na domačih tleh, lokalne in regionalne oblasti pa so že sedaj seznanjene s svojimi lokalnimi in regionalnimi razmerami;

38.

naproša svoje člane, naj bodo zgled in organizirajo pogovore ter odprta srečanja na lokalnem in regionalnem nivoju, da bi zagotovili vključenost civilne družbe in nevladnih organizacij, saj je prepoznavanje in odpravljanje vrzeli v znanju eden najpomembnejših vidikov pobude za opraševalce;

39.

poziva predstavnike lokalnih in regionalnih skupnosti, naj ocenijo, v kolikšnem obsegu bi bilo mogoče prenoviti industrijska in zgodovinska območja v skladu s sonaravnimi rešitvami, katerih cilj je povečanje števila opraševalcev;

40.

je trdno prepričan, da je v razpravo in iskanje rešitev nujno vključiti mlajše generacije, saj bosta uresničevanje okoljskih ciljev in krepitev divjih populacij, zlasti opraševalcev, trajala več generacij. V zvezi s tem pozdravlja obstoječe zglede, kot je sodelovanje mladih v projektu STING (5), a poziva člane OR in širšo skupnost lokalnih in regionalnih oblasti, naj sledijo temu zgledu in v svojih mestih ter regijah predlagajo dejavnosti za vključevanje državljanov, predvsem otrok in mladih. Ozaveščanje o opraševalcih bi lahko postalo del dejavnosti v okviru evropskega leta mladih 2022;

Evropska prizadevanja na globalni ravni

41.

pozdravlja pozitivno sporočilo s 15. konference pogodbenic Konvencije OZN o biotski raznovrstnosti in njeno zavezo, da bo do leta 2030 zaustavila izumiranje živalskih in rastlinskih vrst;

42.

poudarja, da je edinburška deklaracija za podnacionalne vlade, mesta in lokalne oblasti o svetovnem okviru za biotsko raznovrstnost po letu 2020 (6) ključnega pomena, in se zavezuje, da jo bo podpiral v razpravah o opraševalcih na evropski in mednarodni ravni;

43.

poziva Komisijo, naj obravnava zmanjševanje števila opraševalcev na mednarodni ravni in se v drugem delu 15. konference pogodbenic Konvencije OZN o biotski raznovrstnosti, ki bo potekala med 25. aprilom in 8. majem 2022 v Kunmingu na Kitajskem, zavzame za odločne ukrepe za zaščito opraševalcev in njihovih habitatov;

44.

se je v sklopu delegacije EU pripravljen udeležiti 15. konference pogodbenic Konvencije OZN o biotski raznovrstnosti ter prihodnjih konferenc pogodbenic, da bi pojasnil stališča lokalnih in regionalnih oblasti v EU in ukrepe, ki jih te že izvajajo, ter pomagal nadgraditi uspeh edinburške deklaracije na področju zaščite opraševalcev in njihovih habitatov.

V Bruslju, 26. januarja 2022

Predsednik Evropskega odbora regij

Apostolos TZITZIKOSTAS

(1) 2019/2803(RSP) in sklepi, ki jih je sprejel Svet na 3782. seji 17. decembra 2020 (14168/20).

(2) https://op.europa.eu/webpub/eca/special-reports/pollinators-15-2020/sl/

(3) Agenda 2030 Združenih narodov: https://sdgs.un.org/2030agenda.

(4) Baldock, K. C. R., idr., Where is the UK’s pollinator biodiversity? The importance of urban areas for flower-visiting insects (Izgubljanje raznovrstnosti opraševalcev v Združenem kraljestvu? Pomen mestnih območij za žuželke, ki oprašujejo cvetje), Post. R. Soc. B Biol. Sci. 282, 20142849 (2015), Theodorou, P., idr., The structure of flower visitor networks in relation to pollination across an agricultural to urban gradient (Struktura mrež opraševalcev cvetja v povezavi z opraševanjem po lestvici od kmetijskih do mestnih območij), Funct. Ecol. 31, str. 838–847 (2017).

(5) Projekt Evropske komisije STING (Science and Technology for Pollinating Insects – Znanost in tehnologija za žuželke opraševalke).

(6) https://www.gov.scot/publications/edinburgh-declaration-on-post-2020-biodiversity-framework/

13.7.2022

Uradni list Evropske unije

C 270/18

Mnenje Evropskega odbora regij – Dolgoročna vizija za podeželska območja EU

(2022/C 270/04)

Poročevalec:

Juan Manuel MORENO BONILLA (ES/EPP), predsednik avtonomne skupnosti, Andaluzija

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

pozdravlja dolgoročno vizijo kot bistven korak k trajnostnemu razvoju podeželja in k resnični teritorialni koheziji po vsej EU ter obžaluje, da je ta dolgoročna vizija objavljena po zaključku pogajanj o skupni kmetijski politiki (SKP) za obdobje 2021–2027, saj bi lahko ta politika prispevala k izvajanju te strategije, zlasti z boljšim finančnim ravnovesjem med prvim in drugim stebrom skupne kmetijske politike;

v zvezi s tem obžaluje, da so bili med nedavno reformo skupne kmetijske politike opuščeni instrumenti za konvergenco med kohezijsko politiko in politikami za razvoj podeželja, ter zlasti obžaluje opustitev vključitve Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) v uredbo o skupnih določbah za kohezijsko politiko za obdobje 2021–2027;

opozarja, da je treba na Konferenci o prihodnosti Evrope upoštevati prebivalce podeželskih območij, njihove zamisli, potrebe in potencial, ter zagotoviti njihovo sodelovanje v evropskem projektu; priporoča uporabo komunikacijskih in oglaševalskih tehnik za izboljšanje splošne podobe podeželskega načina življenja, s čimer bi prikazali kulturne in socialne prednosti podeželskega življenja;

ponovno poudarja, da je treba vzajemno koristne povezave med podeželjem in mesti vključiti v vse politike EU v skladu s cilji teritorialne kohezije, tako da se čim bolj izkoristi velika soodvisnost podeželskih in mestnih območij;

priporoča, naj se sedanji teritorialni model, ki temelji na mestu z zaledjem, zamenja z novim, ki bo temeljil na skupnem in uravnoteženem odnosu med podeželjem in mestom ter vključeval poravnalne mehanizme za omogočanje medsebojnih sinergij in večje uravnoteženosti odnosa med podeželjem in mestom. S skupnim modelom mest in podeželja se poleg tega izboljšuje zaščita biotske raznovrstnosti in spodbuja biokulturna raznolikost na podeželju;

obžaluje, da bodo usmeritve za večjo podporo in financiranje podeželja na ravni EU pripravljene šele za programsko obdobje 2028–2034;

poudarja, da je treba čim prej oblikovati evropsko agendo za podeželje s konkretnimi predlogi za takojšnje ukrepanje, ki bodo spremljali dolgoročno perspektivo, in priporoča, da se pri tem zagotovijo sredstva in finančni instrumenti ter opredelijo kvantitativni cilji za učinkovito izvajanje dolgoročne vizije;

v zvezi s tem predlaga uvedbo minimalnih evropskih sredstev za nekmetijske projekte na podeželju, in sicer tako v operativnih programih kohezijske politike kot v drugih evropskih programih neposredne intervencije (Obzorje Evropa, Instrument za povezovanje Evrope ali Ustvarjalna Evropa);

podpira namero Komisije, da vizijo za podeželska območja upošteva na vseh političnih področjih EU. Ocene teritorialnega učinka skupnih evropskih projektov so pogoj za učinkovito in ciljno usmerjeno politiko. Pri tem opozarja, da je treba v teh ocenah upoštevati tudi biotsko raznovrstnost ter biokulturne značilnosti;

10.

poudarja, da je treba poskrbeti za zadostno financiranje uresničevanja vizije za podeželska območja EU. Politika EU za podeželje bi morala biti čim bolj vključena v kohezijsko politiko, da se tako oblikuje prepričljiva razvojna politika. Razvoj podeželskih območij poleg kmetijstva zajema tudi druge gospodarske panoge, zato financiranje ne bi smelo biti omejeno le na sredstva Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Tako kot kohezijska politika bi morala tudi evropska politika za podeželje izhajati iz specifičnih lokalnih razmer;

11.

poziva države članice ter lokalne in regionalne oblasti, naj v svojih strategijah in naložbah v sedanjem programskem obdobju 2021–2027 za SKP in kohezijske sklade ter nacionalne načrte za okrevanje in odpornost uporabijo pristop preverjanja učinkov ukrepov na podeželje;

12.

poudarja, da lahko hiter in stroškovno učinkovit razvoj obnovljivih virov energije ter infrastrukture in tehnologij zanje, ki se zahteva v okviru zelenega dogovora, poteka le na podeželskih območjih in skupaj z njimi. Pri tem je treba biti pozoren na omejitve energetskega omrežja in shranjevanja energije, vključno in še posebej na čezmejni ravni. Na nekaterih lokacijah se zmogljivost visokonapetostnega omrežja približa nasičenosti; za nadaljnji prenos energije iz obnovljivih virov pa so potrebne naložbe. Zato je nujno, da so ta območja udeležena pri gospodarskem uspehu;

13.

opozarja na pomen dialoga med vsemi stranmi, vključenimi v oblikovanje prihodnosti podeželja, od različnih ravni upravljanja in uprave do glavnih gospodarskih sektorjev, podjetij, državljanov ali akademskih krogov; pobude, kot so forumi, sveti ali okrogle mize za dialog, v katerih sodelujejo vsi akterji, so odlično orodje za razpravo o glavnih izzivih podeželja in za iskanje rešitev, ki upoštevajo vsa stališča;

14.

potrjuje svojo zavezo o sodelovanju z Evropsko komisijo, da bi pakt za podeželje začeli izvajati še letos in razvili model upravljanja, ki bo vsem deležnikom omogočil uspešno izvajanje dolgoročne vizije v praksi; ponovno poudarja, da bo vključenost lokalnih in regionalnih akterjev v to upravljavsko strukturo bistvena za prilagoditev ukrepov zahtevam in potrebam podeželja, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti območjem, ki se soočajo z upadom prebivalstva in demografskimi tveganji;

15.

meni, da bi morala biti najbolj strateška področja, na katerih bi bilo treba razvijati lokalno in regionalno sodelovanje v okviru pakta za podeželje, biogospodarstvo in pri tem zlasti ekološko trajnostno kmetijstvo, mobilnost, digitalna povezljivost, socialna in kulturna vitalnost ter inovacije na področju socialnih storitev splošnega pomena in energije iz obnovljivih virov, ker je mogoče z njimi ustaviti upad prebivalstva ter ustvariti družbene in gospodarske priložnosti, povezane z zelenim dogovorom; meni, da lahko podeželje aktivno poganja potreben trajnostni evropski ekološki prehod;

16.

meni, da je treba bolj napredovati pri vrednotenju ekosistemskih storitev, ki jih nudi narava (voda, hranilne snovi, vodonosniki, uravnavanje temperature, biotska raznovrstnost itd.) in katerih koristi bi bile lahko delno namenjene podeželskim občinam, da bi podprli organizacijo in razvoj njihovega območja;

17.

poziva Komisijo, naj omogoči dopolnjevanje zasebnih pobud z javnim financiranjem za podeželska območja, če omogočanje javnih koristi ni tržno učinkovito, ter razmisli o državni pomoči in davčnih spodbudah, če je to ustrezno;

18.

opozarja, da je v sporočilu priznan poseben status najbolj oddaljenih regij, kot je določen v členu 349 PDEU, in se strinja s potrebo po zagotavljanju storitev splošnega pomena na podeželskih območjih najbolj oddaljenih regij, ki bi bile po kakovosti primerljive s tistimi na mestnih območjih;

19.

opozarja na posebne izzive, s katerimi se soočajo podeželske regije, ki so jih prizadele strukturne spremembe oziroma procesi preoblikovanja, potrebni za zeleni prehod, na primer pri proizvodnji energije ali v avtomobilski industriji; sem sodijo tudi podeželske turistične regije, ki se zaradi pandemije COVID-19 in podnebnih sprememb soočajo s spremenjenimi vzorci na področju potovanj;

20.

predlaga, naj se oblikujejo pregledna merila, primerjalne referenčne vrednosti in cilji, s katerimi bo mogoče nadzirati učinek ukrepov in napredek pri uresničevanju vizije;

21.

poziva, naj se v okviru evropskega semestra uvedejo kazalniki, ki so posebej pomembni za podeželska območja, na primer o deležu prebivalstva, ki ima dostop do storitev javnega prevoza in storitev zaposlovanja ter digitalnih, zdravstvenih in kulturnih storitev, da bo vizija o prihodnosti podeželskih območij EU, zlasti na redko poseljenih območjih, del vseh instrumentov EU za redne gospodarske preglede splošnih in posamičnih ciljev;

22.

poudarja, da uspešne agende za podeželje ni mogoče doseči z enotnim pristopom za vse, zato meni, da je treba natančno kategorizirati območja in priznati lokalne posebnosti na podlagi preglednih in objektivnih parametrov in kazalnikov, ki bodo pokazali resnično vrednost razvoja podeželja;

23.

poudarja, da je eden od ciljev Uredbe (EU) 2021/1058 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu (1) podpora mestnim in podeželskim območjem z neugodnimi geografskimi ali demografskimi razmerami; v tej uredbi je predvideno tudi, da države članice dodelijo finančno pomoč EU projektom, ki spodbujajo okoljsko trajnosten in socialno vključujoč gospodarski razvoj v omenjenih regijah;

24.

v zvezi s tem poudarja, da je treba posebno podporo nameniti območjem na ravni NUTS 3 ali zelo redko poseljenim območjem ali območjem, na katerih se je število prebivalstva med letoma 2007 in 2017 zmanjšalo za več kot 1 %;

25.

poziva Evropsko komisijo, naj v dogovoru z državami članicami ter lokalnimi in regionalnimi oblastmi poskrbi, da bo pobuda o dolgoročni viziji za podeželska območja vključevala praktične rešitve in sredstva podpore za boj proti demografskim spremembam na podeželju, ter ponovno poudarja, da je treba integrirane projekte, ki temeljijo na operativnih programih kohezijske politike, nacionalne strateške načrte skupne kmetijske politike in instrumente nacionalnih strateških načrtov za okrevanje izvajati v praksi. Nenazadnje projekti evropskega teritorialnega sodelovanja (Interreg) razvijajo najboljše čezmejne prakse za razvoj inovativnih konceptov in pilotnih projektov za celostni teritorialni razvoj funkcionalnega območja mest in podeželja;

26.

poziva k preprostejšim pravilom za uporabo evropskih skladov in državne pomoči na podeželskih območjih, izboljšanju načinov njihovega združevanja in prehodu na model več skladov, s čimer bi omogočili vključevanje podeželja v vse politike;

27.

meni, da bi morale smernice za izboljšanje podpore in financiranja podeželskih območij, ki jih bo Komisija objavila v svojem poročilu za leto 2024, zajemati daljše programsko obdobje in ne bi smele biti omejene na obdobje 2028–2034;

28.

opozarja Komisijo, da mora načrt za prihodnost podeželja vključevati sistemske metodologije, ki bodo zagotavljale sistemske razvojne vizije, ne parcialnih niti linearnih;

29.

poudarja, da mora biti analiza težav podeželskih območij že od začetka celovita, saj se na podlagi tega določajo področja ukrepanja v prihodnjem načrtu. V zvezi s tem meni, da bi bilo treba že analizirane gospodarske probleme dopolniti še z drugimi, kot so zunanja konkurenca, nestabilnost cen ali porazdelitev bruto dodane vrednosti med različne akterje v proizvodni in tržni verigi v kmetijskem ter kmetijsko-živilskem sektorju;

30.

meni tudi, da so v okviru priložnosti nezadostno in zgolj na kratko omenjeni sektorji, kot so trajnostni podeželski turizem in rekreativne ter kulturne dejavnosti, ki pa imajo zelo pomembno vlogo pri oblikovanju raznolikega, močnega in trajnostnega podeželskega gospodarstva; obstaja veliko možnosti za dopolnilne dejavnosti, povezane s podeželskimi območji, ki niso le kmetijskega značaja, kot so kolesarski turizem, lov, pohodništvo, gobarjenje, velnes turizem, gastronomija, umetnost v skupnosti, umetniške delavnice in razstavišča itd.;

31.

želi poudariti pomen zdravega in uravnoteženega gospodarskega razvoja ter namenja pozornost novim poslovnim modelom. Na podeželju, zlasti ob mejah, so nekatera območja, ki jih pesti demografski upad in so zapuščena, zato pa vse bolj izpostavljena razvoju destabilizirajočih kriminalnih dejavnosti. Te zamegljujejo standarde ter zmanjšujejo občutek varnosti in kakovosti življenja;

32.

zato opozarja, da je za prihodnost podeželja treba zadržati in pritegniti mlade, ki se odločijo, da bodo svoj življenjski projekt razvijali na podeželju; pri iskanju rešitev za izzive podeželskih območij je torej bistveno dejavno vključevanje mladih, oblikovanje forumov za nove ideje in sodelovanje v mladinskih pobudah na podeželskih območjih;

33.

poudarja, da je treba glede na sedanje razmere, ko je prebivalstvo vedno starejše, čim prej razviti gospodarstvo bistvenih storitev ter univerzalno dostopnost vsega blaga in storitev na podeželju, pri tem pa posebno pozornost nameniti tretjemu življenjskemu obdobju; pozdravlja tudi evropsko leto mladih 2022, saj nudi priložnosti in podpira mlade na podeželju, da postanejo aktivni državljani in akterji pozitivnih sprememb;

34.

poziva Komisijo, naj pri svojih predlogih na tem področju upošteva, kaj lahko prispevajo sistemi porazdeljenega opravljanja storitev na področjih, kot so vrtci, centri za pomoč starejšim, šole in podaljšano bivanje, trgovine in socialno-zdravstveno varstvo (področje, na katerem bi bil lahko bistven prispevek tehnologij, kot sta telemedicina in teleoskrba), ter spodbuja Evropsko komisijo, naj določi cilje za države članice, da bi izboljšali dostopnost storitev na splošno in predvsem dostopnost osnovnih javnih storitev na podeželju;

35.

poudarja, da je treba vse podatke o sistemih, tako socialnih kot zdravstvenih in socialno-zdravstvenih, vključiti v predlagani usklajeni pristop k uporabi geoprostorskih informacijskih sistemov ter spodbujati interoperabilnost sistema socialnih storitev ter interoperabilnost med njim in drugimi sistemi socialnega varstva;

36.

poudarja tudi, da bi bilo treba vključiti kazalnike dostopnosti do socialnega varstva in storitev v skupnosti na področju socialne zaščite;

37.

poudarja, da je treba čim bolj izkoristiti medsebojno odvisnost podeželja in mest v okviru teritorialne pravičnosti. Medobčinske naložbe bi morale koristiti vsem lokalnim in regionalnim skupnostim, tako da bi v najboljšem primeru mestna in podeželska območja imela enake koristi;

38.

poziva, naj se ta pozitivni učinek dovolj odraža v izračunih naložb na prebivalca glede na vrsto regije (mestna, vmesna, podeželska) in naj se v ta namen pregledajo mehanizmi določanja kazalnikov koristi teh naložb, pri tem pa se posebna pozornost nameni majhnim mestom in krajem na podeželju;

39.

poudarja, da je proizvodnja energije iz obnovljivih virov priložnost, da se na podeželju odpravi energetska revščina in vzpostavi energetska samooskrba na funkcionalnih območjih (ki vključujejo podeželsko in mestno območje vpliva), in da se lahko podpora obratom za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov poveča tako, da se del ustvarjenih prihodkov ohrani v podeželskih skupnostih;

40.

predlaga, da se po potrebi preučijo možnosti za spodbujanje vračanja proizvodnje, ki ustvarja priložnosti za sinergije med kmetijstvom, proizvodnjo in trgovino na podeželju, s tem pa z ustvarjanjem delovnih mest in zmanjševanjem brezposelnosti prispeva h krepitvi lokalnega gospodarstva;

41.

poudarja, kako pomemben je okvir vizije za razvoj fizične infrastrukture, ki bo izboljšala povezljivost podeželskih območij in olajšala povečanje njihove družbene in gospodarske dinamike, ter predlaga, da se vanj vključijo agende za mesta;

42.

ponovno poudarja, da je treba izboljšanje prometnih povezav s primestnimi in podeželskimi območji izpeljati predvsem prek regionalnih organov in njihovih operativnih programov, da bo delovanje usklajeno, učinkovito in uspešno; strategije mestnega prometa (2) na tem področju bi bilo treba v celoti uskladiti s podeželskimi in primestnimi območji;

43.

poudarja, da ima razpoložljivost industrijskih območij pomembno vlogo pri dobrem in trajnostnem razvoju regionalnega gospodarstva ter pri ustanavljanju ali širitvi podjetij na podeželju; to še zlasti velja za regije, ki se soočajo s strukturnimi spremembami; lokalne oblasti potrebujejo podporo pri proaktivnem prepoznavanju, določanju ali spreminjanju namena ustreznih območij; pri tem so pogosto problematični obseg in stroški storitev načrtovanja, ki jih je treba zagotoviti;

44.

opozarja, da je treba posebno pozornost nameniti infrastrukturi in čezmejnemu sodelovanju v obmejnih podeželskih regijah; poudarja, da je treba izboljšati sistem infrastrukture in storitev javnega prevoza na podeželju z razvojem trajnostnih rešitev za mobilnost, ki bodo skrajšale čas potovanja, ter povezave med mestnimi, primestnimi in podeželskimi območji;

45.

poudarja, da bi moral biti glavni cilj prostorske in prometne politike ponuditi čim večje možnosti zadovoljevanja potreb, hkrati pa zmanjšati potrebo po potovanju, zato jo je treba racionalizirati;

46.

priporoča, naj se pri ponudbi večmodalne mobilnosti upošteva tudi prispevek, ki ga imajo lahko modeli mobilnosti kot storitve pri prehodu na energijsko in podnebno vzdržnejšo fizično povezljivost; na primer storitve po naročilu in deljena mobilnost, ki povezujejo podeželske skupnosti s prometnimi vozlišči, zlasti z avtobusnimi in železniškimi postajami, lahko spodbudijo uporabo trajnostnega prometa;

47.

strinja se s Komisijo, da ima digitalizacija ključno vlogo v razvoju podeželskih območij, saj omogoča uporabo inovativnih rešitev za povečanje njihove odpornosti in izkoriščanje njihovih potencialov; zato poziva, naj se posebna pozornost nameni spodbujanju okvirov za dopolnjevanje javnih ukrepov z zasebnimi, da bi financirali digitalno infrastrukturo, ki sicer ni dovolj konkurenčna z vidika zasebnih naložb, vendar bi bila visoko konkurenčna s socialnega in teritorialnega vidika; širokopasovne povezave so bistvene za dostop podeželskih območij do različnih storitev in za reševanje težav, ki izhajajo iz digitalnih vrzeli, s katerimi se soočajo številne skupnosti;

48.

poudarja, da vlaganje v digitalno infrastrukturo ne zadostuje, če ga ne spremljata zadostna ponudba usposabljanja ter izboljšanje digitalnih znanj in spretnosti, ki je zlasti na podeželju nujno potrebno. Ta ugotovitev je zelo pomembna tudi v povezavi s porastom kibernetske kriminalitete na svetovni ravni in zlasti z vidika potrebe po zadostni „kibernetski varnosti“ lokalnih podjetij, ki so členi v verigi preskrbe s hrano;

49.

opozarja, da so bila podeželska območja posebno ranljiva v pandemiji COVID-19, ker je njihovo gospodarstvo veliko manj raznoliko, velik delež delavcev opravlja bistvena dela, internetna infrastruktura pa je pomanjkljiva; učinki pandemije na širjenje dela na daljavo kljub temu pomenijo priložnost, da se dolgoročno prepreči upad prebivalstva na podeželju in ustvarijo inovativne družbene in gospodarske dejavnosti na podeželju, zato predlaga, naj se med drugim razmisli o spodbujanju visokokakovostnih prostorov za sodelo (angl. co-working) v podeželskih skupnostih ali oblikovanju davčnih spodbud, da bi zasebna podjetja zaposlenim omogočila delo v kraju po njihovi izbiri;

50.

meni, da je treba imeti v skladu z načelom, da ne sme biti nihče zapostavljen, ki ga je poudarila predsednica Komisije Ursula von der Leyen, orodja, ki omogočajo, da se na posameznih območjih zagotovi obstoj inovacijskih ekosistemov, ki ponujajo priložnosti za vse podjetnike, mikro-, mala in srednja podjetja na podeželju in jih spodbujajo, pa tudi ustrezno ponudbo izobraževanja in usposabljanja v digitalnih spretnostnih in znanjih ali drugih mehkih veščinah, povezanih z odprtimi inovacijami, medregionalnim in mednarodnim sodelovanjem ter medkulturno komunikacijo;

51.

pozdravlja večjo podporo pobudam od spodaj navzgor, kot sta Leader in lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, – ki opredeljujeta vlogo lokalnih akcijskih skupin – in pametnim vasem, ter spodbuja k nadaljnji uporabi izkušenj, pridobljenih v okviru teh programov in pristopov; v zvezi s tem opozarja na koristi regionalnega razvoja, ki temelji na inovacijah, znanju in spretnostih ter zavezanosti na terenu; pristojni organi na regionalni in nacionalni ravni bi morali upoštevati inovativne zamisli lokalnih akterjev in jih po možnosti podpirati;

52.

poziva, naj se v izgradnjo trajnostne in uspešne prihodnosti vključi tudi prispevek kulturne dediščine ter pripadnikov kulturnega, umetniškega in ustvarjalnega sektorja, pa tudi k izboljšanju turistične privlačnosti podeželskih območij, s čimer bi se izboljšala tudi gospodarska blaginja teh naselij;

53.

meni, da je izjemno pomembno, da se v Sporočilu priznava vloga trajnostnega upravljanja kmetijskih gospodarstev in trajnostnega gospodarjenja z gozdovi za odpornost pred izrednimi podnebnimi razmerami in z njimi povezanimi tveganji ter varstvo biotske raznovrstnosti;

54.

opozarja, da je treba z zelenim in digitalnim prehodom oblikovati tudi odpornejše in pravičnejše družbe, ki bodo upoštevale potrebe vseh članov podeželske skupnosti, tudi prikrajšanih skupin in tistih, ki živijo na manj razvitih območjih in v globoki revščini; zato je treba poudariti, da morata biti zeleni in digitalni prehod pravična in vključujoča;

55.

meni, da mora kmetijstvo na podeželskih območjih še naprej imeti možnost igrati osrednjo vlogo; poziva Komisijo, naj spremlja nemoten razvoj strateških načrtov, ki jih mora vsaka država članica pripraviti v okviru nove skupne kmetijske politike (SKP), da bi se evropski primarni sektor razvijal v skladu z zelenim dogovorom, strategijo „od vil do vilic“ in strategijo za biotsko raznovrstnost, ter bo omogočena lokalna strategija, ki bo temeljila na značilnostih posamezne regije in promociji tipičnih lokalnih proizvodov;

56.

poudarja, da je treba spodbuditi procese za samooskrbo in prehransko varnost, ki temeljijo na kakovostnih, ekološko in v bližini pridelanih proizvodih, v okviru inovativnih vrednostnih verig, ki spodbujajo teritorialno organizacijo; je seznanjen z uvedbo 25-odstotne stopnje za ekološko kmetovanje v prihodnjih letih in meni, da bodo za to potrebni podporni in spremljevalni ukrepi ter politike za spodbujanje potrošnje v skladu s tem ciljem;

57.

poudarja, da je generacijska prenova v kmetijstvu še vedno nujna, zato je pomembna podpora vključevanju mladih in podeželskih žensk v kmetovanje in lastništvo kmetijskih gospodarstev; zato se strinja s Komisijo, da je treba posebno pozornost nameniti potrebam mladih, da se jih spodbudi, da ostanejo na podeželju; meni, da je treba za rešitev problema generacijske prenove okrepiti javne politike za pospeševanje posodabljanja kmetijskih gospodarstev, ki spodbujajo vključevanje mladih kmetov, tako da se jim olajša dostop do programov za vključitev v družbo in na trg dela, pa tudi do možnosti izobraževanja, izpopolnjevanja, preusposabljanja in kulturnih dejavnosti na lokalni ravni; strinja se tudi, da je treba posebno pozornost nameniti ženskam, in sicer z razširitvijo ponudbe dela in usposabljanja ter spodbujanjem ukrepov za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja;

58.

poudarja, da se je od izstopa Združenega kraljestva iz EU veliko usposobljene delovne sile soočilo s spremembami delovnih pogojev in predpisov, zato bi morala EU razmisliti o podpornih okvirih za te kategorije delavcev migrantov. EU bi morala nujno razmisliti tudi o uvedbi programov, ki bi pomagali izseljeni usposobljeni delovni sili in jo motivirali, da se vrne v domovino;

59.

meni, da so pravične cene in dohodki za tiste, ki delajo v kmetijstvu, nujni. Zato je treba preprečiti vsakršen razvoj, ki je za podjetja poguben. V okviru skupne kmetijske politike bi bilo treba v kriznih obdobjih poskrbeti za to z instrumenti, kot so splošno obvezno prilagajanje količin proizvodnje potrebam trgov ter pravila o dostopu do trga;

60.

ugotavlja, da velik obseg dela v kmetijstvu in agroživilstvu v EU opravijo delavci migranti. Te skupine prebivalstva so pogosto v negotovem položaju, zato je treba okrepiti socialno agendo EU in jim zagotoviti višje minimalne plače, dobre delovne pogoje ter socialno in družbeno vključevanje;

61.

poudarja, da bo ekološki prehod za številne evropske kmete in živinorejce pomenil številne izzive. Da bo mogoče uspešno izkoristiti nastajajoče priložnosti, bo potrebna posebna okrepitev komuniciranja, ozaveščanja in izobraževanja, ki bo na eni strani omogočila prenos sporočila o novem trajnostnem in zelenem kmetijstvu, na drugi pa ponudila znanja in spretnosti za njegovo izvajanje v praksi;

62.

poudarja, da je treba preprečiti opuščanje zemljišč in olajšati dostop do njih, za kar je treba oblikovati ustrezen regulativni okvir in nova orodja za upravljanje zemljišč ter zagotoviti potrebne fiskalne spodbude in financiranje;

63.

ugotavlja, da vse večja razširjenost plenilcev in s tem povezano vse pogostejše izginjanje rejnih živali na gorskih pašnikih gorskim kmetom povzročata vse večje probleme in vodita k opuščanju kmetijstva na teh območjih, ki ima bistveno vlogo pri preprečevanju, da bi cela gorska območja postala zaraščena z gozdovi, ter tako veliko prispeva k varstvu okolja, obvladovanju erozije in neprecenljivemu kapitalu varstva krajine na podeželju. Zato Evropsko komisijo poziva, naj:

—	vzpostavi skupen evropski sistem obvladovanja populacije volkov in velikih zveri, zlasti medvedov;

—

temeljito preuči spremembo prilog direktive o habitatih za hitrejše prilagajanje razvoju nekaterih populacij ter sprostitev ali zaostritev statusa zaščite po državah ali teritorialnih enotah, kadar je to upravičeno zaradi pozitivnega ali negativnega razvoja populacije zaščitenih vrst ter ogroženosti pašniških dejavnosti;

—	razširi možnosti za prilagajanje evropske zakonodaje in potrebnih ukrepov lokalnim razmeram za boljše upravljanje s populacijami plenilcev, zlasti volkov in medvedov;

64.

poudarja pomembno vlogo kmetijske infrastrukture pri organizaciji in koheziji podeželskih območij; poziva Komisijo, naj med svoje predloge vključi ukrepe za njeno ohranjanje in vzdrževanje v obliki prepustnih (neasfaltiranih) poti;

65.

poziva, naj se med vodilne pobude v zvezi z odpornimi območji vključijo poplavna območja, ker izjemno veliko prispevajo k povečanju odpornosti proti podnebnim spremembam, razvoju nizkoogljičnega kmetijstva ter zaščiti pred poplavami in obvladovanju poplav. Številne reke in poplavna območja segajo preko meja (kar je izziv) ter so del obsežne problematike voda. Na tem področju je torej potrebno mednarodno sodelovanje;

66.

poudarja, da bi morala dolgoročna vizija za podeželje utrditi vlogo regij pri opredeljevanju njihovih prednostnih nalog; v zvezi s tem meni, da je bila s pripravo zakonodaje o SKP, nacionalnih strateških načrtov in nacionalnih načrtov za okrevanje gospodarstva zamujena priložnost, da bi prihodnji naložbeni projekti na podeželskih območjih resnično temeljili na potrebah vsakega posameznega območja, kot so jih opredelili lokalni akterji;

67.

poziva, naj se regionalne strategije pametne specializacije, ki obstajajo v vseh regijah EU in so bile pripravljene po postopku sodelovanja več akterjev, v prihodnje bolj upoštevajo pri pripravi procesov načrtovanja, ki vplivajo na podeželska območja;

68.

poziva k razmisleku o zadostni tehnični podpori za izgradnjo zmogljivosti za podeželske subjekte, ki so slabše usposobljeni za načrtovanje programov – zlasti za dolgoročne strategije – in porabo sredstev EU; poziva tudi k enostavnejšim zahtevam, zmogljivostim ali posebnim pobudam, da bi lahko v evropskih projektih sodelovale tudi manjše občine, ki imajo v svojih upravah manj zaposlenih;

69.

poudarja pomen socialne ekonomije kot bistvenega orodja za sedanji in prihodnji razvoj podeželskih območij EU, saj ima strateško vlogo pri demografskih izzivih in staranju prebivalstva, ustvarja odpornejša podjetja, ki so tesno povezana s svojo skupnostjo, zadržuje lokalno prebivalstvo ter spodbuja ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, usposabljanje delavcev, žensko podjetništvo, vstop mladih na trg dela in generacijsko pomladitev.

V Bruslju, 26. januarja 2022

Predsednik Evropskega odbora regij

Apostolos TZITZIKOSTAS

(1) UL L 231, 30.6.2021, str. 60.

(2) COM(2021) 811 – Sporočilo Evropske komisije Svetu in Evropskemu parlamentu „Novi okvir EU za mobilnost v mestih“.

13.7.2022

Uradni list Evropske unije

C 270/25

Mnenje Evropskega odbora regij – Enakost spolov in podnebne spremembe: za vključevanje vidika spola v evropski zeleni dogovor

(2022/C 270/05)

Poročevalka:

Kata TÜTTŐ (HU/PES), članica lokalne skupščine: mestna skupščina, Budimpešta

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

ponovno potrjuje, da je enakost spolov temeljna evropska vrednota in temeljno načelo Evropske unije, zapisano v Pogodbah in priznano v členu 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. V členu 8 PDEU je določeno, da si mora Unija v vseh svojih dejavnostih prizadevati odpraviti neenakosti in spodbujati enakost med moškimi in ženskami;

želi spomniti, da so enakost spolov, varna in prilagodljiva zaposlitev ter usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja potrjeni v načelih 2, 5 in 9 evropskega stebra socialnih pravic, ki so ga 17. novembra 2017 razglasili Evropski parlament, Svet in Komisija;

priznava, da imajo politike na področju podnebnih sprememb učinke, ki se razlikujejo glede na spol, ter da je treba za učinkovite podnebne ukrepe spodbujati enakost spolov in opolnomočenje žensk (1); v zvezi s tem poudarja, da je izredno pomembno, da so ženske vključene v oblikovanje strategij in ukrepov za odzivanje na krize, če želimo, da bo Evropa bolj demokratična in vključujoča;

Pristop k podnebnim spremembam, ki upošteva vidik spola

ugotavlja, da so nevarnosti, povezane s podnebnimi spremembami, globalnim segrevanjem, izgubo biotske raznovrstnosti in degradacijo okolja, večje za najrevnejše in najranljivejše skupine prebivalstva v državah svetovnega juga in državah EU; poudarja, da podnebne spremembe pomenijo kompleksna tveganja, ki povečujejo dolgoletne socialno-ekonomske razlike in obstoječa neravnovesja, na primer v zvezi z neenakostjo spolov; zato poudarja, da se bo zaradi podnebnih politik in ukrepov, v katerih nista upoštevana analiza glede na spol in vidik spola, družbena neenakost verjetno povečala;

se zaveda, da so na svetovni ravni ženske in dekleta bolj občutljive za posledice podnebnih sprememb in degradacije naravnega okolja, hkrati pa so močne akterke, ki lahko imajo ključno vlogo v prizadevanjih za doseganje podnebne nevtralnosti in v prilagajanju vplivom podnebnih sprememb; poudarja, da se inovativno razmišljanje in ustvarjalne zamisli moških in žensk lahko pogosto dopolnjujejo, saj imajo specifične izkušnje in mnenja, ter da se z vključitvijo analiz glede na spol v podnebne politike in s priznanjem različnih spolnih identitet njihova uporaba razširi na celotno družbo; zato podpira skupno izjavo škotske vlade in Agencije ZN za ženske, objavljeno na konferenci COP26, v kateri pozivata k večji vlogi žensk in deklet v boju proti podnebnim spremembam (2);

meni, da bi morale biti ženske bolj opolnomočene na področju podnebnih sprememb. To bi bilo treba doseči z izboljšanjem njihovega izobraževanja in poznavanja tehnologij, ukrepov in dejavnosti, povezanih s podnebjem, ter s spodbujanjem njihove vloge v postopkih odločanja, ki so povezani s temi področji;

poudarja, da so med spolom, podnebnimi spremembami in drugimi okoljskimi izzivi pomembne povezave; opozarja, da so ženske in moški zaradi posledic podnebnih sprememb verjetno različno prizadeti, odvisno od njihovih konkretnih življenjskih okoliščin in različnih sposobnosti blažiti podnebne spremembe in se jim prilagajati na individualni ravni, ter različno dojemajo in imajo različen odnos do možnosti za blaženje podnebnih sprememb, socialno-ekonomske posledice podnebne politike pa nanje vplivajo različno; meni, da so lahko ženske in dekleta pobudnice sprememb vedenja;

Vključevanje vidika spola

poudarja, da je vključevanje vidika spola, ki se razume kot upoštevanje tega vidika pri pripravi, načrtovanju, izvajanju, spremljanju in ocenjevanju politik, regulativnih ukrepov in programov porabe, dragoceno orodje za uresničevanje enakosti spolov, ter obžaluje, da se ne uporablja;

ugotavlja, da je v strategiji za enakost spolov za obdobje 2020–2025 (3) sicer priznano, da imajo lahko politike in programi v okviru evropskega zelenega dogovora na ženske drugačen učinek kot na moške, vendar v vseh glavnih pobudah Komisije napovedano vključevanje vidika spola ni izrecno omenjeno (4); se sklicuje na resolucijo Evropskega parlamenta o evropskem zelenem dogovoru, v kateri je poudarjeno, da je „treba v ukrepe in cilje zelenega dogovora vključiti vidik spolov, med drugim vključevanje načela enakosti spolov in ukrepe, ki upoštevajo vidik spola“ (5);

10.

poudarja, da so ocene učinka, razčlenjene po spolu, ključni element v naboru orodij EU za vključevanje vidika spola, vendar niso v celoti razvite, saj vse prepogosto ne vključujejo zbiranja in uporabe medsektorskih in po spolu razčlenjenih podatkov, statistike in informacij; poziva Komisijo, naj uporablja priročnik Evropskega inštituta za enakost spolov (EIGE) za ocenjevanje učinka na enakost spolov (6); poudarja, da bi morali podatki, zbrani v državah članicah EU, vključevati celovitejše kazalnike enakosti spolov, ne da bi to pomenilo dodatno breme za lokalne in regionalne oblasti;

11.

pozdravlja ustanovitev projektne skupine za enakost (7), ki naj bi skrbela za vključevanje enakosti, vključno z enakostjo in raznolikostjo spolov, v vse politike EU, in sicer od njihove priprave do izvajanja, ter poziva EU, naj olajša izmenjavo primerov dobre prakse med nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi oblastmi, pri čemer naj se izogiba pristopu od zgoraj navzdol;

12.

trdi, da je udeležba žensk pri odločanju v zvezi s podnebnimi spremembami še en pomemben dejavnik za to, da bi bili te politike in programi učinkovitejši in da bi bil vidik spola bolj upoštevan; poziva, naj se spodbuja udeležba žensk pri ukrepih vseh institucij EU, vladnih organov in javnih organov na vseh ravneh upravljanja; poziva Svet, naj odpravi blokado direktive o zastopanosti žensk v upravnih odborih (8);

13.

poudarja, da je okrevanje po pandemiji priložnost za oblikovanje nove normalnosti in preusmeritev sredstev v vzpostavitev podnebno nevtralne in spolno uravnotežene družbe; spodbuja k uporabi orodij za vključevanje vidika spola v izvajanje načrtov za okrevanje in odpornost, saj bi morali biti ti podlaga ne samo za okrevanje, temveč tudi za trajnostno, pravično in enakopravno družbo;

14.

poziva k okrepljenim raziskavam, da se ugotovijo ovire za udeležbo pri odločanju ter preuči, kako spolni stereotipi vplivajo na potrošnjo in življenjski slog ljudi; spodbuja k temu, da se za pridobivanje boljših podatkov uporabljajo modeli, kot je GAMMA (Gender Assessment Method for Mitigation and Adaptation);

15.

meni, da se je mogoče s pristopom, ki upošteva vidik spola, bolje odzvati na potrebe in zmožnosti vseh državljanov. Lokalne in regionalne oblasti same najbolje povežejo socialna vprašanja s podnebnimi ukrepi, saj so raven upravljanja, ki je najbliže ljudem, in imajo ključno vlogo pri izvajanju zakonodaje; poudarja, da je treba spodbujati udeležbo žensk na vseh institucionalnih ravneh, začenši z EU;

16.

poziva, naj se z namenom vplivanja na podnebne ukrepe in politike ta pristop, ki upošteva vidik spola, upošteva v evropskem podnebnem paktu, in sicer tako, da se vanj vključijo posebne dejavnosti navezovanja stikov, osredotočene na ozaveščanje, izobraževanje in izmenjavo znanja o vidikih spola;

17.

poudarja, da sta pomembna sodelovanje med nevladnimi organizacijami in organizacijami civilne družbe, ki se ukvarjajo z vprašanji, povezanimi s spolom, in tistimi, ki delujejo na okoljskem področju, ter oblikovanje skupnih kampanj ozaveščanja in programov usposabljanja;

Zelena delovna mesta

18.

pozdravlja dejstvo, da bo zeleno, digitalno in vključujoče okrevanje prineslo priložnosti za nova delovna mesta in ponovno vključevanje dolgotrajno brezposelnih žensk v digitalno gospodarstvo; vztraja, da bo prehod na trajnostno in nizkoogljično gospodarstvo omogočil vključevanje vidika spola, s čimer bi preprečili ohranjanje sedanjih neenakosti;

19.

poudarja, da je prispevek žensk v zelenih gospodarskih dejavnostih bistven za pravičen trajnostni razvoj in da ga je treba izpostaviti ter mu dati pravo vrednost; ženske in dekleta lahko izkoristijo tudi priložnosti na področju zelenega podjetništva ter postanejo zelene delodajalke in ne delojemalke, kar pa ne sme povzročiti prekarizacije zaposlenih žensk, ki so potisnjene v samozaposlitev;

20.

priznava, da bo imela tehnologija pomembnejšo vlogo v življenju vseh nas in da mora biti tehnološki sektor podoba družbe, kateri služi; poziva k oblikovanju in financiranju specializiranih programov usposabljanja na področju digitalnega in tehnološkega znanja za ženske in dekleta, saj je to ključna priložnost za pospešitev inovacij na področju podnebnega in energetskega prehoda; to bi bilo treba doseči s povečanjem spolnih kvot v teh sektorjih in zagotavljanjem enakega dostopa do poklicnih priložnosti (9);

21.

poziva Komisijo in države članice, naj enakost spolov upoštevajo kot pomemben element digitalnega prehoda, pri tem pa vidik spola vključijo v pripravo politik digitalnega izobraževanja, spodbujajo sheme mentorstva z vzornicami na področju IKT, iz algoritmov odstranijo zavedno in nezavedno diskriminatorno spolno pristranskost, preprečujejo spletno nasilje, izkoristijo prizadevanja in programe v okviru programa Erasmus+, spodbujajo koncept vseživljenjskega učenja v izobraževanju odraslih, zlasti na oddaljenih območjih, in preprečujejo digitalno izključenost;

22.

meni, da lahko delo na daljavo prispeva k boljšemu usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, zlasti za ženske, če imajo njihove družine med delovnim časom dostop do cenovno sprejemljivega in kakovostnega otroškega varstva, vključno z možnostmi prostočasnih dejavnosti za starejše otroke, in če se zlasti upošteva, da so ženske pogosteje žrtve nasilja v družini (10); poudarja, da je za delo na daljavo pomembno zagotoviti najsodobnejšo strojno opremo in hitri internet po dostopni ceni ter razširiti program WIFI4EU za oddaljena območja; poziva, naj se direktiva o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja iz leta 2019 takoj začne ambiciozno izvajati;

Trajnostna javni prevoz in mobilnost

23.

poudarja, da bi bilo treba pri snovanju in načrtovanju prevoznih sistemov v mestih bolj upoštevati neravnovesje med spoloma, saj ženske javni prevoz navadno uporabljajo pogosteje; poudarja, da sta varnost in občutek zaščitenosti bistvena vidika, ki bi ju bilo treba izboljšati; pri vzorcih mobilnosti (vključno z voznimi redi) in odločitvah o priročnosti prog je treba upoštevati, da spola javni prevoz uporabljata različno (moški ga bolj uporabljajo za vsakodnevno vožnjo na delo, ženske pa za krajša potovanja z več postanki), upoštevati pa je treba tudi razdelitev vlog na trgu dela in v skrbstveni ekonomiji; poudarja, da morajo biti zmogljivost, zanesljivost in prožnost storitev javnega prevoza zunaj konic bolje usklajene z vzorcem mobilnosti oseb vseh spolov in starosti, obenem pa je treba upoštevati, da bi morala vsaka občina, regija in država svoje storitve javnega prevoza organizirati na podlagi svojih različnih potreb in razmer, tako v mestnem kot podeželskem okolju;

24.

je prepričan, da bi lahko preproste, stroškovno učinkovite in ponovljive pobude, kot denimo to, da se nočnim avtobusom dovoli ustavljanje na zahtevo ali da se uredijo dobro osvetljene in od preostalega prometa povsem ločene kolesarske steze in pešpoti, prispevale k bolj trajnostni, varni in vključujoči mobilnosti;

25.

meni, da lahko pobude, kot je platforma Ženske v prometu – platforma EU za spremembo, prispevajo h krepitvi zaposlovanja žensk v prometnem sektorju in delujejo kot dober forum za izmenjavo dobrih praks, in poziva k nadaljnjemu spremljanju prek ambasadorjev za raznolikost v prometu;

26.

poziva Komisijo, naj pripravi načrt, kako mesta povezati z oddaljenimi območji ter kako zagotoviti dostopnost in povezljivost ter večjo uporabo čistih vozil, vlakov in hibridnih električnih avtobusov za daljše razdalje; verjame v digitalne rešitve za nakup vozovnic v različnih aplikacijah; priznava prizadevanja v okviru nove agende EU za mesta;

Energetska revščina

27.

je zelo zaskrbljen, ker cene električne energije in plina v vseh državah članicah strmo rastejo in so dosegle najvišjo raven v zadnjih desetletjih, zaradi česar je veliko žensk in moških izpostavljenih energetski revščini in revščini na področju mobilnosti; poziva EU, naj sprejme dolgoročne protiukrepe in med drugim razišče, zakaj so se zvišale cene energije;

28.

priznava, da energetska revščina nesorazmerno prizadene ženske zaradi strukturnih neenakosti pri porazdelitvi dohodka, njihovega socialno-ekonomskega položaja in razlik med spoloma pri oskrbi;

29.

opozarja na resolucijo Evropskega parlamenta (11), v kateri ta poziva EU, naj razsežnost spola vključi v vse svoje energetske politike in programe, pri čemer naj bo poudarek zlasti na ženskah in dekletih, ki se soočajo z revščino, socialno izključenostjo in marginalizacijo;

30.

spodbuja Evropsko svetovalno vozlišče za energetsko revščino, naj v svojih kazalnikih ter pri uporabi in zbiranju podatkov upošteva vidik spola;

31.

ponovno poudarja, da je energetska revščina velik družbeni izziv z družbenimi, ekonomskimi in okoljskimi vplivi, ki ga je nujno treba obravnavati na vseh ravneh upravljanja; zato poudarja, da je treba za boj proti energetski revščini uporabiti različne instrumente javne politike in pri tem upoštevati vprašanja energetske učinkovitosti in socialne zaščite;

32.

pozdravlja pobude, kot sta platforma EU za spremembo in nagrada za ženske v energetiki, ki so sredstvo za spodbujanje enakosti spolov, ter predlog vzpostavitve Socialnega sklada za podnebje, s katerim naj bi se izravnali socialno-ekonomsko neenaki učinki razširitve sistema trgovanja z emisijami na prevoz in stavbe. V predlogu je omenjeno, da je treba upoštevati vidike žensk; poudarja, da mora izvajanje Socialnega sklada za podnebje in Sklada za pravični prehod temeljiti na pristopih, ki upoštevajo vidik spola; pozdravlja, da bo generalni direktorat Komisije za energijo kmalu vzpostavil platformo za enakost v energetskem sektorju;

Vključevanje vidika spola v proračun

33.

želi spomniti, da vključevanje vidika spola v proračun pomeni upoštevanje tega vidika v celotnem proračunskem postopku, da bi bil vidik enakosti spolov prisoten pri vseh odločitvah o prihodkih in odhodkih;

34.

z zaskrbljenostjo se seznanja z ugotovitvami dveh nedavnih študij, ki ju je v letih 2015 in 2017 opravil Evropski parlament ter v katerih je poudarjeno, da med letoma 2015 in 2017 pri pripravi proračuna v praksi ni bil dovolj upoštevan vidik spola in da v zvezi s tem ni bilo napredka (12);

35.

je zaskrbljen, ker vključevanja vidika spola ni med 11 merili za ocenjevanje, določenimi v uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost; splošneje, Evropsko računsko sodišče (13) meni, da vidik spola ni upoštevan v proračunu EU, saj v njem večinoma manjkajo ključni elementi, kot so analiza glede na spol, cilji, povezani s spolom, kazalniki in odgovornost na podlagi poročanja;

36.

obžaluje, da v nedavnem sporočilu z naslovom Strategija za financiranje prehoda na trajnostno gospodarstvo (14) ni vključen vidik spola, zlasti zato, ker je vključevanje eno od opredeljenih štirih glavnih področij, na katerih so potrebni dodatni ukrepi, da bi finančni sistem v celoti podprl prehod gospodarstva na trajnostnost;

37.

poziva Komisijo in Svet, naj si prizadevata za vključevanje vidika spola v proračun, pri čemer naj poskrbita, da se bo uporabljal za celotni proračun EU in da bodo priporočila Evropskega računskega sodišča v celoti uresničena, med drugim tudi pri vmesnem pregledu trenutnega večletnega finančnega okvira in izvajanju mehanizma za okrevanje in odpornost;

38.

opozarja na mnenje OR z naslovom Unija enakosti: strategija za enakost spolov za obdobje 2020–2025 (15), v katerem je pozval, naj se vzpostavi jasnejša povezava med strategijo in glavnimi političnimi prednostnimi nalogami ter strategijami Unije, zlasti prehodom na podnebno nevtralno gospodarstvo; želi izpostaviti ugotovitve iz mnenja OR z naslovom Razsežnost spola v strukturnih skladih in Kohezijskem skladu za obdobje 2021–2027 s poudarkom na pripravi operativnih programov (16), v katerem poudarja, da je treba enakost spolov obravnavati kot horizontalno merilo za pripravo programov kohezijske politike, kot cilj programov in kot močan dejavnik, ki prispeva k doseganju ciljev kohezijske politike glede trajnostnega in uravnoteženega razvoja;

Mednarodna raven

39.

pozdravlja, da se je Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC) odločil sprejeti svojo politiko enakosti spolov (17) in izvedbeni načrt za vključevanje vidika spola v svoje delo;

40.

pozdravlja vzpostavitev posebne agende v okviru postopka UNFCCC, tj. okrepljen delovni program iz Lime o enakosti spolov (LWPG) in akcijski načrt za enakost spolov (GAP), namenjene obravnavanju pomanjkljivega izvajanja podnebnih politik, ki bi upoštevale vidik spola in bi bile spolno občutljive, in zagotavljanju, da so glasovi žensk vključeni v globalno razpravo in mednarodna pogajanja o podnebnih spremembah; izrecno pozdravlja imenovanje nacionalnih kontaktnih točk za spol in podnebne spremembe (NGCCFP) za vsako pogodbenico;

41.

ugotavlja, da so v konvencijah iz Ria (18) priznane pomembne povezave med vprašanji, povezanimi s spolom; poudarja Pekinško deklaracijo in izhodišča za ukrepanje kot najcelovitejši vir smernic in navdiha za doseganje enakosti spolov, pri čemer je v okviru področja K (19) zlasti poudarjeno, da so ženske in dekleta izpostavljene večjim tveganjem zaradi občutljivih ekosistemov in degradacije naravnega okolja, kar še poslabšujejo učinki antropogenih podnebnih sprememb;

42.

poziva k zagotovilu, da se bodo v nacionalno določenih prispevkih ter regionalno in lokalno določenih prispevkih upoštevali družbeni dejavniki in vidik spola;

43.

pozdravlja preambulo Pariškega sporazuma, v kateri se poziva k doseganju enakosti spolov ter spodbujanju krepitve vloge in položaja žensk, kar bi pripomoglo k omejevanju globalnega segrevanja; se strinja s priznanjem v Pariškem sporazumu, da bi bilo treba pri prilagajanju (člen 7(5)) in prizadevanjih za krepitev zmogljivosti (člen 11(2)) uporabiti pristope, ki upoštevajo vidik spola, vendar obžaluje, da v zvezi s tem niso bili sprejeti ukrepi in dodaten izvedbeni načrt.

V Bruslju, 27. januarja 2022

Predsednik Evropskega odbora regij

Apostolos TZITZIKOSTAS

(1) Sklepi Sveta – Priprave na zasedanje v sklopu Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) (Glasgow, od 31. oktobra do 12. novembra 2021).

(2) https://www.gov.scot/publications/glasgow-womens-leadership-statement-gender-equality-climate-change/

(3) https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52020DC0152&from=SL

(4) V sporočilih o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019) 640 final), o načrtu za uresničitev podnebnih ciljev do leta 2030 (COM(2020) 562 final), o okviru podnebne in energetske politike (COM(2014) 15 final) ter o čistem planetu za vse (COM(2018) 773 final) spol ni omenjen, v okoljskem akcijskem programu (1386/2014/EU) pa so enkrat omenjene nosečnice kot ranljiva skupina. Do tega je prišlo kljub dejstvu, da je vključevanje vidika spola obveznost iz Pogodbe, da je v strategiji za enakost spolov (COM(2020) 152) določen okvir za politiko EU o enakosti spolov in vključevanje vidika spola ter da je EU zavezana uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja (2015) in akcijskega načrta za enakost spolov (2019) v okviru UNFCCC. https://onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1111/jcms.13082.

(5) UL C 270, 7.7.2021, str. 2.

(6) https://eige.europa.eu/gender-mainstreaming/toolkits/gender-impact-assessment/guide-gender-impact-assessment

(7) Union of equality: the first year of actions and achievements (Unija enakosti: prvo leto ukrepov in dosežkov) | Evropska komisija (europa.eu).

(8) Z direktivo bi zagotovili, da je med članstvom v neizvršnih odborih podjetij najmanj 40 % žensk.

(9) Uspešni primeri: Women and Girls in STEM Forum, Girls Go Circular (eit.girlsgocircular.eu); oblikovanje preglednice o ženskah na digitalnem področju kot sestavnega dela indeksa digitalnega gospodarstva in družbe (DESI).

(10) https://www.unwomen.org/en/news/in-focus/in-focus-gender-equality-in-covid-19-response/violence-against-women-during-covid-19

(11) UL C 76, 28.2.2018, str. 93.

(12) https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/BRIE/2020/660058/IPOL_BRI(2020)660058_EN.pdf

(13) https://www.eca.europa.eu/Lists/ECADocuments/SR21_10/SR_Gender_mainstreaming_SL.pdf

(14) https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:52021DC0390&qid=1635262292392&from=SL

(15) CDR 2016/2020.

(16) CDR 2503/2021.

(17) https://www.ipcc.ch/site/assets/uploads/2020/05/IPCC_Gender_Policy_and_Implementation_Plan.pdf

(18) In sicer v Konvenciji OZN o biološki raznovrstnosti, Okvirni konvenciji OZN o spremembi podnebja (UNFCCC) in Konvenciji OZN o boju proti dezertifikaciji/degradaciji tal (UNCCD).

(19) https://beijing20.unwomen.org/sites/default/files/Headquarters/Attachments/Sections/CSW/PFA_E_Final_WEB.pdf

13.7.2022

Uradni list Evropske unije

C 270/31

Mnenje Evropskega odbora regij – Akcijski načrt EU: Naproti ničelnemu onesnaževanju zraka, vode in tal

(2022/C 270/06)

Poročevalka:

Marieke SCHOUTEN (NL/Zeleni), članica sveta občine Nieuwegein

Referenčni dokument:

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Pot do zdravega planeta za vse – Akcijski načrt EU: Naproti ničelnemu onesnaževanju zraka, vode in tal

COM(2021) 400 final

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Splošne ugotovitve

pozdravlja sporočilo Evropske komisije o akcijskem načrtu EU: Naproti ničelnemu onesnaževanju zraka, vode in tal, pa tudi njegovo osredotočenost na zdravje in medsektorski pristop. Z zanimanjem pričakuje napovedane ukrepe in predloge ter poziva, naj bodo ti dosledni ter skladni med seboj in z drugimi pobudami zelenega dogovora;

poudarja, da je treba zakonodajo EU v celoti izvajati v skladu z načeli iz člena 191(2) PDEU (previdnostnim načelom in načeli, da je treba delovati preventivno, da je treba okoljsko škodo prednostno odpravljati pri viru in da mora plačati povzročitelj obremenitve);

poudarja, da je onesnaževanje velik problem, ki ga je treba reševati z učinkovitim upravljanjem na več ravneh in čezmejnim pristopom: vsak deležnik ima svojo vlogo, zato je potrebno ukrepanje na vseh ravneh, da bi preprečili, da bi bile lokalne in regionalne oblasti izpostavljene negativnim učinkom na koncu verige;

je trdno prepričan, da je onesnaževanje posledica sistema netrajnostne proizvodnje in potrošnje, ki temelji na neomejeni rasti in ekstraktivizmu, ter da ga je mogoče odpraviti le s prehodom na krožno gospodarstvo;

pozdravlja šest glavnih ciljev za leto 2030 kot začetek, vendar obžaluje, da večina ciljev ni novih. Meni, da so potrebni večje ambicije in dodatni ukrepi, ter spodbuja Komisijo, naj začne stalen proces pregledovanja in prilagajanja ciljev v skladu z vizijo do leta 2050 ter naj v ta proces vključi OR;

poudarja, da bo za te cilje na evropski ravni potreben ambiciozen in celosten pristop – pri katerem bodo okoljski vidiki sistematično obravnavani na vseh področjih politike –, ki bo povezoval cilje, časovne okvire, postopke in orodja različnih okoljskih politik;

pozdravlja dejstvo, da je zdravje eden glavnih vidikov akcijskega načrta za ničelno onesnaževanje. Upoštevanje skrbi glede vpliva okolja na zdravje je ključno za uvedbo sprememb, potrebnih za zmanjšanje izpostavljenosti okoljskim stresorjem, zlasti za ljudi, ki živijo v težkih razmerah (1), saj je onesnaževanje glavni okoljski vzrok bolezni in prezgodnje smrti po vsem svetu;

znova poudarja, da morajo Parlament, Svet in Komisija upoštevati predloge glede ničelnega onesnaževanja, ki so jih državljani izrazili v okviru Konference o prihodnosti Evrope, ter zagotoviti, da se bodo na tem področju uvedla ambiciozna nova pravila;

poudarja, da bi moralo biti okrevanje po pandemiji osredotočeno na „eno zdravje“, pri čemer je treba upoštevati medsebojno povezanost zdravja ljudi, okolja in živali. Če želimo doseči trajnost in zdrave regije, mora imeti „eno zdravje“ vodilno vlogo pri ciljih in v zakonodaji;

Večje preprečevanje pri viru

10.

pozdravlja novo hierarhijo ničelnega onesnaževanja, ki temelji na „obrnjeni piramidi“, vendar obžaluje, da je odpravljanju in izravnavi škode, povezane z onesnaževanjem, namenjena minimalna pozornost;

11.

poudarja, da imajo lokalne in regionalne oblasti ključno vlogo pri prenosu tega akcijskega načrta v ukrepe na lokalni in regionalni ravni ter da lahko svojo vlogo izpolnjujejo le, če se na ravni EU vzpostavi preventivni pristop z učinkovitimi politikami na področju preprečevanja onesnaževanja pri virih;

12.

pozdravlja pregled direktive o industrijskih emisijah in ambicioznejši pristop, katerega cilj je zmanjšati emisije pri viru. Direktiva o industrijskih emisijah bi morala prispevati k doseganju ciljev krožnega gospodarstva;

13.

ponovno poudarja, da so pravila glede emisij še posebej učinkovit pristop; zato priporoča, da se več pozornosti nameni njihovi poostritvi, saj je to boljši način za zmanjšanje emisij pri viru;

14.

podpira mednarodne dejavnosti v zvezi z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami za zmanjšanje industrijskih emisij, vključno z nastajajočimi tehnologijami, s katerimi se zoži razpon ravni emisij, tako da se na mednarodni ravni ustvarijo enaki konkurenčni pogoji;

15.

poziva k pospešitvi pregleda in izvrševanja zahtev iz referenčnega dokumenta o najboljših razpoložljivih tehnikah za različne industrijske onesnaževalce ter k uporabi strožjih zahtev glede emisij v okviru pregleda postopka celovitega preprečevanja in nadzorovanja onesnaževanja (IPPC);

16.

poudarja pomen pobude za trajnostne proizvode, ki je v akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo napovedana v zvezi z onesnaževanjem okolja, ki ga povzročajo proizvodi v celotnem življenjskem ciklu, od pridobivanja surovin in proizvodnje do uporabe in recikliranja. Meni, da bi bilo mogoče konkretneje opredeliti možen prispevek pobude k akcijskemu načrtu;

Okrepitev načela odgovornosti povzročitelja

17.

poudarja, da vladam ne bi smelo biti prepuščeno, da ukrepajo same: vsi sektorji imajo pomembno vlogo pri nadzoru onesnaževanja in odpravljanju okoljske škode pri viru;

18.

poziva, naj za proizvode in blago, ki se vnašajo v EU, veljajo isti okoljski standardi kot v EU. Če teh standardov ne izpolnjujejo, bi bilo treba uporabiti evropsko načelo odgovornosti povzročitelja;

19.

poudarja, da je načelo odgovornosti povzročitelja temelj okoljske politike EU in da v skladu z njim onesnaževalec nosi stroške ukrepov, sprejetih za preprečevanje, nadzor in odpravo onesnaževanja;

20.

opozarja na poročilo Evropskega računskega sodišča (2), v katerem je bilo ugotovljeno, da razširjenost načela odgovornosti povzročitelja in njegova uporaba nista popolni ter da vlade pogosto nosijo stroške odpravljanja posledic onesnaževanja;

21.

poziva, naj se načelo odgovornosti povzročitelja bolje vključi v okoljsko zakonodajo, zlasti z znižanjem mejnih vrednosti emisij za nadaljnje zmanjšanje preostalega onesnaževanja in z obravnavanjem razpršenega onesnaževanja iz vseh virov, tudi kmetijstva;

22.

poudarja, da morajo biti proizvajalci pravno in finančno odgovorni za ublažitvene ukrepe, potrebne za odpravljanje onesnaževanja v celotni vrednostni verigi, in sicer z razširjeno odgovornostjo proizvajalca za okoljske stroške ter stroške odstranjevanja vsega potrošniškega blaga in embalažnega materiala;

Boljše izvajanje in spremljanje

23.

poudarja, da stroški in izgubljene koristi za EU zaradi nedoseganja okoljskih ciljev, določenih v okoljski zakonodaji EU, znašajo približno 55 milijard EUR na leto (3);

24.

poudarja, da vsa onesnaževala niso enako škodljiva za človekovo zdravje in okolje ter da bi analiza na podlagi tveganja morda omogočila boljše usklajevanje okoljskih in ekonomskih vidikov;

25.

poudarja, da imajo lokalne in regionalne oblasti ključno vlogo pri izvajanju okoljske in industrijske politike ter široke pristojnosti pri izvajanju nadzora nad onesnaževanjem, in v zvezi s tem pozdravlja vodilno pobudo 5: skupno izvrševanje ničelnega onesnaževanja;

26.

opozarja na analizo Evropske agencije za okolje (EEA) (4), iz katere je razvidno, da je neoptimalno izvajanje okoljske zakonodaje najpogosteje posledica neučinkovitega usklajevanja med organi, pomanjkanja upravne zmogljivosti, nezadostnega financiranja, pomanjkanja znanja in podatkov, nezadostnih mehanizmov za zagotavljanje skladnosti in premajhne povezanosti politik. Deležniška platforma za ničelno onesnaževanje bi morala spodbujati boljše usklajevanje med vsemi ravnmi upravljanja in med različnimi področji politike. OR odločno podpira novo platformo in pozdravlja svojo vlogo v njej, pri čemer jo šteje za priznanje velikega pomena, ki ga imajo lokalne in regionalne oblasti pri uresničevanju ambicioznega cilja glede ničelnega onesnaževanja;

27.

obžaluje, da v oddelku 3.1 tega akcijskega načrta ni omenjena lokalna in regionalna razsežnost, poziva k večji vlogi lokalnih in regionalnih oblasti ter ponovno poudarja, da te oblasti potrebujejo finančno in tehnično podporo za uresničevanje ciljev v praksi;

28.

poudarja, da težav pri izvajanju ni mogoče rešiti le z dodatno zakonodajo. Za doseganje ciljnih vrednosti in standardov so bistveni podporni mehanizmi, krepitev zmogljivosti lokalnih in regionalnih oblasti, izmenjava znanja in inovacije;

29.

poudarja, da se lahko uporabijo pobude EU, kot so partnerstva v okviru agende za mesta, in da bi bilo treba razmisliti o dejavnem oblikovanju novih okoljskih partnerstev za podporo izvajanju;

30.

pozdravlja razvoj integriranega okvira spremljanja in napovedovanja ničelnega onesnaževanja ter poziva, naj se zbirajo vsi relevantni podatki, ki naj se nato uskladijo in dajo na voljo vsem. Poudarja, kako pomembno je, da se okvir spremljanja in napovedovanja ničelnega onesnaževanja uskladi z novim okvirom za spremljanje, načrtovanim v okviru okoljskega akcijskega programa;

Podpora lokalnim in regionalnim ukrepom za ničelno onesnaževanje

31.

pozdravlja prizadevanja Komisije za sodelovanje z mesti in regijami v okviru sporazuma o zelenih mestih, nagrad zelena prestolnica in zeleni list ter evropskega leta bolj zelenih mest, saj zagotavljajo spodbude za izboljšave;

32.

opozarja na potrebo po pristopu, prilagojenemu posameznemu območju. Posebne politike bi se morale načrtovati ne le za mestne skupnosti, temveč tudi za druge vrste skupnosti, ob upoštevanju posebnih geografskih okoliščin;

33.

poudarja, da izboljšanje okolja s prostorskim načrtovanjem, kot je razširitev visokokakovostnih zelenih in modrih površin na mestnih območjih, prinaša trojno korist, saj zmanjšuje onesnaževanje okolja in podpira biotsko raznovrstnost, izboljšuje zdravje in dobro počutje mestnega prebivalstva ter spodbuja socialno kohezijo in vključevanje (5);

34.

poudarja pomen rešitev, ki temeljijo na naravi, saj lahko ponujajo trajnostne in stroškovno učinkovite rešitve, ki ustvarjajo gospodarske priložnosti in zaposlovanje ter koristijo javnemu zdravju in dobremu počutju. Lokalnim in regionalnim oblastem bi bilo treba ponuditi tehnično podporo ter omogočiti izmenjavo znanja in krepitev zmogljivosti, da bi lahko upoštevale te dodatne koristi pri javnih naročilih;

35.

poudarja splošni pristop boljšega združevanja akcijskih načrtov za zmanjševanje hrupa in načrtov za kakovost zraka v občinah z načrti za trajnostno mobilnost v mestih, da bi s privlačnim javnim prevozom ter učinkovitim spodbujanjem kolesarjenja in pešačenja izboljšali zaščito pred hrupom in kakovost zraka;

36.

podpira vzpostavitev in stalno podpiranje živih laboratorijev za zelene digitalne rešitve in pametno ničelno onesnaževanje. Lokalni digitalni dvojčki lahko prispevajo k razvoju lokalnih in regionalnih ukrepov za zeleno in digitalno preobrazbo. Vladni nadzor nad digitalizacijo je nujen, saj je trajnostni razvoj zdaj neločljivo povezan z digitalnim svetom;

37.

poziva, naj evropski podatkovni prostor vključuje izmenjavo podatkov o trajnosti, da bi lahko vrednostne verige prispevale k okolju prijaznejši industriji. Poleg tega bo vzpostavitev standardov na ravni EU za shranjevanje podatkov in njihovo izmenjavo zagotovila razpoložljivost podatkov, ki se lahko uporabijo za prehod na ničelno onesnaževanje;

38.

pozdravlja predlog o sodelovanju med Evropsko komisijo in OR za pripravo prikaza zelenih dosežkov v regijah EU, ki bo podlaga za novo nagrado za zeleno regijo leta;

Posebna vprašanja

Zrak

39.

ugotavlja, da je onesnaženost zraka največje okoljsko tveganje za zdravje v EU, saj vsako leto povzroči 400 000 prezgodnjih smrti (6);

40.

ponovno poudarja (7), da sta za učinkovitost politik o kakovosti zraka potrebna ukrepanje ter sodelovanje na svetovni, evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni. V skladu z načelom subsidiarnosti je izvajanje odvisno predvsem od nacionalnih, regionalnih in lokalnih ukrepov, prilagojenih posebnim okoliščinam;

41.

pozdravlja namero Komisije, da standarde EU za kakovost zraka bolj uskladi z najnovejšimi priporočili Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) ter okrepi določbe o spremljanju, modeliranju in načrtih za kakovost zraka, da bi pomagali lokalnim in regionalnim oblastem; zlasti je treba bolje uskladiti določbe o spremljanju, modeliranju in načrtih za kakovost zraka;

42.

predlaga, da se ciljne vrednosti SZO za leto 2021 določijo kot cilj, ki ga je treba doseči do leta 2050, odsvetuje pa, da bi se priporočene vrednosti uporabljale kot mejne vrednosti, saj številne države članice še ne dosegajo veljavnih mejnih vrednosti;

43.

priporoča, da se upoštevajo sklepi posvetovanja v okviru mreže regionalnih središč OR, med katerim je bilo proučeno izvajanje direktiv EU o kakovosti zunanjega zraka in nacionalnih obveznostih zmanjšanja emisij, ter poročilo Evropskega parlamenta o izvajanju (8), v katerem sta direktivi o kakovosti zunanjega zraka opredeljeni kot „delno učinkovito orodje, ki ga je treba izboljšati“;

44.

poudarja, da je pandemija ustvarila zagon, saj je spodbudila prehod na druge oblike prevoza in dodelitev cestnih površin pešcem in kolesarjem – ter zagotovitev več zelenega prostora –, s čimer se je preprečilo, da bi v mestih znova prevladali avtomobili in bi beležili visoke stopnje onesnaženosti zraka;

45.

poudarja, da so potrebna dodatna prizadevanja za zmanjšanje ravni onesnaževanja z neprijetnimi vonjavami, in meni, da je direktiva o industrijskih emisijah glavno orodje za boj proti temu onesnaževanju, saj zajema vse vrste emisij. Opozarja na pomen ljubiteljske znanosti in udeležbe javnosti pri soočanju z izzivi, ki jih prinaša onesnaževanje z neprijetnimi vonjavami. Pristop na več ravneh, ki upošteva različne prispevke različnih deležnikov, lahko državljanom omogoči sodelovanje pri odločanju o njihovem okolju, oblikovalcem politik ter izvajalcem dejavnosti, ki povzročajo neprijetne vonjave, pa pomaga, da sprejemajo informirane odločitve in bolje obvladajo to vrsto onesnaževanja;

Voda

46.

pozdravlja cilj glede 30-odstotnega zmanjšanja količine mikroplastike, ki se sprosti v okolje, in spodbuja Evropsko komisijo, naj določi jasne opredelitve mikroplastike, obenem pa naj si prizadeva za preprečevanje izpustov mikroplastike in netkanega tekstila pri viru ter predlaga strožje ukrepe v zvezi z namernim sproščanjem mikroplastike;

47.

pozdravlja pregled direktive o čiščenju komunalne odpadne vode in podpira pobudo, naj se ta direktiva uporabi za vnovično pridobivanje dragocenih hranil, ter pobudo za proučitev na novo pojavljajočih se snovi, kot so farmacevtski ostanki in mikroplastika;

48.

priporoča, da se oceni učinkovitost teh ukrepov in prouči, katere naložbe so potrebne v zvezi s farmacevtskimi izdelki in mikroplastiko, pri čemer je treba pozornost nameniti žariščem, kjer obstajajo ekološka tveganja ali so ogroženi viri pitne vode;

49.

se zavzema za spremljanje snovi v površinski in podzemni vodi z inovativnimi tehnikami spremljanja in vrednotenja, pa tudi, da se to vključi v pregled direktive o prednostnih snoveh in direktive o podzemni vodi. Poudarja, da je potrebna izmenjava informacij o izpustih na prispevnih območjih, saj emisije onesnaževal učinkujejo nizvodno;

50.

izraža zaskrbljenost, ker je ponovna uporaba vode v EU še vedno omejena, in meni, da bi jo bilo mogoče podpreti z razširitvijo obsega uporabe uredbe EU o minimalnih zahtevah za ponovno uporabo vode, da bi se ta voda lahko uporabljala za namakanje zelenih površin v mestih, parkih, vrtovih in terenih, namenjenih javni uporabi (npr. za rekreacijo, šport);

Hrup

51.

poudarja, da je vsako leto zaradi vpliva hrupa na zdravje izgubljenih milijon zdravih let življenja (9). Zmanjšanje obremenitve s hrupom zaradi cestnega prometa je ključno za reševanje tega čedalje večjega problema za javno zdravje;

52.

meni, da so na evropski ravni potrebni ukrepi v podporo lokalnim in regionalnim prizadevanjem za zmanjšanje obremenitve s hrupom zaradi cestnega, železniškega in letalskega prometa, in sicer z boljšim izvajanjem in izvrševanjem zahtev glede kartiranja in poročanja v skladu z direktivo o okoljskem hrupu;

53.

spodbuja Komisijo, naj oceni možnosti za pregled direktive o okoljskem hrupu, da bi določili ambiciozne obvezne cilje za zmanjšanje hrupa in se tako približali mejnim vrednostim, ki jih priporoča SZO, ter poziva vse deležnike, naj pripravijo časovni načrt za ukrepanje;

54.

meni, da je preusmeritev pozornosti z ukrepov, ki blažijo čezmeren hrup, na tiste, ki v celoti preprečujejo hrup, kot je podpiranje trajnostnih načinov prevoza, kot sta hoja in kolesarjenje, ključnega pomena za dosego znatnega in dolgoročnega zmanjšanja hrupa;

Tla

55.

poudarja pomen učinkovitega izvrševanja na področju kakovosti in izvora prsti. Enotno preverjanje izvora in kakovosti prsti v državah članicah EU je pri tem ključno za lokalne in regionalne oblasti, da lahko ustavijo prevoz in uporabo kontaminirane prsti v različnih regijah, ki preprečujeta uporabo načela odgovornosti povzročitelja;

56.

poudarja, da so zdrava tla bistvena za dobro počutje in blaginjo, ter podpira preventivni pristop v zvezi s kontaminacijo tal, ki temelji na tveganju. Poudarek ne bi smel biti le na kemijski kakovosti, temveč tudi na fizikalnem in biološkem stanju tal;

57.

meni, da z odlaganjem plastike na odlagališčih strupene kemikalije pronicajo v tla in podtalnico. Če se s plastiko slabo ravna, se onesnažujejo zemlja, vodne poti in oceani. Strupenih dodatkov in mikroplastike v dežju, tleh, vodnih poteh, oceanih in na gorskih območjih ni mogoče odpraviti z recikliranjem, odlaganjem ali sežiganjem. Spremembe lahko prinesejo le pravno zavezujoče omejitve svetovne proizvodnje plastike za proizvode bistvenega pomena;

58.

pozdravlja strategijo EU za tla in napovedano zakonodajo EU o zdravju tal, saj je podpora varstvu tal z evropskim okvirom ključen korak v smeri podnebne nevtralnosti, obnove biotske raznovrstnosti, ničelnega onesnaževanja ter zdravega in trajnostnega prehranskega sistema. Hkrati se zavzema za prožnost pri nacionalnem izvajanju ukrepov v okviru akcijskega načrta in nove strategije za tla, saj obstajajo velike regionalne razlike v prostorskem načrtovanju, krajini, tleh (sestavi) in rabi tal;

59.

pozdravlja prizadevanja Komisije za svetovanje kmetom, naj preidejo na prakse, ki povzročajo manj onesnaževanja, ter zmanjšajo emisije amoniaka in nitratov. Pomembno je obravnavati tudi druge emisije iz kmetijskega sektorja, kot so fosfati, kovine, pesticidi in farmacevtski izdelki;

60.

poziva, naj se posebna pozornost nameni preteklim razpršenim emisijam. Nove standarde je včasih nemogoče doseči, kar ima za posledico omejitev uporabe onesnaženih območij. Zato je treba pristop preprečevanja onesnaževanja pri virih združiti s strategijo za odpravo teh obstoječih virov onesnaževanja;

Nevarne snovi

61.

se zavzema za proaktivne ukrepe za omejitev kemikalij, preden vstopijo v verigo, kar vključuje tudi pravila za varno uporabo snovi, danih na trg. EU bi morala urejati kemične snovi na podlagi njihovih intrinzičnih škodljivih učinkov na ljudi in okolje, tudi v primeru znanstvene negotovosti, pri tem pa prav tako upoštevati tveganje izpostavljenosti tem snovem in njihove koristi za družbo ter opredeliti in izključiti posebna in nesprejemljiva tveganja;

62.

meni, da je uredba REACH ključni instrument za nadzor nad nevarnimi snovmi, ki zaidejo v okolje. Bistveno je, da se postopka avtorizacije in omejevanja v skladu z uredbo REACH uporabljata v večjem obsegu. Več snovi, ki vzbujajo zelo veliko zaskrbljenost, je treba opredeliti in jih uvrstiti na seznam kandidatnih snovi;

63.

poziva k omejitvam na ravni EU za problematične uporabe nevarnih per- in polifluoroalkilnih snovi (PFAS) ter njihove emisije. Mnoge vzbujajo zelo veliko zaskrbljenost, saj so izjemno obstojne in imajo škodljiv učinek na zdravje ljudi in okolje;

64.

opozarja na pomanjkanje znanja o (eko)toksikoloških učinkih številnih nevarnih snovi na okolje ali prek njega. Znanstvene dokaze o ekoloških in zdravstvenih vplivih kemičnih snovi bi bilo treba nenehno posodabljati in obravnavati ter omogočiti dostop do njih, zlasti v zvezi s tveganji za ljudi in okolje.

V Bruslju, 27. januarja 2022

Predsednik Evropskega odbora regij

Apostolos TZITZIKOSTAS

(1) Poročilo EEA št. 22/2018: Unequal exposure and unequal impacts (Neenakomerna izpostavljenost in neenaki vplivi).

(2) Posebno poročilo št. 12/2021: Načelo „onesnaževalec plača“: nedosledna uporaba v različnih okoljskih politikah in ukrepih EU.

(3) Študija (2019): The costs of not implementing EU environmental law (Stroški neizvajanja okoljske zakonodaje EU).

(4) Poročilo EEA o okoljskih kazalnikih št. 21/2017.

(5) Healthy environment, healthy lives: how the environment influences health and well-being in Europe (Zdravo okolje, zdravo življenje: kako okolje vpliva na zdravje in dobro počutje v Evropi).

(6) EEA: Air Quality in Europe – 2020 report (Kakovost zraka v Evropi – poročilo za leto 2020).

(7) Prihodnost politike EU za čist zrak v okviru cilja ničelnega onesnaževanja.

(8) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. marca 2021 o izvajanju direktiv o kakovosti zunanjega zraka: Direktiva 2004/107/ES in Direktiva 2008/50/ES (2020/2091(INI)) (UL C 494, 8.12.2021, str. 64).

(9) https://www.eea.europa.eu/publications/health-risks-caused-by-environmental

13.7.2022

Uradni list Evropske unije

C 270/38

Mnenje Evropskega odbora regij – V ničelno onesnaževanje usmerjeni cestni promet: vzpostavitev infrastrukture za alternativna goriva in krepitev standardov emisijskih vrednosti CO2

(2022/C 270/07)

Poročevalec:

Adrian TEBAN (RO/EPP), župan Cugirja, okrožje Alba

Referenčni dokumenti:

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva ter razveljavitvi Direktive 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta

COM(2021) 559 final

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2019/631 glede krepitve standardov emisijskih vrednosti CO2 za nove osebne avtomobile in nova lahka gospodarska vozila v skladu z višjimi podnebnimi ambicijami Unije

COM(2021) 556 final

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Strateški načrt uvedbe, v katerem je opisana vrsta dopolnilnih ukrepov v podporo hitri vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva

COM(2021) 560 final

I. PREDLOGI SPREMEMB

COM(2021) 556 final

Predlog spremembe 1

Uvodna izjava 9

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(9)

[…] Okrepljeni standardi za zmanjšanje emisij CO2 so pri doseganju zastavljenih ciljev za celoten vozni park tehnološko nevtralni. Za doseganje cilja celotnega brezemisijskega voznega parka so in ostajajo na voljo različne tehnologije. Brezemisijska vozila zdaj vključujejo akumulatorska električna vozila, vozila s pogonom na gorivne celice in druga vozila s pogonom na vodik, tehnološke inovacije pa se nadaljujejo. Brezemisijska in nizkoemisijska vozila, ki vključujejo tudi dobro delujoča priključna hibridna električna vozila, imajo lahko še naprej vlogo pri prehodu.

(9)

[…] Okrepljeni standardi za zmanjšanje emisij CO2 so pri doseganju zastavljenih ciljev za celoten vozni park tehnološko nevtralni samo, če se pri njih upoštevajo emisije CO2 uporabljenega goriva, tudi tiste, ki nastanejo pri njegovi proizvodnji . Za doseganje cilja celotnega brezemisijskega voznega parka so in ostajajo na voljo različne tehnologije. Brezemisijska vozila zdaj vključujejo akumulatorska električna vozila, vozila s pogonom na gorivne celice in druga vozila s pogonom na vodik, tehnološke inovacije pa se nadaljujejo. Brezemisijska in nizkoemisijska vozila, ki vključujejo tudi dobro delujoča priključna hibridna električna vozila in vozila s pogonom na obnovljiva e-goriva, napredna biogoriva in bioplin , imajo lahko še naprej vlogo pri prehodu.

Obrazložitev

V regionalnih razmerah, zaradi katerih je težko uvesti brezemisijska električna vozila, je treba upoštevati nizkoemisijska vozila in goriva, kot so napredna biogoriva. Glej naslednji predlog spremembe.

Predlog spremembe 2

Predlog nove uvodne izjave za uvodno izjavo 9

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(9a)

Posebne značilnosti regij (kot so njihova geografska lokacija in podnebne razmere) lahko otežijo popolno elektrifikacijo avtomobilov in lahkih vozil za cestni promet. V takšnih regijah bi vozila na obnovljiva e-goriva in biogoriva ter hibridna vozila, čeprav ne izpolnjujejo opredelitve ničelnih izpušnih emisij, lahko bila učinkovitejša in prožnejša rešitev pri skupnem zmanjševanju emisij CO2 kot vozila brez izpušnih emisij, zato se ne bi smela izključiti iz enotnega trga od leta 2035 dalje. Evropska komisija bi morala zato poiskati možnosti za upoštevanje vozil na obnovljiva e-goriva in biogoriva ter hibridnih vozil pri opredelitvi ciljev za celoten vozni park, ki jih bodo proizvajalci vozil morali pravočasno izpolniti, preden se cilji začnejo uporabljati. Za takšne regije bi moralo biti na voljo posebno svetovanje o tem, kako doseči cilj podnebno nevtralne mobilnosti. Poleg tega bi jim morala biti za uvajanje brezemisijskih vozil dodeljena namenska podpora iz različnih skladov EU.

Obrazložitev

Regije, v katerih je zaradi geografskih ali podnebnih razmer težko popolnoma elektrificirati vozila za cestni promet, bi morale prejeti podporo.

Predlog spremembe 3

Uvodna izjava 11

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(11)

Cilje revidiranih standardov vrednosti CO2 mora spremljati evropska strategija za spoprijemanje z izzivi, ki jih prinašajo širitev proizvodnje brezemisijskih vozil in s tem povezanih tehnologij , pa tudi potrebe po preusposabljanju in dodatnem usposabljanju delavcev v panogi ter gospodarska diverzifikacija in preoblikovanje dejavnosti. Po potrebi bi bilo treba na ravni EU in držav članic preučiti finančno podporo za privabljanje zasebnih naložb, tudi prek Evropskega socialnega sklada Plus, Sklada za pravični prehod, sklada za inovacije, mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugih instrumentov večletnega finančnega okvira in instrumenta Next Generation EU v skladu s pravili o državni pomoči. Spremenjena pravila o energetski in okoljski državni pomoči bodo državam članicam omogočila, da podjetjem pomagajo razogljičiti njihove proizvodne procese in sprejeti bolj zelene tehnologije v okviru nove industrijske strategije.

(11)

Cilje revidiranih standardov vrednosti CO2 mora spremljati evropski mehanizem za pravični prehod avtomobilskega sektorja in regij za spoprijemanje z izzivi, ki jih prinašajo širitev proizvodnje brezemisijskih vozil , zeleni prehod v avtomobilski industriji, avtomobilski dobavni industriji in povezanih tehnologijah , pa tudi potrebe po preusposabljanju in dodatnem usposabljanju delavcev v panogi ter gospodarska diverzifikacija in preoblikovanje dejavnosti. Ta evropski mehanizem za pravični prehod avtomobilskega sektorja in regij mora zagotoviti finančno podporo na ravni EU , in sicer z dodatnimi sredstvi v prihodnosti, trenutno pa z usklajeno uporabo skladov, kot so Socialni sklad za podnebje, Evropski socialni sklad Plus, Sklad za pravični prehod, sklad za inovacije, mehanizem za okrevanje in odpornost ter drugi instrumenti večletnega finančnega okvira in instrumenta Next Generation EU ali shema za pravični prehod programa InvestEU, v skladu s pravili o državni pomoči in skupaj z dopolnilnimi programi v državah članicah . Spremenjena pravila o energetski in okoljski državni pomoči bodo državam članicam omogočila, da podjetjem pomagajo razogljičiti njihove proizvodne procese in sprejeti bolj zelene tehnologije v okviru nove industrijske strategije.

Obrazložitev

V zakonodajnem predlogu s tako daljnosežnimi posledicami za delavce, industrijo in regije je treba predvideti konkreten mehanizem za pravični prehod za evropsko avtomobilsko in dobavno industrijo ter regije, v katerih deluje. Učinek bo opazen predvsem na regionalni ravni, na kateri mora preusposabljanje potekati v sodelovanju z industrijo. Takšen mehanizem mora biti vključujoč, da bo zajel celoten avtomobilski sektor, in temeljiti na podatkih, ki jasno kažejo teritorialni učinek zakonodaje.

Ta predlog spremembe je povezan s predlogoma sprememb 4 in 6.

Predlog spremembe 4

Uvodna izjava 24

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(24)

Možnost dodelitve prihodkov od premij za presežne emisije v poseben sklad ali ustrezen program je bila ocenjena v skladu s členom 15(5) Uredbe (EU) 2019/631, pri čemer je bilo ugotovljeno, da bi to znatno povečalo upravno breme, čeprav avtomobilska panoga pri prehodu ne bi imela neposrednih koristi. Zato bi morali prihodke od premij za presežne emisije še naprej šteti za prihodke v splošnem proračunu Unije v skladu s členom 8(4) Uredbe (EU) 2019/631. Vendar mora evropski mehanizem za pravični prehod avtomobilskega sektorja in regij zagotoviti ciljno usmerjeno financiranje za regije iz obstoječih skladov (kot je navedeno v uvodni izjavi 11) na podlagi podrobne analize teritorialnih učinkov te zakonodaje. V vmesni oceni večletnega finančnega okvira je treba prednostno obravnavati združevanje sredstev, ki so na voljo iz navedenih virov, v evropski mehanizem za pravični prehod avtomobilskega sektorja in regij.

Obrazložitev

Da bi podprli avtomobilsko dobavno industrijo, ki je pomemben gospodarski sektor v številnih evropskih regijah, je potreben evropski mehanizem za pravični prehod avtomobilskega sektorja in regij. Proizvajalci originalne opreme so morda bolje pripravljeni na prihodnje spremembe, vendar industrija celotne dobavne verige, ki jo večinoma tvorijo MSP, morda nima dovolj strateških in notranjih finančnih zmogljivosti za prilagoditev svojih znanj in spretnosti ter proizvodnje spremembam v avtomobilski dobavni verigi. Da bi se s Skladom za pravični prehod ustrezno obravnavale korenite spremembe, ki jih bo prinesel sveženj „Pripravljeni na 55“, bodo morda za sklad potrebna dodatna sredstva poleg trenutno dogovorjenih 17,5 milijarde EUR.

Ta predlog spremembe je povezan s predlogoma sprememb 3 in 6.

Predlog spremembe 5

Člen 1, točka (9)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(9)

vstavi se naslednji člen 14a:

„Člen 14a

Poročilo o napredku

Do 31. decembra 2025 in nato vsaki dve leti Komisija poroča o napredku na področju brezemisijske cestne mobilnosti. V poročilu se zlasti spremlja in ocenjuje potreba po morebitnih dodatnih ukrepih za olajšanje prehoda, tudi s finančnimi sredstvi.

(9)

vstavi se naslednji člen 14a:

„Člen 14a

Poročilo o napredku

Do 31. decembra 2023 in nato vsaki dve leti Komisija poroča o napredku na področju brezemisijske cestne mobilnosti. V poročilu se zlasti spremlja in ocenjuje potreba po morebitnih dodatnih ukrepih za olajšanje prehoda, tudi s finančnimi sredstvi. Ta ocena temelji na oceni teritorialnega učinka, v kateri so na ravni NUTS 2 opredeljeni izzivi za vsako regijo in načini za zmanjšanje tveganj, povezanih z njimi.

V poročilu Komisija upošteva vse dejavnike, ki prispevajo k stroškovno učinkovitemu napredku na področju podnebne nevtralnosti do leta 2050. To vključuje uvajanje brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil, napredek pri doseganju ciljev za postavitev polnilne in oskrbovalne infrastrukture, kot to zahteva uredba o infrastrukturi za alternativna goriva, potencialni prispevek inovacijskih tehnologij in trajnostnih alternativnih goriv k doseganju podnebno nevtralne mobilnosti, učinek na potrošnike, napredek v socialnem dialogu in vidike za nadaljnje olajšanje ekonomsko izvedljivega in družbeno pravičnega prehoda na brezemisijsko cestno mobilnost.“;

V poročilu Komisija upošteva vse dejavnike, ki prispevajo k stroškovno učinkovitemu napredku na področju podnebne nevtralnosti do leta 2050. To vključuje uvajanje brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil, napredek pri doseganju ciljev za postavitev polnilne in oskrbovalne infrastrukture, kot to zahteva uredba o infrastrukturi za alternativna goriva, potencialni prispevek inovacijskih tehnologij in trajnostnih alternativnih goriv k doseganju podnebno nevtralne mobilnosti, napredek in učinek na regionalni ravni (NUTS II), učinek na potrošnike, tudi potrošnike iz ranljivih skupin, napredek v socialnem dialogu in vidike za nadaljnje olajšanje ekonomsko izvedljivega in družbeno pravičnega prehoda na brezemisijsko cestno mobilnost.;“

Obrazložitev

Učinek zakonodaje bo opazen predvsem na regionalni ravni, zato mora Komisija izzive in tveganja, povezana s tem prehodom, obravnavati s podrobno analizo teritorialnega učinka.

Predlog spremembe 6

Člen 1, točka (10)(b)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(10)

člen 15 se spremeni:

(b)	odstavki 2 do 5 se črtajo;

(10)

člen 15 se spremeni:

(b)	odstavki 2 do 4 se črtajo;

(c)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„Da ne bi bil nihče zapostavljen in da bi bil ta prehod socialno pravičen, Komisija predlaga mehanizem za pravični prehod za avtomobilski sektor, ki vključuje dialog na več ravneh z zadevnimi lokalnimi in regionalnimi oblastmi in upošteva teritorialni učinek te uredbe v zvezi s preobrazbo avtomobilske proizvodne in dobavne industrije ter učinek na regionalne gospodarske strukture in delovno silo v avtomobilskem sektorju.“;

Obrazložitev

V veljavni uredbi je sicer predvidena možnost uvedbe programa finančne pomoči za pravični prehod, vendar je treba ta vidik z zakonodajnim predlogom črtati. Prvotna zamisel, da se bo pravični prehod financiral s prihodki iz premij za presežne emisije, morda ne bo zadoščala za zagotovitev pravičnega prehoda vseh avtomobilskih regij in morda ne bo zagotovila stalne proračunske razpoložljivosti finančnih sredstev.

Niti sam sklad za pravični prehod, za katerega je trenutno dogovorjenih 17,5 milijarde EUR, morda ne bo zadoščal za reševanje izzivov iz svežnja „Pripravljeni na 55“. Zato je predlagano, naj se vzpostavi mehanizem usklajevanja za pravični prehod avtomobilskega sektorja in regij, s katerim se bo izkoristil potencial obstoječih skladov.

Ta predlog spremembe je povezan s predlogoma sprememb 3 in 4.

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva ter razveljavitvi Direktive 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta

COM(2021) 559 final

Predlog spremembe 7

Uvodna izjava 9

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

[…] Cilji za omrežje TEN-T, ki temeljijo na razdalji, bi morali zagotoviti popolno pokritost glavnih cestnih omrežij Unije z električnimi polnilnimi mest ter tako zagotoviti enostavno in nemoteno potovanje po vsej Uniji. Če se naložbe v javno dostopno infrastrukturo zaradi regionalnih dejavnikov, kot sta geografska lokacija ali gostota prebivalstva, izkažejo za težavne, bi morala obstajati možnost finančne podpore EU.

Obrazložitev

Da bi upoštevali transregionalni značaj omrežja TEN-T in ne bi ovirali evropske kohezije, bi bilo treba ohraniti pristop, ki temelji na razdalji, pri čemer bi bila potrebna finančna podpora iz katerega koli razpoložljivega sklada EU, in sicer tako za zasebna kot javna polnilna mesta.

Predlog spremembe 8

Uvodna izjava 10

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(10)

Nacionalni cilji, ki temeljijo na voznem parku, bi morali biti določeni na podlagi skupnega števila registriranih električnih vozil v tej državi članici v skladu s skupno metodologijo, ki upošteva tehnološki razvoj, kot je povečan doseg električnih vozil ali vse večji prodor hitrih polnilnih mest na trg, ki lahko napolnijo večje število vozil kot običajna polnilna mesta. Metodologija mora upoštevati tudi različne vzorce polnjenja akumulatorskih električnih in priključnih hibridnih vozil. Metodologija, ki določa nacionalne cilje, ki temeljijo na voznem parku, na podlagi skupne največje izhodne moči javno dostopne polnilne infrastrukture, bi morala omogočati prožnost pri izvajanju različnih tehnologij polnjenja v državah članicah.

(10)

Nacionalni cilji, ki temeljijo na voznem parku, bi morali biti določeni na podlagi skupnega števila registriranih električnih vozil v tej državi članici – čemur je treba dodati še od 10- do 20-odstotno maržo – v skladu s skupno metodologijo, ki upošteva tehnološki razvoj, kot je povečan doseg električnih vozil ali vse večji prodor hitrih polnilnih mest na trg, ki lahko napolnijo večje število vozil kot običajna polnilna mesta. Metodologija mora upoštevati tudi različne vzorce polnjenja akumulatorskih električnih in priključnih hibridnih vozil. Metodologija, ki določa nacionalne cilje, ki temeljijo na voznem parku, na podlagi skupne največje izhodne moči javno dostopne polnilne infrastrukture, bi morala omogočati prožnost pri izvajanju različnih tehnologij polnjenja v državah članicah.

Obrazložitev

Skupno število registriranih električnih vozil v posamezni državi ne zadostuje, saj na primer ne zajema vozil iz drugih držav, zlasti v času dopustov in tudi ob posebnih priložnostih, kot so velike prireditve, sejmi itd.

Predlog spremembe 9

Uvodna izjava 34

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(34)

Pri teh ciljih bi bilo treba upoštevati vrste oskrbovanih plovil in njihov obseg prometa. Morska pristanišča z majhnim obsegom prometa nekaterih kategorij ladij bi morala biti izvzeta iz obveznih zahtev za ustrezne kategorije ladij na podlagi najmanjšega obsega prometa, da se prepreči namestitev zmogljivosti, ki bi bile premalo izkoriščene. Podobno namen obveznih ciljev ne bi smelo biti največje povpraševanje, temveč dovolj velik obseg, da bi se preprečile premalo izkoriščene zmogljivosti in upoštevale značilnosti delovanja pristanišča. Pomorski promet je pomemben člen za kohezijo in gospodarski razvoj otokov v Uniji. Zmogljivost proizvodnje energije na teh otokih morda ne bo vedno zadostovala za potrebe po električni energiji za zagotavljanje oskrbe z električno energijo z obale. V tem primeru bi bilo treba otoke izvzeti iz te zahteve, razen če in dokler takšna električna povezava s celino ni končana ali dokler ne zadošča lokalna zmogljivost iz čistih virov energije.

(34)

Pri teh ciljih bi bilo treba upoštevati vrste oskrbovanih plovil in njihov obseg prometa. Morska pristanišča z majhnim obsegom prometa nekaterih kategorij ladij bi morala biti izvzeta iz obveznih zahtev za ustrezne kategorije ladij na podlagi najmanjšega obsega prometa, da se prepreči namestitev zmogljivosti, ki bi bile premalo izkoriščene. Podobno namen obveznih ciljev ne bi smelo biti največje povpraševanje, temveč dovolj velik obseg, da bi se preprečile premalo izkoriščene zmogljivosti in upoštevale značilnosti delovanja pristanišča. Pomorski promet je pomemben člen za kohezijo in gospodarski razvoj otokov in najbolj oddaljenih regij v Uniji. Zmogljivost proizvodnje energije na teh otokih in v najbolj oddaljenih regijah morda ne bo vedno zadostovala za potrebe po električni energiji za zagotavljanje oskrbe z električno energijo z obale. V tem primeru bi bilo treba otoke in najbolj oddaljene regije izvzeti iz te zahteve, razen če in dokler takšna električna povezava s celino ali sosednjimi državami ni končana ali dokler ne zadošča lokalna zmogljivost iz čistih virov energije.

Obrazložitev

Obrazložitev je razvidna iz besedila.

Predlog spremembe 10

Uvodna izjava 37

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

[…] Obstoječe nacionalne okvire politike bi bilo treba revidirati, da bodo jasno opisovali, kako bodo države članice izpolnile veliko večjo potrebo po javno dostopni polnilni in oskrbovalni infrastrukturi, kot je izraženo v obveznih ciljih. Revizija bi morala temeljiti na teritorialni analizi, s katero bi opredelili različne potrebe različnih podnacionalnih subjektov, in upoštevati lokalno in regionalno strokovno znanje ter strategije za uvajanje oskrbovalne infrastrukture, ki so jih lokalne in regionalne oblasti že razvile. Revidirani okviri bi morali enako obravnavati vse načine prometa, vključno s tistimi, za katere ni obveznih ciljev za vzpostavitev.

Obrazložitev

Opredelitev nacionalnih okvirov politike za uvajanje alternativnih goriv mora temeljiti na pristopu resničnega upravljanja na več ravneh, da bi se v celoti upoštevali interesi regionalnih in lokalnih oblasti ter njihove strategije za uvajanje infrastrukture za alternativna goriva, ki že obstajajo v različnih načrtih za trajnostno mobilnost v mestih, ali druge regionalne strategije za mobilnost.

Predlog spremembe 11

Uvodna izjava 39

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(39)	Komisija bi morala olajšati oblikovanje in izvajanje revidiranih nacionalnih okvirov politike držav članic z izmenjavo informacij in najboljših praks med državami članicami.

(39)	Komisija bi morala olajšati oblikovanje in izvajanje revidiranih nacionalnih okvirov politike držav članic z izmenjavo informacij in najboljših praks med državami članicami ter regionalnimi in lokalnimi oblastmi .

Obrazložitev

V predlog za uvajanje infrastrukture za alternativna goriva je treba vključiti okvir upravljanja na več ravneh. S takšnim okvirom bi bilo mogoče usklajevati uvajanje v državah članicah in obravnavati morebitne vrzeli.

Predlog spremembe 12

Uvodna izjava 42

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
[…] Države članice bi morale vzpostaviti in vzdrževati ustrezne instrumente za spodbujanje vzpostavitve polnilne in oskrbovalne infrastrukture tudi za vozne parke za lastne potrebe, zlasti za čiste in brezemisijske avtobuse na lokalni ravni.	[…] Države članice bi morale vzpostaviti in vzdrževati ustrezne instrumente za spodbujanje vzpostavitve polnilne in oskrbovalne infrastrukture tudi za vozne parke za lastne potrebe, zlasti za čiste in brezemisijske avtobuse na lokalni ravni ter za hitro polnjenje in polnjenje čez noč, ki bo na voljo vsem izvajalcem javnega prevoza .

Obrazložitev

Izvajalci javnega prevoza za svoje vozne parke potrebujejo možnosti polnjenja, in sicer tako polnjenja čez noč kot tudi hitrega polnjenja za prevoz na dolge razdalje. Ta infrastruktura bi morala biti javno dostopna. Potrebni so politični vzvodi in spodbude za zagotovitev takšne javno dostopne infrastrukture.

Predlog spremembe 13

Predlog nove uvodne izjave za uvodno izjavo 45

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(45a)

Navodila za uporabo polnilnih mest za potrošnike bi morala biti čim bolj enotna, postopki standardizirani, uporaba pa intuitivna in s pomočjo ikon lahko razumljiva; na voljo bi moral biti tudi izbor jezikov. Zagotoviti je treba združljivost z operacijskimi sistemi običajnih elektronskih naprav (npr. pametnih telefonov in tabličnih računalnikov).

Obrazložitev

Da bo uporaba polnilnih mest za potrošnike čim bolj enostavna in hitra, bo moral biti postopek preprost in, če je mogoče, standardiziran ter upoštevati na primer uporabnike, ki ne razumejo jezika posamezne države.

Predlog spremembe 14

Uvodna izjava 47

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(47)

Ključnega pomena je, da lahko vsi akterji v ekosistemu električne mobilnosti enostavno komunicirajo prek digitalnih sredstev, da se končnim uporabnikom zagotovi najboljša kakovost storitev. Za to so potrebni edinstveni identifikatorji ustreznih akterjev v vrednostni verigi. V ta namen bi morale države članice imenovati organizacijo za identifikacijsko registracijo za izdajo in upravljanje edinstvenih identifikacijskih oznak, da bi identificirale vsaj upravljavce polnilnih mest in ponudnike mobilnostnih storitev. Organizacija za identifikacijsko registracijo bi morala zbirati informacije o identifikacijskih oznakah za električno mobilnost, ki se že uporabljajo v zadevni državi članici, po potrebi izdati nove oznake za električno mobilnost upravljavcem polnilnih mest in ponudnikom mobilnostnih storitev v skladu s skupno dogovorjeno logiko na ravni Unije, na podlagi katere so oblikovane identifikacijske oznake za električno mobilnost, omogočati izmenjavo in preverjanje edinstvenosti teh oznak za električno mobilnost prek morebitnega skupnega prihodnjega odložišča identifikacijske registracije. Komisija bi morala izdati tehnična navodila za ustanovitev take organizacije, pri čemer bi izhajala iz ukrepa za podporo programa z naslovom „Zbiranje podatkov v zvezi s polnilnimi/oskrbovalnimi mesti za alternativna goriva in edinstvenimi identifikacijskimi oznakami, povezanimi z akterji električne mobilnosti“.

(47)

Ključnega pomena je, da lahko vsi akterji v ekosistemu električne mobilnosti enostavno komunicirajo prek digitalnih sredstev, da se končnim uporabnikom zagotovi najboljša kakovost storitev. Za to so potrebni edinstveni identifikatorji ustreznih akterjev v vrednostni verigi. Krog akterjev bi moral biti čim širši ter vključevati zlasti proizvajalce in distributerje energije. V ta namen bi morale države članice imenovati organizacijo za identifikacijsko registracijo za izdajo in upravljanje edinstvenih identifikacijskih oznak, da bi identificirale vsaj upravljavce polnilnih mest in ponudnike mobilnostnih storitev. Organizacija za identifikacijsko registracijo bi morala zbirati informacije o identifikacijskih oznakah za električno mobilnost, ki se že uporabljajo v zadevni državi članici, po potrebi izdati nove oznake za električno mobilnost upravljavcem polnilnih mest in ponudnikom mobilnostnih storitev v skladu s skupno dogovorjeno logiko na ravni Unije, na podlagi katere so oblikovane identifikacijske oznake za električno mobilnost, omogočati izmenjavo in preverjanje edinstvenosti teh oznak za električno mobilnost prek morebitnega skupnega prihodnjega odložišča identifikacijske registracije. Komisija bi morala izdati tehnična navodila za ustanovitev take organizacije, pri čemer bi izhajala iz ukrepa za podporo programa z naslovom „Zbiranje podatkov v zvezi s polnilnimi/oskrbovalnimi mesti za alternativna goriva in edinstvenimi identifikacijskimi oznakami, povezanimi z akterji električne mobilnosti“. Cilj bi moralo biti medsektorsko sodelovanje, da se ustvarijo čim večje sinergije.

Obrazložitev

Poskrbeti je treba, da bodo vsi udeleženi akterji sodelovali ter prispevali k skupni storitvi za stranke in upravljanju polnilnih mest.

Predlog spremembe 15

Uvodna izjava 54

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

[…] Komisija bi morala zato to uredbo pregledati do konca leta 2026, zlasti v zvezi s cilji, določenimi za električna polnilna mesta za težka vozila, ter cilji za infrastrukturo za alternativna goriva za brezemisijska plovila in zrakoplove v vodnem prometu in letalstvu.

[…] Komisija bi morala najpozneje dve leti po začetku veljavnosti te uredbe na podlagi konkretnih določenih ciljev oceniti njen učinek, pri čemer bi morala upoštevati celoten življenjski cikel emisij vozil za vsako tehnologijo in njen vpliv na emisije CO2 iz cestnega prometa, pa tudi vpliv vsake tehnologije na potrošnike (skupni stroški lastništva). Komisija bi morala poleg tega to uredbo pregledati do konca leta 2026, zlasti v zvezi s cilji, določenimi za električna polnilna mesta za težka vozila, ter cilji za infrastrukturo za alternativna goriva za brezemisijska plovila in zrakoplove v vodnem prometu in letalstvu.

Obrazložitev

Ocena uredbe bi morala temeljiti na konkretnih merilih, zato je treba na tem mestu omeniti konkretne določene cilje.

Predlog spremembe 16

Člen 1(3)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

3. Ta uredba vzpostavlja mehanizem poročanja za spodbujanje sodelovanja in zagotavlja zanesljivo spremljanje napredka. Mehanizem obsega strukturiran, pregleden in ponavljajoč se postopek upravljanja na več ravneh med Komisijo in državami članicami za dokončno oblikovanje nacionalnih okvirov politike , pri čemer so upoštevane regionalne strategije za uvajanje infrastrukture za alternativna goriva, ki so jih lokalne in regionalne oblasti že razvile, in njihovo poznejše izvajanje ter ustrezne ukrepe Komisije.

Obrazložitev

Predlog spremembe 17

Člen 3

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1. Države članice zagotovijo:

—	da se javno dostopne polnilne postaje za lahka vozila uporabljajo sorazmerno z uvajanjem lahkih električnih vozil;

—	da se javno dostopne polnilne postaje za lahka vozila uporabljajo sorazmerno z uvajanjem lahkih električnih vozil;

—	da se na njihovem ozemlju vzpostavijo javno dostopne polnilne postaje za lahka vozila, ki zagotavljajo zadostno izhodno moč za ta vozila.

—	da se na njihovem ozemlju na teritorialno uravnotežen način vzpostavijo javno dostopne polnilne postaje za lahka vozila, ki zagotavljajo zadostno izhodno moč za ta vozila.

V ta namen države članice zagotovijo, da se ob koncu vsakega leta, začenši z letom iz člena 24, kumulativno dosežejo naslednji cilji glede izhodne moči:

(a)	da je za vsako akumulatorsko električno lahko vozilo, registrirano na njihovem ozemlju, na javno dostopnih polnilnih postajah zagotovljena skupna izhodna moč najmanj 1 kW ter

(a)	da je za vsako akumulatorsko električno lahko vozilo, registrirano na njihovem ozemlju, na javno dostopnih polnilnih postajah zagotovljena skupna izhodna moč najmanj 1 kW ter

(b)	da je za vsako priključno hibridno lahko vozilo, registrirano na njihovem ozemlju, na javno dostopnih polnilnih postajah zagotovljena skupna izhodna moč najmanj 0,66 kW.

(b)	da je za vsako priključno hibridno lahko vozilo, registrirano na njihovem ozemlju, na javno dostopnih polnilnih postajah zagotovljena skupna izhodna moč najmanj 0,66 kW.

2. […]

3. Sosednje države članice zagotovijo, da največje medsebojne razdalje iz točk (a) in (b) niso presežene za čezmejne odseke jedrnega omrežja TEN-T in celovitega omrežja TEN-T.

3. Države članice pri vzpostavljanju in spodbujanju polnilne infrastrukture v skladu s točko 2 upoštevajo tudi cilje člena 174 PDEU in zagotovijo njihovo razpoložljivost na manj poseljenih območjih.

4. Sosednje države članice zagotovijo, da največje medsebojne razdalje iz točk (a) in (b) niso presežene za čezmejne odseke jedrnega omrežja TEN-T in celovitega omrežja TEN-T.

Obrazložitev

Da bo mogoče spodbujati alternativne pogone, mora biti potrebna polnilna infrastruktura na voljo tudi zunaj mrež TEN-T na območjih, na katerih je zaradi manjše gostote prebivalstva manj uporabnikov in je nameščanje zasebne infrastrukture manj donosno.

Predlog spremembe 18

Člen 3(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

2. Države članice zagotovijo minimalno pokritost cestnega omrežja z javno dostopnimi polnilnimi mesti za lahka vozila na svojem ozemlju. V ta namen države članice zagotovijo, da:

(a)	se v celotnem jedrnem omrežju TEN-T vzpostavijo javno dostopni polnilni parki za lahka vozila v vsaki smeri vožnje z največjo medsebojno razdaljo 60 km, ki izpolnjujejo naslednje zahteve:

(a)	se v celotnem jedrnem omrežju TEN-T vzpostavijo javno dostopni polnilni parki za lahka vozila v vsaki smeri vožnje z največjo medsebojno razdaljo 60 km, ki izpolnjujejo naslednje zahteve:

(i)	do 31. decembra 2025 vsak polnilni park zagotavlja izhodno moč vsaj 300 kW in vključuje vsaj eno polnilno postajo s posamično izhodno močjo vsaj 150 kW;

(i)	do 31. decembra 2025 vsak polnilni park zagotavlja izhodno moč vsaj 500 kW in vključuje vsaj eno polnilno postajo s posamično izhodno močjo vsaj 250 kW;

(ii)	do 31. decembra 2030 vsak polnilni park zagotavlja izhodno moč vsaj 600 kW in vključuje vsaj dve polnilni postaji s posamično izhodno močjo vsaj 150 kW;

(ii)	do 31. decembra 2030 vsak polnilni park zagotavlja izhodno moč vsaj 900 kW in vključuje vsaj dve polnilni postaji s posamično izhodno močjo vsaj 250 kW;

(b)	se v celotnem celovitem omrežju TEN-T vzpostavijo javno dostopni polnilni parki za lahka vozila v vsaki smeri vožnje z največjo medsebojno razdaljo 60 km, ki izpolnjujejo naslednje zahteve:

(b)	se v celotnem celovitem omrežju TEN-T vzpostavijo javno dostopni polnilni parki za lahka vozila v vsaki smeri vožnje z največjo medsebojno razdaljo 60 km, ki izpolnjujejo naslednje zahteve:

(i)	do 31. decembra 2030 vsak polnilni park zagotavlja izhodno moč vsaj 300 kW in vključuje vsaj eno polnilno postajo s posamično izhodno močjo vsaj 150 kW;

(i)	do 31. decembra 2030 vsak polnilni park zagotavlja izhodno moč vsaj 500 kW in vključuje vsaj eno polnilno postajo s posamično izhodno močjo vsaj 250 kW;

(ii)	do 31. decembra 2035 vsak polnilni park zagotavlja izhodno moč vsaj 600 kW in vključuje vsaj dve polnilni postaji s posamično izhodno močjo vsaj 150 kW.

(ii)	do 31. decembra 2035 vsak polnilni park zagotavlja izhodno moč vsaj 900 kW in vključuje vsaj dve polnilni postaji s posamično izhodno močjo vsaj 250 kW;

(c)

v ustrezno utemeljenih primerih, v katerih je zaradi posebnih značilnosti nekaterih regij (kot so njihova geografska lokacija, težavna topografija ali gostota prebivalstva) zahtevo glede razdalje težko utemeljiti z vidika razmerja med družbeno-gospodarskimi stroški in koristmi, je mogoče namestiti nižje izhodne moči, vendar mora vsak polnilni park zagotavljati izhodno moč vsaj 300 kW in vključevati vsaj eno polnilno postajo s posamično izhodno močjo vsaj 150 kW. Države članice takšne izjeme sporočijo Evropski komisiji .

Obrazložitev

V nedavni študiji Evropskega parlamenta (1) je bilo ugotovljeno, da je predlagana polnilna moč polnilnih mest v omrežju TEN-T in urbanih vozliščih prenizka. To bi lahko oviralo uporabo električnih vozil.

Izjeme pa so nujne, ker pristop k določanju lokacij polnilne infrastrukture, ki temelji izključno na razdalji, ni skladen z lokalnimi in regionalnimi potrebami glede oskrbovalne infrastrukture. Z določitvijo enakih ciljev glede razdalje in polnilne obremenitve za celotno Unijo se ne upoštevajo regionalne razlike (v gostoti prebivalstva in geografski lokaciji).

Predlog spremembe 19

Člen 4(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

[…]

(d)	do 31. decembra 2025 so v vsakem urbanem vozlišču vzpostavljena javno dostopna polnilna mesta za težka vozila z zbirno izhodno močjo vsaj 600 kW, ki jo zagotavljajo polnilne postaje s posamično izhodno močjo vsaj 150 kW;

(d)	do 31. decembra 2025 so v vsakem urbanem vozlišču vzpostavljena javno dostopna polnilna mesta za težka vozila z zbirno izhodno močjo vsaj 900 kW, ki jo zagotavljajo polnilne postaje s posamično izhodno močjo vsaj 300 kW;

(e)	do 31. decembra 2030 so v vsakem urbanem vozlišču vzpostavljena javno dostopna polnilna mesta za težka vozila z zbirno izhodno močjo vsaj 1 200 kW, ki jo zagotavljajo polnilne postaje s posamično izhodno močjo vsaj 150 kW.

(e)	do 31. decembra 2030 so v vsakem urbanem vozlišču vzpostavljena javno dostopna polnilna mesta za težka vozila z zbirno izhodno močjo vsaj 2 000 kW, ki jo zagotavljajo polnilne postaje s posamično izhodno močjo vsaj 300 kW;

(f)

v ustrezno utemeljenih primerih, v katerih je zaradi posebnih značilnosti nekaterih regij (kot so njihova geografska lokacija, težavna topografija ali gostota prebivalstva) zahtevo glede razdalje težko utemeljiti z vidika razmerja med družbeno-gospodarskimi stroški in koristmi, je mogoče namestiti nižje izhodne moči, vendar mora biti zbirna izhodna moč za težka vozila vsaj 600 kW s posamično izhodno močjo vsaj 150 kW. Države članice takšne izjeme sporočijo Evropski komisiji .

Obrazložitev

Enako kot pri predlogu spremembe 18.

Predlog spremembe 20

Člen 6(1)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
1. Države članice zagotovijo, da se na njihovem ozemlju do 31. decembra 2030 vzpostavi minimalno število javno dostopnih oskrbovalnih postaj za vodik.	1. Države članice zagotovijo, da se na njihovem ozemlju do 31. decembra 2027 vzpostavi minimalno število javno dostopnih oskrbovalnih postaj za vodik.
V ta namen države članice zagotovijo, da se do 31. decembra 2030 v jedrnem omrežju TEN-T in celovitem omrežju TEN-T vzpostavijo javno dostopne oskrbovalne postaje za vodik z najmanjšo zmogljivostjo 2 t/dan, opremljene s polnilniki vsaj 700 bar, ki so med seboj oddaljene največ 150 km. […]	V ta namen države članice zagotovijo, da se do 31. decembra 2027 v jedrnem omrežju TEN-T in celovitem omrežju TEN-T vzpostavijo javno dostopne oskrbovalne postaje za vodik z najmanjšo zmogljivostjo 4 t/dan, opremljene s polnilniki vsaj 700 bar, ki so med seboj oddaljene največ 150 km. […]

Obrazložitev

V številnih državah članicah in regijah že obstajajo projekti za tovorna vozila na vodik, ki nujno potrebujejo gotovost pri načrtovanju. Zato je treba tukaj predvideti zgodnejši časovni okvir in večjo zmogljivost.

Predlog spremembe 21

Člen 13(3)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

3. Države članice zagotovijo, da se v nacionalnih okvirih politike upoštevajo , kadar je primerno, interesi regionalnih in lokalnih organov, zlasti kar zadeva polnilno in oskrbovalno infrastrukturo za javni prevoz, ter interesi zadevnih deležnikov.

3. Države članice zagotovijo, da se v nacionalnih okvirih politike upoštevajo interesi regionalnih in lokalnih organov, zlasti kar zadeva polnilno in oskrbovalno infrastrukturo za javni prevoz, ter interesi zadevnih deležnikov. Nacionalni okviri politike vključujejo mehanizem posvetovanja na podnacionalni ravni, da se v strategije zadevnih držav članic za uvajanje infrastrukture za alternativna goriva vključi stalni tok povratnih informacij z lokalne ravni. Infrastruktura za alternativna goriva mora biti na voljo v vseh regijah. Zato bi bilo treba vključiti cilje glede uvajanja regionalne infrastrukture za alternativna goriva (na ravni NUTS 2), da bi zagotovili kohezijo Unije.

Obrazložitev

V uvodnih izjavah 16 in 38 je sicer navedeno, da je treba v nacionalne okvire politike vključiti pristop na več ravneh, vendar ta ni dodatno opredeljen v ustreznem členu, kar bi bila zamujena priložnost za vključitev mehanizma posvetovanja z lokalnimi in regionalnimi oblastmi v nacionalne okvire politike, ki bi omogočila dragocene povratne informacije z regionalne ravni za strategije držav članic za uvajanje infrastrukture za alternativna goriva in povečala njihovo splošno skladnost.

Predlog spremembe 22

Člen 13(4)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
4. Države članice po potrebi sodelujejo pri zagotavljanju, da so ukrepi, potrebni za doseganje ciljev te uredbe, skladni in usklajeni , na podlagi posvetovanj ali skupnih okvirov politike . […]	4. Države članice na podlagi posvetovanj ali skupnih okvirov politike sodelujejo pri zagotavljanju, da so ukrepi, potrebni za doseganje ciljev te uredbe, skladni in usklajeni s podnacionalno ravnjo ter da upoštevajo načeli subsidiarnosti in upravljanja na več ravneh . […]

Obrazložitev

Enako kot pri predlogu spremembe 21.

II. POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Pravični prehod

poudarja, da je treba izvesti raziskave in evidentiranje posledic za zaposlovanje ter trendov zaradi prehoda na podnebno nevtralno avtomobilsko industrijo. Komisija bi zato morala oceniti teritorialni učinek te uredbe na avtomobilsko industrijo, delovno silo in regije;

poudarja, da je preusmeritev evropske avtomobilske industrije v brezemisijska vozila njena najobsežnejša strukturna sprememba doslej, ki ima številne posledice za delavce, dobavitelje in avtomobilske koncerne v Evropi; glede na temeljito preoblikovanje enega ključnih evropskih sektorjev poziva Komisijo, naj začne celovito zasnovan in dolgoročen strateški dialog o preoblikovanju avtomobilskega sektorja v EU z vsemi ustreznimi deležniki (proizvajalci originalne opreme, dobavitelji, sindikati, akademsko skupnostjo, okoljskimi združenji, nevladnimi organizacijami, civilno družbo, regijami in mesti itd.), da se politično podpre strukturna sprememba sektorja ter analizirajo in podprejo njegove potrebe; podpira obstoječe oblike sodelovanja na ravni EU, ki vključujejo regionalne in lokalne oblasti, kot je Automotive Skills Alliance (zveza za znanja in spretnosti v avtomobilski industriji), ki se osredotoča na preusposabljanje in izpopolnjevanje delavcev v avtomobilskem sektorju, razvoj znanja in spodbujanje dialoga med vsemi ustreznimi partnerji in deležniki v tem sektorju;

podpira pripravo posebnih načrtov za preusposabljanje, izpopolnjevanje, usposabljanje in premeščanje delavcev v avtomobilskem sektorju, zlasti v regijah, ki jih bo prehod najbolj prizadel;

podpira, da se dajo na voljo sredstva za program za pravični prehod za avtomobilski ekosistem. Ta program bi bilo treba zasnovati na podlagi sedanje platforme za pravični prehod. Financiranje regionalnih načrtov prek mehanizma za pravični prehod zdaj koristi milijonom delavcev na ogljično intenzivnih industrijskih področjih, kot je premogovništvo, in vključuje namenski Sklad za pravični prehod;

poziva Komisijo, naj vzpostavi evropski mehanizem za pravični prehod avtomobilskega sektorja in regij, ki bi moral črpati iz evropskih skladov, in zagotovi, da bo obravnaval izzive v regijah, ki jih bo preobrazba najbolj prizadela, ter dosegel vsa MSP v dobavni verigi, da bi se prilagodila spremembam v avtomobilski vrednostni verigi;

meni, da bi moral ta mehanizem za pravični prehod temeljiti na naslednjih načelih:

a)	ustrezni viri,

b)	politična podpora in izmenjava primerov dobre prakse ter

c)	načrtovanje prehoda in socialni dialog.

Sredstva, dodeljena v okviru mehanizma, morajo biti usmerjena neposredno k prizadeti delovni sili in pregledno razdeljena prek regij in mest v tesnem sodelovanju z javnimi oblastmi, pristojnimi za usposabljanje in vseživljenjsko učenje. Ne bi smela biti namenjena reševanju avtomobilskih podjetij, temveč javnim naložbam v izpopolnjevanje, diverzifikacijo in izobraževanje delovne sile;

podpira pobudo za oblikovanje zavezništva regij za pravičen in pošten prehod evropske avtomobilske in dobavne industrije. Te regije z močnim avtomobilskim sektorjem želijo imeti dejavno vlogo pri zagotavljanju, da nobena regija ne bo zapostavljena ter da bo novi in trajnostni sistem mobilnosti z vozili na alternativna goriva cenovno ugoden in dostopen vsem državljanom v vseh regijah. OR v celoti podpira zahtevo zavezništva po mehanizmu pravičnega prehoda za regije, odvisne od avtomobilske industrije, da bi lahko upravljali spremembe v sektorju;

poudarja, da bi bilo treba na lokalni in regionalni ravni zagotoviti razpoložljivost naložb v poklicno in visokotehnološko izobraževanje, potrebno za nova znanja in spretnosti na področju električne mobilnosti;

podpira, da se nove dejavnosti na področju alternativne mobilnosti istih avtomobilskih podjetij ohranijo na istem ozemlju, pri čemer naj se prednost da obstoječim obratom;

Infrastruktura za alternativna goriva

10.

meni, da je uvajanje polnilne in oskrbovalne infrastrukture za alternativne pogone skupaj z novimi standardi emisijskih vrednosti CO2 in zlasti uvajanjem električne mobilnosti eden glavnih pogojev za doseganje podnebnih ciljev na evropski, nacionalni in regionalni ravni. Obveznosti glede potreb po polnilni in oskrbovalni infrastrukturi, ki jih je doslej predvidela EU, za to ne zadostujejo;

11.

pozdravlja, da je Komisija s preoblikovanjem direktive o infrastrukturi za alternativna goriva v uredbo prvič predlagala zavezujoče, vseevropske, enotne in zlasti multimodalne minimalne zahteve za to infrastrukturo v državah članicah;

12.

podpira popolno razogljičenje sektorja cestnega prometa do leta 2050;

13.

poudarja, da je praviloma potrebna odprtost do proizvajalcev glede različnih vrst pogona in tehničnih rešitev za doseganje cilja, da se bodo od leta 2035 v EU smela registrirati le še brezemisijska vozila;

14.

meni, da mora Komisija v skladu z načelom tehnološke nevtralnosti zagotoviti konkurenco tehnologij, pa tudi nadomestne možnosti za podeželska in oddaljena območja, kot so napredna biogoriva (glej trajnostna merila za biogoriva v Prilogi IX k direktivi o energiji iz obnovljivih virov);

15.

poziva k oceni emisijske intenzivnosti biogoriv (2), pri kateri je treba upoštevati celoten življenjski cikel biogoriv in njihov vpliv na spremembo rabe zemljišč, dejavnike posredne spremembe rabe zemljišč, biotsko raznovrstnost ter prehransko varnost;

16.

meni, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti:

—	javnim polnilnim mestom na urbanih območjih, kjer vse več električnih vozil ne bo imelo dostopa do zasebnih parkirnih mest;

—	javnim polnilnim mestom na oddaljenih in podeželskih območjih;

17.

poziva k pospešitvi uporabe vodika v cestnem prometu, ki je trenutno v dinamični fazi razvoja, in vzpostavitvi pogojev za mrežo oskrbovalnih mest za vodik z zadostno pokritostjo, takoj ko bodo na voljo potrebne rešitve in bo znano povpraševanje. Leti 2027 in 2035 sta primerna vmesna cilja za načrt z ustreznimi ukrepi. Med te ukrepe sodi tudi priprava potrebnih zakonodajnih aktov in sklepov. Če je uvedene zahteve težko upravičiti s socialno-ekonomskega vidika zaradi posebnih značilnosti regije (npr. geografske lokacije ali gostote prebivalstva), bi moralo biti možno, da se v ustrezno utemeljenih primerih dovolijo izjeme;

18.

poudarja potrebo po namenski infrastrukturi za težka vozila, zlasti za javni prevoz;

19.

meni, da je bistvenega pomena enostaven dostop do pametnega in hitrega polnjenja ter informacij o dostopnosti polnilnih postaj, plačilnih rešitvah, tarifah za polnjenje (preglednost cen) itd.;

20.

poziva, da se dá prednost ukrepom za preusmeritev tovornega prometa na železnice, kadar se razmišlja o naložbah na področju alternativnih pogonskih sistemov za cestni prevoz;

Splošno

21.

pozdravlja namero obravnavati standarde o emisijah vozil, da bi dosegli cilj ogljične nevtralnosti. Osebna in kombinirana vozila ustvarijo v absolutnem smislu največji delež emisij CO2 v prometu in povprečne emisije iz avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem naraščajo;

22.

izpostavlja težavo trgov z rabljenimi vozili v vzhodnoevropskih in srednjeevropskih državah članicah, na katerih se prodajajo avtomobili, ki onesnažujejo, s čimer se onesnaževanje s strupenimi snovmi in viri CO2 selijo v manj razvite regije. To škodi koheziji EU in nasprotuje temeljni vrednoti, da imajo vsi državljani EU pravico do čistega zraka. Komisija bi zato morala določiti omejitve o toku starih vozil, ki onesnažujejo, na način, ki bo varoval okolje in javno zdravje ter bo v skladu z enotnim trgom;

23.

predlaga, naj se oblikuje nova norma Euro 7/VII tako, da bo prilagojena obstoječim tehničnim možnostim za zmanjševanje onesnaževanja. Zahteve norme Euro 7/VII načeloma ne bi smele biti v nasprotju z neizogibnimi visokimi stroški, ki bodo v sektorju nastali zaradi inoviranja novih pogonov za doseganje podnebnih ciljev;

24.

glede na potencialni učinek te uredbe na lokalne in regionalne oblasti poudarja, kako pomembno je, da ga sozakonodajalca v skladu z načelom lojalnega sodelovanja obveščata o vseh spremembah prvotnega predloga v vseh fazah zakonodajnega postopka, vključno s tristranskimi pogajanji, in mu tako omogočita ustrezno uveljavljanje njegovih pravic v skladu s Pogodbo (člen 91 PDEU);

25.

meni, da sta oba predloga uredbe v skladu z zahtevami načel subsidiarnosti in sorazmernosti. Dodana vrednost ukrepov EU na tem področju in ustreznost pravne podlage, ki jo je izbrala Komisija, sta jasni in dosledni. Vendar obžaluje, da v nasprotju z drugimi predlogi iz svežnja „Pripravljeni na 55“ osnutka uredbe o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva (COM(2021) 559 final) ni spremljala preglednica za oceno subsidiarnosti, in ugotavlja, da sta do roka za predložitev, tj. 8. novembra 2021, dva nacionalna parlamenta izdala obrazloženo mnenje o neskladnosti z načelom subsidiarnosti.

V Bruslju, 26. januarja 2022

Predsednik Evropskega odbora regij

Apostolos TZITZIKOSTAS

(1) Raziskava za odbor TRAN – Alternative fuel infrastructures for heavy-duty vehicles | Think Tank | European Parliament (europa.eu)

(2) Vpliv biogoriv, porabljenih v EU, na spremembo rabe zemljišč. Količinska opredelitev vpliva na zemljišča in toplogredne pline, https://ec.europa.eu/energy/sites/ener/files/documents/Final%20Report_GLOBIOM_publication.pdf.

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 270

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Letnik 65 13. julij 2022

Vsebina		Stran
	I Resolucije, priporočila in mnenja
	RESOLUCIJE
	Odbor regij
	148. plenarno zasedanje OR (na daljavo, Interactio), 26. 1. 2022–27. 1. 2022
2022/C 270/01	Resolucija Evropskega odbora regij – Prispevek lokalnih in regionalnih oblasti h Konferenci o prihodnosti Evrope	1
	MNENJA
	Odbor regij
	148. plenarno zasedanje OR (na daljavo, Interactio), 26. 1. 2022–27. 1. 2022
2022/C 270/02	Mnenje Evropskega odbora regij – Strateški okvir EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2021–2027	8
2022/C 270/03	Mnenje Evropskega odbora regij – Lokalne in regionalne oblasti za hitrejše izvajanje pobude EU za opraševalce	13
2022/C 270/04	Mnenje Evropskega odbora regij – Dolgoročna vizija za podeželska območja EU	18
2022/C 270/05	Mnenje Evropskega odbora regij – Enakost spolov in podnebne spremembe: za vključevanje vidika spola v evropski zeleni dogovor	25
2022/C 270/06	Mnenje Evropskega odbora regij – Akcijski načrt EU: Naproti ničelnemu onesnaževanju zraka, vode in tal	31

	III Pripravljalni akti
	Odbor regij
	148. plenarno zasedanje OR (na daljavo, Interactio), 26. 1. 2022–27. 1. 2022
2022/C 270/07	Mnenje Evropskega odbora regij – V ničelno onesnaževanje usmerjeni cestni promet: vzpostavitev infrastrukture za alternativna goriva in krepitev standardov emisijskih vrednosti CO2	38